Lato XIV W Celju, dne 29. marca 1B04.L Štev. 25 izhaja dvakrat na teden, in s.cer vsak torek in petek. - Dopisi naj se Izvolijo pošiljat, uredništvu, .n sicer trankirano - Rokopisi se ne vračajo - Za Inserate, « plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranie primeren popust. - Naročnina za celo leto (5 Kron, za poi leta 4 krone za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja Upravništvu „Domovine" ^ Celju. Volitve v ptujski okrajni zastop. Nemški listi in „Štajerc" so polni veselja radi izida volitev v ptujski okrajni zastop in ptujski Nemci in nenoCurji vriskajo radosti sijajno nemško zmago", katero so òijedosegli ptujski Nemci v skupini veleposestva. .Sijajno nemško zmago" imenujejo Ptuiöini zmago, h kateri so jtm pripomogli nekateri neumni slovenski kmetje, ki so šii zvitim Nemcem na limanice in so volili ž njimi. Brez slovenskih „Jadežav iSkarijotov" bilo bi Nemcev premalo, dasi so celo boln ke iz postelj privlekli na volišče. „Sijajno nemško zmago" imenujejo Nemci to zmago katero so dosegli le s svojo znano nesramno predrznostjo z ostudno lažjo in zvijačo in s podlim obrekovanjem dosedanjega slovenskega okrajnega zastopa. Ptujski Nemesi in nemškutarji obetali so slovenskim kmetskim veleposestnikom zlate gradove, ako odo volili ž njimi, obljubili so jim znižanje Kajnih doklad, zboljšanje starih in napravo LBovih cest, in kar je bil „trumf" v nemškutarski [itaciji: obljubili so slovenskim po-Isestnikom „nemške šole". To se reče z gimi besegami : slovenski kmetje morajo postati v treh letih vsi nemškutarji, slovenski f kmetje morajo se naučiti nemški, da se ne bo treba Nemcem, ki od Slovencev živijo, učiti te I vražje slovenščina. Lagali so ti „pošteni" Nemci slovenskim [ veleposestnikom, da se tukaj ne gre za boj med Nemci in Slovenci, ampak da se gre za boj [ .naprednjakov* proti „klerikalcem", h katerim seveda prištevajo vsakega zavednega Slovenca, (e je isti tudi „liberalec Tavčarjevega kalibra". Da bi slovenske volilce prepričali o svoji i naklonjenosti nasproti Slovencem, postavili so v I veleposestvu štiri slovenske nemškutarske kmete, ki bodo v novem okrajnem zastopu le „marijo nete" nemške večine. Toda vkljub vsem zvijačam se je Nemcem isrečilo dobiti komaj šest slovenskih uskokoV na svoje limanice. To pa še za „nemško zmago" ni zadostovalo in treba je bilo misliti na dtugo ^ zvijačo, s katero bi bilo mogoče dobiti večino. I Tukaj je prišel Nemcem na pomoč okrajni glavar f|,pl,Underrain, kateri je s svojim osornim obiranjem nasproti slovenskim volilcem vzbudil lo&co ogorčenje. Okrajni glavar, oziroma volilna ja je črtala deset slovenskih volilcev — in s tem je b la Nemcem in nemškutarjem .»maga" zagotovljena. Zmaga Nemcev v veleposestvu torej ni bila .nemška zmaga", ampak zmaga slovenskih nem-äkntar|ev; tudi to ni bila „sijaina", ampak sramotna zmaga, da si sramotnejše niti misliti ne moremo, kajti to zmago dosegli so namreč le z lažjo, zvijačo in z obrekovanjem Postopanje okrajnega glavarja ozir. volilne komisije, ki nam je deset glasov zavrgla, bilo je popolnoma krivično in neopravičeno. Volilna komisija namreč ni pripustila 10 pooblaščencev občin kot veleposestnic voliti, ker baje pooblastil niso podpisali vsi soposestniki. T j pa tudi ni potrebno. Saj vendar tudi pri državnh in deželnih volitvah dosedaj ni bilo treba pri izvolitvi volilnih mož glasovati za iste vsem volilcem Odločevala je vedno nadpolovična večina Istotako veljalo je vedno tudi pri občinskih volitvah. Splošno pa vlada mnenje, da je vsak občinski predstojnik dotičnih občin kot tak opravičen voliti za iste brez vsakega pooblastila. Ako bi obveljalo načelo volilne komisije pri zadnji volitvi, potem bi sploh občine, kjer je več strank, ne mogle voliti v okrajni zastop ker bi vsaka stranka hotela imeti svojega pooblaščenca. In ako bi le eden nasprotnik v občini nehotel pooblastila podpisati, ne mogel bi dotični pooblaščenoc, ki ima n. pr. od 50 po sestnikov 49 podpisov, se volitve udeležiti. — Načelo nemške volilne komisije pri zadnjih volitvah vele|)osestva v okrajni zastop torej ne more in ne sme obveljati, ker bi se s tem godila dotičnim občinam velika krivica. Treba je torej, da v to poklicani činitelji store vse potrebno, da se dožene, ali je bila vo -fthja komisija upravičena dilati on» glasov», adi ne Vsekako se mora stvar spraviti pred razsodišče, ki bo dognalo, ali so bile te volitve postavne. Celjske in štajarske novice. , — Odhodnico priredi danes zvečer ob osmi uri „Slovensko de'avsko podporno društvo" svojemu članu pevcu, gosp. M lanu Kersniku, v društvenih prostorih. Vsi udje se tem potom va- ! bi jo, da se udeleže odhodnice v čim največjem številu. ; — Zaročil se je gosp. dr. Ljudevit Stiker, j odvetniški koncipijent v Celju, z gospico Mici Scbaurovo, veleposestnika hčerko v Brodeh pri : Vranskem. — Srčno čaatitamo! — K celjskemu ljudskošolskemu vprašanju Piše se nam: Pred letom 1868 smo imeli v Celju ljudsko šolo, štirirazrednico, v prostorih sedanjega celjskega lokalnega muzeja. Ta šola je bila utrakvistična in obiskovali 80 jo mestni in okoliški učenci, ker do tedaj še ni bilo okoliške ljudske šole. Poučevala se je slovenščina in nemščina. Ker so pa bili prostori premajhni vzpričo veli-ansk« množine šoloobvezanih otrok, se je istega leta ustanovila okoliška ljudska šola in to v mestu Celju in sicer po pogodbi medceljskomestnoobčinoinokoliško, da smejo ravno tako otroci iz celjskega mestnega šolskega okoliša obiskovati okoliško šolo, kakor tudi otroci okoliške občine celjske mestne ljudske šole. Okoliška šola se je na temelju te pogodbe ustanovila v mestu, da morejo tudi meščanski otroci obiskovati to šolo. Šola ima torej vsled te pogodbe neovrgljivo pravico, da je in ostane v mestu. Ni torej treba pri tem šolskem vprašanju povdarjati, da govori za na-daljni obstoj okoliške šole v mestu štiridesetletna doba, tekom katere je šola nameščena v mestu, ampak tembolj je treba povdarjati pravno stališče, vsled katerega ima okoliška šola te mei jem zgoraj omenjene pogodbe pravico do na daljnega obstoja v mestu. — Razmere so iste, kakor so bile po letu 1868, kajti okoliško šolo obiskuje veliko število celjskih mestnih otrok ravnotako kakor tudi obiskuje celjske mestne šole dokaj otrok iz celjske okoliške občine. — E lino pravo stališče v tem vprašanju je torej ono, ki nam ga daje pravomočna pogodba med obema občinama. Želeti bi bilo, da naši pjslanci natanko prouče to pogodbo in s stališča iste store vse nadaljne korake v tej zadevi. — Celjski magistrat in varnost življenja, š 3 ni dobro ted-m dni, kar je doletela nekega delavca nesreča, da se je nevarno pobil grede z dela domov, ker je padel v jam j, izkopano zh postavljanje telefonskih drogov pri celjskem „mestnem mlinu". Kriv» je bila skrajna nemarnost stavbenega vodstva, ki je „prezrlo" (I) varnostna naredbe in ni dalo razobesiti svetilke ob izkopani jami, krivo pa je bilo tudi rudarstvo, ki „ni opazilo" tega nedostatka. To bi bil en slučaj. Prošli četrtek pa se je dogodil drugi, ki še jasneje kaže, kako skrbi celjski magistrat za varnost ljudi. Prošli četrtek je, poročamo po „vahtarci", prišel neki Ostrožaik z vozom na magistratno dvorišče, da bi tamkaj naložil pepela. ~Voz je obstal na pokriti-jewaat ia j« valed svoje teže vlomil deske, s katerimi je bila jama pokrita in se prevrnil na delavca Filipa Kru-šarja ter ga tako poškodoval da so ga morali prepeljati v bolnico, kjer je prihodnji dan umrl. Revež je bil star 70 let in oženjen. — Tako „vahtarca", katera se seveda ne povpraša, kdo je bil kriv tej nesreči. Mi smo pač mnenja, da zadene vsa krivda slavno mestno upravo, katera ima za vse dovolj denarja, kjer bi ne bilo treba, samo tamkaj ne, kjer bi moralo biti. Na vsakega celjskega prebivalca pride približno 350 K mestnega dolga, katerega je mestna uprava ve-! činoma storila za najnepotrebnejše stvari. Na 1 brežje hočejo napraviti ob Savinji, südmarkine in šulferajnske šole rabijo podpor itd itd., ali i jame na magistratnem dvorišču pa ne morejo tako pokriti, da bi se ljudje ne pobijali in muč-kali ob nji. Zato ni denarja, ker spada ta stvar najbrž med one redne potrebe, katere se morajo vsled izvenrednih potrebščin (po dr. Negriju) od-; goditi na boljše čase. To je gospodarstvo, to se pravi umno razpolagati z našim davčnim de-j narjem ! Županova soba je enaka cesarjevi spre-j jemni dvorani, par metrov nižje pa se ubijajo l udje, ker ni denarja, da bi se gnojna jama po ! šteno pokrila! Res vredno nemškega Celja! — Lopov stvo celjske nemškutarije se je i pokazalo v vsej svoji grdobiji v znani aferi g. Popoviča, v katero ga je zapletla ista nesramna nemčurska klika. Na ovadbo z nemške strani, ! iz onih krogov, ki so „vahtarci" najbl žji, se je j uvedla aretacija in preiskava proti g. Popov <5u „vahtarca" pa je na najnesramnejši način na padla g. Popovi* in trgovino g. Vaniča, ko/teč prvega spravit ob eksistenco, trgovino pa, gmotno oškodovati. G Popov 6 je bil vsled pravoreka c. kr okr. sodišča popolnoma oprcšč*n, spoznan nedolžnim, o čemer so se „vahtarčm" dopisuni takoj po končani obravnavi osvabno prepričali, in tu se je pokazalo lopovstvo celjske nemškutarije v najgnusnejši obliki. Seveda vse „lemško" Calje se je že veselilo, da bo dobilo slovenstvo v Ceiju občuten udarec; Vaničevo trgovino so se videli onečaščeno, prazno, svoje prodajalnice so že videli polne slovenskih odjemalcev, . Narodni dom" osramočen, Slovence proglaSene za nesramnike itd. itd. ; toda opekli so se : vsa sramota pada na nje same. Ali toliko poštenja pač ni najti v tej sodrgi, da bi priznala svoj zločin. Da, prej je obrekovala „vahtarca", ali sedaj, ko se je njeno pisarjenje izkazalo kot popolnoma izlagano, ko je sodiSče s svojo razsodbo izreklo ebenem todi uničujočo sodbo o „vahtarčnem" „uradnem* poročevanju, sedaj pa molčijo ti lopovi, ča8tikralci, kakor grobovi. Ali si je mogoče misliti večjo nesramnost! Ne! Sicer je bilo pričakovati kaj takega, ali vendar smo mislili, da bo morda imel vendarle ta ali oni izmed „vahtarčnih" glavnih urednikov toliko moSke časti v sebi, da bi dal preklicati ona brezsramna obrekovanja, toda nič pa nič. Škoda je res, da bi se še nadalje bavili s tako golaznijo, kakor je celjsko „nemštvo", bavilo se bo s to zadevo c. kr. državno pravdništvo, ali toliko naj pač pripomnimo, da ima pošteno slovensko ljudstvo v zgornji zadevi najlepši dokaz o brezznačajnosti in lopovstvu celjskega posilinemätva. Da, slo venski kmet, kateremu je poštenost nad vse tu vidiš, kakšni ljudje so oni, ki se ob priliki volitev sladkajo okolu tebe, tu jih vidiš laž-njivce, obrekovalce, brezsramne lopove, ki kradejo čast Slovencu samo zato, ker je Slovenec, dà, tu jih vidiš one, ki te 7 medenimi besedami vabijo v svoje delavnice, gostilne, trgovine, kakšni so v resnici, takrat, ko se ne nadejajo, da bodo stisnili tvoj težko zasluženi groš v svoj vedno prazni in lačni žep. Da, taki so celjski, taki so tudi drugi nemčurji — lopovi! — Zakaj še zahajate v nemške gostilne ? Ako bi bili toliko pametni, da bi se izogibali nemških gostiln, kakor se dosledno izogibajo Nemci slovenskih, bi se ne ponavljala zopet in zopet nesramna izzivanja, katerim so izpostavljeni slovenski obiskovalci nemških gostiln. Saj smo že tolikokrat opozarjali na ta dejstva, ali vkljub vsemu temu zahaja še vendarle veliko Slovencev, celjskih in vnanjih, v celjske nemške gostilne, in redno se vedno dogaja, da se jih tamkaj na najnesramnejši način žali, pa naj bo 2e dotičnik domačin ali pa tujec. — Pred nekaj dnevi je spremljal neki celjski Slovenec svojega znanca na kolodvor. Ker je bilo do vlaka še dovolj časa, sta stopila v hotel .Stadt Wien". Celjan je naročil vina po nemški, da ne bi se mu morda predbacivalo izzivanje. Med seboj sta seveda govorila slovenski, kajti nemški bi sploh ne bila mogla, ker je bil samo eden zmožen nemščine, drugi pa ne. Toda ni trpelo dolgo, kar prihiti natakar in ju nabrali z besedami: .Hier wird nicht windisch gesprochen!" (Tu se ne sme govoriti slovenski!) — V bližini je sedel celjski župan Rakasch, kateremu je najbrž slovenska govorica motila mirno prebavljanje —--. Slovensko občinstvo, posebno potujoče, opozarjamo na ta dogodek, da se bo vedelo ravnati, kje za poštenega Slovenca ni prostora v Celja. K gornjema naj še pristavimo, da je nemški na takar nemškega hotela sprejel brez obotavljanja slovenski denar, in da je bil eden izmed onih dveh gospodov v vojaški uniformi. — Nemška olika. Ako kdo hoče, da se navadijo njegovi otroci prave olike — nemške namreč, naj le pridno pošilja svoje otroke v celj. nemške šole, kajti tam se je gotovo navadijo. Dokaz sledeči dogodek: Pred par dnevi je šla po tako zvani „bogengasse* neka slovenska gospa. Dekleta so šla ravno iz šole, iz nemške namreč, in ena izmed teh nadobudnih prihodnjih nemških celjskih krasotic se je postavila pred omenjeno gospo, ji pokazala jezik in jo začela obsipati z vsemi mogočimi psovkami. Radovedni smo, kak je pouk v teh nemških šolah, ako so njegovi učinki takšni, kakor v zgoraj omenjenem slučaju. Pa kaj, olika je olika, in nemška je pač takšna, kakor se je ta pokazala. — Celjski nemški paromlin ima sijajno bodočnost Vsa tozadevna .farbanja" nekaterih hudobnih novšečnikov in zavidnikov, da ne bo imel drugega dela, kakor mleti ono pšenico, kar je Majdičevi hlapci izgube me potom s kolodvora skozi Gaberje, so naravnost iz trte izvita, kajti po najnovejših poročilih z vzhodnoazijatskega bojišča se odpira, kakor smo £e rekli, mlinu sijajna bodočnost. S temi vestmi v zvezi je baje tudi dejstvo, da si je pred kratkim ogledal mlin odposlanec japonskega vojnega ministrstva ter na mestu sklenil z vodstvom mlina za vse nemško Celje velesijajno pogodbo, glasom katere prevzame mlin za dobo rusko japonske vojne vso oskrbo japonske armade z moko. Razun tega je isti odposlanec naprosil odločujoče faktorje, da takoj po končani zgradbi odpošljejo ves gradi teljski zbor z akcijonarji vred na Japonsko, ker nameravajo baje tudi tamkaj zgraditi tak mlin, kajti tudi tamkaj imajo dovolj tako primernih močvirnatih prostorov. Posebno pa je poudarjal praktično razsvetljavo okrog mlina in različne jame, katere imajo to prednost, da se človek najprej na pol ali pa popolnoma ubije v njih, na kar mu potem zasveti čez par ur mrko brleča zadnja luč. Z eno besedo, mož je bil kar očaran, i in posledica je bila sijajna pogodba. Le žal, da | nam Csljanom vsled te pogodbe ne bo mogoče biti tako kmalu deležnim dobrote celjskega mest- ' nega paromlina. — Naš rojak g. inžener Ferdo Lupša je dobil po priporočilu siamskega konzula na Dunaju zelo častno ponudbo družbe „Siam Cinals Land und Irrigation Company" v Bangkoku v Siamu (jagoiztoöna Azija), da prouči in premeri neke še dosedaj nepoznane kraje siamske države v svrho kolonizacije. Kakor nam poroča gosp. Lupša, mu je došel ta poziv popolnoma nepričakovano. Vkrcal se je v Ganovi na nemški parnik „Princ Heinrich" ter v desetih dneh dospel preko Neapola, Port Saida, Sueza v Rdeče morje, odkoder nam je poslal prvo poročilo. Gosp. inžener piše dnevnik in nam je obljubil, da nam bo redno poročal o svojem potovanju in delo ; vanju, katero bo naše cenjene bralce gotovo zanimalo. Proti koncu aprila bo dospel g. Lupša v svoje bodoče bivališče. Nadejamo se torej, da bomo potem kmalu mogli priobčevati njegove velezanimive potne črtice in doživljaje. H koncu nam bodi še dovoljeno odkritosrčno častitati g. inženerju na zelo častnem pozivu v to službo, ki ni časten samo zanj, temveč v isti meri tudi za slovenski narod, iz katerega je izšel! Želimo mu le še čvrstega zdravja in najlepših uspehov. — „Štajerčevi" naprednjaki. Pri zadnji seji novega ptujskega okrajnega zastopa bil je žnpan Ornigg, torej „pristen* ptujski Nemec, izvoljen načelnikom, Waldemar H ntze, seveda tudi privandrani Nemec, pa podnačelnikom okrajnega zastopa V odbor so bili voljeni in sicer iz veleposestva : Nemec graščak baron Kübeck, iz skupine velike industrije: nemški ptujski doktor pl. Fichtenau, iz skupine mest in trgov: ptujski nemški sodar Steudte, od vseh skupin pa naj- ; večja dva ptujska Nemca: Maks Straschill in Adolf Selinschegg. V ptujskem novem okrajnem zastopa bodo torej sedeli razun edinega Slovenca J. Goloba, katerega so volile vrle slovenske kmetske občine sami .pristni Nemci' od nog do glave. Namestu slovenskih odvetnikov, du hovnikov in kmetov bodo torej ogromni večini slovenskemu prebivalstvu ptujskega okraja gospodarili zanaprej ptujski nemški doktorji, nemški „purgarji* in nemški graščaki. In hinavski nem škutarski „Štajerc" pa še vedno slepi kmete ter piše, da je novi okrajni zastop v „naprednjaških" rokah. Upamo, da bomo imeli dovolj prilike pokazati te nemške .naprednjake" našim slovenskim kmetom v pravi luči. Društveno gibanje. — Društvo slovenskih učiteljic, ima svoj letni občni zbor dne 31. marca 1.1. ob 9. ari do poldne v slovenski osemrazrednici pri Sv. Jakoba v Ljubljani. — Razun običajnih odborovih poročil je na dnevnem redu tudi predavanje gdč. Vite Zupančičeve ,0 narodni zavesti slovenske učiteljice". — Predloge in nasvete je vposlati odboru pismeno vsaj tri dni poprej. Člane in nečlane vljudno vabi odbor. — Kmetijsko bralno društvo Bočna pri redi predstavo „Lurška pastirica" dne 4. aprila t. 1. v gostilni Iv. Purnat v Bočni. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo stojišča 60 vin., sedeži 1 krona. — Gasilno društvo v Cezanjevoih priredi tombolo, katera se vrši v dvorani g. Iv. Kakovca v Ljutomeru na velikonočni ponedeljek. Znuttek ob 6 uri popoldne, K obilni udeležbi vabi vMuiino odbor. — Bralno društvo pri Sv. Križa na Muir-skem polju priredi na velikonočni ponedeljek t. 1. veselico s tem sporedom: 1. Pozdrav. 2. Pesem „Za dom med bojni grom", moški zbor. 3. De-klamacija „Vstajenje" 4. Pesem „Kadar mlado leto", mešani zbor. 5. Slavnostni govor. 6. Pesem „Nazaj v planinski raj", mešani zbor. 7. Igra „Tihotapci" v dveh dejanjih, priredil č. g. kaplan Matija Zemljič. 8. Pesem .Srce človeško iveta stvar", moški zbor. 9. Igra „Njegov maö