Poštnina plačana V gotevfat Leto XVI., št 207 Ljubljana, sobota % septembra 19J5 Cena 2 Din L pravmstvo; Ljubljana, Knafljeva , ulica b. — Telefon 6t- 8122, &123, 3124, 3125, 8120. Inseratru oddelek: Ljubljana, fielen-burgova al i - Tet 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gospoaka ulica St. IL — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. a. — Telefon St 190. Računi pn poŠt. Ceh. zavodih: Ljubljana St. 11.842. Praga «slo 78.180, Wipn st 105.241. Ä Naročnina mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uüca Ö. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka uüca 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Nacionalno dijaštvo pred tridesetimi leti Pred tridesetimi leti, v dnevih od 5. do 8. septembra 1905., je zboroval v Trstu prvi shod slovenskega narodno radikalnega dijaštva. Danes živimo v vse drugačnih razmerah, kakor takrat v avstrijski dobi. V svobodni domovini se naši mladini odpirajo v marsikaterem oziru druga pota, stavljene so ji nove naloge, novi cilji. Vendar imajo ideje, ki so v oni dobi povzročile duhovni preporod slovenske mladine, še danes svoj nezmanjšani pomen ne le kot zgodovinsl / reminiscenoa, marveč tudi kot mistlna osnova, veljavna še za sedanjo in bodočo dobo. Tržaška manifestacija narodno radikalnega dijaštva je bila važen mejnik v razvoju našega nacionalnega napredka. Zato v polni meri zasluži, da njeni 301etnici obudimo spomin na njo. Tega ne moremo storiti brez tihe želje, da bi sodobna mladina spoznavala idejne smernice svojih prednikov in skušala vzpostaviti kontinuiteto, ki jo ja začasno morda prekinil tok zgodovine. Začetki narodno radikalnega gibanja, med slovensko akademsko omladino segajo približno štiri leta pred tržaški shod. V dunajski »Sloveniji«, v kateri so se zbirali napredni slovenski akademiki, se je okrog mladega Gregorja Žerjava zbrala srenja idealnih fantov, ki niso bili zadovoljni z razmerami med takratnim dijaštvom. Z žalostjo v srcu so motrili tudi položaj ni, a tem bolj strastni strankarski borbi, ki je tako zelo izčrpavala de-svojega naroda, povzročen po nestvar-lovno energijo narodnih voditeljev, da ni preostajalo skoro nikake sile za samoohranitev in za odpor proti prodi raj očemu tujstvu. Mladina je spoznala potrebo duhovne obnove in je s krepko odločnostjo začela pri sebi sami. Naletela je na n «razumevanje in odpor celo v lastnih vrstah, vendar je vztrajala v borbi in od leta do leta rasla. V teku štirih let so ideje narodno radikalnega pokreta postale vodilne za najboljši del slovenske srednješolske in visokošolske omladine. Narodno radi-k-lno dijaštvo si je ustanovilo svoja -rnjišča v vseh vseučiliških mestih, ki so za Slovence prihajala v poštev. Iinoila je močno in delavno počitniško organizacijo »Prosveto« in svoje vzorno glasilo »Omladino«, ki se je že v prvem letu razvila v ugledno in vpcCtevano revijo, segajoče po pomenu in vplivu daleč preko dijaškega okvira. Kljub strogim disciplinskim predpisom se je pokret močno vgnezdil tudi med slovenskimi dijaki na vseh takratnih srednjih šolah. Shod v Trstu je bila prva revija dela, storjenega v teku štirih let. »Zbere se mladi slovenski narod, da pregleda svoje vrste, pokaže račun svojega delovanja in si na podlagi dosedanjih izkušenj začrta pot, ki vede do cilja: do politične, gospodarske in kulturne osamosvojitve in rasti slovenskega naroda«. Tako je zapisala takrat »Ofliladina« shodu za uvod. Tržaški shod je potekel v znamenju resnega d-fla. V njegovem programu ni bilo prostora, za zabavo in veeelja-čenje. Na uvodnem plenarnem zborovanju so tvorila dnevni red idejna predavanja, katerim je sledila živahna st varna diskusija. Naslednja dva dneva sta bila posvečena delu odsekov, ko so pretresali probleme dijaški izobrazbe, socialnega in gmotnega stanja, praktičnega dela za izobrazbo ljudstva in probleme dijaških organizacij. Predmet razprav so bile tako razmere med visokošolci, kakor razmere med srednješolci. Uspehi posvetovanj so se formurali v resolucijah, ki jih je odobrilo zaključno plenarno zborovanje. Ni tu mesto, da bi se poglobili v vsebino razprav in resolucij, niti ni za to dana možnost v tesnem okviru spominskega članka. Vse delo shoda je izšlo v posebni knjižici, ki bi jo naj s pridom čitala tuda današnja dijaška mladina. Treba pa je ugotovili, da je tržaški shod nacionalnega dijaštva vzbudil pozornost v vsej slovenski javnosti in da je pred njegovo resno stvarnostjo utihnila vsa zlohotna kritika. Blagodejni vpliv narodno radikalne struje je rodil najlepše in najbolj vidne sadove v dijaštvu samem. Težko je v današnjih časih prav oceniti prerod dijaške miselnosti, ker so časi narodno radikalnih borb proti tradicijam burševskega dnha daleč za nami. Najbolj nam morda pokaže značaj in pomen notranje obnove ugotovitev enega referentov na tržaškem shodu: »Sestavili smo si nov moralni kodeiks, Bol-garjev kodeks in križevačke statute pa smo poslali med humoristiko. Zgodilo se je med nami to, kar imenuje Nietzsche prevrednotenje vseh vrednot; prevrednotili smo etične vred- SLOVENCI SVOJEMU KRALJU IN JADRANU K proslavi kraljevega rojstnega dne in na kongres Jadranske Straže so se v Ljubljani zbrali desettisoči iz vseh pokrajin Jugoslavije — Veličastna svečanost ob razvitju prapora, ki ga je Jadranski Straži poklonil vrhovni čuvar Jadrana Ljubljana, 6. septembra. Ljubljana bo še dolgo pomnila današnjo lepo proslavo rojstnega dne mladega kralja, še posebno pa bo ostal današnji obisk v Ljubljani nepozabno v spominu onim tisočem mladine, ki se je od blizu in daleč zgrnila na Kongresni tng, da poleg najvišjih dostojanstvenikov, poleg pobornikov za Jadran in poleg številnih predstavnikov prisostvuje blagoslovitvi prekrasnega prapora, ki ga je najvišji pokrovitelj Nj. Vel. kralj Peter П. poklonil oblastnemu odboru JS v Ljubljani v priznanje ki zahvalo za uspešno pionirsko delo. Doli od Skoplja iin Niša, iz Bosne kakor iz Vojvodine, še posebno pa iz bližnjih banovin je prispela mladina v spremstvu odraslih stražarjev in delegatov. sednika krajevnega odbora generalnega tajnika TPD Pogačnika, zastopnike že-lezničarskega odbora, prosvetnega načelnika Breznika, ki je obenem načelnik sekcije podmladka pri oblastnem odboru z referentom učiteljem Viktorjem Pirnaitom in pa korporativno zbrano mornariško sekcijo s predsednikom "dr. Hlavatijem. Odlicniki so v velikem številu prisostvovali službi božji v pravoslavni kapeli na Taboru, ki jo je daroval prota Budimir že ob pol 8 zjutraj, nekateri izmed njih pa so se udeležili tudi svečanosti v evangeljski cerkvi, kjer je imel g. pastor pri tej priliki — prvič v zgodovini ljubljanske evangeljske cerkvene občine — izredno lep patriotičen nagovor v srbsko-hrvatskem jeziku. Ugledni predstavniki na tribuni ob blagoslovitvi kraljevske;; i prapora: podban dr. Pirkmajer, zastopnik Nj. Vel. kralja divizijski general g. Peter Nedeljkovič s šefom štaba polkovnikom Kilerjem in ban dr. Dinko Puc note. Zgodilo pa se je še nekaj več. Vsi ti ljudje z resnim stremljenjem in idealnimi nazori so čutili potrebo medsebojnega zbližania: iz idealnega dijaka je nastalo idealno dijaštvo, porodila se je narodno radikalna struja.« Novi omladinski pokret se Je po polnem uspehu tržaškega shoda še krepkeje razvijal in prodiral v vse smeri. Dal je narodu mnogo idealnih delavcev in neustrašenih borcev, dal je pa tudi zgled, ki bi mu naj sodobna mladina sledila. Tisoči na Kongresnem trgu Najatevilneje so se seveda zgrnile v Ljubljano slovenske šole. Sam posebni vlak iz Maribora je davi pripeljal 1200 podmiladkarjev. V dežju, ki je neusmiljeno grozil uničiti slovesnost, je bil od ranih ur po ulicah vrvež mladine in odraslih, vse pa se je zgrinjalo proti Taboru. Tam je pestra množica, nagnetena v ogromni dvorani pričakovala, kdaj bodo minila slavnostna cerkvena opravila. Svečano opravilo Praznične slovesnosti so se pričele z zahvalnimi službami božjimi po ljubljanskih cerkvah, ki so se jih poleg velike množine občinstva udeležili tudi številni odlični predstavniki naših obla-sitev in nacionalne javnosti. Sv. maši v stolnici, ki jo je ob 9 daroval škof dr. Rožman ob asistenci kanonikov so med druigiimi prisostvovali tudi ban dr. Puc, konzularni zbor, predsednik občine dr. Ravmihar, komandant divizije general Nedeljkovič s svojimi soprogami, narodna poslanca dr. Fux in Tusrk in večje število senatorjev, general Pelkič s šefom štaba Kilerjem in oficirskim zborom, razen odposlancev vseh domačih nacionalnih in kulturnih društev je bila navzočna tudi množica pro-minentnih delegatov JS, ki so iz vseh krajev države prihiteli na kongres in pa korporativno vsi funkcionarji ljubljanskih edinic in instanc. Med njimi naj navedemo predvsem podpredsednika izvršnega odbora JS direktorja Stipanoviča z generalnim tajnikom vpo-kojenim generalom Todorčevičem, ministra v pokoju dir. Peleša, delegacijo iz Zagreba z grofom Kuilmerjem na čelu, odlične ideologe jadranskega pokreta prof. dr. Iva Rubiča, pisatelja Nika Batulovica, dr. Bi jo Despota, dr. Jalkšo Ravlica, državnega svetnika Bariča iz Beograda, več generalov, Ы so vneti poborniki za Jadran, predsednika našega oblastnega odbora, podbana dr. Pirkmajer ja s tajnikom dr. Jegličem in ostalimi odborniki, med katerimi je mnogo znanih najuglednejših predstavnikov našega javnega življenja, pred- Poklos<ev Osvoboditelju Ko je bila svečanost v stolnici opravljena, se je dež že unesel in taikoj je bilo sklenjeno, da se bo manifestacija vendarle vršila na Kongresnem trgu, ki so mu skrbni krasitelji pod vodstvom ravnatelja Jančigaja nadeli tako ljubko praznično lice. Medtem, ko se je množica vsipala iz Tabora in se z godbami uvrstila v sprevod k pohodu na Kongresni trg, so predstavniki Jadranske straže opravili pred magistratom lep čin pijetete: poklonili so se pred spomenl«-kom blagopokojnega Osvoboditelja. Podpredsednik JS direktor Stipanovič je v kratkem govoru izrekel velikemu pokojniku zahvalo, ker je pripomogel vsemu jugoslovenskemu narodu, da se je laihiko svoboden naslonil na sinji Jadran. »Slava mu!« je prisotni široki krog predstavnikov vzkliknil velikemu ikralju, direktor pa je položil ob spomenik težak lovorov venec s trobojnim znakom in lepim posvetilom. Vsi predstavniki so se nato podali na Kongresni trg, kamor so se že zgrinjale množice. Ob budnem nadzorstvu rediteljev se je vse razvijalo smotrno po določenem načrtu. Organizacija vsega sporeda je bila most se je pričela takoj, ko je na tribuno stopil kraljev odposlanec g. dšvi-zijski general Peter Nedeljkovič v spremstvu brigadirja Pekiča in šefa štaba polkovnika Kilerja. Škof blagoslavlja Ob spremljevanju godbe Sloge so zbori Hubadove župe in Pevske zveze zapeli molitev »Ti, ki si nas ustvaril«. Veličastni koral je bil dostojanstven uvod v svečanost K oltarčku na tribuni okrašenem z dvema šopkoma belih lilij in rož, je pristopil g. knezo-škof dr. Gregorij Rožman v svečanem ornatu z mitro na glavL V njegovem spremstvu sta bila stolna kanonika gg. Vole in Stroj. Ravno je bilo spet pričelo deževati, veličastno živi mozaik Kongresnega trga so mahoma prekrili črni dežniki. Vendar je množica ostala negibna in je pozorno sladila krasnemu nagovoru gospoda knezoškofa, ki je izvajal: Preden izvršim cerkveni obred blagoslovitve zastave oblastnega odboja Jadranske straže v Ljubljani, ki je dar Nj. Vel. našega mladega kralja mi dovolite, da s par stavki razložim pomen cerkvenega blagoslo. va. Čuvarji našega morja se todo zbirali pod to zastavo, da čuvajo to našo lepoto in dragocenost' ki je dar božji nam. Bog, ki vodi usodo narodov, je južnim Slovanom poklonil Jadransko morje in ob njegovih obalah so se naselili in prebivali preko 14 stoletij. In to svojo, od Boga dano posest hočemo čnvati. ObnvaR jo bomo ne samo z orožjem ta svojim lastoim življenjem, čuvati moramo to svojo posest tako, da bo Bog sam z nami vred čuvar našega. morja. Da pa bo Bog mogel biti obenem čuvar z nami in da, tako postanemo nepremagijivi čuvarji tega morja, mommo postati vredni svojega morja. te lepote tožje in bogastva, M nam je dano. Sveto pismo opetovano poroča, da je Bog v zgodovini nekaterim narodom zopet odvzel, kar jim je naklonil, ako so se ti narodi pokazali nevredne božjega daru in božjega bogastva. Zato naj se pod zastdrvo, ki jo bom sedaj blagoslovil, zbira mladina in (zbira rod, ki bo tak, da bo vreden teg» daru, rod pošten, delaven, moralen in zdrav ne samo na telesu, ampak tudi na duši. Kadar bodo čuvarji našega morja takšni, da bo Bog lahko gledal z dopadenjem na vse tiste, katere je poklical kot čuvarje tega morja, da jih bo blagoslovil ln jim pomagal, takrat ne bo tudi nikdar izročil našega morja sovražniku. Potem bo to morje ostalo naše in potem bo tudi organizacija Jadranske straže dosegla svoj cilj, da bo stražar našega morja pod to novo zastavo. V ta namen bom blagoslovil s cerkvena molitvijo novo zastavo, Kongresni trg je proti enajsti uri nudil očarljivo sliiko. Ob vsej dolgi fronti polagoma rumenečih kostanjev Zvezde je bil gaj mladinskih praporjev, 230 po številu. Pred tribuno pestre narodne noše, delegati in zastopniki jadranskih odborov, vsi s čepicami in odznaki na rokavih, mladina četa ob četi s svojimi standartami, deloma v ljubkih mornarskih krojih, deloma skupine hrvatskih narodnih noš, predstavniki gasilcev in sokolstva, skavti, močan blotk pevskih društev, godbe, potem vsenaokrog razporejena narodna in obrambna društva, v zlasti častnem številu seveda članstvo JS, vse z zastavicami, da se je bleščalo in veselo migotalo. Bilk) je kakor pesem, kakor vezenina v zlatem in v živih slovanskih barvah. Na tribuni, opasani z veMkazisiko t robo j-ko m zastraženi od devetih jadranskih praporov so bili Obrani najuglednejši predstavniki: gg. ban dr. Puc in podban dr. Pirkmajer, župan dr. Rav-nihar s podžupanom Jarcem, podpredsednik JS direktor Stipanovič s tajnikom generalom Todorčevičem, minister n. r . dr. Dušan Peleš, grof Kulmer, ugledne dame, zbor novinarjev. Na mizi je počivala prekrasna zastava. Sloves- Pogfed 8 palače trgovske akademije po Blei-vveisovi cesti, po kateri se je vila živa reka in defilirala mimo predstavnikov pred bansko palačo (na desni). Prapor — kraljev dar Ko je bila zastava blagoslovljena, je stopil v bližino mikrofona, ki je vse slovenost prenašal v širni zvet, kraljev odposlanec general Nedeljkovič. V paradni uniformi, s številnimi odlikovanji na prsih, je zvonko in jedrnato izpregovoril: Beseda kraljevega zastopnika V imenu Nj. Vel kralja Petra II. Vam izročam poklonjeno Vam zastavo, ki naj bo svetinja za vsa člane Jadranske straže tega kraja naše domovine, kajti v njej sta zapopadena kralj in domovina. Zastava naj bo simbol.; časti in slave članov Jadranske straže in v njej naj bo simbolizirano edinstvo našega naroda. Naj bo ta zastava voditeljica naraščaja Jadranske straže, ki naj ga vedno opominja k izvrševanju njegovih državljanskih dolžnosti. Le po zaslugi čuta dolžnosti do domovine s strani onih, ki so v prošlosti padli za slavo in veličino naše sedanje velike domovine, je naš tudi sinji Jadran Sedanje in bodoče ganeracije se morajo usposabljati, da bodo dostojne naslednice teh velikanov, znanih in neznanih, in da očuvajo njihove svete pridobitve. Sodočnost našega Jadrana bo velika samo tedaj, čo bodo člani Jadranske straže kot sinovi naše domovine vedno na višini častnega izvrševanja svojih dolžnosti in če se bodo zavedali svete resnice, da se velika dela ustvarjajo samo z velikimi žrtvami. Na^ ta zastava vse Jadranske Stražarje stalno opominja, da. smo dosegli svobodni Jadran samo z žrtvami v prošlosti in da bo Jadran tudi v bodočnosti samo tedaj naš, ako bomo vselej pripravljeni, da hodimo po tej poti. Po vsem postranem trgu in še daleč v gosto obljudeno Zvezdo se je neslo vzklikanje in odmev na čast mlademu kralju. Mladina je bila razigrana, dež je prejenjal, ves trg je dobil spet svoje praznično lice. Vidno vzradošren ob triumfu vztrajnega dela in ob najvišjem priznanju je izrekel g. podban dr. Pirkmajer naslednji govor: Zahvala podbana dr. Pirktnaferja Gospod zastopnik Nj. Vel. kralja! Z globoko hvaležnostjo in do srca vzrado-ščen »prejemam prapor Jadranske Straže, «iarilo Nj. Vel. kralja Petra «II. S posebnim ponosom bomo nosili ta prapor, kj nas bo večno spominjal na dolžnosti do najvišjega k uma. Oblastni od/bor JS v Ljubljani, ki je želel razviti svoj prapor ob desetletnici svojega delovanja, ni mogel dobiti za svoje dosedanje delo lepšega priznanja m ne večjega odlikovanja, kakor je počasti, te v, katere je deležen danes, ko sprejema iz rok kraljevega odposlanca v dar prapor najsvetejše in najveličastnejše društveno znamenje. Z najvišjim odlikovanjem ni počaščen le ljubljanski oblastveni odb0r, temveč zlasti tudi ysi njegovi ogranki in njih mno. gobrojino članstvo- Z najvišjim odlikovanjem ste počaščeni posebno vi, številni podmladki iz drav. ban. katerim je bila v prvem redu posvečena skrb tukajšnjega oblastnega odbora. Počaščena pa je končno celokupna naša mogočna organizacija, ki bo upravičila najvišje priznanje s tem, 50 raket naenkrat v narodnih barvah. Eksplodirala bo velikanska bomba s smaragdno zelenim zastoTom. Zadnji dve sliki bosta predstavljali ogromen preko 10 m visok in 12 m širok slap s tremi serpentinami. Ogromne rakete bodo pokale s petardami, bombe s tisočerimi zvezdami v narodnih barvah in tri zračne topovske granate. Sodelovala bo vojaška godba s simboličnimi k orne d i. Krasne proslave v naših mestih Zmagovit pohod p® mestu 2e med svečanostjo na Kongresnem trgu se je nebo lePo jasnilo, medtem pa, ko je krenil po šelenburgovi uljci in dalje po mestu veličastnj manifestativni sprevod, so se oblaki razpršili do kraja in nad mestom se je zasmejalo čisto, einje nebo, kakršnega smo malokdaj deležni v teh mokrih p red jesenskih dneh. Na čelu sprevoda je korakala gedba JS iz Borovega, sami delavej Batove tvorni-ce v ličnih, okusnih uniformah. Za mu. ziko so ее * zvrstile sakolske zastave in števjlne delegacije ljubljanskih eokolskih društev v krojih, nato gasilci iz mesta in okolice s predstavniki zajednice in župe ter skavti z*za®tayo. Sledjla je skupina lePih, skrbno izbranih slovenskih in primorskih - narodnih noš, nato pa so. pra Pori ljubljanskega, mariborskega, zagrebškega in beograjskega oblastnega odbora in števjlni prapori krajevnih organizacij iz Kočevja, Mengša, in iz ostalih banovin uvedb impozantno revijo jadranskih stražarjev in pomiadka. Najprej ®o korakali delegatje iz krajev izven dravske banovine z izvršnim odborom na čelu, za ponosnim praporom, ki je bil pravkar blagoslovljen in razvit, pa naš oblastni odbor z delegati iz dravske banovine- številno zastopanemu oficirske mu zboru in god'bi »Zarje« eo sledili prapori naših podmladkov, in prve skupine podmladkarjev z mornarskimi čepicami «a glavah in z emblemi JS na rokavih. Med njimi so nekajkrat zbudile pozor, nost četice m-aiih, belo oblečenih mornar čkov. Za godbo »Sloges So se zvrstila nacionalna kulturna in pevska društva s svojimi zas.tava.iI7i, med njimj Hubadova pevska župa, Pevska zveza, Narodna strokovna zveza, Soča, Tabor, Ljubljan. skj Zvon, Slavec in Bränibor. Za njimi so hitele spet neskončne vrste podmiadkar-jev, prav malih, najmanjših šolarčkov, pa dijakov meščanskih, srednjih in strokov, njh šol. V njih so'bile zastopane skoraj da vse šole naše ožje domovine, z jadran skimi stražarji iz mest in velikih indu. strijskih krajev so se družili mali tovariši z najbolj oddaljenih vasi. Tako je sprevod vnovič nazorno izpričal, kako tvori ves naš narod eno samo sklenjeno, nerazdružno vojsko v obrambo domovine in morja. S pom lad k i iz Slovenije so stopale ne. katere skupine iz bolj oddaljenih krajev, iz Karlovca in Osijeka, iz Duge Rese in iz Bosne, pa še tam doli jz Niša. Posebne pozornosti je bila deležna skupina prisrčno lepih, slikovito pestrih dekliških na. rednih noš iz Duge Rese. A ta je med malim; jadranskim; stražarji mnogo vedre, židane volje doma, je zgovdrno izpričala mala stražarka iz Ptuja, kj je vso Pot v eprevodu igrala na harmoniko vesele, poskočne komade, da je bila od mno žice v špalirju ves čas obsipana z ova. cijami in pozdravi. V špaJirju pa s« je menda v resnici zbrala vsa Ljubljana z vsemj tisoči svojih gostov, ki niso utegnili v sprevod. Tako je armada Jadran, skih stražarjev korakala po Šelenburgovi in Prešernovi ulici, Marijinem trgu in Miklošičevi cesti, po kralja Petra trgu, Tavčarjevi, Tyrševi, Aleksandrovi, Blei-weisovi cesti in Cestj 29. oktobra na Na. Poleonov trg, kjer se je množica v vzornem redu razšla. Pred palačo banske uprave pa je bik improvizirana še majhna prisrčna slovesnost. Medlem ko se je sprevod napotil skozi mesto. so na banski upravi sprejemali poklo-ne in čestitke in v spominsko knjigo so se podpisali številni predstavniki neše nacionalne javnosti. Ko je čelo sprevoda prispelo do paiače. so se prapori Jadranske straže z vsemi funkcijonarji skupščine ter izvršnega in oblastnega odbora uvrstili v špalir, z njimi pa ie zavzela svoje mesto pred palačo tudi skupina narodnih noš Na balkonu palače se je poiavil odposlanec Nj. Vel. kralja divizionar Nedeljkovič z banom dr Purem in drž svetnikom dr Baridem, pri oknih pa so se zbrali o^iali najuglednejši gostje kongresa Kakšne tričetrt ure je trajal mimohod, v katerem so se vsi prapori pod- mladkov in zastave nacionalnih društev poklonili pred novim praporom oblastnega odbora, ki je danes nastopil svojo pot — za zmago ideje našega Jadrana. Razhod Pri vzorni organizaciji celotne prireditve je seveda bilo dobro poskrbljeno za zdravstveno varstvo mladine in vseh udeležencev. Rdeči križ je imel ob manifestaciji na Kongresnem trgu svojo ambulanto pri kinu Matici, potem prj sprevodu je križaril po mestu sanitetni avto z zaščitnimi sestrami jn samarijani. A hvala bogu, nobena veljka pomoč ni bila potrebna.. Navzlic . vsem naporom je vee ostalo zdravo, samo dvema otrokoma je postalo slabo in jima je- ее veda bilo takoj pomagano. Popoldne se je mladina s svojimi skrb nimi učitelji, kj zares zaslužijo teplo pohvalo za svojo požrtvovalnost, vesela raz kropila po Ljubljani, nad vse zadovoljno pa je seveda občudovala jadranska, pomorska in še vsa ostala čudesa na velesejmu. Zvečer se Je zadovoljna vračala z vlaki v domače kraje. Ob 19. je vojaška godba priredila miro-zov, a slavnostni dan je bil zaključen s predstavo v operi in z družabnim veče. rom v »Zvezdi«. Pozdravni večer mestne občine Popoldne ob 17. se je v zborovalni dvorani na magistratu vršila predkonferenca delegatov glavne skupščine JS, na kateri so razpravljali o raznih notranjih organizacijskih vprašanjih. Razprava se bo jutri nadaljevala. Zvečer je mestna občina priredila v veliki dvorani restavracije »Zvezde« v počastitev udeležencev kongresa pozdravni večer. V dvorani, ki je biia prav okusno okrašena, se je zbrala množica povabljenih gostov, med katerimi so bili vsi najodličnej-ii funkcionarji in voditelji jadranskega gibanja. Med večerjo so se zvrstili pozdravni nagovori, ki jih je začel domačin predsednik mestne občine g dr. Ravnihar in ki je ob koncu nazdravil mlademu vladarju. Godba 40. triglavskega p. p. pa je Zaigrala nacionalno himno. Govorili so še predsednik o. o. JS g. dr.Pirkmajer, predsednik podmladkov JS prosvetni načelnik g. Breznik, zastopnik primorskih emigrantov profesor dr. Čermelj in posle vodeči podpredsednik i. o. JS direktor g. Stipanovič iz Splita. Večer so izpolnile koncertne točke. Slavnostna predstav«: • v operi V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja je vprizorilo Narodno gledališče eno najuepešfiejših oper zadnjih sezon Mas. senetjevo »Manon«. Pri 6lavno6tnj' predstavi so bili navzoči številni službeni predstavitelji, med njimi ban dr. Puc, pod ban dr. Piirkmajer, župan dr. Ravnihar, zastopniki vojske in drugih oblasti, kakor tudj delegatje kulturnih jn nacionalnih društev. Pred predstavo Je operni orke-eter igral državno himno, ki jo je odlično občinstvo poslušalo stoje. Nato se je po počitniškem presledku zopet dvignil za-stor in na odru je kmalu zaživela Manon v dovršeni interpretaciji ge Gjungjenac. Gavella. Orkester je dirigiral kapelnik N. štritof. Predstava je potekla v svečanem razpoloženju in je do zadnjega vzbujala največje zanimanje. Velik ognjemet Senzacija sobotnega večera bo čaroben umetniški ognjemet, ki ga priredi oblastni oubor Jadranske Straže drevi ob 20. uri na letnem tefovadišču Ljubljanskega Sokola Maribor, 6. septembra. Vse mesto v državnih zastavah in prazničnem razpoloženju. Na Slomškovem trgu in v bližnjih uli-cah se je davi razpostavila mariborska garnizija, ki je pričakovala prihoda mestnega poveljnika generala Hadžiča. Ob njegovem prihodu je komandant parade polkovnik Petrovič javil raport, nakar je sledil pregled vseh vojaških formacij. Nato je bila v stolnici slovesna služba božja, ki jo je daroval ob številni asistenci škof dr. Ivan Tomažič. Stolnica je bila polna občinstva, navzoči so bili vsi predstavniki mariborskega javnega življenja z mestnim predsednikom dr. Fr. Lipoldom na čelu. Po maši je bila na Aleksandrovi cesti velika, krasna parada mariborske garnizije pred mestnim poveljnikom generalom Hadžicem. Ob straneh so tvorile gost špalir množice Mariborčanov. Maribor, 6. septembra. V Studencih je bila davi budnica, ki jo je organizirala tamolnja Narodna odbrana, in ki so se je udeležile vse narodne organizacije, z občinskim svetom na čelu. V veliki dvorani Narodnega doma je bila pa ob pol 12. svečana sokolska proslava. Dvorana je bila nabito polna, navzoči so bili odlični predstavniki mariborskega javnega življenja z mestnim predsednikom dr. Lipoldom ter obema sreskima načelnikoma dr. Senekovičem in Makarjem na čelu. Na okusno okrašenem odru so se zbrali praporščaki s prapori posameznih društe" pred ovenčano kraljevo sliko. V imenu meddru-štvenega sokolskega odbora in v imenu župe je pozdravit navzoče predsednik prof. Strune, nakar je sledil slavnostni govor staroste studenškega Sokola brata Hrena. Nato so se vrstile deklamacije, prigodne recitacije in glasbene točke. Proslavo je zaključila godba >Drave« s himno >Hej Slovani«. Celje, 6. septembra. Danes ob 8. je bila svečana služba božja v Marijini, nato pa v pravoslavni in evan-gelski cerkvi. Ob 9.30 je bila vojaška parada in mimohod pred mestnim magistratom ob navzočnosti velike množice občinstva. Sledilo je sprejemanje čestitk na sreskem načelstvu. Ob 11. je bil v nabito polni veliki dvorani Narodnega doma slavnostni zbor nacionalnih in kulturnih društev. Po lepem nagovoru staroste dr. Milka Hrašov-ca, ki se je spominjal blagopokojnega kralja ter očrtal lik Nj. Vel. kralja Petra II., so združenj moški zbori pod vodstvom g. Šegule zapeli pesem »Jaz sem Slovan', mladinski zbor pod vodstvom g. Preglja pa Adamičevo himno podmladka JS. Godalni kvartet Glasbene Matice je zaigral Dvora-kovo Humoresko, nato pa je imel g. prof. Milan Febjančič globoko zamišljen slavnostni govor. Lepo svečanost je zaključila zelo učinkovita alegorija >Čuvajmo Jugoslavijo«, delo g. Matije Benčana. Med alegorijo so združeni moški zbori zapeli državno himno. Novo mesto, 6. septembra V četrtek so Novomeščani okrasili z zelenjem, zastavicami in s kraljevimi slikami okna, razobesili so trobojnice. Zlasti so se potrudili trgovci, ki so izložbe uredili zelo okusno. Ob pol 20 je krenil velik sprevod po mestu. Mnogo ljudi jc prišlo k proslavi tudi z dežele. Povorka je šla do sreskega načelstva, nato pa pred slavnostno razsvetljeni magistrat, kjer je godba zaigrala »Hej Slo vani« in državno himno. Vse mesto јз bilo bajno razsvetljeno, kar je napravico nepozaben vtis. Poleg magistrata je bil krasno razsvetljen tudi frančiškanski samostan. Manifestaciji je prisostvovalo več tisoč ljudi. Proslava se je ob pol 21. (nadaljevala v Sokolskem domu. Po narodni koračnici, ki je odigral sokolski orkester pod vod-s tvora vom br. D. Sprcca, je stopil na okrašeni oder starosta notar Matija Marineek. Sledili so še nadaljnji govori dn koncertne točke, zaključena pa je bila proslava z državno himno. Danes je bila v kapiteljski cerkvi pontif. ma^ia, ki jo je daroval prošt Öerin ob številni asistenci duhovščine. Prisostvovale so vse šole, društva, korporacije. vojska, uradi in drugo občinstvo. Po službi božji je bil na Trgu kralja Petra II. lep defilč vojaštva. Proslave drugod Na enako svečan način kakor v Ljubljani in drugih krajih Slovenije, so včeraj in v četrtek zvečer proslavili kraljev rojstni dan tudi po vseh ostalih banovinah, posebno mogočno pa v prestolniškbm Beogradu. Skoro po vseh večjih krajih so Lile v četrtek zvečer bakljade z iluminaci jami. Tudi v Zagrebu je bila povorkaa, v kateri je korakalo mnogo tisočev ljudi. Včeraj dopoldne so bile povsod svečane službe božje. Rojstni dan našega mbdega kralja eo obhajali tudi povsod v inozemstvu, kjerkoli so naga zastopstva ali žive naši rojaki. Posebno prisrčen ton so dobile proelave v prestolnicah prijateljskih in zavezniških drezentantivna četa naših skavtov se je že včeraj zjutraj ob R. zbrala na kolodvoru, da sprejme brate in sestre iz Bolgarije. Pripeljalo se je v lepo okrašenih vozovih 130 skavtov in okrog 10 planink iz Bolgarije. Sprejem je bil naiprisrčnejši. Bolgarske goste je vodil inšpektor fizične vzgoje pri bolgarskem prosvetnem ministrstvu g. Stojanov, prvak bolgarskega skavti z-ma. Naši skavti so bolgarske tovariša odvedil v taborišče, kjer so bili deležni novih iskrenih pozdravov. Prehodili so med navdušenim vzklikanjem in prepevanjem naših in bolgarskih pesmi glavno alejo, potem pa so se lotili ureditve svojega taborišča. Včeraj ob 10.30 je prispelo v Beograd 12 poljskih skavtov pod vodstvom skavtskega prvaka dr. Ljudevita Bara. Poljski skavtski pokret je najmočnejši med vsemi slovanskimi narodi, ker št-: {je preko 200 000 članov in članic. Češkoslovaške skavte je pri vedel v Beograd dr. Svojsika, ustanovitelj skavtskega pokreta v ČSR. Prišlo jih je okrog 15. izjavili so, da bi jih prišlo veliko število, a da obisk ni bil mogoč zaradi tega, ker je na češkoslovaških šolah že roden pouk. Tudi poljski in češki skavti si bodo uredili svo;a taborišča. Velikansko taborišče ima sedaj že 12 telefonov in danas bo izšla tudi druga štvilka «Logorskih novih». Naš Prosvetni film je napravil že lepe posnetke pestrga življlje ki Grosuplje, kjer so ostali pri kosilu. Popoldne so sä ogledali starinske zanimivosti Stične, kjer jih je konservator dr. Stelč med drugim podrobno uvedel v umetnostno zgodovino cerkve in samostana, opat dr. Kastelic pa je ugledne znanstvenike ljubeznivo pogostil Pri tej priliki je umv. prof. dr. Bger z Dunaja «rekel samostanu in njegovemu predstojniku zanosno zdravico, dr. Kastelic pa je vrnil z iskreno dobrodoslioo. Nato so si ogledali še Gradišče pri Viru in se zvečer vrnili v Ljubljano. Dävi so arheologi krenili na Notranjsko stran in si ogledali najprej Vrhniko, ki ji zadnjič niso utegnili posvetiti eadosti časa, na/to pa še Logatec 8 pozno rimskim zapornim zidom in Gradišče nad Cerknico. Po kosilu so obiskali stari jepodsiki nasip pri Ulaki in čez Prež i d zapustili našo domovino. SiraoS je mestna občina priredila gostom pni Kmetu na Celovški cesti večerjo, ki je bila organizirana v najlepši skladnosti z njihovim znanstvenim dejanjem in nehati jem. Vabila, ki sta jih razposlala župan in podžupan IjnJbljanekega mesta (duum-viri oolorrieki juliee hemonae) eo bila stili-sirana v klasični latinščini, m prav tako seveda tudi jedilni list, ki je v smotrnem izboru vseboval same domače jedi in na katerem seveda tudi ni manjkalo naših vtn: vinom rubrum сагтмоНсит, »cviček« dic- tum, vinum album styriacum, mite et forte. In v istem jeziku starega učenega sveta je podžupan prof. Jarc pozdravil družbo, v kateri so bili razen znatnega števila domačinov še predstavniki Nemčije, Avstrije, Nizozemske in Madžarske. Prof. Jarc se je pri tej priliki spominjal tesnih, plodnih vezi, ki so obstojale pred vojno zlasti med znanstveniki, posebej še med arheologi in zgodovinarji obdonavskih narodov, in je zdravico zaključil z željo, naj bi takšna skup nost kulturnega dela vnovič oživela, cve' tela in rasla. Univ. prof. dr. Alföldi iz Budimpešte je v odgovoru, ki ga je prav tako izrekel v izbrani latinščini, povdarjal zgodovinski pomen naših krajev, ki so bili že v starem veku in še prej pogostokrat pogorišče velikih, odločilnih dogodkov. Mnogo krvi je poteklo ob zidu stare Emone, mnogo srditih bojev se je odbojevalo po naših dolinah, da so naše reke tekle pogostokrat rdeče od krvi in da so prestopale bregove, ker so bile polne mrtvih trupel, dokler niso prišli v deželo, nosilci dela in miru. Posebej je toplo zahvalo izrekel mestu in njegovi upravi, da je s tolikšno ljubeznijo ohranilo vse spomenike onih davnih dni, zlasti pa rimski zid. Pozdravljena, Emona, je g. profesor zaključil, ki si bila nekoč trdnjava rimske države, danes pa si cvetoče mesto svobodnih umetnosti. Crescat, valeat, in perpetuum floreat! Akademski pevski kvintet je z ubrano pesmijo ves večer skrbel za razpoloženje in gostje, med katerimi je bilo mnogo redkih poznavalcev umetnosti, so se z živim, strokovnim zanimanjem vživljeli zlasti v našo narodno pesem. Pozno v noč je družba še ostala pri Kmetu, nato pa so se arheologi razšli po domovih, da se odpočijejo in naslednje jutro nadaljujejo svojo zanimivo, a naporno potovanje. Sodobna gasilske služba Pod tem naslovom je napisal in založil važno knjigo g. Janez Furlan, bivši poveljnik mestnih poklicnih gasilcev v Ljubljani. Gasilstvo je v Sloveniji najbolj organizirano in je dosegla višino, kakršno bi nam lahko zavidali večji, da ne rečem kutturnejSi narodi. Kljub temu, da je naše gasilstvo bilo že pred vojno na višku, nismo imeli pa strokovne knjige, ki bi nas uvajaia v tehnično ®nanje gasilstva, kar je tem bolj važno, ker gasilstvo teži i radi nastajajočih potreb i radi tehničnih in etično izpopol-njujočih se pridobitev k izpopolnitvi, k dosegi končnega vsem ustrezajočega uspeha, ki mu je jedro: Bližnjemu v pomoč» Bogu v čast! Nevredno bi bilo vsakega kronista, če bi hotel in skušal prezreti kulturne pridobitve slovenskega gasilstva, čigar bistvo je požrtvovalnost in nesebičnost, le nevrednej-le pa bi bilo preiti preko dejstva, da smo Slovenci in slovenski ter hkrati jugosloven-ski gasilci dobili s Furlauovo knjigo »O sodobni gasilski službi« prvo strokovno knjigo, ki jo je naipisal veščak z najmodernejšim znajem o gasilstvu. Že njega poklic nam jamči, da 9nov obvlada, knjiga sama pa nas je celo lajike presenetila. Dasi strogo strokovna, nas vendar tako poljudno se- ! znanja г vsemi najtežjimi problemi meha- ' nike, fizike, kemije in zgodovine, da poleg priporočila ministrstva za telesno vzgojo pogrešam še priporočila prosvetnega ministrstva Jezikovno pa je knjiga Se posebno zani-j miva. Terminologij«, ki je v knjigi tako do-I sledna, bi se moral učiti marsikdo, kajti j to ni terminologija za dan," dva, ta bo osta- Zakaj še niste član „Vodnikove družbe"? Ia in bo jedro nadaljnih knjig, ki bodo brez dvoma sledile tej prvi brazdi iz široke in plodne njive gasilstva. V strokovna vprašanja se ne bom spuščal, tu so poklicani morda drugi, dejstvo pa je, da knjiga po svoji bogati pa razmeroma do sedaj težki razčlenjenosti sličnih vprašanj nudi v celoti ne samo idealno razporeditev gasilske službe, njenega pomena in namena, temveč tudi zgodovinski, etični pregled z dragocenim slovarčkom in kar je veliko vredno, tudi s ponatisom zakona. Knjiga je brevir za vsakega gasilca, za ne-gasilca pa učbenik In vodnik v nesrečah. Slovenski narod in slovenska literatura sta e Furianovo knjigo dobila dragocen dar, ki ga mora tudi naša javnost prav ceniti. Kajti vedeti mora, kaj se pravi orati ledino. In ta ni bila lahka. J. Plestenjak. | cokoladcr. Huda nesreča v mostarskem rudniku V mostarskem državnem rudniku se je pripetila včeraj zjutraj huda nesreča, ki j г vzela življenje enemu rudarju, petorico pa poškodovala. Kakor navadno, so se ob 6. zjutraj delavci zbrali v rudniku na delo. V središče rovov so se spuščali z dvigalom. Prvih pet partij je pristalo brez vsakega incidenta, šesta skupina pa se je ponesrečila zaradi neopreznosti Mirka Kne-zoviča, ki je upravljal z dvigalom. Pri zaslišanju je Knezovič izjavil, da so ga sončni žarki tako zaslepili, da ni mogel kontrolirati brzine dvigala. Ker brzine ni zmanjšal, je dvigalo z vso silo treščilo ob dno rova. Rudar Tadija Sunjič je obležal mrtev, pet njegovih tovarišev pa ima hujše in lažje poškodbe. Na kraj nesreče so prihiteli nadzorniki z ravnateljem rudnika, kmalu za njim pa komisija, ki jo je določilo sodišče. Zdravnik je ugotovil Sunjiče-vo smrt, poškodovancem pa nudil pomoč. ■Delavec Knezovič prav za prav tudi ni bil kriv hude nesreče, ker so ga šele nedavno sprejeli v službo in ga niso usposobili za delo pri dvigalu. Zaradi žalosti je delo v rudniku ves dan počivalo. Ponesrečeni Sunjič in tudi njegovi ranjeni tovariši so redniki veččlanskih rodbin. Delo kamniške Lire Kamnik, 6. septembra. Ker je ostal 53. redni občni zbor Lire nedavno zaradi nesporazumi jen ja pri sklicanju nesklepčen, se je vršil v sredo izredni letni občni zbor, ki je bil zelo lepo obiskan in je tudi s vzornim soglasjem članstva pritrdil lepo polstoletno tradicijo društva. Po poročilih odbornikov je bil izvoljen nov odlK>r, čigar predsedstvo je prevzel šolski upravitelj g. Julij Cenčič. Dosedanji predsednik g. Franc Fajdiga, ki je vodil društvo dolga leta. je zaradi prezaposlenosti predsedništvo odložil. Lira mu dolguje za njegovo vneto in požrtvovalno delo zahvalo in priznanje. Ob občnem zfooru je minilo 15 let, odkar vodi pevski zbor Lire dirigent g. Ciril Vremšak. Pod njegovim vodstvom je Lira dosegla lepe uspehe doma in pri raznih gostovanjih ter bila vsa povojna leta na vzorni umetniški višini. Pod vodstvom gospoda Vremšaka je imel zbor 30 koncertnih nastopov doma in drugod, kar pomeni, da je Lira nastopila vsako leto z dvema koncertoma. Poleg tega je pevski zbor Lire sodeloval v 15 letih na več kot ICO prireditvah kulturnih in nacionalnih društev. Na-študiral je 135 pesmi za moški, 35 za mešani zbor in 6 pesmi za soli, zbor in orkester. Arhiv pa je narasel za 2ö0 novih skladb. To je brez dvoma veliko delo Po občnem zboru so se Liraši zbrali v Čitalnici k tradicionalnemu spominskemu slavju ter točili vino iz srebrnega pokala, katerega je leta 18JM. poklonil Liri domoljubni župnik Gabron na Koroškem. Tabor delavstva Jesenice^ 5. septembra V nedeljo je imelo narodno delavstvo tabor na Jesenicah. Prišla so zastopstva ptedružnic N13Z iz Ljiuibljane, Kamnika, Kranja, Stražišča, Tržiča, Bohinja. Žirovnice Јалч>гшка in Blejske Dobrave, ob prihodu tuiristovskega vlaka je bil sprejem gostov, nakar je sprevod s sokolsko godbo in dvema praporoma krenil čez Trg kralja Aleksandra na iigrišče SK Bratetva. Tu se je potem vršjl tabor, ki ga je otvorfl predsednik jeseniške podružnice N1SZ Valentin Zupan. Predsednik NISZ Rudolf Juvan iz Ljub. ljane je orjsal najbolj pereča delavska in socialna vprašanja. Burno pozdravljen je stopil na oder g. Viljem Haramma, predsednik Obče radmičke zajednice iz Zagreba, ki je v daljšem govoru očrtal slabe strani našega gospodarstva od prevrata do danes. Izvajanja je podprl s številkami, poudarjajoč, da bi bili v naši državi lahko zaposleni vsi delavci, če bi se pravilno gospodarilo in pravično razdelilo mnogo delavcev z družinami Množica se zbira. Pogled na Kongresni trg dobre pol ure pred pričetkom svečanosti. Kmalu je bil prostrani trg z Zvezdo in stranskimi ulicami vred polno zaseden od armade 2&0ЭД jadranskih stražarje«. Domače vesti ♦ Kongres agronomov. Glavna skupščina združenja jugoslovenskih agronomov je zborovala v četrtek v Splitu v občin eki zborovalnici. Za volitve nove uprave sta bili d^e kandidatni listi in eicer ena z ckxsedacjim predsednikom Vojom Djordje. viče-m. glavnim upravnikom Zveze srbskih zemljoradniškjh zadrug in narodnim poslancem, dočim je bil na čelu druge liste Dragomir Cošjč. Njegova lista je ша. gala s 73 glasovi proti 31. Na čelu uprave je torej kot predsednik čoeič, prvi podpredsednik je Aatanaskovič, tretji pod predsednik Josip Tržan drugega podpred. eednika pa niso volili, ker je po pravilih izvoljen vsako drugo leto. Sklenjeno je bilo tüdi, da &e bo prihodnja glavna skupščina vršila v Novem Sad«. V petek ob 10. je bila slovesna otvoritev kongresa agronomov. ♦ Kongres prenosa sedeža muslimanskega verskega poglavarja. V Sarajevu je sklicana izredna seja vakufsko mearjf-skega eveta Na tej seji bo izvoljen va-kufski ravnatelj. Predsednik ulema medž-lisa je odpotoval v Beograd na sejo starešinstva islamske verske zajednice. Na tej seji] bodo razpravljali tuji o izpre-membi pravil islamske verske zajednic-e in o prenosu eedeža muslimanskega verskega poglavarja iz Beograda v Sarajevo. ♦ Ustanovitev kluba knjigovodij Jugoslavije. V okvirju društva intelektualnih delavcev je bil v Beogradu ustanovljen klub revizorjev in knjigovodij iz vse države. Ta klub bo deloval kot strokovna sekcija splošnega združenja duševnih delavcev ter ее bo bavil predvsem s socialno zaščito revizorjev jn knjigovodij, zaposlenih v javnih in privatnih ustanovah in podjetjih. Klub bo imel svoj sedež v Beogradu. KÄMILA KREMA očisti kožo mozoljev, lišajev, vnetij itd. In jo ohrani čisto in svežo. V lekarnah, dro-gerijah, parfumerijah in trgovinah. Glav. zaL za Ljubljano »VENUS« pred pošto. ♦ Prošnje akademikov za sprejem v Ora-žnov dijaški dom in za podelitev brezplačnega obeda. Po sklepu upravnega odbora Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani dobi tudi v zimskem semestru šolskega leta 1935/36 večje število revnih akademikov tukajšnje univerze brezplačno kosilo v akademskem kolegiju, odnosno v javni kuhinji Delavske zbornice. V prvi vrsti hi prišli pri tem v poštev oni akademiki, ki bi zaradi pomanjkanja prostorov ne mogii biti sprejeti v dom, vendar pa prosto stanovanje ne izključuje brezplačnega obeda., če so gmotne razmere dotičnega akademika zelo neugodne. Prednost imajo v vsem medicinci in nezakonsko rojeni. Za obe ugodnosti (brezplačno stanovanje in obed) se prosi v eni prošnji in sicer na predpisanem obrazcu, ki se dobi proti odškodnini 1 Din pri hišniku g. Rostoharju Ivanu v Wolfovi ulici štev. 12. Kdor želi, da se pošlje tiskovina po pošti, naj priloži za pošiljko potrebne znamke. Na obrazcih prošenj so natisnjena vsa potrebna navodila glede sestave oziroma izpolnitve, glede potrdil in dokumentov, ki morajo biti prošnji priloženi. Nekolkovane prošnje naj bodo naslovljene na: Upravni odbor Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani (univerza). Opozarjamo pa, da se bodo vpoštevale samo prošnje, napisane na predpisanih tiskovinah, ki bodo pravilno in točno po navodilih izpolnjene, opremljene s potrebnimi dokumenti in predložene ustanovni upravi vsaj do vključno 3. oktobra t. 1. Nezadostno frankiranih poštnih pošiljk, ki bodo vsebovale predmetne prošnje ali pripadajoče dokumente uprava O. D. D. ne bode sprejemala. * Razstava jugoslovenskega slikarja v Vatparaisu. V republiki Chile si je pridobil velike uspehe in velik ugled jugosloven-ski rojak, slikar Roko Matjašič, doma iz Pučišča na otoku Braču. Matjašič živi že 13 let v Ameriki. Svoje skromne prihranke je porabil za štiriletno šolanje na umetniški akademiji v Santiagu, pri slikarskem mojstru Gonsalesu. Prvo svojo razstavo je priredil v Santiagu leta 1928. in si pridobil drugo nagrado. Na tej razstavi je imel največji uspeh, zakaj prva nagrada sploh ni bila nikomur podeljena. Svoje študije je potem nadaljeval v Parizu, sedaj pa otvarja svojo kolektivno razstavo — 56 oljnatih slik v Valparaisu. Odstranitev neokusnega zobnega obložita? Zelo enostavno: Najpreje očistite zobe z znano zobno pasto Chlorodont in jih nato izperite grgraje z ustno vodo Chlorodont. Tuba Din 8.—. * Žalostna statistika niškega higijenske-ga zavoda. Po statističnem pregledu higienskega zavoda v Nišu je zdravstveno stanje prebivalstva moravske banovine prav slabo. Higijenske razmere so najslabše v jugovzhodnem delu. najboljše pa v pokrajinah ob Timoku. To ima svoj vzrok v gospodarskih in socialnih razmerah. Ob Timoku je rodovitna zemlja, dočim se mora prebivalstvo nišavskega sreza ter na področju okrog Pirota in Caribroda težko boriti za svoj obstoj. V samem Nišu ima mnogo žrtev jetika in je po statistiki higijenskega zavoda vsak četrti prebivalec žrtev te nevarne bolezni. Pregled tudi navaja, da je med žrtvami jetike največ revnih dninarjev, ki ob nezadostni prehrani opravljajo najtežja dela. * Nova carinarnica v Novem Sadu. Ko Se je Pokazala v Novem Sadu nujna Potreba da se zgradj nova carinarica je občina določila v ta namen polpeti milijon diiarjev, ki jih je vzela iz k al dr. minskega fonda. Za zgradbo carinarske-ga skladišča ob Dunavu, pristopnega tudi z vodne strani, so porabili tri milijone, za zgradbo poslopja v katerem bo etano-valo 13 uradniških družin, pa poldrug milijon. V carinskem skladišču bo prostora za 50 vagonov blaga. Poleg carinskih pi. saren se vselijo v novo poslopje tud,i kemijski laboratorij In poslovalnice mestne kontrole. Na račun države s stroški 1.900.000 Din. gradijo v Novem Sadu tudi dunavsko nabrežje in bo delo dovršeno že za mesec dni. Dr. VERČON, zobozdravnik ne ordlnira do ponedeljka, 16. septembra —' —. ■ it Arheološka ekspedicija v Bardovcu pri Skopi ju je za letos zaključila svoje raziskave, ki so, kakor znano, dovedle do odkritja največjega antičnega gledališča na Balkanu. Mnoge predmete so že odpremili v Skoplje v muzej, odkopano zidovje bodo konzervirali in, kakor je izjavil vodja ekspe dicije vseučiliški profesor dr. Vulič iz Beograda se bo prihodnje leto delo nadaljevalo, ker krije področje gotovo še razne druge dragocene ostanke starodavnega Skoplja. Ekspedicija se bo nekaj dni še mudila v kavadarski okolici v vasi Dreno-vu, kjer so že pred leti odkrili sledove starega in bogatega rimskega naselja. Strašno dejanje blazneža V umobolnico Ы ga sprejeli, rodbina pa se je bala stroškov Murska Sobota, 6. septembra. Vsa Gorička je pod vtisom krvavega dogodka, ki se je v torek 3. t. m. pripetil v Otovcih, raztresenem naselju tik Gornje Lemclave. Umobolni Ludvik Kerec j* s sekiro usmrtil svojega bolehnega očeta. Do tragedije je prišlo takole: Posestvo v Otovcih je bilo last 67-letnega .Janeza Kereca. Poleg staršev je živel starejši sin Ludvik s svojo ženo in otrokom. Ludvik se je poročil pred 9 leti, a je že leto dni po poroki kazal znnke duševne bolezni. Sčasoma je postal nevaren drugim, večkrat pa je tudi zapustil dom in po vec dni taval naokrog. Neko? je odtaval celo v Slavonijo in se vrnil šele čez nekaj tednov. Svojcem je pravil da je spet zdrav in vsi so bili o tem prepričani. ker je onustil svoie čudaške navade in se lotil dela. Njegova normalnost pa ni dolsro trajala. Večkrat je grozil. da bo ubil ž<*no. otroka in očeta, razgrajal je po hiši. da so morali klicatf na nomnč sosede, ki so ga zvP7ali in strazili. dokler se ni um;ril Kadar je bil miren, pa ie bil ves obupan in prinovedal ie. bo sam s seboj napravil konec. Nekoč je hotel skočiti v Muro. Z očetom se je tudi neprestano prepiral. l^r mu ni hotel izročiti posestva Življenie pri Kereoovih je bilo strašno in. da bi se rešili nevarnega blazneža, «o starši in tudi nje-gnv4 урпя prosili, da hi bil spreiet v umobolnico Novo Celje Pred dnevi je pfišiT nerodna rešitev strah pred stroški pa ie preprečil odhod umobolnega Ludvika in tako privedel do krvavega dejania n^kai dni ie Ludvik tožil, da boli flava, v tnrek zjutrai. ko so drusri odšli na njive m je v izbi le žal bolehni oče. Je Ludvik že ob 7 zjutraj klestil veje pred hišo. Na- enkrat je s sekiro v roki planil v izbo in začel udrihaj po očetu. Potem je preko njiv zbežal v gozd. Ko je pozneje prišel domov njegov brat, je že slutil nesrečo. Iz hiše je cul težko hropenje očeta Starec je ležal na. postelji, krvava glava pa je visela preko roba ležišča. Poklicali so zdravnika. ki je ukazal, naj ranjenca takoj odpeljejo v bolnišnico. Preden so bili vozniki pripravljeini, je stari Kerec že začel svoj smrtni boj in ga končal v večernih urah. ne da bi se bil še zavedel. Ubeglega Ludvika so orožniki precel časa zaman iskali po okoliških gozdovih in domnevali so, da je izvršil svoje samomorilne naklepe. Naslednji dan. ko je sodna ko-nisija iz Sobote opravila svoj žalostni posel in ko so že hoteli odnesti truplo ubitega starca iz domačijp v mrtvašnico, je počasi in mirno (s čevlji v rokah) stopal preko njiv proti domu blazni ubijalec. Ves začuden je obstal na dvorišču in mirno je pustil, da so ga orožniki uklenili. Na svoje strašno dejanje je popolnoma pozabil. Pravil je, da se je izgubil v gozdovih in da je dolgo iskal pot domov. Klical je svojo 8 letno hčerko Sidiko. otrok pa §e ie skril v izbo ter prestrašen vpil: Ubil me bo! Tudi rajnega očeta je še hotel videti. Ko so ga ovedli, je topo, brezbrižno stopal po poti z goričkih hribov v dolino. ~~~ Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7 in uri ► film lepote, ljubezni in sanj „Vrata s a n j" stopnina: • Din 4.50, 6.50 in 10,— =ELITNI KINO MATICA Tel. 21—24 Danes ob 4., 7 K in 9*4 uri Premiera vesele operete z Magdo SchneMer in Theo Lingenom Maček v Žaklju Ljubka opereta polna smeha, šale in petja Mladinski narodno obrambni tečaj Dražbe sv. Cirila in Metoda ♦ Vrnitev iz vojnega ujetništva po 21 letih. Leta 1914 je šel v vojno Toša Gru- jič iz Negosavcev pri Vinkovcih. V Galiciji se Je izgubil in nihče nj več slišal o njem. žena je čakala in čakala, a ker le ni bjlo glasu o njeni, ga je dala progla. siti za mrtvega in se poročila. V novi zakon je vzela s seboj hčerko iz prvega zakona. Grujič pa se je sedaj nepričakovano vrnil domov. Kot ujetnika so ga odgnali v Sibirijo, od koder je nekajkrat pisal domov ali brez uspeha, šele lani je zvedel, da obstoja Jugoelavija. Napcs. led se mu je posrečilo, najti pota za vrnitev. Doma je našel hišo prazno, ženo gospodinjo drugega doma, na pokopališču pa spominsko ploščo, na kateri je pisano, da je Toša Gjurič mrtev. ♦ Tragedija ljubezni. Pred okrožnim sodiščem v Sremski Mitrovicj je stal 22 letni Miloš živkovič jz Kraljevcev, ker je ustrelil vaško lepotjco Sofijo v katero se je smrtno zaljubil, a ga ona nj marala. V preiskovalnem zaporu je bil Miloš popol. noma miren, na vjdez normalen. Na razpravi pa &e je zelo čudno vedel. Poznal ni ne očeta ne matere in ves čas je samo ječal: Sofija! Sofije! V njegovi celicj so našli dve dopisnici kj ju je pisal mrtvi Sofiji. Poklicana zdravniška izvedenca sta predlagala, naj obtoženca pošljejo v umobolnico. Sodišče Je predlog sprejelo. FOTOAMATERJI Sveže filme 6X9 cm, 8 posnetkov, že od Din 10. — naprej dobite pri Foto Tou-ristu Lojze Šmncn, Aleksandrova cesta 8. * Selitev Eotonistov. Naseljenci v Starem Letcu v Vojvodini ее hočejo preseliti, ker tam ne morejo več živeti. Zemlja, ki eo jo dobili, jim ne nudi dovolj pridelka, pokrajina pa je tudi nezdrava in se najhujše občuti pomanjkanje pitne vode. Sedem družin vojnih dobrovoljcev, ki so bili tam naseljeni, se je že prese. liko na Pančevaški Rit. * Prepovedano je politično zborovanje napovedano za nedeljo 8. t. m. prj Sv. Juriju ob ščavniici. * Smrtna nesreča v rudniku »Srbski Balkan«. V navpičnem rovu rudnika Srbski Balkan pri Zaječarju je postal žrtev smrtne nesreče 28-letni rudar Ajko Me-čedovič.Ko se je spuščal navzdol z dvigalom, je priletel na neki etaži med hunte. ki so ga tako stisnili, da je v kratkem času podlegel poškodbam. Uvedena je bila preiskava, da se ugotovi, kako je prišlo do te nenavadne nesreče. * Roditelji. Stopite v knjižnico Tiskovne zadruge, Ljubljana, Miklošičeva cesta 16 I., da si ogledate neobvezno njene mladinske knjige in dobite vsa potrebna pojasnila glede izrednih popustov in plačilnih olajšav. Mislite že sedaj na Miklavža in Božič in na mehke zimske večere, ko je treba dovzetni otroški duši datj z lepo mladinsko knjigo poleta k vsemu lepemu in vzvišenemu. ■fr Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni trg 2.-11. (Trgovski učni zavod) je dosegel v preteklih letih najboljše uspe-he. Zavod razpolaga z najmodernejšim programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne učne moči. — Istotam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, Stenograf siti in drugi specialni tečaji. Zavod daje ustno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo! * Nesrečne posledice novega vodovoda. Pred nekaj leti je dobila Kur¨ija vodovod. Kakih 80 m od rečice Toplice so izkopali vodnjake, iz katerih se voda z motornimi črpalkami dviga ter odvaja v zbiralnik, od tam pa v mesto. Preden je mesto dobilo vodovod, ее Je oskrbovalo s pitno vodo iz vodnjaka v dolini rečice Banjsk^, toda količina vode je bila premajhna in во zaradi tega zgradili vodovod. Z novim vodovodom pa ее je po ja. vila prej v Kuršumliji neznana golšavost, ki se tako hitro širi, zlasti med mladino da je v nekaterih šolskih oddelkih po 40 do 50 odstotkov otrok golšavlh, v ženski obrtni šoli pa celo do 80 odstotkoc. Enako s« je zgodilo tudi v Kratovu, kmalu po ureditvi vodovoda. Oba kraja nameravata opustiti nova vodovoda in ei od druigod preskrbeti pitno vodo. * Spominu tovarišev padlih poleg mene v Crouyu in na viSini 119.« S to posvetitvijo je umrli Henry Barbusse izdal svoj dnevnik desetnije pod imenom »Ogenj«. Га knjiga je glavna mojstrovina pokojne, ga francoskega pisatelja in spada med največje književne uspehe 20. etoletja. Knjiga je prevedena v vse jezike 6veta. Po splošnem mnenju Je to najsijajnejša slika in najpopolnejše zrcalo grozot svetovne vojne. Knjiga bo živela tako dolgo, kakor bo živ spomin na boje v severni Franciji. Slovenskega prevoda je še nekaj izvodov in ga je mogoče dobiti po znižani ceni od Tiskovne zadruge v Ljubljani. Broširana knjiga stane 15 Din v krasni vezavi 25 Din. Redni vpis v dopisno trgovsko Solo v Ljubljani, Kongresni trg 2 EL, se vrši od 15. do 25. septembra 1935. Predvpis se vrši ves mesec avgust. V DTS se lahko vpiše vsakdo. Pri Dopisni trgovski šoli se nau. čite doma, potom dopisovanja moderne jezike, kakor; nemščino, francoščino, italijanščino itd dalje vse trgovske predmete kakor: knjigovodstvo, dopisovanje, stenografijo, računstvo itd., vse zadružne predmete, kl so potrebni Za vodstvo zadrug, v svoji Dvoletni trgovski šoli pripravlja hkrati svoje učence za privatni izpit na Državni trgovski šoli. — Cene so znatno znižane Začetek rednega šolskega leta 1. oktobra. Ljubljana, 5. septembra Včeraj smo poročali o otvoritvi narod-no-obrambnega tečaja CMD. 2e na sinoč-njem družabnem večeru v »Zvezdi« se je izkazalo, da bo tečaj dosegel svoj namen, ko se je celjski abiturient Plajh v imenu vseh tečajnikov zahvalil družbi za prireditev, kakršne udeleženci niso pričakovali. Prijetno je presenetil vodstve družbe s predlogom, naj tečajniki v viden znak hvaležnosti zberejo znesek za obrambni kamen. V nekaj minutah je bila potrebna vsota zbrana. Na predlog tovariša Uršiča je postal predlagatelj Plajh kamenar CMD. Davi ob pol 9. se je tečaj nadaljeval. Dr. Vrčon je obdelal »Narodnostne manjšine z mednarodno-pravnega in političnega vidika«. Zanimanje za manjšinski problem pojema, ker se politiki in diplomati razrva-ne Evrope ukvarjajo z drugimi proble li. Vsaka najmanjša iskrica pa utegne spremeniti položaj. Manjšinski problem je silno važen, tako s političnega, kakor z mednarodno-pravnega vidika. Društvo narodov je garant sadanjega manjšinskega sistema, ki ima tri temeljne napake: 1. teritorialno (zaščita ni razširjena na vse države ki ima- ♦ Prva slovenska enoletna TRGOVSKA ŠOLA, znani CHRISTOFOV ZAVOD, Ljubljana Domobranska cesta 15. VPISUJE redno vsak dan. Zavod je najbolje obiskana šola te vrste In edina v lastnem modernem, novozjdanem poslopju, zato najnižja šolnina 120 Din. Siromašni imajo popust! Odlični predavatelji profesorji poučujejo trgovske predmete, pisarniška dela, stenografijo, strojepisje, jezike. Vpie toplo priporočamo vsem, ki želijo trgovske izobrazbe, enako tudi onim, ki letos niso bili sprejeti na državnih šolah. Pojasnila brezplačna. Obledele obleke barva v različnih bar-v ah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Na mornarski zbori Konferenca delegatov mornarskih sekcij JS se ne bo vršila v restavraciji »šestici«, temveč v hotelu »Slon« na Tyrševi cesti drevi ob 20. uri. Vsi mornarji se pozivajo, da ее jutri brezpogojno udeleže eprejema brat. ekjh mornarskih sekcij JS iz Celja in Maribora. Zbor ob 9. dopoldan pred glavnim kolodvorom. Mornarski zbor je javen Jutri 0b 17. vsi v dvorano OUZD na Mi. klošičevj cesti! u— Sočanj in Taborjani! žalna maša bo jutri v nedeljo ob 9. zjutraj v župni cerkvi sv. Jakoba. Vabimo vse evoje članetvo in druge. u— »Mali pianist« je naslov zbirke narodnih pesmic, ki jih je priredil znani slovenski skladatelj Josip Pavčič za najnižjo stopnjo klavirske izvežbanosti. Celo vrsto ljubkih pesmic najdete tu napisanih brez vsakih težav tako, da more začetnik po nekaj mesecih pouka z največjim veseljem že rabiti vso zbirko. Kakor vse Matične edicije, je tudi zbirka »Mali pianist« (I. zv.) izšla v lepi prikupni obliki. II. zvezek izide za božič. Cena 15 Din. u— Za slepe je podarila 50 Din gospa Erna Omanova iz Ljubljane namesto cvetja na grob blagopokojne gospe Antonije Rs-karjeve iz Begunj. Iz Celja e— Celjsko pevsko društvo to imelo prvo redno pevsko vajo za ves mešani zbor v petek 13. t. m. ob 20. Poleg dosedanjih so vabljeni tudi novi pevci in pevke, ki imajo veselje in voljo do resnega kulturnega in umetniškega dela. e_ Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice ве bo sestalo danes ob 16. pri tovarišu Tomažu Grahu v Gaberju. e— Šoferski izpiti bodo 26. t. m. ob 9. pred sreskim načelstvom v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm >2ene stavkajo« in zvočni tednik. Iz Maribora a_ Prisrčen poslovilni večer so prire. dili prjatelji in znanci v četrtek zvečer novoimenovanemu apelacijstemu eodniku dr- Kovči pri Lovrenčiču v Kamilici, Večer je dokazal vso priljubljenost, ki je je bil deležen v Mariboru g. dr. Fran Kovča Na novem službenem mestu mu želimo najlepših uspehov. a— 12 mariborske gozdarske šole. Prošnje za sprejem je vložiti najkasneje do 15. L m. pri upravi tukajšnje nižje gozdar ske šole. Za sprejem v enoletni tečaj je Potrebna z dobrim uspehom dovršena osnovna šola za sprejem v prvi razred dveletne šole' pa sta potrebna vsaj dva razreda gimnazije ali realke ali trije raa neupravičenimi izgovor: predvsem hmelj, ki je kupljen po višjih cenah pri manj poučenih, bolj piašljivih hmeljarjih, ki so v 6tieki pristali na po. gajanja in znižanje cen ali se niso upali in znali pomagati, ke-r ni®o niti vedeli da sploh obstoji kako uradno priznano ^.razsodišče«. Opozarjamo zaradi tega hmeljarje, katerim kupci pri prevzemu hmelj v celoti ali deloma odklonijo, da za radi razsodbe in Posredovanja takoj poiščejo enega naslednjih od Združenja trgovcev priznanih in ' od produkcije predlaganih razsodnikov. To 60 gg.- Ьот-ber Rudolf, Žalec; Kočeva/r Nikolaj, Žalec; inž. Jeschcunig, Arja vas; dr. Mi-kuš Rudolf, Vojnik; Hočevar Ivan, Go_ milsko. Letalska nesreča pri francoskih manevrih Reims, 6. septembra. AA. Snoči sta se ponesrečila dva velika bombarderja. Med vajamj sta trčila drug v drugega jn tre- štva narodov, kajti vojna v Vzhodni Afriki se lahko izrodi v splošen svetovni požar, ki ga nihče ne bo mogel zaustaviti, čim bodo padli prvi streli na abesinski meji«. Užaljeni Italijani za puste sejo Že ob pričetku seje se je umaknil iz dvorane italijanski delegat Aloisi in je njegovo mesto zavzel Roeco. Sredi Jezejevega govora pa se je dvignil še Rocco in z njim tudi vsi ostali funk-cijonarji italijanske d^gacije in so demonstrativno zapustili sejo. Litvinov svari pred nevarnostjo Ruski delegat Litvinov je nato obžaloval, da so se izjalovili pariški in vsi ostali pokusi za mirno likvidacijo vzhodno-afriškega spora. Kljub 10-let-nim dobrim odnošajem med Rusijo in Italijo mora obžalovati, da je italijanski delegat zavzel stališče, ki se mora smatrati kot obsolutna indiferentnost ščila na zemljo Petčlanska posadka ene. ga letala je takoj zgorela dočim ее je f napram paktu Društva narodov. Voraa petčlanska posadka drugega letala ubila • bi pomenila očitno kršitev in popolen pri padcu na tla. | razpad Društva narodov. Bila bi hkratu razlogov za raz^xovanje članov Društva narodov na podlagi njihovih notranjih političnih гагтег in kulturnega stanja ni. Če bi dejansko šlo za civilizacijo Abesinije, hi pač ne bilo treba spraviti v akcijo vojaške sile. Svet Društva narodov že v nekaterih primerili ni znal uveljaviti spoštovanja do mirovnih načel, prav zaradi tega bi moral sedaj napeti vse sile za ohranitev miru. Predsednik Guinizu je nato zaključil sejo in odgoail razpravo za nedoločen čas. Pri diplomatskih pogajanjih se je že pred sejo pojavil predlog, naj bt svet DN določil pet držav, ki naj bi poslednji č poskusile posredovati med Italijo in Abesinijo. V poštev bi prišle Francija, Anglija, Španija, Poljska in Turčija, poslednja zato, ker se litvinov kot zastopnik Rusije ni hotel neposredno vmešavati v spor. Aloisi pa je zahteval, naj se mesto Francije in Anglije imenujeta dve drugi državi, ker sta kot sili, ki imata svoje kolonije ob abesinskih mejah, več ali manj sami prizadeti v sporu. Če pa Iri tega ne bilo mogoče doseči, je treba pristati na to, da tudi Italija imenuje svojega zastopnika v tem odboru, ker jc Italija glede na Abesinijo prav toliko prizadeta kakor Francija in Anglija. Hoare odpotuje v ženevo London, 6. septembra. w. Glede na napetost, ki je zopet zavladala v Ženevi, se je angleški zunanji miniete-r Hoare kljub 6V0-jeniu šitkemu zdravju odločil .da odpotuje v Ženevo. V nedeljo bo krenil z M я.lom direktno v Ženevo. Novinarjem je izjavil, da potovanja ne opusti, čeprav bi ga morali z nosili nesli v eeimo dvorano D-nuMva narodov. Izvolitev spravnega odbora — Abesinci protestirajo in zapitste sejo ženeva. 6. septembra, gvir. Ob največji nervoznosti se je danes ob 17. sestal Svet Društva narodov k tajni s;?ji, da bi razpravljal o raznih administrativnih in finančnih vprašanjih. ki so na dnevnem redu. Proti pričakovanju pa se je tajna seja kmalu pretvorila v javno sejo, r.a katerj je bil sprejet sklep o izvolitvi petčlanskega odbora, ki naj abesinski spor nadalje proučuje in sestavi poročilo za Svet Društva narodov. V odboru naj bi bili zastopniki Francije, Anglije, Španije, Poljske in Turčije. Predsednik je sporoči!, da ga je italijanski delegat obvestil, da se bo vzdržal glasovanja. Pri nato sledečem glasovanju so vsi os tal j delegati predlog soglasno sprejeli, Abesinski delegati so v znak protesta protj zavla- čevanju ureditve konflikta zapustil dvorano. Petčlanski odbor se je srstal бе nocoj k svoji prvi seji in izvolil španskega delegata Madariago za svojega predsednika. Odbor je sklenil, da bo po potrebi od časa do časa pozval k sodelovanju tudi zastopnike Italije in Abesinije. Vojna neizogibna Berlin, 6. septembra, w. »Völkischer Beobachter« piše v zvezi z dogodki v Ženevi med drugim: Na keko vojno med 'talijo iu Anglijo ni niti misliti, vojna Italije proti Abesiniji pa je po izjavah barona Aloisija v ŽeneTi več kot gotovo dejstvo. Italija 1ю marširala. Kar se bo v teh tednih še razpravljalo, ko samo to, kako daleč sme mar-širati! a: Mlačna igra obeh moštev — Junak dneva je bil češkoslovaški vratar Flanička Beograd, 6. septembra p. Za današnjo mednarodno tekmo med Češkoslovaško in Jugoslavijo je vladalo po vsej prestolnici, kakor tudi v ostalih športnih centrih ogrom no zanimanje. Že ob 14. so navalile mase gledalcev na tribuno in stojišča igrišča BSK, ki so se na mah vsa napolnila. Računajo, da je bilo pri današnji tekmi 12.000 gledalcev. Tekmi sta prisostvovala tudi minister za telesno vzgojo naroda Komnenovič in l.iinis te. za kmetijstvo Stankovič. Pred glavno tekmo sta nastopila podmladka Zagreba in Beograda. Njuna lepa tekma se jc zaključila s 4 : 1 (3 : 1) v korist domačih. Ob 16. se je pričela tekma med našo in čehoslovaško reprezentanco. Prvi so prišli na igrišče Čehoslovaki, ki jim je godba zaigrala češkoslovaško narodno himno, občinstvo pa jih je sprejela s frenetičnim aplavzom. Zlasti so gledalci pozdravljali vratarja Planiöko. Nato so prišli na igrišče, prav tako viharno pozdravljeni, naši nogometaši. Tik pred pričetkom igre so bili trije naši najstarejši reprezemtativci odlikovani. To so Marjanovi«, ki je danes odigral 51, Anseni-jevič, ki je odigral 50, in Vujadinovič, ki je odigral 25, tekmo v državnem teamu. Vsak od njih je dobil zlato uro. Tekma je gledalce razočarala Igra je bi- la v splošnem mlačna, brez ognja in brez pravega reda. Tak je bil tudi rezultat ki ni prinesel sploh nobenega gola. V drugem polčasu so nastopili naši z nekoliko spremenjeno postavo: Živkovič je odstopil vodstvo v napadu Marjanovku, ki je dejansko nekoliko uredil vso napadalno igro. Naši so zlasti od začetka polčas obvladali igrišče. Kljub temu pa ni bilo ni-kakega konkretnega uspeha. Čehi so sijajna bramJi. Planička je igral naravnost fenome-ntilno. Branil je vsako žogo. V splošnem so bili naši dobri v obrambi in nekoliko tudi v srednji vrsti. * Zagreb, 6. septembra n. Danes je Gra-djan-ski v prvenstveni tekmi premagal Con-cordio z rezultatom 1 : 0 (1 : 0). Maribor — Rapid 4:2(3:2) Danes popoldne se je na igrišču v Ljudskem vrtu vršila prijateljska nogometna tekma med Mariborom in Rapidom, katero je Maribor zasluženo odločil v svojo korist, tekma je trajala samo 60 minut. Pri Mariboru je bil zelo dober napad, dočim je pri Rapidu ugajala ožja obramba. Oba nasprotnika sta nastopila v najmočnejši postavi. Sodil je g. Bizjak. V predtekmi je rezerva Maribora porazila rezervo Rapida s 4:2. Z velesejma in jadranske razstave Dočim je bil prvi dan našega jesenskega I slabemu vremen« je velesejmskj varjete, — * — - j------- -•- :---------— I ki se predvaja v dvorani, kjer je bila v velesejma deževen in je vreme nagajalo, se je včeraj popoldne zjasnilo in je vse navalilo na razstavišče. Najhujše je bilo v glavnem paviljonu jadranske razstave, kjer je nameščena tudi razstava naše vojne mornarice. Tu je promet kar obtičal, tako da nisi mogel uiti naprej, niti nazaj. Ves vele-•sejemski prostor je bil popoldne poln naše mladine, ki je prihitela v Ljubljano na kongres Jadranske Straže in na ogled jadranske razstave. Naval je bil tudi na rib-ar ski ra/stavi, tako da mnogi obiskovalci niso prišli na vrsto, da bi si ogledali čudes-i morskega dna. Nihče ni pričakoval, da bo razstava prirejena tako skrbno in da bodo akvariji tako naravno prikazali življenje v morju in na dnu morja. Ker je na jadranski razstavi in r.a vseh razstav.ih, ki so z njo v zvezi, toliko zn.mmivih podrobnosti, se r>o-setniki po cele ure mude v paviljonih. Zato ni čudno, da nastane huda gneča in ni mogoče vsega videti. Marsikdo se je moral včeraj odločiti za poznejši ogled med tednom. ko naval ne bo tako velik. §e ena senzacija na ljubljanskem velesej- mu. Letošnia jesenska velesejmska prireditev v Ljubljani prinaša serijo senzacij. Zc prve dni je bil i/reden n-ival in so bili obiskovalci o vsem kar so videli, prijetno presenečeni. Povsod, zlasti pa na razstavi pomorskih rib, kakor tudi v podzemeljskem bazenu sladkovodnih rib, je bila taka gneča. da mnogi sploh niso mosli priti na vrsto. Na veleseiem ie prispel špecijalist za pripravljanje morskih rib in sicer kuhar z ladje Jadranske plovidbe »Kanadiordjer, ki se je Dred kratkim vrnila s svojega potovanja v Grčiio Vsakemu gostu bo kuhar pripravil ribe ki si iih to gost sam izbral, na način, kakor bo želel. Tudi s tem bo napravil ljubljanski vel esejem veliko propagando za konzum morskih rib. Uspeh varjeteja na velesejmu. Kljub juniju m-od-na revija, že prvi dan privabil številno občinstvo, ki ее je zaires dob. ro zabavalo in je navdušeno aplavdiralo vsem atrakcijam, štirje mia-di akrobati izvajajo vratolomne točke, da publiki zastane ea/pa. Turška cigana Eso in Jana plešeta orientalske plese, neprekosljivi univerzalni umetnik Vjiko pa zabava z izborno masko in eijajmo govorico iz trebuha kar na fcrj strani. Dražestna Mies Elvira lahkotno pleše na žjci in domačin Oelj-an Dcbovinšek se vozi na enem kolesu. Fantastična svetlobna revija >fanta. zija« pa nam pokaže čarobne svetlobne efekte polne bajne krasote. Inženjefr Burk ha-rt vodi senzacionalne tehnične naprave in šarmantna Ingeborg Genks nas navdu_ šuje sedaj kot moreka vila školjka me. tuiljček potem pa kot rab orna plesalka. Akrobata Rollos kažeta visoko umetnost akrobacije in trj mlade plesalke nam za. plešejo temperamenten ples poln ognja in veselja. Seve-da pa ne ememo pohabiti na. šega izvrstnega, simpatičnega conferen-ciera Mirka Jelačina ki med vso predstavo skrbi za humor in zabavo Titulescu v Ljubljani Ljubljana, 6. septembra. Nocoj ob 20. je prispel v Ljubljano z brzini vlakom na po-vraiku iz Bad Gasteina rumunski zunanji minister Titulescu. Na postaji Je sprejel v svojem salonskem vo-Ju rumunskega konzula v Ljubljani g. inž. Jelačina. V razgovoru se je ?ivo zanimal za naše razmere, predvsem za gospodarske razmere v Sloveniji. Med drugim se je s pohvalo spominjal prisrčnega sprejema, ki ga je nedavno doživel ob sestanku stalnega sveta Male antante na Bledu. Spomnil se je tudi ljubkih harmonikarjev iz Maribora, ki so nastopili na soaro-ji, ki io je priredil ban dr. Dinko Puc na čast državnikom Male antante na Bledu. Po slovesu od g. konzula je Titulescu nadaljeval svojo pot z vlakom proti Beogradu. Dežela tisoč zahrbfnostl Usoda inozemskih koncesij v Abesiniji — Plantaže pri Goreju ob Tanaškem jezeru — Malarija v Ogadenu in Kafi V času, ko se toliko govori in piše o valiki koncesiji, ki si jo je pridobila neka ameriško-angleška družba v Abesiniji, je vredno pogledati, kako je v praksi, «na licu mesta>, s takšnimi stvarmi. Angleži so si pridobili v raznih časih razne koncesije v Abesiniji. Indij-eki veletrgovec Mohamed Ali je najel pri Goreju velike komplekse zamlje za nove plantaže. Samo gorejski guverner, ras Mulu Črta, bo vedel, zakaj na teh zemljiščih sploh še niso začeli delati. Zapadno od jezera Tane je začel s plantažnim gospodarjenjem Angl^fi La-ne. Kmalu potem je moral svoje podjetje likvidirati, ker mu je cesarjev namestnik naložil takšne davke, da je postalo nerentabilno. Med vojno si je «Abesinska družba> pod vodstvom Sirca Idlibija pridobila pravico za saditev kavčukovih dreves. 400.000 tolarjev ja izdala samo za podkupnine, ustanovila je centralo v Addis Abebi in podružnico v Goreju, potem je pa šla s primanjkljajem skoraj 2 milijonov tolarjev v konkurz. Etiopska banka si je njeno koncesijo pridobila malone zastonj V Ogadenu in Kafi so obsežna nahajališča sljude v velikih, belih ploščah. Na dveh mestih so začeli s pridobivanjem, toda izkazalo se je, da bi v Ogadoeu morali zgraditi dolg vodovod, drugače bi ne mogli zgraditi večjih delavskih taborišč, brez katerih bi bil obrat nerentabilen. V Kafi pa ležijo najdišča sljude spet tako, da je vsako delo, vsaj v deževni dobi, zavoljo malarije nemogoče. Iz istega razloga je morala preosno-vati svoj obrat tudi družba «Societe Miniere des Concessions Prasso en Abvssinie», ki izkorišča največjo rudniško koncesijo, kar jih imajo ino-stranci v Abesiniji. Družba je izkoriščala velike naravne zaklade zlata in platina ob Birbiru v deželi Volega To koncesijo si je pridobil Italijan Pra- Najnovejši rekord angleškega vozača ----- ■У/.-.-У'^ V ' ■■> i тш&ш&ш Sir Malcolm Campbell je dosegel v Salt Lake Cityju nov rekord v brzini avtomobilske vožnje, namreč povprečnino 482 km na uro. Na levi vidimo njegov dirkalni avto, ki meri v dolžino 12 metrov, v krogu pa obraz slovitega rekorderja Anglija gradi „žive torpede" Z njimi bo baje raziskovala „potopljene ladje" Londonski listi priobčuiejo kot senzacijo vest,da je veliko podjetje, ki mu kot glavni delničarji pripadajo člani visokega plemstva, v Clydu začelo graditi velike delavnice, v katerih bodo izdelovali nov tip podmornic, takozvane >žive torpede«, kakor so jih začeli graditi tudi v Nemčiji, kakor smo poročali pred kratkim. Te podmornice imajo obliko velikih torpedov in prostora samo za enega človeka. za pogon rabijo stroji na stisnjen plin. Japonska je v vojne svrhe zgradila že cele serije takšnih ladjic, ki pomenijo skoraj gotov konec vsake vojne ladje, ki bi Usoda nemških učenjakov Neka statistika iz Pariza ugotavlja, da je nemški narodno socialistični režim prisilil 1202 nemška učenjaka, da so ostavi'i svoja mesta, večinoma profesure na nemških vseučiliščih. Polovica teh učenjakov je ostala v Nemčiji, kjer žive večinoma brez vsakih sredstev in možnosti zaslužka, druga polovica je odšla v inostranstvo. Majhen del teh emigrantov je dobil primerna mesta in možnost za delo. To so samo učenjaki, ki uživajo svetovni sloves ali pa so vsaj v strokovnih krogih zelo znani, ostali pa, posebno mlajši, ki še niso imeli prilike, da bi se uveljavili, živijo precej žalostno. Za njih podpiranje so osnovali v raznih deželah podporne odbore, ki zbirajo zanje sredstva za življenje. Tako je dale Rockefellerjeva ustanova v Newyorku 340.000 dolarjev za nemške emigrante, na Angleškem so nabrali isto vsoto, na Francoskem preko 70.000 dolarjev. V Zedinje-nih državah in Turčiji je ta čas stalno nameščenih po 40 nemških učenjakov, v Palestini 21, Rusiji 11 in na Francoskem 2. Skok v višino 800 m V Jablonni pri Varšavi je te dni pri vajah v skakanju z balonom dosegel neki udeleženec fantastični skok v višini 800 m. Skakanje z balonom je spori, ki se je razširil iz Amerike. Skakalec je okrog pasu pritrjen na balon, ki ima premalo nosilnosti, da bi moža sam od sebe dvignil v zrak. Njegova nosilnost je nekoliko manjša od skakačeve telesne teže Ce se pa mož krepko požene v zrak, nosilnost v normalnih okoliščinah zadostuje, da ga dvigne 40 do 50 m. visoko Skok v višini 800 m je bil mogoč samo na ta način, da je bila nosilnost skoraj enaka skakalčevi telesni teži in da je še sončno žarenje pomagalo malo s tem. da je plin v balonu ogrelo in mu dalo nekaj več dvigalne sile. Vsekakor pa je bil mož dovolj spreten, da je dosegel tolikšen uspeh Če ne piha veter in če okrog skakališča ni brzojavnih drogov in žic, dreves in drugih ovir, skakanje z balonom ni nevaren spori, je pa zelo zabaven se namerile nanjo, a obenem tudi siguren konec edinega člana posadke. V nasprotju s tem, pravijo Angleži, da svojih »živih torpedov« ne bodo uporabljali za vojne namene, temveč predvsem za raziskovanje trupov potopljenih ladij. Kdor hoče, naj jim verjame. so, ki jo je prodal neki francoski banki, pri čemer si je pridržal 6000 delnic po nominalni vrednosti 500 frankov. Calotna glavnica je znašala 12 milijonov frankov, ki so jo letos znižali na 2.4 milijona. Čeprav je družba 1. 1932. pridobila samo platina za več nego 3 in pol milijona frankov in predlansko leto za več nego 2 milijona frankov, je imela ogromne izgube, kajti lani je epidemija malarije obrat skoraj ustavila. Obrat je ležal namreč v dolini, ob reki, kjer je pravo gnezdišče anofelov. Dve tretjini delavstva sta bili več mesecev za vsako d^lo nesposobni, kakor je priznala družba sama v svojem letnem poročilu. V resnici pa je umrlo vsak dan do deset ljudi, tako da eo začeli delavci, domačini, v tmmah bežati iz okuženega kraia. Končno so morali šeststo delavskih koč in taborišče za evrop-ke uradnike in inženjerjje prestaviti tisoč metrov višje, a še potem je bilo silno težko dobiti nove delavce. Od dveh taborišč je morala družba zgraditi z a 240 km cost. da bi si nrištedila velike stroške 7a karavane. Za letos je družba stonila v zvezo z dvorna an!rlo.«k;ma družbama, da bi se riziki razdelili in zmanjšali. Negusov zaklad PO Londonu govore, da je dal abesinski cesar svoj kronski zaklad spraviti v London. Doslej ni bilo mogoče zvedeti nič pozitivnega, kako je s to vestjo, ker obravnavajo stvar seveda s posebno diskrecijo. Neki londonski draguljar, ki sodeluje pri takšnih stvareh običajno kot izvedenec, pa je dal razumeti, da je negusov zaklad v resnici v varni zakladnici neke londonske baike. Domnevajo, da gre za dragulje in nakit, ki so dedi"čiina treh stotin vladarjev — toliko jih namreč šteje abesinska vladarska hiša. Med ostalimi stvarmi je baie veliko število nebrušenih velikanskih diamantov in rubinov. Rodovitna trta Neki Friedrich Ruckenstuhl v Gradcu ima devetletno trto, ki je dosegla mend* letošnji rekord rodovitnosti. Zraslo je na njei preko 2000 crozdov, ki bodo dali kakšnih 200 1 vina. Ameriška tragedija" v resnični izdaji Dreiser je napisal svoj roman tako, kakor se je pozneje v resnici izvršil V Zedinjenih državah zbuja veliko pozornost umor, ki se je izvršil v Worce-6tru v državi Massachusetts in spominja do podrobnosti na slovito >Ameriško tra_ gedijo« romanopisca Theodorja Dreiserja. Nevell P. Sherman, vaški učitelj, pridigar in puritanski eektaš, oženjen mož in oče treh otrok, star 26 let, precej reven se je seznanil med neko vožnjo 6 čolnom s 17-Ietno Estero Magill ovo, nič kaj lepim dekletom z naočniki in staromodnimi kitami, toda vneto občudoval ko »božjega moža« Shermana. Iz poznanstva se je rodilo prijateljstvo, iz prijateljstva goreča ljubezen vsaj na Shermanovi strani. Učitelj je pozabil na svoje stroge principe pozabil je na ženo in otroke zavoljo mlade Magfflove hčerke bogatega farmarja. Zgodilo se 'mu je . kakar njegovemu njemu morda neznane- | mu vzoru, mlademu delavcu Grrffitheu iz Driiserjevega romana. In kakor je Grli. fiths zavoljo druge ženske utopil svojo zaročenko, tako je storil Sherman med vožnjo s čolnom s evojo ženo, da bi ga v njegovi ljubezni ne ovirala. To dejanje pa je imelo svoje priče _ Shermana so prijeli in postavili pred sodnike. Prijeli eo tnr di Magillovo, ki je pa Lahko dokazala da ni vedela ničesar o njegovih načrtih in da je njegove ponudbe zavračala. Tako se bo učitelj zagovarjal eam in javnoet Je radovedna, daJi bo končal kakor Griffiths na električnem etoJu. Vojaška juha za fašistično milico čudežni otroci prehranjujejo svoje družine Neki ameriški magacin se tavi z >ulo-go, ki jo imajo čudežni otroci v gospodarskem življenju naroda«. Ugotavlja, da živi 650 družin v Zedinjenih državah samo od dela svojih čudežnih otrok Manjši del teh otrok je pri filmu, večina jih prehranjuje svoje stariše z nastopi na koncertih. Dva otroka si služita kruh z javnimi šahovskimi tekmami Imata komaj 8 in 9 let. Novo cepivo Kakor poročajo iz Tunisa je dr. Lai-gnet iz tamošnjega Pasteurjevega zavoda odknil cepivo, ki je prav tako uporabno zoper rumeno mrzlico, kakor zoper legar. Učinkovitost tega cepiva so doslej z uspehom preizkusili na 153 pacientih. Koristi sibirske tundre Od Kamčatke do Belega morja se razprostirajo med pragozdnim pasom in večnim ledovjem velikanske stepe brez drevesa, deloma zamočvirjene. To so slovite arktične tundre. Doslej ni imel človek od njih nobene koristi, a ruska vlada je sklenila, da jih napravi donosne. Po vzoru južnoameriških pamp jih bo izkoristila zsa živinorejo. Seveda ne bodo gojili tukaj govedi, temveč severne jelene. Kot prvi korak k temu načrtu je vlada ustanovila 17 farm, ki obsegajo 167.000 živali. Pri vsaki farmi je tudi šola, v kateri se nomadski domačini uče, kako je treba ravnati s severnimi jeleni. Učencev je mnogo in mnogo je upanja, da postanejo danes skoraj neobljudene in žalostne tundre v nekoliko letih pridobitna ozemlja v polnem pomenu besede Psi - samomorilci Neki amenjški zoolog, Ki uči na vseučilišču v Cincinnatiju, spotroča tri zelo za. niimive primere živalskih samomorov. V vseh treh primerih gre za pse. Prvi primer zadeva psa, kj mu je gospodar umrl. žival Je nekoliko dni vsa izgubljena tavala naokrog, neko popoldne pa so jo videli mimoidoči, kako je z brega majhne reke planila v vodo јЛ se potopila. Bilo je oöjtno, da gre za samomor, kajti реэ storil niti najmanjšega poskusa da bi se rešil. Se bolj čuden je drugi primer. Neki mož je svojega pra hudo ofttel. Pes je stekel k bližnjemu jezeru m je glavo vtaknil v vodo, da se je zadušil. V tretjem primeru je šlo za psa, ki je težko obolel 2ivinozdravnik je izjavil, da ne bo več dolgo živel. Pes je menda nagonsko slutil, kako je z njim, kajti nekoliko dni je bil ves potlačen. Končno je stekel ▼ nekem trenutku, ko Je privozil mimo avto, na cesto in se je dal povoziti. Volk sit in koza cela Miličniki pri razdeljevanju obeda v Adi Kajehu Pripravljeni sia udar Pričetek vojnih sovražnosti v Vzhodni Afriki bodo Abesincem oznanili ognji na hribih Vsi znaki kažejo, da se z naglimi koraki bliža odločilni dan med Italijo in Abesinijo. Sovražnosti se bodo začele baje točno 15. septembra. Abesinski cesar je zaradi tega odredil ukrepe, ki so se mu zdeli potrebni v sedanjem položaju. Vojno napoved, oziroma pričetek sovražnosti bodo v Abesiniji oznanili ognji na hribih in plaminah. Čim bodo zaplapolali kresovi, bodo odrinili vsi moški pod zastave. Vodstvo afoesinske vojske je odredilo koncentracijo čet v provincah Ogaden in Tigre, ker pričakujejo italijanskega napada istočasno z eritrejske-ga in somalijskega ozemlja. Nadaljna odredba abesinskega cesarja pravi, da se morajo vsi guvernerji in poveljujoči generali oskrbeti z radijskimi napravami na kratke valove. Aparate, ki so prispeli že v nedeljo v Addis Abebo, bodo prenašale mule, na katerih bodo jahali izučeni radiotelegrafisti. Radio bo oskrboval izvestiteljsko službo v abesinski vojski ter izpopolnjeval signalno službo z ognji in bobni. Habde Mihael, šef cesarjeve garde, je imenovan za poveljnika abesinskih čet na mejnem ozemlju proti Eritreji. Doslej je razporedil v tem sektorju dvanajst tisoč mož vojske, pripravlja pa še rezervo šestnajst tisoč mož. Rezerva se bo porabila za fronto pri Uailualu. Ti oddelki so oboroženi s strojnicami, topovi in imajo na razpolago tudi letala. Posefbno skrb posveča abesinska vlada usodi province Ogaden. Na severu te province so postojanke že pripravljene. Vr-še se tudi velikopotezne priprave za obrambo province Harar. Ta del Abesmije bodo branili z vsemi razpoložljivimi sredstvi, zato so poslali tja tretjino cesarjeve telesne straže. Tren je osredotočen na ozemlju, s katerega se lahko oskrbujejo čete v trikotu Harar - Džižga - Dagal - Bur. V Dagail - Buru stoji pripravljenih šest tisoč mož s štiridesetimi topovi in tisoč strojnicami. V Daua Alehu je zbranih pet tisoč mož z 20 gorskimi topovi in 50 mi-traljezami. Pred odhodom na bojišče je cesar Harle Selasie sprejel poveljnika svoje telesne straže ter mu proti svečani zaobljubi izročil tri z dragulji okrašene meče. ki jih je prejel 1. 1930. v dar od vojvode Glouce-sterskega. Na vseh koncih in krajih pokajo puške ......: •'iiiaijr'"* V; . - ' ~ 4" v ; шр ,-ТОЧ. , • ;., . V,-.' i' „ ' ■ i ■■■■ ■ ■ . ■' >Si<5 ■ ■ < ■ ■ У*. ■ v sw v . f : . • .. . ■ ; ' . Prednja straža pri francoskih manevrih v CSiampagnl ofcvarja ogenj na »sovraži*- kovo« postojanko Grški poslanik Politis, predsednik komisije, ki je izrekla o spopadu pri Ualualu salomonsko razsodbo, da nista krivi ne Italija ne Abesinija Skrivnostna odprava Francoski listi objavljajo, da je pred dnevi prispela neka skrivnostna družba, broječa trideset članov z lepo jahto »Cremona,, ki je last Angleža z imenom Stanley, iz' Le Havra v angleško Somalijo, kjer se je izkrcala, študijsko družbo je tam pričakovalo dvajset avtobusov, ki so ekspedicijo odpeljali naravnost v Addis Abebo. Pri povratku bo ta družba začela raziskovati ozemlje vzdolž francoske meje v Abesiniji. Ekspedicija je se. stavljena iz geologov in inženjerjev ter iz filmskih strokovnjakov in ima tudi ra-diotelešrafiete. Trik braniteljev v Hauptmannovem procesu Btr&nitetfl Brana Elharda Haraptmana, kl je bü obsojen zaradi итога Ltndber-ghoveea shička, so razširili po Ameriki wet, da se Je' njihovemu poizvedovanju po dolgem tekanja posrečilo • odkpiti na Long Islands bišzn New Yorka otroka ki je začndo podoben ugrabljenemu poJ-komffltovemu sinu. Podoba je, pravi Izjave, da я© je našel otrok, zaradi katerega je'preživela Amerika toliko razburjenja. Ko pa eo braniitelji zahtevali, naj Jim šef policije ▼ New Yroku pokaže prstne odti-ee (Lindberghovega sina, je policijski čini-tetj odvrnil, da ne razpolaKakšna Hochzeit (poroka). Tu naj bi stalo: »Höchste Zeit! (skrajni čas). Karel Čapek je očitno mislil na svoje skorajšnje srečanje z Abrahamom: bil je tedaj res za poroko že »höchste Zeit« VSAK DAN ENA Mešetar in plesalka Najbogatejši ameriški borzni mešeter. 74-letni Harry Content iz Newyorka, se je poročil s 50 let mlajšo plesalko Margareto Bellovo. Neenaka dvojica je odšla na poročno potovanje v Evropo z »Normandijo«. njej je najela razkosan agarte-meirt, ki stane čez 150.000 Din . . • »Za božjo voljo, tak odloči se že vendar za ta ali oni plašč, ali ne vidiš, da se bliža policap« (jfiwetybodSte wekly«) Kulturni pregled Morje in umetnost Če je umetnost predvsem najpopolnejši izraz človekovega doživetja pri-rode in sebe, tedaj je nujno, da mora vplivati na umetnika tudi tako elementarno silna in pretresljiva prikazen, kakor je morje. In res nahajamo v poeziji, likovni umetnosti in v glasbi vseh omikanih narodov dragocene sledove srečanja njihovih umetnikov z morjem. Celo izrazito celinski narodi, kakor so na primer Cehi, imajQ pesnike morja in slikarje marinistQ, Čim oddaljenejši so narodi temu, večnemu elementu, kj s svojo neizmerno površino tolikanj mika ia vabi pogumne ljudi, tolikanj večje je njihovo hr<:p?nenje po^ »sinjih pljučih«, s katerimi šele začenjajo dihati v široki svet. Posebno prepričevalen primer bi lahko našli pri Poljakih, ki vidijo v svojem, z osvobojenjem pridobljenem morju neprecenljivo vrednoto, ki si brez nje ne morejo več misliti narodne bodočnosti. Zeromski je v elovečem spisu «Wiatr z morza» krasno izrazil vdkoviti odnos poljske duše do morja, odnos, ki je v enaki meri izraz naravne težnje po gospodarski in politični moči in izraz skoraj mističnega hrepenenja celinskega človeka s poljske ravni po razgibanem, svobodnem morju, ki vodi v najširši svet. V povojni poljski poeziji in slikarstvu nahajamo neštete variacije na tema Že-Tomskega. Čehi se hoteli pri katerem narodu učiti, kaj j<> ljubezen do morja, ne bi šli v šolo k starim pomorščakom Angležem, ki jim je morje kakor kos vsakdanjega kruha, marveč bi krenili v razigrano vzdušje poljske umetnosti, kjer sivi Baltik še vedno vzbuja ognjevito mladeniško zaljubljenost. Poljaki so v odnosu do morja še danes polni tistega neizrazliivega hr>spene-nja, ki leži v dnu sleherne ljubezni, hrepi(nen;a po stvarjanju in večnosti, in prav to daje viden pečat vsej njihovi »pomorski« timetnosti. Njihov »pravnik morja«, ko se ves narod navdušuje za svoj Baltik in gleda z ljubečimi očmi na Gdvnio, ima v sebi več kakor mu more dati tudi najspretnejša službena propaganda: izraža tista pradavna, lahko bi rekli: rasna čuv-stva o morju, ki jih je Žeromski tako mogočno včlenil v narodno epopejo in tako dokazal, da lahko morje postane organska lastnina narodne duše. • In prav tega je treba tudi nam. V uvodu svoje letos izišle »Jadranske antologije« (prve knjige z jugoslo-vensko poezijo o morju) je Niko Bar-tulovič v enakem smislu definiral naš odnos do Jadranskega morja, ki naj bi postalo »organska lastnina narodne duše kot etvarjalnega kolektiva« in da naj se »pomorska mentaliteta narodne celote čedalje bolj oblikuje v rasni izraz.« Umetnost, ki je pri vsakem narodu najočitnejši in najjačji nosilec t^ra stvarjalnega kolektiva, ima pri oblikovanju naše pomorske mentalitete posebno pomembno vlogo. Umetnost, bodisi likovna, bodisi poezija in glasba, naj bi postala našemu ljudstvu trajna in zapeljiva navdihovalka in netilka hrepenenja po morju kot veliki prirodni dopolnitvi vsega, kar imamo v zemlji, v ljudeh in njihovem delu, v vsej naši rasni sili, v vseh tradicijah in kulturotvornih činiteljih. Ali se naši umetniki dovolj zavedajo naloga, ki jo jim zastavlja odnos V6ega i jugoslovenskega ljudstva nasproti ; morju, enemu in skupnemu za vse nas od Triglava do Kajmakčalana? Vse kaže, da morje, naše morje, še vedno ni tak inspirator naše umetnosti, kakor bi lahko bilo, še več, kakor naj bi bilo, če hočemo našo vse preveč celinsko mentaliteto postopno spremeniti v celinsko pomorsko. Kakor za j vse ostalo notranje prebivalstvo, je morje tudi za naše umetnike še vedno i preveč regionalno, nekaka »primor- j ska« ali »dalmatinska« zadeva. V naj- ' boljšem primeru prilika za trenutno inspicirajo, nekaj kakor kratkotrajen flirt, ki ga jutri pozabiš. Mi še vedno nimamo celinskih umetnikov, ki bi postali taki epiki morja, kakor sta pri Angležih na primer R Kipling in Josef Conrad. Imamo lepo morje in dolgo obalo, ki je polna krasnih zalivov tja do Kotorskega fjorda, fjorda, ki se za razliko od skandinavskih solnči v milosti juga in niegove vedre lepote. Nimamo pa pravega čuta za kult morja, kakor ga imajo Poljaki do svojega sivega., tolikokrat za-meglene-ga in viharnega Baltiškeg-a morja. Ta kult lahko zanese v širše množice samo umetnost, ki po svojih močnih stvaritvah najgloblje posega v človeka in ga najuspešneje prepričuje. Zato bi bilo treba, da bi se stvarja-joči umetniki češče in smotrneje ba-vili z morjem. Slikarjem nudi dober zgled ruski slikar Ipolit Majkovskij, ki je sedaj najplodovitejši jugosloven-ski marinist. Pripovednike pa naj bi bodril primer že omenjenega angleškega pisatelja Josefa Conra-da, Poljaka iz Ukrajine, ki je postal eden izmed duhovnih stebrov angleške pomorske moči. Zakaj moč naroda na morju no zavisi od višine tonaže njegove mornarice in od vseh drugih ,samo ob sebi umevnih fizičnih eil, marveč v nemali meri tudi od duševne pripravljenosti prebivalstva za morje, od njegove pomorske mentalitete, od strasti, s katero sanja svoj sen o bodočnosti in ga veže z morjem. Zavisi torej tudi od tega, kar spada v skrivnost umetnikovih vplivov in kar ее iztjojuje samo na kulturnem področju. Kdaj dobimo vec glasnikov radostne zavesti, da imam) naše morje in da je to morje, če ga bomo umeli dovolj izrabiti, trdnejši naslon naše svobodne bodočnosti, kakor so vsi vrhovi naših sicer tako lepih planin?! —o. Dostojevskij A. Bern je nedavno poročal v »Češkem SloviK o značilni zadregi, ki jo kažejo sovjetsko-ruski komunistični in službeni krogi glede Dostojevskega. Medtem ko ves zapad šteje pisatelja »Bratov Karamazo-vih« med največje ruske in sploh svetovne romanopisce, je v svoji domovini zapostavljen, to pa saTadi tega, ker njegovi spisi ideološko ne prijajo vladajočemu režimu. O polemiki, ki je nastala zastran članka D. Zaslavskega v »Pravdi« (pisec je napadel založbo »Acadeniia«, ker je natisnila novo izdajo »Besov«) in ki je vanjo posegel v prid Dostojevskemu Maksim Gor-kij, je že bila v »Jutru« beseda. Odnos sovjetskih krogov do Dostojevskega je naj-točneje izraz.il kritik G. Gorbačev v uvodu k novi izdaji korespondence Dostojevskega: »Nesmiselno bi bilo vsiljevati ljudstvu Dostojevskega, vendar je močno potrebno in koristno, da ga pozna naša nova inteligenca, ki se na ideološki fronti bori z razrednim sovražnikom.« Kako malo pa je treba vsiljevati ljudstvu Dostojevskega, priča že samo dejstvo, da se razprodajo vse nove izdaje njegovih spisov. Tako je izdaja zbranih spisov v 13 knjigah, ki je izšla pri Gosizdatu v letih 1926 — 1930 v redakciji B. Tomašov-skega in Hatabajeva — izdaja, ki je izmed vseh dosedanjih najboljša — popolnoma razgrabljena. Znatno zanimanje vzbuja tudi korespondenca s številnimi ie neobjavljenimi pismi, ki jo izdaja A. S. Dolinin in čije tretja knjiga je izšla lani. Če so zaradi posameznih izdaj »Besov« in »Pisateljevega dnevnika« zavreščali oficielni publicisti, ki kakor kakšni srednjeveški teologi — in-kvizitorji skrbno pazijo, da se ne bi ljudje »oddaljevali ideološki fronti«, t. j. dogmatiki pravovernega marksizma, je pa z druge strani opaziti, da proučevanje Dostojevskega tudi v sovjetski Rusiji razveseljivo napreduje. Tako je Akademija znanosti izdala letos v redakciji A. S. Dolinina zbornik >F. M. Dostojevskij. Materialy i issle-dovanija«. v katerem je objavljenega mnogo novega in za razumevanje Dostojevskega kot človeka in pisatelja pomembnega gradiva. Nadaljnja publikacija, ki bo dobro rabila častilcem Dostojevskega, je delo Leonida Grossmana »Žiznj i trudy F. M. Dostojevskega« (Moskva 1935) Je pravi vodnik skozi življenje Dostojevskega, ki kaže, kaj je delal dan za dnem Tu nahajamo vse podatke o Dostojevskem, zlasti ogromno ?iv-ljenjepisno tvarino. M. V Volockoj je izdal »Kroniko rodu Dostojevskih«. Izšli so tudi spomini pisateljevega brata Andreja Mihaj-loviča. Zapiski Uspehi naše sodobne glasbe v Pragi. Kakor znano, je orkester praškega radia izvajal dne 2. t. m. v okvirju Mednarodnega festivala sodobne glasbe skladbo Slavka Osterca. Skladbo je dirigiral dr. Danilo Švana. Češki dnevniki pišejo s priznanjem o tej edini točki, ki predstavlja ne le Slovence, marveč vso Jugoslavijo na praškem mednarodnem festivalu. Kritik »Lidovih Novin« piše v številki z dne 4. t. m. »Koncert za klavir s spremlje^a-njem pihal Slavka Osterca je pomenil za avtorja velik in zaslužen uspeh, ker je tu šla roko v roki muzikalnost njegovega po-dejanja s smelostjo izraza, ki je bila v tem primeru tem očitnejša, ker je bila uporabljena nenavadna kombinacija nekakega trojnega koncerta, v katerem so si stali nasproti klavir in skupine lesenih pihalnih instrumentov. Pianist Karl Reiner je pod "vodstvom mladega, tenkočutnega dirigenta Danila Švare z lepim uspehom izbojeval boj proti težki bateriji pihalnih instrumentov«. —Kritik »Nar. Listov« piše da se Osterčeva skladba odlikuje po živem občutju, sveži ritmičnosti in mnogih mikavnih zvočnih podrobnostih. Temperamentna, značaju dela se prilegajoča interpretacija je po zaslugi dr. Reinerja in D. Švare samo poudarila prednost te skladbe. Podobno ugodna poročila sta priobčila tudi dnevnika »Ceske Slovo« in »Venkov«. Uspeh skladatelja Osterca pred praško publiko in izbranim avditorijem gostov iz vseh dežel Evrope pomeni tudi uspeh glasbenih prizadevanj v Ljubljani. »Jugoslovenski turista«. Pravkar je izšel 7 — 8 zvezek revije »Jugoslovenski turista«, s katero se je nedavno združil slovenski magazin »Naša pota« Revija izhaja v redakciji prof. Frana Violiča na Sušaku in novinarje Vlad. Regallyja v Ljubljani. VI. Regally je prispeval prav mično spisan sestavek »Po naših slovenskih stezicah«, ki bi o njem želeli, da ti ob priliki izšel tudi v srbohrvaščini in tako razširil svoj nevsiljivi propagandni učinek. V lepo ilustriranem zvezku je objavljenih več članov o posameznih turističnih zanimivostih in posebnostih naše domovine. Mednarodni kongres «a znanstveno mn-droslovje. V zadnjih letih so se pričeli organizirati modroslovci, ki goje noetiko ek-saktnih znanosti, ali z drugimi besedami: znanstveno filozofijo Njih središče je bilo prvotno v društvu Ernesta Macha na Dunaju. Po prvem kongresu v Pragi leta 1929. so pristaši te pozitivistične filozofije ustanovili poseben časopis za filozofijo prirod-nih ved, logiko in filozofijo matematike z naslovom »Erkenntnis«, 1. 1933. pa so pri- čeli izdajati še zbornik »Einhelts »Wissenschaft.« V Amoriki je у duhu te nove stru-je pričel izhajati časopis »Philosophy of Science?, pri katerem sodelujejo tudi nekateri luski emigrantje. Letos med 15. in 23. septembrom Lo v Parizu kongres znanstvenih filozofov. Kongres bi se inrel po prvotnem načrtu sestatj na Dunaju, kjer pa je vlada pokazala izredno nenaklonjenost v prizadevanju Machovega društva, v novem filozofskem gibanju se predvsem uveljavljajo, kakor poroča A. Dratova v praških »När. Listih«, tako zvani logistiki, ki vidijo svoje izhodišče v Russelovih »Principio maihemataka«, dalje so se pridružile tej struji šola tako zvanih matematikov iz Göttingena, šola inetalogikov iz Poljske, znanstvenih empirikov iz Amerike, logično-zgodovinskih kritikov iz italijanske in francoske filozofije i. t d. Program pariškega kongresa navaja številna pomembna predavanja iz filozofije eksaktnih znanosti, zlasti iz metodologije, znanstvene logike, logične sintakse znanstvenega jezika i. t. d. Priglašeni so govorniki iz Nemčije, Anglije, Francije, Italije. Holandske, Avstrije, Poljske, Rumunije, Švice, Turške, Madžarske in USA. Najpomembnejša bo udeležba filozofa Bertranda Russela, v katerem vidijo te struje svojega vodjo in obnovitelja »naturfilozofije«. Na področju te filozofije se srečujejo po svojih končnih izsledkih mnoge sodobne znanstvene panoge, med njimi teoretična fizika, psihotehnika in matematična biologija. Iz goriške statistike Listi so te dni objavili nekaj novih uradnih podatkov o razvoju socialnih in gospodarskih razmer na Goriškem. Javna dela ьо v pokrajini docela zastala. Meseca julija je bilo tri teh delih zaposlenih le še 396 delovnih moči, torej daleč pod po vreč jem lanskega leta. Ta mesec se je pričelo le neko manjše javno delo, pri katerem je predvidenih 4000 delovnih dni. V celem mesecu sc bili delavci zaposleni povprečno po 25 dni. Spričo trajnega razmaha lesne industrije je tudi sicer število nezaposlenih nekoliko padlo. Brez dela je ostalo 934 delavcev, kolikor so jih našteli pri posredovalnih uradih za delo. Meseca junija se je pri teh uradih prijavilo 1536 nezaposlenih delavcev. V celoti je bilo nezaposlenih okrog 3500 ljudi, če ne vštejemo onih, ki so nezaposleni že več kot tri mesece. Delavske mezde so ostale v industriji nespremenjene, pri poljskih delavcih pa so se povišale povprečno od 1.40 na 1-50 lir na uro. Življenske potrebščine so se v splošnem nekoliko podražile. Zlasti velja to za vse vrste zelenjave in mlečnih izdelkov. Indeks cen na drobno se je od 1. julija do 1. avgusta povišal od 67.36 na 68.27 točke. Priprave na vojno Po vsej državi se polagoma uvaja vojni režim. Vsa javna dela so bila skoraj že povsod ukinjena, nekaterim sirovi nam, ki se morajo uvažati iz inozemstva, pa so bile povišane cene. V torek je vlada izdala odredbo, da se morajo preklicati vsi razpisi dobav га državo, državna podjetja, za gospodarske organizacije, ki so pod državno kontrolo ter za pokrajinske in občinske uprave. Izvzeta je le vojaška uprava. Medtem se je pričel na prizadevanje fašističnih prvakov po vsej državi .naglo širiti prostovoljski pokret in se kar cela društva, ki so včlanjena v fašističnih zvezah ali pa so pod kontrolo stranke, prijavljajo med pi ostovoljce. Tudi v goriški, reški, zadar-ski, pulski in tržaški pokrajini se je prijavilo že mnogo fašističnih prostovoljcev. Med njimi so povečini krajevni funkcionarji stranke in njenih organizacij, ki jih bodo oblasti le stežka pogrešale, ker so na svojih mestih iz povsem političnih razlogov zelo potrebni. Tako se prijavljajo med dobro-voljce nekdanji prostovoljci, bivši bojevniki, vojni invalidi, vodstva krajevnih fašističnih političnih organizacij, člani uprav fašističnih sindikatov in drugih takih ustanov. Drobne novice Novi grobovi. V Trstu so v pričetek tedna poleg drugih umrli 67-letna Klementina Rožanc, 78-letni Karel Barič in 84-let-na Helena Dolenčeva. V Gorici pa je pretekli teden umrla 70-letna Alojzija Pregljeva. Poroke. Poročili so se v poslednjih dneh v Trstu mehanik Kravos France s Pregarči-vo Zorko in mizar Marij Brezovec z Mršni-čevo Marijo, v Gorici pa Anton Ušaj z gdč. Marijo Škrtovo. V Gorici so oklicane poroke uradnika Josipa Miloša z Leopoldino Plesničarjevo, slikarja Alojzija Krajnika z uradnico Ano Erženovo, delavca Josipa Merljaka z Rozalijo Gregoričevo in mizarja Andreja Ličena z Alojzijo Medveščkovo. Požar. V sredo zvečer je nastal v hiši Gustava Tominca požar, ki je poškodoval strešno ogrodje. Zaradi takojšnje intervencije gasilcev se je ogenj omejil na podstrešje, a tudi tam je bil kmalu pogašer.. V Gorici so imeli kolesarji pretekli ponedeljek menda smolo. Ponesrečili so se ka.» štirje, in sicer 30-letni Viktor Frančeškin in 36- letni Josip Marušič, oba iz Mirna, ter 54-letni Štefan Humar in 18-letni Stanislav Rijavec, oba iz Gorice. Vse štiri so morali prepeljati v bolnišnico. Rijavec je dobil na glavi prav resne poškodbe. V Višnjanu je dosedanji podestat dr. Stagni, ki je bil nameščen pri pokrajinskem gospodarsko-korporacijskem svetu v Puli, podal ostavko. Za njegovega naslednika je bil kot prefekturni komisar imenovan Albert Pasqualucci, doslej poveljnik organov javne varnosti v Puli. V Trstu se je vršil te dni 4. italijanski nepiološki kongres, na katerem se je zbralo večje število nepiologov in zdravnikov za otroške bolezni. Pulski posredovalni urad za delo je te dni pričel najemati večje število kotlarjev, mehanikov in drugih delavcev, ki jih nameravajo poslati v vzhodno Afriko. V listih je urad v kratkem že dvakrat objavil posebne natečaje Zapostavljanje naše Ugleden slovenski šolnik nam piše: Po ministrskem odloku od 22. avgusta t. 1. absolventi naših meščanskih šol pri sprejemanju učencev v I. letnik učiteljskih šol v Ljubljani in Mariboru sploh ne pridejo v poštev, absolventi nižjih gimnazij pa bodo sprejeti celo tedaj, če so položili nižji tečajni izpit samo z dobrim uspehom. Ta odlok, ki se je porodil šele tik pred pričetkom šolskega leta, bo enako presenetil pedagoge, ki jim je resnično kaj na napredku in uspevanju šolske izobrazbe, kakor bo razočaral in v hudo stisko spravil starše onih absolventov meščanske šole, ki so bili namenjeni na učiteljsko šolo. Vsak pedagog mora vedeti, da že učna snov meščanske šole absolvente neprimerno bolje usposablja za učiteljsko šolo in za bodoči učiteljski poklic kakor nižja gim nazija, pa naj bo to realna s svojo francoščino in nemščino, ali klasična s svojo latinščino in grščino. Pravilno bi torej bilo, da bi ob enakih učnih uspehih pri sprejemanju v učiteljsko šolo imeli absolventi meščanske šole prednost pred onimi realne, kaj šele humanistične nižje gimnazije. Po novem navedenem ministrskem odloku pa je absolvent meščanske šole od sprejema v učiteljsko šolo izključen in vsled tega tudi z odličnim in prav dobrim uspehom zapostavljen pred nižjegimnazij-cem s samo dobrim uspehom. Srednja šola po vsem svojem ustroju in učnem načrtu nima v nobenem primeru namena, da bi vzgajala naraščaj za učitelj sko šolo in za 1 j u d s k o-š o 1 s k i učiteljski stan. Če bi imela ta namen, potem se bi pač vsakdo vprašal, čemu neki se mora bodoči učitelj slovenske dece toliko učiti latinščine, francoščine in nemščine, da mu za tiste važne stvari, ki jih bo nekoč neobhodno potreboval v svojem poklicu, skoro nič časa ne preostaja. Nekdaj so nižjegimnazijci prihajali na učiteljišče le kot redke izjeme v slučaju, da so bili za višjo gimnazijo nesposobni in so dobili za četrti razred pozitivne rede le proti svečani obljubi, da se na gimnazijo, oziroma na realko ne vrnejo več. Sedaj je stvar ravno narobe. Absolventje srednje šole, pa tudi če so položili nižji tečajni izpit samo z dobrim uspehom, so edini upravičeni, da vstopijo v učiteljsko šolo, o kateri se jim niti sanjalo ni ne ob vstopu v srednjo šolo, ne v sledečih šolskih letih. Hudo je s tem degradirana naša meščanska, hudo udarjena pa tudi naša učiteljska šola Velika notranja nevarnost preti njej in njenemu naraščaju. Podkovan z grščino in latinščino ali z nemščino in francoščino se bo novi učiteljiščnik čez noč znašel na novem plesišču, kjer se dolgo ne bo znal gibati, kaj šele pravilno vrteti. Absolvent meščanske šole, ki je štiri leta teoretično in praktično sikal vase snovi pravcate predšole in predpriprave za učiteljsko šolo, na kateri bi samo organsko nadaljeval, poglabljal in izpopolnjeval svoje štiriletno dosedanje, na zahteve vsakdanjega življenja usmerjeno delo, pa ne sme na torišče, na katerem je že doma in za katero je vsestransko in temeljito, pa tudi z ljubeznijo pripravljen in podkovan. To zapostavljanje naše, brezdvomno na zavidljivem višku stoječe meščanske šofle bodo kot hud udarec v hudem času občutili starši, katerih otroci so z odličnim ali prav dobrim uspehom položili nižji tečajni izpit na meščanski šoli. Skoro tri mesece so čakali in čakali in poizvedovali; dan za dnem so hodili na učiteljišče v Mariboru ali v Ljubljani gledat in nadlegovat ravnatelje z vpraševanjem, je-ili že dospel novi odlok. Tik pred pričetkom novega šolskega leta — je odlok prišel; bogatejli eo za eno razočaranje v tem var ljivem času, tolažeč se, da je odlok vendarle dospel vsaj nekaj ur prej, preden bi oni s svojim čakanjem zamudili rok za prijavo svojih otrok v kako drugo šolo V to šolo bodo morebiti sprejeti ti gibčni in dobro podkovani absolventi naših meščanskih šol, četudi so za njo po večini manj pripravljeni kakor za učiteljsko šolo. RADIO SOBOTA, 7. SEPTEMBRA Ljubljana: 12: Plošče. — 12.45: Poročila; vreme. — 13: Cas, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Zidane volje na delopust (Radio orkester) — 18.40: Zunanjepolitični pregled. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 2">: Jugoslovenski biseri-Radij orkester. — 21.15: Nacionalni koncert mladinskega pevskega zbora »Jadranskih stražarjev« iz St. Vida nad Ljubljano. — 21.45: Harmonika na ploščah. 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Prenos plesne glasbe z ndbcrtičnika, vmes plošče. Beograd: 16.20: Plošče in klavirski koncert — 20: Ruske ciganske pesmi. — 20.50: Koncert orkestra. — 21.15: Prenos iz Ljubljane. — 22.15: Plesna muzika. — 23: Narodne pesmi. Zagreb: 12.10: Plošče. — 17.15: Lahka glasba. 20: Koncertna ura. — 21.15: Prenos iz Ljubljane. — 22.15: Plesna glasba. Praga: 19.30: Spevoigra. 20.15: Operetna glasba. — 21.30: Pester program. — 22.30: Plošče, — 22.45: Orkestralen koncert. — Varšava: 30: Iz operet. — 21.30: Zvočna igra. — 22: Koncert orkestra. — Dunaj: 12: Orkester. — 15.20: Citražki kvartet. 16.45: Plesna glasba. — 19.10: Narodne pesmi. — 20: Me-am glasbeni program. — 22.45: Ples in zvočni film. Berlin: 20.15: Prenos pestrega večera iz Frankfurta. 22.30: Orkester in solisti. — München: 19.05: Beethovnove komorne skladbe. — 20.10: Operetni večer,— 23: Plesni orkester. — Stuttgart: 20.10: Pester glasbeno literaren program. — 22.30: Ples. — 24: Nočni koncert. • Nedelja 8, septembra. Ljubljana 7.30: Uvedba glavnih gospodarskih zapisnikov na kmetijah (inz. Valentin Petkovšek). - 8: Cas, poročila. - 8.15: Jesenski motivi - Radio orkester m plošče. — 915: Versko predavanje (p. dr. K. lomi-nec) — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11: Promenadni koncert vojaške godbe, vmes: čas, plošče, obvestila. — 15: Odmevi iz Koroške - Radio orkester in plošče vmes: reportaža in prenos koroških narodnih običajev. - 16.15: Ženska ura: 2ena in novinarstvo (Minka Govekarjeva). — 16.30: Za zabavo in za ples - Radio orkester in plošče - 19.30: Nac. ura. — 20: Cas, poročila, obvestila. — 20.15.:. Ivan Pra. gelj: Berači ("Zvočna groteska), izvajajo člani radijske dramske družine, režira inz. Pengov. — 21.30: Reproduciran koncert religiozne glasbe. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Prenos z velesejma: belalajke in jazz. Beograd 16: Orkester. — 20: Srbski glasbeni večer. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 12: Plošče. — 17.15: Godalni kvartet _ 20: Lahka godba. — 20.15: Zabaven večer. — 22.15: Ples. — Praga 2010: Operetni večer. — 21.30: Orkestralen koncert. — 22.45: Ples. — Varšava 20: Orkestralen koncert. — 21: Zabaven program. — 22: Vojaška god ta. __ Dunaj 11.45: Simfoničen koncert. — 12.55: Lahka godba. — 16.40: Komorna glasba. — 17.50: Mešan glasbeni program. — 20.10: Veseloigra. — 22.25: Brahmsove klavirske skladbe. — 23.20: Plošče. — Berlin 20: Odlomki iz ve-seiih oper. — 22: Iz Münchena. — 24: Orkester. — München 20: Zvoki öd morja. — 22: Plesni orkester. — Stuttgart 20: Prenos iz Münchena. — 24: Nočni koncert na ploščah — Rim 17.30: Koncert orkestra. — 20.80: Plošče. — 20.40: Godba na pihala. Zelo se čudilo sta reise perice ko vidijo bleščeče belo perilo mladih naprednih peric in gospodinj, ki perejo x ^trtera vsak klub postavi po 'з reditelje; — igr. Slovana ob 15. Grafik a—S lo van, ob 16.30 Sloga—-Svoboda, službeni Pfundner, veak klub po 3 redite J je; — igr. Primorja (jumorstke) »ob 8.4)5 Reka—S-vaboda, ob 10. Mars—Primorje, ob 11. S lav j ja—'Ilirija, službeni Drašler, veak klub po 2 reditelja, blagaj. no ima' Svoboda. V Celju, igr. A'tletikov, ob 16.30 Atletiki.—Korotan, 6iužbeni Je grjšnik. "Verifikacije igralcev: 6 pravico takojšnjega nastopa za Svobodo—Lj. čeroe Anton. Medvešček Franc, Struna Brvin, za Korotan—L j. Hjršman Franc, s pravico nastopa 14. 9. za Soro, Protner Anton, Hafner Ivan, Oman Tine, Paulus Leopold, za Kovinarja Fuchs Rudolf, Medvešček Romvald, za Marsa Gestrin Mirko, za Slogo—Lj. Mihelič Stane, Jenko Karel, za Zalog Mikluš La^lo; s pravico nastopa 14. 9. 4. 10. in 4. marca 1936 za Mladiko Bra-jer Mjlan, za Muro Bosina Jcško, Zmazek Karel. Cita se za Lendavo Gajšek Emil. Vzameta »e na znanje preklica verifikacij Maks Turna in Ludvik Podre-kar. — Izkaznice z odjavnjcami naj v roku treh dni pošljejo: Hermes za Pože-nela Zdravka jn Mikluša Lada Svoboda— Lj. za Brajerja Milana, Maribor za Bo-eina Josipa in Zmazka Karla. — Dvigne se suspenz Ištvanoviču Florjanu č. S. K. Kazenskemu odboru se predajo: Erker Nande, Korotan—Lj., Ootič Franc, Mladika. Fjšer Friderik, Bosina Joško, oba Maribor Albrecht Hugon, Domžale. Upravnemu odboru se preda Svoboda—Tržič, in član p. o. Breskvar po prijavi sodnika. — Sodniškemu odboru se preda 6. kand. Logar, ker ni nastopil kot stranski sodnik 1. 9.'_ Juniorska prv. tekma Ilirija—Jadran &e preloži na poznejši termin. Izžrebajo se pari in določijo termini jesenskih prvenstvenih tekem: I. ljubljanski drugi razred: I. termin začetek 8. septembra: Jadran—Korotan, Grafika—«Slovan, Mars— Reka, Sloga—Svoboda, - II. termin: Slo. van—Jadran, Grafi.ka—Mars, Reka—Svoboda. - Ш. termin: Jadran—.Mars, Slo van—Kto.ro-tan, Svoboda—Grafika, Sloga— Reka. - IV. termin: Svoboda—Jadran, Mars—Slovan, Grafika—(Sloga Korotan— Reka. - V. termin: Jadran—'Sloga, Slovan—Svoboda, Mars—Korotan, Reka— Grafika. - VI. tenmin: Reka—Jadran, Sloga— Slovan, Svoboda—Mars, Korotan— Grafika. - VTI. termin: Jadran—Grafika, Slovan—Rctka, Mars—Sloga, Svoboda— Korotan. - VSII. termin: Korotan—Sloga. G. Th. Rotman: Življenje Jakca Такса Skratka, stric Dinko je odvede! Mici-ko naravnost k Jak če vi materi. »Ta imaš izvrstno varuško !« je rekel in spet odšel. Jakec seje ustopil pred Mi-ciko in jo premeril z očmi. Da, ta gospodična mu je bila po godu. In ker je ugajala tudi mamici, jo je vzela v službo. čel, »— ves čas sem pazil na to dozdevno gospo de Corsignac, kaikor smo se bili domenili. Najprej je brez konca in kraja sedela s soprogom v oddaljenem kotu hotelske veže, tako da nisem mogel ujeti niti besedice njunega živahnega razgovora. Potem se je pa pokazal na prizornici mister Lynne — —« »To je tisti gospod, ki je biJa z njim v Antibesu?« se je oglasil komisar. »Prav tisti!« Monsieur Anatole je vneto prikimal. »Ko je čez nekaj časa odšel v svojo sobo, je krenila za njim. Tik za njim je vstopila tudi ona--— in precej časa je trajalo, preden se je spet prikazala!« »Hm — očividno gre za majhno ljubimkanje!« Hervier, ki mu ni bila nobena človeška slabost neznana, se je nasmehnil. »&e huje!« »Oho —« »Čakal sem--in nazadnje se je spet pokazala na hodniku — nenavadno razburjena! Posegel sem po taktični ukani in ji zastopil pot. — Zdrznila &e je--« »Nič čudnega — pri ženski, ki hoče veljati za omoženo, pa prihaja iz sobe tujega moža!« je pripomnil Hervier. • »Ustrašila se je torej — in v tem ji je padlo iz roke — tisto pismo!' Službeno iz s.o. pri LNP. Delegirajo se k tekmam: na Jesenicah Gorenjec II. Ko-vinarll. s. k. Straus., Gorenjec — Hirijall. Jordan, v Zalogu oob 14 Zalog — Litija Arhar, v Škofji Loki ob 16.30 Sora — Brod Matulj, v Domžalah, igrišče Domžal, ob 14.30 Kamnik — Radomlje in ob 15.30 Disk Domžale Mandič, v Ljubljani, igrišče Jadrana ob 14.45 Mars — Reka Čamernik (sporazum), stranska sodnika Jenko, Pečar, ob 16.15 Jadran — Korotan Macoratti (spo razum), srtr. s. Kosirnik, Dočec, igrišče Slovana ob 15. Grafika — Slovan Mrdjen, str. s. Benedetič, Jurkas, ob 16.30 Sloga-Svoboda Lukežic, str. s. Koser, Mars — Primorje Cimperman, ob 11. Slavija —Ilirija Šketelj, v Celju, igrišče Atletikov, ob 16.30 Atletiki _ Korotan Dolinar, str. s. Pressinger, Pleteršek. Službeno iz LPP. Ker je prispeli o premalo prijav za podsävezno prvenstvo, ce bo v soboto nikakih predtekmovanj. Pod. eavezno prvenstvo se bo vršilo v nedeljo dopoldne in popoldne- Uro pričetka javimo v nedeljski številki. Kasaške — galopske i" motociklistifne dirke na Teznu. ki se vršijo v nedeljo 8. t. m. s pričetkom ob 14. vzbujajo med občinstvom veliko zanimanje in je pričakovati velike udeležbe. Za vse dirke niso samo številne prijave, temveč tudi konjski materijal prvovrsten, kakor ga še ni bilo v Mariboru. Pri vseh kasaških dirkah bodo boji skrajno napeti in se zmage v naprej ne morejo niti najmanje napovedati. Pa tudi v galopskih dirkah se bodo poizkusili naši priznani jahači na najhitrejših konjih. Da vlada za motociklistične dir- »Kakšno zaljubljeno pisemce?« »Zaljubljeno pisemce? Narobe, gospod komisar! čisto navadno pismo je bilo z rumunsko znamko — in naslovljeno --uganite, na koga?« Hervier je molče skomignil z rameni. »Na gospoda Jaapa van Huysena?« se je namesto njega razburjen oglasil Jeremy Jerome. Monsieur Anatole je zmajal z glavo. »Ne — na mistra Chestra Lynnea!« Nekaj časa so vsi štirje zamišljeno molčali, dokler ni komisar Hervier naslonil glave v dlani. »Ali je bilo pismo že odprto?« »Prisegel bi, da ne!« je zatrdil monsieur Anatole. »Torej ni dvoma, da je bilo ukradeno iz Američanove sobe ?« »Očividno je tako!--In kaj nam je zdaj storiti?« »Najbolj pametno bi bilo, da spravimo to žensko pod ključ!« je predložil komisar. Učinek njegovih besed je bil različen. Jeremy Jerome se je očividno ustrašil nasilne rešitve vprašanja, ki ga je mučilo že nekaj dni; poslovodja in monsieur Anatole sta oba hkratu strahom a vzdignila roke.' »Za Boga — — samo ne škandala v .Gigantic-Palaceu'!« »Mda — a Ji ta mah ne vidim druge poti, da storimo nevarno pustolovko neškodljivo!« je rekel komisar. Poslovodja se je nagnil naprej. ke poseben interes publike, ni treba Se posebej omenjati. Prijavili so se za motociklistične dirke naši priznano najboljši vozači, vsem na čelu g. inž Lötz. Vodstvo dirk jamči za brezhiben in hiter potek dirk. Zunanji udeleženci se morejo^ poslu-žiti z nedeljsko karto polovične vožnje po železnicah. Dirke se prično točno ob 14. in vozi z Glavnega trga avtobus. SK Ilirija, lahko-atletska sekcija. Sekcij-skemu članstvu, določenemu za sodelovanje pri dvomatehu z ofic. šport, klubom A. C. 23. sporočamo, da je Jugoslovenski lahko-atletski savez prireditev zabranil. Sklep izredne seje nač. z dne 6. t. m. je, da se saveznemu nalogu pokorimo Ž.S.K. Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 20 pri Kočaarju strogo obvezen sestanek vseh igračev. Po sestanku sek-cijska seja. SK Mars. Danes ob 19. uri strogo obvezen sestanek I. in juniorskega moštva. Važno zaradi nedeljskih tekem. Dopoldne igra jun. moštvo пл Primorju, popoldne pa igra I. moštvo z Reko na Jadranu. »Se nocoj jo кат najobzimeje pozovem, naj izgine iz hotela!« »S tem ne bi bilo mistru Lynneu nič pomaganega!« se je uprl monsieur Anatole. »Svojega pisma ne bi dobil nazaj!« »Treba Ы ga bilo posvariti —« Jeremy Jerome je sprožil to pametno mbel. »Treba bi mu bilo povedati, da je okra-den, in prepustiti nadaljnje korake njemu samemu! Tačas pa pustoiovka ne sme zvedeti, da se mreža zadrgava okoli nje!« Takoj nato se je Jeremy Jerome poslovil od družbice, odhitel v vežo in planil k vratarjevi loži: »Hitro — nujni razgovor z Monte Carlom — »Hotel Carlot« — samo hitro, hitro !« Poln skeleče nestrpnosti je stal nato v telefonski celici. Čelo mu je bilo rosno od potnih kapelj. Nemirno je prestopal z noge na nogo. Sicer so ga še vedno mučili rahli dvomi — a konec koncev so se bile stvari v »Gigantic-Palaceu« tako zaostrile, da je bilo nadaljnje obotavljanje nezmiselno — in vobče — — Tedaj je vendar že pozvonilo. Zveza je bila dosežena. »Tukaj »Hotel Carlot« —« »Rad bi govoril z gospodom Van Huysenom !« »Z gospodom Van Huysenom ? — Trenutek, prosim ! — Kdo tam ?« »Jeremy Jerome--« V vodu je wesnilo, in nekaj časa je bilo vse tiho. Nato se je začul Van Huysenov ravnodušni glas: »Alo, mf-ster Jerome —« »Alo, gospod Van Huysen —с »Kaj novega ?« »Našel sem jo, gospod Van Huysen!« je zmagoslavno zaklical detektiv. Kratek premolk — nato: »Izvrstno» mister Jerome!« »In kaj naj zdaj ukrenem, gospod Van Huyisen?« je vprašal Jeremy Jerome. »Nič — počakajte mojega prihoda!« Jeremy Jerome si ni mogel utajiti razočaranja. Prav za prav je pričakoval natančnejših pojasnil. Malo je manjkalo, pa bi bil Van Huysenu povedal, v kakšnih čudnih okolnostih je bil našel lepo neznanko. Od te nevarne misli ga je odvrnilo Van Huysenavo vprašanje: »Kje je ta mah?« »V »Gigantic-Palaceu«, v Nrzzi — —« »Jutri zjutraj bom tarn!« je obljnbfl. gospod Van Huysen. 28. poglavje Marioni je srce пеетювпо raabijaJo, ko je nazadnje obstala pred Corsigma-covimi vrati. Zmedeni glasovi so se razlegali iz sobe na hodnik, a razločki ni mogila niti besedice. Nato je obotavljaje se položila roko na kljuko. Sredi sobe sta stala Corsignac in njegov tajnik, bolj v ozadju pod stoječo svetiljko je pa sedela Yvonne in naveličana ogledovala svoje nohte. Sokolsko društvo Stražišče priredi 8. t. m. ob Vz 15. na Plantah v Stražišču prvo največjo tombolo na Gorenjskem v letošnjem letu. Glavni dobitki so zelo krasni. Tablice samo po 2.50 Din. Število je omejeno, zato pridno segajte po njih. K®r je to prva in največja tombola, ne zamudite prilike. Po tomboli bo prosta zabava in ples v Sokolskem domu. Zveze vlakov in avtobusov na vse strani ugodne. И АЬ G biil Beseda 1 Oin. davek * Din. za šifro ali dajanje _aslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Praktikantinjo za drogerljo, lepe zunanjo »ti. oo možnosti z maturo trg. »kadi-mije ali gimnazije. najmanje pa trgovske Sole, takoj sprejmem Ponudbe pod »Drogistinja« na ogL odd. Jutra. •20028-1 Kuharico samostojno, do 30 let staro, iš6e fina hiša. Nastop lo. septembra. Ponudbe postati na go. dr. H. Kuntarič. Crikventca. 1Э895-1 Brivski pomočnik dobi mesto 1 mesec za rz-pomaganje. Din 250, hrana in stanovanje. Nastop takoj. oferte poslati na L. Laineir, Ljubno. 200334 Otroške vozičke moderne, po tovarniških cenah prodaja »Novel«, Frankopanska 21 Šiška, zamudite ugodne prilike! 19826-6 OTROŠKI VOZIČKI moderni to poceni prš S. Rebolj & Drug Gosposvetska 13 23S-6 Butelke in šampanjske steklenice kupi Fr. Kham, Mikloši-Seva. 192657 (Vaienci (Ice) Beseda 1 Din, davek 3 t л, ta «fro aH dajanje ->aslova 5 Dia Najin «r;ši znesek 17 Din- Učenca pprejme mamifakturna veletrgovina v Ljubljani. Pogoj je poštenost in primarna šolska izobrazba. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljive. 1SÖ25-4 г Beseda 1 Din. lavek 3 Din. za Šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din- Nemščino od osnovnih '.afetkov do popolnega obvladanja, poučuj« profesor dr. Svoboda. Tavčarjeva 1. 199117-4 Prodatn Beseda 1 Din. davek 3 Din. «a Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zopet smo cenejši L športni mkn}i6i 95 Din. treneh coath4 430 Din. Speci ja Ina izbira pump, modne hlače, perila itd. Presker, Sv. Petra e. 14. M-6 Pohištvo Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali daianie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Spalnico prodam radi premestitve, hrastov furnir, zajamčeno čVo >D nolrro ohranjeno. S)< sv v vseh p(siovalni ciii Jutra. 1007S-12 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Slive 2 vagona, oddam tudi у manjših količinah, istotako jabolka za preža nje. Vprašati v ogl. odd. Jutra pod »Prima«. 20006Я Besedi. 1 Din. lavek D'n. za šifro aH dajanje >.aslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din Posojila na hranilne knjižice daje Slovenska banka. ujub-Ijana. Krekov trg 10. 19803-16 Hiša pripravna za sanatorij, v bližini kolodvora, naprodaj. Cena 410.000 I>in. Vpraša se na ogl. odd. Jutra pod »Hiša za goto vino«. 10967-20 &ШШЛП Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobico e posebnim vhodom event. z vso oskrbo, oddam na Taboru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20011-23 D ijteilte я obe Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijakinjo sprejmem k sostanovalki, iz sedme gimnazije, k nemški družim. Naslov v vseh poslovaificah JutTa. 19992-2£ 100 uspehov na en oglas v „JUTRU" Med mestom Ist deželo posreduje Jutrov mali oglasnik ZA ŠOLO imamo veliko izbiro šolskih torbic, nahrbtnikov, aktovk, map, peresnic in drugih šolskih potrebščin. Dalje čevlje, hišne čevlje in obleke po izredno nizkih cenah. AN Т. К ВI S P Б R — LJUBLJANA AVTOMOBILE IN MOTORNA KOLESA sprejmem v garažo z vso oskrbo proti nizkemu mesečnemu pavšalu. GARAŽE IN MEHANIČNA DELAVNICA IVAN KOPAČ, LJUBLJANA, Frankopanska 21 (tovarna Jugo-steyr), telefon 27-75 Za časa velesejma obiščite paviljon „GRAJSKA KLET" na veseličnem prostoru, kjer boste postreženi s priznano najboljšim dolenjskim cvičkom in finim štajerskim sortiranim vinom. Ob vsakem času na razpolago vsakovrstna gor-'*a in mrzla jedila. SPECIALITETA: VSAK DAN SVEŽE DOMAČE KRVAVICE IN PECENICE S KISLIM ZELJEM ! Prepričajte se! Priporoča se restavracija T.Hue Фол/ rafiniranega luksuza! Richard Hudnut, po vsem svetu znani parfum er je vmešal parfem v puder »Three Flowers«. Kakega je vonja! diskreten, rafiniran in odličen! S kako umetnostjo je pogodil želje modeme žene! A vendar je vonj »Three Flowers« pudra le skromna vrlina v razmerju napram ostalim svojstvom tega pudra. Da bi pojmili, kako je edinstven, morate vedeti, da je mikroskopsko fin, tako fin, da pronikne v kožo in s tem izravna gube, da pokrije tudi ona mesta, ki sicer zelo težko sprejmejo puder. Končno se dobiva v toliko dražestnlh nijansah, da ste lahko popolnoma sigurni, da boste našli tak ton, ki najbolj odgovarja Vaši prirodni barvL Dobiva se v vseh drogerijah in parfumerijskih trgovinah. rT/ / W U THREE FLOWERS PAP IS H У O INI У T NEW YORK ■HVIADA A ! KOMP. | TeoKARovic INDUSTRIJA VOLNENIH TKANIN-PARACIN t-fejuje Davorin Ravljen. — izdaja га konzorcij »Jutra« A.doli ttibnikar. — Za Marodnc us&arno d. d. fcot tlskarnana Franc Jezeršek, — Za inaeratnl del Je odgovoren Alois Novak. — Val v DubltonJ