Ljubljana, sobota, 8. novembra 1947
VtoStnlna plačan» * gotovini
Lelo VIH, štev. 263 — Posamezna številka 2 din
0JUUMU8XVU Ua Uflllll LJUBLJANA
Buium ouu ran • telefon «ub do h-m
ROKOPISI 8» M» VRAČAJO
rano» VSAK DU *****
PONEDELJKA
IHSEBAlM ÜUUUEB LJUBLJANA
XELEFON 38-32 38-33
POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST 60 4045 08
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 45 O IN
★
GLASILO OSVOBODILN
02» frideseiletaici OMobrsKe revolucif©
Na slavnostni akademiji Izvršnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije 6. novembra zvečer v Narodnem gledališču v Beogradu je imel Milovan Djilas naslednji govor:
Minilo je trideset let, odkar so ru-eki delavci in kmetje pod vodstvom Lenina in Stalina prevzeli oblast v svoje roke. S tem se je dejansko začela nova doba, — prehod človeštva iz predzgodovino v njegovo lastno zgodovino.
Po besedah tovariša Stalina se Oktobrska revolucija bistveno razlikuje od vseh revolucij, ki 60 nastajale pred njo. Prejšnje čase so revolucije po pravilu dvigale hov izkoriščevalski razred namestu starega, medtem ko je Oktobrska revolucija pomenila odpravo sleherno eksploatacije in zatiranja. Že to dejstvo odkriva, da se Oktobrska revolucija korenito razlikuje od vseh revolucij pred njo, da ni noben dogodek v zgodovini človeštva tako silno pretresal starega sveta ter ni imel takšnega svetovno zgodovinskega pomena. Prvič se je pojavil pred očmi delovnih ljudi in zatiranih narodov red brez izkoriščanih in izkoriščevalcev, država enakopravnih narodov. Imperialistični sistem oblasti je bil razbit na šestini sveta. Obstoj in razcvet sovjetske države sta pokazala in praktično dokazala, da je mogoče stari kapitalistični svet odstraniti in da mora biti odstranjen, da socializem more in mora zmagati.
V	zelo kratkem razdobju, kakršnega prej ni poznala nobena dežela, se je stara carska in kapitalistična Busija spremenila v napredno socialistično deželo. Začel 6e je dotlej neviden gospodarski in kulturni razcvet V dvajsetih letih je bila ustvarjena socialistična družba in sovjetska država je stopila na pot uresničevanja komunizma.
Noben narod ni nikdar v zgodovini moral premagovati toliko težav in ovir za uresničenje svojih idealov, kakor je to moral ruski narod in drugi narodi Sovjetske zveze. Imperialisti so skušali z vsemi silami obdržati bogat plen, ki jim ga je ljudstvo iztrgalo iz rok. Organizirali so dolgotrajno intervencijo in blokado proti mladi socialistični državi. Delavci in kmetje ZSSR, ki jih je oviral kapitalistični svet. so gradili iz razvalin prvo veličastno stavbo socializma na svetu. Posrečilo se jim je pod vodstvom slavne VKP(b), oboroženim z velikimi idejami Lenina in Stalina — premagati opustošenje, ki jim ga je zapustila vojna, zadušiti odpor izkoriščevalskih razredov, premagati tehnično zaostalost in zgraditi na razvalinah starega sveta srečno življenje. Toda imperialisti niso pu-sili v miru sovjetske dežele. Spletali so okrog nje najrazličnejše spletke, jo klevetali in jo poizkušali izolirati od ostalega sveta. Ponovno so obnovili nemški imperializem v upanju, da ga bodo lahko potisnili proti sovjetski deželi. Toda nemškim imperialistom — nacionalsocialisti so kmalu pokazali svojo pravo imperialistično naravo — se je zavrtelo v glavi, ker se jim je nudil lahek in bogat plen. ter jih je prevzel blazen sen o dosegi svetovnega gospostva; tako so skupaj s fašistično Italijo in militaristično Japonsko zanetili novo svetovno vojno. V tej vojni je Sovjetska zveza odigrala odločilno vlogo in onemogočila najbolj reakcionarnim tedanjim silam, da bi zaustavile osvobodilni pohod človeštva.
V	tem je torej dejansko tako vloga narodov ZSSR kakor pomen Oktobrske revolucije. Narodi Sovjetske zveze so predvsem razbili okove imperializma na šestini sveta ter s tem poglobili splošno krizo kapitalizma. Pokazali so, da je zmaga delovnih množic mogoča in naravna ter da je kapitalizem preživel in se vzdržuje s silo, da je — nevzdržljiv. Potem so zgradili socialistično družbo in s tem končno v svoji deželi utrdili zmago idej Velikega oktobra, vsemu svetu pa pokazali, da je srečno življenje svobodnih ljudi mogoče in dosegljivo že v naši dobi, da je mogoča zgraditev takšnega družbenega reda, ki stalno brez notranjih pretresov napreduje, reda, v katerem ni kriz in nezaposlenosti, v katerem je kmet rešen propadanja in obubo-žanja. In končno so v vojni proti iašizmu obvarovali ter utrdili svoje pridobitve, človeštvo pa rešili, da ni
padlo v eužnost najbolj reakcionarnih sil sodobne družbe.
V zgodovini ni mogoče najti dogodka, ki bi odigral tako veliko usodno vlogo kakor Oktobrska revolucija, in ne narodov, ki bi si kakor narodi Sovjetske zveze pridobili to-iiko zaslug za človeštvo s svojo borijo, junaštvom in požrtvovalnostjo. Zakaj prejšnje čase ni mogel noben dogodek, nobena revolucija tako radikalno, korenito spremeniti družbenih odnosov in vplivati na spremembo mednarodnih odnosov, kakor je to povzročila Oktobrska revolucija. V tem je svetovni pomen in vloga ljudi ter narodov, ki so to revolucijo vodili ter privedli do zmagovitega zaključka. Oktobrska revolucija je postala, brž ko je izbruhnila, dragocena pridobitev naprednega človeštva. in sicer dvojnega pomena.
Prvič, na ogromnem prostoru je uničila gospostvo imperialistov, drugič je s svojimi skušnjami, ki sta jih v svojih delih formulirala Lenin in Stalin, postala bogata teoretična zakladnica osvobodilnih gibanj v drugih deželah.
Oktobrska revolucija je zmagala na tako velikem prostoru in v takšnem zgodovinskem trenutku, da je ta zmaga hkrati pomenila nastanek sile, ki je v prihodnosti igrala najpomembnejšo vlogo v borbi proti imperializmu. Sedaj, po zmagi Oktobrske revolucije. niso več bila v borbi proti svetovni vladavini imperializma le revolucionarna delavska in nacionalna gibanja, temveč tudi nova državna sila. ki se opira na večmilijonske množice, ogromen prostor in neizčrpna materialna bogastva. Sedaj po Oktobrski revoluciji so morali vsi imperialistični politiki in zlasti tisti, ki so pripravljali napade na druge države, računati s tem, da je na svetu država, ki je ne samo ne morejo pritegniti v svoje načrte, temveč, ki se bo javno zavarovala pred temi načrti ter se jim hkrati v borbi za mir uprla. In dalje: Kapitalizem, ki ga je zajela splošna kriza, kriza sistema, že pred Oktobrsko revolucijo — ki je izbruhnila zaradi te krize in postala od svoje strani močan element njenega poglabljanja in zaostritve — je bil bistveno oslabljen in razkrinkanj izkazalo se je, da se je zgodovinsko preživel. Z zmago Oktobrske revolucije so kapitaiisti in imperialisti izgubili ogromna bogastva carske Rusije. Toda ni šlo le za to, da so imperialisti izgubili ogromne prostore in bogastva, stvar je bila v tem, da je postala nova država delovnim mnpžicam in zatiranim narodom zgled in moralno politično oporišče ter da je, kar je najpomembnejše, mogla odigrati v pre-grupaciji svetovnih sil v najpomembnejšem trenutku usodno vlogo v korist demokracije. Tako se je dejansko tudi zgodilo. Prav zaradi tega, ker so nemški imperialisti in njihovi zavezniki spregledali to dejstvo, so doživeli tudi poraz v zadnji vojni. Sila in pomen ZSSR sta rasla ne le v razmerju, v kakšnem se je krepil njen notranji red, temveč tudi v sorazmerju s tem, kako so se kapitalistične države zapletale v protislovja in težave. In danes, trideset let po Velikem oktobru, se sme reči, da je Sovjetska zveza postala namestu slabotne carske Rusije prvorazredna svetovna sila. Neomajno stoji na braniku miru in sodelovanja med narodi. Brez Sovjetske zveze si dandanes ni mogoče zamisliti uspešne borbe narodov za mir, za sodelovanje in vzajemno spoštovanje. Sovjetska zveza je odigrala odločilno vlogo v borbi proti nemškim imperialistom in njihovim zaveznikom ter igra sedaj odločilno vlogo v borbi za mir in ohranitev velikih pridobitev v vojni proti fašizmu. Pridobitve Velikega oktobra so postale last vsega človeštva v borbi proti imperialističnim zavojevalcem, v borbi za mir in prijateljsko sodelovanje med narodi.-Ustvaritev velike sovjetske države ne pomeni le konec imperialističnega gospostva na šestini sveta, konec neomejenega vladanja imperialistov na svetu, temveč hkrati konec praktične možnosti, da bi mogla kakšna imperialistična država ali skupina impe-
S proslave 80 letnice Oktobrske revotadje, ki Jo Je priredilo predsedstvo vlade LR Slovenije v unionski dvorani 6. novembra cvdče*
rialističnih držav doseči svetovno gospostvo.
Oktobrska revolucija je praktično pokazala izkoriščanim razredom in zatiranim narodom, da, je mogoče otresti se jarma izkoriščevalcev in zatiralcev, da gospostvo imperialistov in kapitalistov ni večno, da si ljudje in narodi morejo tudi brez njih ure-diti svoje življenje — prav za prav, da se življenje začenja šele tam, kjer prenehata moč ter sila izkoriščevalcev in tlačiteljev.
Junaštvo delavcev in kmetov Sovjetske zveze je postalo zgled, kako se je treba boriti za novo življenje, za svobodo. Toda ne le to. Borba delavcev in kmetov Sovjetske zveze je potrjevala, da je mogoče z vztrajno in požrtvovalno borbo množic doseči osvoboditev. Toda naukov Oktobrske revolucije za delovne množice in zatirane narode vsega sveta ni mogoče omejiti le na to, le na zgled, kako se kaj doseže in za kaj navduši. Oktobrska revolucija je postala dejansko bogata zakladnica revolucionarnega nauka in revolucionarnih izkušenj. Z Oktobrsko revolucijo je kronan nauk genialnega Lenina o zakonih, ki vladajo v imperializmu, o pogojih zmage proletariata in zatiranih narodov v dobi imperializma
—	nauk o revoluciji in državi. Z Oktobrsko revolucijo in z razvojem sovjetske države po nji je kronan nauk genialnega Stalina, Leninovega naslednika, o možnosti zgraditve socializma v eni sami deželi, o pogojih zgraditve socialistične in komunistične družbe. Poti in pogoji osvobodilnih gibanj v posameznih deželah so bili in so morali biti drugačni od onih v Oktobrski revoluciji. To pa ni nitt malo zmanjšalo, ampak je nasprotno še bolj povečalo pomen teoretičnih odkritij Lenina in Stalina. Različnost pogojev in oblik borbe v drugih deželah dejansko čedalje bolj potrjuje tiste osnovne zakone o pogojih zmage zatiranih množic, ki sta jih odkrila Lenin in Stalin, ko sta razvijala nadalje nauk Marxa in Engelsa. Sila in zrelost sodobnih osvobodilnih gibanj se dejansko merita s tem, koliko se jima je posrečilo uporabiti nauk Lenina in Stalina — leninizem v svojih pogojih, drugačnih od tistih, ki so vladali v Rusiji pred revolt: eijo, med njo in pft nji. Oktobrska revolucija in tridesetletni razvoj Sovjetske zvezo po nji, z drugo besedo
—	nauk Lenina in Stalina sta neizčrpni ideološki arzenal vseh sodobnih osvobodilnih gibanj. Ta nauk je sedaj ideološka osnova sleherne dosledne borbe zatiranih narodov in izkoriščanih razredov ter je nadaljnja teoretična in praktična bogatitev osvobodilne borbe človeštva mogoča le, Je se opiramo na to osnovo.
Tridesetletni svetovni razvoj je sijajno potrdil tako ogromno vlogo Oktobrske revolucije pri splošni slabitvi in izpodkopavanju temeljev imperializma kakor tudi neprecenljivi pomen dragocenih vrednot, ki sta jih dala človeštvu Lenin in Stalin.
Najnovejša zgodovina najsijajneje potrjuje omenjeni dvojni pomen Oktobrske revolucije za napredno človeštvo.
Kaj je pokazala osvobodilna vojna proti hitlerjevski Nemčiji in njenim zaveznikom? Kaj nam kaže sedanja borba za trden mir, ki ji stoji na čelu Sovjetska zveza?
Vojna proti hitlerjevski Nemčiji in njenim zaveznikom je jasno pokazala prvič, da v našem času ne more noben agresivni blok praktično doseči svetovnega gospostva, in drugič, da je zmaga nad takšnim napadalcem nemogoča brez Sovjetske zveze; z drugimi besedami: hitlerjevska Nemčija in njeni zavezniki niso mogli zasužnjiti človeštva prav zaradi odpora. na katerega so naleteli, ko so hoteli zasužnjiti Sovjetsko zvezo. To je nauk pretekle vojne, to je zasluga ZSSR in njenih ljudi ter njene armade za človeštvo.
Že med vojno proti Nemčiji, Japonski in Italiji so se pokazale razlike med prizadevanjem Sovjetske zveze in demokratičnih sil na eni strani in vodilnimi krogi Amerike in Anglije na drugi strani. SZ se je borila iskreno in ji ni bilo žal žrtev, da bi osvobodila svojo deželo in človeštvo hitlerjevske kuge, medtem ko so Churchill v Angliji in njemu podobni v Ameriki računali s tem, da se bo ZSSR v vojni z Nemčijo preveč izčrpala in oslabela, tako da bi oni lahko potem diktirali mir po svoji volji. SZ s,e je borila za to, da bi fašizem doživel zlom in da bi bilo potem narodom prepuščeno, da sami odločajo o svoji usodi, ameriškim in angleškim imperialistom pa je bilo na tem, da doživi poraz njihov tekmec, t. j. nemški, japonski in italijanski monopoli, in da bi namestu svojega tekmeca oni zaceli tlačiti osvobojene evropske in azijske narode. Te razlike so tudi vzrok, da se vojna ni vodila na enak način, da je bil odnos do osvobodilnih gibanj itd. drugačen: Sovjetska zveza je vodila boj na življenje in smrt § sovražnikom, ameriški in angleški imperialisti pa so čakali, »da pride čas« in »izbirali prikladne trenutke«; Sovjetska zveza je podpirala osvobodilna gibanja v sovražnikovem zaledju, ameriški in angleški imperialisti pg so jih »a vse mogoče načine zavirali, izigravali in skušali zadušiti. Toda vojna zoper
hitlerjevsko Nemčijo in njene zaveznike je obenem pokazala še nekatere druge, nove momente v mednarodnem razvoju. Pokazalo se je namreč, da se danes v boju zoper imperializem in za narodno svobodo, oziroma bolje v boju zoper okupatorja, lahko zgodi, da vzamejo delovne množice oblast v svoje roke in da začno graditi novo socialistično družbo. Z drugimi besedami, pokazalo se je, da se ob določenih pogojih, upoštevajoč pri tem vlogo Sovjetske zveze v mednarodnih odnosih, lahko zgodi, da lahko tudi mala država z lastnimi silami pride do nacionalne svobode in do takšne družbene ureditve, ki ustreza željam in koristim delovnih množic. V svojih zadnjih delih (»V čem je specifičnost osvobodilnega boja in revolucionarne preobrazbe nove Jugoslavije«, »Temelji demokracije novega tipa«, »Ljudska fronta kot vseljudska politična organizacija«), je tovariš Tito to natančno obrazložil in se zato ne bom s tem mudil. Rad bi samo povedal, da je Jugoslavija glede tega klasičen primer.
Vse to nam kaže, v kakšno krizo je prišel sodobni kapitalizem kot sistem, kako neizogibno mobilizira zoper sebe pri svojih osvajalnih akcijah ne samo nekatera politična gibanja in ideološke skupine, ampak kar cele narode. Vse to tudi dokazuje, da je imperializem pred številne narode postavil vprašanje ne samo njihove svobode in neodvisnosti, ampak tudi vprašanje njihovega življenjskega obstanka. Mar nam tega ne kažejo prav jasno na primer zločinski načrti nemških imperialistov proti slovanskim narodom? Pa tudi sedanji nori načrti ameriških imperialistov o svetovnem gospostvu niso glede tega nič manj umerjeni in humani. Vsak prihodnji pohod katere koli imperialistične države ali skupine imperialističnih držav z namenom, da zadobe svetovno gospostvo, ne bo za narode, ki se bore za svobodo. sprožil samo vprašanja njihove državne neodvisnosti, ampak tndi njihovega narodnega obstanka, To ne izvira samo iz zverinske narave imperialistov, ampak tudi iz težav in protislovij, v katera je prišel imperializem in katerih se ne mere rešiti na drug način kakor da uniči svobodne narode in države, kjer koli naleti n.^nje in ne glede na to, na kakšni kultprni stopnji so. To velja tako za one v zaostali Aziji in Afriki kot za one v »napredni Evropi«. Vojna zoper Nemčijo in njene zaveznike ni razgalila samo duše nemških imperialistov in njihovih pomagačev, ampak do neke mere tudi vseh tistih osvajalcev, ki pripravljajo vojno za osvojitev svetovnega gospostva.
Vidite, tega nas je naučila velika vojna, ki so jo vodili narodi pod vodstvom ZSSR zoper nemške fašiste in njihove zaveznike.
Tega pa nočejo uvideti ameriški imperialisti in njihovi pomagači.
Vojaški zlom Nemčije, Japonske in Italije je oslabil pozicije imperializma v Evropi in Aziji in izpodkopal imperializem kot celoto. Sprostile so se ukovane demokratične sile množic. Cela vrsta držav v vzhodni Evropi se je odtrgala od imperialističnega sistema, v več drugih državah zapadne Evrope in v nekaterih kolonijah pa je gospostvo imperializma v resni nevarnosti. Po porazu svojih tekmecev je stopil na svetovni oder kot nova napadalna sila ameriški imperializem. Prej, še pred drugo svetovno vojno, je bilo značilno to, da so napadalne imperialistične države Nemčija, Italija in Japonska uresničevale svoje zamisli predvsem v bojn zoper druge, tako imenovane nenapadalne imperialistične države, to je zoper Anglijo, Francijo in ZDA, to se pravi, da je bil oster boj med imperialističnimi državami. Danes pa, po drugi svetovni vojni, si je ameriški imperializem izbral vlogo, da zbira, bolje rečeno — podrejuje svojemu vplivu ves kapitalistični svet in ga spravlja v odvisnost od svojega vodstva,- in sicer v gospodarsko in politično odvisnost. To dejstvo, ki bi ga agitatorji ameriških imperialistov in razni njihovi hlapci, ki ošabno nastopajo pred zastopniki drugih narodov, radi naslikali kot prednost, ki jo imajo pred vsemi prejšnjimi osvajalci, je dejansko izraz pešanja imperializma kot celote, padanja imperialističnih sil s stopnje prvorazrednih na drugorazredne. To se pravi, da prihaja Amerika do nadoblasti prav za prav na ta način, da si podrejuje druge kapitalistične države, da spravlja v suženjsko odvisnost narode teh držav in da pri tem ne odpravlja nasprotij med temi državami in njihovimi monopolističnimi skupinami.
Da bi uresničili svoje blazne sanje. se ameriški imperialisti oprijemajo vseh tistih sredstev, ki so jih uporabljali njihovi predhodniki in ki so se izkazala za preslaba, da bi se z njimi zasužnili narodi. Znova se oprijemajo fašizma in fašističnih metod. Začeli so in že vodijo divjo gonjo zoper ostanke demokratičnih svoboščin v »svoji« deželi. Izmišljujejo si zahrbtne načrte, kako bi zasuž-niU »lastno ljudstvo« in zadušili v njem vsak glas svobode, da bi na ta način lahko neovirano vladali nad njim. Ameriški monopolisti se zavedajo, da bo težko pahniti »lastno«
Maršal Uto generalislfetm Stalinu
Beograd, 7. novembra.
Ob proslavi 30 letnice Velike oktobrske revolucije je maršal Uto poslal generalisimu Stalinu naslednjo brzojavko:
Ko Izpolnjujem gorečo željo narodov Jugoslavije, vlade FLRJ ta svojo osebno, mi dovolite, da Vam ob tej priliki izrazim najprisrčnejše čestitke in najtoplejše želje za nadaljnji napredek in srečo narodov bratske Sovjetske zveze ob 30 letnici Velike oktobrske revolucije.
Skozi 30 let neskončnih naporov in žrtev so kljub vsem naskokom mednarodne reakcije obvarovali narodi Sovjetske zveze pridobitve Velike oktobrske revolucije in izgradili pod Vašim genialnim vodstvom srečno fn nepremagljivo socialistično deželo.
Občudovanja vredni delovni heroizem sovjetskih ljudi pri izgradnji dežele socializma in brezprimerni heroizem borcev Sovjetske armade v veliki osvobodilni vojni sta navdajala tudi naše narode z odpornostjo za obvladanje najtežjih nalog in vero, da bodo zanesljivo zmagali ter si ostvarili boljšo in srečnejšo bodočnost.
Ko se pridružujemo velikemu veselju sovjetskih državljanov na dan SO letnice Oktobrske revolucije, Vam zagotavljamo, da bomo varovali dragoceno prijateljstvo narodov Jugoslavije z narodi Sovjetske zveze ter neomajno stali na straži za ohranitev pridobitev Velike oktobrske revo lucije, ki je jamstvo za zmago demokracije in miru v svetu.
Naj živi in procvita velika dežela socializma — Sovjetska zvezal
ljudstvo v boj za njihove monopolistične koristi, dokler žive še ostanki demokracije v »njihovi« državi, pa če so tudi morda ti ostanki že slabi. Zato začenjajo ogabno gonjo zoper vse, kar je naprednega in svobodomiselnega. — Izvlekli so tudi iz Göb-belsove kuhinje bajko o komunistični nevarnosti, da bi pred drugimi narodi zakrili svoje osvajalne načrte. Celo vrsto držav so z grožnjami, izsiljevanjem, goljufijo, korupcijo in vsemi drugimi sredstvi, popolnoma v skladu s svojo »moralo«, spremenili v vazalne satelitske države (Čile, monarhefašistična Grčija itc.). Obenem pa so si v namenu, da bi to prikrili, podlo izmislili za vzhodnoevropske države ime sovjetskih satelitov, čeprav so te države v resnici prvič v novejši zgodovini postale svobodne in neodvisne v pravem pomenu besede. Kaj pa pripravljajo takšnim državam, kakršne so Francija, Italija, pa tudi Anglija, se najbolj vidi iz nedavnega pisanja ameriškega tiska, ki je o vodilnih osebnostih današnje, Ameriki naklonjene francoske vlade navajal, da so preveč občutljive glede ohranitve narodne suverenosti in neodvisnosti.
Reakcionarni imperialisti v drugih državah, kakor na primer Churchill v Angliji, so postali obenem z desničarskimi socialisti neke vrste kanal, po katerem skušajo ameriški imperialisti v prvi vrsji vsiliti svoje gospostvo evropskim narodom. Desničarski socialisti v Angliji. Franciji in Italiji so našli najboljši način reševanja kapitalizma v tem. da bodo dejansko prodali koristi svoje države amerikan-skim imperialistom. Razume se, da so sedaj samo prikladno začasno orodje domačih iu ameriških monopolistov, ki pa bodo že poskrbeli za to, da se jih čimprej otresejo, ker so preveč levičarski, in da si najdejo trdnejšo, recimo degauUorsko roko. Ameriški imperialisti in njihovi pomagači gledajo na obliko buržoazne demokracije, ki jo imata Francija in Italija, samo kot na nujno zlo. in se ne bodo prav nič pomišljali, da se jih otresejo, ko jih bodo enkrat izrabili za utrditev takšne ureditve, ki ustreza njihovim namenom.
Po nalogu svojih gospodarjev iz Washingtona so desničarski socialisti že krenili na pot vpreganja svojih držav v amerikanski blok. Ameriškim imperialistom pomagajo 'pri zasužnje-vanju Grčije, Indonezije in Indokine, pri izzivanju na Balkanu, pri obnovi gospodarske moči nemških trustov in pri slabitvi in razbijanju OZN. Priključili so se složnemu lajanju zoper novoustanovljeni Informativni biro komunističnih partij. Zakaj delajo desničarski socialisti vse to. zakaj so se skupaj s fašisti in imperialisti vseh barv spravili na ZSSB. na demokratično države v vzhodni Evropi, na že navedeni Informativni biro. zakaj iz-podkopujejo politiko trdnega miru in utirajo pot napadalcem?
So cialdemokratiz em oziroma desničarski socialisti so padli z vloge nekdanjih čuvarjev kapitalističnega reda sploh im svojega imperializma posebej na vlogo izvrševalcev vpliva tujega dimpenializma v »svoji« deželi. Desničarskim socialistom so ameriški in z njimi povezani »domači« — angleški, francoski in italijanski — imperialisti namenili vlogo razbijačev enotnosti delovnih množic, ki se bore za nacionalno svobodo in neodvisnost proti tujemu — ameriškemu — podjarmljenju. Ameriško gospostvo in nadoblast sta postala za desničarske socialiste identična z ohranitvijo gospostva in oblasti njihovih monopolistov. Lakajska duša desničarskih socialistov se je hitro prilagodila »tujemu« gospodarju. Zaradi tega desničarski socialisti sedaj klevetajo Sovjetsko zvezo, zagovarjajo zasužnjenje Grčije, Indonezije, Indokine in drugih narodov. Zaradi tega izpodkopavajo politiko čvrstega miru in utirajo pot osvajalcem. Desničarski socialisti napadajo Informacijski biro zaradi tega, ker pomeni velik zgodovinski korak v borbi naprednih sil za čvrst mir in nacionalno neodvisnost narodov.
Taka vazalna vloga mora neogibno privesti do oslabitve vpliva desničarskih socialistov ▼ vrstah delavskega razreda, do okrepitve patriot ičn e fronte pod vodstvom komunistov.
Prav v taM situaciji — ko poskušajo ameriški imperialisti vsiliti svojo
Spomenik Rdeči armadi, delo kiparja AvgustJnčiča, Id so ga odkrili v Ba-ttnj Skeli ob proslavi tridesetletnice Oktobrske revolucije
voljo neodvisnim državam, ko ovirajo upostavitev čvrstega miru in ko jih pri tem po vsem svetu varajoč delovne množice podpirajo desničarski socialisti — se s še večjo silo kaže po eni strani miroljubna vloga ZSSR, po drugi strani pa ideje bratstva in enakopravnosti narodov in držav, ideje o pogojih osvobodilne borbe narodov, ki sta jih dala svetu Lenin in Stalin. Te ideje so prestale najtežjo preizkušnjo. pred katero je kdaj koli stala nova ideologija in te idejo so kljubovale vsem udarcem. Skozi ogenj revolucije, izgraditev socializma in veliko domovinsko vojno ZSSB je Stalinov genij ponesel in razvil te ideje in zasijale so še lepše in še močneje.
In prav v naših dneh, ko se izpolnjuje trideset let slavne zgodovine Sovjetske zveze, so te ideje bolj kakor kdaj koli živ izvor tako za narode, ki so vrgli s sebe imperialistične okove, kakor tudi za tiste, ki pred njimi še stoji obračun s imperializmom.
Narodi Jugoslavije so v vsakem pogledu bogato izkoristili izkušnje Sovjetske zveze in ideje Lemna-Stalina take v borbi proti okupatorju' kakor tudi v mirni izgraditvi dežele. Voditelji osvobodilne borbe so izkoristili te ideje kot vodstvo za akcijo, ne pa kot mrtvo dogmo. Bray zaradi tega, ker so se ravnali po leninizmu, ko so smelo odkrivali nove oblike osvobodilne borbe, so lahko v nenavadno težkih in zapletenih pogojih privedli ljudstvo do popolne zmage.
Tovariš Tito je pisal:
»V narodno-osvoboetilnem boju in v rezultatih tega boja so elementi zgodovinske zakonitosti družbenega razvoja. ki sta. jo odkrila naša velika učitelja K. Marx in F. Engels in katero sta teoretično obogatila in v praksi uporabila naša velika učitelja V. I. Lenin in J. Stalin. Ta zgodovinska zakonitost je imela in ima v svojem razvoju pri nas v Jugoslaviji do neke mere nove forme, ki so bile v času vojne pogojene z novim karakterjem in novimi posledicami te vojne, ki so bile pogojene s skoraj tridesetletnim obstojanjem velike socialistične države — Sovjetske zveze * vsem njenim ogromnim vsestranskim napredkom. Tako toiej specifični karakter razvoja in rezultati tega razvoja ne nasprotujejo nauku marksiz-ma-leninizma, narobe, popolnoma se skladajo s tem naukom. To pa nam hkrati še enkrat potrjuje vso genialnost naših velikih učiteljev, ki so nas vedno učili, da marksizem ni dogma, pač pa navodilo za akcijo.«
V čem pa so te nove oblike v Jugoslaviji. ki so se pokazale na bazi idej Lenina in Slatina v novih pogojih. v pogojih malone tridesetletnega obstoja Sovjetske zveze in njene velikanske vloge v svetu?
Prvič, nova oblika ljudske vstaje. Vstaja proti okupatorju in
M. Diiias o pomenu oktobrske revolucije
'i
domačim izdajalcem t Jugoslaviji se je razvila v obliki kombiniranih akcij partizanov in rednih enot, ki so se takoj v začetku razvile iz partizanskih odredov.
Drugič, nov način reševanja notranjih vprašanj (to se pravi, reševanje v nacionalni vstaji, v vstaji proti okupatorju, osnovnih notranjih vprašanj, kakor so vprašanje oblasti, nacionalno vprašanje, vprašanje lastnine proizvajalnih sredstev itd.). Vstaja je dvignila na oblast delovne množice in s tem uresničila osnovne pogoje za izgraditev nove družbe. Vstaja v Jugoslaviji je pokazala z dotlej neviđeno jasnostjo, da so stari vladajoči razredi nesposobni, da bi se uprli osvajalcu in branili nacionalno neodvisnost. Zato ni prav nobeno naključje, da so ti razredi z vstajo proti okupatorju izgubili oblast in gospostvo.
Jugoslavija je torej za naše čase tipičen primer »revolucionarnih družbenih preobrazb, ki se razvijajo v znamenju borbe proti lašističnim osvajalcem. za svobodo in nacionalno neodvisnost. za u postavitev pravičnejšega družbenega sistema, namestu starega kapitalističnega sistema, zasnovanega na načelih tako imenovane zapadne demokracije (Tito, glej »Komunist«. št. 8., str. 36).
Vse to je bilo treba poudariti prav danes, ko preti narodom nevarnost nove vojne iu zasužnjenja. Res, nasilniki iz Wall Streeta so še vedno daleč od uresničenja svojih želja. Cilj ameriških imperialistov je sedaj, da bi držali človeštvo v napetem stanju, da bi se privadilo ideji nove vojne, da bi zastrašili slabiče in se z lahkoto dokopali do vsakršnih pozicij. Prav zaradi tega je treba še enkrat poudariti velikansko vlogo Sovjetske zveze v borbi človeštva za čvrst in pravičen mir in na velikansko ideološko pridobitev. ki jo je dala Oktobrska revolucija in ki sta jo formulirala Lenin in Stalin.
Sedaj si pač težko mislimo deželo, ki bi uveljavljala v pravem pomenu besede neodvisno politiko, to se pravi, ki bi bila povsem neodvisna, da ne bi vodila hkrati iskreno prijateljsko politiko do Sovjetske zveze. Neodvisne dežele ne morejo biti več niti take velike države, kakor sta Francija in Italija, težko pa tudi Anglija, če se ne povežejo s Sovjetsko zvezo in deželami vzhodne Evrope in če ne bodo uveljavljale do teh dežel politiko miru. prijateljstva in ekonomskega sodelovanja — tako daleč si je ameriški imperializem podredil in asimiliral vodilne sloje buržoazije tudi v teh deželah, in nasprotno, celo male države. če dosledno uveljavljajo politiko prijateljstva in sodelovanja z ZSSR in vzhodnoevropskimi državami, so lahko povsem neodvisne. Takšna je sedaj situacija. Borba za nacionalno neodvisnost v vseh deželah neogibno vedno boli sovpada in postaja sestavni del borbe za iskreno prijateljstvo in ekonomsko sodelovanje s Sovjetsko zvezo in deželami vzhodne ^Evrope. Podobno se postavlja tudi vprašanje borbe za mir, za demokracijo itd.
Sedaj si težko mislimo dosledno de-, mokratično, osvobodilno gibanje, ki ne bi izkoriščalo velikih teoretičnih pridobitev Oktobrske revolucije, ki ne bi našlo v delih Lenina-Stalina vodilnih
načel borbe proti imperializmu. Minili »o časi, ko so lahko buržoazni »znanstveniki« in njihovi »ocialnode-mokratlčni trabanti varali delovne množice s pravljico o tem. da so ideje Lenina-Stalina »ruska specialiteta« in nekakšna doktrina o »najožjih« interesih delavskega razreda. Sedaj so »ostale te ideje last vseh narodov in gibanj, ki se bore za svobodo, te ideje kažejo narodom pot borbe za neodvisnost in napredek, pogoje zmage nad imperializmom. Lahko bi celo rekli, da ni možna vztrajna in dosledna borba proti imperializmu, ne da bi nam služile pri tem ideje Lenina-Stalina kot Todič. To seveda ne pomeni. da so demokratična in osvobodilna samo gibanja, ki jih vodijo ideje leninizma. Tu gre za doslednost v borbi proti imperializmu, za pribori-tev po-polue nacionalne svobode, za perspektivo zloma imperializma v svoji deželi; to gre nadalje za to. da se pojmujejo ideje Lenina-Stalioa kot ideološka osnova dosledue borbe proti imperializmu. In končno, osvobodilno in socialistično gibanje lahko obogatimo z novimi oblikami borbe, z novimi potmi razvoja, z novimi taktičnimi potezami samo. če nam služijo kot vodič ideje Lenina-Stalina.
Narodi Jugoslavije in njihovo vodstvo s tovarišem Titom na čelu so povsem pravilno ocenili vlogo Sovjetske zveze tako v vojni proti fašizmu kakor tudi zdaj v borbi za pravičen mir. Spoznali so, da lahko dosežejo resnično nacionalno svobodo in državno neodvisnost samo. če se bodo z orožjem v rokah sami borili za to. naslonjeni na odločilno vlogo Sovjetske zveze v vojni — tako- vojaško kakor ludi moralno-politično. Narodom Jugoslavije je sedaj jasno, da lahko uživajo sadove svoje borbe, da lahko grade novo družbo in srečno življenje po zaslugi velikanske vloge, ki jo ima Sovjetska zveza v borbi za pravičen mir. v borbi proti netilcem nove vojne.
Vodstvo nove Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu ie lahko uveljavilo tako pravilno politiko. lahko je šlo tako smelo naprej samo zato, ker je čvrsto stalo na pozicijah marksizma -leninizma. Tovariš Tito je lahko storil tako usodne in hkrati pravilne odločitve, lahko je tako mojstrsko odkrival nove oblike borbe prav zato. ker so ga vodile ideje Lenina-Stalina — ne da bi šablonsko prenašal oblike borbe in organizacije iz časov Oktobra in po njem. ker ni nikoli omahoval, držeč se zvesto leninizma, ker ie uporabil oblike, ki ustrezajo naši stvarnosti. Mislim, da ie prav v tem veličina tovariša Tita. da se prav v tem krije zgodovinski pomen osvobodilne borbe v Jugoslaviji.
Odnosi med ljudstvom Jugoslavije in ljudstvom Sovjetske zveze segajo čez okvir doslej znanih odnosov med narodi, ki žive v posebnih državah. Zgodovina no pozna odnosov med državami. ki ne bi bili v tej ali oni meri skaljeni z neiskrenostjo, z zahrbtnimi naklepi, v katerih ne bi od časa do časa nastale težave. V odnosih med novo Jugoslavijo in ZSSR ni niti sence neiskrenosti, ni nobenih težav. Še več. tudi v bodoče se ne morejo pojaviti nobene težave. In to iz preprostega vzroka, ker sta nova Jugoslavija in ZSSR državi delovnih množic, povsem neodvisni od imperialistov, drža-
vi, ki nimata nobenih i&hrbtnih naklepov proti drugim narodom. Zato moramo smatrati prijateljsko odnose med ZSSR in Jugoslavijo u trajne. Ti odnosi se lahko še bolj okrepe in razvijejo na osnovi medsebojnega spoznavanja in «bliževanja. Vojna preti nemškim osvajalcem in njihovim saveznikom je za vedno povezala usodo ljudstva Jugoslavije in ljudstva ZSSR. Povojni razvoj lahko samo še bolj okrepi njuno neporušljivo prijateljstvo v borbi proti novim netilcem vojne in zatiralcem narodov.
Oktobrska revolucija je dala človeštvu ideje, ki jih dotlej ni poznalo. Prvikrat v zgodovini človeštva je začelo ljudstvo živeti brez izkoriščevalcev. začelo si ie samo krojiti svojo usodo. Prvič v zgodovini človeštva so zaživeli različni narodi kot svobodni in enakopravni v svoji državi. Človek ie postal največja dobrina, njegov gmotni in kulturni dvig pa glavni cilj države in družbe. Sedaj, po Velikem oktobru, ie lahko vsakdo videl, da se uresničujejo sanje največjih genijev človeštva.
V Sovjetski sveži je postala prvikrat v zgodovini ljubezen do drugih narodov in drugih ras, spoštovanje drugih narodov ter njihovih običajev in pravic, sestavni del vladajoče ideologije. eno izmed osnovnih načel državne politike. Zaostala, slabotna carska Rusija, v kateri so ječale delovne množice in zatirani narodi pod velc-posestniško-kapitalističnim jarmom, se ie izpremenila v tridesetih letih v napredno deželo, v najmočnejšo državo sveta, v domovino enakopravnih na rodov in svobodoljubnih ljudi. Vse to je bilo uresničeno pod vodstvom slavne Vsezvezne komunistične partije (boljševikov). pod vodstvom Lenina-in Stalina.
Sovjetska zveza je rešila človeštvo hitlerjevskega mračnjaštva, slovanske narode pa uničenja. Sovjetska zveza neomajno hrani mir in nesebično podpira narode, ki se bore za neodvisnost in svobodo.
In zato ni čudno, fe praznujejo narodi Jugoslavije, boreč se za neodvisnost in novo življenje, praznik Velikega oktobra vsako leto z veliko radostjo. S praznovanjem tega praznika izražajo svojo povezanost z ZSSR, svojo hvaležnost njenim narodom, njeni armadi in tovarišu Stalinu. Narodi Ju goslavije potrjujejo s tem, da se zavedajo. da je ZSSR jamstvo njihove neodvisnosti in njihovega mirnega razvoja. da jim je vzor. od katerega so se učili in na katerem se uče v borbi proti težavam za boljše in srečnejše življenje.
30 letnico Velike oktobrske socialistične revolucije praznujejo narodi Jugoslavije z nepopisno radostjo. Praznujoč jo skupaj z narodi ZSSR hkrati pozdravljajo genialnega Stalina, svojega velikega prijatelja, bratsko Sovjetsko armado, svoje zveste sovjetske tovariše v vojni in miru.
Naj se krepi steber demokratičnega in miroljubnega človeštva — Sovjetska zveza! Naj razcveta nova Jugoslavija! Naj se vsestransko krepi prijateljstvo nove Jugoslavije in ZSSR!
Naj živi veliki voditelj in učitelj naprednega človeštva tovariš Stalini — Naj živi tovariš Tito, voditelj narodov Jugoslavije v njihovi borbi za neodvisnost in novo življenje!
Priprave za volitve v ljudske odbore Volitve in ljudska prosveta
Uspehi oktobrskega tekmovanja v Ljubljani
Ljubljana je teden dni tekmovala v počastitev Velike oktobrske revolucije. Razen nekaj redkih izjem so si vse sindikalne podružnice in tereni postavile tekmovalne obveznosti. Ro številu ljudi, ki so se vsak dan trudili za izpolnitev obveznosti, je bilo to tekmovanje doslej najbolj množic np. Skupno je v tem tedn i tekmovalo 40.752 tovarišev in tovarišic.
Najboljši uspeh je dosegla Osvobodilna fronta v rajonu Maste, ki j; je uspelo za tekmovanje zaktivizirati nad 75% svojih članov. Na drugem mestu je rajon Center in za njun rajon S via.
V	pogledu aktivizacije ljudi je Osvobodilna fronta v tem tekmovanju dosegla vidne uspehe tudi v ooiobnih krajih in kmečkih predelih. V Št. Vidu je tekmovalo 65%, v Polju nad 60%. na Ježici pa 31% članov OF.
V	tednu oktobrskega tekmovanja so člani OF, sindikatov in AFZ na gradbiščih, v tovarnah in pri sečnj. drv napravili 125.152 prostovoljnih delovnih ur. Samo pri Litostroju, pri tlakovanju ceste v Trzinu, na stanovanjskih blokih v Šiški in pri gradnji vodovoda v Klečah so prostovoljci delali nad 55.000 ur.
Pri prostovoljnem delu so se v tednu oktobrskega tekmovanja najbolj izkazali Anton Gris, ki je prekoračil normo za 50% in hkrati stregel štirim zidarjem, Marjan Ipavec je presegel normo za 50%, Bronislav Bn-kovšek je v tednu tekmovanja dvakrat delal pri Litostroju, dvakrat pa se je udeležil sečnje drv. Sanja Ba-ratič je prekoračila normo za 25%, Marija Janič za 50% (in ima poleg tega v letošnjem poletju že 510 er prostovoljnega dela). Alojzij Pne je v tem tednu opravil 15 ur prostovoljnega dela in zvozil 18 kbm gradbenega materiala. Jože Kalan je prekoračil normo za 90% in v eni uri zmetal 1800 kosov opeke ter v dveh urah prepeljal 5.5 kbm gramoza.
Po 21 ur prostovoljnega dela so v
tem tednu tekmovanja napravili pečarji v opekarni »Opeka»; Jože če-šnovar, Ivan Dolničar, Franc Zajc, Franc Japelj, »eter Skopec, Matevž Peršin, \ ujem Dular, Franc Koprivec in Igor Bučar.
To tekmovanje je prineslo lepe uspehe tudi v izpolnjevanju plana v naših podjetjih. Veliko število podjetij je po zaslugi tega tekmovanja izpolnilo svoj mesečni plan pred rokom tn ga celo prekoračilo; Elektrotehna, Triglavska tiskarna, DOZ, Indus, Ro-jina, Cemažar, Sekcija visokih stavb, Hribernik, Litostroj. Vevče bodo svoj letni plan izpolnile že ta teden.
Na gr .dilišču Tržaška cesta so v tednu tekmovanja presegli dnevno normo za 25 do 55%, »Saturnus« za 10 do 15%. »Union« je dvignil proizvodnjo za 18%, prav tako »Alpeko«, Dekorativne tkanine in Tovarna obutve. Dvignila se je tudi delovna disciplina in kvaliteta dela.
Nad 1500 delavcev je v Ljubljani tekmovalo z individualnimi obvez-ncotmi. Posebno so se izkazali Pavšič pri Megradu, Jerner Kodrič pri »in-dusu«, ki je v tem tednu šestkrat prekoračil normo za 50%, Angela Strgar je v Kartonažni tovarni prekoračila normo za 40%, Božidar Pirkovič v Triglavski tiskarni za 37%, Jože Mikec v plinarni za 35%.
Po številu v tekmovanje vključenih in po rezultatih najboljši je bil rajon Moste. Tekmovalo je 75% članov OF in so skupno opravili 24.568 prostovoljnih delovnih ur.
Najboljša sindikalna podružnica v tem tekmovanju je bila Kemična tovarna. Tekmovalo je nad 200 delavcev in napravilo 2805 prostovoljnih ur. Sledijo ji podružnice Nama, Me-grad, postaja Ljubljana, kurilnica Šiška, Štora, sindikat umobolnice, Vevče, sindikat Ljudske skupščine itd.
Najboljši tereni Ljubljane v tem tekmovanju so Barje, Črna vas. Dravlje, 14. teren Šiška, Fužine, Spodnja Hrušica, Savlje in Polje.
Jugoslovanski železničar]! sovjetskim tovarišem
Beograd, 6. nov. Centralna uprava Zveze železniških ln prevoznih delavcev ter nameščencev Jugoslavije je poslala Sindikalni zvezi železničarjev ZSSR naslednjo brzojavko:
Dragi sovjetski železničarji!
Ob znamenitem in veličastnem prazniku ljudstva Sovjetske zveze in naprednega človeštva, 30 letnici Velike oktobrske socialistične revoluci-Jem, vam železniški jn prevozni delavci FL-J Jugoslavije pošiljajo bratske ln tovariške pozdrave.
že 30 let obstoja, živi In procvita prva domovina delovnih ljudi — Zveza sovjetskih socialističnih republik, 30 let so nam, jugoslovanskim železničarjem za zgled junaški napori sovjetskih železničarjev, ki so ustvarili taškno organizacijo prevoza, kakršne ni mogoče videti drugje na svetu.
Vaš zgled nas je vodil v bori« za svobodo In neodvisnost, vaš zgled nas je vodil v obnavljanju našega prevoza, vaš zgled nas je vodil v naporih za ustvaritev našega prvega petlet-
nega plana, vaš zgled nas Je vodil v naporih za izgradnjo socializma v na ši državi, na vas gledamo in z vami gremo v boj za ohranitev pridobitev Velikega oktobra, za ohranitev trajnega miru na svetu, proti netilcem vojne.
Živela Velika oktobrska socialistična revolucija!
živelo sodelovanje narodov v borbi za mir!
živeli sovjetski železničarji!
Mežiški rudarji sovjetskim delavcem
Sindikalna podružnica rudnika .Mežici je poslala avtomobilskim tvor-nicam Stalina v Moskvi ob 30. letnici Oktobrske revolucije naslednjo brzojavko:
K Vašemu velikemu slavju in prazniku ter simbolu svobode sovjetskega delovnega ljudstva vam jugoslovanski rudarji rudnika Mežica pošiljamo prisrčne čestitke. Po vaših vzorih smo tudi mi strnjeni v borbi za izvedbo naše prve petletke, ki bo temelj blagostanja našega ljudstva. Blagovolite sprejeti naše bratske pozdrave in tople želje, da bi dosegli še večje uspehe pri Vašem delu za blagor sovjetskega ljudstva in vsega človeštva. — Živelo bratstvo slovanskih narodov! Živel generalisim Stalin, vodja sovjetskega naroda!
Delavstvu tovarne Karova v Leningradu so poslali mežiški rudarji tole brzojavko:
Neštetim čestitkam, ki jih boste prejeli ob Vašem slavju in prazniku 30. letnice Velike oktobrske socialistične revolucije se pridružujemo jugoslovanski rudarji v Mežici. Sprejmite borbene delovne pozdrave in zagotovile, da so Vaši uspehi, ki jih dosegate v službi svojega naroda, tudi naši. Sledeč bleščečemu primeru socialističnega delovnega ljudstva smo tudi mi z vsemi silami pri izvedbi naše prve petletke. ki nam bo zagotovila blagostanje. Pozdravljeni bratje v borbi za dobro človeštva! Živela Komunističha Partija boljševikov. voditeljica vsega demokratičnega sveta!
Okupacijske oblasti v Trstu so prepovedale objavo proglasa za proslavo Oktobrske revolucije
Trst, 7. nov. Angloameričke zasedbene oblasti v Trstu so včeraj popol dne prepovedale širjenje in leplenje proglasa Koordinacijskega odbora d mokratičnih sil za 30. obletnico Oktobrske revolucije. To prepoved niso vojaške oblasti z ničemer obrazložile in utemeljile. To je že druga prepoved « strani angloameriških zasedbe nih oblasti v zve« c pcposlavo 7. no vembra.
»Pri na» *e pripravljamo na volitve, zato bi dejal, da skoraj nimamo časa za druge stvari, kje šele za ljudsko prosvetno delo.« — Tako slišiš t£ dni od marsikaterega kultumoprosvetnega aktivista. Priduša se m maha z rokami — in res, kaj naj bi v času volivne kampanje z ljudsko prosveto? Volitve so vendar tako izključno politična stvar, da sedaj res ni časa za »burke in zabave«.
Mislite? Kaj pa, če taka misel dokazuje le našo površnost, ne-iznajdljivost? Dokazuje, da se nismo poglobili v vse to, kar smo si zastavili spomladi na kongresu Ljudske prosvete; da pripisujemo ljudski prosveti še zmerom nekakšne nepolitične, od našega življenja odtrgane stare tradicije, ki sicer preprostega človeka zabavajo in mu pripravljajo veselje, ki pa nimajo ničesar skupnega n. pr. z utrjevanjem ljudske oblasti ali s petletnim načrtom.
Ne moremo tu ponavljati vsega, kar je bilo povedano na kongresu Ljudske prosvete, omejimo se na en sam stavek: da bomo razvijali ljudsko prosvetno delo »kot metodo političnega dela z množico«. Metoda — to so ljudske knjižnice, to so zlasti predavanja na ljudskih univerzah; metoda so prireditve, koncerti, kino, igre, različni nastopi, vse to so stare, dobro vpeljane metode ljudskoprosvetnega dela. Vsebina, smisel tega dela pa je političen: vzgoja in prevzgoja osnovnih delovnih množic. Aktivna samovzgoja v take ljudi, kakršni bodo sposobni za vodstvo politike, torej za upravljanje države, in za veliko borbo načrtnega gospodarstva. Tudi volitve so del te vzgoje, zelo važen del.
»Volitve v krajevne ljudske odbore, za katere se pripravljamo, morajo pomeniti nov korak nanrej in novo zmago v borbi za demokratizacijo nižjih organov naše ljudske oblasti,« piše minister tovarišica Lidija Sentjurc. Korak naprej v samovzgoji delovnega človeka, da bo znal bolje upravljati svojo ljudsko oblast, da se bo bolj zavedal, kakšna čast in kakšna odgovornost je, vladati samega sebe. Korak naprej v borbi za prave ljudi in za višje kvalitete ljudi, katerim zaupamo izvršno funkcijo v ljudski obla sti. Pregledati je tedaj treba, kaj smo dosegli že doslej in česa ni smo dosegli. Kakšni so bili ti funkcionarji, ki smo jih volili zadnjič in so delali v krajevnem ljudskem odboru doslej? Ali so odločilno pripomogli k našim uspehom, ali so morda krivi tudi katerega poraza? Skratka, treba je analizirati delo in politično bistvo našega dosedanjega KLO-a, da se takoj nato lahko vprašamo, kdo naj vnaprej upravlja naš KLO.
S temi nalogami pa smo že povsem konkretno pri prijemih na šega ljudskoprosvetnega dela. V časopisih imamo že mnogo na vodil, kako se je treba tudi štu dijsko pripraviti za volitve. Članek toy. M. Djilasa v »Komunistu« o pačenju značaja naše ljudske oblasti ni dostopen vsakemu volivcu. Tu naj se izkažejo naši politični aktivisti, ki naj o tem predmetu predavajo. Toda ne tako, da bi kar prebrali članek, o ne. Vsak stavek, vsako besedo tov. Djilasa je treba konkretizirati glede na naš teren. Ko predavamo volivcem o tem članku, o navodilih in oznakah, ki jih je dal za volitve Izvršni odbor OF (članki tov. M. Marinka, tov. L. Sentjurčeve, tov. M Breclja, tov. Z. Poliča), se moramo pri vsakem stavku, pri vsaki besedi vprašati: kako je pa s tem pri nas, kako se je ta stvar pokazala v delovanju našega KLA-a? Naj nam vsi ti in taki članki ne bodo samo neko sploš no razpravljanje o osnovnih organih ljudske oblasti, temveč potrudimo se, da se bomo na podlagi njih jasneje zavedeli, katera dejstva naj odkrije naša kritika, katere funkcionarje naj naše prebivalstvo pohvali in zakaj, katere napake se. ne smejo več ponoviti in kakšne ljudi moramo izvoliti, da se ne bodo ponovile.
Pa še več kot predavanja in diskusije; ljudskoprosvetne tradicije nam dajejo možnost tudi še drugače prispevati k razbistritvi pojmov pred volitvami. To so možnosti naših ljudskih avtorjev po terenu. Ti lahko ustvarijo prigednice, dela, s katerimi bodo marsikatero posebnost domačega okolja lahko kritično in z veliko poljudnostjo približali ljudem. Če spišeš pesem, prigodnico, ki naj v obliki deklamacije ali celo zapeta po kakšnem primernem napevu proslavi »odlične« lastnosti in zasluge tega ali onega »predstavnika oblasti«, tega ali onega funkcionarja ljudskega od
bora, si morda storil več, kakor če bi učeno ali presplošno teoretiziral o ljudski oblasti. V takih pesmih — prigodnicah pa nimaš samo možnosti, proslaviti zasluge dobrega zastopnika ljudstva, ampak tudi zelo živo in popularno kritizirati in razkrinkati razne napake, ki jih zaradi podrejenega položaja v prejšnjih časih še nismo prav navajeni videti. Birokratski, brezdušni, koman-dantski odnosi do ljudi, pojavi »ljudi mrzle krvi«, ki jih živi ljudje nič ne vznemirjajo, da le oni odpravijo svoje »akte«, o kakršnih nam govori tov. Šentjur-čeva — takih in še drugih napak in lastnosti, ki jih lahko na najbolj neposreden način pokažemo prav pri kulturno umetniških oblikah našega ljudskoprosvetnega dela, je vse polno. Pokažimo dobre in slabe ljudi iz naših krajevnih ljudskih odborov ter iz vsega našega življenja, pokažimo vse, kar se dogaja zanimivega in borbenega v tem življenju, pokažimo vse to v kratkih kulturno umetniških slikah bodisi v obliki pesmi, kupletov, zabavljic, gledaliških prizorov (skečev). Vendar ne pričakujemo takih stvari iz nekakšnega centra ali odkod, temveč jih pogruntajmo sami doma, kajti edino sami poznamo tiste podrobnosti, ki so oprijem Ijive, edino sami bomo lahko prevzeli tudi odgovornost za tako delo, ki je lahko tudi škodljivo, če svetlobe in sence ne odmeriš pravilno in pravično. Končno bi razpoloženje na raznih volivnih sestankih in shodih lahko zelo dvignila dobro zapeta pesem, ki bi pokazala, da se zavedamo vrednosti te naše težko priborjene ljudske demokracije, kakršno nam danes lahko zavidajo in kakršne se želijo danes od nas učiti mnoga ljudstva po svetu. Okrasitev prostorov kakor tudi pesem in vsa aktivnost na pod-
ročju ljudskoprosvetnih oblik dela naj pokaže, da. svojo oblast zares razumemo in da jo imamo radi.
Če bodo kultumoprosvetni aktivi naših organizacij v tem smislu dovolj prispevali k uspehu volitev in k -ravemu razumevanju njihovega nomena v tem trenutku, tedaj bodo morali tudi tisti aktivisti, ki še dandanes mislijo, da je ljudska prosveta le zabava, in gledajo na njo zviška, priznati, da bo treba stvar le nekoliko premisliti in preudariti. Potem bodo morda tega ali onega ljudskoprosvetnega aktivista razbremenili vseh tistih ostalih sedemnajstih funkcij, ki mu jih nalagajo, češ saj s tistimi neumnostmi se sedaj, ko so volitve, itak ne smeš ukvarjati. Videli bodo morda, če se kje zares kaj posreči, da so nemara prav sami hudo grešili, ko niso bolj pazili na nenehni razvoj ljudske prosvete kot trajne prevzgojevalne borbe osnovnih delovnih množic in so šele ob volitvah opazili, da je bilo niihovo delo ob vseh tekočih akcijah vse preveč prakti-cistično in vse premalo povezano s perspektivno, trajno politično vzgojo. Spoznali bodo. da bi se bilo eno leto sistematičnega in širokega ljudskoprosvetnega dela nedvomno pokazalo tudi na ša boljšem uspehu — volitev. Se več, mnogi KLO-i so že doslej v svojih pripravah za volitve dokazali, da vidijo velike politične koristi, ki jih bo prineslo sistematično izobraževalno in kulturno umetniško delo, ko so v svoje gospodarske načrte vnesli tudi gradnja odnosno obnovo domov kulture» Čeprav so se ljudje zavedali velike požrtvovalnosti, ki bo za to potrebna, so si na mnogih sestankih članov OF in sestankih volivcev postavili take načrte, kar priča, da imajo ljudje smisel za to, treba je le razviti ljubezen do ljudske prosvete v duhu sklepov kongresa Ljudske prosvete Slovenije.	U. K,
LJubiJana-okollea pred volitvami
Pod geslom »V ljudske odbore najboljše, poštene in delovne ljudi!« se pripravljajo za volitve v okraju Ljubljana-okolica. Pretekli torek, 4. novembra je bil na Vrhniki predvolivni sestanek. Ljudje se zavedajo pomena volitev in so popolnoma zasedli dvorano. V političnem poročilu so se seznanili z delovanjem nazadnjaških sil v svetu in borbi naprednega ljudstva za ohranitev miru in demokracije in g tem v zvezi tudi o važnosti poglobitve demokracije pri nas z volitvami v ljudske odbore. Obdelali so vprašanja delovanja KLO in spoznali nepravilnosti pri plačevanju davkov. Sklenili so, da bodo to popravili v predvolivni kampanji, saj so zaostali na plačilu davka sami premožni špekulanti, kakor
n.	pr. Drago Drašler, mesar in gostilničar, ki ima zaostanka 48.607 din, in trgovec Mihael Mavri, ki dolguje 43.009 din. Taki ljudje ne pridejo na množični sestanek, boje se ljudske sodbe, ki bi jih razkrinkala do kosti. Plenum OF je predlagal kandidatno listo, na kateri so v precejšnjem številu člani dosedanjega KLO. Ljudstvo jim je izkazalo zaupanje tudi za bodoče. Izpolnili so listo z namestniki. Volivci so brez skrbi zapustili dvorano, saj so izrazili zaupanje najboljšim delavcem — udarnikom.
Poglejmo še na nasprotno stran okraja Ljubljana-okolica, v Litijo. Prvi množični sestanek je bil sklican za 2. novembra, ki ga pa zaradi nedelavnosti aktiva in premajhne udeležbe ni bilo, toda polnoštevilna udeležba v sredo 5. novembra je
dokaz, da hoče ljudstvo čim bolj učvrstiti ljudsko oblast. Zastopnik KLO je poročal o delu. Pokazala sta 6e nedelavnost in nepotrebno ustanavljanje takih krajevnih podjetij, kakor je pekarija. Da se KLO ni brigal za gospodarski dvig, so dokaz neizrabljene investicije in okrožnica v zvezi s tem, ki je po zaslugi člana KLO samevala mesece in mesece zaklenjena v železni blagajni, dokler je ni slučajno odkrila administratorka. Oddaji lesa je zadostil samo St. Jurij, čeprav je imel določeno največjo količino. Sodelovanja med KLO in množičnimi organizacijami ni bilo. Same so izvrševale skoraj vse akcije. Udarniško so popravili vse ceste, 6aj je finančni odsek okraja Ljubljana-okolica po večkratnih pobudab šele sedaj nakazal kredit za popravilo cest. Kandidate so Izbrali najboljše in izločili nedelavne, kakor je dosedanji tajnik Roher. Sindikat predilnice je predlagal Staneta Potokarja, ki pa so ga delavci razgalili kot lokalpatriota. Namestu njega so predlagali iz železniškega sindikata Dragota Jordana. Tako so pregledali vsakega kandidata in zaupali vodstvo KLO ljudem, ki bodo z vsemi silami delali za gospodarski in kulturni dvig kraja. Ze sedaj so sklenili obnoviti opekarno na Bregu, kjer je dovolj neizkoriščena gline najboljše kakovosti.
Po tej poti tesno povezan z množicami bo ljudski odbor praviip.Q izpolnjeval svoje naloge ln bo vsak posamezni volivec vključen v načrtno gospodarstvo, v ustvarjanje dobrin delovnemu ljudstvu.
Predvolivni sestanki v okraju Marlfeor-okofica
V zadnjih dveh dneh eo bili v okraju Maribor-okolica številni predvolivni sestanki.
Eden izmed napivahnejših je bil v Dogošah pri Mariboru, 'kjer je dosedanji predsednik ljudskega odbora Tkalčič na vsak način hotel uveljaviti za odbornike najmočnejše kmete, saj je bil ves čas svojega delovanja njihov naj večji zaščitnik, člani OF pa so ga razkrinkali in mu dokazali, da je sa-mooljno ravnal z ljudsko imovino, ki jo je razdelil svojim znancem, in da sta med kmeti, ki jih je ščitil in delno tudi predlagal za odbornike, tudi Kac, ki ni oddal niti kilograma obvezne oddaje inl Lipar, ki je bil kaznovan zaradi utaje zemlje. Volivci so tudi ugotovili, da ima OtiHija Lešnik, gostilničarka in posestnica več zemlje, kakor je prijavila.
V Selnici ob Muri pa sta bila kar dva sestanka. Na prvem so hoteli nekateri veliki kmetje, da bi ostal stari odbor, na drugem pa so volivci, po večini mali ljudje, ožigosali delo dosedanjega odbora. — Tako eo poeta vili vprašanje, zakaj je ljudski odbor predpisal Rudolfu Novaku obvezno oddajo njegove edine krave, prav tako Simonu Pilhu in sicer v času, ko je velrid lernet Bogomir Gornik prodal svoja vola v prosti prodaji. Končno so ugotoviti da je predsednik 6tarega ljudskega odbora Pezdiček zatajil 83 arov zemlje.
Preko 200 ljudi se je udeležite predvolilnega sestanka v Kapi» na Koizjaku, kjer 6« je posebno živahna debata razvila o obvezni oddaji živine.
šola za filmske tehnike
Beograd, 6. nov. Komite za kinematografijo pri vladi FLRJ je otvori! stalno šolo za filmske tehnike, v kateri bodo teoretična predavanja in se bodo izvajali praktični poskusi iz vseh področij filmske tehnike.
Šola ima tri odseke: za filmske operaterje, za zvočne mojstre in za laboratorijske strokovnjake, šola bo sprejemala učence iz vse države z najmanj 7 razredi osnovne šole ali s 4 razredi srednje šole. V šoli bodo organizirali fudi posebne enoletne tečaje.
Morilci Milke Vrabec pred sodiščem
Trst, 7. nov. Popoldne se Je pred angloamerlšldm vdjaškim sodiščem v Trstu pod predsedstvom britanskega majorja Mac Holma pričela razprava proti morilcem male Milke Vrabec, ki je bila zločinsko s streli iz brzostrelke v kulturnem krožku »Vojka Smuč« umorjena. Za razpravo so angloameričke oblasti pripravile posebno dvorano, da bi lahko sprejela številne domače ln slovenska novinarje,
ki so se prijavili. Umora so obtoženi: Letterio Oardlle, Josip Giubile, Luciano Bott eri ln Josip Glorgini.
Poljski književniki v Ljubljani
Včeraj opoldne ao prispeh v Ljubljano poljski književniki Pletak Stanislav, Morton Josef, Borowski Ta. deusz In Wazyk Adam. V Ljubljani se bodo mudili nekaj dni.
Osvobodilna fronta Pogorelcem v Prekmurju
Uprava godalnega fonda pri Izvršnem odboru OF Je dodelila krajevnemu odboru OF v Dobrovniku znese* 100.000 din, da ga razdeli med pogorele^ vasi Dobrovnik.
VREMENSKA NAPOVED: za soboto 8. novembra Spremenljivo, hladno.
01} drogi obletnici istanevttve Svetovne zveze
demokratične lMlne
Dne 10. novembra 1945 se je v Londonu zaključil ustanovni kongres zveze demokratične mladine sveta. Na tem kongresu so sodelovali predstavniki 35 milijonov mladine vseh dežel.
Po končani drugi svetovni vojni je demokratična mladina vseh dežel začutila potrebo po organizaciji, ki bi združila in povezala mladino vsega sveta. Z ustanovitvijo Svetovne zveze demokratične mladine je bil ta namen dosežen.
Mladina, ki je v drugi svetovni vojni prispevala ogromen delež za zmago nad fašizmom, je ostala tudi po vojni v prvih vrstah borcev za mir in demokracijo. Zveza demokratične mladine sveta je ena izmed najvažnejših naprednih organizacij, ki prispeva znaten delež k ohranitvi miru, ki ga danes ponovno ogra
žajo na novo prebujene fašistične sile v kapitalističnih deželah. Tudi letošnji mladinski festival v Pragi je jasno začrtal pot, po kateri stopa demokratična mladina sveta v borbi za ohranitev miru in za boljšo bodočnost generacij. Sledeč zgledu leninskega Komso-mola in mladinskih organizacij demokratičnih držav Vzhodne Evrope, se mladina vsega sveta vključuje v blok protifašističnih sil in vodi neustrašeno borbo proti reakcionarnim silam in težnjam po zasužnjevanju ter izkoriščanju drugih narodov. Herojska borba grške mladine, mladine Indonezije, Kitajske in ostalih kolonialnih dežel zbuja globoke simpatije in obenem tudi sovraštvo do krivcev, ki še danes povzročajo prelivanje krvi v deželah, po katerih segajo gra bežljive roke imperialistov. Obenem se oči mladine vsega sveta
upirajo v mladino SZ in dežel ljudske demokracije, ki so jim zgled, kako je treba ljubiti svojo domovino in kako se je treba boriti za mir in srečno bodočnost svojih narodov. Mladinski progi Brčko—Banoviči in Samac—Sarajevo, kjer je delalo tudi na tisoče mladincev iz drugih dežel, sta postali resnična kovačnica bratstva in enotnosti mladine vsega sveta. Delo mladine Jugoslavije pri obnovi in izgradnji svoje domovine spremljajo z občudovanjem mladinske organizacije tudi v kapitalističnih državah.
V letošnjem letu, ki poteka v
znamenju borbe proti hujskačem nove vojne, je bratstvo ln edin stvo mladine vsega sveta še važnejše in Zveza demokratične mladine sveta ima zato še prav poseben pomen kot organizator borbe mladine.	P-
0 temeljnih načelih sovjetskega prava
Veliki. Oktobrska socialistična re volucija pomeni noro razdobje človeške zgodovine na vseh področjih delavnosti. Iz Oktobrske revolucije se je rodilo tudi novo, socialistično pravo, nov, napreden pravni sistem, ki je doer.gel svoj vrhunec s stalinsko ustavo iz . 1956., najdemokratič-nejšo ustavo na svetu. Ta ustava, 'ti Uzakonja osnovna načela socializma, je zaključila prvo obdobje razvoja socialističnega prava v Sovjetski zvezi in je kažipot naprednim pravnim sistemom drugih držav, zlasti onim z Ijudsk demokracijo v vzhodni in ju go vzhodni Evropi, ki so na poti v so rializem.
V sovjetski družbi utrjuje socialistično pravo vse tiste temelje, na ka terili je zgrajena družbena in državna ureditev Sovjetske zveze, uravna va vse tiste neštevilne odnose, v ka tere stopajo vsak dan milijoni in mi lijoni sovjetskih državljanov.
Tudi sovjetsko socialistično pravo — kot verni izraz vseh družbenih in političnih sprememb v razvoju Sovjetske zveze — je moralo prehoditi določeno pot. preden se je izoblikovalo v današnji pravni sistem. Sovjet sko pravo je bilo eno izmed močnih orožij v rokah mlade sovjetske drža ve, s katerim je sovjetska oblast bojevala težke boje v času tuje intervencije in državljanske vojne, s ka terim je nato prevedla «tvoje gospo darstvo v obdobje NEP-a- v leta mir n c	dela za obnovo, s katerim fe na.
dalie izvedla socialistično industrial? racijo in kolektivizacijo poljedelstva Zato je tudi jasno, da sovjetsko pravo n: bilo niti ni moglo biti enako v vseh teh obdobjih, temveč so se morale v njrm nujno odraziti politične, drnž bene in ek' lornske spremembe. Na Čela prve nsfave Sovjetske zveze iz 1 1°24 so bila na ekonomskem pod roč ju odraz nove ekonomske nolitike, ki jo je izvajala sovjetska oblast v H Sfera času: na družbenem področju c-dsev borbe prot? kapitalistom v in dnstriji, šoekulanfom v trgovini m prot?, kulakom na vasi; v nacional Dem poglpdu odraz stremljenj za učvrstitev mnozonarodnostne države V strnieno, močno sovjetsko zvezno rermhbko.
Stalinska ustava iz 1. 1936 je registracija in zakonska utrditev že izvojevanih pridobitev, za katere se je borila sovjetska oblast, prava sociali-st čna ustava, zgrajena na načelih socialistične demokracije: to se pravi, da je na ekonomskem področju utrdila soc: .listično lastnino na proizvajalnih sredstvih ko» temelj sovjetske družbe, da je v družbenem pogledu proglasila dokončno uničenje iz.kori ščanja ioveka po človeku in da je končno v nacionalnem pogledu uresničila Leninova načela nacionalne politike, ki omogočajo trdnost in ne omajnost- mnogonsrodnostne države, zgrajene na načelih socializma.
Prvo temeljno načelo, ki ga proglaša sovjetsko socialistično pravo, je načelo suverenosti ljudstva. To načelo prežema vse sovjetsko pravo, najbolj določno pa je izraženo v čle-
na 3 stalinske ustave: »Via oblast v SSSR pripada delovnemu ljudstvu uesta in vasi v obliki sovjetov odposlancev delovnega ljudstva.«
Sovjete voli sovjetsko ljudstvo na demokratičnih volitvah; sovjeti so obenem tudi politična baza Sovjetske zveze. V SSSR je namreč odpravljen razredni antagonizem:	sovjetska
družba ie sestavljena danes iz dveji prijateljskih razredov, delavskega in kmečkega ter iz ljudske inteligence, ki raste iz omenjenih razredov. iNa temelju skupnia interesov in zavezništva teh razredov je uresničena moralna politična enotnost vsega ljudstva, ki je tako sijajno prestala svojo preizkušnjo v času domovinske vojne. Ta enotnost se izraža tudi v organih državne oblasti, ki po svojem ljudskem značaju in organizacijskem ustroju jamčij< za dosledno suverenost, za polno oblast delovnega ljudstva v Sovjetski zvezi.
Z načelom suverenosti ljudstva je tesno povezano drugo načelo: to je načelo polnega priznanja in zajamčenih demokratičnih pravic državljanov. Sovjetsko socialistično pravo je uzakonilo ne samo tiste osnovne človečanske pravice, ki jih najdemo tudi v buržuaznih pravnih sistemih, temveč tudi take, ki jih niso niti niso mogli uresničiti tudi najnaprednejši pravni sistemi buržuazno-demokratič-nih držav. Mislimo predvsem na pravic» do dela, katero »e uzakonila stalinska ustava kot prva na svetu, pravico do oddiha, do materialnega zavarovanja, pravico na izobrazbo itd. toda ne samo to: sovjetsko pravo daje tudi realna jamstva za uživanje teh pravic. Ta jamstva so na eni strani v sami sovjetski zakonodaji in zasigurana s sovjetskim pravosodjem. Načelo zakonitost: je v sovjetskem pravu silno ostro in nalaga sovjetska ustava (čl. 113) državnemu tožilcu hSSR strogo nadzorstvo nad točnim izpolnjevanjem zakonov s strani kakršnih koli državnih organov, pa tudi sovjetskih državljanov. Poleg tega pa leži glavno jamstvo državljansk h pravic v družbeni ic državni ureditvi Sovjetske zveze. Ker pripadajo vsa proizvajalna sredstva bodisi državi, bodisi zadrugam ali kolhozom, je sovjetsko ljudstvo na ta način gospodar ne le v političnem temveč tudi v ekonomske- - oziru. Z zmago socializma je namreč v So. jetski zvezi dokončno izkoreninjena sleherna možnost izkoriščanja človeku po človeku, torej je dosežena tudi popolna ekonomska osvoboditev vseh delovnih ljudi.
Z zmago socializma v Sovjetski zvezi je tudi delo dobilo novo vrednost in ceno: delo je izvor bogastva vte sovjetske skupnosti in zato »častna dolžnost in slava vsakega državljana« (Stalin). V sovjetskem pravu je utrjeno temeljno načelo socializma: »Od vsakogar . o njegovih sposobnostih, vsakomur po njegovem delu« (čl. 12 ustave). Sovjetsko pravo jamči vsakomur delo po njegovih sposobnostih. prav tako pravično nagrado, pa tudi odlikovanje za požrtvovalno, predano delo v korist skupnosti.
Humanizem sovjetskega prava se izraža v načelu, da je treba vsestransko skrbeti za delovnega človeka, kajti v Sovjetski zvezi — tako se je izrazil Stalin — je človek največji kapital. Ta skrb sovjetske oblasti se izraža v najnaprednejšem sistemu socialnega zavarovanja na svetu, v splošni zdravstveni zaščiti, v skrbi za mater in otroka. V Sovjetski zvezi ima mo tako široko mrežo sanatorijev, okrevališč in letovišč, kakor jih ne najdemo v nobeni «Jrugi državi. V sovjetskem pravi, so posebno povdar-jeni spoštovanje in privilegiji, ki jih uživajo žene — matere! poleg materialne pomoči jim dodeljujejo tudi častni naziv; matere — heroja ier druge nagrade -n odlikovanja. Načelo čim bolj čvrste povezanosti družine prihaja do izraza zlasti v določbah, ki otežujejo razvezo zakona in izven-zakonska spolna razmerja, konkubinate.
Načelo enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja sovjetskih narodov je uzakonjeno v sovjetskem pravu. V sovjetskem pravu je dosledno uzakonjeno načelo svobodnega vstopanja in izstopanju iz velike skupnosti sovjetskih narodov mogočne Sovjetske zveze. Zvezne republike lahko navežejo neposredne odnose s tujimi državami, sklepajo z njimi pogodbe in izmenjavajo diplomatične in konzularne predstavnike (zakon z dne 1. febr. 1944.). Zaradi te dosledne enakopravnosti im svobod: v mednarodnih odnosih ni čuda, da je trdnost Sovjetske zveze ostala neomajna v najhujšib časih tuje agresije, pa naj je bilo to v času tuje intervencije po prvi svetovni vojni ali pa v času navala hitlerjevskih hord na trdnjavo socializma v drugi svetovni vojni. Medsebojno prijateljstvo sovjetskih narodov in njihov brezmejni patriotizem sta doživela v teh vojnah pač najlepšo zmago in potrditev.
Ko danes proslavljamo 30-letnico Velike oktobrske socialistične revolucije, si moramo biti svest; tudi tega, da gornja načela nikdar ne bi bila uresničena brez tega zgodovinskega preokreta, ki je obrnil tako važno stran človeške zgodovine. Sovjetsko so cialistično pravo je otrok Velikega oktobra — im kot tako izžareva tudi vse tiste ogromne pridobitve, ki jih je Oktober prinesel sovjetskemu človeku in ki jih polagoma, a nezadržno posreduje delovnemu ljudstvu vsega sveta.	Dr. Lev Svetek
Katastrofalno nizko vodno stan e rek nareku e strogo Stednjo z električno energuo
Ponovno mo Cttali v dnevnem ča-
scrpl«Ju pozive, naj odjemalci «krajno štedi j o z električno energijo. Dne 1 .novembra so dobili val mestni, krajevni ln okrajnj ljudski odbori obvestilo, d* bodo v bodoče razdelje-valna omrežja za oskrbo širokih ljudskih množic z električnim tokom po potrebi izklopljena v času med 8. in
17.	uro. Ta ukrep je bil potreben zato, ker je le malo odjemalcev upoštevalo dosedanje pozive, naj štedi jo z električno razsvetljavo in naj ne uporabljajo električnega toka za kuhanje in gretje prostorov tam, kjer je kakršna koli druga možnost za kuhanje ln gretje.
Istočasno so prejele vse okrajne uprave glavne direkcije za elektrifikacijo naloge, da na poziv bremenilen Izvršijo potrebne izklopitve na omrežjih. V času od 17. ure zvečer do 8. ure zjutraj pa je tok za razsvetljavo zopet vsakemu normalno na razpolago.
Zakaj smo morali uvesti te oetre ukrepe? Evropo Je zajel val dolgotrajne suše, kakršne že dolga desetletja n] bilo, medtem ko na zapadni polobli, v Ameriki, neprestano dežuje ln imajo opravka z velikimi poplavami. Na marsikateri evropski reki so morali rečno plovbo popolnoma ustaviti, na drugih pa se vrši promet samo s prav majhnimi rečnimi ladjami. Rečno plovbo med Beogradom ln Zemunom opravljajo sedaj le najmanjše ladje. Na Renu v Nemčiji je promet popolnoma ustavljen. Reke Mura, Drava in Sava so v naših krajih ponekod tako nizke, da jih človek z lahkoto prebrede.
V	Češkoslovaški, Avstriji, Švici ln Italiji je Izpad vodne energije tako katastrofalen, da miruje več kakor polovica vse industrije. Posebno prizadete so one države, ki nimajo premoga in velikih kaloričnih električnih central. Švica javlja, da tudi neprekinjeno desetdnevno deževje ne bi moglo v izdatni meri izboljšati vodnega stanja v Evropi, ker je zemlja tako globoko izsušena, da je talna voda ponekod popolnoma izginila.
V	naših krajih je pričelo deževati 26. oktobra ln v hribih deloma tudi snežiti. Opaziti pa ni nikjer, da bi se dvignila voda v potokih ln rekah. To deževje je le pomagalo jesenski setvi. Slap Savice je skoraj suh, voda Save je padla na eno desetino, Soče na eno osmino in Drave na eno šestine povprečne šestmesečne vode.
Naše kalorične central« so zaradi velikega izpada vodnih central močno preobremenjene, tako da le delno nadomeščajo manjkajočo energijo. Zato obratuje že od 15. septembra vsa naša industrija po zimskem obratovalnem redu, tako da pritegne tudi nočni čas za delo ln sicer v vseh obratih, kjer se normalno, ko Je dovolj energije, ne dela ponoči. Na ta način je industrija razbremenila dnevno obtežbo elektrarn in zvišala nočno obtežbo skoraj na enako višino, kakor znaša sedaj dnevna obtežba. To omogoča najboljše Izkoriščanje central. Ob koncu septembra pa je že nastala potreba po redukciji, ker je vodno stanje še bolj padlo. Vsa industrija je razdeljena po važnosti v tri kategorije. Prva kategorija se pri normalnih redukcijah sploh ne sme prikrajšati pri preskrbi z električno energijo, druga kategorija se reducira do 60 %, tretja pa po potrebi do 100 %. Te redukcije so lahko dolgotrajne.
V	primeru kakega večjega Izpada nastopijo lahko kratkotrajne redukcije,' ki zajamejo vsa podjetja tretje, druge ter delno tudi prve kategorije. Zaradi zamotanega prenosa je potrošnja v Sloveniji razdeljena na tri glavna področja: na zapadno, vzhodno ln severno. Redukcije niso vedno enako potrebne v vseh treh področjih.
Uvedba zimskega obratovalnega reda, kakor tudi vse redukcije «o točno
določene po redukcijskem načrtu, ki se sestavlja vsako leto z ozirom na razvoj elektrifikacije ter v sporazumu z vsakim podjetjem. Uvedbo stalne redukcije je lahko pravočasno določiti z ozirom na upadanje vode, kratkotrajne redukcije je pa treba Izvršiti včasih v petih do desetih minutah, sicer pade iz tira vsa preskrba z energijo. To delo opravlja bremsnilec v stalni zvezi z vsemi električnimi centralami Is večjimi potrošniškimi področji.
Ker bi Ml« Industrijska podjetja preveč hudo prizadeta z redukcijami ob sedanjem katastrofalnem nizkem vodnem stanju naših glavnih pogonskih virov, Drave ln Save, Je jasno, da so bile uvedene tudj omejitve v mestih in na podeželju. To je bilo tembolj potrebno, ker vsa dosedanja prizadevanja, da bi se široke množice navajale k štednji, niso rodile polnega uspeha. Ljudje še vedno z električnim tokom ogrevajo prostore, kuhajo, čeprav Imajo druge toplotne vire na razpolago, kakor peči ln štedilnike na drva ali premog ln eventualno tudi plin. Da se taka zloraba prepreči ln zniža dnevna obremenitev elektrarn v korist Industrije, «e posamezna omrežja po potrebi v času med 8. Ja 17. uro Izklopijo. Upoštevati Je treba seveda pri tem bolnišnice, ambulatorije, zavode ln urade, ki za Izvrševanje svojih nalog ne smejo ostati brez toka.
Kaznivo Je uporabljanje električnih peči In kuhalnikov v času med 6. ln 22. uro, ko je zjutraj in zvečer vse
omrežje silno obremenjeno zaradi v» like konice obtežbe za razsvetljavo, podnevi pa zaradi potrebe naše industrije, ki mora brezpogojno obratovati. Ce se odjemalci ne bodo držali te osnovne prepovedi, obstoji nevarnost, da bo treba ukiniti preskrbo » tokom tudi v večernih urah.
Nedisciplinirane potrošnike bodo kontrolni organj kmalu izsledili, saj je kontrola po redni mesečni porabi kaj enostavna. Posledica takega prestopka bo odvzem električne energije in stroga kazen zaradi neupoštevanja predpisov.
Vsakdo mora razumeti, da Je preskrba industrije z električno energijo prvenstvene važnosti, važnejša kaker komoditeta posameznikov, kj hočejo na račun skupnosti sebi v prid izkoriščati pičlo električno energijo. Brez električne energije ul ne premoga, ne železniškega prevoza ln tudi ne prepotrebnih vsakdanjih industrijskih proizvodov. Vsa zasebna električna razsvetljava potrebuje v Sloveniji okroglo 3000 kilovatov, vse električne peči pa preko 30.000 kilovatov. Torej ukiniti je treba sedaj, ko ni dovolj električne energije na razpolago električno gretje prostorov in električno kuhanje, pa bo z gotovostjo dovolj toka za razsvetljavo. Ko bodo enkrat dograjene nove električne centrale, bo tudi pozimi dovolj električnega toka za kuhanje in gretje prostorov.
Iz ministrstva za Industrijo in rudarstvo
Jeklarna v Zenici je izpolnila proizvodni plan za leto 1947
Delovni kolektiv železarne v Zenici ie preteklo sredo slavil veliko delovno zmago. Delavci oddelka jeklarne so ta dan izpolnili glede proizvodnje jekla svojo letno proizvodno nalogo. K slovesnosti so se zbrali tudi ostali delavci železarne. Predsednik sindikalne podružnice ie čestital delavcem k doseženemu uspehu, rekoč, da delavski razred na ta način e svojimi deli najbolje odgovarja reakciji. Upravnik jeklarne inž. Kapetanovič je v svojemu nagovoru poudaril, da ie letošnji plan predvideval mnogo večjo proizvodnjo, kakor ie bila kdaj koli zabeležena v tem podjetju. Navzlic temu pa je oddelek jeklarne to proizvodnjo nalogo izpolnil 56 dni pred rokom. Po čestitkah. ki jih je izrekel 8e ravnatelj železarne inž. Nikola Gostiša, je delavstvo prevzelo nov» obveznost, da do
konca leta doseže tako proizvodnjo, da bo za 16% presegala dosedanjo največjo proizvodnjo v tem podjetju. Zbrani delavci so sklep sprejeli z navdušenimi vzkliki maršalu Titu, gene-ralisimu Stalinu, Oktobrski revoluciji in Komunistični partiji Jugoslavije.
Steklarna v Pančevu je izpolnila svoj letni plan
Tudi delovni kolektiv pančevske tovarne okenskega stekla ie te dni slavil izpolnitev letne proizvodne naloga 62 dni pred rokom in 30 dni pred dano obveznostjo. V 10 mesecih je izdelal za 15% več stekla, kakor je znašala naijvečja letna proizvodnja tega podjetja kdai koli prej. To znatno povečanje proizvodnje je omogočilo, da je prišlo nedavno okensko Steklo tudi v. prosto prodajo.
Napake v škropilni akciji proti ameriškemu kaparju, ki jin je treba takoj odpraviti
Da bd Škropilna akcija letošnjo jesen in zimo čim bolj uspela, so naše oblasti širokopotezno podprle borbo proti ameriškemu kaparju zlasti v najbolj okuženih okrajih. Tako je tudi okraj Dolnja Lendava dobil posebnega pomočnika, ki naj pomaga organizirati škropljenja v okraju. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je dalo okraju na razpolago kredit 50.000 din za stroške škropljenja. Poleg kredita ie dalo okraju tudi dve novi motorni škropilnici. Tako ima okraj Dolnja Lendava tri motorne škropilnice. Te škropilnice pa v okraju ne vršijo svoje naloge — nihče jih ne uporablja, ker baje ni motoristov, ki bi znali z njimi ravnati. Samo nekaj ur bi potreboval strokovnjak Ustroja, da bi iz-vežbal nekaj domačinov za upravljanje motorne škropilnice. Dolžnost okraja bi bila, da strokovnjaka pri Ustroju
zaprosi za to uslugo. Tako s» v okraju
začeli škropljenje le s tremi prevoznimi škropilnicami, namesto da bi škropili e petnajstimi prevoznimi in tremi motornimi. Poleg tega je okraj najel stalnega voznika, kar bo seveda podražilo škropljenje. V drugih okrajih kmetje sami opravijo manjše prevoze od vasi do vasi in tako prištedijo nepotrebne izdatke za voznika.
Dočim so v okraju Murska Sobota ali Gornja Radgona škropljenje temeljito pripravili in ga tudi temeljito izvršujejo, v okraju Dolnja Lendava ne dosezajo postavljene norme.
Ker ie prav dolnjedendavski okraj najbolj okužen od ameriškega kaparja in ker ie bil pri lanski škropilni akciji med najboljšimi, je tem bolj nerazumljiva površnost in malomarnost, s katero izvajajo letošnje škropljenji» v okraju.
Razstava sovjetskih slikarjev
Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR priredi ob 30-Ietnici Velike oktobrske revolucije razstavo sovjetskih slikarjev Aleksandra Gerasimova, Sergeja Gerasimova, Aleksandra Dejneka in Arkadija Plastova. Razstava bo odprta od 8. do 23. L m. vsak dan od 9. do 16. v Moderni galeriji (ob vhodu v Tivoli). Vstopnina je za posameznike 10 din. za kolektivne obiske pa 2 din. Kolektivne obiske je treba javiti po telefonu 24-12 vMiklošičeva 7) od 8. do 12 in od 16. do 18. Skupine nad 30 oseb imajo polovično voznino.
Mestna krojaška delavnica v Beogradu se je razvila v veliko podjetje
T-ani v septembru je bil« ustanovljena krojaška delavnica mestnega ljudskega odbora v Beogradu, ki se je v enem letu razvila v veliko podjetje. Sprva je v majhni delavnici delalo samo 6edem pomočnikov, danes pa ima to podjetje že tri velike delavnice s 133 delavci in nameščenci. Ko bo rešeno vprašanje novih prostorov, se bo število delavcev še nadalje povečalo. V delavnicah dela sedaj tudi 30 učencev. Delo je že v znatnem obsegu racionalizirano po skupinskem sistemu, tako da izvršuje vsaka skupina določena dela. Vsi delavci delajo po normah, ki jih presegajo povprečno za 20°/o, posamezni delavci pa presegajo norme z« 50°/o.
Ker je racionalizacija omogočila znižanje 6troškov, bodo cene za krojašk« izdelke v kratkem znižali
V Zagrebu je pričela obratovati prva tovarna gramofonov in gramofonskih plošč v Jugoslaviji
V torek je pričela v Zagrebu obratovati prva tovarna za izdelovanje granuš tonskih aparatov in plošč v naši državi. Svečanosti so prisostvovali člani komiteja za radiodifuzijo, predstavniki glavne direkcije za radijsko industrijo, zagrebške in ljubljanske radijske postaje, ljudske oblasti in Ljudske fronte. Tovarn« je opremljena deloma s stroji majhne tovarne »Elektroton«, ki je že med okupa-cio prenehala obratovati, deloma pa Z novimi stroju
Franček Bohanee:	/
Popotni zapiski iz Makedonije
(Dalje)
Ribiči lovijo le do 60 metrov v glo- uživanju prelestnih naravnih lepot
preživeli svoj letni dopust.
bino. Njihove naprave so primitivne. Lovijo g čolni, k; imajo ob strani privezane lesene hlode. Tako morejo kljubovati nenadnim valovom. Letos pa pridejo ribiči z dalmatinske obale, ki bodo pričeli z globinskim lovljenjem, saj je Ohridsko jezero globoko 280 metrov.
Ribolova pa ne bodo organizirali lamo v Ohridu, ampak po vsej Makedoniji. Petletni plan predvideva, da bodo 1951. leta nalovili 3500 ton rib, Istočasno pa bodo gojili ribe v ribnikih s površino 2000 ha.
Mnogi se ukvarjajo z drznimi načrti, da bi izrabili razliko v nadmorski višini med Prespanskim ln Ohridskim jezerom za hidrocentralo. Kdo ve, ali bo to možno uresničiti in kdaj bo uresničeno ,a gotovo je, da je v teh krajih izredno mnogo pogojev za načrte drznih ljudi.
Ohrid so partizani osvobodili že
1944.	leta. To je bila preroditev mesta, k| je v stari Jugoslaviji vidno umiralo. Sedaj šteje namreč enkrat manj prebivaicev kot v letu 1912. Z zgraditvijo hotelov, z organiziranjem lova in mednarodno trgovino bo mesto zaživelo in bo v resnici eden izmed nsjlepšh krajev Jugoslavije, kjer bodo mnogi ljudje v miru in ob
Iz Ohrida v Skopje Na cesti lz Ohrida v Skopje je za tujoa nešteto presenečenj. To so partizanska mesta: Debar, Gostivar, Tetovo. Pot vodi med soteskami in mimo neobljudenih krajev. Kakšne štiri kilometre pred Debrom, pa vidiš nekaj edinstvenega na vsem svetu.
Na planini Krčina (2345 m) je De barska Banja. Zdravilna žveplena voi-da pada iz visoke skale. Na dolžim dvajsetih metrov voda odlaga žveplo in dela bele slapove. Voda je topla 42 stopinj Celzija.
Mnogi izviri žveplene vode so doslej še neizkoriščeno bogastvo Makedonije. Tu so se ljudje skoraj do zadnjega časa »zdravili« v mlakah, ki so jih izkopali ob izviru. Podobni izviri zdravilne vode so v bližini Skopja, Gjevgjelije, Prizrena itd. Velika ugodnost teh izvirov je, da so navadno v visokih gorskih legah ln je kraj primeren za turizem.
Ljudska oblast se živo zanima, kako naj izkoristi tudi to naravno bogastvo, vendar stoje sedaj pred njo še važnejše naloge. Zgraditi mora dovoljno število bolnišnic, dispanzerjev, ambulant in klinik, česar doslej v Makedoniji ni hil^> dovolj.
Petletni plan predvideva, da se poveča število bolniških postelj za 2400. Tako bo skupno število vseh bolniških postelj sedemkrat večje od števila v letu 1939. Vkljub temu še to ni zadostno število, kajti tako bodo prišle na 1000 prebivalcev še vedno le tri bolniške postelje.
Debar Je staro mestece, ki je živahno zlasti ob semanjih dneh. Zamenjava blaga Igra v teh krajih veliko vlogo. Kmetje pripeljajo svoje blago tudi iz dvajset kilometrov oddaljenih vasi. Kmečki vozovi so na dveh kolesih, slabo okovani ln Izred-
no majhni. V gorskih krajih prenašajo tovore z osli.
V	tej krajih se je v Osemnajstem in devetnajstem stoletju najbolj živo razvijala makedonska rezbarska umetnost. Od tu so debarski lesorezi. Od tu so mojstri, ki so izrezali rezbarije v cerkvi ev. Spasa v Skopju in v mnogih drugih cerkvah v Makedoniji ln Bolgariji.
V	teh krajih so tudi Izredno pestre narodne noše, velik zaklad makedonske kulture.
»Makedonskite pesni, Igri 1 nosil e naša nacionalna gordost! Naša ta narodna kultura e naš naroden ponos!«
so zapisali Makedonci ob priliki festivala makedonskih narodnih pesmi ln plesov v Bitoli.
Makedonska narodna noša Je izredno umirjena. Na njej prevladuje črna, rdeča ln bela barva. Domačini so nam razložili pomen raznih barv. Rdeča spominja Makedonca na borbo za nacionalno svobodo, črna barva pomeni žalost v suženjstvu, bela barva pa hrepenenje po svobodi.
V starih časih je krasila makedonsko nošo zlata barva. To pa so odrezali, ko je propadel Skender-beg, borec proti turškemu nasilju.
Narodno nošo krasijo zlatniki, ki jih navežejo na vrvico. Ob pasu pa imajo srebrne plošče, kjer je na eni strani upodobljen lev, znak moči, a n® drugi eolnce, simbol žgočega ko" pmenja po svobodi!
Makedonske narodne noše so naj-skromnejše Izmed vseh narodnih noš v Makedoniju V Tetovem smo videli Albanke v čudovito pestrih ln razkošnih nošah. Medtem ko Makedonci delajo v narodnih nošah, jih Albanke oblečejo le dah po poroki in ob rojstvu otroka.
Melodije makedonskih narodnih pesmi so nad vse otožne. V njih slišiš žuborenje potokov ln zavijanje vetra po kamenitih pogorjih. V njih je odraz žvižganja pastirjev v senci ob studencu. Pesipl so Izraz stoletnega hrepenenja in borbe makedonskega ljudstva za svobodo.
Makedoncem je vrojen ritem. Ritam se proti koncu plesa vedoo bolj
stopnjuje. Kolo pričnejo plesati počasi, kot bi hoteli s počasnimi in prer vidnimi koraki ponazoriti težo sir ženjstva. V sredini plesa se nekaj v hipu spremeni. Mogoče kakšen make» donski vojvoda kliče na vstajo. Pie« postane v hipu udaren, odločen in po» skočen. Ob koncu pa se ples razdivja ln razbesni v neizmerni sreči izbo» Jevane svobode. Tako smo razlaga# mnoga »ara«, kakor Makedonci ima» nujejo kolo.
Makedonski narodni Instrument j« gajda (piščalka z mehurjem), boben (tapan) in zurle (neke vrste flavta). Vendar je glasba pri mnogih plesih nekaj nepomembnega. Ples pa j« vzvišeno opravilo preudarnih mož, ki jih vodi najizkušenejši in najvpliv» nejši vaščan.
Plesi se delijo v dve skupini: v bojne in družabne. Tudi makedonska narodne pesmi bi lahko razdelili v dve veliki skupini: v domorodne, boi* bene pesmi, ki spominjajo na srbsko, črnogorsko, hrvatsko in bolgarsko heroično pesem in lirične, - ki so po motivih in po ritmu izredno podobna slovenskim narodnim pesmim.
Makedonci so že -zdelali zbirko makedonskih narodnih pesmi, vendar j« zelo nepopolna. Sedaj se trudijo, da jih čimveč zberejo, zlasti pa da žabe* ležijo številne plese ln njihove melodije.
Tetovo leä v veliki in rodovitni d<r
lini. Tu je središče kmetijstva. Til smo zopet spoznali velik ritem napredka. Po dolini orjejo traktorji,^
Ostavka predstavnikov liberalne stranke v vladi dr. Petru Groze
Romunska narodna skupščina je izrekla ministru za zunanje zadeve Tatarescu zaradi raznih akcij, ki so škodovaie državi, s 187 proti 5 glasovom nezaupnico
Bukarešta, 6. novembca. (Tanjug). Komunska narodna skupščina je na svoji včerajšnji seji s 187:5 glasovom izrekla ministru za zunanje zadeve Georgiju Tatarescu nezaupnico. Na predlog odbora za zunanje zadeve narodne skupščine je bila sprejeta naslednja resolucija:
1.	Na mirovni konferenci v Parizu se je višji uradnik ministrstva za zunanje zadeve in sekretar romunske delegacije Opresan pridružil izdajni-ški akciji Georgija Gafenca in izvršil na mirovni konferenci vrsto akcij, ki so škodovale romunski državi.
2.	Najodgovornejši uradniki ministrstva za zunanje zadeve, ki so bili direktno povezani s samim ministrom, so izročali zaupne listine vohunom ameriškega imperializma. Oni so služili kot zveza med zunanjimi in notranjimi izdajn iškimi skupinami.
3.	Čeprav je bil svoječasno izražen protest v sami narodni skupščini, je minister za zunanje zadeve še nadalje obdržal v službi in finančno podpiral
neprijateljske elemente ministrstva za zunanje zadeve.
4.	Minister za zunanje zadeve je obdržal v službi in mesece dajal plačo uradnikom, ki so jih državni organi prijeli zaradi vohunstva.
5.	Minister za zunanje zadeve je imel na odgovornih mestih svojega ministrstva, kakor tudi na diplomatskih dolžnostih v inozemstvu protidemokratične in kolaboracionistične elemente.
Za vsa ta težka dejanja je minister za zunanje zadeve direktno odgovoren narodni skupčini in državi.
Odbor za zunanje posle narodne skupščine izreka nezaupnico ministru za zunanje zadeve in zahteva od narodne skupščine, da izglasuje ministru za zunanje zadeve nezaupnico.«
Danes dopoldne je bila izredna seja vlade' pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. Groze. Pri seji ni bil navzoč podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve Tatarescu. — Ostali ministri liberalne stranke so
bili prisotni. Po izjavi solidarnosti članov vlade z resolucijo narodne skupščine, s katero je bila izglasovana ministru zunanjih zadev Tatarescu nezaupnica. so liberalni ministri podali svoje ostavke.
Predsedstvo romunske vlade je objavilo danes opoldne naslednje poročilo:
»Danes, 6. novembra 1947.. je imel ministrski svet sejo pod predseidstvom dr. Petru Groze.
Ko je proučil resolucijo narodne skupščine, z dne 5. novembra 1947 zaradi katere so danes podali ostavko George Tatarescu, George Vantu, Aleksandru Aleksandrini, Radu Ro-sculet. Mari Florescu. Jon Ciclan in Konstantin Teganeanu. je ministrski svet sklenil, da sprejme njihove ostavke in je hkrati pooblastil predsednika ministrskega sveta, naj napravi potrebne ukrepe zaradi dopolnitve vrzeli v vladi.
Seja ministrskega sveta se je končala ob 13.uri.<
Nerazdružno prijateljstvo in zavezništvo med Bolgarijo in Sovjetsko zvezo
Sofija, 5. nov. (Tanjug) Včeraj je
začasni predsednik ljudske republike Bolgarije Vasil Kolarov s predavanjem po radiu otvoril serijo predavanj javnih in političnih delavcev nove Bolgarije, posvečenih proslavi Velike oktobrske socialistične revolucije.
Kolarov je v svojem predavanju poudaril, da je do sedaj oviral bolgarsko — sovjetsko prijateljstvo močan sovražnik — mednarodni imperializem s svojimi agenturami v Bolgariji; ki je hkrati tudi sovražnik bolgarske demokracije. Z 9. septembrom se je pričelo novo razdobje o odno-šajih med Bolgarijo in Sovjetsko zvezo. Sile bolgarske demokracije v novi dobi so tako narasle, da lahko uničijo vsak reakcionarni poskus in zagotovijo normalni razvoj države.
Nova Bolgarija ni nezaščitena proti zunanjemu imperialističnemu pritisku.
Poskus, da bi se nove demokracije postavile v položaj polkolou talnih držav, jih je vzpodbudil, da združijo vse svoje sile v skupno obrambo nacionalne neodvisnosti in državne suverenosti. Nesramno hujskanje na novo vojno pod vodstvom ameriškega kapitalizma je izzvalo mobilizacijo vseh sil demokracije za očuvanje miru. Sile demokracije, miru in mednarodnega sodelovanja so veliko večje od imperialističnih sil, ki žele vojno in razdelitev sveta na sovražne bloke. Sile demokracije neprestano naraščajo in njihova zmaga je sigurna.
Domo vinskof rontovska	Bolgarija
stoji čvrsto in neomajno na braniku miru, demokracije in sodelovanja med narodi. Nerazdružno bolgarsko-sovjetsko prijateljstvo, slovanska solidarnost in enotnost demokratičnih sil vseh držav so poroštvo bolgarske neodvisnosti in nedotakljivosti.
Zoltan Pfeifer, vodja madžarske fašistične stranke, pobegnil
Budimpešta, 6. nov. (Tanjug) Vsi Usti prinašajo na prvih straneh vest, da je voditelj madžarske fašistične stranke Zoltan Pfeifer, ki mu je parlamentarna komisija zaradi soudeležbe v žaret; proti republiki odvzela imuniteto, pobegnil iz Madžarske.
Pfeifer je izginil tik pred sestankom imunitetnega odbora, ki naj bi prouči vprašanje njegovih imunitetnih pravic, s čemer se je sam obsodil.
S Pfeiferjem je pobegnil tudi Gabon Gulyas, fašistični novinar, glavni sodelavec Pfeiferjevega lista »Klen-
se«.
aHirlapt, organ stranke malih posestnikov. prinaša vest, da je Pfeifer pobegnil skupno s svoje družino na Dunaj in da je eden od najpomembnejših narodnih poslancev Pfeiferje-ve stranke neodvisnosti Deze Futo izstopil iz njegove stranke.
Socialistični »Vilagoszag« piše: Fašistični elementi v stranki so že mnogo prej pripravili vse potrebno za Pfeiferjev beg. Naravno je, da so organi za zaščito države pokrenili energično preiskavo proti onim, ki so
pripravili Pfeiferju beg in upajo, da bo kmalu odstranjena zločinska družba. ki se bavi z ilegalnim prevažanjem desničarjev iz države.
Gospodarski položaj Madžarske se izboljšuje
Budimpešta, 7. nov. Madžarska brzojavna agencija poroča:
Včeraj ie bila seia vrhovnega gospodarskega sveta, na kateri so sporočili, da so v mesecu oktobru proračunski dohodki prekoračili izdatke. Za november je odobren izreden kredit v znesku 17 milijonov forintov za izdatke splošne važnosti, kakor so poljedeska dela in drugo. Razen tega je določenih 6 milijonov forintov za borbo, proti brezposelnosti, 82 miilijo-noy pa za investicije in javna dela za mesec november v okviru triletnega gospodarskega načrta.
V skladu s predlogi oddelka za načrt je vrhovni gospodarski svet dolo čil zunanji trgovinski program za ostali del leta. Prvenstvo v izvozu bodo imele surovine in sredstva pro. izvodnje, ki so potrebna za izvedbo triletnega gospodarskega načrta.
Amer Iški imperialisti netijo v Japonski sovražno razpoloženje proti SSSR
Tokio, 5. nov. (Tass) Dne 29. oktobra je bila redna seja Zavezniškega kontrolnega sveta za Japonsko. Na abevnem redu je bilo vprašanje te-eagia japonskega jena nasproti drugim
tutam in problem repatriacije. Ker prava o prvem vprašanju ni bila
končana, je bila preložena na pri. hodnjo redno sejo Zavezniškega sve. ta. Pri obravnavanju drugega vprašanja je predsedujoči Sebold (ZDA), navajal razne neosnovane trditve in klevete proti Sovjetski zvezi, češ da nj izpolnila sporazuma o repatriaciji
Japoncev, ki je bil sklenjen med sovjetskim predstavnikom v Zavezniškem 6vetu za Japonsko in štabom ameriških okupacijskih čet v Japonski.
Značilno je, da se je Sebold trudil, da bi problem repatriacije strnil z vprašanjem repatriacije vojnih ujetnikov in civlilnih oseb japonske narodnosti z ozemlja Sovjetske zveze ter se ni niti z besedico dotaknil vprašanja položaja repatriirancev. ki se je. kakor je znano, zaradi neaktivnosti tako japonskih oblasti kakor tudi ameriške okupacijske uprave, spremenil v resen problem Japonske.
Sovjetski predstavnik generalni major Kislenko je izjavil, da obravnavanje in rešitev problema repatriacije Japoncev z ozemlja Sovjetske zveze ne spada v pristojnost Zavezniškega sveta za Japonsko. Pripomnil je, da se obveznost po sporazumu, sklenjenem med sovjetskim predstavnikom v Japonski in štabom glavnega poveljnika ameriških okupacijskih čet, da bi bilo repatriiiranth iz ZSSR 50.000 Japoncev mesečno, ne samo izvršuje, temveč celo presega. O tem priča dejstvo, da so sovjetski OTgani za repatriacijo poslali decembra leta 1946. — to je od tedaj, ko se je pričela repatriacija Japoncev iz ZSSR in področij, ki so pod kontrolo ZSSR — do
25.	oktobra, na Japonsko 562.542 Japoncev, kar znaša povprečno več kot
50.000	ljudi mesečno. Zato smatramo poskus predstavnika ZDA. da bi to vprašanje predložjl Zavezniškemu svetu samo kot poskus, da bi se pri japonskem narodu vzbudilo sovražno razpoloženje do Sovjetske zveze in odvrnila pozornost japonskega naroda od vzrokov težkega stanja repatriirancev, katerim niso po odhodu na Japonsko niti japonska vlada niti ameriške okupacijske oblast; nudile potrebno pomoč.
Japonci, ki se repatriiirajo iz Sovjetske zveze dobijo vse, kar jim je nujno potrebno in ni bilo do zdaj v tem pogledu nobenih pritožb. Še celo sodelavci štaba ameriških okupacijskih čet na japonskem, vštevši generala Mac Arthurja, so bili primorani v razgovorih s sovjetskimi predstavniki priznati dobro organizacijo repatriacije Japoncev iz ZSSR. Japonski in ameriški reakcionarni tisk, pa tudi posamezne organizacije, in osebe, vodijo brez ozira na vse to v zvezi z repatriacijo sovražno propagando proti Sovjetski zvezi. Pokrovitelji in pomočniki te propagande so ameiri. ške okupacijske oblasti, ki vzpodbu. jajo ne samo k temu, da se Ilirijo in objavljajo v japonskem tisku vse mogoče neresnice o stanju japonskih voj. nih ujetnikov v Sovjetski zvezi, temveč tudi. da se širijo klevete o Sovjetski zvezi to njeni politiki. Prav tako podpirajo tudi japonske organizacije, ki so sovražno razpoložene do Sovjetske zveze.
KULTURNI PREGLED
Iz našega glasbenega življenša
Koncert sovjetske glasbe
V počastitev Oktobrske revolucije je bil poleg opernih vprizoritev Borodino-vega Kneza Igorja, Glinkovega Ivana Susanina in Čajkovskega Pikove dame ter simfoničnega koncerta radijskega orkestra, ki je izvajal Sostakovičevo- Vlil. simfonijo, tudi koncert sovjetske glasbe. Priredilo ga je 3. novembra Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR, obsegal pa je vrsto samospevov in komorno tvorbo. Samospevi, katerih skladatelji so Novikov, Nečajev, A. Aleksandrov, Sebalin, Ljatošinski, Krašev, Bulanov in Životov, so si biti kljub različnosti po snovi stalno dokaj sorodni in so zato nudili lepo zaključeno enoto. Med njimi naj omenim posebej učinkovito grajeno romanco Aleksandrova Zablodim v trušč naj iz ciklusa Romance, Šebali-nove čustveno zelo razsežne in melodično široko izpeljane samospeve V krvi gore hrepenenja, Španska romanca in O glej, Inezilja, vse na Puškinova besedila, na dalje Nečajeva Čakaj me in S poti po fronti, Ljatošinskega Tri ukrajinske, ki v marsičem po značaju spominjajo na balkanske folklore, in Životova motivično zelo značilna, mogočno učinkujoča samospeva Tebi, moj Leningrad in Neva iz ciklusa Pesmi o Leningradu. V vseh teh skladbah se več ali manj čuti vpliv folklore, povezanost s sovjetsko zemljo in z življenjem sovjetskega človeka, torej to, kar označuje sovjetsko glasbeno tvornost na splošno in prihaja v pesmi še posebej do izraza. Značilno za omenjene samospeve pa je še dejstvo, da je v vseh težišče na melodični liniji in da so formalno preprosti, pa vendar polni fines, ki zanimajo tako po oblikovni kakor po izrazni strank Spored je bil na splošno srečno izbran in je zadostil smotru koncerta ter uspešno predstavil sodobne sovjetske samospeve, ki jih kdo ve kaj ne poznamo. Zajel pa je še sovjetsko komorno glasbo in dal Ljatošinskega Trio za violino, čelo in klavir, op. 41, ki je v vseh stavkih (Intrada, Alla ballata, Intermezzo, Tema con variazioni) tematično medsebojno zelo povezan in zaključen, dosledno grajen, oblikovno preprost in jasen in vsebinsko močan, izrazit v gradacijah ter kot celota plastičen. Tudi v tem delu je Ljatošinski odločno naslonjen na ukrajinsko folkloro, stilno pa
nagiba k romantičnemu realizmu in v tem smislu tudi pojmuje oblikovno problematiko svojega ustvarjanja.
Samospeve so odlično izvajali naši solisti Julij Betetto, Elza Karlovčeva, Zlata Gjungjenčeva in Rudolf Franci, ki so izoblikovali vse potrebne interpretacijske potankosti in so poedine pesmi predstavili živo, z vso toplo čustvenostjo in doživljajsko silo. Zlasti Karlovčeva in Betetto sta imela v pesmih Šebalina in Životova v ta namen mnogo možnosti, ki sta jih tudi v celoti izčrpala, slično tudi Gjungjenčeva v samospevih Nečajeva in deloma Bulahova. Manj vsebinsko zahteven je bil Franclov spored, ki v pesmi-
cah Ljatošinskega (Tri ukrajinske) in Aleksandrova (Ptička) ni imel dovc-s prilike, da bi se popolnoma sprostil in raz-rastel; mnogo več možnosti bi mu v tem pogledu nudili Nečajeva skladbi Tovariš in Partizan, ki pa sta na koncertu izpadli. Soliste sta s klavirjem vzorno spremljala pianista Pavel Šivic (Betetta in Francla) in Ciril Cvetko (Karlovčevo in Gjungjenčevo). Ljatošinskega Trio so izvedli pianist Šivic, violinist Albert Der-nielj in čelist Cenda Šedlbauer, ki so to delo tako oblikovno-tehnično kakor vsebinsko zelo lepo izdelali, izrabili mnoge interpretacijske finese in ga prikazali tako plastično kot dejansko je in učinkovito.	Dr. D. Cvetko.
Koncert „Velesile“ iz Trsta
Pretekle dni so nas obiskali naši delavci in delavke iz tržaškega predmestja Skednja, ki so organizirani v mešanem •boru »Velesila«. V tednu prireditev ob proslavi 30 letnice velike Oktobrske revolucije je 3. L m. priredil zbor v veliki Unionski dvorani v Ljubljani pevski koncert, namenjen slovenski mladini. ' »Velesila« je bila sicer ustanovljena že 1898. leta, vendar je bil zbor v dobi fašističnega terorja prisiljen prekiniti svoje delo za daljšo dobo. Osvobodilna borba tržaškega ljudstva pa je omogočila zboru pred poldrugim letom, da je obnovil svoje delo. Zborovodji Milanu Pertotu je z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo uspelo v kratkem času dvigniti kakovost zbora, ki šteje 100 delavskih grl, do pomembne višine. To je bilo razvidno iz precej zahtevnega sporeda. Uvodoma je zbor zapel učinkovito Rozinovo »Partizansko pesem«. Po »Seljački« N. Hercigonje je poslušalce navdušila tudi pomembna sodobna skladba »Udar na udar« tržaškega skladatelja U. Vrabca. Neštetokrat izvajana »Pesem o Stalingradu«, je kljub priredbi F. Venturinija, ki ne doseza Alek-sandrovljevega originala, tako navdušila zaradi ustrezajočega podajanja, da so jo morali ponavljati. Našemu klasiku A. Foersterju (»Naše gore«) je sledila obsežna in zahtevna »Pesem mladine«, pesnitev O. Župančiča, uglasbena po tržaškem skladatelju I. Grbcu. Veliko truda je zbor vložil tudi v »Pomladno romanco« M. Tomca. Spretno je bil podan
»Skoči kolo« iz »Svatovskih pesmi« B. Papandopula. Pomembni slovenski zborovski skladatelj E. Adamič, ki je svoje mladostno delo posvetil tržaškemu glasbenemu življenju, je bil zastopan s tremi skladbami: »V snegu«, »Pismo« in »Ne maram za te«. Spored je zaključila »Soči« O. Deva, s katero je zbor pokazal, da je zmožen dinamičnih kontrastov in glasovne uravnovešenosti. To bi bilo treba doseči tudi v nekaterih drugih pesmih, kjer so preveč izstopali zlasti visoki glasovi. Velik smisel je izkazal zbor pri ritmiziranju, posebno v hitrem tempu. Zato bi bilo primerno, da bi zborovodja bolj pogosto prešel od ritmičnega nakazovanja k dirigiranju, kar bi povečalo točnost ritmične sočasnosti vseh glasov.
Pevski zbor »Velesila« je s svojim nastopom pokazal veliko zborovsko disciplino, stremljenje po sodobnem vokalnem izrazu in smisel za studiranje napredne glasbene literature, kar ga visoko dviga nad malomeščansko čitalništvo, v katerem tiči še mnogo naših zborov. Zaradi tega ga moramo šteti med najboljše pevske kolektive na tržaškem ozemlju, kjer danes dela že nad 70 zborov. Zato si-želimo, da bi nas zbor spet obiskal. Njegova kvaliteta zasluži boljšo prireditveno organizacijo, ki bi omogočila zboru z njegovim vedrim glasbenim izrazom krepiti življenjski optimizem in delovni elan večjemu številu poslušalcev. Dr. R. H.
Šentjakobsko gledališče v novi sezoni
Danes ob 20. bo odprlo Šentjakobsko gledališče v Ljubljani letošnjo sezono z uprizoritvijo Roševe komedije v treh dejanjih »Mokrodolci«.
Šentjakobsko gledališče stopa tako v
27.	sezono, nadaljujoč tradicijo ljubljanskega ljudskega gledališča, ki je doseglo pomembne umetniške, še bolj pa vzgojne uspehe. Mnogi najvidnejši umetniki Narodnega gledališča v Ljubljani so prišli z desk šentjakobskega gledališča. Vojna je vsekala v vrste šentjakobskega gledališkega ansambla hude vrzeli. Padlo je nekaj najboljših igralcev, bodisi v borbi ali kot talci, tako Ernest Eypper, Ferdo Hanžič in Janez Kardelj. Danes šteje ansambl okrog 40 igralcev in igralk. Vsi sodelujejo le iz ljubezni do igre, nobeden ni plačan, razen pomožnega tehničnega osebja. Igralci sami tudi izdelujejo potrebne kulise in odrsko opremo. Pri tem jim zlasti dobro služijo nove »lesonitove« plošče, ki so odličen material za gledališko scenerijo. Največja tehnična težava, ki hromi delo požrtvovalnega ansambla Šentjakobskega gledališča, pa je premajhen prostor za odrom, tako da nimajo kam spravljati svojih kulis. To ima precejšen vpliv tudi na izbiro repertoarja, ker ga morajo sestavljati tako, da izhajajo z dvojnimi ali trojnimi kulisami, ki jih za silo lahko stlačijo v prostor za odrom.
Komedijo »Mokrodolci« je napisal Fran Roš med vojno kot izgnanec v Srbiji. Še iz rokopisa jo je uprizorilo ljudsko gledališče v Celju, ki je doživelo z njo v Celju in v drugih krajih, kjer je gostovalo, velik uspeh. Komedija se dogaja med prvo in drugo svetovno vojno med malomeščani v podeželskem trgu. Šentjakobsko gledališče je z nprizoritvijo Roševe komedije ostalo zvesto svoji tradiciji, da odpre sezono z domačim delom.
Poleg »Mokrodolcev« je v letošnjem repertoarju gledališča Ivana Cankarja »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, Vi-
ljema VVernerja »Komedijant Hermelin«, Čehova »Tri sestre«, Leonova »Navaden človek«, Nušiča »Žalujoči ostali« in Lope de Vege »Upor na vasi«, poleg repriz uspelih uprizoritev iz lanske sezone, »Visoke pesmi« like Vaštetove in Nušičeve-ga »Uježa«.
Nova sovjetska mono* grafija o J. Križaniču
V	sovjetski znanstveni literaturi se opaža čim dalje večje zanimanje za jugoslovansko kulturno in politično zgodovino. To potrjuje med drugim pozornost, ki jo posvečajo sovjetski zgodovinarji hrvatskemu pisatelju 17. stoletja dr. Juriju Križaniču (1618 — 1683).
Že 1. 1942. je moskovski profesor Ba-brušin objavil razpravo o Križaniču v strokovnem časopisu: Istoričeskij žurnal (1942, ŠL 1—2). Konec L 1946 pa je izšla posebna monografija o Križaniču izpod peresa sovjetskega zgodovinarja V. D. D a c j u k a (V. D. Dacjuk. Jurij Križanič. Moskva 1946.) Avtor označuje Križaniča kot enega izmed prvih ideologov slovanske vzajemnosti. Križanič je že pred 300 leti svaril slovanstvo pred nevarnostjo, ki preti vsem Slovanom od nemške napadalnosti.
V	svojem glavnem delu »Politika ili razgovor o vladateljstvu« govori Križanič o neizčrpnem bogastvu ruske zemlje, ki jo je dodobra spoznal za časa. svojega dolgoletnega bivanja v Rusiji. Ostro graja tzv. ksenomanijo in kleče-plastvo nekaterih Slovanov te dobe pred zapadom. Sovjetski zgodovinar poudarja, da vsebujejo Križaničeva dela obilo globokih idej, ki naravnost presenečajo, če upoštevamo, da so bila ta dela napisana v 17. stoletju.
V	svojem poročilu o knjigi V. D. Dac-juka (»Sovjetska knjiga«, 1947., št. 2) predlaga sovjetski akademik V. J. Piče-ta zanimiv osnutek za nadaljnje, še bolj poglobljeno in vsestransko proučevanje
Križaničevih filozofskih in političnih na-ziranj. Ta poglobljeni študij bogate Kri-žaničeve literarne zapuščine ima akademik V. J. Pičeta za hvaležno nalc^o za kolektivno delo sovjetskih zgodovinarjev in slavistov.
Kultur«« beležk« iz Budimpešte
Poleg velike kulturne manifestacije jugoslovansko - madžarskih odnošajev ob priliki otvoritve razstave jugoslovanske knjige 8. oktobra t. 1. v Budimpešti, na kateri je bil zastopan lep del srbske, hrvatske in slovenske književnosti (predvsem povojne), so na kulturnem področju še mnoge omembe vredne priprave, tako na gledališkem kot književnem. Tako je n. pr. pečujsko narodno gledališče že napovedalo uprizoritev prvega jugoslovanskega komada — Krležino dramo »V agoniji«. Razveseljivo je, da bodo jugoslovanska odrska dela uprizarjali tudi amaterski, delavski odri. Izmed prevodov iz jugoslovanske književnosti pa ie treba omeniti skorajšnjo izdajo dveh knjig partizanske proze Vladimirja Nazora (S partizani) v založbi velike knjižne zbirke »Iskra« (Szikra); prevajalec Čuka Zoltan pa je pripravil za tisk tudi prevod Njegoševega Gorskega venca. Ob vsem tem pa bo služila načrtnemu presajevanju jugoslovanskih književnih stvaritev kulturna revija jugoslovansko - madžarskega društva ter tečaji srbohrvatskega jezika, ki so jih pokrenili ne samo v Budimpešti, temveč tudi po drugih mestih Madžarske.
Nove knjige in revije
Gore in ljudje. Glasilo odbora za planinstvo in alpmistiko FZS. Številka 9—10 Leto II. Ljubljana 1947.
Razstava del sovjetskih slikarjev Aleksandra Gerasimova, Sergeja Gerasimova, Aleksandra Dejneka, Arkadija Plastova 7. novembra — 22. novembra 1947. Slike, akvareli. Ljubljana 1947. (Katalog).
Po slovanskem svetu
Velike reke m prekopi vežejo Moskvo z morjem
Borba za izhod na morje se vleče kakor rdeča nit skozi vso rusko zgodovino. Ze v začetku srednjega veka so ladje novgorodskih trgovcev plovile po Baltiškem, Belem in Severnem ledenem morju. Ladje iz Kijeva pa so v 9. in 10. stoletju vozile do Carigrada. Zanimanje Ruti je za morska pota je prišlo prav po ebno do izraza v dobi Petra Velikega, ki je zlasti visoko cenil naše dalmatinske rojake kot pomorce. Leta 1697. je poslal mladeniče iz plemenitaških in bo-jarskih rodbin v Benetke, jejer jih je naš rojak Marko Martinović iz Perasta v Boki Kotorski učil pomorstva. Dalmatinec Matej Znajo vic pa je bil v tisti dobi poveljnik ruske flote, si je v treh pomorskih bitkah premagala Svede. V Perastu še danes hran1 jo ukaz Petra Velikega o postavitvi Zmaje viča	kapetana ruske flote.
V 18. in 19. stoletju je sledila doba velikih ruskih ekspedicij, med katerimi so najbolj znane Beringove ekspedicije v Tihem oceanu. Toda pomorsko raziskovalno delo se je v Ogromnih razmerah razvilo šele v dobi po Oktobrski revoluciji. V 50 let.h je šlo samo v severna morja 84 ekspedicij. ki so prevozile skupaj 200.000 km. Najbolj znane so ekspedicije, ki so odprl ' plovno pot vzdolž vse severne obale Sovjetske zveze do preboda v Tihi oream «kozi Beringovo ožino.
Da si zagotovi pot na docela odprto morje, je že carska Rusija med prvo svetovno vojno zgradila lOOOkm dolgo železnico, ki vodi do najbolj severne In.-c, do Murmanska. Ta železnica je danes dvotirna in predstavlja najvažnejšo pot Sovjetske zveze do odprtega morja, zakaj luka v Murmansku je tudi pozimi prosta ledu, medtem ko je dohod po Belem morju do Arhangelska pozimi zaprt zaradi ledu. TopM vodni tokovi, ki prihajajo vzdolž skandinavske obale in okrog Severnega rta preprečujejo, da bi morje na področju Murmanska zamrznilo. v Domovinski vojni je imela prav ta luka ogromen pomen.
Težnja po izkoriščanju vodnih cest, ki omogočajo izh< d na morje, je prišla do izraza v veličastnih delih za gradnjo velikih plovnih prekopov v dobi prve in druge petletke. Leta 1954. je bil -.grajen Stalinov prekop, ki veže ob naslonitvi na Ladoško in Oneško jezero Baltiško morje z Belim morjem oziroma s Severnim ledenim morjem. Pred desetimi leti pa so dovršili najveličastnejše vodograd-beno delo, orjaški prekop Moskva — šolsta, ki omogoča ne samo naj večjem reškim ladjam, temveč tudi srednje velikim morskim ladjam prehod s področja oh Baltiškem ali Belem morju v področic Volgeim Kaspiškega moria. Tako je lairri sovjetska vojna ladja »Kapetan Gorašenko« prevozila 2000
Sl sitem velikih plovnih rek ki prekopov po stanju pred domovinsko vojno
km dolgo pot od Arhangelska do Moskve in od tod po 5000 km dolgi poti iod Moskve do izliva Volge pri Astra-hanu in dalje po Kaspiškem morju do Bakuja. Ob otvoritvi prekopa Moskva—Volga je maršal Vorošenko dejal, da je Moskva luka treh morij: Baltiškega morja, Belega morja in Kaspiškega morja. Po zgraditvi prekopov Volga—Don (pri Stalingradu) in Oka—Desna pa bo Moskva zvezana 6 petimi morji.
Ti prekopi, ki vežejo naj večje plovne reke, pa niso važni samo za zvezo središča države z morjem, temveč tudi za obvladanje naglo rastočega notranjega prometa. Po Volgi, ki po svoji prevozni zmogljivosti lahko nadomešča 6 vzporednih železniških prog, prihaja v Moskvo nafta iz področja Kaspijskega morja, po vodnih cestah prihajajo ogromne količine lesa in gradbenega materiala, žita in raznih živil, odvažajo pa 6e v oddaljena področja proizvodi industrijske delavnosti. Nobeno drugo prometno sredstvo ne omogoča tako cenenega prevoza kakor vodna pot, zato se izplačajo tudi uajvečje investicije v ta namen.
Prekop Moskva—Volga ie najveličastnejše delo druge Stalinove petletke. Zgrajen je bil v neverjetno kratkem času 4 let in 8 mesecev, čeprav je zgrajen v dolžini 128 km za naj večje rečne ladje in čeprav je bik) trebi, zgraditi v zvezi s prekopom 200 velikih' tehnjčmh objektov, med drugim 11 ogromnih zapornic. 6 betonsk’h vodnih solistov za spušča-■nje in dviganje ladij, ki je potrebno zaradi premaganja višinske razlike. ~ železniških in 12 eestn>h mostov, k-so vsi grajeni tako visoko, da je pod
mostovi omogočen neoviran promet. Zgraditi je treba 9 pristanišč-(in 2 veliki luki, moskovsko in ribinsko, ki ju zaradi ogromne obsežnosti imaujei-o Moskovsko morje in Ribinsko morje. Zaradi primerjave naj navedemo, da so Sueški prekop, ki nima nobenih velikih tehničnih naprav gradili 14 let, panamski prekop, ki je dolg le, SO km, pa so gradiilr 55 let, Prekop’ Moskva—Volga pa ne služi samo prometu. Za izkoriščanje vodnega padca v prekopu so zgradili 8 velikih hidro-električnih central.
Celotni sistem vodnih cest pa bo mogoče v polni meri izkoristiti šele tedaj, ko bosta zgrajena tudi prekopa med Oko in Desno ter med Volgo in Donom. Gradnjo prekopa Volga-Don je prekinila Domovinska' vojna. Ko bo zgrajen tudi ia prekop, bo ustvarjena plovna zveza med področjem Volge in Azovskim oziroma Crnim morjem. Pot po Volgi v Kaspiško morje pelje namreč v zagato, kajti Kaspiško morje ni morje, marveč jezero. Šele tedaj, ko bo ustvarjena zveza s Črnim morjem, se bo odprla not preko Volge v Črno morje in Sredozemsko morje, obenem pa bo omogočen cenen prevoz premoga iz Donieškega bazena v velike tova m p Povolžja. Čeprav bo prekop med Volgo in Donom dolg le lOokm. Ho treba pri grading-' premagati ogromne ovire. Zarad- višinske razlike m 'd obema rekama bo treba za polnitev prekopa črpati vodo po več kilometrov dolgem cevovodu ogromnih dimenzij v najviše predel prekona. Zgraditi bodo mornlr i bazene za dviganje in spuščanje Ind'j. Tod» tuli tega ogromne g :	d-In «p «o tersko
l judstvo ne b . ustrašil >
/

PO DOMOVINI
Proslava velike oktobrske revolucije je Mia velik praznik za vse slovensko ljudstvo
Ha proslavi v Kranju je govoril tov. minister za delo Ivan Regent
V	četrtek dne 6. t m. Je bfla v
Kranju množična proslava velike Oktobrske revolucije.
rSa pobudo mestnega OF odbora so tega dne krasile vse hiše v mestu in okolici zastave, v okusno urejenih u-ložbah so bile med cvetjem in gesli razstavljene slike velikega Lenina, Stalina in maršala Tita. Zvečer je bilo mesto slavnostno razsvetljeno.
Ob ogromni udeležbi ljudstva ct vseh slojev se je ob 19. uri razvila izpred bmdikalnega doma mogočna povorka. Na čelu je igrala mestna godba, z., njo je strumno korakala vrsta naše vojske, nato sindikalne organizacije z zastavami, šolska mladina z baklami in lainpiončki in razne druge ustanove. Med petjem in vzklikanjem Stalinu in Titu je prispela povorka pred hišo MLO. Tu jo je pozdravi! predstavnik mestnega OF odbora, nakar je povorka krenila nazaj pred Sindikalni dom, kjer so nasi vojaki in civilisti zaplesali Titovo kolo.
Ob 20. uri se je pričela proslava v do zadnjega kotička zasedeni sindikalni dvorani. Po državni himni Sovjetske zveze in po Delavskem pozdravu, ki jih je vzorno izvajalo pevsko društvo »Prešeren«, je burno pozdravljen stopi, na oder tov. minister za delo Ivan Regent. Opisal je ogromen pomen oktobrske revolucije in zgodovinski potek dogodkov pred oktobrom 191?. Obrazložil je borim junaške boljševiške partije in njenih voditeljev, borbo za neodvisnost domovine, borbo za nov red, za svobodo novega sveta, novega človeka. a.jucistvo je z razumevanjem in odobravanjem spremljalo izvajanja tov. ministra in ga za njegov govor nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem. iNato so nastopili učenci Tekstilne šole z zborno recitacijo »Lenin«, poročnik in borec JA pa sta prispevala dve deklamaciji. Množice so se po zaključku proslave še dolgo zadrževale v mestu in vzklikale Leninu, Titu in Stalinu.
V	hiši MLO je v okrašeni izložbi razstavljena v lepem okvirju okusno opremljena ir umetniško izdelana spomenica, ki jo pošilja delovno ljudstvo iz Kranja Vrhovnemu sovjetu zveze Sovjetskih socialističnih republik ■: Moskvo s sedečim besedilom:
_ »Delavci, kmetje in delovna inteligenca iošiljamo iz srca Gorenjske, iz mesta Kranja, kjer stojimo na budni straži proti nazadnjakom, plamteče pozdrave vsemu sovjetske-
mu delovnemu ljudstvu za njegov m i je bila porušena od bombardiranja
naš prazničen dan, z obletnico Velike oktobrske revolucije.
Trdno odločeni, da bomo zvesto čuvali izročitev tega velikega dne, se trudimo in delamo za mir in srečo svojega ljudstva, ki naj roko v roki z drugimi svobodoljubnimi in naprednimi narodi koraka lepši bodočnosti naproti.
Misel na Vas, na Vašo zmago, nam vliva pogum in zaupanje. Da bi se mnogo let v miru in v delu obhajali današnji praznik. Delovno ljudstvo — Kranj.«
V	nizu proslav širom naše domovi-
ne je Kranj dostojno in prepričevalno dokazal visoko razumevanje do velikega praznika in potrdil svoje neomajno zaupanje do našega vodstva, nesebično voljo do dela. ljubezen do naše domovine in bratsko prijateljstvo do naše velike zaveznice Sovjetske zveze.	B. B.
V mariborski livarn! In tovarni kovinskih izdelkov so y zvezi s proslavo Oktobrske revolucija proglasili novatorje in udarnike
V	četrtek popoldne je bila v mariborski livarni in tovarni kovinskih izdelkov proslava 30. obletnice Velike oktobrske revolucije. Na proslavi je govorila članica propagandne komisije MOÖF Marija Prezelj o njenem pomenu. Uvodnemu govoru je sledil umetniški del programa, v katerem je nastopil tovarniški pevski zbor.
V	imenu uprave se je direktor to-
varne zahvalil delovemu kolektivu za požrtvovalnost, da je tovarna dosegla letni plan v najvažnejših proizvodih. VVlečeno medenino so dosegli 92%, plan bronastih odlitkov že v avgustu 100	, prav tako tudi plan gradbene-
ga okovja v septembru 100%. Zatem je direktor proglasil 11 udarnikov, 2 novatorja ter pohvalil in nagradil 38 delavcev in nameščencev. Med udarniki so Avgust Male, najboljši delavec v tovarni, dalje Janez Kranjc, ki je presedal normo za 35 do 40%, Ivan Pipan, ki si je sam zvišal postavljeno normo na stružnici za 40% bi jo presegel za 21%. Proglašena novatorja sta Srečko Gazer, ki je izumil novo orodje za izdelavo zobnih pogonov, s pomočjo katerega proizvajajo 50% hitreje, pri tem pa prihranijo 30% materiala, Jože Grnek pa je izumil glavo za koničenje medeninastih palic in s tem povečal proizvodnjo za 200%.
Delovni kolektiv mariborske livarne in tovarne kovinskih izdelkov, ki
Prenos žrtev pel Sv. Urhu v skupno
grobnico
in iz katere je okupator odpeljal nad 40% strojev, je od osvoboditve dosegla velike uspehe. V primeri z L 1939 se je učinek dela povečal za 305%, prav tako pa je močno narastla proizvodnja v primeri s predvojnimi leti. V prvi petletki se bo podjetje povečalo za 6S0%.
Ves Gornjeradgonskl okraj je proslavil obletnico velike zmage delovnega ljudstva
Gornja Radgona, 7. novembra Proslave 30. obletnice Velike oktobrske revolucije se bilo po vseh šolskih središčih že v pripravah tekmovanj množičnih organizacij na knl-tiirno-prosvetnein področju, v postavljanju planov, v organiziranju in ustanavljanju rdečih kotičkov in študijskih krožkov. V Gornji Radgoni, Radencih in Apačah so bile otvorjene ljudske univerze s predavanji o Oktobrski revoluciji.
Velika proslav» pa je bila v Gornji Radgoni na predvečer velikega praznika. Že v popoldanskih urah so bile vse hiše okrašene z zelenjem, zastavami in slikami Lenina in Stalina. Oh IS. so se pri opekarni zbrali člani sindikatov, množičnih organizacij, šolska mladina in ostalo ljudstvo ter se strnili v mogočno haklado. ki ie krenila z domačo godbo na čelu v mesto, okrog gradu mimo reke Mure v novi Prosvetni dom. kjer je bila svečana akademija, ki jo obsegala IS točk kulturno-prosvetnega sjHireda. Nova prostorna dvorana je bila premajhna, da bi sprejela vso nad tisoč-glavo množice. Mnogo ljudi je moralo ostati zunaj. Sodelovali so med drugim štirje pevski zbori. Prvikrat je nastopil pevski zbor Dbigovci, nadalje pevski zbor strokovno nadaljevalne šole in vojaški pevski zbor. Zelo učinkovita je bila zadnja točka sporeda »Zdravstvuj Moskva«, ki so jo izvajali gimnazijci skupno i domačo godim. Ob zaključku akademije je vsa dvorana zapela himno »Hej Slovani«.
Tudi v Apačah in Radencih so bile jiroslavo W na predvečer. Posebno obširen program je bil v Apačah. Sodelovali sta Kmeioza in Viuoza ter pionirji z recitacijami in pevskim zborom. Prizor »Srečanje z Rdečo armado« je bil sprejet s posebnim navdušenjem. Enako tudi pesem »Ka-tiuša« s spremljevanjein harmonike. V Radencih so se proslave udeležili v posebno lepem številu člani sindikata. Prvikrat je nastopil pred kratkim ustanovljeni pevski zbor AFŽ. Dane« so bile proslave na vseh šolah, ki so bile prav tako zelo dobro obiskane.	Kovič.
Dijaki Tehniške srednje šole so si ogledali K. Simonova »Rusko vprašanje« in se zahvaljujejo upravi »Drame« in
igralcem
Mladinska organizacija Tehniške srednje šole je v zvezi s proslavo Oktobrske revolucije organizirala me\l drugim tudi dramatske predstavo za dijasivo in sindikalno podružnico zavoda. S teni v zvezi se je dogovorila z narodnim gledališčem »Dramo« v Ljubljani, da nam omogoči množični obi k gledališča. Uprava gledališča je z razumevanjem sprejela naš predlog ter prirecJa znano predstavo K. Simonova »Rusko vprašanje«. Že neki^ dni pred predstavo so bile razprodane na šoli vse vstopnice, kar dokazuje veliko zanimanje naše mladine za gledališko umetnost Da ne bi bili c!) predstavo dijaki, ki imajo popoldanski pouk, kateri traja dnevno do 20. ure. je ravnateljstvo zavoda odobrilo, da se na dan predstave zaključi pouk dve ure prej kakor običajno. S tem jt bila izpolnjena želja vsega zainteresiranega dijaštva, ki se je predstave lahko polnoštevilno udeležilo.
Pred pričetkom predstave je oil kratek nagovor. Ni potrebno opisovati občutkov, ki so nas obdajali med predstavo, saj so igralci »Drame« ta-
ko prepričljivo in nazorno odigrali svoje vloge, da smo odnesli najlepše vtise o vsebini in umetniškem podajanju snovi. Zahvaljujemo se zato upravi gledališča, ki je s pravilnim razumevanjem omogočila našemu di-jnštvu in sindikalni podružnici cenen obisk predstave, na drugi strani pa se zahvaljujemo igralcem in sodelavcem drame za trud, ki so ga vložili v to, da so tako življensko in nazorno prikazali vsebino in potek ene najlepšili sovjetskih dramatskih del.
Zbližanje z dramatsko umetnostjo, ki je bila r.ekdnj dostopna samo »boljšim« slojem, nam zagotavlja tisti široki kulturni razgled, ki je tako potre- ostala težaška dela je ljudstvo sko-
jco, kakor hitro bodo zlegle Ikre, ki jih bodo gojili naprej. Italijani so ribe, po sebno postrvi v Soči, že skorajda uničili in je danes potrebna vsa skrb, da bodo vzgojili nov zarod. Pred dnevi so pripeljali iz Slovenije tudi večje število rdečih krapov in rakov za isti namen. To je danes vse bogastvo oplojevalnice, s pod stalnim nadzorstvom in skrbijo stro kovnjakov, za katerih namestitev bo po skrbela država, ki je prevzela oplojeval nico v svojo posest, bodo privzgojili nov narod.	V. S.
V Obrežu so proslavili otvo ritev postaje, ki so jo zgradili s prostovoljnim delom
Po več ko' enoletnem požrtvovalnem delu je dobil Obrež svojo železniško postajo. Gradbena in vsa
ben novemu človeku. Prepričani smo, da bo to zbližanje rodilo obilo uspeha in da se bomo še z večjim veseljem vkl jučili v »mladinski abonma«, saj smo prepričani, da bo tildi narodno gledališče imelo vse razumevanje za naše pričakovanje ter bo v polni meri še nadalje opravljalo svojo veliko nalogo na področju dramatske ustvarjalnosti..
Mladina Tehniške srednje šole v Ljubljani
Cigani v černelavcih se koristno vključujejo v skupnost
V vasi Cernelavci blizu Murske Sobote so med prvimi v okraju s podpis« potrdili kandidatno listo za volitve v KI.O. ki so jo predlagal: aktivist: OF. Kljub nasprotni propagandi kmetje niso nasedli, ker so bili prepričani, da «majo v predlaganih kandidatih ljudi, katerim lahko zaupajo, da bodo pravilno organizirali in vodil« krajevno gospodarstvo v korist vseh vaščanov. Vas je razdeljena na tri volivne enote, od katerih je zadnja cigansko naselje. Cigani so z veseljem sprejeli vest, da lahko tudi oni, sedaj prvič, postavijo svojega kandidata. Na množičnem sestanku so sklenili, da bodo na dan volitev tekmovali z vasjo.
Cigansko naselje obsega 12 hiš, v katerih živi okrog 200 ciganov. Preživljajo se predvsem s tem, da hodijo na sezonska dela v Slavonijo. Delajo pa. tudi na gradiliščih. Okrog hiš imajo nekaj zemlje, ki jo obde-
lujejo. Prej so jim to zemljo orali kmetje iz vasi, katerim so zato morali odslužiti z delom. Zdaj so jim vse preorali traktorji, kar je bilo mnogo fileje.
Ker je med njimi 95% nepismenih, so si organizirali tečaj, ki ga vodi cigan, ki jih bo naučil pisati. Povedal« so, da jih je sram. ko na gradiliščih prejmejo plačo, pa ne znajo podpisati svojega imena. Prejšnji oblasti se n« zdelo vredno polagati pažnjo na to, da bi tudi ciganski otroci hodili v šolo. Sevaj jo obiskujejo tudi oni, enako kakor drugi.
Navdušeno so pripovedovali, da je tudi njihova mladina sodelovala pri udarniških delih. Dva cigana iz njihove naselbine pa sta na Mladinski progi že s tretjo izmeno.
Naša oblast nudi ciganom vso pomoč, da se tudi oni vključijo v delo za obnovo in izgradnjo naše domovi. ...	K. II.
	
'L '	r -i ’
.-V--.	"to
t » - " '	:~A.
	
s ' , «k:	4,,
V OKVIRU PROSLAV OKTOBRSKE REVOLUCIJE bo jutri v nedeljo 9. t. m. ob 15. na Sv. Urha prenos žrtev veliko skupno grobnico. Že ob 14. I>a bodo iz okoliških vasi pogrebi padlih borcev in žrtev okupatorja na Sv. Urh. med drugim tudi pogreb Jožeta Moškrifa - Cirila, voj. in polit, poverjenika Ljuhljana-okolica. člana I00F ter člana KP. čigar zemske ostanke so včeraj položili na katafalk v Zadvoru pri Jerihi. Pri slovesnosti na Sv. Urhu bodo sodelovali združeni pevski zbori
iz Ljubljane, ki bodo zapeli pesem »Na barikade«, recitacijski zbor tekstilne šole iz Kranja pa bo recitiral Maja-kovskega pesem »Partija«. Sodeloval bo tudi mešani pevski zbor naših grafikov »Jože Moškri?« iz Ljubljane, godba vevške papirnico, ki bo spremljala pogrebe iz Zadvora, in mladinska godba iz Ljubljane, ki bo spremljala pogrebe iz Bizovika. —■ Avtobusi bodo vozili jutri v nedeljo izpred nebotičnika od 10. ure dalje.
F1ZKULTURA IN SPORT
Priprava za jesenski cress
Jesenski cross je postal že tradicionalna prireditev in ne moremo iti preko nje le z nekaj besedami, s kratkim vzpod budnim člankom ali nekaj navodilu
Vse premnogokrat se zgodi, da smatra društvo ali posameznik to prireditev za tako zvano potrebno zlo, ker je treba bodisi v trening ali v organizacijo tekmovanja vložiti precej truda, za kar je seveda potreben ča3, ki ga pa nihče nima, kakor se marsikje sliši. Tovariši, to ni v redu. Vsaka množična organizacija, vsaka ustanova, vsak urad se mora v teh dneh zaključka naše letne športne sezone pripravljati na jesenski cross. Vzpodbujajmo drug drugega, pojdimo dobre volje k treningom in na tekmovanje. Ne izgovarjajmo se s tisoč izgovori, ne odvračajmo s slabo voljo in nerazpoloženjem še drugih od namena, da se končno pridružijo vrstam veselih, zdravih fizkultur-nikov.
Letos naj ne bo cross samo množična manifestacija, ampak tudi izraz in živ dokaz volje delovnega ljudstva, da se zaveda važnosti in pomena fizkutture za svoje življenje. Z udeležbo pri teku naj vsakdo dokaže, da je pripravljen sodelovati v naših vrstah — saj je to v prid njemn samemu in 8 tem tudi skupnosti.
Nesmisel je, tekmovati v jesenskem crossu prisiljen in nepripravljen. S tem fizkulturni organizaciji samo škoduješ. Vprašaš znanca, ki ga srečaš na trenln
gu ali na tekmovanju: »Si se končno tudi ti pridružil našim vrstam?« Pa ti odgovori s kislim obrazom: »O ne, samo cross pa moram teči!« Takih primerov mora biti vedno manj. Jasno je, da jih boš vedno še našel, prišel pa bo tudi čas, ko bodo naše vrste polne, ko bo ob pozivu na tekmovanje stotiue fizkultur-nikov prostovoljuo začelo s sistematične pripravo.
Niso redki primeri, ko se nekateri Izgovarjajo: »Saj bi rad sodeloval, pa me nihče ne pozove, nihče nas ne zbere«. Nekaj resnice je na tem, bodimo iskreni! Naši fizkulturni referenti — zlasti po sindikalnih organizacijah se vse premalo zavedajo važnosti naloge, ki jim jo je poverila organizacija. Mnogokrat člani sindikata niti ne vedo, kdo je njih fizkulturni referent. V takih primerih nam je jasno, zakaj je odziv članov sindikatov v telovadnice oziroma na crossib minimalen.
Zdaj, tovariši, naj si vsak fizknltnmi referent sindikalnih organizacij da nalo go, da pripelje na tekmovanje čim več svojih »ovčic«. Pa ne z dežniki, torbicami in visokimi petami, temveč pripravljene, vesele in a trdim sklepom, da pridejo Se drugič in tretjič med nas in Se in Se — da postanejo pravi športniki, saj pri nas je doma zdravje in radost, pri nas je mladost.
Mira S.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Soboto, 8. novembra: Bogomir, Mirko Nedelja» mivem.brh: Božidar SPOMINSKI DNEVI t. XI. 162». — Bitka na Beli gori 8. XI. 1517. — Rojen naropali voditelj Davorin Trstenjak.
DE2UKNA LEKARNA Centralna tekam. Tromo«:je.
NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
LJateliaaa: dr. Kuralt Vončina Marija,
Gledališka “ulica 13. od sobo.o opoldne «to ponedeljka do 8. zjutraj.
Celje: dr« Lovšin, Gubčeva S/H- od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj Maribor: d$. liaražio Aleksander, Je-rovškova ul. 21, telefon 24-53. oi sobote opoldne do “ponedeljka do 8. z/utraj.
SLOVENSKO IN A KODNO GLEDALIŠČE V> LJUBLJANI Drama
Predstave v okviru proslave 31. obletnica Oktobrske revolucije Sobota. 8. itfüv.. ob 20 : Alinogenov: V
lajgi. Za/iijučena predelav u za četrt š-:ko Ke/frirrad
Nedelja. V. nov., ob 20«: Levstik-Kreft: Tugomea. Izven.
Poncdeljt/k, lu. nov. ob 10.: Nufiič: Gospa njjuißtrica. Red C.
Da sol omogoči obisk tudi gledalcem s poti rdel ja in iz okolice Ljubljane, bo Dram 4 prirejala popoldanske predstave ob nedeljah. Prva taka predstava bo ▼ nedeljo, dne S. t. m. ob 15. uri v okviru predstav v proslavo 30. obletnice Oktobrske revolucije. Uprizori se Levstik-Kreftov »Tugomer«.
Y.n današnjo dramsko predstavo »V fajgi« so šo vstopnice za ložne sedeže 'in dijaško stojišče v prodaji pri dnevni blagajni t Operi.
Opera
Predstave ▼ okviru proslave Sl letnica
Oktobrske revolucije
Sobota, 8 nov., od la dl», umila: Ivan Susanin Izven.
Nedelja, 9. nov., ob 19.30: Borodin: Kne* Jgor. Izven.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom	Začetek ob 20. url
Sobota, 8. nov.: Fr. Roš: »Mokrodolci«-Premiera, otvoritev sezone.
Nečija. ‘J. nov.: Fr. Kos: sMoikrodolci«.
V Šentjakobskem gledališču bo v soboto 8-, ob 2U. premiera zabavne komedije našega rojaka Frana Koša »Mokro-dolei«. Pri predstavi sodelujejo: Briiita, Batelino, Gnidovec, Lavrih, Lombar, Moser, Urouričeva, Gorjupova, Simončičeva. V nedeljo 9. ob 20. bodo igro ponovili. Vstopnice prodaja Obersnei. Gosposvetska c. 3, tel. 22-90.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE - Kranj Sobota, b. nov. ob 20-: Voulijoki: Žen« na Nlskavuorijn (gostovanje Ljudskega odra iz Tržiča).
Nedelja, 9. nov. ob 14.: Golia: Sneguljčica. — Ob 17.: Kreft: Celjski grof.e. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Shakes peares
V NEDELJO, DNE 9. NOVEMBRA 1947 ob 14.S0
Triglav (mladina) : Enotnost (mladina)
Naša krila : FD Enotnost
PREDTEKMA OB 13.15
NOGOMETNA TEKMA ZA POKAL FLRJ
IGRIŠČE DOMA ARMIJE — LJUBLJANA, TYRSEVA CESTA
FD Triglav : Garnizija Ljubljana
Sirena opekarne v Kobaridu tn spomladi spet poklicala na delo
Okrajno gradbeno podjetje v Tolminu Je pred dobrimi 14 dnevi prevzelo obnovo in vzpostavitev obrata v opekarni v Kobaridu. Opekama je bila pred vojno last nekega Italijana in od kapitulacije Italije 1. 1943. ni več obratovala. Že lani je Zavezniška vojaška uprava začela nekaj popravljati in obnavljati, delo v opekarni pa le ni oživelo. Takoj po priključitvi pa je gospodarsko življenje v tem predelu dobilo novo osnovo. Kljub pomanjkanju delovne sile se je vendarle našlo nekaj desetin delavcev, ki so poprijeli za delo in v kratkem časa pozidali epekamiško hišo in bodoče upravno poslopje, ki so ga jeseni L 1943. Nemci požgali, še pokriti Jo bo treba, pa bo varna pred zimskimi neprilikaml.
V obnovljenem obratu bodo stroji po dolgih letih spet zapeli svojo pesem. Za delovnega človeka tu ne bo r.ikoli zmanjkalo dela, prav tako ne ilovce, ki jo je v okolici opekarne toliko, da je še pet stoletij ne bodo izčrpali, kakor pravijo domačini.
Oplojevalnica rib v Kobaridu je prešla v državno posest
Oplojevalnico postrvi in drugih plemenitejših rib je imela pred leti v Kobaridu v posesti neka italijanska družba iz Trsta. Oplojevalnica je bila izredno lepo in moderno urejena, toda v zadnjem času je bila nekoliko zanemarjena, da je bila zdaj v resnici potrebnega dobrega gospodarja.
Danes so skoraj vsi bazeni na prostranem vrtu prazni. Le v enem od njih je par desetin postrvi, ki pa Jih bodo spet polovili in odnesli nazaj v Sočo in Idri-
raj 100%. opravilo s prostovolj aim delom. Razumljivo je, da je za posta nek prvega vlaka vladalo ogromno zanimanje saj Ixxlo železniška postaja in z njo zvezane ugodnosti delovnemu ljudstvu pravo zadoščenje za trud in delo, ki so ga vložili v gradnjo te postaje. Vrednost prostovoljno opravljenih del presega 100.000 din. Svečanost otvoritve je bila pri opoldanskem vlaku. Pred trakom, na katerem so visele slovenske in jugoslovanske zastavice, se je vlak ustavil in po krajšem postanku nadaljeval vožnjo prot« Središču. Goste in^ domačine je pozdravil predsednik KLO, k uspehu pa je delovnemu ljudstvu čestital predsednik OLO Ptuj. Prisotni so bili tudi zastopniki državnih železnic. Kakor je postaja uspeh dela in naporov ljudstva KLO Obrež, tako ima tu !. veliko praktično vrednost. Obrež, Salovci in Frankovci ki so < ddaljeni od dragih postaj več kilometrov, so s tem mnogo pridobili. Hkrati pa bo ta postaja služila tudi hrvatskemu ljudstvu, ki živi preko Drave in ima novo postajo prav blizu. Onstran Drave je več vasi in že govore, da si nameravajo te vasi urediti majhen brod za prevoz.
Z vztrajni.« delom delovnega lju i-stva in pomočjo ljudske oblasti ie zgrajena nova postaja dokaz politič-no-go>podarake zrelosti ljudstva.
AFž v Ormožu v predvollvnl kampanji
Na predvolilnem sestanku so antifašistične žene v Ormožu sklenile, da bodo z največjo aktivnostjo posegle v predvo-livno borbo. Sklenile so, da bodo zakti-virale vse žene v Ormožu in okolici, da bodo oddale svoj glas za najvrednejše predstavnike ljudske oblasti, ki pa morajo po volitvah s svojim resnim delom za ljudstvo dokazati, da so vredni njegovega zaupanja. Enkrat za vselej bodo obračunale z staro miselnostjo, z zastarelim načinom dela in z birokracijo, ki se marsikje — tudi v Ormožu — ovira razvoj našega ljudstva.
Z zahtevo naj bodo tudi predstavnice AFŽ v bodočem ljudskem odboru v Ormožu, so dokazale svojo ljubezen do našega ljudstva ter pripravljenost, da v naši najosnovnejši edinici naše ljudske oblasti pomagajo in podpro naše ljudstvo pri njegovih naporih za našo boljšo bodočnost ter bodočnost vsega demokra tičnega sveta.
V nedeljo 9. t. m. se bosta ob 1Ü.3U uri na igrišču Doma Armije ob Tyr-ševi cesii pomerili v predzadnji letošnji prvenstveni tekmi enajsterici FD Triglava in Garnizije Ljubljana.
Jesensko prvenstvo slovenske lige se bliža svojemu zaključku, toda stanje na tablici še ni jasno. Zato se obeta v nedeljo napeta in zanimiva
mesto na tablici izboljša, Garniziji pa, da se obdrži na vodilnem mestu in učvrsti.
Nedeljsko srečanje bo hkrati tudi poslednja preizkušnja za predstoječo najtežjo tekmo Garnizije, ki Lo moral svoje sile pomeriti še z FD Kladi-varjem iz Celja, sedanjim drugim na tablici in kjer se bo rešilo vprašanje
!x»rba, kaiti obema moštvoma so po- i jesenskega prvaka slovenske nepotrebne točke; Triglavu, da si 6voje I metne lige.
ECZ : Litostroj
V soboto popoldne ob 15. bosta pomerila svoje moči na igrišču Triglava ECŽ in Litostroj. Tekma obeta biti zanimiva, ker bo ECŽ hotel obdržati svoj sloves, ki si ga je pridobil v tej panogi. Litostroj pa bo hotel pokazati, da s svojo igTO zasluži, da sodeluje v spomladanskem tekmovanju sindikalnih aktivov. Ljubitelji nogometa vabljeni. — Vstop prost.
Trimesečni tečaj športnega jadranja
Od 15. novembra do 15. februarja bo v Splitu v Zveznem športno brodarskem centru trimesečni tečaj športnega jadra nja. Pogoji: starost 17 do 2a let, če so že odslužili vojni rok; v nasprotnem pri ineru 17 do 18 let in 23 do 25 let; ter da prijavljenci znajo plavati in se ne bojijo morja. Po končanem tečaju imajo tečajniki možnost namestitve pri komisiji Te hnika in šport kot športno-brodarski inštruktorji. Vse stroške oskrbe za čisa tečaja nosi Zvezni odbor za športno brodarstvo FLRJ. Tečajniki potrebujejo samo svoje perilo.
Prijave je treba poslati do 10. nov. 19-47 na Republiški odbor za športno brodarstvo LR Slovenije, Ljubljana, Cekinov grad.
Jesenski cross Krima
FD Krim priredi v nedeljo 9. novem bra ob 10.80 v Mestnem logu na križišču Vipavske in Gerbičeve ulice tek čez dm in strn. Proge: Moški: od 14. do 10. let 1000 m, od 16. do 18. let 1500 m; od 18 .do 40. let 2000 m, Zenske: od 14. do
16.	let 600 m; od 16. do 18 let 800 m; od
18.	do 85. let 1000 m; nad 35. let 600 m. — Vsi aktivi društva in članstvo naj se v polnem številu udeleže zaključne množične fizkultume prireditve v letošnjem letu. Zbirališče je ob 9.80 pred gimnazijo Da Viču.
Službene objave
FZS — strok. odb. za namizni tenis lavlja viem okrajnim in mestnim fiz-kulturnim odborom — referentom za namizni tenis, da za nedeljo 9. novembra sklicani svet za namizni tenis odpade zaradi «klicanega sveta v Beogradu ter bo 23. nov. t. 1. ob isti uri na Taboru. Ponovno opozarjamo vse referente, da
je udeležba na tem svetu v Ljubljani strogo obvezna. — FZS, atrokovni odbor za namizni- tenis.
MFO — poTerjenlštro za nogomet objavlja: za nedeljo 9. 11. 1947 se določajo sledeče prvenstvene mladinske nogometna tekme: Triglav : Enotnost — sodnik Glušič, sluz. Sintič, predtekma Enotnost : Naša krila. Ihan : Mengeš — sodnik Flis, sluz. postavi OFO Kamnik. Igrišče Ihana ob 9.30 uri. — Za vodstvo prvenstvene tekme Mengeš : Domžale v Mengšu se določa Logar. Pričetek ob 14. Sekretar.
FD Krim poziva svoje članstvo, naj se zanesljivo udeleži v nedeljo 9. t. m ob 9-30 zbora pred gimnazijo na Viču zaradi potrebnega dela pri jesenskem crossu. Zanesljivo naj pridejo tovariši Gvido, Paternoa, Pukelj, Ravnikar Vera, Habjan Miro. Loboda Vinko, Dular Tone, Grošelj Vida, Hribernik Rozi, Sinčič Fanika, Saksida Janez, Kušar Dore, dr. Pihler Rudi in Žerjav-Zaletelj.
FD Krim — nogometna sekelja. Zaradi prvenstvene ligaške tekme s FD Pole-toTn — Maribor morajo biti na glavnem kolodvoru jutri . zjutraj najkasneje ob 4.15 naslednji igralci: Logar, Nagode I, Nagode II, Stritih, Jarc, Stergel. Marolt, Korošec, Božič, Zajko, Oulik, Remec, Kumar. — Načelnik.
Planinska skupina FD Škofja Loka obvešča vse Sane. da bo redni občni zbor v sredo 12. novembra 1947. ob 19. v dvorani fizkultumega doma I. nadstropje. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora zanesljivo udeleži.
Sabljaška sekcija SFD Poleta, Maribor. Za zamudnike, ki jih nismo mogli sprejeli v naš prvi tečaj za začetnike, priredimo konec novembra drugi začetniški tečaj. Prijave v ponedeljek, «redo ali petek od 18. do 20. ure, v telovad niči, Pipnševa ul. 17.
Uradne objave
AVTOBUSNA PROGA TREBNJE-ST. RUPERT—MOKRONOG— ST. JANŽ
Avtobusna proga Trebnjo-^St. Rupert— Mokronog—Št. Janž bo pričela obratovati 9. novembra t. L po naslednjem voznem redu:
15.10 odh. Trebnje	prih. 7.20
15.40	Št. Rupert	6 50
15.56	Mokronog	6.34
16*30 prih. Št. Janž	odh. 6.00
Proga obratuje vsak dan. DAPPS
VESTNIK URADA ZA CENE PRI PREDSEDSTVU VLADE LRS'
Ima v Številki 33, letnik II, z dne 8. nov. 1947. naslednjo vsebino: 162- Odločba o enotnih prodajnih eanah za konfekcionirano perilo.
163.	Odločba o cenah za cvetje.
164.	Odločba o ceni za pivo.
165.	Dopolnitev odločbe o cenah za za-•teklenitev oken.
Sobota, 8. nov. ob 20.:
»Kar hočete«. Izven.
Nedelja. 9. nov., ot> l5-i Nušič: »Dr«. Izven. — Ob 28-: Shaw: »izkoriščevalci«. izven.
•
Za slušatelje arhitekture vseh letnikov
bo volilni sestanek v vodstvo L.ŠM v ponedeljek ob 19-30 v šoli na Grabnu. Za člane LSM obvezno.	2727-a
Medlclncl 5. semestra! V ponedeljek 10. novembra se obvezno udeležite ob ‘■*18. uri v patološki predavalnici volitev v skupinsko vodstvo! Kdor upravičeno ne pride, naj so pismeno oprosti. — Ser kretarijat.	27t#6-n
Planinska skupina SFD Kladlvarja vabi vso člane planinske skupine in ljubitelje naših gora na mini letni občni zbor v torek 11. novembra 1947 ob 20. v mali dvorani Doma OF (Union). Dnevni red: poročila, volitve, predlogi, razno.	272,Vn
Slovenci v Jugoslovanski vojni mor-narlel pošiljamo svojim domačim, prijateljem in znancem prisrčne pozdrave. Želimo, da dosežete čim boljše uspehe pri izgradnji sv©.© domovine in izpolnitvi. petletnega plana:	Pavšič Ivan«
Ljubljana — Trnovo, Koblar Leopold, Železniki, Knaus Anton, Kibjek. p. Osel-nica. Pogorelo Ciril, Stara cerkev, Hočevar Aiojz, Ljubljana — Trnovo, Mavrin Valentin, Kočevska Reka, Kl&uzer Rudi, Celje, Agrež Ivan, Brežice, Šekoranja Ivan, Bizeljsko."
Iniciativni odbor za fizkulturno društvo Rajona Moste poziva vso sindikalne podružnice in terene našega rajona, da se v čim večjem številu udeleže crossa, ki ga prireja iniciativni odbor. Cross bo v nedeljo 9. novembra t. 1. ob 9-30. Zbirališče udeležencev 'je pri tovarni Saturnus, start pa na poli na letališče-— Iniciativni odbor.
FD Triglav aktiv Zg. šiška, priredi v nedeljo 9. t. m. ob 9. na svojem štadionu jesenski kros, katerega so udeleže vsi sindikati okraja Zg. šiška. Udeležite se v čim večjem številu. Odbor 2803 Nocoj ob 20. priredi »Delavsko pevsko društvo« koncert v Mladinski dvorani v Frančiškanski ulioi v korist terena 24, »Novi trg«. Spored pester. Pevovodja tov. Vračko Anton. Vabljeni vsi! 2803-n Drevi ob 26. ste vabljeni v Trgovski dom na zabavni vočer gospodarske fakultete.	2804-n
Okrajno avtoprevoznlško podjetje v Kamniku objavlja, da je redna sezonska proga Kamnik—Stahovica—Kamniška Bistrica prekinjena.	2301-a
»Razvalina življenja« od Fr. S. Finžgarja vprlzori dramatska družina Podjetja za nizke gradnje (Uprava cest) v nedeljo 9. XI. t. 1. ob 15. v dvorani, Ambrožev trg 7. Vabljeni prav vsi! Odbor.	2S02-H
DANAŠNJE MARTINOVANJE CMD v kolodvorski restavraciji jo skrbno pripravljeno. Pridite!
KONCERTI
Šostakovič: VIII. simfonija. Znani ruski kritik in glasbeni recenzent Asafi-jev je izjavil o tem velepomembnem delu najnovejše ruske glasbeno literature sledeče: Simfonija je epopeja pogumnega človeškega srca in dokument nedavno preživele tragedije svetovno vojne. S tem je nekako podana tudi vsebinska plat simfonije same. ki je bila napisana sredi največjih vojnih grozot. Delo bo ponovno izvajal pomnoženi Radijski orkester pod vodstvom dirigenta Jakova Cipcija v ponedeljek 10. novembra ob 20. v Unionu. Vstopnice v Knjigarni, Kongresni trg.	SSGO-n
Vse posetnike ponedeljkovega simfoničnega koncerta opozarjamo, da bo razložil Šostakovieevo VIII. simfonijo dr* Valens Vodušek v nedeljo ob pol H. uri v Mali filharmonični dvorani. Vstop prost.	279S-n
V Tolmina, Boycu ln Kobaridu bodo v aoboto in nedeljo prireditve Glasbeno literarnega večera, katerega spored izvajalo ljubljanski pevci in recitatorji. V Tolminu bo večer v eolvoto ob 20-, v Boriti v nedeljo ob 15. in Kobaridu v nedeljo ob 20.	2739-n
Kinematografi
LJUBLJANA, UNION: sovjete^a pravljica »Pepelka«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 2015 uri. — MOSKVA: sovjetski film »Admiral Nahi-mov«. tednik. Predstave ob 16-15. 18-15 in 20.15. — MATICA: francoski film »Njen prvi sestanek* tednik. Predstavo ob 16-15, 18-15 in 20-15. — SLOGA:	francoski film »Alibi«, tednik-
Predstave ©T 16-15, 18-15 in 20-15. — KODELJEVO: francoski film »Potepuha v nebesih«, tednik. Predstava 19-30-ŠIŠKA: sovjetaki film »Na meji«. tednik
MARIBOR, ESPLANADE:	francosld
film »Seme v vetru«, tednik. — GRAJSKI: sovjetski film »Morski jastreb«, tednik.
CELJE, METROPOL:	sovjetski filia
»Veliko življenje«, tednik. — DOM« francoski film »Kleti hotela Majestic» tednik.
PTUJ: sovjetski film »8in polka«, tednik
KRANJ, MESTNI: -sovjetski film »Ca»
na lav,	„rV
KAMNIK: sovjetski film »Artnka«. — tednik.

Iniciativni odbor zveze borcev
Ljubljana - okolica
obvešča svojce žrtev fašističnega terorja in domačih izdajalcev, ki leže na Urhu, da bo prenos zemskih ostankov v stalno grobnico 9. novembra ob 15.
in vabi vse, ki jim je drag spomin žrtev za svobodo, da se udeleže komer moracije, ki bo v zvezi s prekopom.
Za avtobusno zvezo iz Ljubljane v Dobrunje je preskrbljeno. Putnik bo vozil od 10. ure ves dan Izpred nebotičnika.
Iniciativni odbor zveze borcev Ljubljana-okolica
Preskrba
POPRAVEK OBJAVE O DELITVI
RACIOMRAMII ŽIVIL ZA MESEC NOVEMBER
Gospodarski odsek okrajnega LO Ljnb-I;ana-okolica naznanja vsem malopro-dajalcem racioniranih živil, da se deli moka na vse dodatne živilske nakaznice v razmerju 60 : 40 t. j. 60 koruznih izdelkov in 40 enotne krušne moka. Preklicujemo razmerje moke. ki je bilo objavljeno dne 7. t. m. Pripominjamo, da za peko kruha ostane razmerje ne-iz p remen j eno.
Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje
Spored za soboto
6.00 Budnice, jutranja telovadba. 6-10 Poročila, objava programa in vremenska napoved. 6-30 Jutranji koncert. 7.00 Radijski koledar. Iz današnjih časopisov. Objave. 7.15 Bolgarske in makedonsko narodne. 7.30 Napoved časa in poročila. 7.45 Lahka glasba. 8.00—8-30 Šolska ura. — 12-30 Napoved časa. in poročila. 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 13.00 J. Haydn: Simfonija št-1 v Es-xuru. 13.30 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana. 14-00 Delo ljubljanske kurilnice. 14-10 Slovenske narodne v priredbi Prelovca in Foersterja poie Nuša Kristanova, pri klavirju Jelka Suhadolnik. 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega programa. 14-45 Igra Vaša Prihoda. 15 00—15.30 Šolska ura. — 1S.00 P le,3 in balet. 18-15 Dr. Ivan Bonač: Fizkulturniki in kajenje. 18.30 Lahka glasba. 19-00 Oddaja za jugoslovanske državljane v taboriščih za razseljenee v Avstriji. 19.30 Napoved časa in poročila. 19 45 Zabavna glasba, mali oglasi in obja~e- 20.00 Pogovori s poslušalci. 20.10 3 operne uverture. 20 30 Veder sobotni večer. 22-00 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda. 22.15 Pisana glasba do konca oddaje.
Oglasni oddelek danes odprt samo do 12. ure
Mali oglas se sprejemajo do pol 12.
Ljudska restavracija »Emona« - klet
priredi
dne 8. novembra t, I, v Emonski kleti
ZABAVNI VEČER
s plešem
Začetek ob 9. zvečer - do 2. zjutraj
Z-a. jedačo in pijačo je preskrbljeno.
Čisti dobiček je namenjen za obnovo Gorice
NA SVIDENJE!
ODBOR.
Kotlovni kamen
odstranite s
IRiN ATRIUM FOSFATOM
To je preizkušeno sredstvo in je uporaba zelo enostavna.
Izdeluje in prodaja ga
TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV HRASTNIK
KUPIM
nmjhfsi osebni avte
Fiat-topoiino, Škoda-popular ali sličen mali voz dvo- ali 4 sedežen
V zameno dam lahko motorno kolo
Zündapp 200, odlično ohranjeno, voženo 15.000 kilometrov.
Ing- F- Korent - Žalec, Štajersko
Uprava tovarne gumijevih izdelkov
„SAVA“ v Kranju
obvešča
vse sv-Cfs odjemalce,
da zaradi ogromnih količin po-slanih avtogum ne more sprejemati starih avtomobilskih plaščev v popravilo (protektiranje) in jih prosi, naj ne pošiljajo avtogum v tovarno, ker bodo iste nepopravljene vrnjene lastnikom na njihove stroške. Kakor smo že objavili, v letu 1948 ne bomo protektirali artoplaščev.
IŠČEM SLUŽBO ŠOFERJA. Večletna praksa, sem izučen ključavničar, zmorem popravila vozov. Majnardi Franc. Florjanska 21.	28.359-1
ŠOFER SREDNJIH LET I. kategorije išče mesto šoferja za osebne ali tovorne vozove. Stanojevič, Emonska št. 10.	28-238-1
SAMOSTOJNA KUHARICA z znanjem vseh hišnih del. čista, pridna in zanesljiva, želi mesto v Celju. Čeč, Mariborska 40. Celje.	28-380-1
ABSOLVENTKA abiturientskega tečaja išče službo v Ljubljani. Demšar, Miklošičeva cesta 6.	28.408-1
iMxdUa&llasil
SLUŽBO IŠČEJO
SLUŽBO DUBE
IŠČEM za takojšen nastop kvalificirano hotelsko kuharico z daljšo prakso ter administratorko z nižjo srednješolsko izobrazbo in znanjem strojepisja. Plača po odredbi. Hrana v lokalu. Javiti se osebno pri gostilni •Ojstrica«. Ljubljanska ulica št. 11, Celje.	28.035-2
STROJEPISKO z znanjem stenografije in dva mlajša pisarniška uradnika sprejme Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana — Studenec- Interesenti naj se zglasijo osebno. 28-297-2 DOBRO STROJEPISNO MOC z znanjem strojepisja išče GO AFS5 Slovenije. Vprašati od 10. do 12. Komenskega St. 7.	27.915-2
ZA VODSTVO GOSPODINJSTVA potrebujem gospodinjsko pomočnico. — Ponudbe s fotografijo in navedbo starosti na Knjigarno Djordjevič — Požarevac.	28.162-2
ZA ŽELEZNIŠKO POSTAJO LJUBLJANA sprejmemo 40 uslužbencev za nižjo eksekutivno službo t. j. za kretnike-premikače in zavirače. Reflektanti naj se glasijo pri personalnemu odseku postaje Ljubljana ter naj prinesejo s seboj naslednje listine: krstni list. drž. izkaznico, šolsko izpričevalo, potrdilo, da niso bili črtani iz volivnih spiskov, potrdilo pristojnega sodišča, da niso bili obsojeni na izgubo državne službe. Za samske uslužbence je preskrbljeno stanovanje, hrana bo pa na razpolago v železničarski menzi. — Promatno-transportno gospodarstvo Ljubljana.	28-369-2
STAREJŠO ZENSKO (upokojenko) iščem kot pomočnico. Hladin. — Garderoba. Union. Ogled od 8-—15.	28.414-2
GOSPODINJO, pošteno in pridno k dvema otrokoma 10 in 12 let na manjše posestvo sprejmem proti dobri plači. Prednost imajo interniranke. Zglasiti se osebno pri Janezu Križnarju, Pivka št. 14. Naklo.	28-394-2
VODJO ZADRUGE z znanjem knjigovodstva iščemo. Ponudbo poslati ua Kmetijsko nabavno - prodajno zadrugo Žirovnica Gorenjsko.	28-3S5-2
ZA TAKOJŠEN NASTOP IŠČEMO: poslovodjo, knjigovodjo (knjigovodko) in trgovskega pomočnika za industrijski magacin. Ponudbe na Tovarno strojil. Majšperk.	28 276-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno-ljubiteljico otrok — lahko tudi začetnica — sprejme Kernjak, Ljubljana. Tržaška c 92	28.309-2
DVA KLEPARSKA POMOČNIKA, samostojna. iščem. FIrana in stanovanje v hiši. Služba stalna. Naslov: Šener Edi kleparstvo Rajhenburg, Štajersko.	27.9S4-2
STAREJŠO ŽENSKO, vajeno kuhe, sprejme na deželi manjša družina. Plača Din 1000. Feliks Hedžet trgovec, Veržej.	28.003-2
SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO. starejšo, vajeno otrok, za vsa hišna dela, z znanjem povprečne kuhe za dobro plačo išče družina v Kamniku. Samo z večletnimi spričevali. Naslov in ostalo pri Tozon, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 13-III.	28.013-2
NAKUPOVALCA, veščega za vse trgovske artikle, iščemo. Zglasiti se osebno ali pismeno na upravo. — Okrajni magacin Trebnje — sedež Mirna.	28.407-2
KOMPLETNO SPALNIOO U hrastovega lesa prodam. Miklošičeva O. 19-IV-, desno.	28-348-5
OTROŠKO SUKNJO za 6 do 8 letnega dečka, skoraj novo. ugodno prodam. Ogled od 14. do 15. Naslov v ogl. oddelku.	28.379-5
SEDLO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ogled v nedeljo od 10. do 12. Naslov v ogl. oddelku.	28-3S0-5
OPERNE PARTITURE In klasično muzikalije prodam. Groharjeva 21. 6rednji zvonec.	28.378-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen prodam. Rožna dolina. Cesta VI., št. 4 .	28.377-5
DVE POSTELJI z žimnicami na peresa in decimalno tehtnico prodamo. Glinška 6. Ogled od 19.—16.	28-373-5
MOŠKI POVRŠNIK in visoke čevlje, ženski črn plašč, obleko, klobuk in nizke čevlje prodam. Bogojevič, Gledališka 12, levo.	28-371-5
SREBRNA LISICA naprodaj. Naslov v ogl. oddclkii.	28.372-5
PRODAM ŠTEDILNIK za vzidati na dvo plošči. Naslov v ogl. odd. 28-368-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, temno plav, zelo lep, svetlo plavo čipkasto blago in moške škornje št. 43 prodam. Stopar. Predjamska 53. Vič. 28.370-5 ELEKTRIČNI KUHALNIK na dve plošči, skoraj nov prodam. Na ogled v soboto dopoldne- Naslov v oglasnem oddelku.	28-330-5
ZLATA ZAPESTNICA in verižica s križcem naprodaj. Ogled od 10. do 15. Stari trg 17-IIL. desno.	28.331-5
BLAGO ZA MOŠKO OBLEKO, sivo, predvojno prodam. Gallusovo nabrežje št. 7-1.	28.332-5
ŠPORTNE DAMSKE ČEVLJE štev. 40 prodam. Naslov v ogl. odd. 28-325-5 MOŠKO SUKNJO, dobro ohranjeno prodam. Naslov V ogl. oddelku. 28.329-5 KRZNEN PLAŠČ, moderen, črn, nov prodam. Zaloška 21.	28-362-5
ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom, blago za kostum volneno rjavo prodam. Naslov v ogl. oddelku.	28.360-5
PRODAM OTROŠKO STAJICO in otroški športni voziček. Ogled od 12.—16. Jesenkova št. 10. Brecelj. 28-353-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, lep, avtomodel. prodam. Kladezna ulica 8-Trnovo.	28.327-5
ČRN SEAL KRZNEN PLAŠČ prodam-Špan. Verstovškova 3, Mirje. 28-35S-5 OTROŠKI VOZIČEK, globok, dobro ohranjen prodam. Medvedova c. 24-1. 28-352-5 SPALNICO, orehova imitacija, in krem kuhinjsko opremo (popolnoma novo)
. prodam, ker ne dobim stanovanja. Ogled še pri mizarju Bratun, Cirčo 60, Kranj.	28.393-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, temnomoder. dobro ohranjen, proda Lušin, Jesenkova ul. 2/II.	2S.409-5
DVA PARA NOVIH VISOKIH MOŠKIH ČEVLJEV št. 44 prodam. Naslov v ogl. odd.	28.410-5
PISALNI STROJ, velik pisarniški, zelo dobro ohranjen, prodam. Zavec, Maribor, Gosposka 20-11.	28.249-5
STROJ ZA AVTOGENIĆNO VARENJE prodam. Frano Javornik, Mahovska vas 12, Poljčane.	28.254-5
KRASEN JEDILNI PRIBOR, srebrn za 12 oseb. 107 kosov naprodaj. Menard, Ljubljana, Komenskega 20-III. 28.416-5 MATRICE (Stance) z raznimi okovi potnih kovčegov. 6 kosov prodam po zelo nizki ceni. Naslov v ogl. odd. 28.417-5 JEDILNI SERVIS za 6 oseb, moderne oblike, nerabljen, lep, dve svileni odeji, nerabljeni in dva plaščka, svetlomodra, nova, volnena, za otroka 2—3 leta, prodam. Javornikova 3/III., desno.	28-399-5
MOŠKO KOLO, skoraj novo. in zimski suknjič naprodaj. Breg 14/III.	28.400-5
LEPI OTROŠKI ČEVELJČKI za otroke do pet let ugodno naprodaj. Trdinova 8/III.. desno.	28.401-5
ROČNI VOZIČEK - DIRCA na 2 kolesi, nosilnost 500 kg, prodam. Rižarna. Linhartova 35 .	28-398-5
DVE ŠIVANI ODEJI (stari klat) in eno kapno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	28.425-5
GLOBOK VOZIČEK ter otroško košaro. zelo lepo, vse kompletno, prodam. škrlec, Frlškovec 8.	28.338-5
NOVO MOŠKO OBLEKO, črno, ugodno prodam. Vprašati dopoldne od 10: do 12. : Tabor št. 12-11.	28.336-5
ŽELEZEN ŠTEDILNIK, nov, namizni, prodam. Medvedova 7.	28.333-5
OTROŠKO POSTELJICO, belo, železno, moške škornje št. 43 in gojzarje št. 38 prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	28.334-5
PLAŠČEK, bel, zelo lep, s kapico za otroka od 1—4 let, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	28.305-5
TEMNO ZIMSKO SUKNJO, skoro novo. prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	28.306-5
PSICO (volka) eksemplar, 4 m dolgo lestev,, nekaj parov ženskih čevljev, 1 par iz klobučevine in usnja, nekaj posode, kad in drugo prodam zaradi selitve. Rožna dolina, Levčeva cesta št. 29.	28.403-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, zelo dobro ohranjen, prodam. Verstovškova ulica 5, pritličje.	28.404-5
D\ E PREŠITI ODEJI dobro ohranjeni ali novi. zamenjam za maščobo ali plačam v gotovini. Rihtar, Rimska ce-stn 17.	os 34S-7
SETTER-LAVERAK, čistokrvno psico dve leti staro, prodam po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku. 28.418-5
VAJENCI
FRIZERSKO VAJENKO sprejmem takoj. Loboda Rafael. Rožna dolina. Cesta IX-, št. 5.	£8.275-3
UCENCA V TRGOVINO z mešanim blagom s hrano in stanovanjem v hiši sprejmem takoj. Feliks Hedžet, trgovina a mešanim blagom, Veržej.	28.002-3
ZASLUŽEK
ZENSKE IN MOŠKE NOGAVICE dam takoj v krpanje. Naslov v oglasnem oddelku.	28.397-4
TEHNIČNI RISAR — uradnik išče zaposlenje. Ponudbe na oglas. odd. pod značko »Služba«.	28.421-4
UČITELJA ALI UČITELJICO iščem za angleški jezik. Ponudbe na ogl. odd. pod Angleščina.	28.324-4
RADIOAPARAT popravim. Pridem na dom- Naslov v ogl. odd.	28.2S7-4
PRODAM
Tuđi z najmanjšo hranilno vlogo krepimo narodno gospodarstva
FOTOAPARAT »Robot«, 1:2.S. nov — prodam. Ponudbe na ogl. odd., Maribor, pod: »Redek«.	28.161-5
PLINSKA PEC za segrevanje vode v kopalnici (bojler), kompletno urejena, najboljše predvojne kakovosti tvornice »Hermes«, zelo malo rabljena in perzijska preproga Buhara 100 X 250 cm, poceni naprodaj- Modrič, Zagreb, Masarykova 6. 28.144-5 SESALEC ZA PRAH, popolnoma nov. prodam. Ponudbe na oglasni oddelek SP, Maribor, pod»Sesalec«. 28.150-5 sIVALNI STROJ »SINGER«, pogrezljiv malo rabljen prodam. Naslov v ogl. oddelku	28-288-5
SPALNICO (kavkaški oreh), kavč. fotelje in drugo pohištvo prodam. Ponudbe na ogl. oddelek Maribor pod : »Ugodno«	y 28.165-6
SPALNICO (kavkaški oreh), kavč, fotelje in drugo pohištvo prodam. Ponudbe na ogl. odd- Maribor pod »Ugodno«.	28.159-5
KADIOAPARAT »Philips«, velik super § tastaturo in magičnim očesom prodam. Ponudbe na ogl. odd-. Maribor, pod »Popoln zvok«-	28.157-5
PREDSOBXA STENA naprodaj za 7ft0 din. Ogied pri mizarju. Celovška cesta št. 96.	28.365-5
KNJIŽNICA z omaro preko 600 knjig naprodaj Menard. Ljubljana. Komenskega 20-III.	28.415-5
MOŠKO KOLO prodam. Križevniška 7-1 .
1 e vo M u h i č.	28.355 5
MOŠKO KOLO. novo prodam. Kavškovn $t 5-L. prva vrata levo.	28.357-5
S hranilno knjižico Narodne banke lahko vlagate in dvigate pri vsaki pošti
3 m SIVEGA BLAGA za žensko obleko blago za pumparice in za športni ženski plašč prodam. Vse za veliko postavo. Ogled po 9. Bleiweisova 3/1., levo.	28-423-5
MOŠKO KOLO, italijanske znamke, novo, prodam. Prinčič, Jesenkova ulica 2/1.	28.422-5
OTROŠKI STOLČEK, zložljiv, ugodno prodam. Reberšek, Bleiweisova cesta štev. 3.	28-419-5
KRASEN LESTENEC in raztegljiva miza naprodaj. Od 14.—16. Naslov v ogl-oddelku.	28.318-5
JEDILNI PRIBOR za 6 oseb, ženski črn krznen plašč, zimski ženski plašč, prt in 6ervijete, rabljene uporabne mize in drugo, prodam. Pred Škofijo 19/11-, od l/i9.—1/*13. in od 14—17.	28.315-5
KRZNEN PLAŠČ, činčila, 6iv. za manjšo postavo, eno pregrinjalo za dve postelji in dve preprogi 1.40X3 m, prodam. Naslov v ogl- odd.	28-370-5
PLINSKI ŠTEDILNIK, kombiniran z kurjavo, prodam. Ponudbe na oglasni oddelek. Maribor, pod: »Praktičen«.	28.168-5
VEČJO MOČNO MIZO z linolejevo ploščo, velik zaboj, umivalnik z zrcalom, stensko zrcalo, 4 tapecirane stole z mizico, stoječo svetilko, veliko, gugalnik in navadna stola poceni prodam-Gogala, Gregorčičeva št. 29/IV-, mala vrata	28.345-5
KRASEN NAMIZNI PRT, toledo, ročno delo s servieti, naprodaj. Kersnikova ni. 5/IL. levo.	28.347-5
KRZNEN PLAŠČ, finejši, z mufom in kapico, ugodno prodam. Smolej, krz-nar, šelenburgova ul.	28.286-5
ŠIVALNI STROJ (Singer) pogrezljiv, nov. šiva tudi nazaj, prodam. Naslov v ogl- od d.	28.289-5
ELEKTRO-LUX sesalec za prah prodam. Ogled v nedeljo dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku. 28.091-5 SPALNI PATENT FOTELJ, nov, tapeciran, proda Poljanec, Tyräeva cesta št. 51.	28.339-5
PREDPEC. priklopno, prodam. Ogled od 10. do 14. ure. Celovška cesta št. 105-1, levo.	28.341-5
OGLEDALO, 2 stari majoliki, zlate uhane, srebrno dozo za cigarete, prodam. Tavčarjeva ulica št. 13-1, desno.	28.411-5
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, predvojni, lep poceni prodam. Naslov: Japljeva ulica št. 5.	28.412-5
KONCERTNE CITRE s kovčkom prodam ; oboje je odlično ohranjeno. — Poizve se: Hribar. Cerkvena ulica štev. 21-1.	28.413-5
ŽEPNO URO, precizno, na 15 kamnov, prodam Kolezijska 15-11.	28.342-5
SPREJMEMO
KUPIM
LESNEGA OGLJA, vsako količino kupimo takoj. Ponudbe poslati na naslov: Elektrarna V. Majdič Kranj.
28 006“6
JEKLENO PLETENO VRV, debeline 16 mm, dolgo 120 m, malo rabljeno kupi takoj opekarna Zabret. Bobovk pri Kranju.	28.122-6
ŽELEZNO l’EC (Dauerbrandofen) dobro ohranjeno ali novo, večjo, kupi Jelenc Anton. Tržič. Glavni trg 19.	28.278-6
VSAKO MNOŽINO KRMILNEGA KROMPIRJA, pese in korenja kttpi-mo. Ponudbo poslati na upravo steklarna, Hrastnik.	28.245-6
VODNO AVTOMATSKO ČRPALKO »Gardens« ali podobno, novo ali dobro ohranjeno. kupim ter tehtnico za živino od 1000 do 2000 kg. Mlin Frano Majdič. Vir. p. Domžale.	27.876-6
KUPIM KOSILNI STROJ znamke Faahr dobro ohranjen, že rabljen. Martin Grah, Dragopolje 22, pošta Gomilsko, Sav. dolina.	28.383-6
VEČJI AMERIŠKI KOVČEG, primeren za samca kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod »Nujno«.	28.319-6
ČRN PLAŠČ, dobro ohranjen, za večjo postavo kupim. Ponudbe poslati na upravo podružnice SP Hrastnik. 28.388-6 18 KARATNO ZLATO za zobe kupim.
Ponudbe na: Vesel. Janševa 1- 28-316-6 STROJE ZA ŽENSKA OBLAČILA kupimo, in sicer: šivalne stroje, stroj za gumbnice, prikrojevalni stroj, krojaške škarje, velike. Ponudbe na ogl-odd. pod Ljubljana takoj! 2S.30S-6 JEEP ZA PREDELAVO v tovornega ali tovorni avto 31. kupim. Ciblaf, Tyr-ševa 69 .	28 323-6
ZA FORD-EIFEL kupimo: zaganjač, dinamo-razdelilec, 4 avtoplatišča 16 col. Kamnolomi Kemperle — Škofja Loka.	28.195-6
VODNO TURBINO za 2 m. pod. c. a. 300—400 1 na sekundo kupim. A. Petrič, Sv. Štefan, p. Grahovo pri Rakeku.	28.214-6
ČEVLJE (obutev) vseh vrst. dobro ohranjeno prodajte pri »Prometu«, Ljubljana — nasproti križanske cerkve.	28.307-6
AKUMULATOR, nov, 6 Volt, 90 Amp., kupim. Inž. Prezelj, Wolfova ulica št. 3.	2S.402-6
ZAMENJAM
DVOSOBNO STANOVANJE • kopalnico v prvem nadstropju, v vili v Trnovem zamenjam za istotako ali večje v centru ali njegovi bližini. Ponudbe na ogl. odd. pod: »Mirno 99«.	28.262-7
SKORAJ NOVE rjave športne čevlje št. 38V» zamenjam za istotake št. 37. Ruska c. 17, pritličje levo — dopol dne.	2S.322-7
NEPKEMICNINB
PARCELO V ST. VIDU nad Ljubljano za din 120.000 z okoli 1000 m! proda-Realitetna pisarna, Maribor, Meljska št. 3.	28-247-8
ENODRUŽINSKO HIŠO s pritiklinami in vrtom prodam na južnem delu mesta. Jančar, Sv. Petra c. 27.	28-424-8
ENODRUŽINSKO HIŠO prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod 500.	28-311-8
DVODRUŽINSKO HIŠO, novo, v Stražišču pri Kranju zamenjam za enako v Ljubljani ali bližnji okolici; tudi z doplačilom. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Zadovoljnost«. 27.408-8 VEČSTANOVANJSKO HIŠO s takoj vseljivim štirisobnim stanovanjem, več hiš, parcelo na Mirju itd. proda »Realiteta« — Prešernova ulica številka 64.	28.343-8
V NAJEM
GOSTILNO, KAVARNO ALI BUFET vzamem na račun ali najem kjer koli. Ponudbe pod »Strokovnjak z gotovino« na upravo lista Maribor.	2S.243-
ODDAM TAKOJ LOKAL SLAŠČIČARJU v prometnem kraju v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku.	28-376-9
SOBE - STANOVANJA
TROSOBNO STANOVANJE v Ljublani zamenjam za enako ali dvosobno v Beogradu. Naslov v ogl. odd. 28-106-10 KDO ODSTOPI PRAZNO SOBO upokojenki) Protiusluga pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe ogl. odd. pod »Proti-«slugas.	28.363-10
ZAMENJAM ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami v Beogradu za enako v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 28.349-10 STAREJŠI ZENSKI, najraje upokojenki nudim hrano in stanovanje, če bi čez dan gospodinjila in čuvala otroke. — Vprašati v nedeljo dopoldneu Klunova ulica 7.	28-375-10
VELIKO PRAZNO SOBO iščem kjerkoli. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Nujno 1«.	28.374-10
PRAZNO SOBO išče uslužbenec Srednje tehnične šole. Ponudbo na ogl. odd pod »Prazna soba«.	28-320-10
SOSTANOVALKO, event, tudi na hrano, sprejmem. Naslov v ogl. odd. 28-326-10
DANES
PREMIERA
Pameten človek
dela in varčuje
enega kalkulanta in enega planerja
za množični proizvod lesno-galanterijske stroke In
enega evidentlsta
šolska izobrazba ni predpogoj. — Javijo naj se Interesenti z močno voljo in naravno inteligenco
'HJPIMO
klubsko garnituro za sprejemnice
Naslcv: TOVARNA IGRAČ - NOVO MESTO
SOVJETSKE FILMSKE PRAVLJICE
il
PEPELKE
Množične organizacije in šolska vodstva naj organizirajo množičen obisk
KINO UNION
MIRNA TOVARIŠICA, ves dan odsotna, išče opremljeno ali prazno 6obo v Celju. Naslov: Lovrec, Celjska opekarna.	28.390-10
VISUKOŠOLEC FILOZOF IŠČE SOBO, četudi nekurjeno, po možnosti v bližini univerze. Posteljnino ima svojo. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Visoko-šolee-.	28-321-10
VISOKOŠOLKA, Z LASTNO POSTELJINO, išče v sredini mesta, po možnosti v bližjni univerzo, pri solidni družini čedno opremljeno sobo. Event, zamenja za istotako v Mariboru. Naslov v ogl. oddelku.	28-250-10
PRAZNO SOBICO nudim tovarišu, ki bi pomagal pri malenkostnih hišnih delih. Ponudbe na ogl. odd. pod »Pošten L.	28.426-4
NUJNO POTREBUJEM SOBO. najrajši prazno, v centru ali pri cestni železnici. Sem ves dan odsotna. Ponudbe na ogl. odd. pod Snažna.	28-314-10
MIREN TOVARIŠ išče skromno sobo. Plača dobra. Ponudbe na ogl. odd. pod Imam perilo.	2S.344-10
PRAZNO PARKETIRANO SOBO oddam mirni uradnici. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Sončno«.	28.337-10
KDO ODDA UČITELJICI upokojenki snažno prazno sobo. Ponudbe na oglasni' oddelek pod »Mir«. 28.335-10
RAZNO
POZOR ! Barvamo in čistimo najceneje vaše stare 6emiš čevlje, usnjene torbice in rokavice. — Hajrnla. Mestni* trg 11.	S. R. 40-14
IZGUBL.TENA JE BILA ÖM ŽIVILSKA NAKAZNICA na ime Breda Marinšek od Šmartna do Stožič. Pošten najditelj naj jo odda v ogl. oddelku. 28.367-14 PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNE industrijske točke št. 176987 in št. 129158 na ime Hudobivnik Ana in Hudobivnik Marija, stanovanje:	Primskovo 104,
Kranj.	28.395-14
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili našo nepozabno mamo
Ano žurbi
roj. Strle
na zadnji poti, izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Ljubljana, 6. novembra 1947.
Žalujoče rodbine: ŠTREKELJ, STRLE, GORŠIC
žalostni javljamo, da je naša ljubljena mama, teta In tašča
Ivana Čolnar
roj. Feme
trgovka in gostilničarka
dne 6. novembra po težki in dolgotrajni bolezni v 77. letu starost; Bogu vdano preminula. Pogreb ljubljene pokojnice bo 8. novembra ob 15. iz hiše žalosti, Trzin šit. 36, na farno pokopališče v Mengšu.
Trzin, New York, Domžale, Radomlje, 6. novembra 1947.
Žalujoči: Mihael, mož; Mihael, sin, Ivana, Angela, Marija po-roč. Keceij, Antonija poroč. Flis, Amalija, Tinea, poroč. Pustotnik, hčere; Marija Col. nar, sinaha; Franc Keceij, Vinko Flis, Alojzij Pustotnik, zet je, vnuki, vnukinje — in ostalo sorodstvo.

Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo, da bom0 prenesli posmrtne ostanke tovariša
Moškriča
Jožeta-Cfrila
voj. in polit, poverjenika Ljubljana okolica, člana IOOF ter člana KP. ki je padel kot žrtev domačih izdajalcev 22. februarja 1943 na Polici in jih položili na mrtvaši oder v dvorani M. Jeriha v Zadvoru 7. nov. Od tam bo v nedeljo,
9. nov. ob 14. url skupni pokop k Sv. Urhu v Dobrunjah.
Zadvor, 6. nov. 1947.
Žalujoča žena Jožefa roj. Pavšič, Marijan, Zinka in Marija, otroci ter sorodniki.
IZGUBIL SEM V' ČETRTEK dopoldne
pri trafiki na Krekovem trgu listnico z okrog tisoč dinarji in raznimi dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da vrne denar in listine na naslov: Anton Zgalin, Ljubljana, Jegličeva št- 10 ali Narodni milici.	2S-366-14
VAZNO! Oseba, ki je odnesla ali shranila torbico na zadrgo z važnimi Šolskimi računi pri dr. Volavšku, dne 6. nov-se opozarja naj to odda istotam. sicer jo prijavimo oblastem.	28.382-14
PREKLICUJEM industrijsko izkaznico I-D št- 022015 na ime Marija Benkovič. Novi trg 39.	28-392-14
PREKLICUJEM VELJAVNOST kolesarske knjižice št. S. 441.550, Okr. Trbovlje, in osebno legitimacijo št. 7408. Jernej Juvan, Loke štev. 454, Trbovlje.	28.3S7-14
PREKLICUJEM VELJAVNOST kolesarsko knjižice št. S. 330-445, Trbovlje* Karl Klenovšek, Podkraj štev. 6, Radeče.	28.3S6-14
RAZVELJAVLJAM osebno izkaznico na ime Horvat Štefan. Bogojina 174, Prekmurje.	28-253-14
V SOBOTO, 1. novembra je bilo od Dramskega gledališča do Napoleonovega trga izgubljeno pismo, naslovljeno na Okrožno sodišče Postojna. Pošten najditelj na.i ga vrne proti nagradi v Institut. Napoleonov trg 6/1. 2S.42i-14 OD RUDNIKA DO RAKOVNIKA sem izgubil v ponedeljek zjutraj izposojeno zapestno uro. Poštenega najditelja prosim, naj jo odda proti nagradi:	Zrimšek — Rudnik številka 60.	23.209-14
INDUSTRIJSKO KAP.TO_ IG 0SG1S1 na ime Kalan Marija, Kranj, Gregorčičeva 18, proglašam za neveljavno.	28.406-14
PREKLICUJEM veljavnost Industrijskih točk št. 066413 na ime Muren Martin, Kranj, Cesta na Rupo številka 20.	2S. 405-14
Po dolgi mukepolni bolezni nas je danes zapustila v 80. letu starosti mama, stara mama
Neža Potscnlk
ROJ. TOPLIŠEK
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo ob 8.30 v Zagorju.
Zagorje, 7. nov. 1947.
Žalujoča, hčer Ema, vnuk3
Ivan, Valči in ostalo sorod.
18. septembra 1943 je padel za svobodo v osemnajstem letu starosti naš dragi sin, brat, nečak
Florjane
Dra§o*tei
študent, SKOJ-evec, borec Cankarjeve brigade
Komemoracija bo v nedeljo, 9. nov. 1947 ob 15, uri pri sv. Urhu.
Družina FLORJANC

Vsem sorodnikom, partizanom, prijateljem in znancem . sporočamo, da bomo prepeljali posmrtne ostanke naših dragih
MIRKA ČEPELJNIKA
kap. 13. U. B, XIV. Div. JA
m
STOJANA GRADIŠKA
poručnika IV. Operativ, zone
ki sta skupno žrtvovala svoji mladi življenji za svobodo in boljšo bodočnost slovenskega naroda.
Skupni grob naših dragih bo v nedeljo %, novembra ob 15. Izpred kapele sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 7. novembra 1947.
Žalujoči za Mirkom: žena Dora in družine: Dolinar, Valant in Valjavec
žalujoči za Stojanom: starši: Janez ta Malči Gradišek in bratec Janez
Uredništvo Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5/n — Telefon uredništva m uprave št 55-22 do 55-26, telefon' uprave za ljubljanske naročnike št. 38-23 — Tiskarna »Slov. poročevalca« — Glavni urednik Lev Modi«