105. številka.
Ljubljana, četrtek 8. maja.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izb^JA vsak dan, Uvjeemši ponedeljke in dneve po pratinkih, ier ve^ja po posti pj.jeui»u, za avstro-ogarske debele za uoio leto 16 goid., ** P°> Im™ 8 gold., ss četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 goid., Za četrt leta 3 gold. 30 kr.. za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje aa dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 60 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štompolj za 30 kr. Dopiai naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa-. Opravništvo, na katero uaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
V TJublJaill, 7. maja.
Vtorek 6. maja zvečer je bila tukaj privatna konferenca zavoljo priprav za direktne volitve, pri katerej so sc udeležili narodni kranjski deželni poslanci, odbor političnega društva „.Slovenija", centralni volilni odbor in zastopniki politično - katoliških društev. Z veseljem moremo objaviti, da se je dosegla popolna edinost glede skupnega postopanja pri direktnih volitvah.
Izvolil se je izviM'valni o«ll»or 12 udov, kateri bode vodil volitveno agitacijo na Kranjskem in v katerem so zastopani vsi štiri gori omenjeni faktorji po treb udih.
HU*venski centralni volilni OtllPOl*, ki je po treh udih tudi v izvrše-valnem odboru za Kranjsko zastopan, pa bode svoje glavno delovanje obračal se posebno na nekranjske slovenske volilue okraje, zlasti na Štajersko in Primorsko.
V izvrševalni o dbor za Kr a njs ko so bili izvoljeni gg. dr. Uleiwcis, dr. Costa, P. Grasseli, Jeran, Kljun, Murnik, Pakič, Perme, V. Petri čie, Pirnat, dr. Poklukar in dr. Zamik.
V centralni volilni odbor je od zbora rodoljubov dne 20. aprila bilo izbranih sedem ljubljanskih udov kot izvrševalni odbor, in 54 vnanjib udov. Predsednik centralnega volitnega odbora je gosp. dr, J. Vošnjak; ljubljanski odborniki so gg. dr. Karel Ahačič, advokat in veliki posestnik, P. Grasselli, hišni posestnik, Josip Jurčič, glavni urednik „Slov. Naroda," dr. Alfons M o š e, advokat, Vaso Petri-6i 8, trgovec, in dr. Val. Z ar ni k. Imen vnanjib odbornikov ne moremo navajati, ker
bi s takim objavljenjem dotičnim delo otežili ali celo nemogoče storili. Samo to povemo, da so za vnanje ude centralnega odbora izbrani najzanesljivejši rodoljubi in da je v vsakem soduijskem okraji saj eden od centralnega volilnega odbora.
Položen je tedaj temeljni kamen uspešnemu delovanju za direktne volitve. Složno bodemo delali vsi proti skupnemu sovražniku. Edinost in eneržija bedeti naša naj-izdatnejša pomočnika v hudi borbi proti vladnemu nasilju in chabrusovim nakanam.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Lguhljani 7. maja. Delegacije se podvizujejo niinister-stvom terjane svote v budgetu potrditi. Dovoljen je brez debate dispozicijonsfond, daljo stroški za vojsko na suhem in na morji. — Ogerska delegacija je še sklenila resolucijo, v katerej zabteva, naj se državna pogodba s Skene- tovim društvom za opravo vojske raztrga. V naslednjih dneh bo delo delegacij končano.
Ifaintatinski „Zemljak-', organ dalmatinskih železuocestnikov ali narodnih izdajalcev Danila in tovarišev , je baje žc izšel. Urednik mu je nekov Tončič , ki je dozdaj služil v tiskovnem oddelu srbskega minister-stva, zdaj pa se Danilu prodal.
Znani rusinski poslanec Lavrovski, deželni podmaršal v Galiciji, mož ki je vedno skušal Rusine s Poljaki sprijazniti , je 5. t. m. umrl.
Zietniatkovski na enkrat nij več priljubljen pri oficijoznih listih, kateri njegovo preteklost preiskujejo in ponatiskujejo njegove nekdanje govore. Zares se ti govori ne vje-majo z ministerijelnim programom. L. 1870, ko je Ziemialkovski v Lvovu kaudidoval v deželni zbor, razvijal je ta-le program: Ga-
liška je prišla k Avstriji po priprostem ropanji, ker Poljska tačas niti nij v vojski bila z Avstrijo. Ko je bil ta del Poljske od Avstrije anektiran, imenovali so deželo Galicija, da bi vse sledi njenegu nekdanjega spadanja k Poljski izbrisali. Nič manj pa smo do de-nes pri vseh naših prizadevanjih k postavljeoji naše očetnjave vedno celo in nerazdrlj i vo Poljsko, ne pa samo en del pred očmi imeli. Ta misel je zastava naše svete vere na bodočnost in na nas je, ta panir tudi v prihodnje čist in neoskrunjen vzdržuti. Prav mogočne besede za avstrijskega ministra.
Smotka jo bil 4. maja sklical v Lvovu shod volilcev, da poroča o delavnosti gališke delegacije. Razvijal je svoje federalistično stališče in grajal, da delegacija nij solidarno postopala z ostalo opozicijo. Potem obžaluje posredovanje Magjarov proti Hobenvvartn in za direktne volitve. Edini uspeh gališke politike je imenovanje gališkega ministra. Smolka začne potem dokazati novarnost direktnih volitev za gališko, pa vladni komisar mu pre-striže besedo in sklene zbor. Tedaj tudi na Galiskem se začenja Koller-jeva era. Vendar živimo v svobodni Avstriji, v „N. F. P.u to lehko vsak dan beremo. K shodu je prišlo mnogo volilcev, kateri so Smolko navdušeni sprejeli in svojo popolno zaupanje izrekli staremu, vedno poštenemu zagovorniku poljskega naroda.
ViiAiiJe urfeuve.
O gibanji Rusov v Kivi se sedaj mnogo ne poroča, brž ko ne zarad tega, ker so ruske čete sedaj na potu, da se združijo v eno armado, in potem z enim udarcem končajo kivansko oblast. Do sedaj nij bilo še slišati o velicih bojih, ka se Kivaui, katerih hrabrost je na slabem glasu, še uijso pokazali. Najbrže bodo skušali le v malih tropah vznemirovati Ruse, da bi jih utrudili, in potem braniti glavno mesto, katero se pa ne bo v stanu ustavljati ruskim topovom. Ker se je vojska Rusov tako zgodaj vzdignila na pot, bode že pred veliko vročino, ki nastopi oudi meseca avgusta, vse pri kraji,
Zakonska pridiga za gardinami.
Zakonska pridiga! Strašna beseda ! Kateremu zakonskemu možu ne prihajajo pri tej besedi vsi njegovi preteČeni in prihoduji grehi v spomin V Kateri mož, če je prestopil dovoljeni čas milosti — pet minut črez sedem zvečer, — ne gleda bojazljivo na okna Btroge vladarice, da-li še sveti 2 Kateri ne vtakne potem hišnega ključa rahlo, rahlo v ključavnico, leze počasi po stopujicah, odpira tiho sobne duri, diha lahueje iu zaduša celo šegetec v nosu, da nikakor ne bi motil spanja svoje predrago iu potem — kar ostane, nikakor nij molčanje.
Zakonska pridiga! Kako nedolžno in brezpoinonljivo ta beseda doni! Pridiga začne z molitvijo, nadaljuje v več ali manj posrečenem pastoralnem stilu, zaziblje pobožnike v sladko spanje, iz  katerega jih „aincn!"
zopet predrami, in poslušalstvo odgovori ginjeno : ,, anion !u A katera zakonska pridiga hi kedaj v sladko spanje zazibala in bi bila končana z „ameu!w, ali celo z „I$og povrni!" One so brezkončne, kakor večnost peklenskih kaznij, ne zmanjka jim tvarine, niti navoda. Ono začno z lahnim „adagio" nekaterih zatrtih solz, nekakih pomenljivih izdihljajev iu pohlevnih očitanj, preigrajo potem vse spreminjave o slabih, nesrečnih ženah in o brezsrčnih, grozovituih možeh, o razdrti družbinski sreči, o vrnitvi v očetovsko hišo, o načrtih zakonske ločitve in o mislih utonenja, in se povzdignejo zadnjič do „furiosa," pri katerem „gospod sveta" pogumno v svojo sobo odide.
Iu kakšno zgovornost razvijajo ti rojeni govorniki! Katera žena bi bila kedaj v svoji pridigi obtičala ? Pri njih se vse v prižnico spremeni, stol, počivalnica, da, celo postelja! One ne potrebujejo nikakšnega pripravljanja in jim nij treba,  se na pamet
učiti — „indignatio facit oratorein" — neu-zdržljivo se razvija tok njihovega govora. Brez obotavljanja pričnejo najpredrzniši stavek in če ga tudi ne končajo, zavesti vendar ne izgube, k večjemu jim zmanjka sape. One ne računajo na nikakšno pohvalo, one vedo celo, da vse njihovo pridigovanjc ničesa ne pomaga, in vendar so navdušeno ; — to dokazuje njihovo prirojeno zgovornost.
Mlada žena je sama v sobi. Prijetna toplota vlada po prostoru, zrak, kateri vsa-cemu takoj vabljivo nasproti veje. Miza je pogrneua, večerja pripravljena za dva; mlada gospa sedi pri mizi iu neka srečna zadovoljna radost sc jej bere raz obraza. Denes je obletnica, ko jo ona njega, ko je on njo prvokrat zagledal; ona tega dueva nij pozabila, ona hoče pozabljivca se svojim spominom osramotiti; njemu naj ljubša jed ga bode na mizi, s cvetlicami okinčeni, iznenadila ; ona si hoče vse prizadeti, da svojemu možu eno posebno srečno uro piipravi,
in Kasi bodo edini gospodarji v srednji Aziji od K o razami pa do kitajskih zidin.
JFVrrumski monarhisti permamentne komisije so baje nagovarjali Thiersa v sobotni seji, da naj odpusti zarad „nevarnega stanja" nekatere ministre, ki njim nijso po volji, ter mesto njih pokliče druge, konservativne. Posebno na potu so jim naučni minister Jnles Simon, Kemasat in minister denarstva Leon Soy. Javaljne se bo Thiers ndal njihovi želji. Kar se tiče „nevarnega stanja" katero mora na vsak način biti ondi, kjer konservativci ne vladajo, konštatuje „Rep. Francaisc" po izkazu francoske banke meseca aprila, daje denarno stanje boljši ko kcdaj, ter zahteva, da naj vlada z ostrostjo postopa proti kričačem ki hočejo spodkopavati francoski kredit na tujem.
V pruskih listih je počil glas, da bode minister Roon že v jeseni odstopil, ter da pride na njegovo mesto znani general Manteurlel, hud konservativec, ki ima pa neki na starega Viljema velik upljiv. Ker je v jeseni konec pruske okupacije na Francoskem, pride ManteufFel zopet v Berolin, potem je novica jako verjetna. A nazadnje bo tudi stari Viljem prisiljen, opirati se nekoliko na mišljenje v Nemčiji.
Pruska gospodska zbornica je ostale oddelke postave in cerkveni oblasti sprejela nespremenjene. Sedaj pridejo zopet v zbornico poslancev, ki jih bo »prejela kar ob enem, da se tako konservativcem skazi na meravano zavlečenjo te postave. Kako prazno je bilo, kar je pisala berolinska Prov. Corr. o novi „sveti zvezi" se vidi iz tega, ker po najnovejših poročilih ruski car ne pride ob enem z nemškim cesarjem na Dunaj k svetovni izložbi, nego pride sam pozneje.
italijansko ministerstvo še ostane. Kralj je bil razen Pisanellija tudi predsednika poslaničke zbornice, Biancheria, naprosil, da sestavi novo ministerstvo a tudi ta je odrekel. Vsled tega kralj nij sprejel demisije sedanjega minlsterstva. Predsednik Lan za je na to v seji 15. p* m. naznanil zbornici da se ostane. Načrt o zidanji pristanišča v Tarentu bode ministetstvo vzelo nazaj ter predložilo pozneje druzega, ki bode prikladen denarne m ž stanju države. Nekateri govorniki levice so grajali ravnanje ministerstva, a Lanza in Sclla sta dokazala, da je bil odstop ministerstva opravičen tn ustaven. Po nekaterih opazkah se je seja sklenila.
i u U let ki policijski prefekt v Londonu je svojo tožbo proti odboru Karlistov nazaj vzel, medno se je preiskava dobro začela, trde, da bi v danem slučaji samo vlada imela pravico tožiti, kar se pa nij zgodilo. Brezi dvombe pa je bil dobil migljaj „od zgoraj". A sedaj so tudi španjski republikanci napravili v Londonu enak odbor, kateremu je pristopilo  mnogo Romanov raznih narodostij,
in vidi nže v duhu njegov obraz zasvetiti se — tudi možje so dakako slabostni ljudje: nekdanji „bog" se je počlovečil. Ura bije sedem. Zdaj mora takoj priti. Še enkrat smukne skrbljivo v kuhinjo pogledat, če je vse v redu, potem se vsede s svojim delom zadovoljna, zopet k mizi. Ona pogleda na uro, kazalec kaže uže deset minut črez sedem. V desetih minutah lehko mož iz pisarne pride. On mora vsak trenotek priti. Ona odloži svoje delo, da ga sprejme; zdaj posluša, jeli se njegov korak na stopnjicah ne čuje. Njega pa nij. Poslušanje, pazljivost, nepotrpežljivost jo razdraži. Hiti k oknu in pogleda doli po cesti. Ura bije že pol osmih. Kje je njen mož? Morda je kak list prejel, kak prijatelj, kakovo opravilo ga je zadržalo; njemu naj ljubša jed mu bode tem bolj dišala. Ona se smehlja o svoji neumni nemirnosti in se vsede zopet k mizi.
Ura bije tri Četrt, bije zadnjič osem. Nevoljna skoči s sedeža.   Dalje jej nij mo-
Španjcev, Portugalcev, Italijanov i. dr. Namen tega odbora je, napraviti republikansko legijo, katere poveljnik bo Menotti Garibaldi, ki je že v London prišel. Tako bo prišlo dvonmno vedenje angleške vlade ad absordum.
Dopisi.
Iz IVoveg-ta m«'*tt» 5. maja [Izv. dop.j Neposrednje volitve za prihodnji državni zbor tudi nas zdaj jako zanimajo. Vaša osnova dotičnega centralnega odbora za vse slovenske pokrajine je tudi nam Novoraesčanom po godu. Tak bi našim nasprotnikom imponoval še ven iz slovenskih mej, ker po njem bi reprezentiral se naš nepremakljivi, politični program, težeč za Slovenijo z e d i n j e n o, na katero so naši stari, novičarski samo-Kranjci žalibog že davno pozabili.   V kratkem o tem kaj več.
Razen tega nam je zlasti na srci građenje novomeškega „ narodnega doma". Zdaj delavci pridno izkopavajo temeljna tla, zidarska tvarina se brez presledka privaža. Toliko nevoščTjivejo in zlobneje pa peščica tukajšnjih nemškutarjev pazi in črez zobe vleče naš, Scdalje oČividneji napredek. A mi jim mirno puščamo tako veselje pa tiho žrtvujemo čas in novce, v svesti si, da „narodni dom" mora biti postavljen. Le potom bode mogoče, da tukajšnja, narodna inteligencija v dostojne prostore čitalnične, posvečene vedam, umetnosti in zabavi, potegne meščanstvo, izmed katerega je zdaj nekaj zašlo jih med „Hopps-Brnderl-Kneipcn-Ritter - Verein" — iskat si kratkega časa. Ubogi reveži!
In kako tem Kneipcn-Ritterjem raste greben, kar so nam brez primernega osre-dnega shajališča roke zvezane za delovanje! Kako so že prej insultirali narodnjake, bilo je sporočeno. Zdaj je neki surov kričač, katerega med soboj trpeti ima zopet nezavidljivo čast naše vojaštvo, kričal pri neki priložnosti javno na trgu, da bi toliko in toliko plačal tistemu, ki bi nekemu narodnjaku hotel okna pobiti. In res, dobil je tacega, njega vrednega paglavca. Še tisti večer je bil prišel pobit okna. Vidite tedaj sad nemškega kulturonosca in Kneippen-ritterja!
Sveta dolžnost je torej pravemu slovenskemu narodnjaku, da po svoji moči podpira tukajšnje narodno podvzetje da potem nekatere novomeške družine ne bodo rekale, da
goče mirno tu sedeti. Grdo je, da jo tako dolgo čakati pusti, v nebo upijoČa krivica je. Jedila postanejo neokusna po dolgem stanji. Gotovo se zabava s kakšnim prijateljem, ona že pozna to! Celo njeno izna-denje je po vodi splavalo. Jezna sklene, sama večerjati in hiti k durim zapovedat, naj se jedila na mizo prineBo. Pa tega vendar ne stori. Ne — tudi jesti se jej ne ljubi. Ona zdaj tudi jesti neče, hoče stradati
— njemu kljubu. Saj še tudi utegne priti. Ali on vendar ne pride.
Počasi, neskončno počasi se pomiče urni kazalec naprej. Ona je v takšnem položaji, v katerem še nij odločeno, ali bi se jokala, ali ne. Ura bije pol devetih. Njena nevolja narašča. Začne si domišljcvati, da na strani svojega moža nikakor srečno no živi, da je prav za prav zelo nesrečna. Sklene, da mu ne pokaže prijaznega obraza, kadar pride; a
— kakor da bi bil hudobnež to uganil — nij ga!
so tako rekoč prisiljene zabave iskati v družbi taci h okna pobijaj očih vitezov.
Kakor vam znano, je tudi med nami eden tako srečen bil, da je oni dan prejel „orden" — za zasluge. Pa za kake ? To vam utegne biti manj znano, ker tudi nam se godi taka. Sam okrajni glavar, kateremu je pripala Častna naloga poklanjati ti«ti orden preosrečerou g. pl. Langer-u, bil je v tacih skrbeh, kaj bi na slovesni dan povedal o kaki njegovi zaslugi, da je ves zelen in propaden prišel v mestno hišo. Tu je potem nekaj govoril o možitvi cesaričini, o volilni reformi in o dunajski razstavi — potem je po nekaj čudnih ovinkih prišel na fatalni red Langerjev, Češ, za njegove zasluge naprem vojakom 1. 18GG , dalje za bnčelorejo, za katero vsako leto toliko in toliko tisuč vtakne v svoj žep in za krompir, katerega je dajal stradajočim onega leta i. t. d.
Na ta odgovor je tisti „red" slovesno vteknil presrečnemu v suknjo in gospodje v frakih so se zavpivši „Hoch" in celo Slava!" razšli z obrazi žarečimi od veselja.
Takoj za njimi pa je po mestu šel občen glas:   „Za krompir!" r •
Samo en meščan bi bil rad še čisto na tanko poizvedel, zakaj je prav za prav vendar g. pl. Langer dobil red? In šel je popraševat v krčmo, kjer je „obredeni" srečnež gostil svoje sočutne drogove ,,Zakaj l zakaj —?" hotel je vedeti, pa pahnili so ga iz svojega posvečenega kroga čez vrata in to je bil prvi Čin viteštva.
Iz lilSikCgil trsra na Štajerskem C. maja. flzv. dop.] Kakor je znano, obhajali so ustavoverci dan 28. aprila v Gradci banket, pri katerem so krstili novo skovano volilno reformo. — Graška „Tagespost" je popisovala ta velikanski shod in med drugimi omenila, da so bili pri tem shodu vsi krogi zastopani. — Da to nij res, tega smo mi Slovenci popolnem prepričani — ter mi štajerski Slovenci posebno protestiramo proti temu vsilenju, — kajti noben okraj, nobena občina nij nobenega zastopnika k temu banketu poslala. — Iz trga Laško je k temu banketu romal načelnik okrajnega zastopa gospod A., in kakor smo poizvedeli, v imenu celega okraja Laško. — Da od kmetskih občin nij imel nobenega pooblastila za to romanje in ministriranje pri prusofilih, se tako razume, ker tukaj še enkrat vsi občani pro-
Ura bije devet, pol desetih, zadnjič deset. Dekla pride vprašat, jeli če iti po vino, dokler se glavna vrata ne zapro. Jezna deklo zapodi. Tega bi še manjkalo, svojemu možu za njegovo dolgo izostanje z vinom postre-zati! To se ve.
Naglo jo prešine neka misel. Ona poskoči, hiti k durim, kjer navadno hišni ključ visi — ključa nij! Se ne more te groze verjeti, išče, povprašuje deklo, pa ključ se ne najde. Zdaj je vse jasno! Goljufana je, izdana, prodana. Njen mož je imel že od pri-četka namen, da ga ne bo domov. On je ključ skrivaj soboj vzel.
Izven sebe od velike bolesti se vrže na počivalnico. Močno ihti. Nobena žena na celi zemlji — severni in južni pol se ima vračuniti — ne more tako nesrečna biti, kakor je ona. Ze davno je vedela, da so vsi možje hudobni in njen mož je najgorši od vseh. Hišni ključ skrivej soboj vzeti — to je nezaslišano. Ona hoče svoje reči pobrati,
testiramo proti tema postopanja gospoda okraj nega načelnika. Naj gre od hiše do hiše in videl bode, koliko priverjencev da bode dobil Da pa njegovo romanje ne bi bilo zastonj, mn je bilo brz ko ne naloženo, da za to skrbi, da se tudi v trgu Laško kak vulgo banket na čast volilne reforme osnuje. Kot verni prikimovalec prusofilov nemudoma je okrožnico poslal po trgu, v Celje, v Zidani most itd., ter povabil vse sinove prusaškega duha — da naj vsi v nedeljo 4. maja na večer v pivarno (bierhalle), v trgu Laško se snidejo, ter skupno banket obhajajo. Bodi si kakor že hoče, ali je sinove prusaškega duha vreme strašilo, ali so se jim novci smilili, prišlo je samo kakih 15 skupaj, večjidel, kakor je že znano pri takih priložnostih, ■ sami c. kr. uradniki — in druge nevpljivne osobe. Kaj da se je pa pri tem banketu govorilo, to pač samo kvarte vedo povedati, — istina pač je, da nobeden besedice nij ziuil, — tudi se nij čul noben „hochu na volilno reformo. Zakaj da tako, bog sam vedi. — Potrtega srca in tužni so se zgubivali eden za drugim, — in tako se je končal ta veli kanski banket, — od katerega imajo samo to prepričanje, — da so z njim velik fijaško napravili.
Iz < < I ji* G. maja. jlzv. dop.J Celjski slovenski dijaki so na prvega maja naredili izlet v Šmarje. Bilo jih je do 50, in tudi en g. profesor. Pevci, katere podučtijc izvrsten niuzik, so svojo nalogo dobro izvršili. Ko so se pripeljali v Šmarje, bili so prav lepo sprejeti od prijaznih gospodov, ki so jim naproti prišli. Po kosilu so se razlegale lepe pesmi. Ob treh popoldne je bil izlet na sv. Rok. Od tam gorje prav lep razgled. Pesmi, „Triglav", „Lepa naša domovina" in „planinar" so se daleč po okolici razlegale. — Večer se je zbralo precej odličnih Tržanov. Med lepimi pesmami so se vsi prav srčno zabavali. Dijaki so vrlim, domoljubnim Šruar-čanom pokazali, da so krepki sinovi matere Slave. Zabavali so se res prav srčno in po domače. — Nasproti so se pa vrli Smarčani se svojo prijaznostjo, gostoljubnostjo in rodo-ljubnostjo tako skazali, da se jih bodo dijaki vedno z največjim veseljem in srčno hvaležnostjo spominjali.
Domače stvari.
— C&treta^J, nov slovensk hura ori stičen list bode začel s 1. julijem t. 1. v Ljubljani v „narodni tiskarni" izhajati. Potrebni fond in druge duševne in ma-tcrijclne garancije za njegov obstanek so že gotove.
— (V „narodni tiskarni") v Ljubljani se Jcsenkovega „z e m lj ep is j a" za nižje gimnazije in realke tiska že f>. pola. Celo delo bo dokončano do konca junija. — Takoj potem se začno staviti rPreširno v album", ki obeta biti jako velika in lepa slovenska knjiga.
— (Slo vensko gled al i Šče.) Zadnja benefica bode, kakor smo že naznanili, v nedeljo 11. maja. Igrala se bode na korist igralca in pevca dramatičnega društva gosp. Kocelj a prvikrat na slovenskem odru igra s petjem „Diiucž, strah kranjske dežele", v 5 podobah s predigro in končno igro. Gosp. Kocelj je v letošnji sesoni toliko pripomogel k sijajnemu vspehu slovenskih predstav, da nij dvomiti, ka bode slovensko občinstvo njegovo marljivo in zaslužno delovanje s prav obilnim obiskom priznavalo, katerega tudi popolnem zaslužuje.
— (Iz ilirsko bistriškega okraja) se nam 6. maja piše med drugim: „Berem v dcnaŠnjem „Slov. Nar.", da so tudi naši učitelji krivi , da narodno slabo napredujemo. Jaz se ne slagam v tem z dopisnikom. Naši učitelji že store kar morejo. A. da je čitalnica res tako zanemarjena, temu so krivi največ neodvisni narodnjaki. Pri nas je narodna večina, in vendar nemškutavji „zvonec nosijo", kakor se po staro - noviško pravi. Vse to je od županov odvisno. Pri volitvi teh naj bi se tedaj pazilo.
— (Winklcr) bode — kakor se „N. Fr. Pr." od G, maja iz Zadra piše — kmalu imenovan za dalmatinskega dvornega svetovalca pri ces. namestništvu v Zadru. To imenovanje so dalmatinski poslanci in ministerstvo uglavili.
— (V M a v i b o r s k e m n e m š k e m „a g i-tations c om itća) za državne volitve beremo tudi ime g, Gutscherja, c. kr. gimnazijskega vodje. Lansko leto je isti Gutscher sam odobraval, če ne tudi souzročil preganjanje dveh profesorjev, njegovih kolegov,
k svojim staršem oditi in se nikdar več nazaj povrniti — nikdar — močno ihtenje jej ne da tega namena izvršiti. Razen tega je že tako pozno, ali drugi dan, tedaj bode odšla, ker s tem možem , ki je hišni ključ odnesel, ne more dalje živeti.
Kako drugače, koliko lepši si je zakonsko življenje mislila, ko je še nevesta bila, ko je njeni ženin jej najsvetejše prisege svoje ljubezni šepetal , ko jej je obetal, da vedno pri njej ostane , da bode njena roka vedno v njegovi roki, njena glava vedno na njegovih zvestih prsih počivala. Oh — oh! da bi bil takrat le eno besedo o hišnem ključi zinil! Niti en trenotek se nij mogel od nje oddaliti, stokrat je prišel nazaj; celo grajanja svojega starega pedantičnega šefa zaradi zanemarjanja svoje službe nij v poštev jemal, iu zdaj, zdaj ! Oua je strašno nesrečna. Že bije zunaj ura enajst. V sobi je mrzlo postalo, zebe jo, zavije se v šal, da se ogreje. Ona ne misli spat leči. Ne, bdeti hoče, do-
kler njega ne bo. Vedeti vendar hoče, kako dolgo izostane. Zadnjič mora vendar priti — ali nij ga!
Počasni udarci naznanjajo dvanajsto uro. Zvonovi jo ponavljajo, eden za drugim, kakor da bi jo ne bila že dovolj slišala. Zdaj je njena potrpežljivost pri kraji. Skoči po konci. Junaški sklep se je rodil v njej: ona hoče svojega moža iskati, ponj hoče iti. V naglici si obleče plašč, si zavije ruto krog glave. Že je prijela za kljuko — kar se jej vprašanje usili, kje ga hoče iskati, kje ga najti? Mesto je veliko in pivnic in go-stilnic toliko! Cul svoje onemoglosti jo še bolj razkači. Naglo si iztrga ruto raz glave in jo vrže na tla, plašč poleg nje in sama sebe na počivalnico. Na novo jo solze po-lijejo, oua je prcuesrečna. Njen mož je gro-zovituež, on nema srca, on je nikdar ljubil nij! Stoprv zdaj ga pozna popolnem — on je grozovitucž, ker je hišni ključ soboj vzel. Ura bije eno. (Konec prih.)
ki sta bila dolžena, da sta se udeležila volilne agitacije. Kako se to sklada, da gre mariborski gimnazijalni direktor zdaj sam med volilne agitatorje?
— (Dva naj dene a.) Piše nam Ijub-ljansk naročnik: Dencs 7. maja so našli v Črni vasi na ljubljanskem močvirji na podu neke hiše novo rojenega, se vsega nečednega otroka brez vse odeje, in v Velčah v borštu nekega dva meseca starega otroka v revni obleki. Oba otroka sta fantka in zdaj začasno v ljubljanski bolnišnici. Morebiti se najdejo dobri ljudje brez otrok, kateri prevzamejo zapuščena revčka. —f Sploh bi pa bilo dobro, nesrečne noseče ali porodnice ne surovo zasmehovati ali celo preklinjati, kakor je še navada po deželi, da ne bodo zavolj sramote ali iz boječnosti svoje lastne otroke stran motale.
— (Zadnje „Novice") so zopet polne gadjih navalov na nas. Vidimo se še! Tudi s Costo bomo še imeli „obrajtovanje", kakor temu človeku irr°-
Razne vesti.
t ( T e 1 e gr a m i. ) Ob dnevu odpiranja dunajske razstave se je na dunajski telegrafski postaji odposlalo 10.5G7 telegramov po svetu. Eden v Ameriko poslan telegram je imel 4535 besedij.
• * ^y r>olznu) na Češkem je predsednik tvgovinske komore Lederer — pobegnil in črez njegovo premoženje je narejen konkurz. Mož je bil voditelj ustavoverne stranke v pelzenskem mestu.
"(Dva mecena). Dno 25. minolega meseca sta umrla v Pesti dva moža iu sicer dr. KajdaČi, nadrizik in K. Botlik člen mestnega zastopstva. Ko so testamente odprli, našli so, da sta oba testirala vsak 20.000 gold. ogerski akademiji in po več tisoč drugim literarnim in dobrodojniin zavodom.
* (Srbsko narodno gledališče) v lielgradu, ki pa je zares izvrstno in splen-didno, naredilo je za 4000 dukatov deficita. Da se ta deficit pokrije, naredile so gospe v Bclgradu odbor, ki bode novce zbiral. Knez Milan je dal temu ženskemu odboru 200 dukatov.
* (Francosko dvorsko perilo), kolikor ga je spadalo k civilni listi Napoleona III., se je v poslednjem tednu meseca aprila v Salle de la Manege javno po dražbi prodajalo. Mislimo si množino nakladanega perila v tej dvorani, ako slišimo, daje dvorskega perila bilo 35.000 komadov, med temi 5.000 prtičev. Grad Fontainebleau je imel sam za se 1.000 parov prtičev, 1025 dva-najsetic krožni ških, 900 miznih prtičev, 300 prepasov. Posebno dragoceni so bili mizni prtiči iz enega kosa za 200 osob j složeno predstavljal je tak prt kočnik 30 centimetrov visok in 50 centimetrov širok. Dvorskemu perilu privatno cesarjevo in eesaričino nij prišteto. Stroški za snaženje so znašali vsako leto 120.000 frankov.
* (V Kavkazu) je na samotni graš-činici živela udova ruskega generala 8 svojo lepo .17 letno hčerko. Da si nebogata, imela je dosti snubačev, katerih pa jej nij bil nobeden po volji. Med temi, ki so „korbico" dobili, bil je tudi neki mladi knez Adrinokov. Ves srdit obljubi, da se bode nad deklico maščeval. In to tudi res stori. Ko je deklica bila nekoč sama na sprehodu, da jo Adrinokov po svojih hlapcih zgrabiti in v gozd zapeljati, kjer on omedlelo deklico — zlorabi. Uačuuil je, da bode sramežljivost dekličina stvar skrivala. A prevaril se je, kajti ko so je deklica iz nesvesti probudila in domu splazila, povedala je precej sebi načinjeni« sramoto, in stvar je prišla pred sod-nijo. Saniopašui knez Adrinokov je bil obsojen v Sibirijo. — Ruski časopisi so prinesli sodnijsko razpravo o tej stvari, in bral
jo jc tudi neki mlad višji sodnik v vnotranji Rusiji. Brž je deklici ponudil pismeno roko in srce in — ruske novine trde, da se je naredil iz tega srečen zakon.
* (Pri Zulu-Kafrih) v južni Afriki znaša cena, za katero se moro žena kupiti, pa kratko — deset krav. To je tam deželna postava in ljubezen torej precej dražja nogo pri nas. Ako kupec deklico posebno ljubi, sme tudi več krav dati, ali prodajalec ne sme več zahtevati. To postavo so dali, ker jc enkrat nek spekulant ženo umetno podražil. Pokupil je namreč vse mlade deklice in terjal potem strašansko veliko za nje. Kup-čevalec na dalnem jugu, ki je vsled tega zulu - kafriške devičnike jako v strah spravil, je bil pač gotovo kak lakomni Anglež.
Narodno-gospodarske stvari.
— Iz zavzalskih vinogradov poroča Hlubck, da tam, kjer trsti še nijso kazali cvetja, mraz nij nobene škode učinil. Kjer pa jc bilo videti treh do štirih listov pri mlajših trsih in niskih legah, so robi listja po-žgani. To se je zgodilo zlasti v vzhodnih in južno-vzhodnih legah, daljo v ravninah, v višjih vinogradih in pri starih trsih nij videti najmanjše škode. Da trsi v vzhodnih legah najhuje od mraza trpe, temu je krivo jutranje solnce, katero še mrzle dele trsov posije, predno so se raztajali. Zato tudi inteligentni gospodarji svoje zelišče in trse v jutro s hladno vodo polijo. Po vsem kaže, da bode letos dobra letina.
— „Tren ti no" prinaša žalostno poročilo iz Deuno (v nonskem dolu), kraj, ki jo po požaru, toči in povodnji v poslednjih letih toliko prestati imel, o poškodovanji mrazu na vinskih trtah, murbinem drevji, sadežih in travnikih. Mraz v obeh pogubnih nočeh je imel 3°, in lehko je torej razumeti, daje poškodovanje splošno. Korespondent pripo-veda v svojem poročilu, da je bil pri enem onih žalostnih dogodkov navzoč, ko se uboga žena, mati več otrok, nij mogla odločiti, svilne črvičke, ki so ji precej doneska za živež obetali, zavreči, da pa je to naposled s silo storila, in na to omedlela.
Umrli t ljnl>lj*iiii
od 2. do 5. maja.
Jera Boben, 52 1., na sušici. — Jožof Eržen, delavec, 32 I., valed poškodovanja. — Katarina Že-riškar, poseatnišk otrok, 3'/a ]., na oslabljenji. — Vis. čest. g. Franc Lesjak, duhoven in c. kr. prof., 45 1., na vnetji možganske mreno. — Ferdi Tiran, 11 m., na vodeni glavi. — Treza Kokl, gostilničar-aka vdova, 27 1., na pljuč, tuberk. — Gčna. Jozoiina 1'ober, zasobnica, 72 l„ na pljuč, uirtudu. — Andrej Pirnat, delavec, 41 1., na pljuč, vnetji. — Magdaf. Princ, prebivalka, 4*5 1., na pljuč, tuberk. — Marija l.ampič, kuharica, 30 1., na sušici. —
Tržne c*rmk
v Ljubljani 7. maja t. 1.
Pšenica 7 gl. — kr. ; — rež 4 gl. — kr.; — Ječmen 3 gld. 10 kr.; i— ovos 1 gl. 00 kr.; — ajda d gl. 40 kr.; — p roso 3 gl. — kr.; — koruza 3 gld. iJO kr.; — krumpir 1 gl. HO kr.; — fižol 5 gl. — kr.
— masla funt — gl. 50 kr.; — mast — gl. 3S kr.;
— apeh frišen — gl. 34 kr.; — špeh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 2b kr.; — t< letino funt 27 kr.; — svinjsko meso, funt 31 kr.; — sena cent 1 gl. 25 kr ; — slamo cent — gl. 85 kr.; — drva trda 0 gld. 50 kr.; — mehka B gld. — kr.
Dunajska borsa 7.	maja.	
(Izvirno poročilo.)		
Enotni drž. dolg v bankovcih	.   f$ gld. 'J3 kr	
Enotni drž. dolg v .srebru	$ .	
1860 drž. posojilo ....	101 ,	~~~ i»
Akcije mtrodne banke   . .	932 <	m
Kreditne akcijo......	320 „	
London .........	100 i	1» i
	8 „	mu i
	<•	
	108 J	
V 67. listu „Slovenskega Naroda" nekdo opravičuje g. Pourja, uda komisijo zemljiško-odvoznega davka za ljubljansko okolico, Da se ne bode mo-nilo , da sem napak poročal, dodam še ta resnični dogodek: Na scnužoti, ki meri 4'/» orale in zrasto 37 cent. otavo, sta so dva žrobeta, po pol leta stara, pasla eno uro. Ta dva žrebota nista bila več ko 50 gld. vredna. G. Pour poklican za couitelja ceni, da sta ta dva žrebeta naredila škodo z* 15 gold. Če se pomisli, da pri nas jo seno redko po 1 gold. cent, morala bi 15 centov v eni uri pojesti. Ker jo g. Pour morebiti cenil, kar sta pohodila in računil 5 cent. pohojenega sena, torej ostano še 10 centov, katere sta ta dva žrebeta v oni uri frišne otavo po-hrustala. — Dajo ta gospod tako sposoben za cenitelja, to bi bil moral že poprod vedeti in se vo-litvi velikodušno odpovedati. — Prijateljsko mu tedaj svetujem, naj slovo da conitelju, da sobe in nas obvaruje očitno blamažo. — To jo zadnji opomin njegovega prijatelja Bnvdeka.
Ces. kralj, dvorni
piisknr v Mariboru
Ivan M. Erhart,
priporoča: (91—5)
Puške dvocevke od spredaj za nabijati iz železa od 12 gld. do najvišje cene.
puške dvocevke od spredaj za nabijati iz svila (drota) 18  „    „ '    r „
Lefaucheu x
(lefoše) iz svila od 30 „    „      „ „
Lančaste r (lenka-
ster) iz svila od  . 44 „    „      „ „
Revolverje    .   .   .   8 „    „     „ „
Pištole dvocevke   .   2 gld. 50 kr. „     enocevno    .   1 „   30 -
Advokat f
Dr. Bizjak Josip
je odprl
kvoJo i»letamilco v Tr*tu.
tik gostilnice „Hotel del I a Ville" Via nuova Nr. 4, v I. nadstropji. (125—3)
Menjavnica
„Wiener Commissions - Bank",
ScliotttMtriiifr \r. IN,
razpošilja
dobitne liste (Ižezzigs-Scheine)
na sledečo razpisane gručo Breček, in so morejo to sostave iz tega razloga najkoristnidini prištevati, ker jo vsakemu posestniku takšnega dobitnega lista mogoče, vso glavno in postransko dobitke sam zadeti in razen tega obresti SO frankov v zlatu in lO. glu.
v papirju uživati.
Gruča A. (1G ždrebanj na leto.)
Mesečni obroki a 10 gld. Po vložbi zadnjega obroka dobi vsak deležnik sledeče 4 srečko: 1 Spere, državno ttreeko po 1O0 glcl. od l. ih«o.   Glavni dobitek 300.000 gld., z
odkupno premijo potegnene serije 400 gld. a. v. 1 Spor«, e. turak. državno srečko ioo frank.   Glavni  dobitek   600.000, 300.000
frankov gotovega zlata. 1 vojvod. BrunavlHko areeko so tolarjev.   Glavni  dobitek 80.000  tolarjev brez
vsakšega pridržka. 1 InMbruMko (tirolHko) ttreeko.   Glavni dobitek 30.000 gld.
Gruča B. (13 ždrcbanj na leto.)
Mesečni obroki & 6 gld. Po vložbi zadnjega obroka dobi vsak deležnik sledeče srečke: 1 Spere. e. turak. državno areeko 40O frank.   Glavni dobitek GOO.OOO, 800.000
frankov gotovega zlata. 1 vojvod. ItriiuNiiHko areeko SO  tolarjev.   Glavni  dobitek  80.000  tolarjev brez vsakšega pridržka.
SaeliN«-ii-VI«'Iiiiiig«"UNlia» srečka. Glavni dobitek 45.000 gl., 15.000 južnonemško veljavo. Potem dobitne liate na peti del* Spere. drž. arečke 1. l&BO. Mesečni obroki a 6 gl. Potem dobitne llate na eele državne areeke 1. IH«L Mesečni obroki a 10 gld. Potem dobitue liate na pol državne areeke 1. 1864. Mesečni obroki a 4 gld. Potem dobitne liate na pol ogerske areeke. Mesečni obroki a 3 gld. Potem dobitne liHte na UruuuvlNke areeke iS O tolarjev. Mesečni obroki a 2 gld. Potem dobitne liate na luabruake srećke. Mesečni obroki a 2 gld. Kazen tega prevzame borzna pisarnica in menjavnica ,»Wieuer Cottuui«aions-Uank" vse kakor koli imenovane bankino, monjično iu borzne opravila. Potrjeno menjice in priporočila so na vse velike mesta v Evropi in v Ameriki po najnižji ceni razpisavajo.  —  Naročila na tnkajšncin mestu in iz pokrajine so naglo, gotovo iu natančno izvršujejo, in po borzni pisarnici nakupljene monjico in vrednosti so oziroma na vsakokiatni položaj deuarskega tržišča po najbolj dobrokupnih pogojih dajejo.
Opravilski prostori so vsak dan od 0. ure dopoldne do 0. ure zveČor brez prestanka odprti.
Vn*llli'l  11*1 Prt?* 11*1 so nata,lčno in tudi na povzetje izvršujejo. Zapisniki vzdigatev T Ilttllja  Udi tM lld so pQ vsakem ždrebanj i franko zastonj razpošiljajo.       ebO—21)
£OOOOCGOOGOOCCCCOCOOOOCOOOOO
Tujci.
7. m a j a.
Kuropn: Pogačnik iz Tržiča. — Doywirst, Rrigl iz Trebiža.
Pri i.Idam u: Leopolđine Vlackv iz Trsta. — Jaklič iz Trebnja. — Gnun iz Arnoldsteina. — VVendel iz I.udvigburga. — Ilnpmaii, Klolnhcrger iz Dunaja. — Neuburgcr iz Berolina. — Grof Parbo iz Rakovnika. — PotnUi i/. Kropo. — Princ iz 1'eštc. — Karam od sv. Petra. — Koren iz Notranjskega.
Pri Malici: Gumport , Selonka iz Dunaja. — Brauno iz Kočevja. — Jugovio iz Kranja. — Peče, Mliller iz Gradca.
Pri Zamorci:   Stojšič iz Zagreba. — VVagncr, Straub iz Gradca.
Epileptičen krč ali božjast
zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast B>r. O. liilliMCli, Berlin, Louisenstrasse 45. (255—50)
Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Seme a.
Lastnina in tisk „Karodue tiskarne*'.