127. številka. Ljubljana, v torek 7. junija 1898. XXXI. leto. SLOMŠKI ML bhaja vsak dan ■večer* isirosl nedelj« in praatnike, ter velja pu polti prejem&n aa avstro-ogerake detel« ta vaa leto 16 gld., ta pol leta 8 gld., ta Četrt leta 4 gld., za jeden asesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbi]»no hrm pošiljanja na dom xa vae leto 13 gld., aa četrt lata 8 gld. 30 kr. ta jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. oa mesec, po 80 kr. aa Četrt leta. — Za tnje delele toliko vec, kolikor poštnina anafia. — Na narocbe, brez istodobne vpoftiljatve naročnine, se ne ozira. Za oananifa pladnje se od atiristonne petit-Tiite po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr 6« te dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj te isvolo frankovati. — Rokopisi se ne rračajo. — Uredništvo in npravniltvo je na Kongresnem trga fit. 12. Opravniltva naj ae blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oanamia, t |. vse administrativne st»ari. Telefon i£t_ 3^. Zmaga generalisima Milana. V soboto so ae v Srbiji vršile volitve v narodno skupščino in kar se doslej Se nikdar ni posrečilo, to je sedaj dosegel generalisimus srbske armade, razkralj Milan, da je namreč srbska radikalna stranka izginila ii parlamenta. Srbska skupščina sestoji iz 258 poslancev. Kralj ima pravico, da imenuje 64 poslancev, dežela pa jih voli 194. Pri volitvah v soboto je bilo iz voljenih 193 vladnih pristačev in jeden opozicijo-nalec, o katerem so srbski oBcijozi raztrobentali, da je radikalec, razkralj in generalisimns Milan je torej imagal na celi črti in morda si bo sedaj se domišljal, da je a to zmago popravil katastrofo pri Slivnici. Tekom zadnjih dvajsetih letih je bilo v Srbiji is mnogo volitev, a vselej se je pokazalo, da je ves narod v taboru radikalne stranke. Tudi za časa najhujšega pritiska se ni posrečilo, iztisniti radi-kalcev popolnoma iz skupščine in zato je povse opravičeno domnevanje, da se radikalna stranka sobotnih volitev sploh ni udeležila, da se je prostovoljno vzdržala volitev in prepustila teren gene-ralisimu Milanu, dobro vedoč, da proti njej tudi ta avstrijski agent ne bo mogel dolgo vladati, naj je tudi najbrutalnejsi in naj brez vestnejši tiran. Milan se je bil pripravil na ljut boj proti radikal-cem. Sodišča so imela zadnje mesece mnogo posla, da obsodijo vse tiste, katere je hotel Milan spraviti s pota, in z vso točnostjo, razkrivajočo veliko korupcijo srbske jastice, so obsodila vsacega, kdor je bil na sumu, da hoče delati Milanu sitnosti pri volitvah. Mej obsojenci je tudi Pasu', vodja radikalne stranke, poleg njega pa de mnogo njegovih somišljenikov. To pa niso bile jedine priprave za volitve. Politična oblastva so dobila ukaz, da morajo z vsemi sredstvi uplivati za zmago vladnih kandidatov, za vsak slučaj pa je bilo pripravljeno tndi vojaštvo, ako bi se kdo predrznil, kljubovati vladnim nasilstvom. Ves svet je prepričan, da je generalisimus Milan zmagal vsled tega, ker so njegove volilne priprave napotile radikalno stranko, da se je pro- listek:. " Dva izvirni drami. („St rah om i r", spisal Ivan Benko; „Mlada Zora" spisal Milovan. — V Oabrsckovi ^Slovanski knjižnici".) (Dalje in konec.) To je vsebina. Druzega ni v Benkovi knjigi ničesar. Osebe hodijo mimo nas lesene, brez krvi in izraza. Kar se godi pred nami, ne gane nas niti najmanj. Popolnoma hladnokrvno in mirno gledamo, kako n. pr. umira Vilibald, prijatelj Straho-mirov . . . Čemu ti je bilo treba umreti, oj Vilibald?! Ali nisi poznal Strahoruira toliko in toliko let, ali nisi do zadnjega trenotka pošteno in prijateljsko služil? Kako da greš in se premisliš nenadno, brez vsacega zunanjega in notranjega vzroka ? Kot romar preoblečen prideš pred Jelo in lažeš o smrti Brankovi (Gl. Schillerjeve .Roparje*), njenega moža... Jela pade v omedlevico, odnesu jo v drugo sobo, li pa vržeš obleko raz sebe in deklamiraj: „ Pregovoriti sem se dal od njega, Da kot orodja složim mu v namene, Namene zlobne; naj se jih sramuje! Trinog je Strahomir in lesena zver. Ne človek. To v oči povem mu alobne, Potem pa poj dem." stovoljno umaknila z volišča ter prepustila „ zmago" Milanu in ž njim združenim generalom brez vojske, da prepreči velike in krvave boje, katerih si ju Milan iz srca želel. Izid volitev nam podaja čudno sliko. Izvo« Ijemh je bilo 112 pristašev liberalne stranke in 62 pristašev napredne stranke. Kdo bi bil mislil, da imata ti dve stranki sploh toliko pristašev, saj sta obe tako popolnoma dogoapodarili, da bi na njih oživljenje nihče ne bil mislil ! V normalnih razmerah bi ti dve stranki nikdar niti v poštev ne prišli, ker nimata v prebivalstvu čisto nič zaslombe, ker obstojita samo iz nekaterih srečolovcev brez ogleda in brez veljave. Ristiu in Novakov č, nekdaj vsega -mogočna, nista v zadnjem času imela prav nič upliva in mogla sta priti na površje samo s pomočjo Milanovih bajonetov. Vzlic sijajni zmagi pri volitvah pa genera-Iis8imus Milan nima vzroka, se veseliti izida teh volitev. Pasivna opozicija radikalne stranke mu bo delala še mnogo preglav c povrh pa ni dvoma, da bodo liberalci in naprednjaki na vse možne načine poskušali, priti na krmilo in odstraniti ministerstvo Milanovega lakaja Vladana Gjorgjevića. Liberalci in naprednjaki se gotovo ne bodo dolgo zadovoljevali z ulogo podpornikov Milanovega ministerstva, nego bodo hoteli sami dobiti vajeti v roke, saj njim ni druzega v mislih, kakor lastni blagor. Srbska sknpščina bo torej prej ali slej torišče velikih bojev, in morda bo kralj Aleksander že v kratkem primoran iskati pomoči proti liberalcem, naprednjakom in proti generalissimu Milana pri radikalni stranki. Prvi slučaj bi to ne bil! Dogodbe v Srbiji morajo z žalostjo napolniti vsako slovansko srce Srbija propada strahovito in to propadanje, katero veseli zlasti Madjare — saj upajo, da jim pade Srbija kdaj kakor zrel sad v žrelo—je razpršilo vse nadeje, katere so Slovani kdaj gojili glede Srbije. Ta država je sedaj po zaslugi generalisima Milana nekak madjaraki guverne-ment, kateremu samo Rusija zagotavlja samostalnost, ulogo Pijemonta na Balkanu pa je prevzela Črnagora. Avtor niti poskusil ni oseb karakterizirati. Branko, mož Jel/n, odide in pride kakor neroden avtomat brez življenja ... V četrtem dejanju stoji t pred kočo oglarjevo, odkoder mu je Strahomir odvel ženo pred par trenotki. Ali mislite, da hiti za njim s svojimi kmeti ? — Kaj Še ! — L o v r o: Maščujmo se sedaj! Zadosti nas je. Branko: Jutra počakajmo! Vsi: Da, jutri raji. Smrt mu, smrt trinogu! (Žugaje odidejo proti gradu.) Strahomir pravi o samem sebi : — „Jaz nisem Človek, nego besna zver, Ker jaz sem hudodelec in zločinec, Morilec, ubijalec, zapeljivec . . Da, druzega ni ničesar, — a jaz mu niti tega ne verjamem. Njegove geste so nerodne in prisiljene, njegove besede bobneče in prazne ... Ne verjamem niti njegovi ljubezni; kakor se vede proti Jeli; podobno je njegovo čustvo bolj zlobni kaprici kot ognjeviti strasti ... In naposled, — kako mu pride na misel, da gre in prebode svoj oboževani ideal? Tega bi ne mogla pričakovati Živa duša. Kdaj se je spremenila njegova ljubezen v sovraštvo in osvetoželjnost? In kje so vzroki? Težko se je ukvarjati s temi osebami; samo votle, brezpomembne besede ti done na ušesa, a V IJ ii hl I »nI i 7. junija. . Proč z brezdeljem! „Poli tik" je prinesla minulo nedeljo izboren članek o položaju v parlamentu ter o razmerju večine in vlade „Politik* dokazuje, da so vesti o ministerski krizi, o bodočem odstopu grofa Thuna in dr. Biirnreitherja neresnične, oziroma pretirane. Grof Thun še nikakor in niti najmanj ne misli n* svoj odstop, nego hoče vztrajati še nadalje v dosedanjem lazeuem tempu, a tudi Biirnreither stoji še trdno, dasi mu reB izpodkopa-vajo pozicijo lastni somišljeniki. „Politik" dokazuje, da želi vlada, naj se žrtvuje desnica še nadalje ter naj, obsojena v brezdelja, še naprej prenaša brez odpora iu brez obrambe napadanja, sramotenja in psovanja manjšine. wPolitik" pa kliče: Proč s sedanjim razmerjem ! V vrsfah avtonomist.ičnih strank, da, celo mej hladnimi poljskimi politiki se oglaša zahteva, naj se stori konec neznosnemu položaju, kateri hoče vlada a tout prix še naprej konservi-rati. Boljši je konec r strahom, kakor strah brez konca. Kakor odrešenje iz ueznosne muke bi občutili, ako bi se desničarske stranke končno vendarle odločile ter začele Bveže, odločno in odločilno delati, ako bi se otresle letargije, ki objema kakor hiranje že ves državni organizem. Dlje kakor leto doij je obsojena desnica k brezdelju. Postavila si je akcijski program, a ne more ga izvršiti. Kaj pomaga meč, ki rjavi v nožnici, kaj zastava, ki se ne sme razviti ? Vlada ima zopet, veselje do eksperimentiranja, to dokazuje nebroj „dobrotvornih zakonov", s katerimi upa opozicijonalce kaptivirati. Toda njeno upanje pojde po vodi. Ali naj se povsem dragoceni Čas zopet zapravlja brez haska ? -Politik" odgovarja: Ne! Večina naj odločno zahteva od vlade pojasnila glede njenih namenov ter naj naredi konec na vsak način. Vse se že upira sedanjemu škandaloznemu brezdelju, volilci Že glasno godrnajo, le poslanci se ne naveličajo biti vladni statisti. Nezvesti Strosamaver. Pod tem naslovom je prinesel poloficijozni „Pesti Napio" senzacijonalno vest, da se je biskup Strossmaver zavezal z .Jovanom Rističem in knezom Nikolo Črnogorskim v ta namen, da se poru&i državnopravno razmerje Hr- obrazov ne vidiš nikakoršnih, niti najmanjše gor-kote ne čutiš. Zdi se ti, da imaš pred sabo nedo-i ločne, zibajoče se sence in trudiš se zaman, da določiš jasno le jedno samo konturo. Kar bi se dalo povedati o diletantski tehniki, o nedostajanju vsake poezije in o nerodnem, čudovito naivnem dijalogu, — to je morda boljše, da se zamolči. Naposled je treba priznati, da bi iz snovi, kakoršno si je izbral Ivan Benko, pač nihče ne mogel napraviti kaj posebnega. KouHikta ni ni-kakoršnega, dejanja nikjer, — zato je naravno, da je moral pisatelj posamezne prizore za lase privleči na oder, — da je moral vso stvar po nepotrebnem zavlačevati in raztezati, — in da je vsled tega delal s svojimi osebami, kakor je zahtevala okorna, plitva snov, brez ozira na kakov naraven razvoj ali na morebitne značaje . . . „Mlado Zoro" je spisal Milovan. Snov je vzel iz znane narodne pesmi. Človeku bi se zdelo, da je imel precej srečno roko pri izbiranju; a če pogleda, kako kratkovidno in okorno je obdelal svojo stvar, želeli bi skoro, da naj bi jo bil pustil rajši pri miru. Iz tragedije je napravil naiven libretto za romantično opero, z vsemi tradicionalnimi objemi, in zbori ob sklepu zadnjega dejanja. Lenart, brat vatske, Slavonije in Dalmacije z Ogerako ter da se te dežele združijo z Bosno, Hercegovino, Srbijo in črno goro v jugoslovansko zvezno državo. Tej bi ae pozneje pridružili še Slovenci ia Bolgari. „Pesti Napio" pa je vender toliko pošten, da pove, da je povzel to senzacijo na! no vest iz knjige Charlesa Loiseaua. V dotični knjigi pa ime Strcssmaverja sploh ni imenovano nego ga je denuncijatorski in lužnjivi „Pesti Napio" sam pri-Btavil. Omenjena zveza za jugoslovansko državo je po omenjani francoski knjigi obstojala že za življenja kneza Mihajla, po čegar smrti pa si se razmere radikalno izpremenile inje na pr. Rist'ć selaj največji prijatelj Obrenovi^ev. Tega pa sedaj „Pesti Naplo" ne po^e, sevela v ta namen, da očrni ve likega Jugoslovana, Strossmaverja ter mu pritisne pecat bdajalstva. No, ti namen se maje ra likalno ponesrečil, kajti hrvatski listi so sleparstvo madjar-skega pole tLdjo snega lista razkrili. španskoameriška vojna. Ameriške barke „Merriuiac" niso potopili Španci, ampak ameriški poročnik Holson, ki je bil samo s 7, prostovoljno oglasivšimi se vojaki ni omenjeni btrki. Junaštvo te osrcerice, katero so Španci vjeli, občuduje celo admiral Cervera. „Merrimaca", ki leži b'izu Forta Kstrella, Spanci ne morejo niti razgnati, ker bi jih obsip.de s kroglami vse ameriške ladije. špansko brodovje je torej pri Santiagu de C iba ftktijno povsem blokirano ia se ne more uitt ganiti. Pr d vhodom v pristan Ssntia\gO leži sedaj 14 največjih ameriških ladij, kater»h vrhovno poveljstvo je prevzel sed.ij admiral Sampson. T t je, kakor poroča „Agencia Fabra", te dni bombardiral Santiago s 700 streli. Spanci imajo 7 mrtvih iu 70 ranjencev. Poslopja inteud ince, neke vojašnice in neke privatne hiše ao jako poškodovana. Ruske „N)voHi* pišejo, da hoće Špan tja prositi vlasti za posredovanje pri Ameriki. „Novosti" se pa tudi čudijo, d.i so vlasti sploh dovolile, da so je za, ela „toli blazna in hudodelska14 vojna ter pišejo jako grozilno proti Ameriki, katero bi dvoj*1, troje vlasfcij kaj cag'o ugnalo v kozji rog, ako ne bi poslušala cdločitve vlaatij. S stališča humanitete je res želeti, da se zavz-mao evropske velevlaati nemudoma za Spince, katere more nesrečna vojna moralno in fi • nancijalno povsem uničiti. Španci morajo sami iz-prevd' ti, da je boj z Ameriko brezupen, ter da je boljše, ako povsem resignirajo na Kubo, kakor da nadal,ujejo svoj — samomor. »Naj povzdigne Evropa svoj mogočni glas, pišejo „Novosti", in naj zopet zavlada mir ondi, kjer je navajeno človeštvo videt: mirno razvijanje in tnumfe civilizacije I" Dopisi. lr. "].i;'il).(M. (i junija. V Št. 117. Vašega cenjenega lista z dne 2.">. maja 1808 objavili ste dopis tikajoč ae naše lirme. Ni ta dopis poslali ai^o Vam diie 30. maja 1808 popravek v nemškem jeziku, katerega pa niste sprejeli. Pripoznavamo, da bi Vam morali doposlati popravek v slovenskem jeziku, da bi pravnim potem zamogli zahtevati, d.i ga sprejmete. Vsled tega prosimo sf.daj, opiraje se na ^ 10. tisk. zak , da sprejmete naa popravek v nasla ini obliki: Ni res, da je naša firma »Marbargsr Dampfmiihlen Carl Scherbanm & Sobne" 2* od nekdaj in delj časa primsšavala gipi k moki in ni res, da mi teh govoric nismo ovrgli, v kolikor nam je bilo možno zasačiti proviročitelje takih govoric. Popolnoma neresnično js, da je domneva vendar opravičena, da nata linnfc ttoki vendar nekaj primešava, če tudi ne zdravju kvarni gips. Ni res, da je bil lastnik mlina obsojen v veliko denarno globo, ni res, da je bil v tem obziru obsojen na kakšno globo. Ni res, da je bil-podrejeni (prvi) mlinar radi tega zaprt. Ni res, da bi se zoper našo firmo ali zoper katerega deležnika niše firme ali zoper katerega naših službencsv bila vložila kakšni kazenska razsodba Ni res, da nismo posestniki in lastniki firme »Carl Scherbanm & So^ins" popolnoma nedolžni. Ni res, da naša firma vendar prodaja pokvarjena, ponarejena ah celo zdravju kvailjivi živila. Mi smo tudi zoper vse one raznašalce teh lažnjivih govoric, katere smo zamogli do sedaj zi-sačiti, vložil« kazensko ovadbo in se jih je disedaj pet ibsoddo. Z ozirom na Vaš daljni dopis v A t, 122 z dne 1 junija t. I. prosimo istotako, opiraje Be na točko 19. tisk zak., za naslednji popravek: Ni res, da smo šele po preteku šestih tednov potrebo spo znali, celo stvar v časopisih razjasoevab, da smo vsled tega sami zadolžili, da se je stvar v tako pretiranem obsegu razširila; ni res, da smo k temu stanovitno molčali. Mi smo, kakor hitro smo o tej govorici izvedeli, storili vse pristojne nam sodnijska korake zoper razširjevalce, žal, da provzročitelja ae moremo zasačiti. Tuli smo vsem pubiicijskim organom oziroma časopisom takoj dopjslali svoje popravke, kakor hitro smo izved- li o na nas se tika-jočih in nas razžalujočih dopisih- Knnčno prosimo za potrdilo sprejema '• i našega zahtevanega popravka ter beležimo I odiičuim spoštovanjnm — Mariborski paromliu Kar d Scherbaum & sinovi. Iz Nuni rožice, 5. junjd, Sodraiica menda ni še nikoli imela tako slovesnega lica kakor te dni. Vitki, mnogoštevilni mlaji in zastave so krasili skoro vsako hišo, ne le v trgu, ampak tudi po bližujih vaseh Več slavolokov s prineraiuai napisi (deio g. Jos. Vesela) — je pozdravljalo dohajajoče goste. Kljub slabemu vremenu se js vršila slavnost pri j tko obilni udeležbi. Is Ljubljane je prihitelo bratsko društvo „Liublpna" s zastavo, „Dolenjsko pevsko društvo" je zastopal g. deželni poslanec in sodni svetnik Fr. Višn kar, da'je je prišlo pevsko društvo „Tabor* iz Loškega potoka, čitalnica ribninka in ognjegasna društva iz Dolenjevasi, Ribnice, Velikih Lašč in Loškega potoka. Pcdokn co, ki se je imela predvečer vršiti, je gospa kamica hvaležno odklonila zaradi slabega vremena Vršd se je tcr-^j mirozov in sredi trga pod lipo je „GIasu zap: 1 tri lepe pesmi. Drugi d g. Fajdige, je godba zasvirala .Naprej za tava slave", a obe zastavi društva „Ljubljana" in društva „Glas" sta se posestrili mej glasnimi živio-klici. Banketa se je udeležilo do sedemdeset oseb. Prvo napitnico je govoril g poslanec Pakiž v pozdrav tiavzočnikom. Za njim je napi predsednik g. Fr. lltrtol gospej kumici, zahvaljujoč jo v besedah za naklonjenost, katero je skazala društvu. Zahvalil so je v svojem in njenem imenu poslanec g. Višnikar, povdarjajoč, kako koristno in blažilno je lepo petje, in jo nazdravil društva „Glas". Predsednik „Lvi in odvažali nam drage goste Pri vsej slavnosti je vladal najlepši red, za kar gre hvala požrtvova'n:m rediteljem. Sploh se je ljudstvo izkazalo kolikor je mogoče nakioujeno društvu, ia vsak je hitel, da po svoje pripomore slavnosti do uspeha. Bodi vsem prisrčna zahvala, zlasti zave inim tržanom, ki so tako lepo skroeli za olepšavo trg »! Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. junija. — (Nemški plačilni nalogi kamniškega okr. glavarstva v drž. zboru.) Posl. dr. Fer-jančič in tovariši so v včerajšnji seji poslanske seji poslanske zbornice podali naslednjo interpelacijo na fi lančnega ministra: C. kr. okrajno glavar* stvo v Kamniku na Kranjskem razpošilja v svojem okraju po c. kr. okrajnem glavarju Gotfridu Fried-richu podpisane pl čilim naloge za personalno do-hodarino zgolj v nemškem jeziku. Ker gre tu izključno za slovenske davkoplačevalce, kateri hočejo zlasti biti poučeni in se naj pouče o pravnih po-močkih proti visokosti predpisanega davka, vprašajo podpi anci Njega ekscelenco go .poda finančnega ministra: Hoče li Nj, eksce!enca si dati poročati o tej stvari in po nje konstatiranju odrediti, da se nemški plačilni nalogi prekličejo in nado-meste s slovenskimi? — (Dnevni red današnje seje občinskega sveta i (Konec.) IX. Regulačnega odseka poročila: 1. O zadevi odkupa h.še Marije Čemet ove v Ribjih ulicah št. 7.; 2. o ponudbi hišnega posestnika C. I. Hamanna glede nakupa onega sveta, ki se od bivše Peter Strelove hiše v Špitaiskih ulicah ne bode potreboval v regularne namene; 3 o določitvi odškodnine za svet katerega odstopi Uršula Strahova za razširjenje Sv. Petra ceste ; 4. o ponudbi Streharjevi glede odstopa jednega dela njegovega vrta za razširjenje Tržaške ceste; 5.0 razlastitveni zadevi Vilhar-Arcetovih hiš ne Sv. Petra cesti; G. o ponudbi Zesckovih dedičev glede odstopa poslopij in sveta za regulacijo Dolgih ulic; 7. o določitvi odškodnine za svet, katerega odstopa Marija Potočnikova od bivše Avbeljeve hiše za razširjenje Sv. Petra ceste; 8. o zahtevi Aurovih dedičev glede povikšanja odškodnine za odstop sveta v Wolfovih ulicah; 9. o prošnji Ivane Šašteršičeve, da ji mestna občina odproda nekoliko svet« na „ Ajdovem zrnu"; 10. o ponudbi Fr. Pavločičevi, da mu mestna občina odkupi hišno posestvo na Sv. Petra cesti št. 13; X. Samostalni predlog občinskega svetovalca dr. Val. Krisperja, da se pri rastlinjaka pod Tivo-lijem napravi kuplja. XI. Samostalni predlog občin- •lcega svetovalca I. Torka glede podiranja bite M. Jagra ▼ Komenskega ulicah. XII. Pravnega in personalnega odseka poročila: 1. O oddaji službe mestnega ingeni«urja; 2. o popolnitvi nradoega osobja V mestni registratnri; 3. o prošnji računskega ofi-cijala za stalno namestitev; 4 o uravnavi službe pri mestni elektrarni in vodovodu; 5. o odpustitvi mestne hranilnice asistenta Iv. Freliba iz mestne službe; 6. o oddaji nadstražoiskih in stražniških služb; XIII. Finančnega odseka poročila: 1. O dopisu županovem v zadevi proslave stoletnice rojstnega dne Frana Palackega v Pragi; 2. o prošnji Terezije Omejčeve v zadevi izplačila 3°/o posojila; 3. o prošnji Karola Roma v zadevi izplačila 3% posojila; 4. o prošnji Josipa Stadlerja v zadevi izplačila 3°/0 posojila. XiV. Stavbnega odseka poro čilo o oddsji izdelave splošnega umestnega kanali-začnega načrta na podlagi došlih ponudb ; XV. Disciplinarne komisije poročili o dveh disciplinarnih zadevah. — (Pevsko društvo „Ljubljana") napravi dne 26. junija t. I. izlet v Sežano. Izleta se udeleži pevski zbor polnoštevilno z zastavo. V Sežani priredi „Ljubljana" narodno slavnost, katere čisti dobitek je namenjen v korist zgradbe „Narod neg a doma v Trstu. Razpored slavnosti priobči se v kratkem. Dratska diuštva v Trstu in njega okolici vab jo se s tem uljudno na udeležbo in na braUki sestanak dne 26* t. in. v prijazni Sežani. Ker je namen slavnosti bl>g in vzvišen, pričakovati je, da se rečenega dne zbere mnogo naroda v Sesani. — (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj pričela se je pri tukajšnjem deželnem sodišču druga letošnja porotna sesija, ki bode trajala le štiri dni. Kot prvi obtoženec fctal je včeraj pred porotniki 29 let stari posestnikov sin Matevž Dovč iz Stožc pri Ljubljani zaradi hudodelstva uboja. V noči na 24 april letos pili so fantje iz Stožc pri vaškem vodnjaku žganje. Fanta Josip Sitar in Matevž Dovč z-čela sta se prepirati in končno tudi pretepati. Krik vzbudil je gospodarja Franceta Sitarja, ki j«- prišel iz hiše ter velel svojemu bratu Josipu nHJ gre spat. Josip Sitar podal se je na to proti domačemu hlevu, a obtoženec prileti za njim, ga sune z m žera ter zbeži. Josip Sitar prišel je še v domačo hišo, kjer se je zgrudil ter v nekaterih minutah umri. Pri razparanju njegovtga telesa našli so zdravniki izvedenci v jamici leve ključuice ubo-dino, stgajočo v brezimno žilo privodnico in pluća ; rana je bila torej absolutno smrtna. Priči Jernej in France Sitar izpovedali sta v smislu obtožbe. Porotniki potrdili so vprašanja glede hudodelstva uboja in sodišče obsoddo je Matevža Dovča na tri leta in šest mesecev težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno ter trdim ležiščem v temni celici dne 24. aprila vsakega kazenskega leta. — (Daleč smo prišli!) Slavno uredništvo ! Na podstavi § 19. tiskovnega zakona prosim sledeči popravek v prihodnjo številko Vašega cenjenega lista ▼sprejeti. Pod zaglavjem „daleČ smo prišli" je „Slovenski Narod" v listu 124 poročal, da je sluga c. kr. okrajnega glavarstva v Kamniku raznašal plačilne naloge za osebno dohodarino pisane samo v nemščini. Ta vest je neresnična. Istina pa je, da so se plačilni nalogi za osebno dohodnino pri tukajšnjem uradu izgotovili in raznašali za mesto Kamnik v nemškem in slovenskem jeziku po splošnjem načelu „v katerem jeziku napoved, v istem tudi pla čilni nalog". Morebitne izjeme tega navodila zgodile 8o ne k večjem po kaki pomoti. Najbrže je Vaš gospod dopisnik sam tudi napoved osebne dohodnine vložil v nemškem jeziku. — 0. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku, dne G. junija 1898. — Ces. kr. okrajni glavar: Friedrich. — (Od Svetega Križa na Vipavskem) se nam.poroča: Občinske volitve v naši občini so končane Izvršile so se s popolnim porazom dobravske Stranke. Ista stranka je napela vse svoje moči, da strmoglavi dosedanje starešinstvo, a našla je močen odpor. Križani so prišli v ogromnem številu na volišče in no zastonj, zmagali so sijajno. Starašine so razdelili po vaseh tako le: Sv. Križ 8, Dobravlje G, Plače 5, Cesta 4, Ml. Žablje 4, Vel. Žablje 3. Izvoljeni so le taki možje, kateri so si svesti svoje naloge, ter živo čutijo za ljudstvo. Vendar tako burnih volitev nismo še imeli, odkar stoji Križ. Propadla st ranka je imela uebrojno svojih agitatorjev In kaj je pa dosegla? Goli nič! Mogoče pride vendar jedenkrat do spoznanja, da je zastonj butati z glavo v zid. Marsikak kozarec vina in založaj sira se je plačal v ta namen. Naj zadostuje to! — Dne 19 t m. namerava več narodnih društev, mej njimi i naše „Bralno društvo", napraviti veliko veselico pri Rebku na Goričici. Sodelovali bodo tudi ajdovako-štureki tamburaši. Vzpored je lep in jako obširen. Obetamo si lep umetniški užitek od raznih pevskih zborov. Ker je čisti dohodek namenjen v blag namen, pričakujemo obilo udeležbe od strani razum- n i JO.. n 1_ j__■ i. ___i «. ■ ._ -ništva in drugih oseb. Bki". * (Napaden škof.) Iz Vršeča se poroča „N. Fr. Pr." : Grško orijentalsko-srbskega škofa Z meja n o v i ć a je danes, 5. junija ob 9 uri dopoludne, ko je šel v polnem ornatu iz svoje rezidence v cerkev, napadel solicitator Popović z batino. Udarce, katere je hotel dati napadalec škofu, sta prestregla škofov tajnik in slugi. Napadalca so zaprli. Povod napada je baje političen. Vse je ogorčeno na Popoviča. * (Velike rabuke v Jaroslavu) Ker se je raznesla vest, da so zaprli nekega tatinskega ko-mija ter da ga je policaj Marko«.ski do smrti tepel, se je 4. in 5. junija zbralo pred jaroslavskim magistratom več sto delavcev in kmetov t' r so s kamenjem pobijali okna. Priti sta morili dve kompaniji vojakov, da sta napravili zopet mir. Naslednjega dne so napadli izgredn ki hišo Markovskega, jo oropali ter vse v njej razbdi. Množica je šla na to zopet pred magistrat ter je zopet pobijala okna. Tudi okrajnemu glavarju so pobili stekla. Ko je prišla policija in žendarmerija, so napadalci metali kamenje ter dva žendarma, jednegt policija in več drugih ljudi« ranili. Ko so hotel- glavne razsajače aretirati, tega eksc^denti niso pustili, šele dve kompaniji i ešcev in esaadron ulancev so napravili red. Vojaštvo je zasedlo glavue ulice in prodajal-niče so zaprte. Patrulje hodijo se danes po mestu * (Farkaš Osman paša) Iz Carigrada se poroča, da s« je usmrtil turški gener*! Farkaš Osman pnša Ud je r« jen Moravan ter se imenoval prvotno Adolf Wolf. Se kot mladeuič je došal v Ogersko ter se udeležil več bitk. Poiueje je prišel na Turško, prestopil j>-» k muharmdanski ver'; od hkoval se je zlasti v vojni proti Rus'ji ter postal polkovnik iu general. Poročen je bd z neki Tur kinjo; njegova hči, N'gjar Kantin j* danes najboljša turška pesnikinja. Darila i Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Vinko Strgar v Ljubnem (Ljoben) 20 kron 40 vin., nabrane pri odhoinici prijatelja slovenskega naroda, Čeha g. Veznic k a. — G. Mi mi Ravnikar v Radečah pri ZiJanem mostu 10 kron, kot prvi nabiralni znesek iz domače gostilne z ;eljo, „da bi sv. brata Ciril in Metod sprosila več narodne zavesti zi naš trg"! — G. Fran Lavtižar, učitelj v Kamnigorici, 1 krono, kot mesečni donesek. — •Skupaj 31 kron 40 vin. — Z veli rodoljubni darovalci in darovalke ter njih nasledniki! Književnost. — »Gospodarski List" za tržaško okolico. Uradno glasilo kmetijske m vrtnarske družbe za Trst in (kolico. Sodelovanjem odbora urejuje Ivan Fajdiga, družbeni tajnik. Izhaja prvi dan vsacega mesfca. Uredništvo in opravn-štvo se nahajo v Trstu, via Geppa št. 14, 1 nadstropje, v uradu km^t.jske in vrtnarske družbe. Cena listu: Za plačujoče ude I glavne družbe in podružnic brezplačno, za neude 50 nvč. na leto; posamezne številko se dobodo v uredništvu lista po 5 nvč. Štev. 1. Vsebina: Našim prijateljem. — Troje vprašanj. — Naše trtnice. — Ameriška trta. — Zavarovalnica za govejo ži.ino. — Razne vesti. — Oglasi. — „Novo Doba". Uredništvo tega hrvatsko slovenskega zbornika nam piše : Te dni smo poklali vsem slovenskim naročnikom opomine na dopisnici, pa še Vas najuljudnejše prosimo, da blagovolite opozoriti p. n. naročnike na naše težko stanje. Naročniki nam od nikoder ne pošljejo naročnine (prošli mesec smo dobili v vsem nekaj preko 10 gld., a v obče je šele 1 \ naročnikov plačalo svoj dog), ti skarni smo dolžni preko 200 gld. Kot dijaki seveda nimamo novcev. Uredništvo „Nove Dobe" torej tudi tem potom vnovič prosi slovenske naročnike, naj store svojo dolžnost, saj bi bilo tudi res škoda, ako bi moral tako izboren list, kakoršen je „N. D.a, za-mreti radi zanikernih naročnikov. Telefonična in brzojavna poročita. Dunaj 7. junija. Današnja seja poslanske zbornice je bila jako hrupna. Scb.6-nerer in \Volf sta uprizarjala nečuvene škan dale, dočim se je predsednik dr. Fuchs izkazal kot prava mevža. Ferjančič je postopal jako energično, Fuchs pa je postopal tako, da je desnica kar strmela. Začetkom seje je Ven ca j z storil obljubo. Potem je SchOnerer hotel pročitati neko peticijo in vseh 2883 podpisov. Predsednik tega ni hotel dovoliti in je dal besedo posl. Cingru, toda SchOnerer se ni za to zmenil in je dalje čital, mej tem pa je \Volf razgrajal in psoval. Daszvnskemu je rekel, da je „polnischer Haderlump", ki delavce slepar i, da je c. kr. socijalni demokrat in izpriden šlahcič. Ker Cingr ni mogel govoriti, se je odpovedal besedi. Predseduik Fuchs je dal besedo ministerskemu predsedniku Thunu, kateri je mej velikanskim hrupzm izjavil, da odgovori jutri na razne interpelacije. Fuchs je dal potem besedo VVolfu, naj govori o jezi- kovnih predlogah. W o I f: V to past me ne vjamete. Jaz bom čakal, da Scboneror prečita svojo peticijo. Če mi potem ne daste besede, boste nekaj doživeli. SchOnerer je potem vstal in zajedno z Wolfom govoril. Hrup se ne da popisati Predsednik Fuchs se ni upal nastopiti proti razgrajačem, je preklical vse, kar je bil odredil in je dal SchO-nererju besedo, da prečita podpise svoje peticije. Desnica je strmela. Ko je SchOnerer končal, je zbornica drugič pre stopila na dnevni red in začela razpravo o jezikovnih predlogih. Prvi je govoril W o 1 f, ki je zabavljal, da se hoče prazn »vati petdeset-nica cesarjevega vladanja, češ Nemci niso za to slavnost razpoložen*. Vlada sicer lahko komandira šolske otroke k slavnosti, da se bodo prehladih, nemškega naroda pa ne Razpravljal je potem o vseh možnih rečeh in napadal tudi dr. Ferjančiča, ki je vtem pevzel predsedništvo, češ, di se po njegovem uplivu mejklici ne sprejemajo v zapisnik. Dr. Fer-jančič je takoj posegel govorniku v besedo in konstbtoval, da ]e Wolf trdil neresnico. Nemci so radi te^a silno razgraiali Wolf je potem prečital tridentskega škofi odredb), s katero je prepovedal č tanje nemškonacijonalne „Bo-zener Z-ituugu iu rekel, da je to odredbo izdal „ein venuuuaju VIII., Lederergasse 20. phil. Jotef Eelaner jar. Ivan Bakovnik t. č. predsednik. t. 6. tamik. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 3o*>'2 m. Junij Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura ? *C Vetrovi Nebo a 1 a- -a a d 6 9. zvečer 73T> 3 14 8 ■t jag skoro jas. 7. 7. zjutraj 736'1 134 si. jag jasno 00 n 2. popol. 785-fl ■Ji 4 «. jag 1 del. obl. Srednja včerajšnja temperatura 15 5', ca 12* pod normaloui. dne 7. junija lb98 Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4' , .... Oirerska zlata renta t' .,...... Ogerska kronska renta 4*/0 .... Avstro-ogerske bančne deluice . . . Kreditne delnice........ London vista......... Nemški dri. bankovci za loO m.irk , . 20 mark........... 20 frankov.......... Italijanski bankovci.....; , C kr. cekini.......... 102 gld. — ki. 101 , 85 n 191 „ 80 t 101 . 50 B 121 , 25 • 15 ■ •U v ■ — ■ 120 , 20 i 68 , 87« ll . 77 • 9 ■ f>3 n 44 „ 35 ■ 5 . «5 * Dne" 6. juni'a 1897. državne srečke iz 1. 1M54 po 250 g!d. 183 gld. 50 Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . 193 Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 129 Zemlj. obč. avstr. 4'/„0/0 zlcti zast. listi . 98 akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 157 Ljubljanske srečke......... 22 Rndolfove srečke po 10 gbl...... 27 Sreditne srečke po 100 gld...... 200 rramway-drust. velj. 170 gld. a. v. . . . 525 Papirnati rubelj.......... 1 25 25 70 75 10 27-/4 v • V ki zna dobro montirati in voditi nadzorstvo v delavnici. **» ve prejme v tovarni in H m % Ei|iil»i|aui, 8*3—4) Na prodaj sta 2 odprta dvosedežna kolesci j a in 300 metrov rudniških rel-sov, 2 koritasta nagibalna voza s pragovi, svedri in žeblji. Povpraša naj se pri Ii. Ntrlc«»l|u, trgoven 8 premogom (na starem bolniškem vrtu). (891) izber elegantnih solnčnikov priporoča po najnižjih cenah Li. Mikusch Mestni trg *t. 15. (427-3) Ces. kr avstrijske jffi državne železnica Izvod iz voznega reda -veljaven od dne 1. junija 1808 leta. Odhod le I.JnblJeme jnS. kol. Praga ee* TrfctftV Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljnbno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein-Reifling v St.-vr. Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontah.l, Beljak, Ce. lovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solne grad -čez Klein-Reifling v Line. Bndejevice, Plzenj, Marijine vare] Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. —'Ob 11. uri 50 m. dopolndre osobni vlak v Trbiž. Pontabtel, Beljak, Celovec, Ljnbno, Sehthal, Dunaj, — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Ljnbno; čez Selzthal v Solnograd, Leur - Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo Pariz; Čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzenj Marijine vare, Heb, Fraacove vare, Karlove vare, Prago, Lirsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 15 min. zvečer osebni vlak v Lepce Bled. Polog t. 'ga vsako nedeljo in praznik ob 5. uri 39 m. po polndno v Lesce-Bled. — Prona v Noto iiiomio |» v Ho-ce%|e. Mešani vlati: Ob 6, uri 15 m, zjutraj, ob 12. ari 86 m. popoludne, ob 6, uri 30 rr. zvečer — Prihod v LJubljano j. k. Pro«» Im Trhli«. Ob 5. url 48 m. zjutraj osobni vlak z Dnnaji via Amstetten, iz Lipakega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca. Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beliaka, Franeensfeste. — Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve Curiha, Bregenca, InomoBta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osohni vUk s Dunaja, Lipska, Prage. Francovih varov, Karlovih varov, H -ba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pon tabla. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 9. uri 55 m. vlak iz Lesc-Bleda. — Prog* Ia Novega uieNta In la Kočevja, Mešani vlaki: Ob 8. uri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m., popoludne in «b 8. nri 35 m. zvečer. — Odhod !■ Izubijane d. k. v Kouanlh. 01 i. ari 23 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, ob 6. uri 5<) tu in ob 10. uri 25 min. zvečer, p« slednji vlak samo ob nedeljah in praznikih — Prihod v I.jublfauo d. k. le K mimik*. Ot 8. uri 56 m. zju traj, oh 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ar 10 m. in ob 9. uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (17—127) Prodajalka za trgovino z mešanim blagom in ("84—2) pisateljica za loterijsko kolekturo se iwc'etn. Ponudbe se prosi upravništva „Slov. Naroda". priporoča Narodna Tiskarna. Tempeljski vrelec r o 1 e c in ia - v Vedno »veža. najpopolnejša napolnitev v novozgrajenem napolnllnem rova z direktnim pritokom Dobi ne: Pri slatinski upravi v Rogatcu-SUtina, v vseh trgr nenUniml vodami, v renomiranih špecerijskih in drogerijskih prodajalnah (bHH—1 in lekarnah, kakor tudi v deželni hifii v Gradcu. vrelca. tl.'ill z Podpisaneu n soj a m si vsem p. n. obiskovalcem Bteda in okolice svojo s najboljšimi upravami oskrbljeno restavracijo „pri Finžgarju" (popre] Jos. Jekler) na Bledu tik lttovi&kega vr'» in letoviške hifie n^judanejfie priporočati. Dobijo se vedno pristne vina in sploh Izvrstne pljaoe, Izvrstna grorka in mrzle Jedila in ld nejlepie urejenih sob za prenočišče s prekrasnim razgledom čez jezero in okolico. K mnogo b roj nemu obisku uljudno vabi Jos. Wucherer (884-3) oitlr in meter. Učenec ki bi itcel veselje za «11 in»? 11«. hi-hK o «»l»rt. ae taknj vzprejme. Učiti se j« 31 a leta in je z vsem preskrbljen ,«65—8) Cjviit v Borovljah, Notar dr. Radaj v Mariboru iače za svojo pisarno koncipijenta. Vzprejme tudi v zapušćitinkib obravnavah izurjenega uradnika. (885—2 Razpis službe. Neka tuzemaka, jnko znana družba za zavarovanje proti nezgodam in za obveznost namerava nastaviti pod ugodnimi pogoji nadzornika za Ljubljano in za deželo. Dobro im« in obsežno znanstvo pri prebivalstvu v mestu in na dtžeh neobhodno potrebno. Strokovna izuri«-notit ni ravno potrebna, uko )« đotlĆnlk sicer Oiob»0 soo-soben. — Ponudbe p.,d W, D. 2349 Rudolfu Mosse ne Dunajl. (8«i-a) Za spomlad in stavbeno dobo! Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju ia zidanju hiš. Orali«, limne, topMte, motike, kratilipe, vile, vsakovrstne žwk*>, pile, loiit-i železoliti in plošč*:-vina-t i ■. n»Kr«t»nl križi, različna mizami**, te- sHrr»U», kljiiCavnl-ČMmkM. kuvMHka Iu uinjHrttka orodJ». Štedilniki, pe«l, ko-vnuu Iu latjuuo *e-l«'io, vsakovrstno l*u-liiu|Mko orolit-nlce« vsakovrstna plo-iieevluai uirHtnieaeta, pukfouHNlH, uitkreuu, clukHMtn, bela lu erua in purliikutin. Trotube •a vodo In Kiiojnleo; nvetllke aa voiovei različna kovau|w aa ko* elje. Kljutiululce, me- ■loKuete kljuke, pante In aepahe, pleteno oiunre in pipe ■a pivo itd itd. itd. Izdajatelj in odguvorni urednik: Jo&ip No Hi. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 4081