LfnMfana, četrtek
Cena
iznaja mM dan popoldne, izvzema oeOelje m praznite — LnseratJ do 80 petit vrst a Dtzs 2. do LOt vrst A Din 2-50 *3 100 do 300 vrst d Din 3. već ji inseratJ petit vrsta Dtc 1,—s. Popust po dogovora, inserauu daven posebej — »Slovensia Narodi
velj* —SS<— v Jugoslaviji Dirj 12.—. za Inozemstvo Din 25-— Rokopisi se oe vračajo.
UREDNIŠTVO CN OPB>AVN1STVO i- 4 C B L. 4 A N A.   K nafljeva alte« stev. 1
Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 In 31-26
Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, teleion st 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica L telefon 5L 65; podružnica uprave: Koce nov a uL 3, telefon št. 190 — JESENICE; Ob kolodvoru 101.
Postna Hranilnica v Ljubljani št. 10 351
Po spremembi v avstrijski vladi:
Avstrijski nacisti stopajo na plan
Schuschnigg se je moral popolnoma ukloniti in prepustiti Hitlerje vcem tudi patriotsko fronto, tako da bodo odslej v vsej notranji avstrijski politiki vedrili in oblačili narodni socialisti
Dnuji ...     \A    '»'..iv..   novo vlad-
ne liste je znatno   pospešila    popuše a nje napetosti   Tudi am .t*t;ja   ki je bila ob javljena ponočv ie imc'a enak učinek Avstrijsko  tavno  mnenje    pnćakt'je seda i z ▼cfiko napetostjo Hitlerjeve iziavc v raih stacu d^c 20  februarja  Splošno so prepn čani  da bo Hitler sc enkrat   poudari L da je za neodvisno Avstnio  Dasi ie avstnj ska  vlada  morala  mnogo žrtvovati   so v vladnih  krogih prepr:«—i*.    tla Dudu ti dogodki znatno zboljAal- odroma je med NJem čijo in Avstrijo, rie da bi pn tem Ucodo-mli prestižu dir-ai>ke   vlaoe. Italijanski
kroei r/javjaio. da italijanska v uda ^rui ceniti ponvrljivostf ki jo ie >>S tej priliki pokazala avstniska vlade
»Rcichspost« poroča Dovi v<»r pomeni mir. m kdor qa bo «?kusal rušit., ca bosta
/be držav zatajili
Ncucs \Viener Tacbkmt« pi»c: Upamo, da bo najnoveiŠi poizkus pom'nenia duhov ime   'cp-   uspeh  kakoi pj dosedanji.
\\Vr:jsko prebivalstvo sme po pravici za btevart. da naj bodo žrtve, k' i h ie imelo po  Do'tusovi  smrti,   nagrajene  > trajnim mirom.
Zakaj se je Schuschnigg udal
Grozila je nevarnost nacističnega puča
Praca. \~ februaru  1»    Prapor TogMatt*
dc^rava ^as'ednjc podrobnrsfi ▼ zvezi Z are*acjo dr Ta vsa na Dunaju pred dobrim tednom- Iz vseh dokumentov, ki jib je avstnjska v'ada dob'1.! v Tcmlairstrassc v tako zvani »rujav? hiši«, jc razvidno, da so avstrijski nacist- ?e za januarja, na
peto obletnico nacisti, ci., prevzema obla sti v Ne nčiji  pripravljali pravi državni prevrar  v   \\ stri ji   Polici ia jc med drugim iztaknila  pn  preiskavi  tudi   šifriran nalog
avsrrusk m hiHcrjevceta podpisan R H Kak- - -v >.,13: č :• k ta na'o<j postal sam Hitlerjev namestnik Rudolf Hess o čemer pa baje If'tler sam mi b'l informiran in je o zarot* z vede' *elc iz dokumentov k; mu j*h ic predložil kancelar dr Schu-schn;i22 v v>boto  Lnakc informacije je ba-
ie Hitler prejel tud; od Muasolin: ia, ki se je  tud- zavzel   da  jc onemogočil izvedbo lacističneca načrta v Avstriji   Ker sta pro-cm nameram stranke nastopita v Nemčiji vojska in zunanje ministrstvo, je Hitler najprej odgovor' na te kritike i spremembami z dne 4 februarja   Nato pa je le spoznal za potrebno da se o vsem porjovo-:c'arjcm dr Schuschniooom. ker k   postalo očito, da   julijski  sporazum nc drži vcJ   Iz bojazni  da sc ne bi Italija zaradi   legi   razvoja  dogodkov  ncndoma pri-uružila   /apadmm  vc'esilam.  zlasti Anglije  Hitler -estanek s Schuschmggom ho-tel cc'" pospctiti   Vplivalo pa te baie tudi i inr- pturedovanje   C»or»ng  je nam-
BI v nasproten Heasovim načrtom zaradi ix>trcb izvedbe svoje štirlcfke
Nezadovoljstvo v domovinski fronti
Naval hitlerjevcev v Schuschniggovo stranko
Dunai.   17.   f^bnviri.:   :-.   Sotranj 'politič-ni razvoj v Avstriji se razp'eta z dramati čno naglico ki >c ne dopušča jasnih pogU dov v       .i .  vseh nastopajočih spremem?-* Dejstvo je. da sc med Dunajem in Berlinom vrše »talni telefonski p govori, dočim je  Mussoim:  v   \scj tej zadevi še nadalje močno rezerviran   Včeraj  ic kancelar dr Schuschr:u^  sklical   vse  deželne voditelje domovinske trome na posvetovan'e ;n jim proti  njih  pričakovanju    samo  na kratko sporoči!   rezultate  ber^htogadenskih razgovorov, zlast    pa Ht'erjeve    pogoje za ureditev a \ ='r: ]>ko-ntmskih odnosa jev Pl>-sebej ;:h je opozoril na Hitlerjeve grožnje za primer, da b; av*trrskj v ada ne hotela sprejeti njc^     h pojjjpjil   \odifclj domo-v: ifcc  bi   te 50 proti  temu burno prote-
stira- . toda Schcischmc? jim je dejal, da jih je oklica ne zaradi razgovoro\ temveč >amo zato. da jim sporoči dc:<tva. ki naj 'ih \/amejo na znanje.
Bojazen patrijotnikov se jc kaj hitro uresničila Že snoči je :zšcl odlok, s katerim so na važna vod Ina mesta patriotske fronte postavljeni izraziti m vodilni hi-tlerjevci. obenem pa je ukinjena zapora za sprejemanje članstva ki je bila izdana >e le nedavno, da se prepreči hitierjevcem vstop v patriotsko fronto. Sedaj jim je moral dr. Schuschnig? na široko odpreti vrata in "\ bližnji b^Kločnosti ^e treba pri-cakovat; /elo važnih sprememb v vsej avstrijski notranji politiki, v kateri se bo od-siej vedno boij uveljavljal vpliv narodnih socialistov.
„Nov mejnik v zgodovini nemstva"
Izjava nemškega poslanika Papna
JDanašnji listi obja\-ljajo naslednjo izjavo nemškega poslanika Papena na ustanovni skup§č:ni avstrijsko-nernakejjra društva:
Če bom po ukazu driavn^a kancelarja v nekaj dneh zapustil svoje mesto menim da bom to lahko storil s čisto vestjo napram njemu in interesom nemškeea naroda Moje stremljenje je bilo. da napravim pot mlshm o nemški edinosti na miren način in preprečim, da bi se trajjika nemške zsrodovine povečala še z nadaljnjo katastrofo Dn< 16 julija 1936 je bil ustvarjen začetek, pred letom dni pa sem izjavil prav nn tem mestu, da bo viharju na i Avstrijo sledila kmalu nova spomlad.
Prišla bo tudi v nemškem vprašanju tako g-otovo. kakor se suče zemlja okoli svoje osi. Sestanek 12. t. m. v Obersalzbergu bo nadaljnji mejnik v zgodovini nemštva.
Samostojna Avstrija more voditi svojo nalogo samo v okviru celotneg-a nemškega razvoja in samo kot sodelavka pri sodobnih dogodkih pri obnovi stališča in dtihovneea vpliva nemške države na zapadu. Upam da bo pomenil uspeh teh razgovorov pričetek nove dobe v nemško-ivstrijskih odnosaiih in da bo ta sklep, ki je bil na obeh sprejet lojalno in odkritosrčno, služil najbolje tudi evropskemu miru.
Rumunija in Francija
raga. 15 februarja, b. Izjavi ~umun-skesa vojnega mmistra Viktorja Anselc-sca dopisniku pariškega »Joura« o francosko-rumunskem prijate! lstvu doda it diplomatski urednik »Lkiovih Novina naslednji komentar-
Izjava rumunskega vojnega ministra, ki je znan kot frankofil. pove boljše od sleherne razprave, zakaj se smtjo Francija n njeni zavcznik: veseliti spremembe v Ru-muniji. četud1 bi sedanu v'jdj ne n-oine ^ila še povratka v demokracijo V "'■->/j j je danes tak. da ne «r« toliko za notranji režim v Rumunij;. temveč za to. ali bo od-slct Rumunija šla isto pot s svojimi zavezniki, ali se bo postavila v službo »deolo-^ke23 bloka Domneva, da pomeni seda-nj; režim v Rumuniji diktaturo, ie brez podlage že zato ker k Gosa vsiljeval neka? čisto drugega Kraljeva diktatura c so-delovaniem vseh bhrjRft mmist^kih pred sednikov je vsekakor lepša kakor diktatura szermanofila Gose ki se ie slej mM prci namerava* združiti Godrcanom in speljati Rumanijo v službo posebne kieolofiije Goga je sam označil svoje razmerje do Francije tako da b' ž njo baje hotel sodelovati toda nikdar nc s Francijo ljudske fronte.
Čiščenje v državni upravi
Bukarešta. 15 tVbr. o. Vlad;i ie izdala odlok. - kal »rim ~o odpuščeni iz državne službe vsi ura-iniki in drujzi nameščenci, ki jih je postavila Gocrova vlada. S-kupno je l>ilo odpuščenih 25.000 uradnikov, irme^j njih >j'"io \   M-il;r»rf>Vi • 500
Vatikan presenečen
Vatikan. 17 feb AA V vatikanskih krogih kjer so spremljali sestanek med Hitlerjem in Schuschniogom s tem večjim zanimanjem ker je razmerje med Avstrijo in sveto stolico zelo iskreno, so rezerviran? Slede rekonstrukcije avstrijske vlade V feh krogih menijo da so vesti o posledicah sestanka v Berchtescadnu še nomani-kljive «n zato nciasnc
Samo skromne vaje
Berlin.  17   feb   A A   Pnstojm krogi odločno zanikajo vesti tuiega tiska, da je baie do sprememb na Dunaju prišle  šele po -ickem pritisku, ki je imel vojaški pomen \*a meii med Avstriio ir  Vemčijo ni ni-
čitaite in širite »Slovenski Narod«?
kdo obiral čet le vesti su >c .iđjbrž raširile zaradi zelo skromnih voui^kib 'imskih vaj, ki so sedaj \ navadi naibrž v vseh državah Zgodilo sc je le da so te vaje •"žgale fanta/;j<- ..i^n^karjtm. k' so iskali senzacionalnih vzrokov za te dogodke.
Nemški vojaki zablod ili na češkoslovaško ozemlje
Praga. 17 teb AA Snoči so zaili na če škoslova*ko ozemlje nemški voiak'-smućar n 150 po števihi Cisto izčrpane m pre zeble so jih rešili češkoslovaški vojaki
Po navodila v Berlin . . •
Dunai. 17 leb A A \otranji minister Sevss Inquart jc odpotoval v Berlin, kier ga bo sprejel Hitler.
Sklicanje zveznega sveta
Schuschnigg bo poročal o izvršenih spremembah
DUNAJ. 17 febr. br. Kaicor se doznava iz vladnih krogov, bo prihodnji teden sklican zvezni svet Na tej seji bo kancelar dr. Scsu£*ehru£-£ nodal obširno izjavo o novem položaju tor o namenu in pomenu sprememb, ki so b le izvršene v zvezi z njegovimi razgovori z nemskizr kancelar-jem Hitlerjem. V političnih krogih z napetostjo pričakujejo napovedma pojasnila, ki bodo nekako dopoinrK) izjav, k jih bo podel nemški kancelar Hitler na nedeljskem zasedanju nemš'veera državne ga zbora.
Prve reforme
Dunaj. 17. feb. AA. V notranjem ministrstvu so ustanovili mesto vrhovnega na čelnika nad uradi, ki M pečajo z narodnostnimi vprašanji. To načeij»tvo bo imelo 9 odsekov.
Praška vlada
se posvetuje
tnj-aga. 17. februarja b. Za včeraj napovedani isestanek ministnskeCi odbora, v katerem so zastopam mini.^h političnih reeo-rov. so bila najprej r>*4.ivlitna nn dnevni red notranjepolitična do.*« etovani« v zvezi z nameravani rekone-t-rukoijamj vlaie Zaradi poroči] l Dunn.ia ie bila dejansko eeja v'ole posvečena samo sedanjemu ooioža?u v srednji Evrooi ■$ posebnim or.irom nn po-^leiiee berchleiradenakih na7^rovoro\ vlada je odobrla nek.ij klavnih smernic, ki bodo rnerodajVie za českoplov -ko zunanjo politi, ko v bližnjih dneh Na prietmnetn metu zatrjujejo, da eo ,j ^f^h do/Mkih. ki po v zvezi 6 f^husehnicnrovimi nazeovor* = Hit^ lerj^m. dofvro informirani
(Politični oh&Gvnift
Papanin resen
London, 17 feb AA. Iz Moskve poročajo, da so se letala z ledofomilca »Mur-manca* snoči ob 2135 spustila ob šotorih Papaninove odprave Letala »o rabila 50 minut, da so lahko pristala ob šotorih Pa-panma
Včeraj ob 18 uri se je dvignilo letalo »S 2« z »Murmanca« Letalo je vodil pilot Cerevišiiji Pristal je tik ob šotorih Papaninove odprave Po 21 juniju «n tako učenjaki zopet stopili v stik z ostalim svetom Z letala so zložili živeža za 10 dni. Istočasno se je dvignilo s »Tajmira« letalo »U 2«, ki ga je vodil pilot Vlasov Ob 18.55 je pristal na sosedni ledeni plošči, toda predaleč od Papanina in se je moral /ato vrniti zopet na »Tajmira Snoči se je Pa-pan-n zelo dolgo radiotelef »nsko pogovarjal s »Tajmirom« Dogovorili so se vse potrebno o današnjem nadaljnjem reševanju.
Nov stavkovni val v Franci]!
Parii. 17 febr. aa. v Parizu jWi uo vsej Franciji ^ Sirijo nove stavke. V Parizu je 3000 prodajalk zapustilo delo. ker so podjetja različno tolmačila delovno noeodhe V Chalonsu §o začeli stavkati pdci. da tako protestirajo j»roti sedanjš delovni poeodbi. V raznih tovarnah dHavci zaousraio delo. ker so  podjetja odpustila  nekaj delavcev.
Sorzna ooročHs-
Curili, 17. februarja. Beograd 10.—, Pariz 14.125, London 21.6075. New York 429—, Bruselj 7305. Milan 22.59. Amsterdam 240.90 Berlin 173.90 Dunaj 79.40 Praga 15.11, Varšava 81.70. Bukarešta,
Cesa se nismo učili
V šotah smo se učih zgodovine. In v zgodovinskih knjigah smo čitah o »imenitnih delih« sumo germansk'h m romunskih na-rodn\ O Sfovanih mat o nič Zato se nt čuditi, da je n&m ostalo popolnoma neznano, da je cesar Karel IV . ki ie bit obenem krali češki, r znameniti zlati buli r*dredil. da morajo vofitm knezi, to }e tisti, kj so imeli pravico voliti cesarja obvladati tudi - slovanski jezik Zato so bavar sfc/ vojvode, ki so tmeh glasovalno pra\'i-co prt vol i t vi cesar i a. imeti na svojem dvoru učitelje kt so njih sinove uč/// češkega tezika. saksonski knezi pa so se učih /u-
srbščine Dokazi o tem se še danes nahajajo v dvorni knjižnici Monakovem lu je na primer pod številko 556 vložen zvezek čeških spisov, ki jih /c- 'efčj /553 kot domače n^Vopc" napisaf takratn; dc«et 'etni bavarski vojvoda Maksimilijan, kasnejši prv* volilni kr.ez ir, v V) <cim vojni vodja katoliške 'ige ki je poiem S novembra 1620 na Beh gori porazu Čehe Učitelj ~ešč>nt mu je bil Vaclav Pctrik iz Bene-sova V treh letih se je Maksimilijan tako dovršeno nauči/ češčme do /e leta 1585 prevedel na češki jezik tafmski molitvenik, ki je bil kasneje tiskan v Pragi v tiskarni hirja Dačickego Tudi ta molitvenik se čuva v imenovani knjižnici — Isii cesar Kare/ je pisal srbskemu carju Štefanu Prvo-venčanemu — Dušanu Širnemu pismo, v katerem ga pozdravlja kol r.uegj in dragega slo\*anskega brata Pa privito, da v prošlih stoletjih niso poznali slm\tnskega čustva!
0 razvrstitvi nacionalnih sil
\7 Cicvanćevem listu »Balkan-* čitamo: »Z. ozirom na današnje razswo političnega življenja v Jugoslaviji bi bil / državnega stališča morda najboljši kak lašistiCni re-ž'm, ki bi izvedel razvrs*te\ \~seh nacionalnih sil. Jugoslavija je država, ali še ni nacija Sapraviti ii nje eno nacijo, to je naš probfem Za ož'votvorjenje te naloge je potrebna močna organizacija in močno osebnost za vlogo vodje Mi še nimamo take organizacije Kar se tiče osebnosti, smo že nu\edh dvojico dr Stojadmovića m Dušana Trifunovića Ako se hoče pridržati parlamentarna fasada, potem fc dr Stoja-dmovič nenadomestljiv Ako pa se hoče izven strankarsko vlado, potem jc Dušan Tri-funović neobhodno potreben.<r
Veter Rešetar ne reietari več
V mariborskem »Slovenskem gospodarju«, istočasno pa tudi v Škerbčevem *Go-renjcu« je vsak teden rešetaril Peter Rešetar. ki je leta 1934 kandidiral v senat, letos pa so mu odločno namignili, naj sc več ne ponuja za kandidata. Sedaj ubog: Peter nič več ne prodaja svoje robe ne v »Slov. gospodarju«. n<? v »Gorenjcu« Zameril se je. ker je s $\>ojo robo silil tudi na Hrvatsko in se je obregni/ celo ob dr. Mačka, s katerim hočejo gotovi gospodje ostati za vse slučaje v najboljših odnošajih. Zato je Rešetar prišel pod nož in ne sme nič več rešetariti S'koda. včasih je bil mož prav zabaven'
Ideja o slovanshi vzajemnosti zmaguje
V reviji »Krug« je napisal Ivan Bujano-vič lepo in poučno razpravo o Janu Kollar-jtu ideologu slovanrke vzajemnosti V tej razpravi posveča največje pozornost vprašanju, v koliko so b'lc realizirane Kollar-jeve točke u slovanski vzajemnosti. Motreč dejanske odnošaje med slovanskimi narodi, prihaia Bujanović do zaključka, da se ie ski>caj vse. o čemer je sanjal Jan Kol-lar. danes že izpolnih/ Jan KoVat predstavlja. — tako piše Buianovtč — ako gledamo nanj objektivno, popolnoma realističen, da. praktičen duh Zato ga lahko smatramo za pravega, živega in živi jen jskega klasika slovanske misli in slovanskega kulturnega <veta Zelo srečno je najdena Koli ar ieva formula za medslovanske odnošaje. Ona nosi v sebi neizčrpen potencial in oplaia. dasi je bila prvotno namenjena samo kulturnim odnošaiem. tudi najnovejše formulacije slovanskega programa, bodisi Masarykove v »Češkem vprašanju^ ali Kramafeve. ti-čoče se novoslovanstva* bodisi najnovejše j povojenske izjave o slovanskem sodelova- I nju. ki v svojem temelju predstavlja stari Kotlar jev program. Sloveče točke slovanske vzajemnosti, nekdaj smatrane za »plavanje nad oblaki« in za »slovansko meglo* — sprejemajo in proglašajo današnji državniki in duhovni voditelji v vseh niih konsekven-cah za načela prave in resnične slovanske drža\-ne politike L stvar jene »v \-išinah« so v znanstvenem področju slavisiike že toliko kakor nadkrilile Kotlarjeve zahteve, a tudi >'v nižinah* v sk>vansk'h širokih slojih dajejo toliko in takih zgledov s\>ojcga uve-liavltenja v življenju, da h argument za navadnega čJoveka naravnost presenetljiv. Tu navaiamo edinstvene primere vseslovenskih organizacij kakor Savez slovanskega sokolstva. vteslovaruski s&vezi pevcev, turi-
stov, železničarjev, ment itd. t ii otoške stvari izdajajo danes ne samo zn&rt&t%>entki in akademije. mar\>eč celo kruti praktiki — slovanski bančniki, naj je zveza slovanskih hranilnic letos izdala medslovanski besednik Res je. da danes še lahko govon mo o munjših. večjih ali celo o velikih neenakostih prt uvel javi jen ju in izvajanju velike slovanske ideje, alt o tem ne more biti več prav nobenega spora, da se sesta\'lja vedno čvršće in tesneje fcoffarevafci r»r*f<*n ^pesmi in resnice"-.
»Slovenec" in naše šole
Beograjska revija »Krug* piše Ljubljanski »Slovenec« je mesto odgovora na Brig Ijevičev članek o naših šolah v zadnji vn/fc/  »Kroga«  odgovoril z  insinuacijo, da hoče  »Krug^c   »požreti  Slovence*, da *za!i Slovence^ itd   Mesto vsakega odgo\'ora na tako vrsto diskusije, citiramo, kar piše o tem drugi slovenski tisi  *Ju1ro« (»Krug-nato ponatiskujc »Jutrovo« beležko o našem  šolstvu   pod   Avstrijo  in nadaljuje.) Saj  torcf   -Slo^'encc". obračuna to stvar r »Jutromx  na terenu,  kjer isako dete ve., kakšna germanizacija sc  je izvajala pod stovečo »šolsko avtonomijo«, ki bi +naj služila kot ivor vsaki drža\'i« (pa tudi naši?!), a katera  je  morda  obstojala   ća nekatere skupine,  totla pra\' go/m*c  nc za sloven ffvo..   K:ir pa se nas tiče, smo mi že /da\'-naj na čistem s tem. k,.'kine 90 metode go foi'e pttlitike
O „Akademski zvezi"
•Branik« jc obiavif io^le beležko: »Kfr-
tikalna   Akademska zveza* se nahaja r razkroju, ki je nujen po dogodkih, pri k;, terih posamezniki preji;*no pnkažejo. kako malo sc menijo  7a vero. čim  pride vmes kakšno politično \,prašanjc ki je tudi pr: akademskih katoliških organizacijah prven stvenega pomena. Da ve za vsako ceno doseže  enotnost  na  občnem  7boru1  je ak.t uemsko starešinstvo poslalo kot svoja dc legata prof   Khrlicha in prof. Korošca, ki pa sta imela lahko delo. ker sc je zbora udeležilo tako malo akademikov, da bi se težko pojanla opozicijska lista, ki bi ne imela vsaj pat kandidati>v /. ojicielne strani. Kako gre starešinstva na živce nesloga v tem mladinskem taboru, se jasno vidi lu di iz govora prof  Korošca, ki jo de i nI. da je sloga v katoliških akademskih organiza cijah dolžnost do - - Boga . .
Uradno vremensko
poročilo
z. dne 17. t» m. 1 ta,Ux*vh*Laiuca, 870 m:   —4,  z^partio 30
novega pršića, run  80 podJa^fe. anecfc.
Dovje-Moj*tra.niv. G50 rt>: —1, if> cm novega, snegu. anaH,
Kranjca gora, 810 m: — -3, bnaroin. »e dvi-ja 110 snega, prsič, smeži. d^nllArV m .=cinka lišče uporabno,
DrjMfifievn koča        VrSi<n, l.">01   n»; X
severovzhodni1*.   C0 cm novegn prfdf-n.
na 120 podlage, sneži. Bled, 501 m:     3, bo-ionicten de dviga, 12
cm novega, pršita na 20 podlage sn^-
ža. drsališče na. jraeru uporabno. PoklJuka-Sp<»rthoie|,  1300 m: —6, 30 ao-
vega suhega sr.egja r.a 120 podlage. Sv. Janez v Bohinju, 530 m: —-2, oblačno.
mirno, 85 cm aaega. aneii. Vogel, 1540 m; —S, ablaeaio. mirno, 30 um
novega pršića na 200 podlage. Doni na Krvavcu,  1700 m:      4. oblačno,
50 novega 5*uhegra snega na 100 podl?*-
ge, sneži,
Velika Planina, 1558 m: —4. oblačno. 40 cm novega suhegn 5?nega na poflagi. sneži.
Polževo  «20 m:   —2, baromc-ter se
oblačno, mirno. 25 noverg» pi-^ie* na IO
podlage, sneži, Kurešce*, 833 m:     -2. 3o r>oveg;i prf***.
na 10 podlage. Mariborska  koca,   1080  in  Pchortki dom
1030  m: —4.  oblacrso,   mirno.  50 cm
pršića  na 30 podlage, sneži. Klopni vrh.  1269 m: —9. oblačno, rnorao.
50 novega snega tip 80 podlage, sneži, sen jo r jev dom,   1522 m:   —11, oblačno.
mirno, 60 om   novega   pršića   na 100
podlage.
Ribnica ua 1'uhorju, 715 m: —oblačno, mimo. 6\S cm saieija, sneži.
>v. Lovrenc na Pohorju. 4<St nt* —o, oblačno,   niiruo.  80  cm   «soega.   pršić,   sn   i. lV«-a.  1654 m: —3, ol>lacno, mirnu. 90 rm
•   pršičd na 10o ;<odlagr. sneži.
Rim*ki vrelec. 530 m: —2, oblačilu, inaiuo. «.> cm snega- cneži. Dodatno porofilo z dne 16. IT. 1938.
Planica-Tamar. 110^ m: —5, 140 rm anega. sneži,
<Jorjuš>. 1000 m: —2. oblačno, imrno, 10 novefla suhega t^neera na 76 r*odla'jr. «ne-ži.
Sv. Križ nad Jesenicami, 1000 m: —2, barometer t»e dviga, oblačno, severovzhodnik, zapadlo 2 era nove<m enesa na podlaorv 40 cm. meii, Jezersko. S90 m;  —3, oblačno, mirau. 16 na podlag«,
»SLOVENSKI  NAROD«, četrtek. 17. februarja 193S.
Stev. 38
Zasedanje banskega sveta
Poročite načelnika tehničnega oddelka ing. Skaberneta
Živahna debata
Ljubljana, 17. februarja Tehnični oddelek banske uprave ima najvišjo postavko mau .zda t ki novega baao-vamkefi proračuna z vsoto 37 41 230 din. Od te vsote odpade za osebne izdatke, a cestno vzdrževalno slutb sa tajnike okrajnih cestnih odborov in za nagrade dneviucarjem aiesck 10.006 2 >0 din. Med stvarnimi izuatki je najvišja postavka 16 milijonov kot prispevek banovine za vzdrževanje cest in mostov, ki so v oskrbi okrajnih cestnih odborov.
Načelnik inz. Skaberne je poudaril, da se je gradbeno u dejstvo vanje bano vinskega tehničnega oddelka 5e vedno raz\ ijalo pod %-plivom te±ke gospodarske depresije in ni prekoračilo programa iz prejšnjih lat. Razpoložljivi denar se Je moral uporabit: večinoma za nadaljevanje že započetih gradbenih del, ki ima bolj zasilen, pruviaoričen in lokalen značaj. Tehnični oddelek strem: za tem. da bi čim preje likvidiral dosedanji način tehničnega udej-stvovanja ttt   t | pogoje z
gradbeno politiko, ki bo bolj ustrezala ba-novinskim interesom in potrebam.
Redna, proračunska sredstva j* banovina up^rahtla za gradbena dela, ki so v or-^r.*'-- "■■■-7 a oannlfvf> In rsdrtevanjetn #e obstoječih zgradb, prizadevala se je. da r^drž! prometne in hidrotehr.l^ne naprave ter visoke zgradbe vsaj v n r po slabsanem stanju Sreostva za ni a uela so se črpala iz banovina kepa fonda za javna dela. iz asjdnostnega sklada dravske banovine, iz dotacij državnega fonda za javna dela ter iz posojil. TI izvenproračunski krediti za javna dela so dosegli v*oto 20 milijonov
Banska uprava se v polni meri zaveda, da dosedanji način izvajanja javnih del. ki se je uvedel v Sati gospoda rs k trta*, ni gospodarsko neoporečen in no vsdral stroge strokovne kritike. Vendar je bil tak način razdelitve kreditov nujno potreben iz gospodarskih, predvsem pa iz socialnih
Glede eest in mostov pravi poročno, t*a organizacija zunanje cestne \2Arte\4\nv in eestm upravne službe še ni dokončno izvedena. Razpoložljivi krediti za vzdrževanje cestnega oasi nikakor niso zadostovali. Uvesti so se morali vzdrževalni in gradbeni sister-.i. ki bolj ustrezajo motoriziranemu prometu. Da se mo • r.zacij 1 c«*st;3č pospeši je banska uprava ustanovila posebno t*»^*»nsko tehnično sekcijo za moden:izaci)o banovinskih eest. Drugo nadelo pri izvajanju javnih del je: lokončati začete cestne zgradbe, preden se prične z novimi. Veliko Število lesenih most upravo napotilo, da je lesene mostove nadomestila s trajnimi r.:. - in:. ot ekti. V preteklem letu je bilo dograjenih 9 mostov, graditi pa se je pričelo tud: 9 mostov.
V banovinski cestni upravi je bilo 1196 km banovinskih cest prvega reda. 2S92 km banovinskih cest drugega rada tci 29 km dovoznih cest k železniškim postajam, skupno 4119 km cestnih prog. Ha ozemlju banovine Je Se 18.52* občinskih eest tako r*.a maša sktipna doIž:n.a nedržavnega ee-srn^ga omrežja 22 647 km.
Poročilo nato našteva :nr*r.i hidroteh-
nična • md ten., tudi dokončno regulacijo Ljubljanice od Novega trga do Špice. V finansiranju je zadnji del regulacije :,j;r>: :o\ to je naprava definitivnih zatvom.c pod sentpetrskim mostom s proračun jeno potrebščino 4 :OO.000 din. Mestna oblina lJUbijunaka namerava za dovr-Sitev tega dela najti ; s^bno investicijsko r>osoji1o kateremu se bo pridni žila tudi ~anov -     7.?.   ' :slačil.    s ojega dels.
V vcJicm obstjfu so M izvajam dela za I regulacijo Savinje pod Celjem. Ministrstvo
za zgradbe 10 je odk1on;1o 7. utemeljitvijo.
• ludskega dela 1 kuluka) in odkupnine /a banovinske ceste. /a občinske ceste pa oprostitev :ie velia. Prav tsko *uso oproščen: odkupnine jsvni uslužbenci, ki morajo p!ačat; obve/no odkupnino /a banovinske in občinske ceste V lanskem pro--ačunskem letu «0 javni uslužbenci plaćali okroc 3 milijone din cestne odkupnine. Na lanskem zasedanju Krnskega sveta je bila ifJt   •*   resoliK :a. da se uk:nc >dkupnina
avnih uslužbence' Pristojno ministrstvo /ja /pradbe jo je odklonilo z utemeljitvijo, da za ukinitev rr /akoT>skc možnosti.
V nadaljnjem našteva poročilo dela /a prihodnje proračunsko letu. Banska uprava jc prepričana da je najhujša gospodarska kri/a premagana - da je v glavnem prencbal.i brc/posel" oM /a dela vol j no prebivalstvo, zlato hoče tehnični nddelek v nrihodnji proračunski d b lik vid ra t i gratl-MM dela. ki jih je narekovala gospodarska kriza ter pripravit; program /a večja dc^a. ki jih nujno zahtevajo Življenjske in ^o>pudarske    prilike    banovine Poročilo
-   .1   preureditev   najvažnejših prometnih, žil za sodobni motom; promet, gradnjo nove cestne z\e/e s Primorjem in zveze slovenske krajine /  Mariborom, odnos--redi^čem   banovine,  nadalje prc!*krbo
- ine in Rele krajine 7 zdravo pit-'  roda ter nadal:e\anic  regulacijskih in
»/ur/c\aln:h del na Savi.  Dravi  in Muri.
Vzdrževanje cestšC zahteva danes večjo pa/; jo. zato na i bi bil % vsakem večjem kraju stalno nameščen inženjer s strokov-izobrazbo in kvalifikacijo /a gradnjo \/*i:/cvanjc cu>: in cestnih naprav. Tehničnim organom naj bi bil: dodeljeni teh-nssj  kot cestn:   nadzorniki  /a izvrševanje
* r a u t ccsl c nadzorni&c slnsssft šrevi-i» abslaih banovinskih cestarjev se mora polagoma /vsa; i. tako da bo posamezen ve>tar aakrbova! na t ve J 1 km cestne proge   Že  v predlanskem  proračunu se je v
lamen  določilo rVSO banovinskih cestar-amest 1 blO  Poskrbeti bo treba /a po-
- • tc proge za kolesarje, ki jih je v dravsk; banovini 125000. tako da pride en kolesar povprečno na 9 prebivalcev.
Po končanem poročilu in/. Skabrncta jc prekb il sej> Za današnje dopoldan->k»> /^ise<lanjc -c e priglasilo nad M) čla-Miv banskega sveta /a debato k poročilu Ironičnega oddelka Debata je trajala vse d«-poldne, popoldne pride pa na vrsto po-ročtlo oddelka za socialno politiko in Ijnd sloo fsfaajpi letk so na h.*?-1« VM reki: *as> -"Hno«l /dravle
Burni dnevi virmaških gasilcev
VliTra^e. 16 fe'rI kalji Gasilka žeta Sv. Duh-Vimiaše kar ne OTore v pravi tr. Občna z! or ob koncu preteklega meseca je minil v splošnem di-rers'iaj'j zla- r>» > :«oseela vt.v Lr>\ iz škofje Ix>ke in izzvala s svojim postopanjem burjo ogorčenja V««č«ja članstva je bila potisnjena v kot. a na nekem se-stanku «>n si i7ibr-ivi opravo ki ji načelu-jejo ljudje, ki so bili dos4ej nasprotniki vaanv-ca napredka četi. pasi k: k: ne nž.vajo zaupaja;a •'lanatva. Oeta zahteva iz-tv.n: občn: zbor in se je izreklo zanj od 58 rednih članov že 45. Virrnaska «^eta *e prav za prav zaenkrat v»re^ uprave. Stara je s\-*»j mandat ndiož-.a .«e ni iz-vol;er • Kompromis ;• an;s:n.< o«in:ln Jfsjlupjc pa je. da so po: vtisom splošnega razpoloženja tudi pravoverni odreKli. tako da niti famozni sestanek ni prsnesel one^a. kar so pnčakovaM o>l njega. Ako se povemo, da so s stanku opozicije prisostvovali tud: nečlan:, je slika vzorno ie-peca obravnavanja gasilskih razmer menda popolna.
Gasilci, k: vedo, da imajo večino za seboj seveda nc bodo molčali, marveč bodo po5-krm»!r fa p>rl<i« '"*no i-Nivanu- ;m pravo pot. zlasti tudi. da se prične '.m preie gradit: nov gas<lskf dom Kdor toči našim j:n.-      r\ •'•■to vn vo mor« To
tudi želita'
Iz Celja
-     Tri smučar*^   t» kn.e S štvo Celje - mat <:a bo priredilo v nedeljo 20. t smučar-"     *        • s koLskc '.«xe
za vse n.^sk- oddelke Po maši naj s^ de-ea zbere pri Skalni -d»tlf. Tekme se bodo pričele ob jo. dopoldne. Nataaičnejaa. napodila se dobijo pn vodnikih oddelkov Mladinska smučarska sekcija Bst OMznam bo priredila v nedeljo 20 t m. rn v nedeljo 27. t m smučarsko tekmo v četvorni kombinaciji za Mislejev pokal. V nedeljo 20. t m. bo tekma v °mirku In slalomu, v nedeljo 27. t m. pa tekma v teku na 5 km in ško^rih. Start točno oe> 10 30 P ve spr«. ;cma g H-rman Tkalčič? pri tv. Zaugger v Celju. Prijave sr sprejemajo še eno uro pred startom. PtVl trije bodo prejeli diplome in prt*ktič"a darila Zim-sšiosportna sekcija SK Ij&M-:+*t3. bo priredila v nedeljo 20 t. m. ob 11. dopoldne Tneckmbsfco tekmo v slalomu na šmohor-Ju nad LaJki-n. Dolžina proge znaša 650 m, visinska razlika pa 140 sa. Trije prvo-plasiiaci bodo prejeli diplome. Prijave sprejema g- Dra^ro Zsdravee v Laškem-Prijave se brxk> sprejemal^ tudi se pred startom  pat  koči na Smohorju.
—c Zairimiv« šahovska >imuJtanka. £a-hovsk. mojster Vasja Pire bo igral v sredo 23 t. m. s pr četkom ob 20. simultan-ioo ki jo bo organiziral Celjski šahovski klub. Prijave sprejema g. Rabzelj vsak večer v kavarni >Evropit. Simultanke se lahko udeleži vsak šahist. šahovnice naj prinese vsakdo s seboj.
\«^re<a m- i*>ri\a. Ko <*e  1e vračala 141etna posestni kova hčerka Jožefa Vri-i v torek iz šole domov, jo je neka scaoika vrgla  v sne?.   Vriskova je padla < -rečno, da si jr zlomila levo nogo I   SaifiaM a. |p aasetsla preuZinkanca Helena Podbrežnikoi-a nri pa«ieu na ledu zlomila deano roko v ramenu  V torek je pa-Mebal zidar Ivan šuligoj z Vrhovega pri Radečah na cesti s kolesa in si zlomil levo roko. istega dne sta v rudniku v Za-Lukovc 1   pri  Grižah   itva   jamska vozička :la  38letnega    rudarja   Štefana Gorska iz Migojn:cL. in mu zle mila desno nogo nad kolenom. Ponesrečene! se zdravi-•    v eel]ski bolnici.
Nov **neg. V torek in sredo je zapa-ulo v Celju in okolicr' 30 cm. na hribih pa okoli ~>0 en: snega. Za priho<lnje dni se obeta v reljski okolici izvrstna smiika.
Obnovitev delavskega odra
Ljubljana, 17. februarja V  Ljubljani   je  prejšnje   čase uspešno al delavski oder, ki ga je delavstvo zadnja  leta  zelo  pogrešalo.  Nase delav-at\o ima mnogo smiala za prosvetno de-k>. v nima vedno dovolj prilike zanj.
Vpiav živijenj^ka potreba mu je kulturno ž:vljenje. ka: i^kakor ni rečeno pretirano. Da se pa ne udeležuje n;nogo meščanskih kulturnih prireditev, je treba predvsem pripisovati previsoki vstopnina. Delavske kulturne prireditve so vedno zelo dobro obiskane, kar je pač najboljši dofcaz. da so v resnici deiavstv.; potrebne. Toda med tem ko ima delavec -saj pozimi nekajkrat priliko udeležiti se koncerta, navadno ne vidi po vse leto glexlali5ke predstave. 2e zaradi tega bi bil v Ljubljani potreben delavski oder, Četudi bi ne ime! posebne kulturne naloge, to se pravi, da bi gojil življenjsko, socialno dra-matsko umetnost. Zdaj je delavski oder obnovljen. V soboto je priredila manjSa igralska družina pod okriljem Vzajemnosti* v Delavski zbornic: dr. A. Remče-vo >Magdo* v režiji B. Lebana. Nastopili so med delavjrtvorr. že dobro znani >gralci: Meta Pirnatova. Pavle Obersnel in Jakob Isop.
Predstava Je dosegla lep uspeh. Udeležba l**r>a in občinstvo — po \»e-čini delavstvo — je pokazalo popolno razumevanje    za    igro   in    poi: t\^"ahTOst isTalcev.  ki  so opravili  težko nalogo 8 pravo ljubeznijo do umetnosti, želeti jim moramo le. da bi imeli kaj kmalu priliko pokazati  svoje sposobnosti v igri. ki < bi bila v resnici življenjska, socialna ln sodobna, r Magda t je drama, ki je na prvi pogled pri čitanju učinkovita, na odru se pa pokaže, da je v nji mnogo psiholoških  protislovij.  V  resnici je Skoda, da i imajo delavski odri tako malo izbiro med igrami,   kar škodu j e nekaterim nadarje-I nim igralcem, da ne morejo razviti svojih I sposobnosti. Ob tej priliki nas pa mora I veseliti, da je ljubljanski oder aopet ob-
novJjnn m da so prireditelji začeli delati tako resno na doslej zanemarjenem pod- J ročju deiavskejra  prosvetnega udejstvova- I nja.
I_Janko Strnad
Ljubljana. 17. iebruar>a.
Narodna tiskarna je danes i/.gubila zve stega uslužbenca Posledicam hudih poškodb, ki jih je dobil pri nesreči pred dobrimi tremi tedni, je podlegel tipograf £ Janko Strruia. v naj'epši !n<>4fki : ,h:.t star komaj 40 let.
Pred tremi tedni se je zvečer po službi peljal s kolesom domov Na Srrurtinski cesti mu je pripeljal nasproti voznik, ki je \o/i no a navii nt ran i. Zaradi megle Mrnad ni videl konja in voza na levi strani ceste bJ K u l vso silo zaletel v oj-nico. Posledice so bile hude. Obležal je ne-zavrs*eo. saj mu je strlo de! prsnega koša in se mu je več reber /arinilo v pljuča, ki so se napolnila s krvm, nesrečnežu pa je raztrgalo tudi jetra.
Težko poškodovanega so takoj prepeljali v splošno bolnico, kicr so se zdravniki /clo zavzeli zanj. Že >c je zdelo, da bo njegova močna aszava prebolela poškodbe, toda nenadno so nastale komplikacije in davi je Janko Strnad zatisnil oči.
Pokojni jc bil rojen leta lSS^ v izubijani, kjer se ie rudi vučil črne umetnosti. Služboval je v raznih tiskarnah in jc bil pred leti tudi poslovodja /nanc tiskarne »^avct v Kranju. V osie podjetje (e stopil pred tremi leti. Bil je dober in vesten delavec, ki ga bo p<>djctjc zelo pogrevalo. Tragika njegove smrti je tem večja, ker zapušča 10 in štiri otroke. hCerko Vido in sino\e Egona, lova in Jaro>la\a. od katerih so ra/en Egona vsi nepre^krbi ieni. Sin Egoo, ki je sicer itsdiffSJ tehniko, ie prav tako uslu/ben pr:  našem podjetju.
Bodi pokojniku lahka domača zemlja! Tjedni rodbini naše iskreno sožalje'
i revijski Silm
Dunajska filmska pro/lukcija dnižbe Gloriafilm je v svojih prostranih ateljejih na Rosenhiiglu izdelala film. ki je nedvomno  ponos  evropske  filmske produkcije.
ZAPAH LEANDER
Velika revijska opereta »Premiera« pokaže namreč toliko razkošja in sijaja, da je sedaj brez dvoma zasenčena slava vseh dosedanjih ameriških filmov sličnega kova. Glavno vlogo igra in poje slovita švedska umetnica Žarah Leander. o kateri priobčimo jutri nekaj več informacij. Režija filma t Premiera je v spretnih rokah veščega mojstra Geze Bolvarvja, plesne in baletne točke je naštudiial slavni baletni mojter Du Pont. koreograf filmske operete Rose Marie, katerega so nalaSč mm Slin , PTemiero c poklicali iz Amerike. V Parizu so angažii*ali baletno skupino 4% najlepših girlsov in bovev, poleg tega pa zaposlili še nad 300 dunajskih balerin in plesalcev. Muziko je komponiral skladatelj Schmidtgentner. 2e to dokazuje, da je Premiera res velik film, ki ga bo občinstvo v kinu Unionu z veseljem pozdravno.
Samomor
Ljubljana, 17. februarja Pred nekaj dnevi sla na>la S letni Stanko Kani in 7 l^lni Sve-tko Lukeajtf pod mostom na Fužinah eruo žensko ročno lorbieo. ki jo je vrgla Ljubljani ca na ^uho. V roč-ni torbici, ki sla io oddala na orožniški postaju 50 na51i razne toaletna potrolxščin»\ - loku-asante in r»a delavsko knjižico, gla^ečo s«' na ime Marija Oirrinr, roJH.na 1890 v IJ l.iah pri Cerknici. Iz spričevala, ki je bilo v torbici, ie bilo razvidno, da se je Ogrinjava <lo z-i»dnjecrn zadrževala v Kranja, kjer bila zaposlena do L'4. januarja v hotelu -Stara postav '»rožniku se pismeno informira! i glede Ogrinčevo r*r\ oeofiniski komandi v Kranju ter ugotovi!;. da j*' ' »iirinT-evn. ki se ie po izstopil iz služle ^e aakaj dni sad rže vala v Kranju, odšln nekam v l.jub-liano. Svoje stvari jc pred odhodom ohranila pri nosniMi Petru v Kranju. V Ljuiilja-ni se je zclasiia nau>r^j pri svojem bratu. pozn?ie pa e* nit*o vi l«!: ver. Ogrimeva. ki je bila zadnje ease silno j»oirta, ie najbrž izvrš a samomor ž." " zar»*tku i»^--ea. a njen^ija trupla Še n'\<o mogli najti,
SPORT
Razpis
klubskih tekem v skokih na Polževem
s.aJoni klub :ji sa v-- nedelji 20. t. m. interno klubsko Tekmo v skokih na Po'ževem pri Višnji gorL Ker jc tekma r«ro-pogandneci znaoaja. lahko startajo tudi tekmovalci ostalih klubov, kakor tudi neorganizirani, zlasti domačin'. Skakalnica dopušča skok«« "o 13 m :n bo piipravljena za treninc v aor»oto in nedeljo dopoirttric.
Prvi v konkurenci kakor tudi izven konkurence bosta prejela epomineko darilo, drugi in tretji pa diplomo. Prijavi pp 1 a! t k > najkasneje <io nedefjo opoldneva v fiomu na Polževem.
— Slalom klub iM. bitr: ob uri obve-7**r\ s«Man**k v««^h t**kroovil**«»v radi n*»deti-nke S-kmo v *kok.ih. 1 »b 20. uri «eja t din. o»J>bora pri Bobenf&n.
— Motoskljonng Ilirije. V primeri ugodnega vremena in dobrega fmega priredi Motokkib Ilirije v nederjo 20. t. m. tradicionalni motoskijoring na cesti od Dolgega mosta gostilna Kućarj do Brezovice.
VSAKDO SE BO IMENITNO ZABAV
DUNAJSKE MELODIJE
DAS WIENER FIAKERUED
LIZZI HOLZSCHUH in RUDOLF carl
Kino Union« telefon 21-21
AL IN OD SRCA NASMEJAL
pri veseli ROB. STOLZOVI opereti vedrega humorja, glasbe, petja in  prijetne  dunajske domačnosti
Leo Slezak v svoji najodlič-nejši  vlo^i   kot   zadnji dunajski izvošček.   Smeh   od   začetka do zadnjega prizora.
Predstave ob 16.. 19.15 in 21.15 uri
Obvezen trening za udeležence bo v nedeljo dopoldne od 9. do 12. Podrobne informacije se dobe pri tajniku, telefon 21-25.
— Smučarske tekme SK Reke. SK Reka razpisuje za nedeljo 20. t. m. klubske in mladinske smuške tekme, člani SK Reke tekmujejo v 2 kategorijah. Seniorji na 16 km. juniorji na 8 km. Izven konkurence je start dovoljen tudi verificiranim tekmovalcem drugih klubov. Pri mladinskih tekmah tekmuje mladina do 16 leta na 4 km, od 16 do 18 leta na 8 km. Za mladinske tekme je start dovoljen vsem smučarjem. Tekmuje se po pravilniku JZPS. Start točno ob 10 dopoldne. Start in cilj na Strelišču pod Rožnikom. Čas prijave od 9. do 9.30 na startu. Prvi trije vsake kategorije prejmejo lične diplome.
Zahvala Franje Tavčarjeve
Ljubljana. 17. februarja.
Ob i>\oji 70 letnici sem prejela ne-broj prisrčnih čestitk, osebnih, br/o javnih, pismenih in mnogo prekrasnega cvetja.
Poklonjene so mi bile lepe skladbe, pesnitve (deklamacije), napisani so bili razni članki in spomini, zapeli so mi zbori, podar jeno mi je bilo več diplom in odlikovanje ter krasni dar (65.000 din) za internat
G in jena ob toliki pozornosti in l ju-bežni se iz srca zah\aljuiem vsem z iskreno željo% da delamo še naprej s/o-/no za procvit našega naroda in za jakost  naše lepe.  mlade domovine
Čuvajmo lugosluvijo!
I RAS J A TAVČARJEVA.
Praznik naših četnikov
Ljubljana. 17. februarja
V nedeljo 20. t. m. bodo slavili četniki v dravski banovini svojo vsakoletno krstno slavo. Proslava bo dopoldne ob 10. v veliki dvorani restavracije »JSvesda«, na Kongresnem trgu in so vabljeni vsi prijatelji in somišljeniki.
Četniska slava, obenem praznik vseh iskrenih in pravovernih Jugoslovenov. spominja nas naj na zgodovinski trenutek Karadžordževe ustaje proti dahijem (turškim pokrajinskim načelnikom), ko so se v prvi polovici februarja 1878 začeli zbirati v Bosni četniški vojvode, s svojimi komiti. Med njimi je bil tudi naš nepozabni, blagopokojni Toman — da prisežejo svojemu vrhovnemu vodji, »črnemu Juriju (Petru Mrkonjiću — Karadjordju), na brezobzirno borbo proti dušmanu, dokler ne bo tužna domovina rešena izpod več-stoletnega turškega robstva.
Od onega trenutka so skozi desetletja sledili zdaj tu zdaj tam. po stari Srbiji in Makedoniji, četniški oziroma ustanki komitov, ki so v težki borbi nasu* največkrat oporišča in zatočišča po starih pravoslavnih samostanih in pri narodni duhovščini, ki jim je po onih krajih v stiski rada nudila skrivna zavetišča in živež.
Tako je napočilo zgodovinsko leto 1912. ko je naš nepozabni veliki kralj Peter I., napovedal turSkemii sultanu vojno in je njegova junaška vojska pod vodstvom vi-teflbega regenta Aleksandra I. po dolgotrajni, krvavi in srditi borbi porazila mnogo močnejšega sovražnika in je bilo takt) zrušeno nekdanje slavno in silno Dusma-novo carstvo.
Ali s tem še ni bila končana četniška akcija. Sledile so tajne priprave do izbruha svetovne vojne. Tedaj je četnistvo z junaško narodno vojsko ramo ob rami nadaljevalo srdito borbo proti brezobzirnemu in močnemu so vragu. — Albanski Golgoti je «dedil po dveletnem prestanku s pomočjo velikih zaveznikov historični preboj solunske fronte, s katerim je bila končno zrušena do kraja vojna sila krutih sovragov in hkrati z njo osvobojen od večstoletnega germanskega robstva. drugi veliki tlel ju-goslovenskega naroda.
Ko danes proslavljan-to spomin biezpri-naanaaga junaštva ln hcroizma našega ju-tjoslovenskega dobrovoljstva in naše slavne jugoslovenske vojske, ki se je prikazal v veliki balkanski tragediji in knkrfinega do danes ne beležijo anali svetovne zs -dovine, se mi. ki nam je usoda milostno naklonila uživati sadove priborjene svobode, z globoko pijeteto spominjamo sto-tisočev padlih žrtev in jim kličemo: Večna vam slava   nesmrtni heroji!
Iz Ptuja
— Prijatelji tujih kletj so obiskovali ze delj rasa vinsko klet posestnika Anton* Horvata v Medrfbniku v MajSperku ter odnesli aosedaj «i00 1 vina. 300 kg krompirja in 70 kiz svinjskega mesa. Horvat ima škode nad '2-000 din. Zadovo je ova lil orožnikom, ki *o bili stalno na preži za tatovi in se jim je konemo posrečilo aretirati dva
osumljenca.
— Ojreuj je izbruhnil : dni prj BOSestiU-ku Vincenaj Petroviču v Sadlačekn. Zgorela je vsa vinieariia in se ceni skupne ^kola na din 26.000. Ojienj je izbruhnil zaradi slabega dimnika.
— Nova zima. Po lepih toplih spmcbJh dneh je nenadoma zapadel tudi pr nas ance. Ocl torka ds sredo j<* v«to ooc snežilo in ie snaga zapadlo nad rol metra.
— Zopet zanimiva najdba. Na svojem }*» sesivu j? takajsttjp magistratu j knjigovodja Ivo Buruer. ki ft* fe pred kralkim kupil od vdove Ore-ni^. aaSel pr; W3i kip z .Tupjlro-vo irlavo. Zgodovinsko najdbo so si ogtedttll *1rokovnjaki pol vodstvom notarja Skraber-ja. Kam**n ima v-diko vretoosl in ?a ne ve. ali izvira o-l rimskega ali grškega umetnika.
Zakon o tisku
§ 1 pravi: Tisk je svoboden. Svoboda tiska sestoji iz tega, da se neovirano izražajo misli v novinah ali drugih tiskanih predmetih ...
f    v a
K O L, E D A K
Danes: Četrtek, 17. februarja katoličani: Frančišek Kle. Gregonj X.
DEŽCBN E   i. !■: K A B N K Kino Matica:   Slavni  mornar Popa j in drugi
Kino Sloga: Tri zlate deklice Kino  1'nion:   Dunajske melodije Obettl zbor Aerokluba ob 18. v prostorih Aerokluba, Kazina
Predavanje prof. Dore Vodnikove Kako pomagam otroku pri učenju ob 20. na šentjakobski soli
Občni /bor Lovskega družna Ljubljana-ob 20. v restavraciji Zvezda
D A N A    N JE   P R I K K I> I T \ E Uanes: Mi.Sušnik. Marijin trg 5, Grospo-svetska cesta 10, Bohinec iied.. Cesta 29. oktobra 31.
{3mt*€>€& miti
Lastninski čut je razvit v vsakem čt<t\e ku. v enem nuinj. v drugem bolj. Privathd lastnino moramo spošfo\-ati. Saj ie nedotakljiva že po zakonu. Samo tatovi jo ne spoštujejo in pa o komunistih pravijo, da se drže načela: Kar je tvoje, je moje. kar je moje. pa ni t\'oje. Pojme moj. tvoj. nnš in vaš pa včasih zamenjavajo tudi drugi ljudje, ne samo tato\i. S pojmi ie v naših časiji sploh križ. /.mešali so se nam po večini tako. da iih bodo ftafi potomci težko spravili v red.
\'zemimo kar pojem »naš«. O cestah in železnicah lahko rečemo, da so naše. o gorah in dolinah tudi. nc moremo pa trdili, da je recimo naša hiša na tem ali onem vogalu, ker ima svojega gospodarja in bi se ta lepo zahvalil, če bi mu hišo posplošili tako. da bi imela naenkrat toliko go spodarje\: kolikor nas hodi pr> slovenski zemlji. Tudi o nobeni naši h-mki. hranilnici aH posojilnici strogo \zeto ne more mo reči. da je naša. ker ima točno določeno število gospodarjev
Naše gledališče
u K \ M A
Začetek ob 20. uri Četrtek,  17. februarja: Bela bolezen. Red Četrtek
Petek. 18. februarja: zapito
Sobota, 19. februarja: Ob 15.Uri: Snegulj-čiea. Mladinska predstava. Izven. Globoko znižane cene od 11 do 2 din
Nedelja, 20. februarja: Ob lr>. uri: Sim-kovi. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Velika puntarija. Krstna predstava. Premiera. PVemi-erski abonma.
Ponedeljek, 21. februarja: zaprto
Torek. 22. februarja: zaprto. (Gostovanje v Celju: Bela bolezrn ) O P K K A Začetek oh 20. uri
Oetrtek, 17. februarja: Madame Butterfly. Znižane cene. Gostuje pa. Zlata Gjun-gjenae. Izven
Petek, 18. februarja: zaprto
Sobota. 19. februarja: Mr.non. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Izven. Znižane cene
NVdflja. 20. februarja: Ob 15. uri: Navi-hanka. Izven. Glo±>okt) znižane eene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Helteja. Izven. Znižane cenr
Ponedeljek. 21. februarja: zaprto
Torek, 22. februarja: Don Juan. Premiera. Proslava 25-letnice umetniškega delovanju ravnatelja Poliča. Izven. it
DnigO  gOMtovanje  ge  Blate (TJungjonao
bo v soboto, dne 19. t. m. Vprizori se Mas-senetova opera M^non«. in ne -Travia-La*. kakor je biio prvotno javljeno. Veljnjo znižanr  operno cena.
Iz Maribora
Poljska »Firma < opozarja marila trske tvrdke na svojo prvo predstavo v Mariboru. Doslej v Mariboru še ni bilo za gospodarske sloje, zlasti pa za trgovce, tako zanimivega gle laliskega komada, kakor je prav ta sicer poučna in vendar vseskozi zaba.ua  poljska komedija.
Obsodba zaradi komunizma. Včeraj se je vršila pred. velikim kazenskim senatom razprava proti 2 t-'etri°mu delavcu Edvardu G a š p a r i č u, ki ga je državni tožilec obložil komunist čn^ propagande. V tajni razpravi je bil Gašparić obsojen na 6 mesecev strogega zapora, pogojno na tri leta.
Kaj vemo o pračloveku? O tej zanimivi temi bo drev: v Ljudski univerzi govoril naš zaslužni antropolog g. docent dr. škerlj iz Ljubljane. To prednvanj^ bo nadaljevanje antropološkega p;kla.
— Zasedba v op«»ri »Trouhadour«. V glavnih vlogah nastopajo razen že omenjenega baritonista g. Anžbovai ja še Herzogova k. g., Zamejič-Kovačeva. Sancin in Pavle Kovic.
— Huda nesreča z orožjem. Pri Sv. Be-
ncxiiktu v Slov. goricah je 18-letni posestniški sin Marjan Božič v nekem mlinu pregledoval s šibrami nabito pištolo. Po nesrečnem naključju se je orožje sprožilo in šibre so se zarile blizu stoječemu 39 letnemu posestniku Ivanu Vrbnjaku v trebuh, da se je nezavesten zgrudil. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. Zdravniki imajo malo upanja, da bodo ranjenca ohranili pri življenju.
— Iz gozdarske službe. Za šumarskega pristava pri šumarski upravi v Dolenji Lendavi je bil postavljen praktikant g. inž. Anton CenCič.
■
»SEOTErTSrTT NAHOD€f ftitinđL, IT. februarja 1938.
Stran 3
DNEVNE VESTI
— Is dria»ne 'daibe.   V  vi^ro položaino K» ie napredovala Ivanka Cizelj. navas-
omočnik higienskega uvoda v Ljubljani. Imenovan-! so ta policijske ^raioik?-pripTavnjke * III skupim rvaninukov pri upravi policije v Ljubljani Franc Ahec. Anton Mareoče in Josip Živič.
— Ii hanoiJetke tluibe. Imenovana ?da dr. Furlan T- na/, a- *tent banovinobena zdravilišča na Golniku za pr mar ■ na do-sedan^m *lu£b n»»m ruestu ir dr \Yol! Vlado, zdravnik volonter banovinske aatatfa ea v Mariboru za reaovin-s- uradni—. _ pripravnika nri banorinaki botn&nioi v Slovenjem Gradcu
— Vpr.i;an»e -anarije iia«er.i hotelir -t* a.
21 in BL t. m bo v Beogradu seja uprave 7v«re gostinskih združenj, kateri badji pat-sosfvnval- za=toj*n k: v-«-'i i-.; o. \!< i lrn-uim <t*» bo obrt-rnarafn v»>ra-anie sanacij? ■nJega  ".ostin-tvjt  v  prvi  vrsti hotelirstva.
0 tem fe Zveza *voj čas že sporočila na me-r/viaina mesta svoj*» predloge   Tiovorilo s?
O predlogu ff1ed*» izprpmemt»e in dop*4-nitv*» of-rtnesra zakona   o ur#»dbi o kv: kar- •   m   maksimiranju  r**n   po noslin-kih r*vb»»tjih. o uredbi o delovnem č«s" ne>Z-"»es osoha, uredbi o turizmu in n. i kako po*»irajo banske uprava trošarino na \   o .n jcanie  \" \TP«b teh vprašanjih tx>do člani  uprave    posredoval« na meroda mestu. Na *eji bo določen ludi dan ko
— / e/.- -.»»• n*kih rlruien;. ki bo lelo^ v J -v  n :Ssdu.
— UMS/ri.-  na^nioV  Mladin "»k«, mati««.
Na razpis književn-n nagrad 'e sp? la Mladinska matica 24 rokopisov. v>n-nam je 2 izločila, ker nista prišla v pred-
— rem roku tako da je prišlo za nagrade v poster 22 nokopisov. Od teh je Hal 15 predloženih kot primerni za uOen-ce viSjih razredov. 5 za učence nižjih raz-
n 2 za knjigo realne vsebine. Od predloženih det za otroke od 9. — 14. leta je sklenil odbor na predlog literarnega odseka, da se odkupijo bledeča teia: -Hribće\ <ireKec«. »TOnče« (Lojze Krj\-d.i psevdonim znanega pisatelja*. \er-m prijatelji y «negu in ledu (Sonja ^e-ver) ha bresobvezno Se »Sirote« (A. Ingolič) in * Ljudje v \iharju« (A Adamič). Od teh del je bila nagrajena kot najboljša povest »Hriseev Grrgee« s 3JSSS din. Ker avtor tega nagrajene-a dela ni navedel v zaprti kuverti svojega naslova, je naprosen. ds se čimprej javi pri tajništvu. Mladinske matice. Od prejetih del za realno kr iiž.. o je bde sklenjeno, da se oba rokopisa /s"dbe o t ■■■lil na od O. lludab^a ■ /.a tri dinurj«- • |.ktri**e« od Kun-ta   \ 1'nin /«;<>db«   «, Imuii
bažu ne nagrad:-> i 2.500 din. ->oučno de-k> od Kunsta pa bo izhajalo v prihodnjem letniku Nagega loda« in izid^ tudi v ponatisi: izrednih pubr.'kn« ijah Mladinske matice, ke- je po kakovosti skoro enakovredno nagrajenemu rokopisu, kar <e bo avtorju pri honorarju tudi upoštevalo Od rokopisov, poslanih za nafte najmlajše, /e odbor sklenil odkupiti  3 slikanice,  in si-
1 • : Pisane luti^e . ki jih je napisal J Bibicšc m i -t Ksenija Pruu»-- i slikanico »Tin*»in   /ajeek«.   prav   tako z
s- ::. • K !>:< i< .i z ihis!: a iami :*r. Mih. liča ter »«iruj>kega \rabea« od avtorja, ki ni navedel svojega imena. Nagrado 2.O0O din je odbor prisodil »PlSanaS* luth.ini . linUi,, /.i|«-.'k enakovreden prvemu čk*!u pa naj bi izhajal v - Xa-5em rodu* s ponatiskom v izrednih publika« • -.%)■ v- • -'.t • .*»■"» "Iklonijo. čeprav -*=<> med nj:n i tudi dela vredna tistva. k, na  :zpa< i La   vHed  hud«* konkurence.
Ker je Josip Ribičič, iz'razlogov, nt Jam Ja od boni podrobno obrazložil ?n ki ne za-dssmji ne o<ibora Mladinske matice in ne ■ onega literarnega odseka, oba svoja ro-ko^pi«»a ootegnil. izidejo v letošnjih rednih puh! ka. »ah Hrihčev Gregee,/. /gSdhe o bomKi/ii    in    t.  !»Hki \raln<
Imej čista usta!
in StSMsia zobe- Oroije.  k:  -e stalno rabi
— kakor na.-i ««»bje — je tr»*ba se\eda re»ino    negovati.    Zjutraj   in   /vt-6er zobiio
« :<>n\.  pa  zobe  očistiti v
vsak -raerei.: Nič sirahu: zobj«" to prene- .«'.
Le >labe n*ge n«- vzdr/e! Zato: Chk>rod<»iit,
Ipzattatno   zol-uv j.a.-»to!   Duma«'-i proizvod.
— Z.»» ar«« aiiit- «l»-l.i»«-e^ in uaiit**.«n« « \ ^ m»\••nil.rii. Lani v nmembru ie bilo za.a-n^vanih T»r: okro/.nh uradih SUZOR-a TO» tn=oč delavcev in nanMisf ?acfy» od teh "_7-"vJ6 moških »n 1«"ii©2 ž>tk»k lo «»\,:.. k^že ^»/on-ko na/^adovanje ^ orinvri «» -{♦■ vi-om tavarovancev v oktol>ru za ST'JT. in pora«** v primer: s številom /a arovanrev v povembru   jTe<Ilant5ke<ra  leta  /i  "J ot«-' aH
*. V primeri z novembrom predlanskega leta I* najbolj nara-!o -ipv;!n delavstva pri nož titoža^arski industrin in sicer za ?Vs4)T. » tekstilni industriji za V27S. pri gradnji ce^t in volnih naprav pa "»'_'oT) V primeri z oklot>rom teLi 19:^.7. *Kr je število zava rovanrev lani v nov*»mbru povečalo za 109 !l~oc 9l>*i Po številu zavarovancev v nov un-brn predlanskega leta ka> , \ r js»ra-t zaposlitve OUZP v Be<>gradu in *irer 11.145. OL'ZD v LjuMiani 7822 in OUZD v Sfiia of»s7_ Povprečna zavarovana :iez.la V vnašala C7.31 in se j? zvišala v primeri z novembrom rrPfi,an*,kfT>T;1 lpta za 1*27 v pri
m—ri t. okTohrom 'nn^ketra leta \*> f>a psi«H;i ra  0 14   din    Celokupna  zavarovana mezda
T zvjAaia 413">6 milijonov proti 421.11 tui-: i ; ov v oktobru, odnosno *>VJ.oi milijonov v novembru pr^dlaii-k ?ca le*:i. Porast c*»lo IpnstSe zavarovane mezde v primeri z novembrom predlanskega leta je znašal 14*24 • is'otkov.
— <ij»*p«Ml.ir-ko *«»debi%roi j«> .1 ns«»-la» ii B«»lzarii«» V Sof:io prispe! odposlanec našega Zavoda za ptwpeševanje zunanje tr-covine Spansrev t*, ki se bo p-ijr.il ^ za-stoT*niki Itolizanskeir.i Zavoda za zunanjo tr-eovino ?l-»»1*» organizarie skunne SfnSJSfS bolrjarssib in na-i h agrarnih proizvodov na i nože m-k " Irftsrih  Lnnj ie bil ustanovljen
-T?iuo-='«Tv»^n«ko hoTcrarski zadružna za\<> \ ki i*» zda> «*-itaril procram svo'^ija dela n ju 7.r> 7.i?p\ uresničevali Zavod dela zdaj na nstanov'tri higrvsioveissko-bol.rar^k - »fan ^r»ortn*» dmžhe. *4cnnne tvorn:r*> niodr«» _;di ce ter raznih drugih «kurm"h gospodarskih pod- •
_   li    Shi/beneea  li-tac. ^luibeni kr »>.»n-Ur uf.ra^  lrav>ke banovin^« -t 14 z dne 16  t   m  objavlja  pravilnik o pl«*>nih šolah   tvPoel    o spremembi od-t   T flena *?4. irr ' n »r<ri. '.i-:fn  pn K plnfti
jejo tiskovni stroški pri tiskanju službenih
in zasebnih objav v >£lissbenih usninahs, poiali^avo trg. in k»uip m za« ijc~kega s+Kjra-mma z .ji^jo. a i>:ločbo o ocariujenju in Pjevanju blaga, uvoženega 6 poštniini po-
5ilJ*kami
—  \ rt-me. \ r^inenska napoved pravi, da
l-o vV-inouia obki«*no vreme in sneg. Včen je sneiiio >.fvora jo ve-eh krajih naše države. N"ajM-:w temperatura je zuaiala v Splitu 11. v P-ograJai 10. na Sa.iaku 7, v Mari bor:. __ s Liucliaiu l.v*\ v Zagrebu 1. Pasi ie kanal ''.»roni^ter v Ljubljani 707.7. teui-p Talina ;♦ zu.i^aia — <|.'J. Mie&a ■,«• nadlo v Lju!>Ija:u 11 cm. snežna plast je 16 cm I i »ka.
\"lom v TržiM-u.   Oni   dan   je blo
vlomljeno v gostilno Jožeta Kovača v Tr-ZiSču na Dolenjskem, odkoder so odnesli vlomilci nov siv srknjič, več druge moške
»blekf veliko perila, ve** dežnikov, žensko   rjavv* <-oieko   2  para   zlatih uhanov.
v«, asain jLii,j avstrijskega »lenarja. več novih odej. nekaj parov čevljev m zalogo cigaret V hiši stanujočemu Antonu Strniši pa so vlomilci ukradli novo obleko, siv klobuk. 2 Itn- obleki, rudaiaki znak fram-osk. x*^tni ! s: ir. Dr« v.--s stotako-.-. /.      lomilH  manjka  zaenkrat  vsaka sled.
_ \el*k;i tatMna v Šmarju, v smarju pri .JelSah je bilo v torek poooči vlomlje-no v hi.*-; posestnice Jožefe šuSteršičeve. Vi<»mileč j? vse pretaknil in slednjič tudi -ztaknil v omar: ploče\'inasto kaseto, v kalati ja imela suftteršičeva majhno zlato uro. 1.50 m dolgo z^ato verižico z okrogli n.. in podolgovatimi členki, srebrno •'■••A • -r. 10 štirih avstrijskih zlatni-v» r srebrnega avstrijskega denarja in r . : jfMHi r. v l^ankovrih ter v kovan-f .h Tat j«- kas. to z-:naj izprazmil in jo vrgel proč.
l ••■ ■ ' nun:'  w.i •■• r-1 !•:•' ® • ■
D. ELITNI UMETNIŠKI PLES
Pariš 1938. Kazino 19* 2.
/.a->j.d«t\an;,   \ ilsjfikatorja. Vamost-
isti zasledujejo 311etnega bivšega Bjaka bogoslovja Branka Miličiča iz Splita ter bivšega tipografa Franja Hercoga iz Ziigreba Oba sta se mudila zadnji čas v Run.i. kjer sta izdelovala pot vor jene državne pečate :n .*tamp.ljke. .•;;» pa so jima ptiš'i na sled. sta pobegnila najbrž nekam v Slovenijo Zasledovani Mihčič se izdaja tudi za Studenta prava, utadn'ka itd.
\ toniihetn  \   Mi*»ličevo  vilo  na < te/u   nu   »»ledu.   Na   praznik   Trtdi kmljev
je bilo vlomljeno v vile svetnika žolezni-fck«-   iirekcije v  Ljubljani,  g.  Mikliča na čat< ž-;  nao  Veliko Loko   Vlomih i so p rini si;   ponoči   izpod   kozolca   veliko  zrd. s pomoč-jo  kal.i,. so   odsttanill   mrežo na »inu in zlezli v hlev. Odnesli so gramofon  in   \-eć  plošč,   veliko posteljine, vaj    I :lajp perila in obleke, nekaj poso-t«*:   drug-.h  predmetov. Pred dnevi so orožniki izsledili veCji del ukradenega blaga v nekem skrivališču in ga vrnili lastniku. Kot vlomilce zasledujejo znane roko-vhe Josipa Stefančiča. Antona Malnar-:. Kr an< a Kast:«t :;n. ki imajo na vesti že  več  vlomoa* in  tatvin  po Izolenjski in Zasavju.
I k rude no kolo. I v /• Tomšičeve gostilne v Tacnu pod šmarno goro je *)ilo oni dan odpeljano kolo znamke Brvsta > t . ^- »> 771 Francu Boltežarju iz Sp. Pimie. Vkradeno kolo je bilo črno pleska-no ter je imelo novo pnevmatik«, in tor« ij.i«' la < '••:e. Vredno je 1301» din.
Nesrča * pištolo. S Sjali
v sp'ošn-» V.o'r.i. n lkletnega kajžar jevega sirta Matijo Pančttrja iz Sajnoviee. Fant se je doma igral z nabasano pištolo, ki se mu je v reki sprožila in ga y krogla zadela v kos. ;»•%-•• Posestnikov sin Jože Gliha iz Stične pa je v gozdu podiral hlode za zgradbo n«>veira gasilskega doma v Vel. Gabiti Med delom mu je padla smieka na »lesno nogo in mu jo zlomila.
"i.iln,i \ proriču prtUi Mil.um KadoSa\-Ijetiru Imi i/rečena «la nt* -i. Kamari >k o -o li-^«'«- v iieouradu ie ot»ravnavalo c-«.mI1>«> okro/.-ne*»a soJ.-va za me>lo Heojrad. ki ie sodilo l»i\š-ga predsednika l*«lnižanja rezervnih oficir<-v Milana h'jdosa\ljevica in njegove to\ari-e \'i:ii iržavin lanHac DnSaa r,eje ie s|»ro/.i! v svojem uovoru ve«*- pre«ll«airov ni   med  drugim   >e  tudi   predlagal,  naj s?
- Ina sodi a razveljavi in odredi nova razprava Sodba v tem zanimivem procesu !•<> iz.re.'-.-fja dan«'-.
O«., ubil -ina radi remije. \ zapor? !>t-Hiu^..,i •'kio/.nei:.] »4»li*-ča *«» prignali vjerai 1*4) letnega uulediiega km-da IVdia Mihaljevira iz vasi PTovljana. Mihaijevć .. h .'(.'j., [»repiral s -\oi>m sinom za-ra li razd»ddv»- jH»se<tvu. \e«"krat sts s*e oče in sin rudi -»počrnela. V«*--raj ie tam z nožem nava: . na -*ina. ki -e i-- branil z golimi rokami. (H*e i-* sina 1- Ura: zalH>«iel z nožem, je   int-l  >«* toliko moči. da je
/!» -/.al .:i lv«»risče. kjer **e ie pa zuru li! in izdihnil.
Iz Ljubljane
Mislili smo. tla je zapadle že pol metra *»netja. Včeraj je snežilo ves dan in že ponoči med torkom in sredo je za-idlo 6 cm snega. Na periferiji je ostal sneg suh. v mestu smo pa imeli že včeraj popoldne pristno ljubljanske brozgo. Tu in tam kjer je bil najživahnejši promet je bila brozga takšna, kakor da je zapadlo že pol metra mokrega snega. V nekaterih najživahnejSih ulicah, n. pr. v šelenburgo-
vi in na Starem trgu, so delavci kidali sneg dopoldne. Davi so na meteorološkem zavodu namerili še 11 cm snega. Ker je že centimeter snega skopnelo, je bil davi sneg v Ljubljani debel 16 cm. Dovolj za brozgo in poledico. Će smemo verjeti vremenskim napovedim, bo še snežilo, ali pa vsaj  lahke  pričakujemo — dež.
lj  Prijava avtomobilov  in motooiklov.
Dopoldne so se vrstili tovorni in osebni ivt imobili v dolgi vrsti skoraj po vsem Bregu Takšno razstavo motornih vozil vidimo redko v Ljubljani. Današnji dan je bil za prijavo motornih vozil iz ljubljanske okolice V<=e prijave sprejema samo policijska stražnica VI na Bregu. Dopoldne so bili med vozili avtomobili ga-•dl.^kih čet. reševalcev, trgovski avtomobili, tovorni in osebni avtomobili Itd. Ne-
kaj motociklov je bilo pripeljanih v Ljubljano s tovornimi avtomobili kajti vožnja
z motociklom je zdaj zelo otežkočena. pa tudi precej nevarna zaradi snega.
—lj  \'em*K|   železničarji   v Ljubljani.
Včeraj popoldne je prispela v Ljubljano delegacija nemških železničarjev iz Mun-
chna. ki potuje po Jugoslaviji, da prouči razmere in pripravi vse potrebno za poučni izlet 100 nemških železničarjev, ki pridejo v maju v Jugoslavijo. Delegacijo so sprejeli na kolodvoru zastopniki železniških uradnikov in sicer predsedn.kosred r.je uprave, višji svetnik Obad iz Za^rre-ba. predsednik tukajšnje .»blastn,-. uprave svetnik Bertonceli. inspektor Jenko in na-čeinik prireditvenega odbora višji kontrolor Parma. Nemški gostje <*o prenočili v Ljubljani in so si ogledali njene zanimivosti, dan^s opoldne so bili pa sprejeti nn železn šk; direkciji kjer bodo uredili vse formalnosti glede prihoda nemške ekskurzije v maju. Nemški železničarji, ki pridejo v BSaJa, bodo posetili Bled, Ljubljano. Zagreb, sni:* Dubrovnik. Sarajevo in Beograd. Delig-vija. ki je pr šla včeraj, odpotuje jutri v Beograd.
li >tirj,. imim isiiasflji pri nanašala. N«-
ili-vnoM) bil' stari revizorji nri ljubljanskem tramvaju vpoUo-m: ker imajo ia dovoli let sluz.be. .j -Ionta J»a zaradi i*Hezni \a niiiio-va me~t:i mi l> li imenovani štirie novi mladi rev aarj . od katerih so trije v službi komaj nekaj let.
— li  \>erajšnii živinski sejem  jo bil zelo
rlab. I > rug i - v meisocu je navadno vse-
lej slabši kakoi prvi. a včeraj je bilo manj kupčij rudi zaradi slabega prometa. Cpo-slevati moramo tu ii. da mesarji n? kupujejo mnoso živine v postu. Včeraj je bilo na prodaj volov, a prodanih ie bilo samo Iv Krav ie l.ilo prignanih HS. prodane pa »»amo 4. 1. let !•■ bilo naprodaj samo 7. a prolali so jih le "). Slabo so šli v d mar tudi ataiiČki za rejo. Naprodaj jih je bilo •")<>, a prodanih i»- bilo samo HJ Nahreč je bilo na proda1 k<»n;. in sicer 1-U>. a prodnli so jih le 10. Tene "••-<• živine «^o SStsJa v splo-
šn na aaspeenievi jene.
—lj Lastniki konj in \t*y, ki prebivajo v območju ljubljanske občine, se pozivajo, da najkasneje do četrtka. 24. t. m., prijavijo svoje konje in vozove, če teh še nimajo prijavljenih, mestnemu vojaškemu uradu na An bvožev-m trgu št. 7 1. soba 3. Prijaviti je treba tudi vsako spremembo, kakor: nakup, prodajo, pogin itd.
—li \i. sssjssesa saktada -kiadaieljev Bacha. Beethovna. Prokofjeva, Stravinske^a. Medtncrja in Lrszta. nam lo zaigral različna dali eden najbolišili soflobnih pianistov Al -k«sander !»<>r«)\-ki. Njegov koncert se vr-ii kakor ie javljeno, jutri v petek, dne 19. t. m. ob JO. nri v veliki Filh. dvorani. Lmet-
DEANNA DURBIN,
je nova filmska zvezda, o kateii pravi svetovna kritika, da poje kakor slavček, da je lepa kakor angel, sveža kakor vrtnica in vabeča kakor pomlad. O tem se lahko prepričate v KINU SLOGA, kjer se ravnokar predvaja film
TRI ZLATE DEKLICE
Ne zamudite te izredne priložnosti.
Predstave ob 16., 10.15 in ZIJ.5 uri.
nik je lansko leto koncerliral v Ljubljani :n je bila pnblika navdušena z.t njegovo krasno iffro. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matn-e na Ksnfrrnanrm trgu.
n— šahot^kj kinu >Lowinc, Gradišče 13. javlja člansUij. da »a prične "24. !. in. ano-kio/ui notranji turnir. Razpisanih je ti denarnih nagrad v skupneso mesku 7hh> dn. M jih \i naklonila ugledna članica gospa Draga Cerne. Z velikodušno podporo g<k-i>e Cernetoee sode nidj v bodoče vsako leto prirejeni taki turnira, ločnejs.i n<»;asuila na o!»;av!r: deski kluba.
—li faslsstanj fsasr. ki tfa priroda nasi
žel >z:iičarji t«> asboto ob 20. uri na Taboru vpokojenemu seieaniskeiiiu direktorju dr. A. Faturju. bo po pestrem glasbenem sf»o-redn prav prijetna družabna prireditev. Seveda so prireditelji mislili tudi na vse ostale dobrine za taksen verer. tako da s«* ne bo tr?l>a dolnočaairj ne mladim ne starim. N&top je prosi za vsakogar, kdor [»oena >j. direktorja in bi rad prebil nekaj veselUl ur v ajeaovi l)li/.ini. 7a ajodho bo skrbela j 9*saa :
—lj Njena skoaslsaai hnrrtane aahavaobl-skovalre Šentjakobskega gledalidča. <)glejt«> si v s 'iii.akobvkein gledalrVu Šlager leto šn|e sezone. Mornarjevo veseloigro rNjeia velika ljub»»/en" in nasmejali s«' boste od
SSM vpieniojjočini I lilo>\ i t i oi domfslekoni stare Rkseelence, ki jo odilčns podaja ria. Ruča rjeva. zadregi boječega inzenjerja Ludvika, hišniku-st ra/aiiku. NOSerjn in drugim, lo duhovito in zabavno veseloigro podajala daot iak občan i tako prisrčno in prepričevalno, da g!er]nli'i navdušene in ganjeno spremljajo pol »k te ljubeznive In vedre zgodbe. Igra se ponovi v soboto 10. in nedeljo .'O. t. ni. ob 20.1.").
—lj Dobro vino! pri »Slonu«.
LfaMjanski Ssksfl bo kakor vsako'] to doslej tudi na Udošnii postni t<;rek priredil maska rado n sicer z naslovom: Ped tropskim asneoaa. l'o skrbnih in premišljenih pripravah sodeč ba ta plesna zabava na višini prejšnjih uspelih predpustuih priredi t?v. s katerimi s«- je mnogokrat proslavilo to društvo. V okviru primerne in STsono izbrane devize Ih> dana vsakoiunr možnost, da zamen ia svoj rcv^ni. zaskrbljeni obraz z veselim in razigranim: v primerni maski ho mogel  i/.pr »meniti  za sekaj trenutkov
svojo vnanjost in se vživeti v tisti podobi, ki mu ie bila čecdo le prikrit sen. Z malen-kostnimi 6redštvi si bo mo^el vsakdo pripraviti to veselje, k-.r nas lo prireditelj t« večer postav*] \ Gomil 1-gipl. v deželo faraonov, ki izdavna -lovi ik> svojih bizarnih formah ni barvnem razkošju in torej ne bo tenko izbrati prave maske. Toliko za dan2<s
— lj Gojenci driavnega kanssrvatsiija iz oddelka za soJopatU* Korunovič Liljana. Lnpsa Friderik. 1'avlovr-ič Štefanija in Po laiuar Ljudmila: i/, klavirskega oddelka-Kiletz Rafael, Loger Edita. Kusčer Dušan in liradač Zorka: iz violinskegn oddelka: Gre-goii- Jurij; iz oddelka za orksstnaaria in-slrunienit : Prettner Karel (tlavta) in pihalni ansambl _' trobent in 2 pozavni, ki jih igrajo Efolenci^ Ažman Zoran. Herman Ot-:nar. VrhOvi k Josip in 1'egan Leander. Vsi ti nastopijo na 11 javni' produkciji našega I rž. kons.nvatoriia v |>on J<leljek. dne 21. t. ni. .»h 1 .7 v veliki Kilh. dvorani.
— lj Podpisana Uprava opozarja vse iule-resente na >Rnzpt6< raznih dobav živil, ki je izš. ; v >Službenem lisln kr. ban. uprave • a»3 16. II. 1938. Uprava Delavskega 4oma I!lei\v nsova cesta 5fc 42 v Ljufolja.nL
—IjBrei praprotneaja semena in Sarobne-ga kroga se vam hod orazodeii čari •Knren-tsve vedele noči* na pitstno Soboto na Taboru.
—lj Dva pogretima. I>ne 13. t. m sta neznano kam pobegnila 17!etni Marjan Keršič, stanujoč v Kolodvorski ulni a9 ter lTletna Anastazija Simčič. stanujoča V Linhartovi ulici 1-1. Keršič je za svoja leta zelo visok in močan, podolgovatega obraza in kostanjevih las, ha sebi je r»a imel težko, temnosivo zimsko suknjo, rjave športne hlače in gojzarje. Sinič-ičeva je enako dobro lazvita. okroglega, zdravega obrazil. 1 olj temnopolta, kostanjevih las, na sobi je imela temno «dyieko in čepico oranžne barve.
u — Društvo »Tabor«. Drev: ob 20.30 bo redni članski sestanek. Predaval bo gosp. France Ostanek: :Ali je narodno-obramb-no delo potrebno?.. Vabimo prijatelje in znance,_
Civilizacija je res potrebnu: kako bi sicer upra\iči!i zavojevanje »neciviliziranih* ljudi?
5L 'r:
Po usodni nesreči \e danes zjutraj preminul naš zvesti, dobri sodelavec, gospod
Janko Strnad
črkostavec
Pohojniha ohranimo v najlepšem spominu, LJUBLJANA, 17. februarja 1938.
NARODNA TISKARNA D. D. V LJUBLJANI
•  ..*"*- ter" .
RAzno
Vsled <»srronine zaloge
»Hubertus«    piajsčev. zimskih
sukenj. oblek, perila l.Ld. ODPKODAI\MO VSA OHLACILA
* 15 <l«> i«7( popustom.
t K E S K E R
LJUBLJANA. Sv   Peti a c. 14
Kil SEJE
VEt&«VHE
JUGOGUAfIKA WJih NASIP ^3
6«) PAK ENTLAiNJE
ažuriranje vezenje zaves, perila. mono<; r n mov, gumbnic Velika zalega par Ji pd 6 75 din. • luhjana«, uosposvetska cesta 12.
PRODAM
Beseda 50 par. davek posebej. Najrrumjsi znesek >* Din
SVEŽA .I.VICA
zajamčena. 720 kom. din 475.— franko podvoz razpošilja po povzetju  G. Drechsler, Tuzla.
503
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
dr. Piornlija v LJubljani
IZ i e Kar nt
se priporoča Dijelim in slabotnim osebam
SLUŽBE
NATAKARICO
takoj sprejme gostilna in kavarna KALIN, Glince. 511
volnene blagove za damske spomladanske obleke, kostume in plašče najugodneje kupite pri tvrdki »MANUFAKTURA«, komanditna družba, Mestni trg IT.
HALO!
Vsi
HALO!
v kavarno Central!
Dospela je devetčlanska damska ruska balalajka. Vsako soboto in nedeljo vso noč odprto!
359564
Strati 4
»SLOVENSKI NAROD«, četrtek. 17. februarja 193«.
Ctev. 3S
Koroški borci so zborovali
V soboto je bil občni zbor krajevne
Ljubljana
organizacije LKB
Ljubljana, 17. februarja V društvenih lokaliii pou gostoljubno streho gostilničarja g. Joska Hubaua so se zbrali v soboto nm wWk& borci k občnemu zboru Krajevne organizacije Ljubljana. Udeleiba kakršne na dosedanjih zborovanjih m sestankih, nismo opazili, je najboljša dokaz, t-a je leg.onar&ka mitei uancs vživela v tisto skupno ailo in celoto kot pred 20. leti. Oosečn. prostori so komaj zadoščali, pa so naši fantje vseeno vzuajaU v gneči m vročini.
Občni zoor je otvonl agilm predsednik tov. Zupan Ciril, ki je pozdravil med navzočimi tovariši zastopnike glavnega oobora: poapredse<imka Maruitca, sel mana in Kristana, prav tako zastopnika političnega ooiastva g. Jurco. V svojem govoru je obširno poročal o uspehih ueiegacije. ki se je zgiasiia v Beograuu pri vojnem ministru generaiu g. Maricu, načelniku gener. štaba g. Milanu Nedicu n ministru za notranje zaueve g. dr. Korošcu. Izročila jim je spomenic« • v kateri podpirajo borci za osvoboditev severnih kia^ev urzave in Koroške svoje zahteve po priznanju, ki jim ga dolguje tanovina. Ce bi bila slava na-štfi bojev m po>_.v ^ov pred 20. leti tako muh nk 0*1 m 1 kakor so jo hoteli prikazati nekateri potem bi prav gotovo ne uobil: polki naše junaške vojsne službenih naslovov po krajih m bitkah kjer smo »e borili. Pri vseh gospooih je bda delegacija Ijubeznjivo sprejeta in ji je bila zagotovljena polna pomoč in uoižno priznanje za \se borce. Društveno d* lo zaznamuje precejšen napredek, zanimanje raste iz an**va v dan .n piihajajo vetrno nove prijave le za zbiranj m pošiljanje pop sa dogodkov so tovariši se precej skeptični. Gradivo je wjn'u potrebno redakcijskemu odboru, ki ne bo piav nič zaostajaš za jubilejno kn_,.-go vrlih vzornikov Kiaiivarjev Jugoslavije . V ta namen sta bili razposlani na vse včlanjene m še n^včlanjene borce Ze dve okr» *-dci in naj jih tovariši ne omalovažujejo.
Obširno je bilo tajniško poročilo, ki pa Je v glavnem povdarjalo idejne smernice, ciočim blagajniško potoč.lo *ov Vahtarja bolj žalostno sliko, katera pa j*» ssj ž:v*> člani zve«* me v težkih razmerah in je uspešno delo pi-
le moenče !e s podporo neka**»r:h aha h članov ginvneira odbora. Po razr^š-mci odboru, je bila volitev novega odbora, ki mu predseduje že 7»rejšnj: asrilni predsednik tov. Zupan Ciril.
Oglasil se je k besedi tov. Cvenkel Pavel  bivši komandant I  legrije ljubljanskih tovoljcev za  Koroško,  ki  je  prihitel ||
z Gorenjskega pozdravit svoje fante in tovariše. Spominjal se je tistih dni. ko smo se zbirali in tudi navdušene manifestacije v Unionu , kjer se je priglasilo nad 40 bivših oficirjev kot dobrovoljci, odšla sta pa s fanti le dva. .Naša volja in moč je vztrajna in junaška, ki pa jo hočejo danes podcenjevati nekateri nergači* s tem, da nam mečejo pod noge polena" z očitki in nesramnimi m iz trte izvitimi obdolžitvami. Zarad: različnih govoric bo pa vsekakor treba preiskati obisti vsakega posameznika. Borili smo se in izpostavljali smo naša življenja, zato ne sme biti neopravičenih očitkov in obdolžitev. kakor smo si bili tovariši in skupni na fronti, tako bomo naprej. Moje vojake bom jaz hranil in zagovarjal, in brez mojega dovoljenja ne bo šel nobeden v legijo prav tako pa brez mojega dovoljenja nihče iz nje. 2alostna je bila bilanca naše legije 10. januarja 1920: 9 mrtvih in 49 ranjenih. Številke govore in povedo dovolj.
Potem temperamentnem govoru ki 90 ga navzoči sprejeli z živahnim aplavzom, je povzel besedo podpredsednik glav. odbora tov. M a ruši č. ki je podrobno orisal idevanja glavnega odbora za dosego naših pravic, ki so nam že zagotovljene z merodajne strani. Glavni kakor krajevni Ib r sta :zv :!a ogromno delo. Poleg dela <>ko]i ustanavljanja novih krajevnih edi-nic. ki so se v za injem času pomnožile, p*a oba odbora re.:ila v poslovnem letu nad -Oon dopisov, imela sta pa tudi lepe uspehe, ko «*ta mnoc;m brezposelnim tovarišem o-eskrbela službe, med temi tudi odlikovanem s Karadjo] djevo zvezdo tov. Ledeniku.
m zbor  e pokazal porast in moč pa vs*»   oerromno   in   požrtvovalno delo obeh o'borov   Ko je bila še izrečena zahvala   neutrudljivemu   tajniku  gl. odbora tov   Križanu   počaščen  spomin tr it r]ega  fr-~*nega   tovariša   Zorka Faki-
n t> bil nevn,f"i predlog da se čas*ni dvomi dami Franji TavčTriev: izraziio v imenu legije pismene čestitke za njen 7°-   roi<?tn-. dan in zahvala, je tov. Zupan
►g 11 ponoči zaključil občni zbor I • 1 ~'- koro*kib prostovoljcev je ž'va prici da mod tovariši še vedne veje oni jimaški in borbeni duh in da ie geslo Kara d jnrdjevićov za krst časni i slobodu d itnu   tudi njeno geslo in vodilo, dokler
Korotan ne bo--. Naj so pa tega
borbene srn .-hma zave<la tud: naša javnost :n naj legija v hvaležnosti primerno upošteva in podpira, s čimer ji bo dala le svojo dolžno priznan V
V naši banovini
nad 130*000 koles
V Sloveniji odpade eno kolo približno na 11 prebivalcev
Ljubi .i .1. 17 •••bru.' r >a Da nri In Nizuotem«-' -lov.- -> v> m« «- --a Lol*«*ar}i .Nikjer ni baje ... Ssl "SST-kakor m*-A nimo. Montv .oh l>on» aca-«-••1«» pr»'ko*-t:i K«» .-ar.-tvo t- p' h..» dobro razvija. i:b«d • na casbe rente in hribovite pokritji i*e. < k>v» k br pr^ra koval, da je naj\ef kolesar jen na \. likih ravninah, a. pr. v Kanalu ali i većina mestih ot l.fnb liane. Toda na /ver. kolesar,« v i državi ie v Sloveniji, v maši soanssjai pa v Linotjanekt kotlini
RKI2! f\   »K/AVK s PK||\\ \MI KOLES
Zakon u taksah pr** lp prijavljati vsako k4o (\ L prt in Celju januarja in leoma s reski h iiač*»k>! -»v pa le jasam motori k Ia, kolesn in k«* -.
do tu<h. ds zna-i.. i r;
.' :r.d»a ■'.i'.. . Murii>oru
"ja.   r.:>   -> r.i -/.-h
• i» a\ '<"uo*r !♦ .
U*»eds sns bo ..vii.i tnk-^a za
<*.» din na leto. za n m »tor i ki*' 50,
za kot**si 7» d- t. Kolesaril k*d*^i b*»je nai*»o^j t*r tro-lmja-/.!s*ti mnogim ne ure v ;'vl a* a  v t.*i*o
M nk* najnt.iuj m:.-!i-Ijona  na iH^Ltr^^jih • l * sans akri vaj. zelo f'-'ia^ne ol>r.i7»».
avk«n««l*»l knSije S* l>riia\liarn h* nad -
rarmi. da ns»r»«o pr •i •»pri je t nem ča*>u. ko jo in jih imajo sprj ari pa pr: mehanikih, na polir ii IK\ kažejo čeprav mer.! o eakati defj «;» i.
Na  policijskih  -trainicah  v   Ljubi i.:: . sicer na osnvh. imajo -        ki Id _i a\o dela. F>r»'.-hm       nalaj - sami,
ki ne znajo irpoinievati prijs« in ki ne vedo še msrsiresa. kar h« radi strmnA    ■ i-fi. Skoraj nihfe izmed njih ne v.».  da  je tre-
i' -ali tudi o i.iavo /\ kolo, ako se je
• -:r ine^l lotom presolil — četudi ^\uo
"dno hi.-o.  Zato j;m priia? .i <tražn<ki i<i <*diav     ki   jih ni nmo-jo mani kakor l»riiaa.  Najvei-i.' lozave  pa   iHa m-katerim - v  prijav?  rul rik.i. kda;  in pri
kom   je   kupil   kolo.   |Nrzal»ijo    mn trgovca, ;       pa dalurn kupčij \ \ ondar -«> lu-nuib-ri  kolesarji «»e '»olj t»o-nozaidjo ce!o prijaviti kolo. Skoraj vsi *Hveda r-ozahijo  katerj dan jim i*- poli-• i   i >.< ■ i.. /.« prijavo   Mu       jaKaio « prijavam:   U' /a I ni »h dni   r«»d:-.>7a'i iih  '.• tr > •a   /.   ^Hi/ur o;t    -i i.i   ;iM»ral: plačati
" »o. T«- ne jm>dn lvi»;rv prijavili  \- določe-
• Mi r.»k:i K.tjosar m.»ra prijaviti kolo \ 13 ■       no nak mu, ako        jV  r>a   pro<ial, ga
* - <' \ '■ di-ii. t Hi java i-' prosta Inkse. K«ior zainu.ii pniavo kolesa, mora :!.:•• do KMHi din clo'< \ ki ie enaka Za kob^arj.-. avt,niM>i> li>te in molovi k li-de. K icr ]!t- prijavi >t.if-^a  koie-a \  pr.-i »isa-
ern roku v /a^-tku i-ta. pla»-a 7-o'ovieo ka/ni. . . oio .ii spremenilo blatnika med i '»n; li k.-zid je pa treba pn.-bti polovico • -r jasne tston Li isnmni sbsj pri-,'jvii" t.ik-u ter pristojiuno za preiskavo in «'' > • davčnih, farins^in. trosariiiskih raksudi zakoiiih.    Zadeva  torej  ni ta>ko
• .t in razumljivo .je. «V kotesarjl go-:r o.h<> /aradi   prikivljanja  kol3^. zlasti, če Mmu ..   11 >"-.   Zda i imajo v Ljubljani *o ras /• do konra  rnes<M-a.  Pametno ]♦',
opravijo rednosti čim (»rej. ko ni pre-v  itk.-_'a   navala.     (W    konru   meseca \>o\io
KOLESARJI. TtEFT-EKTOFISKO STEKLU! Kol.sarji, ki zvračajo v*o krivtlo /iraii prijavljanja koles kratkoinalo na [policijo, odnosno sreska načelstva, pač ne vedo, da ;o ie naša država obvezala z mednarodno konvencijo 1. 1929. da morajo imeti vsa \o/ia na javnih cestah registrirne .-tjvilke. Tri nas eo uvedli prijavljanje koles 1. 1933. Tedaj še niso zahtevali, da bi morali imeli tudi kolesarji na kolegih r.dlektorsko steklo. Banska uprava je izdala že 1- 193*2 odlok, da morajo biti kolesa opremljena z reflektorskim steklom. Odslej policija zahteva, da mora biti \>aJvO novo kolo opremljene z reflektorskim steklom, pri starih kolesih pa bo treba postopno nabaviti steklo. Če bi ko-lt-.trji vsi hkrati hoteli kupiti steklo, bi ^a t-irovri najbrž ne imeli dovolj v zalogi.
v ljubuam m mn mm* nucs
V Ljubi umi so kolesarji izredno mmsčns
bratovščina, a rudno j?, da se do>lej ie idso organizirali (ob neki j>riliki >iuo jim to priporočali), ko imamo toliko drugih, ludi iie-ix>trebtnih   društev.   lo.OOO   kolesarjev, koli-kor jih je približno po za lujili poda« ki h v Ljubljani. |>a  pomeni  tudi  zelo poi prometni činitelj, k:  ga doslej  ni nihč dovolj upošteval. Pri ;u;.- le zabavljamo nad koh-^arji kot    kolesarsko nadlogo . k- u-dki pa  pomislijo,  da  l>o   -nadloga    tem v čim dtdj l>omo prezirali kolesarjj iu jih odrival; v ol»cestne iark>'  Pri nas ni h<»ii»ikov za  kolesarje  jrl  ^a  v>(-  kolesarske nesi so odgovorni sami kolesarji.
Kolesiir as ;>ostali v Ljubljani že resen prometni problem. Pomisliti je trebi, la s,e število kole- v Ljubljani pomnožii vsako leto za hx«j. L. 19^3. ko je bilo uvod mm prijavljanje ko; s. je bilo v Ljubljani P^ujo Indea L. Nfi iii, je bilo se l-.tx»o. oi> Ii mm larr>ko«_:a leta i!i je bilo okrog 15.000. Do konca leta bo prijavi enih Še okrog "hx> kol Iz j>roin*da pride v Ljut.ljani približno lo-'i pri javi jenih ko' - s. i»«»d:<*i. da izrabljena. lvo,f:>i. da se kolesarji izseliio iz Ljubljane.
Prijavljanje je doslej zelo ilobru napredo-
valo. Na Ijuldki:nskiu iK>fi.-ijskih .-»tra^ii.uii je bilo doslej razdeljenih 7.! okrog 14.000no-vih  Sii-dit .
TOVARNA      SATUBN IS   JE IZDELALA TABLKK
Nove tablice je raz delila banska uprava skupu;* 'V) s reski m nacelsUom in policijskim upravam. Ljubljanski polic: i; >o dodeljene registrsko številk^ o-J 1 lo 20.000: Okrog 6000 številk je določenih za rezervo v Ljubljani in prihodnje leto jih bodo najbrž že porabili. Tudi sreskim mn-dstvom in drugim policijskim upravam so določili po nekaj 1000 č-t:-vilk za rezervo. Najvišja številka v seriji dodeljenih številk je 1S7.000. najvišja številka dodeljenih tablic pa .i'' 1S0/200. in sicfjr za mesto Ptuj, ki je dobilo zadnjo serijo čdevilk. Skupaj ja bilo dode-ljenili 133.100 tablic To se pravi, da je zdaj nad 190.000 koles v dravski banovini. Tablice je izdelala tovar ia   Saturmis   v Mostah.
NAIMA N.I KOLES V BELI KRAJINI Najver koles jo v Ljubljanski kotlini in sicer v ssssi Ljubljani, kakor reč.uio, okrog louOOO (tx>licijNk.i obkoliš se krije povsem l nejnmi asestne soeme), v okraju LjoJbljsoa okolic-« sa 14.000. N.i drugem mestu je Mu-n!n»r desnu breg (n\200), na tretjem Kamnik B b.000 kolesi in četrtem ptujski okraj s 7.'_mh) kolegi Sedita Kamnik in Celje, ki imata [k> T.OOo kole^. Najmau; koles je v L.IlWJSMiUfl*Tim okraju, ki j; prejel samo 1000 tablic. Bela Krajina ima torej v tem pogledu boli hrvaški r.i ' kakor slovenski. Vendar pa ne moremo reci, da nimajo n. pr. koniišk okraj slovenskega cnsmja, čeprav ima samo okru- 1.380 koL->- PsJ pa lahko sodimo, ia je uajvei koles v ekrajili. kjer je nai'nili razvita industrija, kajti delavec potrebu: k»>i<» !>oi kakor kmet, ker sc vozi delat Nedvomno na Uuli ni 'r 7. pomena gostota ce-l ,. -.: oiiire/.ja v po-anieznih okra-i:!i. knjti. ker je ve.'- Nsnovinskili ia državnih cest.   ■• tudi vec koiessnev.
V Slo mdpade sa približilo 11 prebi-
valcev ei,o kolo. v L.abli:! li pa as 8 prebivalcev
Hitlerjev novi Berlin
Kako namerava   Fiihrer   preurediti glavno mesto
nacistične Nemčije
Profe-or Speer, generahii gradbeni insp k-tor nemške t»reeto4«ice. je objavil oficijelno Hitlerjev program preureditve Berlina. Ta program 1k> prekosil vse govorice, kar jih/e i o o iiiem v javnost. II iti t hoče ovekove-čiti začetke arodnosoc;.ja!ist:čiie er^ v SLt-linu / orjaškimi stavbam, ki bolo še poznim rodovom pričale, kai vse je -tor 1 njegov {»okret za glavno mesto Nemči.v ilt!>-tenica njegovega gTadb^nega načrta. m'vero-iužna os. naj postane glavna žila fcodsonga • ■"! M-!;e ' prometa. Ob ni? bodo zgrajene največ> trgovske hiše. hoteli, restavr. in zabavišča.
ero u/ a os bo dolga '^8 5 km Začenjala ^" i-o pri novem Severnenn kolo-Jvoru-kamor bo usmerjen proni d s sedanjega Lertski iu Stettin-jkeira kolodvora in z n< s.derih koio-lvorov mestne železnice. Na u osi ho zirraien južni Centralni k< 1<. iv«>r. zapadno oi Tempelhofa. Z njun Ikjs!.. ena Anhaltski in 1'o's lam-ki
kolo»|\t>r. S ieni i»o preiozen ve< >.el vnski promet na • :erijo mesta. Od južnega ko-lodve■ .i - -i videlo monumentalno poslop-l' p. .. / Ie ra lisca, ki bo zgrajeno med
poslopjem državneira parlamen'a in Krollo-vo ojH.no m ln* imelo za velike manifestacije dovoli ros tor a na -edan em Kbni.gs>platzu za milijon udeležencev. Pre 1 Severnim kolodvorom lm un-etno jezero, dolgo 1.200 in široko o00 ni.
\*zli » Ino-zapadua v>-. '" •   začetki so že v
sadanp -zgrainji Berlina, Lo pu ffitlerjevem načrtu pedaijšana proti vzhodu Ln bo dolga 50 km. Ob ! osi bosLi segali io avtomobilske kmine eeste, ob kateri nastane nos mestni okraj, ki l-o zvezan s središčem mesta ;h> četvert'tirn pod/emui železnici. Kamena o»-n^ga križa i »odo zvezana med seboj s štirimi krohiiiui ce-lami Tako naj bi nastal po ffitlerjevem načrtu do leta 1960 nov Uor-l;n. t>o >voj: zgraienosti in prostora dosloj-no glavno mer«to nacistične Nemčije.
Na južni periferiji okraja Tiergarten IkkIo nova ogromna j>oslopja v« i j nega ministrstva. Polobna poilonja 1k>1o zaraj^na tudi na križišču severofožne osi ^ PMsdamfiko cesto« kjer nastane okrogel trg s premerom -10 m. Za naselilev ljudi, ki se bodo moral po tem programu izseliti i/, notranj.li okrajev BMOtSi i ' bil izdelan dopolnilni program stanova niski h hiš, po katerem bo na periferiji mesta zgrajenih vsako leto 20.000 stanovanj.
Meoto pioafcjn šol poleg Omnfnjskega stadiona in Južnega kolodvora mora biti dogra-ieno po načrtu do leta 1047». Sove cd kolo dvor do I d;t 10is- v.sa pten»edttev Berlina pa mora bili končana ds let« 1050. Reka Spree, ki doslej v Herlinu skoraj ni prišla do veljave, l»o \X) novem načrtu razširjena in obrobljena z o! oh stran; z obrežnimi promenadami, ki bodo speljane eaoozi v js Ber-lin. da bo prišel do veljave tudi pas reke g le* le na mesto.
Japonci zasedli že petino Kitajske
Japonska agcn*ura »Domei« poroča o zadnjem velikem uspehu japonske vojske, ki je prišla ob železniški pro^i Peking— Hankau v bok 20.000 kitajskih vojakov pod poveljstvom generala Vanfulina IE strahu pred obkolitvijo so sc Kitajci umaknili proti jugu. Japonci so jo udarili za njimi in Kitajci so začeli v paničnem strahu bežati Kitajci so pustili na bojišču mnogo mrtvih m ranjenih, pa tudi mnogo orožja in streliva.
Vsa gro/a japonskem vpada na Kitajsko nam postane lasna iz podatkov, ki jih je objavila kitajska tiskovna agentura »i '.e-kiai" Japonci so zasedli že blizu 2,117.000 kvad. km kitajskega ozemlja. To je približno petina vsega ozemlja kitajske republike.   125,717.000  Kitajcev,    torei skoraj
tretjina vsega prebivalstva Kitajske, jc Kilo prizadetih P'> vojni, število bčgunccv sc čem na 60.000.000. V Pekingu is Ticntsi-nu je blizu pol milijona nesrečnežev brc strehe, v Sanghaju tudi blizu pol milijona, v Nankingu 250 001», v Hankau pa 100.000. Število beguncev, ki so pobegnili pred japonsko vojsko v notranjost države, še ni ugotovljeno.
v Sanghaju   je bilo razdejanih okrog 10.000 kitajskih trgovin. Med 4. in 25. januarjem so uničili Japonci okrog 15 kitaj skin gimnazij in univerz. V samem šangha ju so od 15  oktobra lanskega leta do ta! porušili 14 vseueiliških in gimnazijskih po slopiji 27  poslopij  višjih  šol, 44 ljudsku šolskih po>lopij in S drugih kulturnih zavodov. Ogromno škodo so napravili Japonci tudi z razdejanjem cerkva ;n bolnic. Visi na škode, ki so jo utrpeli inozemci na Kitajskem, sc  niti približno ne da določiti.
100 m visok kip
V Moskvi Krade veliko palačo sovj.^tov, ki bo svojevTslcn j>odstavek za naj v.*"-ji Len -nov spomenik ra jekla. Spomenic bo visok 100 m. Leninov lik to torej visok kakor nebotičnik č» W na Islropij. Kazalec Leninove roke bo lols o m. Orjaški Leninov lik izdelujejo v delavnici kiparja Merkurova.
Na smrtni postelji okradena
Pariški joliciji se je posrečilo hitro pojasniti zagonetno tatvino draguljev, ukradenih 97-1"! d i grofici Heleni Merc.liovovi. h^eri pustolovske ljubica .('.em.iutnega-vojvode Karla Braunschweiga, od katerega je imela grofovski n;»r-lm II -lein j,, dobila od vojvode krasno zapestnico t največjim smaragdom, obrobij mini z rubini in briljanti. Z drugim nakitom vre i p je bila dragocena
zapestnica talisman skozi vse življenje. Dragulj so cenili na več milijonov frankov. Pred dobrim tednom je p.i izginil - »stelje umirajočo starke. Tatvino o odkrili ob njeni smrti in policija je osumila 1 i ljudi, ki so bili pri starki zadnji dan •• I njeno >mrt-jo. Dva dni prej j.- namreč i komornik dragoceni nakit 5e videl pri nji.
V soboto je peiirija ai i tatova in sicer 90-letnc darknno k iko A. Fanc-que.no v o in njenega ljubčku 38-letnega slikarja Mamica le Mallieva. Pancquenovn je ukradla starki nakit i z po I »"zglavja i i ga izročila svojemu Ijuhdku, k se jc z drugo ljubico. d iko Norvežanko, odpeljal v London in ta;n prodal del naleta *a 110 funtov šterlingov. Smaragdno asapestnieo, o katrri je bila starka prepričana, da bi njene izbruhe ne preživela niti en .lan — to praznoverja se ie slučaino Izpolnilo — so našli še pri Mallioru. ki je ime! tudi Se večino iz-kupička   za   prodane dragocenosti.
Iz Ljutomera
— Proslava ohletniee prvega sioven^ke-gn tal>ora. V Ljutomeru se je osnoval pripravljalni odbor za proslavo 701etnice prvega, slovenskega tabora. Prosdava vk> predvidoma meseca junija.
Dandanes bi ne bilu logično, če bi se ljudje ne bali logike.
*
. 1 rgumenio\' dandanes ne kupujejo niti sfarinarji.
ROLF F KE MOST i
73
Svet n razaa/inah
^~l'ustoio\-
Komaj je napočila jutranja zarja. sfa bila že na nogah   in s Chesteriem sta  pregledala vsa okna v nadi. da se bo našlo kje pismo ugrabljenega Bensona.
Toda pi^ma n: bilo nikjer.
Ves v skrbeh se je vrni! Arthur v tovarno, toda de.o mu n: r1 -šalo. Vsaka ura negotovosti itiu je bila že prav* muka. Okrog devetih je odšel v livarno.
Tam ga je ustavi! nadzornik Walpole
— Rad bi nekaj vnrašal gospoda Bensona. gospod inženir. — je dejal sooštljivo. — ali pride danes v tovarno'*
— Govorite z gospodom Soaldingom. — je odgovori? Arthur. — Gospod Benson se vrne šele čez neka* dni. Včera -ra^ odpotovati po tr-govsk h opravkih v Neiv Tort
— Hm. hm. tore^ v N?w York je moral in po trgovskih opravkih** — je zamrmral Walpo3e po Arthurjevem shodil \r*. ^e škodoželjno nasmehnil. — Glej no. glei. temu nra\*iio *rgo\-ski opra< No, kakor vam drago sai nam ne uide. Za to bomo že poskrbeli.
XX
V UJETNIŠTVU
Po snrrrotnem de'.u oceana, daleč od običajnih poti parnikov   fe mirno plula podmornica ir« po
njenem krovu se je izprehajal tovarnar Benson v spremstvu dveh še vedno maskiranih mož.
Bilo je krasno poletno jutro in jutranje solnce je bilo izpremenilo morje v neskončno livado raztopljenega srebra, da je človeku kar vid jemalo ob pogledu nanj.
Izprchajajoči se možje so bili baš končali pogovor, med katerim ie Benson obširno r><>iasnil »vo-ia načela in poglede na ooložai. Mož. s katerim se je pogajal, sicer s tem ni bil povsem zadovoljen, ugovarjal pa tudi ni Dreveč.
— Kakor torej vidite, moj izum še ni tako popoln, da bi ga bilo mogoče brez nevarnosti uporabljat:, mu je pojasnjeval Benson. — Ne smemo pozabiti, da mora biti človek s tem izumom vsak hip pripravljen na nepričakovan in pro^enet-Ijrv učinek, na nekakšno — da se tako izrazim — vragolijo gmote, ki bi ga utegnila pogubiti v trenutku, ko bi se tega najmanj nadejal. To je pravi vzrok, da nočem še stopiti pred javnost z aparatom, čigar izpolnitev je moja nova. žal pretežka naloga
Vso odgovornost za morebitne prigode ali nesreče bi..... "li v polni meri nase. gospod Benson. je odgovoril kapitan. — Našli bi lahko mnogo ljudi, ki bi se ne ba"!i nobene nevarnosti, pa čeprav bi šlo za živlienie. ko bi se ukvarjali 7 vašim aDaratom.
— Recimn, da ft tako. Gotovo koale na tuđi rami priznali, da bi moje Endovoljstvo — morda imenuiete vi to častihlepni - zelo tmelo. fe Daj bi nekdo drugi dovršil to. kar sem začel jaz ;n če nni bi zadnji kamen te stavbe ki se okvar jasa z njo že dolga leta. položi'.a tuja roka. Tudi to
.je, ki me zadržuje, kar mi brani, da bi pritrdil, čeprav se mi zdi vaša ponudba zelo mikavna.
— Razumem vašo bojazen, gospod. Toda izumi niso zato tu. da bi zgnili pod plastjo prahu, po-zabljeni in neizkoriščani. Sicer je pa pomoč tu kaj lahka Jamčili bi vam. da nihče drugi do vaše smrti ne sme m ne bo delal na izpopolnitvi vašega izuma. Uporabili bi ga tako. kakor bi ga nam izročiii.
- O. zdaj vidim, da ne poznate tistega nepre-rnagljivega in neusahljivega hrepenenja, ki žene človeka k novemu delu in prizadevanju po izpopolnitvi, izboljšanju, spremembi in usoehu. To. za kar mi hočete jamčiti, se da storiti z besedami ali pa napisati v pogodbo — prepovedati se pa ne da nikomur, da bi r.e stremel za ciljem, čeprav mu služi za podlago drugemu iztrgana skrivnost.
— - Zagotavl:am vas. da... je hotel ugovarjati častnik, toda Benson mu je brž posegel v besedo.
— Pustiva to. kapitan. Vsa nada'jna zagotovila bi bila zame brez pomena, čeorav vam verjamem, da mislite pošten"1. Morda najdem boljši izhod — o tem bomo temeljito razmišljali. Bil bi vam tudi zelo hvaležen, če b: mi dovolili poiskati v vašem laboratoriju nekaj kemikalij. Nerad izgub jam čas in tu bi lahko koristno izrabil za poskuse dolge ure. ko plujemo pod vodo. Morda bi naj naključje prav zdaj prineslo težko pričakovano rešitev.
Kanitan je malo oomislil in odgovoril:
— Gotovo — proti temu nimam nobenih Domi-slekoTT. Kar naročito slugi in takoj vam prinese, kar potrebujete seveda v kolikor smo tu za vaše zahteve opremljeni.
— Ne gre za nobene posebne priprave, kapitan, m prav nič ne dvomim, da se bo našlo tu vse, kar potrebujem. Vrednost mojega izuma je v tem, da se dajo snovi, ki jih rabim izdelovati brez velikih stroškov.
— 2e to torej pomeni milijone, gospod Benson, in zato vam tem bolj svetujem, da nc postanete preveč ljubosumni na svojo tajno.
— No, bomo videli. Pri vas se počutim zelo dobro in nobenega povoda nimam, da bi s prenagljeno odločitvijo ali pretiranimi zahtevami razdrl pogajanja. Ne prenagliva se torej in pre-mišljujva. Gotovo sc bo našla pot do cilja, samo malo potrpežljivosti in prevdarnosti je treba.
— Te pa nama menda ne bo manjkalo, — je pritrdil kapitan. — Tudi mi vam pojdemo na roko. kolikor bo le mogoče.
— Upajmo. Toda, da ne pozabim, moji ljudje so vsi v skrbeh, kaj je z menoj. Morda bi jim pa smel napisati nekaj vrstic, povsem nedolžnih seveda, samo toliko, da bi ne bili v strahu* zaradi mene in da bi po nepotrebnem ne nadlegovali policije. Pisal bi jim. nai počakajo, da se zopet oglasim. Ali bi mi dovolili to. kapitan?
— Izvolite v tem pogledu ukreniti, kar se vam zdi potrebno — seveda oprostite, da prihajam s tem pogojem — vaše pismo nam mora biti izročeno odprto.
— To sem itak pričakoval, kaoitan. Nič posebnega ne bo v njem. Ali se pa lahko zanesem na to, dn mi boste po pravici povedali, ali je bilo izročeno naslovljencu ali ne?
—Mojo častno besedo imate.
Urejuje Josip Zupančič — Za >Narodno tiskamo« Fran Jeran —    Za upravo in inseratni del lista Oton Christof — Vsi v Ljubljani