SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predpladan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., xa jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema uprav ni štv o in ekspedlclja ,v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice 8t. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iivzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. JL25. V Ljubljani, v soboto 1. junija 1895. Letnik XXIII. Vabilo na naroč"bo. S I. junijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo »Slovenca". Ilinkoštne misli. Praznik sv. Duha, Tolažnika, Posvečevalca, Ljubezni nam svita! Pred duševno oko nam stopa nadzemsko, nadnaravno delovanje njegovo mej nami. Omamlja nas nepregledna, vedno se množeča vrsta njegovih čudežev, ki nam jih kaže zgodovina človeštva in ki nam jih javlja vlastno srce. Govore nam jasneje, nego vsi drugi dokazi; v njih se oživlja vera, da postaja trdnejša, nego vsako drugo izpo-znavanje, ogreva se ljubezen, ki ustvarja čuda, vzbuja se nadeja. Kaj vse zmore ubogi, omejeni, izpremenljivi človeški duh, ki vsprejema tajne utehe, skrivnostno razsvitljevanje od sv. Duha 1 Reven je naš duh in telo ga še tlači k tlom, ga ponižuje, mu brani vznesti se nad prst in blato. vzleteti k jasnim višavam, kjer je njegov dom. Reven in slaboten je v njegovem umovanju, še slabot-nejši v svojih sklepih. In vendar koliko je dosegel I Veličastno, nepojmljivo delovanje svete cerkve se nam tu vzbuja v spominu. Prerodila je ljudstva, iz surovosti je vzišla — plemenitost, iz nevednosti učenost, iz nestalnosti moč in pogum, iz slabih grešnih ljudij so se rodili svetniki. To je delo svetega Duha! Premalo mislimo na to, komu se imamo zahvaliti za vso omiko, za ves red, za vse prekrasne plodove človeškega uma in srca, katerih dediči smo postali brez svojega zasluženja. Mi uživamo vse to — brez hvaležnosti, pozabljajoč, da je vse, kar je vzvišenega vzplodil svet, delo sv. Duha. Rojstni dan svete cerkve obnovimo pozabljene resnice. Znanost in umetelnost, družine in vrejene države — vse to je njeno delo. In tudi v nji sami se je vedno kazala in se še kaže, kako slaboten je človeški del njenih zastopnikov. Vse napade, vse pregrehe, vsa pohujšanja, ki so izišla iz njene srede, so temu živa priča. Bog jih je pripustil in jih še pripušča, da tem jasneje dokazuje, kje sloni cerkveno življenje in kje se varujejo njeni nameni. Slabi človeški duh bi bil cerkev že zdavnej uničil, že zdavnej pokopal, če bi je ne varoval sveti Duh „do konca sveta". Od lutrovih časov sem se vedno bolj upira človeštvo svetemu Duhu. Napuh vlada ; človeški duh hoče biti oproščen vseh vezij, sam hoče kraljevati. Greh napuha je postal greh cele človeške družbe, socijalni greh. V tem se razlikuje naša doba od prejšnjih. Z napuhom pa ni nikedar v zvezi božji Duh. In kam smo dospeli po ti poti ? Hoteli smo kvišku, nad„ prestol Najvišjega", a padli smo globoko in sramotno. Zaupali smo vlastnim močem, človeški modrosti, umnosti, svetu, moči učenosti. Sedaj iz-poznavamo, da so to darovi svetega Duha in da brez njega rod4 le zlo in nesrečo. Kaj nam pomaga vsa omika in ves napredek, če na miljone ljudi strada in trpi, če se poleg gmotne tudi nravna revščina vedno bolj širi. Slabo gospodarimo s kapitalom, ki ga nam je dal Bog in ki so ga nam prihranili naši dobri predniki. Vse bo šlo! Blizu konca smo že; boben žuga človeštvu. Kje je vzrok ? Javno življenje se je otujilo svetemu Duhu; človeški duh je sam zavladal in zato — propadamo. Premišljajmo sebe in izpoznali bomo v vlastnem srcu svojo usmiljenja vredno slabost, revščino svojih močij, če se zanašamo nase, a hkrati moč in pogum, ki se ne boji nikogar, če se izročimo svetemu Duhu. Ta resnica naj zopet oživi v družabnem življenju in človeštvo bo ozdravljeno. Razločujmo dobro posamno in družabno življenje. Posamniki so tudi sedaj boljši, nego države ; vernejši, nravnejši, pošte-nejši nego te. Tudi v slabih družabnih razmerah lahko dosežejo svoj namen, ki ni pozemeljsk, marveč večen. Toda države, narodi imajo pozemske namene, ki se pričenjajo in završavajo v tem življenju. In ako greš4, doleti jih gotova kazen že tukaj na zemji. Saj poznamo grozne krvave kazni, s katerimi je Bog bil narode in države, ki so v cvetu močij izginjale brez sledov, brez spomina. Na grob bi jim morali zapisati: Poginile so, ker jih je vodil samo človeški duh. Božja roka še ni opešala. V trenotju se tudi lahko razkade države in narodi naših dnij. Bog skrbi za odrešeno človeštvo; zato se sam maščuje nad družbami, ki delajo krivico ali pohujšanje, ki LISTEK. Vdova. (Dalje.) Sluga : „Miza, kdo kaj da? — No mizo vendar potrebujete v vsaki hiši!" Pisar : „Vzemite še dva stola!" Sluga: „Miza z dvema stoloma. Deset centi-mov! Kdo da več?" Marijanina prijateljica: Jednajst centimov. Sluga: Jednajst centimov. Saj je les več vreden, kdo da več? Jednajst centimov, prvič — drugič — tretjič! Sodnijski pisar se obrne na to k Moisesu in mu reče s šaljivim posmehom na ustnih: „Gospod Moises, danes vam gre slabo od rok, saj še za stroške ne bode. Bolje ste storili, da ste dali ubogim ljudem odlok za plačilo, bržkone bodo vas zadeli še dražbeni troški. Pa morda bode šlo zdaj bolje, ker je prišlo še nekaj ljudi. Uprav tiste dni sta hodila po tistih krajih cesarski komisar Finier in slikar Burnaud in kupovala podobe in umotvore starinske vrednosti za neki muzej v Parizu. Ko prideta memo hiše, kjer se je vršila zanimiva dražba in zaslišita kričanje sluge, gresta notri za zabavo. Moises se je ravno jezil, da ni nobene reči več v hiši. „Vraga, kaj smo že pri kraju? Druzega ne vidim več kakor zamazano podobo na steni. — Doli z njo!" Ker se je vedel sluga prepočasno, potegne Moises sam sliko raz steno. Tu stopi pred njega Marijana in ga lepo prosi: „Preljubi gospod Moises, kakor se Bog prosi, vas prosim, pustite nama to podobo, ki mi je dražja nego življenje moje. To je slika moje patrone, matere mojega iu v?šega Odrešenika. Ona mi je drag spomin od mojih ranjkih starišev in visi na steni od poročnega mojega dneva. Prvi pogled moje hčerke je bil na to podobo, zadnji pogled mojega v Bogu počivaiočega moža je bil pogled na njo. V mojih prežalostnih trenotkih mi je bila ta slika edina tolažba. Vsak dan klečiva s Pranico pred njo. Oh te podobe mi ne jemljite !u „Mir I" zavrne Moises Marijano ves razkačen. Saj še tako ali tako zgubim dokaj frankov. Sluga, naprej!" Sluga: „Posluh! Slika Matere božje. Samo je zakajena, pa se lahko očedi. Kdo kaj da?" Nato da podobo okoli na ogled. Ptuja dva gospoda jo ogledujeta dlje časa od vseh strani. „Ne da nobeden nič? — Dva centima! Kdo da več?" BTri centime" se oglasi neka deklica. Slikar Bernaud: „Pet frankov". Sluga: „Tako, tako I Pet frankov, kdo da več?" Finier: „Dvajset frankov. Bernaud : ^Štirideset frankov". Finier: ^Petdeset". Bernaud: „Sto". Finier: „Sest sto frankov". Bernaud: M0sem sto". Finier: .Jaz slike ne pustim! — Tisoč dolarjev !" Strme so poslušali vsi navzoči, ko sta komisar in slikar dražila sliko. Moises pa si je od veselja mel roki in se zadovoljen smejal. Sluga: „Tisoč dolarjev! Ne da nihče več? — Tisoč dolarjev. — Prvič — drugič — tretjič!" In da sliko gospodu komisarju. „Bog daj srečo, prijatelj!" mu reče Bernaud. Ali veš, da imaš v rokah dragocen umotvor Murillov. Jaz bi bil dal zanjo vse svoje imetje, toda ti imaš na razpolago cesarsko blagajnico, zato je meni molčati". BKje ste mamica!" pokliče Finier Marijano in seže v listnico po denar. Bog daj srečo vam pri denarju, meni pri sliki!" „Oho!" zakriči Moises in zagrabi našteti denar, .denar je moj! Zena mi ni plačala najemščine, torej je vse njeno pohištvo zapadlo meni in tudi ves zakupljeni denar. „Mir!" odgovori Finier ter udari Moisesa po prstih. Najemščina, zaradi katere ste hoteli revo v skrajno revščino spraviti, se vam koj plača, ostali denar pa dobi vdova, ker je njena lastnina". (Konec sledi.) i — tirajo uboge ljudi v propast. Ako se mu ne sklo-nejo družbe, jih vklone sam in — uniči. Mi ljubimo svoj slovenski narod in Avstrijo iz dna srca. Ne pozabimo torej, kje so pogoji njijinemu obstanku ! Jedinosti, sloge, ljubezni si želimo. Iščimo te dari pri njem, ki jih jedini ima in deli! Ni naš narod ni Avstrija nimate obljube vednega obstoja. Tudi njima ne izostane božja kazen, če se bosta dala voditi samo po človeškemu duhu. Da, jedinosti in sloge si izprosimo pri svetem Duhu, kateremu izročimo v vodstvo in varstvo sebe, svoj ljubljeni narod, svojo Avstrijo! — Potem se prične politika ljubezni in ž njo sreča in mir! Po potresu. Dr. F. E. Suess o ljubljanskem potresu. C. kr. državni geologični zavod je odposlal, kakor smo že poročali, svojega člana dr. Suessa v Ljubljano, da opazuje tukajšni potres. Iz njegovega poročila, ki ga je odposlal omenjenemu zavodu, posnamemo sledeče: Široka ravan severnokranjskega diluvijalnega kotla se pretrga ne daleč od Ljubljane po dveh otokom podobnih gorskih skupinah. Vzhodni del teh kulminira gora (Jranšica, zahodnji del Šmarna gora. Te dve sta si precej blizu in loči ju le ozki prodor, po katerem teče Sava. Južni del Šmarne gore obstoji v spodnjem delu iz čilskega škrilavca, potem sledi več vrst dolomitov. Tukaj se prav razločno vidijo sledi potresa; mnogo skalnatih kosov se je utrgalo ter valilo po pobočju. Tudi ob različnih potih je videti na plasteh več novih razpok; prst se je na več krajih ločila od skalovja ter se vsula na pota. Pri zgorjih Pirničah ob jugozahodnem ponožju Šmarne gore leži za moža visoka dolomitna skala; pri toku po pobočju je provzročila pri vsakem skoku globoke jame. — Raz Šmarne gore je razgled po celej ravani do gorskega porobja. Tu je videti celo vrsto poškodovanih krajev in vasij. Na severo-vzhodu leži najbolj prizadeta občina Vodice, kjer se je porušilo 114 hiš in 80 obokov in 30 hiš je treba podreti. Na jugovzhodu, približno v isti daljavi, kakor Vodice (okoli 9 km.) leži Ljubljana, o kteri nesreči se je že dovolj poročalo. Proti jugu vleče se cela vrsta hudo prizadetih krajev, Šiška, St. Vid, Vižmarje, Tacen, itd. od Ljubljane do podnožja Šmarne gore. Na severovzhodu leži zelo poškodovan grad Smlednik. — Res čuditi se je, da sta tako malo trpela cerkev in župnišče na gori sami; le nekaj malih razpok na cerkvenem stropu je videti, sicer pa čisto nič. Cerkev toliko oddaljene Idrije ali Dolenje vasi pri Cerknici je primeroma trpela veliko več. Šmarna gora se dviguje kakor otok iznad poškodovane ravani. Tudi v pogorju Uranšica godilo se je jednako, kajti tudi tukaj so hiše v Kosezah in Podkotu veliko več trpele, kakor pa bližnja okolica. Med tema dvema gorama delajo najbolj poškodovani kraji Šmartno, Skaručina in Repnje tako rekoč most od razdrte Ljubljane do severne ravane. Ako se ozremo iz Šmarne gore proti severu videti je v ravnej črti Ljubljana-Smartno hudo prizadete kraje, Voglje, Voklo in Šenčur. Mesto Kranj, ki je zidano na trji kameniti podlagi, ni trpelo nikake pomenljive škode in od tu naprej je splošno pojemala potresna moč. Tudi Kamnik ob robu severovzhodnega pogorja ni občutil kake znatne škode, mej tem, ko so bolj proti vzhodu ležeči kraji Men-giš, Terzin in Domžale bili občutno zadeti. Iz tega je razvideti, da se je na peščeni, mehki ravani veliko bolj pokazala strašna sila potresa. Splošna trditev, da je prihajal sunek v Ljubljano iz južne strani, zdi se mi, da velja in da se sme sklepati, da se je pojavil tektoaični sunek, ki je povzročil potres, na jugu od Ljubljane. Pojav potresa na peščenih, diluvijalnih, ter sedaj večji-del močvirnih tleh predstavljati si je uajložje stem, ako se vzame z drobnim peskom potresena kovinska ploča ter se drgne z lokom ob njeni rob. Kakor se na ploči jamejo gibati posamezni delci, tako si lahko mislimo, da se je tudi ob močnem sunku gibalo kamenje v rahli in mehki zemeljski plasti. Da so pa ravno prizadeti kraji na mehkih tleh, ni nikakor dvomljivo. Stanje barak. Dosedaj je dovršenih 24 provizoričnih barak za 550 oseb, 10 velikih za 300 oseb, 2 velike za 250 oseb, 10 stalno dovršenih za 260 oseb, toraj skupno 46 barak za 1260 oseb. Ker je namenjen jeden del barak le za nekaj časa in je potreba še 900 osebam preskrbeti stanovanja, se namerava zgraditi še nadaljnih 30 stalnih barak za povprečno 30 oseb. Od zadnjega poročila so dovršene sedaj naslednje barake: 2 provizorični baraki na Poljanskem trgu z 72 m' in na cesarja Josipa trgu z 60 m8 prostora, dalje 4 barake, katere so pričeli pijonirji in so sedaj popolno dogotovljene. Nov sunek so čutili nekateri včeraj ob 3. uri 19 minut, ki je bil pa prav kratek. Potresna moč. Florentinski inženirji so izračunali, da je potreba 60.000 kilogramov moči, da se privzdigne 600 kilogramov težak drog na velikanskem stebru florentinske stoliee. Ravno tako močan je moral biti sunek 18. maja, ki je ta drog privzdignil. Deputacija ljubljanskega občinskega mesta, ki biva sedaj na Dunaju, bila je mej drugim tudi pri predsedstvu dunajskega pomožnega odbora ter se mu zahvalila za njegovo vsestransko uspešno delovanje. Ravno tako so se zahvalili ljubljanski od-poslaniki predsedstvu dunajskega občinskega sveta za blagodušen dar dunajskega mesta, ter journali-stičnemu in pisateljskemu društvu nConcordia" za njegovo marljivo pozorovanje po dunajskih časnikih. Darila vsled potresa. Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Mestni svet v Podebradih na Češkem, zbirko 127 gld. 30 kr.; g. I. Lozar, trgovec v Ljubljani, 90 gld. 45 kr., katere so darovale tvrdke: Miiller & Eiukelshamp v Barmen, 100 mark, M. Schivizhoffen v Weigelsdorf, 10 gld., H. Schmidt & Remda v Turingijskem gozdu, 10 mark in I. Pfeningbergerja sinovi na Dunaju 5 gld.; pevsko društvo »Slavjan" v Kraljevem Gradcu, kot čisti dohodek v ta namen prirejenega koncerta 60 gld ; narodna čitalnica pri sv. Ivanu (Zabno) zbirko 31 gld. 82 kr.; č. g. Josip Grašič, župnik v Bermu pri Pazinu, zbirko 30 gld.; županstvo Rateče na Gorenjskem, 21 gld. 50 kr.; županstvo občine Zlatar na Hrvatskem, 10 gld.; g. Karol Gedon, trgovec v Schonbergu na Moravskem, 4 gld.; gospa Marija Gedult v Schonbergu, 1 gld. 20 kr. Darila ljubljanskemu pomožnemu odboru za Ljubljano in okolico. XVII. izkaz. Zbirka Vaso Petričiča tu 75 gld., Leopold Spiel-mann v Jagerndorfu 3 gld., Matija Neubauer v Plznu 10 gld., Jos. Herhold v Brnu 5 gld., dr. Hom-melsheim, odvetnik v Metzu 10 mark = 5 gld. 96 kr. avst. šlez. zemlj. kreditna družba v Opavi 50 gld., Karol Adam, župan v Inomostu 500 gld., stolni ka-pitelj v Veszprimu 50 gld., bjelovarska štedionica v Belovaru 25 gld., županstvo Tiinelkam 10 gld., grofa Štefana Keglevich-a naslednik v Budimpešti 5 gld., županstvo mesta Dauba 10 gld., zbirka pro-stovolj. požarne brambe v Kaselu 30 mark = 17 gld. 85 kr., zbirka dvorne bukvarne I. Aigner v Ludvigsburgu 32 mark = 19 gld. 4 kr., člani dvornega gledišča v Mannheimu 57 mark 70 bel. = 34 gld. 34 kr., hranilnica mesta Urfahr 50 gld., mestsky duchod v Stare Boleslavi 5 gld., Friderik Luks v Ludvigshafnu 50 mark = 29 gld. 75 kr., županstvo Jungbuch na Češkem 20 gld., Camillo Rizzoli v Slapu pri Pragi 10 gld., V. L. Schroder v Lune-burgu 5 mark = 2 gld. 98 kr., H. W. v Osna-brucku 3 marke = 1 gld. 79 kr., odpravništvo „Darmstiidter Zeitg." 13 mark 40 bel. = 7 gld. 98 kr., tepliško bralno društvo 5 gld., Štefan Hu-lenji, kanonik v Neusohlu' 15 gld., Eckstein na Dunaju 5 gld., Ilalban & Damack na Dunaju 10 gld., Ebert & Claussen v Hamburgu 40 mark je 23 gld. 80 kr., skupaj 1006 gld. 49 kr., s že izkazano svoto 52.110 gld. 57 kr., skupna svota 53.117 gld. 6 kr. Z Brda pri Lukovici,20. maja. Polegel se je že nekoliko strah, ki je vsakega več ali manj prevzel strašno noč od 14. do 15. aprila in je ostal delj časa. Sicer nas še večkrat močneji ali sla-beji sunki in zibanje zemlje opominjajo, naj goreče molimo: Šibe potresa, reši nas o Gospod! vendar imamo upanje, da je Vsegamogočni uslišal naše prošnje in nas ne bo več udaril s tako ojstro šibo. Zdaj nam je bolj pred očmi škoda provzročena po potresu in navdaja nas skrb, kako jo bomo popravili. Pri nas ni nikake obrti, posestva so le bolj srednja in mala, tako, da sicer ne manjka ljudem živeža, a denarja ni in ga nimajo za kaj dobiti. Po zelo nizki cenitvi napravil je potres samo v brdski župniji 14.560 gld. škode, od tega samo v prevoj- ski občini 12.510 gld., ki je najhuje zadeta. Pri javnih poslopjih, t. j. cerkvah, šoli in župnišču, pre-računil je g. c. kr. inženir vso škodo na 3000 gld. S kom bomo popravili vse to ? Zanašamo se, da se tudi na nas ozrejo dobrotniki pri delitvi milih darov in da nam država pride na pomoč. Res niso naše številke tako ogromne, kakor so žalibog v druzih, huje zadetih krajih, kjer je zato pomoč veliko potrebneja, a vendar upamo, da nas ne bodo prezrli. Politični pregled. V Ljubljani, 1. junija. Razpust dunajskega občinskega sveta. Kakor pri vsaki priliki, tako tudi sedaj hoče pokazati dunajska liberalna stranka, kako blagodejno je ona vplivala na dober izid v občinskem zboru. Iz same velikodušnosti je prepustila dr. Luegerju pri tretji volitvi toliko glasov, da je bil izvoljen županom. Rada bi bila ohranila Bmiru med občinskimi svetovalci, toda dr. Lueger ni hotel vsprejeti tega rvelikodušnega daru". Kaj pa storiti sedaj? Vlada je razpustila občinski svet, ter izročila vse posle okrajnemu glavarju pl. Friebeisu, 40 letnemu možu, kateri 16 let deluje na političnem polju. Za svetovalce mu je prirejenih petnajst prejšnih odbornikov, izmed katerih je sedem antisemitov, sedem liberalcev in jeden divjak. To bode trajalo seveda le nekaj časa in potem bo treba novih občinskih velitev. V liberalnem tahoru se že na vse hriplje deluje v ta namen, a tudi antisemiti ne mirujejo. Upamo, da zmagajo združeni kristijani. Glede jezikovnega vprašanja se je vnela 29. maja v budgetnem odseku živahna debata. Posl. dr. Kathrein je poročal o resoluciji poslanca dr. Ferjančiča ter stavil sledeči predlog: Vlada se pozivlje, da se v vseh onih krajih, kjer sta v navadi dva ali več deželnih jezikov, postavnim potom vstreza jezikovnim zahtevam naroda. Temu predlogu se je protivil dr. Baernreuther, češ da ni umestno, staviti v zbornici taka jezikovna in narodna vprašanja. Dr. Russ je proti omenjeni resoluciji, ker ni nikakor določen pomen deželnega jezika. Cehi smatrajo vsak jezik, ki se govori v kakem delu dežele, popolno deželen jezik, tako da velja jezik, ki se morda v dotičnem okraju niti ne govori, za drugi deželni jezik. Po njegovem mnenju sme se pa imenovati le oni jezik deželen, katerega govori veČina ondotnih prebivalcev; zato on ne more glasovati za predstoječo resolucijo. Poročevalec dr. Kathrein pripomni, da je popolno opravičeno, ako se ozira na jezikovne potrebe prebivalstva ter vsled tega vnovič toplo priporoča svoj predlog. Pri glasovanju pa se je odklonil z glasom posl. Russa. Volilna preosnova in socijalni demo-kratje. Vodje socijalno - demokratske stranke so sklicali za 30. dan maja shod v dunajski mestni dvorani. K temu shodu so povabili tudi več državnih poslancev, izmej katerih se je pa večina opravičila, da jim ni mogoče biti navzočim. Tudi dr. Lueger jim je doposlal pismo, v katerem se opravičuje, da ne more priti, dostavljajoč, da ga veseli, da se je pod njegovim vodstvom mesta zopet odprla mestna dvorana delavskemu stanu. Shoda, kateremu je bil namen, protestirati zoper nameravano preosnovo volilne pravice, udeležilo se je blizu 8000 delavcev, pred hišo jih je bilo še jedenkrat toliko. Posl. Per-nerstorfer in delavska vodja Reumann in Nemec so napadali v ostrih besedah vlado in parlament ter prenevarno koalicijo. Po dveurnem shodu je odšel velik del delavcev pred zbornično; poslopje. Tu so kričali: „2ivela volilna pravica" in „proč s koalicijo !" Od tod so se podali nekateri pred palačo mi-nisterskega predsednika, kjer so nadaljevali svojo demonstracijo, dokler jih niso razpršili čuvaji. Bolgarija. Stambulov je bil svoj čas v po-dunavski kneževini to, kar Bismarck v Nemčiji: krut, samooblasten ministerski predsednik, po čegar železni volji je moralo vse plesati. 2e več časa je bil na sumu, da njegova diktatura ni brez madeža, a nihče se ni upal mogotcu stopiti na prste. Ko pa je moral odstopiti, množile so se pritožbe in narodno sobranje je izvolilo preiskovalno komisijo iz vseh strank, ki nabira gradivo obtožbe proti Stambulovu. Glavno delo je v rokah bivšega naučnega ministra Molova in dveh časnikarjev, Popova in Večeva. Ta komisija je z vso silo pritiskala aa vlado, da Stambulovu ne izroči potnega lista izven dežele. Listi bolgarski pišejo soglasno, da je krivda Stambulova brezdvomna, le „8vobodau oporeka, da bi komisija imela pravico zaslišati kacega ministra. Kaj je Stam-bulov zagrešil, tega listi ne poročajo, ker je komisija do preiskave sklenila strogo tajnost. Socijalni demokratje v nemški armadi. 2e pred leti so prišli na sled, da se v nemški armadi vedno bolj širi socijalna demokracija, kar višjim vojaškim oblastvom provzroča mnogo skrbi. „Vorwitrts", glavno glasilo nemške socijalne demokracije, ki je že večkrat po skritih potih dobil in objavil tajna pisma vladnih organov, je te dni izdal zopet neke tajne akte iz vojnega ministerstva proti socijalnim demokratom v armadi. Prva okrožnica je z dne 13. aprila 1894 vsem vojaškim generalnim poveljnikom. V tej okrožnici se zahteva, da naznanijo vse vojake, ki so znani ali sumljivi socijalni demokratje. Dalje naj se naznanijo vsi anarhisti, ki še le pridejo k vojaškemu naboru; vsi ti ne smejo biti potrjeni k gardi. Tako povelje so imela civilna oblastva že prej, toda poizvedbe so bile nezanesljive. — Z ozirom na to dejstvo naj bi mero-dajni krogi skrbeli, da se med prebivalstvom ohrani živi krščanski duh in mu zagotovi gotov obstanek. Satan se ne izganja z Belcebubom. O italijanskih volitvah navaiajo opozici-jonalni listi več zanimivih anekdot. Vladi prijazni „Corriere di Napoli" pripoveduje, da so bili zastopani v mestnem volilnem okraju Vicaria mnogi odsotni volilci po preoblečenih stražnikih. Bavno isti list trdi dalje, da je pretil prefekt drugega volilnega okraja več volilcem s kaznijo, ako ne vstopijo za njegovega kandidata. Dnevnika „Don Chisciotte" in »Messaggero" zagotavljata, da so v terminskem okraju proglasili volitev Crispija, ker so odvzeli njegovemu nasprotniku 141 glasovnic. V Poggio Mirtelo so zaprli petdeset volilcev v nek grad, da se niso mogli vdeležiti volitve. In tako se poroča več jedna-kih »čednostij". „Don Chisciotte" vpraša, jeli morda to postopanje v zvezi z onim političnim snaženjem, katero namerava Crispi dovršiti. Koliko je na tem resnice, bode se pozneje pokazalo. Cerkveni letopis. Posvečuj praznik! Govor gosp. J. Ažman a na shodu katoliškega slov. društva pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru 17. aprila 1.1. Velikonočni prazniki so tako imenitni, da so jih prvi kristijani celi teden kot zapovedane praznike obhajali; katoliška cerkev tudi res še celi teden celo osmino obhaja ta spomin v svojih molitvah in pri svetih mašah. Za verne kristijane pa sta samo dva dneva zapovedana praznika, v nedeljo in v ponedeljek ; torek pa se obhaja samo še kot sopraznik. Tukaj v Bohinju pa imate že od davnih časov tudi še današnji dan praznik, zaobljubljeni praznik in po stari navadi prihajate današnji dan iz obeh dolin to sem kakor na kakšno božjo pot. To lepo priliko radostno tudi jaz poprimem in z dovoljenjem srenj-skega gospoda župnika hočem nekatere besede tu v cerkvi spregovoriti v vašo spodbudo in duhovno korist. Govoril pa bom o posvečevanju nedelj in praznikov. Ce imate danes (v sredo po Veliki noči) vi Bohinjci zaobljubljeni praznik, se to toliko pravi, da hočete nekaj več storiti, kakor samo to, kar vam sveta cerkev ukazuje. Kakor sem že rekel, sv. cerkev samo dva dneva praznovati ukazuje, včerajšnji dan je že samo le sopraznik. Ako pa danes drugod po svetu kristijani delajo in v cerkev ne gredo, nimajo nič greha in tudi vi bi ga ne imeli, če bi danes hlapčevska dela opravljali; pregrešili bi se le toliko in zato, ker bi ne držali obljube in besede vaših očetov, ki vam je gotovo sveta. Narobe svet in napačno pa bi bilo to, ko bi kdo izmed vas današnji zaobljubljeni praznik do pičice natančno in zvesto posvečeval, od cerkve zapovedane nedelje in praznike pa bi zaničeval in oskrunjeval. Tu pač velja versko pravilo: Treba je jedno storiti — pa drugo ne opustiti 1 V tem oziru moram pač pohvaliti naše verno slovensko ljudstvo, posebno pa še Gorenjce, da gledč praznikov še raje več storri, kakor to, kar so dolžni. Kjer sem še na Gorenjskem služboval, povsod imajo tudi take zaobljubljene praznike, kakoršen je danes tu pri vas. In hvala Bogu, to je še dobro znamenje in vesela reč; iz tega sklepam, da je vera še trdna med našim ljudstvom. Najlepši, rekel bi najočit-nejsi izraz trdne vere je posvečevanje nedelj in praznikov. Kolikor slabši pa kje nedelje in praznike posvečujejo, toliko bolj peša in umira tudi vera v tistem kraju. In to je nesreča za vsako ljudstvo, kakor nam dosedaj še vedno zgodovina spričuje. Ako je ljudstvo v svoji večini zgubilo vero, zgubilo je držaj, kamor bi se moglo poprijeti ob hudem času in ob katerem jedino se more popeti v srečno večnost po sedanjem življenju. Glede nedelj in praznikov moramo res biti zelo občutljivi in natančni, v tem ne smemo prijenjevati ali odjenjevati. Rušenje Gospodovih dni kaj rado in dosledno zapeljava v rušenje in rmajanje vere in pripelje slednjič celo v nevero ali brezvestvo. Sveta zveličanska vera je zaklad, zapuščen nam od naših prednikov; ta zaklad moramo zvesto čuvati in braniti 1 Sveta vera in ž njo tesno sklenjeno posvečevanje nedelj in praznikov je naša tisočletna posest, katero si ne smemo dati izpuliti in vzeti za nobeden denar ne! Kaj bi vi rekli o gospodarju, ki je lepo kmetijo podedoval po svojem očetu, pa jo je po nerodnem zapravil svojim otrokom? Ali bi ne bilo to silno žalostno, ali bi ne obsojal vsak pameten človek tako hudobijo? Glejte, jednako in še bolj pa smo dolžni varovati našo versko posest, braniti in varovati, pravim, moramo sveto katoliško vero, v kateri posesti je naše ljudstvo že blizu tisoč let. Ali bi ne bila to najstrašnejša lahkomišljenost, tako staro posest zanemarjati, malo ceniti ali celo zaničevati? Ali bi ne bila to vnebovpijoča hudobija, ako bi našo versko posest lahkomišljeno sami rušili ali pa jo od kateregakoli rušiti in drobiti pustili. Resnica je ta: Kakor hitro bi mi opuščali nedelje in praznike posvečevati, ali kakor hitro bi mi zapeljani od kateregakoli in zmotljani po kateremkoli oziru, jeli zanemarjati svoje verske dolžnosti v nedeljah in praznikih, potem se že začenja rušiti vera sama. Ako le jedenkrat rečemo: To ni taka reč, če jeden-krat ali dvakrat brez pravega vzroka opustim sveto mašo v nedeljo, že je veri vsekana huda rana. Kakor se v tej reči kdo upa prestopiti postavo, tako si bo upal pozneje tudi v drugih rečeh, in potem ni videti konca, kje se to prestopanje neha! Ali z drugimi besedami: Onečastenje nedelj in praznikov omaja in oslabi versko prepričanje in od tod izvira vedno večja malomarnost verskega prepričanja, ki slednjič dovede tako posameznike kakor tudi cele rodove in ljudstva v brezverstvo in nevero. Torej mora naš sklep ta biti: Verske posesti ne smemo 1 a h k o m i š 1 j e n o sa m i rušiti, patudine pustiti, dajonam drugi rušijo! V tem oziru imam do vas in sploh do našega ljudstva prav resen opomin, oziroma vročo prošnjo: Za božjo voljo nikar nedelj in praznikov onečasto-vati in oskrunjevati! S tem bi si mi ne zamerili samo Bogu, ampak bi škodovali neizrečeno našemu časnemu blagostanju, s tem bi drobili in rušili pa tudi našo tisočletno versko posest. — No, kar hlapčevska dela zadeva, v tem se Slovenec sploh dobro drži in so v tem oziru pritožbe zelo redke! Ali dva druga madeža sta nad našim ljudstvom, katerih ne smemo prikrivati, ampak katera moramo z vsemi silami odpravljati. In ta dva madeža sta: Postajanje zunaj cerkve med mišo in pridigo— pa pijančevanje in ponoče-vanje v nedeljo in praznik zvečer; ali pa pred nedeljo in praznikom zvečer! To dvoje razjeda kakor rak naše ljudstvo, posebno naše mladeniče, in to dvoje neznano škoduje verskemu prepričanju, ki se s tem ruši, in pa tudi občnemu blagostanju! Navlašč zunaj cerkve ostajati ali od pridige proč hoditi, je tako grda razvada, da popisati ni. To se pravi iz Boga in božjih rečij naravnost norčevati se! Tedaj do cerkve pride — samo notri ga strast ne pusti. To je presitost božjega kruha, in taki ga bodo ne samo sebi, ampak še drugim snedli! Taki so že obsojeni in nosijo obsodbo božjo na čelu : Kristus jim je to obsodbo pritisnil na čelo, ko je rekel: Kdor je iz Boga, besedo božjo posluša, zato je vi ne poslušate, ki niste iz Boga! Kako je pri vas v tem oziru, ne vem; ali če so kateri, da zunaj ostajajo ali od pridige proč hodijo, je to toliko slabše, ker imate dovolj velike in prostorne cerkve in torej nimajo izgovora, da niso mogli zavoljo drenja v cerkev. — Jedino dobro pri tem je to, da so najslabši tisti v vsi fari, ki zunaj ostajajo. Pa še nekaj. Kje so pač tisti v nedeljo popoludne in zvečer, ki so med mašo zunaj cerkve? Tisti so v nedeljo zvečer med prvimi pijanci, med razgrajalci, med ponočevalci, med pretepalci. Le dobro jih poglejte in dobro jih zapomnite. Sem bil revež kedaj tako neumen, da sem take podil in gonil v cerkev in lovil, pa jih ne bom več, jih bo že tisti dobil in vlovil, ki je oni večer tako zelo zemljo stresel! Pa tudi tak ne bo nikoli dober gospodar I Občinski odborniki bi prav storili, ko bi pogledali tiste tičke, ki letajo okoli cerkve; naj bi nobenemu ne pregledali ob svojem času. (Konec sledi.) Tedenski koledar. Nedelja, 2. junija: Binkošti; evang.: Jezus govori o sv. Duhu. Jan. 14. Marcelin in dr. m. m. Ponedeljek, 3. junija: Binkoštni pon.; KIo-tilda kralj. Torek, 4. junija: Frančišek Kar. sp. Sreda, 5. junija : Kvatre. Bonifacij šk. Četrtek, 6. junija: Norbert šk. Petek, 7. jun.: Kvatre. Epifanij šk. Sobota, 8. junija: Kvatre. Medard šk. — Lunin spremin: 7. junija ob 11. uri 58 m. dopoludne. — Solnce izide 5. junija ob 4. uri 17 minut; zaide ob 7. uri 41 minul. Dnevne novice. V Ljubljani, 1. junija. (Cesar na Štajerskem.) Nj. Veličanstvo svetli cesar pride na binkoštni torek, dne 4. junija ob 7. uri zjutraj v Gradec. Ob 11. uri dopoludne bo pri otvorjenju novega vseučilišča. Gradec zapusti v sredo dne 5. junija ob 8. uri zvečer. (Pri današnji ožji volitvi v mestni zbor ljubljanski) je bil v 1. razredu izvoljen dr. Vinko Grego r i č, z 89 glasovi, gosp. M urni k je dobil 87 glasov. — Tudi današnja volitev se je vršila pod znamenjem zavratne agitacije združenih malkonten-tov »obeh narodnih strank" pod zaščito glavnega zastopnika Phonira g. J. P r o s e n ca, tajnika kmetijske družbe Pirca in odvet. koncipijenta dr. K u-šarja. V tej družbi se je zlegel tudi zloglasni volilni pamflet, kateri je volilce I. razreda iznenadil zvečer pred volitvijo in ki je bil naperjen vzlasti proti dr. Gregoriču in dr. Kr is perju. — Nepotrebnega šuma je sicer ta akcija precej napravila, dosegla pa druzega ni, razven da so omenjeni gospodje pokazali, da so še okorni začetniki v političnem abc. — Tudi »dvorni rotovški krogi" so bili jako delavni proti izvolitvi dr. Gregoriča. Jednake gorečnosti in delavnosti bi tem krogom želeli vzlasti v reševanju mestnih agend, da bi ne bilo na vse strani toliko pritožb; tam bi bila taka živahna agil-nost gotovo bolje na svojem mestu. — Sicer pa morda o mestnih volitvah še katero spregovorimo. (Sv. birma in kanonična vizitacija v lavant. škofiji.) Mil. knezoškof bodo letos v naslednjih krajih birmali: V dekaniji Maribor d. br. Dr.: 17.'junija pri sv. Magdaleni (samo kanonična vizi-taciji}), dne 20. v Lembahu, 23. pri Sv. Lovrencu r Puščavi, dne 24. pri D. M. v Puščavi in dne 29. v Rušah. Vdekaniji velikonedeljskiv Središču dne 4. julija, dne 6. pri Sv. Bolfenku na Kogu dne 7. pri Sv. Miklavžu, dne 8. v Svetinjah, dne 9. v Ormožu, dne 10. pri Veliki nedelji in dne 11. pri Sv. Tomažu. V dekaniji završki dne 28. julija na Zavrču, dne 29. pri Sv. Barbari v Halozah, dne 30. v Leskovcu, dne 31. pri Sv. Vidu niže Ptuja in dne 1. avgusta pri Sv. Trojici v Halozah. Začetek šolskega poduka na ljudskih šolah v Ljubljani) Ljudske šole v Ljubljani prično s poukom prihodnji teden in sicer tako - le: 1.) na mestni jednorazrednici na Barju dne 4. junija ; 2.) na prvi in drugi mestni d«ški peterorazrednici v obeh oddelkih 4. in 5. razreda dne 7. junija; 3.) na mestni slovenski dekliški osemrazrednici v 7. in 8. razredu v realčnem poslopju dne 7. junija; 4.) na obeh uršulinskih šolah v 7. in 8. razredu tudi dne 7. junija ; 5.) na mestni nemški dekliški šoli v višjih dveh razredih v ženskem učiteljišču in na mestni nemški širirazrednici v 4. razredu dne 7. junija. (K volitvi v I. razredu.) Od raznih strani ču-jem, da se meni pripisuje vloga pri volitvi z dnč 31. maja. Temu nasproti izjavljam, da pri zadevni volitvi nisem ne agitoval, ne vdekžil se kakega posvetovanja, sploh. da nisem niti z besedo niti z dejanjem posegel v to volitev. — V Ljubljani, dn6 1. junija 1895. Dr. Ivan Šušteršič, odvetnik. Opomba vredništva: Po mestu se je govorilo, da je tudi dr. Šušteršič mej onimi, ki so vprizorili tajno agitacijo za svoje posebne kandidate. Iz gorenjih doposlanih besedij je razvidno, da je bila ona govorica popolno neosnovana. (Občni zbor odvetniške komore) bil je dne 31. maja. Vsi bivši odborniki so zopet izvoljeni in sicer: I. Predsednika namestnik t odvetniški komori : dr. Alfonz Mosche Odbornik odvetniške komore : dr. Josip Sajovic. Odbornika namestnik odv. komore dr. Val. Stempihar. II. Disciplinarni svet: dr. Fran Munda in dr. Alfonz Mosche kot člana ; namestnik dr. Ivan Sušteršič. Sklenilo se je konečno proslaviti odvetniški 401etni jubilej nestorja kranjskih odvetnikov dr. Julija Wurzbacha pl. Tannen-bergs v Litiji s čestitko v imenu odvet. komore in z banketom. (Darovi.) Po gospej Hofbauerjevi je poslala tvrdka za paramente E. Krickl & Schweiger na Dunaju za cerkev Devica Marija v Polju 25 gld. — Župnija Stari Trg pri Rakeku za po potresu poškodovane v okolici 25 gld. — Po č. g. J. Primo* žiču, vikarju v Logu, zbirka 12 gld. za ponesrečene brate. — Veleč. g. župnik pri St. Justu v Trstu, Peter Martelanc, je poslal zbirko nekaterih Ljubliančanov v zuesku 21 gld. za popravo šentjakobske cerkve in 20 gld. za reveže. — Bog povrni stotero blagodušnim dobrotnikom. (Na Kurešček!) Delavci in delavke iz tobačne tovarne poromajo dne 9. t. m., ali če bo tedaj slabo vreme, dne 16. t. m. na Kurešček, kamor ponesejo stari kip Matere božje, ki so ga na svoje troške jako lepo dali prenoviti. Sploh so že mnogo druzih stvarij napravili za to romarsko cerkev. Zbirali se bodo o pol petih pri dolenjski mitnici. Romanje se obeta zelo mnogobrojno. Bog živi vrle delavce! (Potrjenje.) Svetli cesar je potrdil izvolitev Alfreda barona Moskona načelnikom in gosp. Gustava Del Cott njegovim namestnikom v okrajnem zastopu brežiškem ; nadalje g. Jožefa Zelenika, načelnikom in g. Simona Ožgana njegovim namestnikom v okr. zastopu ptujskem. (Iz Slov. goric.) (Pariz, ne Ljubljana!) Mej našim ljudstvom se trosi laž, da so v Ljubljani na veliki petek s pečenim prašičem uganjali bogo-skrunske burke ter ga potem — požrli. To pa ni res, to se je žal, letos godilo v Parizu na Francoskem pod predsedništvom zloglasnega dr. Robina. Napravili so tako : V gostilnici so na mizo poBtavili mrtvaško rakev in v njo raženj s pečenim prašičem. Nad rakev so napravili rudeč križ. Godci so igrali žalostinke. Prižgali so svečo in jo prašiču v gobec vtaknili; potem so na nosilnici nosili za križem prašiča po gostilnici, tudi v duhovnika se je jeden našemil in s klobaso druge kropil. Tako so zaničevali cerkvene obrede in Kristusa I Potem so zraven druzih mesnih jedij tudi prašiča — požrli! Toliko v obrambo tako hudo prizadetih in toli podpore potrebnih Ljubljančanov I Parižane pa bode Bog gotovo kaznoval, kakor 1. 1871 ko so morali celo podgane jesti. „SIov. Gospodar." (Hribolaztvo.) Kat. slov. društvo za radovljiški okraj je dne 17. aprila t. 1. na shodu pri Sv. Duhu ob bohinjskem jezeru sklenilo poslati podružnici slov. planinskega društva v Radovljici nastopno pismo: Katoliško slovensko društvo za radovljiški okraj z bistrim očesom motreč vsako, posebno so-cijalno gibanje v tem okraju, veselo pozdravlja ustanovitev radovljiške podružnice slovenskega planinskega društva. To in sicer posebno iz tega vzroka, ker si je tudi planinsko društvo postavilo nalogo, enako našemu društvu: skrbeti po svojih močeh za gmotno korist našega Gorenjca in potegovati se za veljavo in spoštovanje milega našega jezika! — Ali pri katol. slov. društvu si pa tudi ne prikrivamo nevarnosti, ki bi utegnila nastati v verskem oziru za naše ljudstvo, ako bi se slavno planinsko društvo ne oziralo zadostno na versko prepričanje našega Gorenjca, ali ko bi ne spoštovalo zadosti njegovih verskih dolžnostij, naprav in navad. — Žalostna skušnja namreč nam kaže, da planinska društva napravljajo svoje izlete najraje in navadno le v nedeljah in praznikih in da vdeleženci ne le, da sami ne zadostujejo verskim dolžnostim, ampak da od tega odvračujejo tudi naše ljudi, katere rabijo za vodnike in nosače. — S takim ravnanjem pa se nevarno ruši versko prepričanje in se polagoma trosi verska nemarnost med naše ljudi! Kat. slov. društvo je v tej zadevi pri svojem shodu ob bohinjskem jezeru dne 17. aprila 1895 z glasovi vsih blizo tisoč navzočih vdeležencev sklenilo: 1. pozvati vse gorenjske vodnike na gore, da se ti, enako tirolskim vodnikom, zavežejo s častno besedo svojemu škofu, da ob nedeljah in zapovedanih praznikih brez sv. maše ne bodo vodili na gore ali hodili na lov; 2. poslati radovljiški podružnici slovenskega planinskega društva spomenico, oziroma prošnjo, da ta sklep blagovoli na znanje vzeti in po tem sklepu tudi ravnati se pri svojih izletih in napravah (namreč nikdar siliti naših vodnikov, da bi morali ob nedeljah in zapovedanih praznikih brez sv. maše spremljevati koga v gore) in sploh ogibati se vsega, kar bi utegnilo naše ljudstvo begati v njegovem verskem prepričanju ali odvračati je od spolnovanja njegovih verskih dolžnosti. Ko podpisani odbor ta sklep slavni podružnici planinskega društva naznanja, goji prijetno nado, da se bo planinsko društvo, ker obstoječ samo iz katoliških Slovencev, rado pridružilo tem pravičnim zahtevam; obljubuje pa tudi, ako se tej prošnji ugodi od planinskega društva, od svoje strani najtopleje priporočati in vsestransko podpirati slov. planinsko drnštvo (oziroma radovljiško podružnico). — Odbor kat. slov. društva v Radovljici dne 27. aprila 1895. — Janez Vurnik, predsednik. Janez Novak, podpredsednik. Janez Ažman, tajnik. (Iz Dol. Zemona pri II. Bistrici.) Danes dne 31. maja okrog 8. ure zjutraj je nastal v naši vasi požar, kateri je kratkem vpepelil sedem hiš. Bogu se imamo zahvaliti, da ni bila vsa vas vpepeljena, ker hiše so večjidel slamnate in blizu druga pri drugi. Da ni bilo večje nesreče, temu vzrok je, ker je bilo med požarom popolnoma brez vetra, mirno, tiho vreme,* in ker so ljudje hitro pritisnili in pogorišča razmetali. Tudi trnovska in bistriška briz-galnica ste hvalevredno prišli k ognju, vendar žali-bog nekoliko prepozno, in. ker nima naša vas vode, ker 80 studenci oddaljeni, brizgalnici niste mogli delovati, kakor bi bilo treba. Pomilovati je le bilo, da se je tudi pri tej priliki udrihalo brez vzroka po našem spoštovanem kapelanu gospodu Rudolfu, češ: »Poglejte, kako je brizgalnica dobra in kapelan je toliko delal zoper njo." Gospod Rudolf ni tako nespameten in ni nikdar trdil, da brizgalnice niso koristne; on in vsi trnovski gospodarji, katerih se je na stotine v prošnji do c. kr. glavarstva podpisali, so bili le zoper to, da so se jim hoteli ogromni troški naložiti samovoljno, ne da bi se o tem poprej kdo povprašal. Tudi je gotovo, da bodo imele oddaljene vasi, posebno tiste, katere nimajo vode blizu, pri brizgalnicah v nesrečah jako malo koristi. — Pustite gospoda Rudolfa že jedenkrat pri miru, posebno sedaj, ko vse agitacije ne morejo U—u do županskega stola pomagati. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca maja 1895. leta vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 556 strank 315.288 gld. 99 kr., vzdignilo pa 513 strank 147.154 gld. 60 kr. (Trtna nš.) S Planine na Vipavskem, dne 30. maja. Letošnje leto je posebno nesrečno; od vseh strani poročajo od nesreč. Potres pri nas sicer ni naredil škode, ali preti nam druga šiba — trtna uš. Ta škodljivka se je letos silno razširila. Kmetje trdijo, da več let nazaj ni toliko napredovala kakor letos. Se zmeraj so nekateri upali, da ne bo tako hudo, posebno na Planini, kjer so vinogradi razprostrti po zelo razsežnih krajih. Glavno gnjezdo je je imela ušivka v dolini pod sv. Pavlom nad državno trtnico. Pred kratkem zasledili so cele oplaze po vinogradih tudi na severni strani. Posestnik nNovakovega malina" je lep, mlad vinograd zasadil ravno nad hišo. Mislite si iznenadenje njegovo, ko zapazi, da trte več nočejo poganjati. Veliko Planincev je bilo še zelo zoper ameriško trto ; bali so se dela, stroškov in zgube časa. Ali sila kola lomi. Letošnja pomlad jih je zelo popravila in ob jednem prepričala, da se preobrat v trtoreji mora narediti. — Danes je bil tukaj gosp. Gombač. Prišel je poučevat o zelenem cepljenji. Vina imamo še na prodaj Kupec, ki zdaj na Planino pride, bo 15—20 gld. pri vozu zaslužil. (Aljažev stolp na Triglavn.) Dobro znani slovenski rodoljub in turist veleč. g. Aljaž, župnik na Dovjem, v čigar župniji stoji deloma slovenski velikan Triglav, je sprožil drzno misel, vrhu Triglava postaviti majhen stolp. Marsikomu se morebiti zdi ves načrt neizvršljiv, a jekleni vztrajnosti in požrtvovalnosti gospoda župnika se bode gotovo posrečila izvršitev te čudovite stavbe, katero bode postavil gospod Aljaž ob svojih troških. Stolp bode okrogel, 1-90 metrov visok, 1-25 metrov bode meril v premeru in imel prostora za štiri do pet ljudij ter štiri okna proti glavnim stranem neba. Izdelal bode stolp gospod Belec v St. Vidu pri Ljubljani iz železa. Jeden meter visoka kamenita ograja in močne, v tla zabite vrvi bodo varovale stolp proti burji. Pri stavbi ne bode strelovoda, ker bi še bolj privlačeval strele, pač pa bodo opozarjali svarilni napisi v raz- ličnih jezikih, da ob nevihti ni bivati v stolpu. Obiskovalcem mogočnega Triglava je znano, da veje na vrhu dostikrat huda sapa, in od utrudljivega pota razgreti turist ne more tedaj mirno uživati velikanskega razgleda. V stolpu pa bode prav lahko razmotrival prirodne krasote in razsežni razgled, kateremu jednacega je javaljne najti na svetu. Ob vremenskih nezgodah pa bode skrbelo »Slovensko planinsko društvo" za varno zavetje. Nekaj pod vrhom namerava naše društvo razstreliti skale in napraviti pribežališče, slično omari, z lesenimi vrati in okencem. Pri tej drugi stavbi se ne bode uporabljalo nič železa zaradi večje varnosti proti streli. Ta »omara" bode izvestno dobro služila turistom pri nevihtah. — Aljažev stolp bode najvišja stavba ne le na Slovenskem, ampak sploh po slovanskem svetu. 2864 metrov visoki Triglav je namreč najvišja slovanska gora, ker Kavkaza s 5664 metrov visokim Eibrusom ne moremo prištevati slovanskim goram. Ob Kavkazu stanuje 7 5 milijonov ljudij, in med njimi je le 2 3 milijona Rusov, glavni prebivalci so pa neslovanski kavkaški gorjanci (rus. kaw-kaskije gorzy); nadalje stanujejo v kavkaških deželah Armenci, Georgijci, Tatari, Grki, Kurdi i. dr. V kavkaških deželah so torej neslovanski narodi v veliki večini in zategadelj Kavkaza ne moremo prištevati slovanskim goram. — Veleč. gosp. župnik Aljaž je nameraval po Veliki noči o stavbah na Triglavu predavati v »Slovenskem planinskem društvu" v Ljubljani, a nesrečni ljubljanski potres je preprečil nameravano, gotovo zelo zanimivo predavanje. ^Planinski Vestnik". (Posojilnica in hranilnica) v Črnem Vrhu je dobila te dni od katoliške tiskarne 500 izvodov svojih pravil. Načelstvo rado pošlje takim, ki žele ustanoviti Raitfeisenove posojilnice, svoja pravila na ogled. Pravila Crnovrške posojilnice in hranilnice niso sicer uzor. Bodisi v jezikovnem, bodisi v stvarnem oziru se dobi še marsikaj pomanjkljivega, vendar so popolnejša, kakor pravila nekaterih slovenskih posojilnic. Naslanjajo se popolnoma na Raiffeisonova načela. Pri snovanji posojilnice in izdelovanji pravil ni sodeloval nobeden veščak. Ustanovitelji so se ozirali jedino na navodila izdana od zveze Raiffeiseno-vih posojilnic v Neuwidu na Nemškem in od deželnega odbora za Niže Avstrijsko. Radi tega tudi ni bilo ustanovnih stroškov niti pol krajcarja, iz-vzemši potrebne kolke. Načelstvo Crnovrške posojilnice je pripravljeno vsacega, ki to želi, podučiti, kako je ravnati pri snovanji posojilnic, da se zadosti postavnim zahtevam. (V Črnem Vrhu pri Idriji) je umrla dne 28ega majnika vdova Barbara Mikuž, po domače Kočarca, znana vsled svoje radodarnosti in postrežljivosti. (Iz celovške škofije.) Cg. Jos. F u g g e r, pro-vizor v Libeličah gre za kaplana v Prevalje in čg. Al. H u 11 e r, kaplan v Prevaljah za provizorja v Ettendorf. — Nevarno obolel je vč. o. Roman S p a r 1, O. S. B. v Št. Paulu. — Vč. gosp. Val. S u m a h, župnik v Smihelu nad Pliberkom odpotoval je v Krapino, da tam okreva od hude bolezni. — Župnijski izpit so delali od 27. do 30. maja č. gg.: J. Joham, Fr. Holec, J. Sedlaček, J. Tiefen-bacher, A. Vana, J. Vintar, J. Vilhelmer, F. Šarf. (Iz Celovca), dne 31. maja. Dopis iz Celovca v 122. številki je popraviti v toliko, da notarska posojilnica v St. Pavlu v labudski dolini za posojila ne jemlje 90 odstotkov, kakor je bilo po tiskovni pomoti natisnjeno, marveč 9 odstotkov. — Tudi odbor »kat.- pol. in gosp. društva za Slovence na K o r." je pismeno izrekel nuntiusu Agliardiju svojo udanost povodom dogodkov zadnjega časa. — — G. Jan. Suster, c. kr. okr. glavar v Smohoru je definitivno imenovan c. kr. okr. glavarjem v Beljaku. V zadnjem času je več občin šraohorskega okraja imenovalo gosp. Šuster-a svojim častnim občanom. (Podružnični shodi na Koroškem) Na binkoštni ponedeljek dne 3. junija zborujejo tri Koroške podružnice sv. Cirila in Metoda, namreč: podružnica za Roz&k in okolico ima pri Rutarju v Dolinčicah svoj letni občni zbor, na katerega vsporedu je tudi govor o potresih in o ljubljauskem potresu posebej. — Podružnica za Velikovec in okolico ima pri Marku v St. Juriju na Vinogradih letni občni zbor, podružnica za Pribloves in okolico pa pri Mežnarju v Kokji blizu Dobrlevasi shod z zanimivimi točkami. (Z Brda) se nam poroča: Kar letine zadeva, se ne moremo posebno pohvaliti. Ozimno žito je skoraj povsod pozeblo ; nekateri so njive preorali in in posejali z jarim žitom, drugi pa, ker niso imel denarja, da bi seme kupili, pustili so, da zraste kar more in vidijo se le redke žitne bilke mej plevelom. Sadje večinoma lepo cvete, a deževje zadnjih dnij je precej oškodovalo ; tudi smo se te dni zelo bali slane, ker se je zrak po snegu od 16. t. m. iu burji zelo shladil, vendar se je danes nekoliko ogrelo in upanje imamo, da nam ljubi Bog obrani to, kar je še ostalo. (Dekanijska konferenca za radovljiški okraj) v Gradu ne bo 4. junija, kakor je bilo naznanjeno, ampak 6. junija. (Mrtvega so našli) 24. t. m. 44 letnega dninarja Ivana Nagodeta iz Bovt pri Logatcu na nekem travniku blizu Bovt. Ker nesrečnik nima nikakih ran, ni misliti na zločinstvo. (Lep spomin za birmauce) je gotovo »Duhovni Vrtec". Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo na 250 straneh ima še poduk za sv. birmo in 169 svetih pesmij. »Duhovni Vrtec* velja v usnje vezan z zlato obrezo 85 kr., tako vezan s kopčo 95 kr. Tudi priporočamo knjižico »Sv. birma. Poduk in priprava za ta sv. zakrament." Ta Ta knjižica stane 10 kr. Naročita naj se knjigi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. (Nesreča.) Včeraj so se splašili konji gospoda Gorše-ta v gozdu blizo Vevč ter povozili nekega dekleta z leto starim otrokom. Dekle ima zlomljeno desno roko in je tudi na obrazu zel6 poškodovana, otrok pa ima zlomljeno nogo in je ranjen na glavi. Prenesli so oba v deželno bolnišnico. (Dobro se je odrezala) neka ženica, vračajoča se iz božjega pota. Molila je namreč med potjo v že-lezničnem vozu rožni venec. Poleg nje sta sedela »razsvitljena" trgovinska agenta. Ko je ženica od-molila, vprašala sta jo zabavljivo: »Gotovo ste videli vso sveto družino skupaj? Sta-li bila tudi vol in osel pri njih?" »Ne", pravi žonica, »na ta dva sem naletela še le med potjo." Dobro je odgovorila. (Semnji po Slovenskem od 4. do 8. junija:) Na Kranjskem: 4. junija v Radovljici, Zagorju na Notranjskem, Loki, Metliki, Buseči vasi, Radohovi vasi, Svirci, Motniku; 6. junija v Senožečah, Cirnfku, Hinah, na Igu, v Vinici, Skocijanu; 7. junija v Loškem potoku; 8. junija v Rakitni. — Na Slov. Štajerskem: 4. junija v Središču, pri Sv. Emi, v Radgoni, Luči, Marenbergu, na Laškem, Slov. Bistrici; 6. junija v Gornji Ponikvi; 7.jun. v Kapeli pri Brežicah; 8. junija v Podsredi. — Na Koroškem: 4. junija v Podgorjah. — Na Primorskem: 3. junija v Vidmu. Društva. (Katoliška družba) ima prihodnji torek dne 4. junija 1895 na Rožniku sveto mašo za žive in umrle družbenike zjutraj ob petih z darovanjem za uboge podpirane od Vincencijeve družbe. (Vabilo n& javen shod) slov. kat. del. društva v Ljubljani dne 3. junija 1895 ob 4. uri popoludne v prostorih gostilne pri »Stravsu" v Štefani vasi. Vspored: 1. Organizacija delavskega stanu. 2. Raznoterosti. — K obilni udeležbi vabi odbor. (Podružničen shod.) Poroča se nam: Marljivo delujoča podružnica sv. Cirila in Metoda za Slovenji Gradec je imela dne 23. maja shod v Pamečah. Ljudstva se je zbralo zel6 veliko. Govoril je kaplan Josip Rozman o društvenem namenu ter o versko-narodni šoli. To je bil tretji letošnji shod slovenjegraške podružnice, katero tako spretno vodi č. g. župnik A. Ostrožnik v Pamečah. (Katoliško delavsko društvo za Prevalje) je imelo v nedeljo 26. maja društveni shod pri Rentu nad M o ž i c o. Zbralo se je vkljubu nekaterim oviram in neugodnostim, zbog katerih shod ni bil pravočasno naznanjen, lepo Število kršč. delavcev. Govoril je kaplan Rozman o nekaterih delavskih razmerah, zlasti o nedeljskem počitku. — Prihodnji shod bode dne 23. junija v Črni. (Podružičen shod.) Piše se nam: Podružnica sv. Cirila in Metoda za Tolsti Vrh in okolico je imela minulo nedeljo dne 26. maja shod na Brodu pri Spod. Dravogradu. Shod obnesel se je prav sijajno in v velikem številu došli rojaki so pazljivo poslušali izborne govore gg. K a n d u t in Podgoro o šolskem vprašanju in o narodno-go-spodarskih stvareh. Shod bode izvestno obrodil mnogo sadu, ker je mej prebivalstvom krepko zbudil navdušenje in zanimanje za versko-narodno stvar. Po shodu je bila prijazna prosta zabava. (Občni zbor okrajne bolniške blagajne ljubljanske), ki se je imel vršiti včeraj zvečer, a je moral se zbog nezadostnega števila udeležencev — delegatov preložiti, — vršil se bode prihodnji p e t e k, 7. dan j u n i j a t. 1. ob 7. uri zvečer v mestni dvorani, in sicer pri vsaki udeležbi. Telegrami. Dunaj, 31. maja. Česar in cesarica sta doposlala odboru cvetlične veselice 500 gld., nadvojvodi Karol Ludvik in Ludvik Viktor pa po 150 gld. Dunaj, 31. maja. Rumunski prestolonaslednik je došel danes popoludne iz Bukarešta ter se poda v Darmstadt. Dunaj, 31. maja. Glavni ravnatelj tobačne režije, baron dr. Josip Kraki, je danes umrl. Zagreb, 31. maja. Danes je došel nadvojvoda Evgen in ostane tu čez nedeljo. London, 31. maja. »Reuthers offlce,, se poroča iz Djeddah: Angleške, ruske in francoske konzule so Beduini napadli zunaj mesta. Angleškega konzula so zaklali, poslednja dva sta pa težko ranjena. London, 31. maja. Iz Petrograda se poroča: V mestu Musch so jako surovo raz-žalili turški čuvaji tri zunanje poslanike. Novi-Jork, 31. maja. Iz Gnajaquilla se brzojavno poroča: Na parniku Sucre je raz-počil kotel; poveljnik in 14 mož je ubitih, 17 ranjenih. Umrli ho: V bolnišnici: 28. maja. Marija Kralj, gostija, 85 let, dementia et m»-rasmus senilis. Tržne cene v Ljubljani dne 1. junija. Bazni kmetijski stroji se zlasti po prizadevanju naše c. kr. kmetijske družbe in nje podružnic uedalje bolj in uspešneje rabijo tudi v naši deželi. Naj toraj vse one, kateri si mislijo omisliti n. pr. mlatilnico, stiskalnico (prežo) za sadje ali grozdje ali kak drug kmetijski stroj, opozorimo na tvrdko v naši deželi že dobro znano: Ig. Heller na Dunaji, II. Pra-terstrasse 49, katera prav rada in brezplačno postreže a oeniki. C. kr. priv. zavarovalno društvo Riunione Adriatica tli Sicurta v Trstu. Dnč 22. maja t. 1. vršil se je občni zbor te zavarovalne družbe, kateremu je ravnateljstvo predložilo poročilo in računski zaključek za 56. poslovno (1894) leto. V nastopnem podajemo važnejše točke tega poročila. Sekcija zavarovanje na življenje sklenila je leta 1894 zavarovalno glavnico v vrednosti gold. 12,769.125-— in letne rente za gld. 22.869-—. Zavarovane gotovine bilo je koncem 1. 1894 okroglo 76 milijonov goldinarjev glavnice in gld. 197.255-— letne rente. — Premijskih dohodkov bilo je gld. 3,074.252-—; izplačanih je bilo pri zavarovanju na smrt in doživetje gl. 1,255.137'— razven te svote pa je bilo rezerviranih še gld. 244.917-— za slučajne škode. Premij-ska rezerva povišala se je v tej dobi za gld. 1,444.458-— ter znaša sedaj 17*2 milijona goldinarjev. Premijskih dohodkov v oddelku zavarovanje proti elementarnim nezgodam (požarom in poškodbam pri pre-vožnji) bilo je gld. 6,935.650-—, vzvratna zavarovanja so veljala gld. 3,293.693.—; za škode izplačala se je — odštevši vzvratno zavarovalne deleže — svota gld. 2,379.261-—. Rezerva v pokritje škod znaša gld. 490.593-—, premijska rezerva pa gld. 1.846.597-—; oddelek za večletna zavarovanja ima gotovine gld. 23,343.117-—. Temeljem kurzov z dne 31. grudna 1894 pridobili so družbeni državni papirji vrednost gld. 396.702-—, kateri znesek se je za povišanje obstoječe kurzne rezerve porabil. . Po odbitku gld. 48.571-— za odpise pre-vstal je prebitek gld. 482-521 •—, od katerega se je gld. 150.000.— za razpoložno rezervo obrnilo. Za vsako delnico določila in izplačala se je kot v prejšnjem letu svota gl. 62-—. Rezerve so se povišale za gld. 1,977.208-— in znašajo nad 21 milijonov goldinarjev, od teh gld. 17-849.656-— premijske rezerve (in sicer čiste t. j. po odbitku deleža za vzvratna zavarovanja) gld. 2,491.592-— pridobitne rezerve in gld. 723-988-— rezerve za kurzne razlike. 368 i—i Glavni zastopnik za Kranjsko je gosp. Ivan Perdan predsednik trgovske ln obrtne zbornice, posestnik ln veletriec v Ljubljani. Pšenica, m. si. , Rež, „ . . Ječmen, „ . . Oves, „ . . Ajda, „ . . Proso, „ . . Koruza, „ . . Krompir, „ . . Leča, hktl. . Grah, » . . Fižol, „ . . Maslo, kgr. . Mast, „ . Speh svež, „ . gl. kr. gl. kr. 7 50 Špeh povojen, kgr. . — 64 6 30 Surovo maslo, „ . — 80 6 40 Jajce, jedno . . . — S> 7 20 Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. — 10 6 80 — 64 7 — Telečje — 64 8 — Svinjsko „ — 66! 60 Koštrunovo „ „ . — 40 11 — Piščanec .... — 6C 10 — _ 20 11 — Seno, 100 kgr. . . 1 78 — 90 Slama, 100 „. . 1 60 — 68 Drva trda, 4 kub. m. 7 — — Bo „ mehka, 4 „ » 5 Vremensko sporočilo. S Q Cai Stanje Veter Vreme iii »s opazovanja ir.kom.rt ▼ mm toplomer, po C.Uija 31 7. u. zjut. 8. n. pop. 9. a. iveč. 740-1 7381 737-5 11-2 23-4 17-8 si. svzh. zm. zap. n jasno del. oblaž. ■ 0 00 Srednja temperatura 17-5°, za 0-6° pod normalom. Vozni red avstrijskih državnih železnio, veljaven od 1. Junija. 1805. Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednja-evropskem času. Srednjeevropski čas je krajnemu času t Ljubljani za 2 miuuti naprej. Odhod iz Ljubljane (juž. kol.). Ob 12. uri 5 min. p o noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selz-thal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Karlove vare, Francove vare, Prago, Lipsijo, Dunaj via Amstetten. Ob 6. uri 10 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 7. uri 10 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Ponta-bel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Dunaj via Amstetten. Ob U. uri 50 min. dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. Ob 12. uri 55 min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 4. uri popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Inomost, Bregnic, Curih, Genovo, Pariz, Steyr, Line, Gmunden, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten Ob 7. uri 20 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Prihod v Ljubljano (juž. kol.) Ob 5. uri 52 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih va-rov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Gmundena, Ischla, Ausseea, Zella na jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste, Trbiža. Ob 8. uri 19 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri 26 min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregnice, Inomosta, Zella na jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca, Pontabla, Trbiža. Ob 2. uri 32 min. popoludne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri 55 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Trbiža. Ob 9. uri 4 miti. zvečer osebni vlak z Dunaja preko Amtstettena in Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Ob 9. uri 25 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.) Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 » popoludne » » » 6. » 50 » zvečer » » „ 10. » 10 „ zvečer » „ (ta vlak le do konca oktobra meseca ob nedeljah.) Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob (i. uri 50 min. zjutraj iz Kamnika. » 11. „ 15 dopoludne „ „ „ 6". „ 20 „ zvečer „ » 9. „ 55 „ zvečer „ » (ta vlak le do konca oktobra meseca ob nedeljah.) Not vlak do postaje Lesoe-Bled bode s 1. junijem vsako nedeljo in praznik odhajal z ljubljanskega južnega kolodvora ob 5. uri 26 minut zjutraj in prihajal v Ljubljano ob 10 uri 40 minut zvečer. Ekaekutivne dražbe. Ant. Žagarja iz Iške Vasi (radi tirjatve 2500 gld.) posestvo (14.729 gld.) dne 8. junija v Ljubljani. Blaža P e la n t a iz Kurje Vasi posestvo (100 gld.) dne 8. junija v Ljubljani. Kr. Srebrnjaka iz Pot. Vrha (radi 147 gld. 13 kr.) posestvo brez pritiklino (1147 gld.) dne 25. junija; Jo«. Bašlja iz Sela pri Zagoriei posestvo brez pritikline (530 gld.) dne 21. junija; Jož. Slaka iz Siuoline Vasi (radi 150 gld.) posestvo s pritiklino (1511 in 320 gld.) 25. junija in 25. julija; Ane V o v k, ornož. Zevnik, iz Vel. Slateneka (radi 20 gld.) posestvo brez pritikline (100 gld.) dne 21. jun. in 19. julija; Pr. Medveda iz Pake (radi 20 gld. 80 kr.) posestvo brez pritikline (270 gld.) dne 26. junija in 25. julija; Jan. Retarja iz Kote (radi 50 gld.) posestvo brez pritikline (544, 40, 155 in 20 gld.) dne 27. junija in 25. juliji; Jak. Kranjca iz Vinoga Vrha (radi 95 gld.) posestvo in užitne pravice (20 gld.) dne 11. junija in 11. julija — vse v Novem Mestu. Matije Prijatelja od Sv. Gregorija posestvo (1350 gld.) in pritikline (8 gld. 50 kr.) dne 28. julija in 2. avgusta v Vel. Laščah. Jurij Š t r u s o v i h dedičev iz Pot. Vasi prostovoljna dražba posestva iz zapuščine (4477 gld. in 109 gld., 270 gld. in 30 gld.) dne 6. junija v Pot. Vasi pri Zagorju ob Savi (okr. Litija.) Ant. G e r b e a iz Vrbovega (terjatev 5 gld. 82 kr. posestvo (1090 gld.) s pritiklino (75 gld.) dne 24. junija in 26. julija v Ilir. Bistrici. Matije L u d i h e, krojač iz Ljubljane, (dolg 184 gld.) hišna oprava (67 gld.) dne 10 jun. in 24. jun. v Ljubljani. Ivana Krofliča iz Gor. Vasi (terjatev 19 gld. 90 kr.) posestvo (200 gld.) 12. jun. in 12. jul. v Trebnjem. Jan. Jegliča zemljišče (467 gld. 5 kr.) dne 21. jun. in 26. jul. v Radovljici. Vikt. in Hel. Baje iz Ljubljane zlatnina in srebrnina (159 gld.) dne 10. jun. in 24. jun. v Ljubljani. iraajoče velika stanarska in gospodarstvena poslopja s prodajalnico mešanega blaga, prodajo duhana, kolekov in poštnih znamk, okolu 10 oralov sadunosnika, 10 oralov vinograda, 20 oralov travnikov in 20 oralov gozda pol ped-ure od Maribora n. D. proda se prav dober kup. Natančnejše pove iz prijaznosti gospod Avg. Weixl, gostilničar pri Virantu, Sv. Jakoba trg v Ljubljani. 366 i—i Pozor I Svarila! Varujto ss, da no bole opeharjeni pri nakupu sladne kavi'. Dcbič-kaželjr.i ljudje Se vodno ponarejajo Kathreinevjevo kavo, zatone jemljitedrugili ko bele izvirne zavoje z napisom „Kathreiner". Kathreiner-Knelppova sladna kava je edina zdrava in okusna primes k bobovi kavi, natorni pridelek v celih zrnih; vsaka Škodljiva primes je izključena. 317 10-3 3 zlate 15 srebrnih kolajn. 12 častnih in | prlznalnili diplom. Franc Iv. Kwizda. Kwizdov Varstvena Pasi naj se na ▼fcrstoen« znamko in zahteva le Xwii4o ▼ Kornenborfti iivinored. prašek. korneuburški živinoredilni prašek, dijetično sredstvo za konje in ovčad. Z najugodnejšim vspehom rabi se že nad 40 let v vseh večjih hlevih proti pomanjkanju slasti, slabemn prebavljenju, v zboljšanje ukusnejšega in izdatnejšega mleka. Škatlja velja 70 kr., pol Skatlje 35 kr. Glavna zaloga Okrožna lekarna Korneuburg pri Dunaju. T- 331 20—1 Dobiva ae v vseh lekarnah ln drofpierljsklh prodajal -nloah avatro-ogersklh. Mlijala v Ljubljani zagrebškega podjetništva Pilar, Mally in Bauda, arhitekt, Inženirji in stavbinski mojstri Tehniški biro: Trubarjeve ulloe štev. 1, poleg av. Jakoba mostu. Poslovni čas za ustne dogovore od 2—3. ure pop. Prevzemanje in izvršitev vsakovrstnih projektov, načrtov, proračunov. Izvrševanje prezidavanj, novih stavb in sploh vseh stavbinskih del. 356 3 Čast mi jo naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, kakor tudi gg. mizarjom, da som otvorilz dnčm ti. fe-bruvarlja V Ljubljani na Bregu št. 20. llMkmko ln lakirarsko obrt Moje 251etne izkušnje v tej stroki mi omogočujejo izvrševati vsako delo najfineje, najsolidneje, ne da bi mi se bilo bati konkurence, in po najnižjih cenah ker sem pri tvrdki E b e r 1, kjer sein delal skozi 20 let, izvrševal najlineje imitacije vsakovrstnega losa. Z velespoštovanjem (296 16—5) Josip Makovec, pleskar in lakirar na Bregu, Zoisova hiša številka 20. V 'wwvi PATENTE. Muster-und Markenschutz s ervvirkt os A.v.STERR.ING. , l W I EN.VI. , __ Mariahilferstrasse 9. ja ™ u 2 d •> M >U C/2 i-H ca •2 -« m 4) £ ■■H -a 3 LAVNO SKLAD I STE MATTO?52S rM -JS H > K Co o a. ——^naj*Cl3t!Je lužne 1 '-----"""" Yi\ SEL1NE najboljše inizne in osve-v žnjoče pijače, e 22 preiskušene pri kašlja, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru. Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. CremeVenus 1'roslredek k zušlechleni plell. Tekutypudr„Eugenie" Cervenč tekute ličidlo„Eugenie" Pudr„Eugeme" vbile,ružove a kremove barve. Barva na vlasy KavkazM essenze na km'ry. v Vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo! IG. HELLER, Dunaj, 2/2 Praterstrasse 49. 182 15-5 fV/timt Valili«" sredstvo za kouservlrajue IHC V MIUS polti. Popolnoma neškodljivo sredstvo, ki zabranjuje, da polt ne postane raskava in se ne sveti. Polt postane snežno-bela, nima gub in ostane sveža. „Crfime Venus" nima maščobnih tvarin, ne postane žaltav in se more uporabljati o vsakem poljubnem dnevnem in letnem času. V interesu občinstva je, da natanko pazi na varstveno znamko. Cena 2 gld. Tekoči puder „Etigenie" £JggSi šavo obrazne barve, katero ohrani cvetočo in mladostno. Da obrazu in tilniku, ramenom in rokam mehkost in mramorju slično čistost, odstranjuje vsako raskavost kože in pege. Cena 2 gld. Rdeče tekoče ličilo „Kng,eiiie„l!o°N noinu neškodljivo. Daje licem, ustnom in ušesom lepo naravno tudi pri električni razsvetljavi rožusto bojo in se drži tri dni polti. Cena 1 gld 50 kr. V.in.A»iAii rosa, creme. Prl- „Pll(ler liUgeiiie'1 jemlje se kože ne da bi se kaj opazilo in dtije polti naravno mehkost iu mladostno svežost. Cena 1*20, s čopom 1*50. TrlvrtO1®!!" izborno sredstvo zarast lasij, jači la-jj 1.1 I Afr^cll fišče in ubranjuje, da se ne napravi prhaj. Cena 1 gld. C0 kr. ,Nigritine Vegetale* barva za lase črna in rujava. Lasje obdrže bojo 6 tednov in je nemogoče razločevati to umetno bojo od naravne. Cena 3 gld. 50 kr. Tekoče kavkaško mazilo za brke pospešuje njih rasi in je konservlra. Žlgalo pri tem nepotrebno. Daje brkom poljubno obliko. Cena 75 kr. Edino zalogo za Kranjsko ima 622 26—26 FRAN STAMPFEL v Ljubljani, Kongresni trg Jonhalle' Kongresni trg. Št. 237. m. s. sv. (371 3-1) Glasom razpisa vis. c. kr. deželnega šolskega svdta z dne 30. maja t. 1. št. 1151. se gledč pri-četka vsled potresa prekinjenega pouka na javnih in zasebnih ljudskih šolah v mestnem šolskem okraji ljubljanskem, dajo na občno znanje nastopne odredbe: Redni šolski pouk se prične: 1. Dne 4. junija ob 9. uri dopoludne na mestni jednorazrednici na Barji v dosedanjem šolskem poslopji na Karolinški zemlji. 2. Dne 7. junija ob 8. uri dopoludne: a) na I. in II. mestni deški petrazrednici z vsemi cddelki IV. in V. razreda v dosedanjih šolskih prostorih v Poljskih ulicah, oziroma na Cojzevi cesti; b) lia mestni nemški deški Štirirazrednici s četrtim razredom v poslopji I. mestne deške petrazrednice v Poljskih ulicah; c) na mestni nemški dekliški petrazrednici s 5., 6., 7. in 8. šolskim letom v prostorih c. kr. ženskega učiteljišča; d) na zasebni deški štirirazrednici nemškega šolskega šolskega društva s četrtim razredom v pritličji c. kr. državne višje realke; e) na zasebni dekliški trirazrednici v Lichten-thurnovem sirotišči z vsemi razredi v do-zdanjih šolskih prostorih. 3. Dne 7. junija ob polu 9. uri dopoldne: a) na mestni dekliški osemrazrednici s VII. in VIII. razredom v drugem nadstropju c. kr. državne višje realke; b) na vnanji in notranji uršulinski šoli s VII. in VIII. razredom vnanje ter VII. in VIII.razredom notranje dekliške šole v novem šolskem poslopji ob Zvezdi pod tem pogojem, da je učenkam vhod in izhod dovoljen skozi na vrt držeča uvozna vrata. 4. Dne 10 junija ob 8. uri dopoldne na zasebni deški štirirazrednici v Marijanišči z vsemi štirimi razredi. Pouk na zasebnih ljudskih šolah dr. Josipa Waldherrja in Irme Huthove, se je pričel že 20. maja, oziroma 27. maja t. 1. Učenci in učenke zgoraj navedenih Sol in zgoraj naštetih razredov se pozivljejo, naj pridejo ob tukaj navedenem času v določene jim šolske prostore, ter se zglas6 pri svojih šolskih vodstvih in učiteljih (učiteljicah). Način klasifikacije tistih učencev, kateri tekoče šolsko leto ostanejo brez pouka, se objavi pozneje ter nje uspeh naznani roditeljem oziroma namestnikom. Vsa otroška zabavišča in vsi otroški vrtci v Ljubljani, ostanejo do prihodnjega šolskega leta zaprti. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani 31. dan maja 1895. Predsednik: GRASSELLI, 1. r. PRIPOROČILNA NAZNANILA domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj. naši naročniki in čitatelji »Slovenca" blagovolijo uvaževati. I Fr. Petrič | v Ljubljani, Š D i t a I S k e ulice Izborno' trPežno črno sukno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd. Vj^ • Ostanki najraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolago. priporoča veliko svojo zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske oblelte vzlasti domačega in brnskega sukna, razno volneno blago za ženska oblačila, rumburško platno, cetir, tkanino, vsakovrstno hlače-vino, vso podlogo in potrebščine za krojače, dalje svilnate, piketaste, platnene in bombažaste izdelovatelj cerkvenega orodja in posode -*y Ljubljani, Poljanska cesta' št. 8, pol. Alojzljevišca priporoča se prečastiti duhovSčini. cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v ' najnatančnejše izdelovanje monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd. iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni. Filip Fajdiga ilflfi milit 4:1 mF mizar in založnik pohištva v Ljubljani Slonove ulice št. 50 Opozarja preč. duhov-očino in sl. občinstvo na izborno zalogo najraznovrstnejšega pohištva izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa. Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno hišno opravo po nizki ceni. Ilnstrovani ceniki so na razpolago. Največja in najcenejša tvornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7, II. dvorišče o A —< > t* ^ S „ Gg 0 J - § i Z ? 's s S ® | "š S i Fr. Breskvar pr. Sverljuga % T knjigovez 7 Ljubljani ♦ ♦ Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) ♦ J se priporoča prečast. duhovščini in slav. 5 ♦ občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. « ♦ Vsprejme tudi knjlgovezna galanterijska ♦ i dela; vse po najnižji ceni. J KZZZZSHCZ ZSZZM || IGNAC ČAMERN1K, kamnosek m M v Ljubljani, Poljske ulice 49 U ^ priporoča preč. duhovščini zalogo razno- J* H vrstnih nagrobnih spomenikov, pre- N Mvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in u stavbena kamnoseška delaponajnižjiceni. H | GABRIJEL OZELJ $ t tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 $ se priporoča preč. duhovščini in sl. ob- ^ iki činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko ^ J, spadajočih predmetov, kakor: garnitur, -i 4 divanov, žimnatih in modrocevna peresih U, m itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po « najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- & a ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- j, w tere tudi špalira. Osobito se priporoča za m ^ delo na deželi. ^ Josip Rebek preje Ahčin ' A ključavničar , T v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 t priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim 1 A predstojništvom in p. n. občinstvu v vsako-+ vrstna stavbinska klluoarska dela i Izdeluje trpežno izdelatiaštedilnaognjišča, J ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej Y še se priporoča v izdelovanje cerkvenih X spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in T napeljevanje hišnih telegrafov'ntelefonov. T Delo trpežno in natančno, cene nizke. psasHSHSHsasH^sasHFasssHsrs Prane Pavšner krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji | se priporoča prečast. duhovščini v izde- j I lovanje vsakovrstne duhovniške obleke "sai* in sl. občinstvu v naročila na izvrševanje | civilne obleke po poljubnem kroju zagotavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno j postrežbo iu kar možno nizko ceno. Č.1H5H5H5HSH5H5^E5H5ESE5H5E Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke in med priporoča preč. duhovščini in sl. občinstvu OHOSLAV DOLENEC svečar In lectar, trgovina z medom ln voskom v Ljubljani, Sledališčne ulice št. 10. Dobiva se tudi mčd v satovji, pitanec in medenina prav po nizki ceni. Zaloga in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek in suho satovje. a* BRATA EBERL, crkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko oerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in sl. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v pložčevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. I Anton Belec-a ) delalnica kleparskih, ključarsklh In kovino-Specijalist tiskarskih del Specijalist v Št. Vidu nad Ljubljano za kritje zvonikov in raznih streh; za izdelovanje železnih vzidanih štedilnih ognjišč. Cerkvene svetilnice so na izbero v različnih velikostih in oblikah. IIHHHHnil Friderik I*auer pek j v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 50 priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten, | trikrat na dan svež kruh in razno pecivo. V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladšCičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob pri-micijah, svatovščinah, imendneh in raznih slovesnostih.________ FR. TOME€ £ A pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 £ se priporoča preč. duhovščini in sl. občinstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del |g in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, križevih potov, podob svetnikov itd. zagotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. HENRIK ZADNIKAR lzdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 17. ; priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo ' oerkvene posode, svečnikov, lestencev, ; svetllnic, kadilnlo itd. v raznem zlogu izvršenih. ' Vsprejema tudi naročila na novo predmete ter pre-; navija stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljivo kovine po nizki ceni. BO€JO£JQQ»QQ€3€M3€3fll FRANC VELKAVERH sedlar in jermenar v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 34 priporoča sl. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito I kmetijskim gospodarjem svojo vzgledno izvršene sedlarske in jermenarske proizvode in sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naročila in po- j prave ter je izvrši po prav nizki ceni. H£3-E3-E3--E3£3-E3BO{ Franjo Toman podobar in pozlatar, Križevniški trgi, Ljubljana it se priporoča preč. duhovščini za izdelo-5 vanje cerkvenih in sobnih del po nizki S ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- » logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), S slike, cofe, krogljice za vrvi itd. J 4 Karol Hinterleehner ♦ * čevljarski mojster v Ljubljani t T Francovo nabrežje št. 23 T J priporoča preč. duhovščini in sl. občinstvu a t svojo mnogo let na istem mestu poslujočo t ♦ čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč T ^ pošteno, trajno delo in delu primerno ceno. Y ♦♦♦♦♦♦ " 0 Matkovič U brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolni trg štev. 11 it se priporoča v najtančnejše izvrševanje 4 vseh v brivsko in vljasuljarsko obrt' n spadajočih del. Postrežba je uljudna in jI vsestranski pozorna. ■oooooo»ooooooi 0 Lorenc Blaznik 0 A v Ljubljani, Stari trg št. 12 Q « priporoča sl. občinstvu in prečastiti du- a A hovščiui svojo izboruo V a — zaloga galanterijskega blaga — Z V po najnižji ceni od 6 kr. in višje. V Q Zaloga in prodaja sniodek in raznega tobaka. (j BOOOOOO»OOOOOOB ■f =I=1T1=I= JERNEJ ČERMELJ trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča preč. duhovščini in sl. občinstvu Ij svojo bogato zalogo vsega v | gospodinjstvo spadajočega blaga | po najnižji ceni. ^ &eMmmmm Pteeeti „pri angelu" ||k-v Ljubljani, Dunajska cesta SE loj^sa sc^ajboljših, x»©di3Ka.sa©».toTr. Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in sl. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in ceno. | l^ra.n.0 13 01x63,3? I f pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9f so priporoča preč. duhovščini in sl. ob- 4 I činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- 9 tskarsko obrt spadajoča dela. osobito pri 4 novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo J $ incenč.Prenavljatudiobrabljenepredmete. f IVAN ŠTRUKELJ slikar v Ljubljani - na Dunajski cesti štev. 7 - se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela- Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje naj-natančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovolj-nost naročnikov. Cene dokaj nizke. p Mej dobrimi stvarmi najboljša ^ je kemično čisti zdravilstveni 1» I J. Klauerja v Ljubljani ,pri voglu1 pr.Škofijo Ta specljaliteta prve vrste glede dobrote in vplivanja na prebavne jj-organe se dobiva pri izdelovatelju in v L, ^ vseh boljših špecerijah in v kavarnah. ^ Aleksander Gotzl podobar in pozlatar v Ljubljani ] Glediške ulice št. 8 opozarja preč. duhovščino in sl. občinstvo j na svojo izborno urejeno podobarsko in 1 pozlatarsko delavnico v kateri izvršuje vsa | dela natančno in ceno. Obrisi na razpolago. ~ ' sobni slikar, v Ljubljani, Breg št. 20 t; Fran Stare, ..... priporoma se v izvrševanje f* ^ vseh v dekoracijsko-slikarsko stroko £ ^ spadajočih del 230 26-a j* ^ z zagotovilom okumo-modernega dela proti zmerni ceni. fl Prostovoljno dražbo premakljivega blaga (hišne oprave, vozov itd.) naznanja po-sestnioa Jožefa Cunder na dan 4. junija ob 9. uri dopoldne na dvorišču pri „Tonhu" v Mengšu. 358 2-2 sprejme v službo podpisano vodstvo. Kdor ni k*ko nižjo KTiit-ti|stk<> šolo z dobrim vspchom dovršil. n*j se ne oglaša. Nekdanji učenci deželne vinarske iu sadjarske šole na Slapu ali sedanje vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu imajo prednost. Letna mezda znaša 360 »Id.. numestek za kurjavo 20 gld. Prosto ie stan >vauj-). prosta svečava (petrolej) in užitek majhnega zelenjadne^a vrta. — Nastop službe je dne 1. avgusta t. I. Prošnje je poslati do 15. junija t. 1. podpisanemu vodstvu. Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu, dne 24. maja 1895. 353 3—3 Priporočen od pollkliniška direkolje. Uporablja se proti dušljivemu kašlju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim. Konjaka slatini izvleček' Neutrpen za prebolele. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52-52 Tovarna konjak-sladnega izvlečka v Leipniku. Glasovire prodaja ln izposoja za Dunaj in v provincije A. Tltierfelder, Dunaj, 7/3 Burgg. 71. Največja /,a 1 o^ft glasovirov, pianinov in harmonijev. Prodaja za gotovo in na obroke.— Najemščina nizka. i \ I i i i ! Želodčne kapljice koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. Te kapljice so zel6 pro-spešne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenosti preobloženem želodci z Jedili in pijačami itd. Steklenioa z rabilnim navddom velja 20 kr., tuoat 2 gld., 3 tuoate samo 4 ffld. 80 kr. Priporoča jih Ere&£tri£$ frnKeif 479 38 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju. I 243 Zadnja oena. R. Miklauc v Ljubljani, Špitalske ulice 5 priporočam svojo zalogo gvantnega blaga. Imenujem posebno štof in cajgza moške obleke, kakor tudi lepo vol-nato blago in lepi kamrik za ženska oblačila. Tudi imam najnovejše žldane in volnate rute in posebno močno belo in rujavo kotonlno iz prve tovarne, kakor sploh vse v to 307 vrsto spadajoče blago. 10-4 Zadnja cena. Pt) Najboljše sredstvo proti stenioam, Jr ■4*3 bolham, kuhinjskemu mrčesju, mo- vHh ljem, zajedalkam domačih živallj. „Karher1iii" učinkuje čudovito! Usmrti — kot nobeno drugo sredstvo — vsakovrstno golazen ln je tudi najbolj poznato ter uporabljevano. Njega znaki so: 1. zapečatena steklenioa, 2. ime ,Zaoherl'. Pristni „Zacherlin" prodajajo v Ljubljani : Uradniško kon- J. Klauer, Iv. Ev.|Wutscherja sumno društvo, Josip Kordin, nasl.V. Sehiffer, Ivan Fabian, Anton Krisper, Jakob Spoljarie, Karol J. Holzer, Peter Lassnik, Ivan Luekmann-a Ivan Jebačin, Mih. Lavriža nasl. n»sl. A. Stacul, Anton Ječminck, Alojzij Lenžek, M. E. Supan, Jeglič &Leskovie, Ivan Perdan, Frane Terdina, C. Karinger, Karol Planinšek, Ub. pl.Trnkoczyja J. Kastner, Jernej Reitz, lekarna, Mihael Kastner, A. Seharabon, H L. Weneel. Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Oradcu Borovnici, Velikih Lašičah, Kočevju, Krškem, Hribu, Idriji, Kranju, Kostanjevici, Litiji, Mokronogu, Koprivniku , Mirni , na Vrhniki, v Radovljici, Ribnici. Radečah, Zagorju, Šentjerneju, Žužemberku. Kamniku, Dragi, Trebnjem, Črnomlju, Bledu in Cirkmioi. 168 15—7 Sto tisoč opeke za zidanje 359 3-3 je na prodaj pri oskrbništvu graščine Faal pri Mariboru. Postavi se na železniško postdjo Faal tisoč za 12 gld. Št. 4459. Razpis. 370 3-1 Na oddelku za mladoletne korigende v deželni prisilni delavnici v Ljubljani izpraznjena je služba udit^lja z Iemo Dlaeo 700 gld. iu s prostim stanovanjem, oziroma s stanarino letnih 120 gld. Ta rlužua se bode oddala provizorično proti trimesečni odpovedbi, vendar se pa vsled duitovora s c. kr. deželnim šolskim svetom za Kranjsko pridrži dotičnemu liudskemu učiteliu prejšnja stopnja v staležu kranjskih ljudskih učiteljev ter se mu za d«bo podučevanja v prisilni d"lalu:ci dovoli odpust. Prosilci za to službo izri. Cena 25 kr., po pošti 27 kr. 100 komadov vkup 20 gld. V v ►fi & Prodaja: Katol. Bukvama; L. Šverljuga, knjigovez, Valvazorjev trg; H. Ničman, Stari Trg; L. Blasnik, trgovec, Stari Trg in Katol. Tiskarna v Ljubljani. ■ "V ■ urar v Ljubljani, na Mestnem trgu nasproti rotovžu priporoča največjo in najizbornejšo svojo zalogo najraznovrstnejših Švicarskih zlatih in srebrnih žepnih nr, stenskih in nr s stojalom, budilnikov, zlatnino in srebrnino itd. ua. po zdatno znižani ceni.-« Radi velike nesreče, katero je provzročil grozni potres, ni skoro nobene kupčije, torej je prav ugodna prilika za prav ceno nakupovanje. V ceniku zaznamovane cene znižal sem za lO°/0- V prav obilno nakupovanje se priporočam najuljudneje. Ceniki se zastonj razpošiljajo. '•B ■W Edina zaloga biciklov in raznih pri-strojev za vozarenje slovite tvrdke lv. Puch v Gradcu. 285 10 A. Vidiš krasno aro, katera točno in zanesljivo kaže? II. Ah, res presenetljivo! Kje si jo neki kupil in koliko velja? A. Pri znanem nrarju Cudnu v Ljubljani 7.a res čudovito cono. II. Takoj idiva, omislim si tudi jaz podobno uro. t x, x I r t x Kaj bolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera8 Wien, I. Bezirk, tefansplatc Nr. 11, Parterre. Hafner-jeva restavracija v I j ubijam, Sv. Petra cesta štev, 47. Danes in nactaJJe: točenje priznano izvrstnega, okusnega m ------»------. iz pivarne delniške družbe v Gossu pri Ljubnem na Gor. Štajerskem. 3MT Zaloga lit oddajanje v posodah. Velespoštovanjem ^ tSCdftl&r. 369 1-1 Prostoren, senčnat vrt. Vhod tudi: Poljske ulice, nasproti učiteljišču. Za pokrivanje kakor tudi i za kritje barak ponujamo v vsakej tudi največjej množini po najnižjih cenah t prima in secunda arezane (Strangfalzziegel) kakor tudi nepremoeni strešni klej Ustanovljeno leta 1870. Izdelava perila za gospode, gospš in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. 250 17 (Dachpappe) zavoj (to je 10\3 metrov) odi gld. 50 kr. do 2 gld. 50 kr. in nasade za dimnike c£ <£ Vidic S &omp. a> § u a, o a> t—t a> o Srajoe za grospode, beli chiffon, gladke na prsih, brez ovratnika, brez manšet, 27 vrst jedna od gld. 110 do 2'70 šest „ „ 6'25 „ 15'— Srajoe za deSke, v4velikostih, sieerkakor gornje jedna od gld. 1-— do 1-40 šest „ ,, 5'75 „ 7-75 Svltloe za gospode, 6 vrst jedne 80 kr. do gld. 1-40 šest gld. 4 50 do gld. 7"50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2'20. Dvanajst manSet od gld. 3-30 do 4'tiO. 13 predlog: ji (Vorhemden) .7 od gld. 3-25 do 5'— / O s H> o •o -i § ® P P O < O ►i a. » B o« K i w i® D skladno za vrte, v starogotiškem slogu za sobe izdeluje in stavbarsko mizarstvo izvršuje po nizki ceni Jakop Žumer 3oi (12-2). (nasl. Zois-Giitzl) v Gorjali pri Bledu. Na zahtevo se brezplačno pošljejo ilustrovani ceniki. Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka •J. O Ilamann v Lj ubij ani , ki s perilom oskrbuje mnogo c. ln kr. častnikov in o. in kr. mornarico. 2SjT Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 206 10 Jfaznanilft in priporočilo. Preč. duhovščini in sl. občinstvu z mesta in na deželi javljam najuljudneje, da sem po potresu 16. aprila opustil prodajalnieo v Gledališki uliei v Ljubljani, ter imam odslej glavno zalogo 336 52—3 najraznovrstnejšiJi klobukov cilindrov, čepic, slamnikov itd. tV samo na Starem trgu fpod Tnalo) St. 1 poleg čevljarskega mosta Priporočam se ob jednem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobro blago po nizki ceni. Velespoštovanjem J. S0KLIČ ■v Ljubljani, Stari trg. št. 1. JBTBBH*« Stavbeno podjetništvo in Inž. B. Borkovec in arhitekt 309 10-8 O. Dvorak t Ijubljani (Hotel „pri slonu") biro prevzema vsa pi•ezidavanja, poprave in izvršitev novih stavb zagotavljajoč najtočnejše in solidno delo po nizki nekarteli- rani ceni. Izdeluje tudi vse v inženirsko in arliitektsko stroko spadajoče stavbene načrte v najkrajšem času. aEs* JO i« ». J m i* a Ib o z Sne 1. junija. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4