V LJUBLJANI, torek, 27. aprila 1926.
Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 93.
Posamezna številka Din 1‘—
LETO III.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
aif
Nova zgodovina Jugoslavije
Se pričenja m preživljamo historične do-I Bodke, ki bodo odločili, če krene Jugo-ij>avUa na pot moderne demokracije ali > m desetletja nazaj in postane men v^anizma. ^o je zgodovinski polo Pas 5 me<* kj- Jovanovičem in Niko-o a.	/aj0	je ,^a poštena Jugo-
» a\ lja	na	strani Lj. Jovanoviča.
da 3	Vs®ga	početka je bilo jasno,
a v seoaa^ ve]ikem boju ne gre za
oseben boj ^V6h voditeljev radikalne stranke, temveč da gre tu za boj dveh na-ziranj, ki bo odločil o nadaljni politiki Jugoslavije.
S formalno izključitvijo Lj. Jovanoviča iz radikalne stranke ta boj seveda ni končan, temveč je nasprotno šele v vsej ostrosti otvorjen. če bi radikalna stranka, da obvaruje svojo enotnost, sprejela kompromisno rešitev, potem je bila tu nevarnost, da se dobojevanje tega nujno potrebnega boja z grdim kompromisom odloži. Trmoglavost Pašiča pa je k sreči tak gnil kompromis preprečila in sedaj se utora boj dobojevaffi do konca. Iz tega stališča je izključitev Lj. Jovanoviča celo pozdraviti, ker pomeni ta izključitev, da si je Pašičeva okolica z njo podrla vse mostove za seboj. Dobro je to, k e j- interes Jugoslavije zahteva, da je ta okolica za vedno eliminirana iz jugoslovanske politike in da se nikdar več ne ponove časi, ko s« bodo z izrabo Pašičevega dine-mi plenile državne blagajne.
Pašičeva okolica se je tudi dobro zavedala, da gre za njen biti ali nebi ti in zato je stavila vse na eno karto in pognala Nikolo Pašiča na tako skrajno in neodjenljivo stališče, ki je' za politika Pašičevega formata naravnost presenetljivo.
Na skrajnem stališču pa ni zmaga za Pašičevo okolico, temveč samo neizogi-l>en in popolen poraz. Mogel je ostati srbski narod zopet zvest Pašiču, ko je hotel Stojan Protič razdeliti državo na se-<ie.m Pokrajin, mogel je ostati zvest Pa-M0U’ je hotel Nastas Petrovič s sporaz-111110111 'lati pravice tudi Hrvatom in Slo-'enceni, up more pa ostati zvest Pašiču sedaj, ko hoče Lj. Jovanovič zatreti korupcijo, lu jo uganja Pašičeva okolica, »rzavnopraviia vprašanja niso segla med narod, vprašanje korupcije pa je° narodno vprašanje in naš narod bo vprašanje re§il, kakor se za mlad in pošten narod sPodobj.
fr°j je pričet in naloga vseh poštenja-, da bo ta boj tako dobojevan, da ”° Pomenil pravi preobrat naše politike 111 da se ž njim prične- nova zgodovina ugoslavije.
ko
»ki	aprila.	Po	včerajšnjem
<je	radikahiega glavnega odbora tr-
fiflsii	. v* prijatelji, da bo v najkrajšem
p \ I,riSlo do ponovnega zbližanja med flsi6em in Pribičevičem. Pašič 1k> pojavil radikalni klub pred vprašanje, ali naj se koalicija razbije, ker ni imela pričakovanih uspehov. Potem bi se bilo
•	Veba vrniti k politiki nacionalnega bloka.
Smatra se, da bi ob tem prašanju prišlo do razvepljenja kluba in da bi se po-Pašič in Pribičdvič popolnoma zbli-^la. Govori se tudi o možnosti, da bi formirala ena stranka.
Beograd, 27. aprila. Ministri Simono-1(\ Slavko Miletič in Marko Gjuričič so lneli včeraj popoldne daljšo skupno kon-^renco z Nikolo Pašičem in Aco Stano-r^ičem. Razpravljalo se je o stališču, ki $ Ra ti ministri zavzamejo proti ostalim ^iiom vlade, ki so bili na včerajšnji seji Udarni z Ljubo Jovanovičem.
PAŠIČ ZA VLADO PP.
Ljuba Jovanovič izključen iz radikalne stranke.
OD 71 NAVZOČIH GLASOVALO 16 ZA IZKLJUČITEV, EDEN PROTI, 22 PA SE JIH VZDRŽALO. - SLOVENSKA DELEGATA DR. ZUPANIČ IN TAVČAR GLASOVALA ZA IZKLJUČITEV. — IZKLJUČITEV. — RAZKOL RADIKALNE STRANKE NEIZOGIBEN.
Beograd, 27. aprila. Za včerajšnjo sejo širšega glavnega odbora radikalne stranke je vladalo v Beogradu in v vsej državi velikansko zanimanje. Vse je čutilo, da bo sklep širšega glavnega odbora usoden za nadaljni -razvoj države. Skupščina je bila od publike naravnost oblegana.
PAŠIČ ODKLANJA VSAK KOMPROMIS.
Še pred sejo sta ministra Uzunovič in Maksimovič obiskala Pašiča, da ga pridobita za kompromis. Toda Pašič je ostal trdovraten. Značilno je, da so odobravali Pašiečvo stališče ravno trije ministri in sicer Gjuričič, Simonovič in Slavko Miletič.
SEJA
se je pričela ob pol 11. Vsi poslanci, ki niso bili Člani širšega glavnega odbora so morali na Pašičevo zahteVo zapustiti sejo.
Kot,prvi je govoril delegat za topliško okrožjellija Ilič. Je za kompromis; če je pa ta nemogoč, se izreka za Pašiča.
Odločno za Jovanoviča je bil banja!liski delegat Kosta Majkič, Ivi je veljal za Pašičevega pristaša.
Draža Petrovič, delegat za šabacko okrožje,tast finančnega ministra Periča, je za kompromisno rešitev, ker bi sicer zašla radikalna stranka v nad vse »težaven položaj.
Števen Gjokovič misli, da bi se spor najlažje rešil s tem, če prosi Jovanovič Pašiča za oproščenje.
Odločno proti Jovanoviču je nastopil Dimistrije Protič liz Kraševca. Enako tudi Ljubiča Dimitrijevič iz Negolina.
Za mimo poravnavo in simpatično za Lj. Jovanoviča sta nastopila Žarko Miladinovič iz Vojvodine in Dušan Peleš iz Zagreba.
Nato je govoril Ljuba Jovanovič.
Povdaril je še enkrat, da širši glavni odbor nd kompetenten sklepati o njego-
vi	izključitvi in zato ne bo priznal nobenega tozadevnega sklepa. Pašiča osebno ni mislil žaliti, vzdržuje pa svoje besede
o	sedanjem položaju. Tu ne more nič preklicati in od nobene strani odstopiti. Če pa Pašič misli, da je v teh kritikah njega osebno razžalil, potem prosi, da mu to oprosti.
Pašič ga tu prekine in odkloni tudi najmanjši kompromis.
Dr. Subotič je mnenja, da ni širši glavni odbor kompetenten in da se naj razprava o izključitvi Jovanoviča zato odloži.
Pašič pa ne odneha in zato se preide na glasovanje.
Od 71 navzočih delegatov je glasovalo 46 za izključitev, 22 se je vzdržalo in 1 (Ristič iz prizrenskega okraja, kjer je bil izvoljen Velja Vukičevič) proti. Po statutih stranke je za izključitev potrebna dvetretjiska večina, ki je pa Pašič ni dosegel. Vseeno pa so pozneje skonstruirali, ko da so to večino dobili.
Od ministrov sta glasovala za Pašiča samo Slavko Miletič in Marko Gjuričič.
Glasovanja pa so se vzdržali: notranji minister Maksimovič, zunanji minister dr. Nineič ter delegati: Laza Markovič, Pavlovič iz Šabca, St. Perišič iz Skoplja, dr. Subotič, predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu, bivša minister Andra .Stanič iz Užič, Simonovič iz Metokije, bosanska delegata Pera Stohanovič in Vasilija Ristič, čingrija iz Dubrovnika in Peleš iz Zagreba, Miladinovič iz Požege, vojvodinski delegati: Ivan Aleksič, Joža Budišin, Jovan Gavrilovic, dr. Miljevič, Stepa Tanovie in Boža Milanovič ter dr. Sajovic iz Kočevja.
Po razglasitvi izida je nastal v dvorani velik prepir, če je odločitev pravomočna ali ne.
Viharno pozdravljen od svojih tovarišev je odšel Lj. Jovanovič med prvimi s seje ter izjavil novinarjem, da se bo sedaj boj šele pričel.
Dr. Hikičev klub se je razpustil.
VSI NJEGOVI ČLANI SO SE VRNILI v IISS.
Beograd, 27. aprila. Klub disidentov HSS je izdal včeraj to-le obvestilo: v-Danes smo glasovali in sklenili, da razpustimo naš klub in se vrnemo v Hrvatski sel jaški klub, ker je la klub na seji od 22. aprila sprejel našo in Uzunovičevo politiko. Napravili smo to, ker smo prepričani, da bo to politiko najuspešnejše podirala edinstvena HSS. Pred očmi imamo le interese države in naroda. Zato smo si tudi osvojili sklepe Ilrvatskega seljaškega kluba od 22. t. m. Ko simo to napravili, je logična posledica, da razpusta mo svoj kub in stopimo nazaj v HSS. Ostavke pa naša ministra še ne p od a st a, ker ni za to nobenega razloga. Dobro pa je bilo, da smo ostali v drugi Uzunovi-čevi vladi, ker smo s tem preprečili, da l>i se prekinila politika sporazuma, ki se brez Hrvatov ne da uspešno izvajati. S tem smo hkrati onemogočili tudi vsako drugo politično kombinacijo, ki bi utegnila Hrvate spraviti zopet v tak položaj,
v	kakršnem so bili pred sporazumom.
Če bi se nam očitalo, da smo to storili brez vednosti in pritrditve kluba, je treba pripomniti, da klub takrat ni bil zbran. Zato ga tudi ni bilo mogoče vprašali. Da pii smo dobro pogodili razpoloženje v klubu, dokazuje sklep Hrvatske-
ga seljaškega kluba, da se naj izvaja Užunovičeva politika. Program te vlade je politika sporazuma.
SPRAVA MED DR. NIKIČEM IN Sl.
RADIČEM.
Beograd, 27. aprila. Glede aui vesti o pomnjenju dr. Nikiča in dr. Šuperine z Radičem, je dr. Nikič včeraj izjavil: »Govoril sem telefonično s Štefanom Radičem, ki pride v Beograd. Po tem razgovoru mislim, da je sprava popolna in da ostane klub kompakten, kakor je bil. Dr. Šuperina in jaz nisva dala ostavke. Kadar pride Radič v Beograd, bomo videli kaj bo.«
PROSLAVA PAŠIČEVE OSEMDESETLETNICE BO ODPOVEDANA.
Beograd, 27. aprila. Neuspeli Nikole Pašiča v glavnem odboru meče svojo senco tudi na proslavo njegove osemdesetletnice. Tako se je začelo včeraj govoriti, da se Ivo proslava Pašičeve osemdesetletnice odložila za nekaj časa, najbrž do septembra. Ni pa izključeno, da se ta proslava sploh ne bo vršila. Odbor za proslavo osemdesetletnice bo izdal komunike, v katerem bo obrazložil, da se ta proslava zaradi poljskih del in s tem zvezanih ovir ne bo vršila v napovedanem času.
Po porazu Pašiča.
Beograd, 27. aprila. Pašič je poražen. Tako je mnenje vseh politikov brez razlike strankarske ‘pripadnosti. Šele z. velikim naporom po zelo problematični poti je Pašiču uspelo, da je dobil v širšem glavnem odl>oru, Ivi so ga smatrali za čisto Pašičevega, problematično dvotretjinsko večino, potrebno za izključitev Ljube Jovanoviča. Vse, kar je količkaj neodvisnega v radikalni stranki, se je izreklo proti Pasice vi diktaturi. Šele sedaj, ko se je dobra tretjina širšega glavnega odbora opredelila, se prav jasno vidi, kako močno skupino bo imel Ljuba Jovanovič v poslanskem klubu in koliko poslancev bi potegnil iz stranke za seboj, ako bi prišlo do razkola. Radikali ne taje, da bi Pašič težko dobil navadno večino za izključitev Ljube Jovanoviča, ako bi se stvar razpravljala pred poslanskim klubom.	*
Položaj Uzunovič«ve vlade je zelo težak. Poslabšal pa ga je še Nikola Pašič, ko je v svojem včerajšnjem govoru re-kel, da je Uzunovič samo z njegovim odobrenjem prevzel predsetiništvo vlade. In čeprav so se vse prominentnejše osebe v vladi, kakor dr. Ninčič in Boža Maksimovič, izjavile proti politiki, ki mora dovesti do razkola v stranki, in čeprav je včeraj Uzunovič najavljal de misijo, ako bi bil Ljuba Jovanovič izključen, je popoldne kar premenil svoje mnenje. Šel je celo tako daleč, da je enostavno zanikal svoj prejšnji sklep. Kake so njegove namere za neposredno bodočnost, še ni jasno. Člani vlade so se zavili v popolno rezerviranost. V dobro poučenih krogih se trdi, da bo Uzunovič s svojo vlado, ki je že danes v manjšini, še nekaj dni počakal, da vidi, kak odmev bodo imeli včerajšnji dogodki, na radikalni poslanski klub in ali bo prišlo do secesije Ljube Jovanoviča z njegovimi tovariši.
Splošna desorientacija, ki je zajela vladne kroge, onemogoča jasno sliko. Najavljeni današnji prihod St. Radiča v Beograd se pričakuje s pojmljivo radovednostjo, najbolj v radikalnih krogih. Od zanesljive strani se čuje, da Uzunovič 'v tej nejasni situaciji ne računa s St. Radičem, s katerim naj bi se, kakor se govori, sestal takoj po njegovem prihodu v Beograd. Uzunovič misli, da bo na tem sestanku lahko razčistil vprašanje večine v parlamentu in se nadeja, da bo moči doseči nekak aranžman s HSS.
AKTIVNOST JOVANOVIČEVE SKUPINE.
Beograd, 27. aprila. Nezadovoljneži v radikabiem klubu okrog Ljube Jovanoviča že delajo na tem, da bi ustvarili svojo skupino, ki naj bi nastopala samostojno in borbeno v. klubu, parlamentu m v splošnem političnem življenju.
Včeraj popoldne je poselilo Ljubo Jovanoviča več poslancev iz cele države, ki so mu čestitali na včerajšnjem uspehu v glavnem odboru in se razgovarjali z njim o nadaljnji situaciji. Popoldne se je trdilo, da bo Jovanovičeva skupina imela svojo prvo konferenco v sredo dopoldne v prostorih radikalnega poslanskega kluba v skupščini. To konferenco bo sklical Velja Vukičevič. Kakor trde dobro poučeni poslanci, šteje že sedaj ta skupina nad 30 poslancev, od katerih jih je 12 iz Vojvodine. Poslanec Miljutin Tomič je namreč izjavil novinarjem, da je zapustilo Pašiča že najmanj 28 poslancev, ki so sestavili posebno spomenico, v kateri izrekajo Jovanoviču svoje popolno zaupanje. On sam je na tej Usti osemindvajseti.
Uredništvo in komisijski stroški
Zelo hvaležui bomo uredništvu Vašega ceuj. lista, če priobčite v izpopolnitev’ članka »Delo in plačilo« v 82. štev. »N. D.« še sledeče vrstice k zgoraj označenemu naslovu.
Kot v resnici žalostno in v sramoto državni upravi moramo označiti dejstvo, da .se moramo državni uslužbenci v zasmeh vsej evropski javnosti — pred to javnostjo po časopisju boriti za svoje najpiimi-tivnejše pravice. — Ni čuda, da ima nemško časopisje že stalno rubriko Heite-
res aus Jugoslavien«. Profesorji ne
dobivajo plačila za nadure; katehetom se ne izplačujejo nagrade za poučevanje verouka; učiteljem se pri premestitvah ne povzročajo selitveni stroški. — Zloglasne »razlike«, — eh, kje so?
— Te gredo in so bile izplačane le visokim gospodom ministrom! Kakopak!
Za posebno »milost« smatra menda finančna uprava, če nam vsakega prvega izplača borne službene prejemke, ki so »za živeti premalo za umreti preveč .
— To »milost« do naše pravice nam finančna uprava — vsaj pri nas doslej — še priznava, dasi se ne bomo preveč čudili, če bomo morali kdaj zvesto garati in pošteno delati tudi — brez plač. — Sicer se pa nekaj takega že dogaja. —
Včasih doleti tudi kakega našega uradnika, da mora izvršiti zunaj kje na deželi uradno poslovanje, ki mu pravimo na splošno komisija. Tedaj ima uradnik pravico do povračila stroškov za vožnje, in pa do povračila stroškov za prehrano zunaj doma. Vse to mora namreč zalagati sam iz lastnega žepa, in če nimaš — I>onavadi ga aimaš! — denarja, si ga
moraš pač izposodili, kajti država ne da ničesar »naprej«. Tako izvrši uradnik komisijo ter predloži stroškovnik v nadi, da mu bo država povrnila denar, ki ga je založil za njo v njenem lastnem, nikdar v svojem interesu! Kaj še! Pride finančna uprava in prepove vsem likvidacijskim organom pod osebno odgovornostjo vsa izplačila. — Tcrej uradnik nima niti pravice zahtevati, da mu povrne država oni denar, ki ga je založil iz lastnega žepa zanjo, ko ga tako krvavo potrebuje zase in za svojo družino. — V žolč bi moral pomočiti pero, da bi zadostno ožigosal tako nekvalificirano postopanje finančne uprave. — Kaj naj človek k temu poreče? Da je morda res hu-mo homini lupus! — Ali niso izplačila
— recte povračila komisijskih stroškov še več nego osebna Izplačila? — Ali ni vnebovpijoča krivica tako zadrževanje izplačil, ko mora uradnik od ust pritrga-ti svojcem denar, da more po nalogu države in v njenem interesu izvršiti službeno dolžnost?! — Denar je na razpolago; mora biti na razpolago. Ali ne plača Slovenija toliko davkov, da imajo njeni sinovi pravico zahtevati, ne prositi, kar jim gre. Radovedni smo, če je moral tudi finančni minister šele prosjačiti, da mu povrne država stroške za pot v Ameriko. — Seveda, gospodom matičnim gen-tium, ki prejemajo visoke renuineracije, ni sile. Nam pa je, in to kruta sila v boju za borno preživljanje sebe in svojcev.
— Zato upamo, da ta naš apel — žali-bog pred javnostjo — ne bo ostal vox cla-mant is in deserto.
Državni uradnik.
Boj za sredozemsko morje.
Sredozemsko morje je bilo že od pandi veka torišče krvavih bojev med narodi in državami, ki so se borile za svetovno gospodstvo. ■V starem veku so se borili za premoč na tem morju Rimljani s severoafriškimi državami, v srednjem veku razne italijanske trgovske republike s svojimi tekmeci na vzhodu in zapadu, danes pa se trgajo za gospodstvo nad njim Francozi, Angleži in Italijani. Zainteresirani pa so na tem boju tudi Nemci (Trst — Hamburg) in Rusi (Carigrad).
Francozi so si ustanovili v severni Afriki približno v 100 letih ogromno kolonialno posest, da si osigurajo dovolj surovin za svojo industrijo in pa dovolj dobrih francoskih državljanov. Prebivalstvo evropske Francije iz znanih vzrokov ne narašča in tako je Francija prišla na idejo, število svojih državljanov pomnožiti s pridobivanjem tujih rodov pod svoje okrilje. Francoska kolonialna politika ni usmerjena le na gos{K>darsko stran, ker ima Cisto francosko prebivalstvo doma dovolj kruha in zaslužka, ampak poskuša vzgojiti vse svoje kolonialne varovance v zavedne francoske državljane. — Kulturna misija Francozov, v kolonijah obstoji predvsem v širjenju znanja francoskega kot državnega jezika in v ■skrbni negi ljubezni do Francije, katere člani in državljani niso samo belci, ampak tudi črnci, ki uživajo v kolonijah popolno enakopravnost, čim so francoski državljani. Zato Francozi tudi ne gledajo posebno lepo onih evropskih priseljencev v svojih kolonijah, ki se ne dajo radi in hitro pofrancoziti, dasi-ravno so jim kot delovne moči dobro dosti, ampak imajo rajše Poljake in Jugoslovene, ki se dajo po njihovem mnenju mnogo preje pofrancoziti, kakor n. pr, Italijani.
Težnja po kolikor mogoče tesni zvezi med matico in kolonijami pa narekuje Francozom željo po kolikor mogoče varni zvezi med Evropo in Afriko preko Sredozemskega morja. Bodoča Velika Francija naj sega do sredine Afrike, ne da bi kdo mogel motiti zvezo. To hrepenenje Francozov je rodilo vojno z Abd-el-Krimom in podpre naj to hrepenenje silno in nepremagljivo letalstvo.
Vojna v Maroku za Francijo nima samo imperialistične tendence, da zavojujejo ves Maroko in si prilaste njegove bogate naravne
zaklade, ampak ima še drugo, mnogo važnejšo tendenco: spraviti Gibraltar ob njegovo strateško vrednost. Uif leži nasproti Gibraltarju in če dobe Francozi v svoje roke obrežje, ki leži nasproti Gibraltarju, lahko oni še bolj ogrožajo angleško pot v Indijo, kakor Angleži zvezo Francije s severno in srednjo Afriko. To so Angleži dobro razumeli in bržkone Abd-el-Krimu tudi dobro pomagali z municijo, topovi in denarjem. In svojega letalstva ne pomnožuje in ne izpopolnjuje Franci ja le zaradi bodočega napada na Anglijo ali Nemčijo, ampak predvsem za utrditev zveze z Afriko.
A Afriko pa sili tudi Indija, a čisto iz drugih razlogov kakor Francija. Italija ne išče v Afriki toliko novih državljanov za svoj sanjavi >impero., ampak išče v Afriki kruha za prebitek svojega prebivalstva, ki ga doma rediti ne more. Visokodoneče imperialistične besede, ki jih tako zelo ljubi g. Mussolini, so samo lepa krinka za prikrivanje uboštva v Italiji.»Svet hočemo zavojevati, pravi g, Mussolini na glas, na tihem pa pristavlja: »Za naše reveže, da bodo imeli kaj jesti. Lahi to gesto dobro razumejo, razumejo jo pa tudi drugi in Ltovd George je nedavno zapisal doslovno: »Pustite Italijane, naj spremene puščavo v polje, da bodo imeli kruh in laški imperializem ob Sredozemskem morju ne bo nikomur nevaren.«
Italija pa ne sili samo v Afriko, ampak tudi v Azijo. Italijanske skomine po južnem obrežju Male Azije je občutila že bivša Avstrija. Na maloazijskem in sprednjeazijskem ozemlju pa sta interesirani tudi Anglija in Francija, najbolj pa Turčija. Francoski mandat nad Sirijo, angleški nad Palestino in angleška uzurpacija Mosula so stvari, ki zelo [»segajo druga v drugo, vsi tamkaj se odigravajoči dogodki pa kažejo očitno tendenco Anglije Francoze in Turke kolikor mogoče daleč odriniti od Sredozemskega morja, eventualno na majhno korist Italije. Turčija ob Sredozemskem morju Angliji ni varna dovolj, ker vstane lahko za njenim hrbtom — Rusija. Preprečiti pa Rusiji dostop do Sredozemskega morja je stara vodilna misel vse angleške diplomacije.
Polltlčae Testi.
-- Občni »bor Zveze slovenskega kmetskega ljudstva. V nedeljo <lne 2. maja se viši občni zbor ZSKL v Celju v veliki dvorani »Narodnega rtoma in sicer ob pol 10. uri do-^>oklne. Dostop imajo samo delegati, ki so prejeli tozadevne poverilnice. Kdor .ni prejel poverilnice, jo 'bo dobil pred začetkom občnega zbora v Celju. Občni zbor ZSKL bo poselil tudi predsednik HSS g. Stefan Radič.
_. Blamirana Politika«, tako bo na vsak •način treba imenovati Delavsko Politiko«', •če bo še dolgo hotela polemizirati z nami. Včerjašnja »Blamirana Politika namreč modruje, da ni naš list protestnega shoda trgovskih nameščencev proti uvedbi deseturniika uiti omenil in to zaradi tega, ker je eden naših prvih meoenov predsednik zveze trgovskih gremijev. Moramo priznati, da se je »Delavska Politika* uaravnost vzorno zlagala. Poročilo o »hodu trgovskih nameščencev smo namreč mi objavili že v petek (tretja stran, 4. kolona), »Delavska Politika« pa šele dan kasneje. Naše poročilo je obsegalo 78 vrst, poročilo »Delavske Politike* pa z vsem nepotrebnim »zosom« vred le 52 vrstic. O sho-«lu smo torej mi preje in obširneje poročali ko »Delavska Politika«. Taka je resnica, zato 1»a pravijo ljudje, da ne izhaja tam za vodo -»Delavska«, pač ipa vsak dan »Blamirana Politika«.
1	= Prvi dan seje širšega glavnega odbora
| radikalne stranke je brez dvoma končal z
■	lepo moralno zmago Lj. Jovanoviča. Že v tem j je bit uspeh Jovanoviča, da je mogel govoriti, i pa čeprav ga je hotel Nikola Pašič kar napo-I diti iz dvorane. Na nedeljski seji pa se je pl>' j kazalo tudi to, da je avtoriteta N. Pašiča nioč-| no padla. Govori se, da je Pašič hotel, da p<> •njegovem govoru uduši močan aplavz sploh I visako diskuziijo in da se nato Lj. Jovanovič ! brez debate izključi iz stranke. Ta namera i se je popolnoma ponesrečila in izkazalo se
•	je, da se sicer večina radikalov noče oprede- ' liti proti Pašičii, da ji pa enako ni ljubo na- j "(topiti proti Lj. Jovanoviču. Zato se je iskal ; kompromis na vse mogoče načine in značilno j 1 je, da je ravno Uzunovič s svojim apelom k slogi dosegel najmočnejši aplavz. Toda vse j je bilo zaman, ker je bil g. Nikola Pašič nepristopen za vsak kompromis. Je to deloma zelo naravno, ker je Pašičeva okolica dobro znala, da je m mino odigrala, če ne omaga Nikola Pašič. Zato Nikola Pašič ni odnehal in zato se je zgodilo tudi to čudo, da je menda prvič v zgodovini radikalna stranka pozabila na koristnost edinstva stranke. Odločen nastop Lj. Jovanoviča, zlasti njegova izjava, da svojih besed o korupciji ne more preklicati, pa je napravila v vsej javnosti najboljši vtis. In čeprav po nedeljski seji še ni bilo jasno,
kako bo končal v širšem glavnem odboru radikalne stranke dvoboj Lj. JovanovučsNIkola Pašič, je pa vendar bilo jasno, da se dnevi, ko zavladajo tudi pri nas moderna načela, vedno bolj bližajo.
= Vojvodini za Ljubo Jovanoviča. Splošno je presenetilo, da so vojvodinski radikali odločno nastopili za Ljubo Jovanoviča. Njihov voditelj, posl. dr. Laloševič, je izjavil, da bodo šli vojvodinski radikali v vsakem sluča ju. z Jovanovičem. Tudi meti ‘bosanskimi radikali se opaža slično nagnenje.
t'c bi širši glavni odbor radikalne stranke popolnoma osvojil stališče N. Pašiča, potem še ni dvoboj med Lj. Jovanovičem im Nikolo Pašičem dokončam. Potem pride težišče situacije na radikalni poslanski klub, ki pa nn istega mnenja ko širši glavni odbor im na katerem poslanci nimajo niti besede. Treba ■predvsem upoštevati to, da so člani širšega odbora vedno tudi nekaki -kandidati za prihodnje volitve in zato je širši glavni odbor vedno za situacijo, ki bi mogla povzročiti volitve. Samo tako imajo .ti 'kandidati upanje, da postanejo poslanci. Druga pa ;e ,3(vai. s poslancu. Ti nimajo interesa, da pride predčasno do novih volitev, ker kdo ve, kako bodo te končale. Zato je poslanski klub /.a ohranitev skupščine in zato je tudi s tega stališča značilno, da je ravno šef vlade najbolj govoril za ediustvo v stranki in za kompromis.
= Ni res. G. Pašič je v svojem govoru po časopisnih vesteh dejal: Z ozirom na propagando jugoslovemstva, da je avstrijska pev-ii i i-ka ustvarila pojem jugoslovvenstva, ker je na ta način hotela uničiti stara nacionalna imena. Zato da je tudi podpirala ilirski pokret. Trditev g. Pašiča ne drži niti najmianje, ker vai verno, da je ravno avstrijska vlada silno nastopala proti propagandi jugoslovem-ttva. Vsi patrioti med nami to Je predobro vedo in nekateri so to občutili tudi na sto ji koži. Avstrijska vlada je propagirala nasprotno pokrajinsko historičen patriotizem. Boj med Kranjci .in Štajerci, bosanski 'jezili in slično, to so bile avstrijske specialitete, ne pa propaganda jugoslovanstva. Naši jugoslovenislki nacionalisti se bodo pač Pašičeni silno lepo zahvalili, da jih uvršča med avstrdjakante. Hvaležnost res ni plačilo tega sveta.
= »Samouprava« o sodelovanju z Radičevo stranko. Načelno je »Samouprava« odločno za nadaljevanje koalicije v radičevci. Zahteva pa, da se najdejo garancije, ki bi izključevale vsako neljubo presenečenje. Če St. Radič pristane na to, potem ni nobenega zadržka za obnovitev koalicije. V nasprotnem slučaju pa bo treba skleniti ‘koalicijo z drugo stranko, ki je pripravljena nadaljevati z dosedanjo vladno politiko. Danes je sicer še prezgodaj govoriti o kaki novi kombinaciji, toda naglasiti je treba že danes, da pade odgovornost, če se ne bi mogla obnoviti stara koalicija, na one, ki bi povzročili, da je treba zapustiti tedanjo vladno politiko.
— Arbitražna pogodba med Nemčijo in Rusijo. »Vossische Zeiitung« poroča, da pomeni najnovejša nemško-ruska pogodba, ki se imenuje tudi Berlinski dogovor, okrepitev ra-pallake pogodbe. Predvsem povdarja nova pogodba, da ostanejo določila rapallske pogodbe kljulb Loearnu še dalje v veljavi. Nadalje se izjavlja, da bosta obe državi vise zadeve, ki se tičejo njih interesov, skupno reševale. Tudi si zasigurate obe državi nevtraliteto v slučaju neproviciranega napada. Berlinski ldst povdarja dalje, da je bil dogovor nad vse skrbno stiliziran in da se je storilo vtse, tla ne pride do nobenega nesoglasja z locarnskuttn paktom. Končno naznanja »Vossische Zei-tung«, da bo v kratkem Sklenjena med Nemčijo' in Rusijo tudi arbitražna pogodba.
= Angleška rudarska kriza. Posredovanje ministrskega predsednika Baldvvina za mirno rešitev spora med angleškimi rudarji im lastniki premogokopov ni rodilo za željen ega uspeha. Lastniki p remogo klopov nameravajo s prvim majnikom znižati delavske plaCe. Tajnik rudarske zveze Cook je izjavil, da bodo Strokovne zveze, če pride do boja, zahtevale reorganizacijo rudarske produkcije in se ne bodo zadovoljili samo z ureditvijo plač. — Angleška'vlada je odklonila, da bi še nadalje podpirala lastnike premogokopov z državno subvencijo. Pripravljena pa je lastnikom pomagati s posojilom.
— Nemška vlada proti brczonskodnmski zaplembi premoženja bivših knezov. Po ustavi mora predložiti vlada izid ljudskega glasovanja « svojini mnenjem parlamentu. To je sedaj nemška vlada storila in se izjavila proti socialističnemu predlogu, ker da nasprotuje brezodškodniinska zaplemba pravmim temeljem države. Vlada je za kompromis, kakor ga predlagajo vladne stranke. Po tem kompromisu bo sicer nemškim knezom vzeto mnogo pravic, toda del njih dokazano zasebnega premoženja se zapleni proti odškodnini.
KRATKE VESTI.
Velika stavka delavcev je izbruhnila na Norveškem. V vsem stavka 30.000 delavcev iz raznih kategorij.
Fašistovska stranka ne sprejema več novih članov. Število članov se je v enem letu povečalo za 326.596.
Madjari na Scdmograškem so sklenili volilni kompromis z vlado Avereiscu. Dobe 10 (o-alaneevaa senat in 15 za parlament. S tem so izgubiti sedmograšlu Madjari vsako pravico, da nastopajo v obrambo pravde madjarske narodne manjšine na Rumunskem.
V	Kalkuti je prišlo do novih krvavih nemirov. Koso mohamedanci napadli liirde, so ti prvič odgovorili na napad s strela. Govori se, da so orožje preskrbeli Ilirdom Husi. Policija je posredovala, toda zaman, šele ko so policisti izstrelili 15 salv proti demonstrantom, je nastal mir. Pri tem' je bilo “ °* ubitih, 71 pa ranjenih.	man-
Ocško volilno sodišče	njegovo
dat agrarnega senator^ 1.^ čhul ne«iške
mesto pride senator Ko
agrarne	LoUUowitz,	zadnji	deželni
CeSke, je umrl v 71. letu svoje »tarnati. Bil je zaveden Čeli m Visoko naobrazen plemič.
BELEŽKE.
Vzrok imajo.
•Naši esdeesarji se ailno navdušujejo za Nikolo Pašiča. Da imajo za to svoje navdušenje lnaterialno-politične interese, radi verujemo.
Drugo vprašanje pa je, če imajo tudi idejno politično.
Tako je Pašič dejal, da je propaganda ju-gostovenstva tvorba Avstrije. Lep poper za naše esdeesarje. Toda še lepše je to, kar je dejal Pašič o korupciji. Dejal je namreč, da se je ta začela z izvoznicami.
Dvomimo, da si bo dala SDS ta zlat izrek Pašiča v okvir.
0 pivavarništvu v Sloveni i.
Po končani vojni se je slovensko pivovaT-ništvo ob .izredno Visokem konzumu jelo 'Sijajno razcviitati, kar končno ni iznenadilo, saj so odpadle vse dosedanje mogočne kooku-rentinje: Dreher, Puntigam, Goss, Reining-iuuuis, da ne omenimo bavarskih in čeških pi_ vovarn. Naše pivovarne so investirale nove kapitalije, da so razširile obrat. A lepa 'konjunktura je jela pojemati .in sedaj pada produkcija znatno od leta do leta. Več manjSiih pivovarn je že bilo opuščenih, druge so .pokupila večja podjetja; tako n. pr. še lami Laške pivovarne ljubljanska d.d. »Unaon«. Letos se čuje, da namerava ljubljanska >UnčOn kupiti mariborsko veliko pivovarno »Go-tz in baje so na programu še druga šibkejša podjetja.
Vzroke za slab konzuim piva je iskati v dejstvu, da je:
1.	naša država eminenten vinski producent J in 2. da je cena pivu sorazmerno z vinsko * ceno absolutno previsoka, kajti pivo je predvsem pijača malega človeka, ki računa z vsakim dinairjem.
Pri ma-riiborski pivovarni igra gotovo uto* go še nacionalni nronvent, ker volja podjetje kot nekakšna strogo nemško-nacionalna postojanka, vsled česar se pivo kot nemška pi- ■ jača cesto in rado odlila 11 ja.
Če hoče naša pivovarniška industrija uspe--? vati, kar itd bilo želeti že z ozirom na mvSf* lepo se razcvebaijoče hmeljarstvo, bo morala misliti na dvoje: da zniža cene pivu in da ustvari prvovrstne kvalitete.
Strokovnjaki nam zatrjujejo, da prevelika konkurenca draži naše pivo; ker je potreben, da se ta konkurenca vzdrži drag aparat potnikov, kreditov, depot-jev, nepotrehnili transportov itd., zato se nista navijajo karteli, določajo interesna okrožja in končno se^pospe- • šuje združitev manjših podjetij v velike delniške družbe, skratka iavojn se nekakšna mo-nopolizaci.ja produkcije.
Bojjaizen, (la bsi	ob morjopoliz;ic i.j i
združene pivovarne Ob pomanjkanju vsake t konkurence diktirati konzumu poljubno ceno, odpade v naši državi, ker je naše dobro in ne predrago Vino naraven konkurent dragemu ali staibemu pivu ter tedaj avtomatičen regu-laltcir cen i,n 'kvalitet.
To dejstvo nepobitno dokazuje izkušnja i zadnjih let: Koimtment sam je odklonil pre^ drago blago in segel po vinu, ki mu bolje konvenira.
Mogočno združeno pivovarniško podjetje p:; zamore ob raci.jonelnem obratovanju znižati sukcezivno cene in dvigati kvaliteto z angažiranjem prvovrstnih strokovnjakov, nabavo prvovrstnih surovin itd. ter končno ustvariti enoten, visotoovtreden tip slovenskega piva, ki t.i si zamglo kot ekspartno pivo iskati svojih odjemalcev tudi n« jugu in vzhodu.
Toda vse to je muzika prihodnjostii. Nami pa je pri vseh teh transakcijah paziti:
1. da se čuvajo interesi našega konzumenta;
2. da hodijo vse nacionalizacije svojo .pravilno in logično pot ter dovedejo v teku let do resnične, zdrave in mogočne slovenske pivovarske industrije.	______
HEPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBIJANI.
D r a m a :
Začetek oh 20. uri zvečer.
Torek, 27. aprila: Zaprto.
Sreda, 28. aprila: Pygmalion. — Red D. Četrtek, 29. aprila: Deseti brat. — Red B. Petek, 30. aprila: Zaprto.
Sobota, 1. maja: Borba. — Izven.
REPERTOAR LJUBLJANSKE DRAME V MAJI! MESECU.
Uprava Narodnega gledališča se je odzvala prošnji delavskih »trakovnih organizacij ter
bo vprizorila prvega maja socialno dramo znamenitega angleškega dramaitika Johna Gals\vorthyja »Borba«. Ta drama je bila v Ljubljani pred leti z velikim uspehom vpri-zorjena. Ponavljalne skušnje za to predstavo bodo zavzele vise dopoldneve in popoldneve prihodnjega tedna.
Bralne skušnje za Shakespearejevo tragedijo »Macbeth- so končale že pred dvema taliloma ter eo bile prošli pondeljek za v rs on e aranžirane skušnje na odru. Režijo vOdi prof. Šest. Detajlne skušnje se bodo nadalje' vale šele, ko bo izvršen tekoči .repertoar, je pravkar v delu. l'o je poleg mienovan • drame -Borba predvsem drama ‘-Jakob da«, namenjena za proslavo č-ankane' -petdesetega rojstnega dne (10. m^,,. komedija Ladja Tei«ici‘ty^ V11lll,nvrjefie note komedije spada med naji><^eff„v pn i na-vejše francoske dram«^1"®’,,okusilo pozdravi-stO|> je fraiu-oska kl'‘Jll(]e<r vodi g. Skrbiišek, la. Režijo ^^'pa g. 1’ugelj. Skušnje — ^Ladje 1 c'‘,“a.nžirane — so se že vršile, a sp brai^ale umakniti ta teden ponovitvi ddi-S?a^L prihodnji teden pa se bodo moro|e unuikiuti ponovitvi »Borbe . -Jakob R-iid*1 in »Ladja Tenacily se študirata vapored*10 in ifiiočaHiio, t. j., noben član, zaposlen v ent*1 loomadu ni zaposlen tudi v drugem. Le ta m*^ toda drami omogoča, da s svojini res j1® številnim ansamblom lahko vestno m *	^
Ijito pripravi dva^ novih stva« vj^ ^ Ako bo čas dopuščal, se b<) v tej	»or.
dira la tudi še komedija JuleM. Romaina, Knock ali ►Tmvml medicine«.
vesti.
ZA PAHIČA ALI JOVANOVIČA.
Ni se še zlepa slovenska javnost tako zanimala za beograjske dogodke, ko sedaj ko se odigrava historično pomemben 'boj med Lj. Jovanovičem in Nikolo Pašioem. Zlikaj vsa javnost se zaveda dalekosežnosti tega boja in zato vse napeto pričakuje vesti iz Beograda.
Brnelo lahko rečemo, da pa Judi vsa Slovenija, brez ozira na strankarsko pripadnost, opa, da v tem boju žmaga Ljuba Jovanovič. Naprednjaki in klerikalci, socialisti in kmetije!, vsi se zavedajo, da je Lj. Jovanovič nosilec modernejše misli in da pomeni njegova zmaga preobrat na bolje.^
Edino izjenvo tvorijo naši — esdeesarji. Kakor v vsaki drugi priliki, tako so oni tudi sedaj v nasprotju s slovenskim narodom. Kakor vedno, tako gre tudi sedaj naša SDS z uvogotci in proti narodu.
Zopet se je tako deklarirala SDS in zopet se je kompromitirala.
Zato pa ostane tudi boj proti SDS glavna naloga slovenske politike.
— »Uradni list« št. 38 z dne 24 .aprila priobčuje: Pravilnik o opravljanju državnega
strokovnega izpita za gumarsko praktično in ^bMhstrativno službo šumarskih uradnikov li'v“ategorije; naredbo glede jemanja bim-daiflS P° 1000 Din in 100 Din državne iz-p^j^Prometa in razglas glede živinskih
iA ~^ko,n 0 odvetnikih. Ministrstvo pravde korprvi-,^, 0(1 vseb pravniških u družen j in na ^ %a 3 , ržav'o glede novega načrta zakonaO odvetnikih, ki ga je izdelala posebna
oZkvVDa Emisija v mtototrstvu. Oim dospe
odgovor se načrt definitivno redigira.
Kongres bančnik uradnikov se visi polovici meseca maija v Subotici. Kon-f?r«sa se udeleže delegati iz vse države. Prometno miimiatrstvo je dovolilo udeležencem polovično vožnjo na državnih železnicah.
. — .Mednarodni kongres stanovanjskih najemnikov Tekom meseca maija se vrši v Čurinu mednarodni kongres stanovanjskih najemnikov, ki bo reševal težki najemniški problem.	F
~ Za rezervne oficirje. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu nam pošilja Udružehje rezervnih oficirjev sledečo notico: V 4. številki »Rataičkog Glasnika«, mesečnika Udru-zeinja rezervnih olicira i rataiika, atjian 120 do 129, je objavljen pravilniik mUndstnstva- vojake in mornarice o podeljevanju denarne pod-liore aktivnim in rezervnim oficirjem in ofi-cirjem-inval idom, radi zdravljenja v kopališčih, sanatorijih in drugih klimatskih krajih. Ta denarna podpora se daje tistim rezervnim ofoeirjem, katerih bolezen izvira iz poledic vojne in katerim zaradi materijalnega položaja ni mogoče, da se zdravijo brez te podpre. Podpora se daje za toliko Časa, kolikor casa traja bolezen, a največ za- 30 dni. Podpora znaša za oženjene 70 Din, za neoženlje-ne pa 50 Din dnevno. Prošnje ®e vlagajo neposredno komandantom vojnih oprožfj, na katerih teritoriju dotičniki žive. V prošnjah je navesti: a) kratek opis bolezni za časa vojne, b) kraj, kjer se že-li zdraviti, c) oženjen ali neoženjen, č) premoženjske razmere, d) preko katerega vojnega okrožja oziroma ti-uančie uprave želi, da se mu pošlje denarna 'Podpora. — Premoženjske in družinske razmere morajo biti dokazane z dokumenti pri-stojnih oblasti. — Članstvu ljubljanskega .pododbora je ta pravilnik na razpolago vsak de-latvtniik od 18. do 19. ure v društvenem lokalu v Kazini. — Udruženje rezervnih ofici-r« i mimika, pododbor Ljubljana.
— Razpis stalnih učnih mest. Na osnovnih »olah mariborske oblasti je razpisano večje
^brih učnih mest. Prošnje je vložiti do 8. maja pri pristojnih šolskih »tu« šioo Po<lroibnosti glej v »Uradnem li-
~ Iz dri" dne 24’ aPrila 1926' l>omaknWV,,V!"žb.c- v višjo skupino Sta Viktor Kotka)!}^0^^' svetnik v Ljubljani županu Ijubliiamau«' J5Sni tajnik pri velikem upokojen je arhivar *iiv’dr- Ji'hko Vidic; Ljubljani Josip Zupančič” Prokurature v
— Praga važno zrakonlov«L-„ .
V	sleci ugodno poteklih aviaiif„iv, Pr|damščc. med Francijo in Nemčijo ter v>?1.e’?H'vm ®.v jaltične konvencije med državama mu? «aVr Praga nov pomen v niednarodnem’zraki J stvu. Na podlagi češko-poljske konvenmL0^' vzpostavi zračna proga Praga—Lvov—Rus®., Proge, ki bodo vezale Prago z za^aduo Ev-Sppo, bodo pa -sledeče: Pariz—Strasbourg— nag«—Varšava, dalije se uvede še tekom ie--j^htiega leta proga Pariz—Praga-Oarigrad-fos?1- ’ k' se P°^alj“a najtorže še tekom letošnjega leta do Teherana, tako da bo imela
I taga ne samo s Parizom, temveč tudi z Matu, ta.po zveaso, dalje je projektiran« pro-** I raga—Zagreb—Trst. V kratkem se prW5-m pregovori glede vzpostavitve proge London—K8I11 a. R.—Praga, liealiziranje te proge je bilo doslej nemogoče radi nasprotovali Nemčije. ImtereBimri angleški krogi pa So prepričani, da bovlo dovedli zadevna pre-govori med Francijo in Nemčijo v kratkem do ugodnega rezultata.
— Borba proti demagogiji v poljski vojski, gb Kot poroča-jo iz Varšave, je prepovedalo polj-
sko voj.no ministrstvo v vojski kol.pm-tnžo ili-Alkstev, ki stoje na ekstremnih političnih Stalinih, torej fašistovskili, monarhističnih in ko-khmističnih. Obenem je prepovedana lcolpor-kriminalni h romanov, v-- Razstava evropskih časopisov. Kot poro-^k iz Mosikve, namerava prirediti sovjetska v najkrajšem času v Moskvi (razstavo rop>kih časopisov. si.r- Prvi glasbeno zgodovinski muzej v Ruji*. Iz Leningrada poročajo: Te dni je bil vorjen pri leningrajskem konservatoriju maabeno-zgodovinski muzej. To je prvi mu-'<eJ te vrste v Rusiji.
— Rumuni in romansko bratstvo. Italijan-“Jtco-rumunsko zbližanje in pregovori o frau-eoslto-rumunslci pogodbi so izzvali v romun-
skem tisku razpravo o ustanovitvi romanske unije. Romunski listi opozarjajo na to, da je bila že leta 1916 ustanovljena po zaslugi nekaterih odličnih osebnosti Liga bratstva romanske inteligence, v katero so vstopiti zastopniki raznih korporacij in Italije, Španije in Južnoameriških republik. Leta 1921 je bil postavljen v Parizu v parku Pal a is Royal spomenik romanskemu geniju, za katerega so bile prirejene zbirke v vseh romanskih državah. Še pred tem, leta 1919, je bila ustanovljena v Toulouse-u »Latinska zveza«, katere cilj je bil, da doseže čim tesnejše zbližanje romanskih narodov na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. Istočasno je bil ustanovljen v Parizu informacijski biro za romanske liste v Evropi in Ameriki. Tou-louška zveza je razpisala te dni anketo o romanski uniji.
— Draginja v Rusiji in v drugih državah.
V Moskvi je izšla te dni uradna statistika o draginji v posameznih državah. Glasom te statistike potrebuje odrasla oseba v dolarjih:
V Milanu 1.40, v Parizu 1.42, v Bruslju 1.45, na Dunaju 1.47, v Berlinu 1.50, v Rimu 1.55, v Londonu 1.69, v Madridu 1.73, v Stockholmu 1.89, v Moskvi pa 2 dol. Statistika se nanaša na 1. oktober 1924, od tedaj pa so cene v Moskvi znatno poskočile. Indeks je znašal tedaj 192.9, dočirn je znašal 15. marca 1926 216.2. „ .
— TTsodeuolne posledice neprevidne vožnje •, avtomobilom. V nedeljo popo-ktae se je poročit r Ljubljani 23 leitni miizarsfci mojster Filip Kopač iz Žirov. Zvečer se je peljal s -svojo ženo, -svojim bratom Iva-noan, čevljarskim mojstrom v Žirih ter s svojo sestro Marijo v divjem tempu z avtomobilom v Žiri. Vsled defektnih pnevmatik je avto na. nekem ostrem ovinku v Logu pri Vrhniki ponesrečil. Nastal je silen sunek, ki je vrgel iz avtomobila ženina, njegovega brata Ln njegovo sestro. Vsi trije so bili smrtnoneivarno poškodovani. Neki očividec je telefoniral po rešilni avto v Ljubljano, ki pridrvel četrt ure nato na kraj nesreče ter -odpeljal ponesrečence v državno bolnico v Ljubljano. Ž njimi se je odpeljal tudi nevesta. Ženin Filip Kopač se med prenosom v sobo umri, tudi ostala dva sta tako težko poškodovana, da skoraj ni upanja, da bi ostala živa. Šofer in nevesta sta ostala po čudežnem naključju nepoškodovana. šofer je avtomobil za silo popravil ter se ž njim neznano kam odpeljal.
— 10.000 kg žganja zgorelo. Na beograjskem kolodvoru, v bližini železniškega mostu se je vnel te dni vagon, na katerem je bilo natovorjenih 10.000 kg žganja. Ogenj se je tako hitro razširil, da so zgoreli skoraj vsi sodi. Domneva se, da je povzročila ogenj iskra, ki je priletela s kake lokomotive. Visokost škode še mi ugotovljeia.
— Velika eksplozija se je pripetila te dni v depoju za smodnik in municijo 8 km od Soluna. V skladišču je zaposlenih 250 delavcev, ki razdirajo staro vojno municijo. Pri odstranitvi nekega vžigalnika je nastala silna eksplozija, šest magacinov je zletelo v zrak, pri čemur je bilo ubitih 10 delavcev in šef depoja, 20 jih je bilo ranjenih. Da se ni posrečilo vojaštvu in ognjegascem nastali požar pravočasno lokalizirati, bi bilo eksplodiralo tudi neko veliko skladišče, v katerem se nahaja 150 ton dinamita, s čemur bi bilo resno ogroženo tudi mesto.
— Nalezljive bolezni v Mostaru. V zadnjem času vladata v Mostaru gripa in Škrlatica, ki se vedno bolj širita. Smrtni slučaji so na dnevnem redu. Ministru za narodno zdravje je bilo poslanih več prošenj, v katerih se zahtevajo takojšnje protimere. Ministrstvo je poslalo tja nekoliko strokovnjakov, ki naj potrebno ukrenejo.
— Čudne scene pri 'procesu radi roparskega umora. Iz Prage poročajo: Te dni se je vršil pred kuttenberško poroto proces zoper Friderika Krasa, ki je obdolžen treh roparskih umorov in nad 100 tatvin. Lopov je bil obsojen na 19 let, 11 mesecev in 7 .dni ječe. Med tem, ko so se porotniki posvetovali, je navalilo na obtoženca večje število mladih deklic, ki so ga obkolile ter se spustile ž njim v pogovor. Deklice so obtoženca tolažile in lopov je dobil tekom pogovora več že-nitovanjskih ponudb.
— Volkovi v vzhodni Galiciji. V vzhodni Galiciji-, posebno v okolici Ztolipunova so se pojavile velike tolpe volk-ov, ki so ugrabile mnogo živine ter napadle tudii več ljudi. Nelki mož, kli ga je ugriznil stekel volk, je ogrize! v napadu stekline osem drugih oseb, ki so, ker ni bilo pravočasno zdravniške pomoči, v velikih bolečinah umrle.
— Vroč tornado v Rimu. V soboto je. divjal v pij,,,, ves dan vroč vrtinčast vihar, ki je -povzročil na poslopjih un vrtovih veliko Škodo. Na večih krajih je izbruhnil požal. Vsled nalivov in kopnenja snega je narasla reka Tibera do 1.70 m nad norinaloni; sedaj zopet pada.
— V sovjetski Rusiji streljajo defravdante.
V	Riezanu je bil obsojen predsednik zavarovalne blagajne Golo vin z/aradi večje defrav-daoije na ismut. P ra v tak-o je bil -obsojen na sml*t blagajnik državne tenke v 'Kasarni, An-tisimov, ki je poneveril 60.000 rubljev. V Ti-fliigu so ustrelili -več uradimiikov, ker so se dali podkupljavati ter vršili z državnim denarjem razne malverzacije. V Leningradu je bil ustreljen ravnatelj trusta »Len«, ker je poneveril 70.000 rubljev. V guberniji Ker-sohsk so obtoženi vsi člani tamkajšnjega sodnega dvora radi podkupljivosti. V Harkovu izhajajoči list »Komunist« poročit, da so zaprti skoraj vsi člaini tamkajšnjega sodišča z jufitičniini pazniki vred radii -raznih malverzacij. Pazniki so izpuščali vsak večer kaznjence, ki so odšli na »delo«. Plen, ki so ga zjutraj prinesli, -so delili kaznjenci s paznikih
— Miss Gibson bo oddana v blaznico. Kot poroča :>Infoiinuitoire detla Staanpa«, se zatrjuje, da ho oddana nviss Gibson, ki 'je, kakor znamo, -izvršita atentat na Mussolinija v kri-
minalno blazinico. Zagovorniki so prosili, da se preišče njeno duševno stanje.
— Gladovna stavka v Tobolsku. V -državni ječi v Tobolsku v Sibiriji, kjer je zaprtih kakih 130 -socialistov je izbruhnila gladovna stavka. Eden od stavkujoeih je umrl, drugi u-mira. Jetniki zahtevajo omiljenje izredno strogega režima in izboljšanje hrane. Več jetnikov je prestalo že svoječasno v zloglasnem koncentracijskem taboru v Solove-tsku 17-duevmo gladovno stavko.
— Poizkusen umor. Neki 24detni delovodja na Dunaju je poročil 24-letno deklico, o kateri je bil prepričan, da ga ima silno rada. Mlada ženica je to tudi virtuozno simulirala. Te dni pa je srečala nenadoma nekega lekarnarja, s -katerim sta si bila svoječasno jako dobra. Stara ljubezen je oživela in ženica je sklenila, na prigovarjanje svojega ljubimca, svojega moža umoriti. Te dni je odprla zvečer, ko je mož spal, plinovo cev. Toda mož se je pravočasno prebudil, zaprl cev in odprl okno. Ko je prišla njegova ženica zjutraj diomov, je stal baš pri odprtem oknu. Požugal ji je s prstom. Deklica se je prestrašila in zbežala. Par ur nato je bila aretirana in je vse priznala.
. Požigalec — poročevalec. Berlinski kriminalni policiji se je posrečilo aretirati brezposelnega 21-letnega trgovskega nastavljen-ca Kunzerja, nevarnega požigalca. Da je prišel brezposelni Kiinzer pred Božičem do sredstev, je zanetil v hiši, v kateri je stanoval, ogenj ter javil požar več senzaeijželjnim listom — seveda proti honorarju. Mesec« februarja je svoj trik ponovil. Meseca marca je podtaknil pozal v dveh drugih hišah. Končno so ga izsledili. Vsekako morajo nemški listi svoje poročevalce bolje plačevati kot slovenski, da se je Kiinzer ju stvar izplačala.
— Poskusen samomor v dunajskem policijskem zaporu. Policijski jetnik Karl Klausen je zahteval te dni ob 10. zvečer od straže vode. Ko je hotel stražnik njegovi želji ugoditi ter je odprl v to svrho nekoliko vrata ter mu pomolil vrč vode, je odprl jetnik, ki je močan kot atlet, bliskoma vrata na stežaj, vrgel vro stražniku v glavo, predrl dve mreži na oknu ter skočil z glavo navzdol skozi okno. stražnik ga je zgrabil sicer za nogo, ven-dar pa ga ni mogel zadržati. Klausen, ki je radi raznih nasilnosti in pijanosti opetovano predkaznovan, je obležal na dvorišču z razbito glavo.
— Tolpo mladih tatov je izsledila te diri policija v Mostaru. Tolpa, ki ji: pripadajo izključno otroci v starosti od 6—14 let, je bila dobro organizirana. Otroci so kradli tako podnevi, kot pon-oči. Končno je zasačila policija 6letnega Mustajo Drljeiviča ravno v tre nultlku, ko je ukradel v neki trgovini 1430 dinarjev. Paglavec je priznal ter izd*,] tl svoje tovariše.	'se
“ Ilovo zborovsko gunabo z glasbeno kngizevno prilogo (vsak drogi mesec) Urejeje Zorko Prelec,
Irini riotrt ° ; ^uiMjansk-i Zvon v Lju-b-tjanii. tet.it] zvezek letošnjega letnika je izšel m prinaša- 6 tro — oziroma čveter-oglasnih zenskih zborov a ca-pella, redkost v naši abo-roiTOkr li-tea-a-turt, ki je bodo veseli ženski zbori naših društev in posebno šolski zbori. Vsebina: I. Ocvirk »Serenada«, M. Železnik, »Nedolžnost«, V. Vodopivec »Po slovesu«, E. Adamič »Ave Marija«, »O gospod, ka-m gre
tvoja pot« in »Gospod usmili sc nas!«. ____
uprava razpošilja tudi posamezne partiture po ceni 1 Din za 2 strani. »Zbore naročajte po dopisnic; na upravo lirta, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Skrbno urejevana, našim pevskim društvom prepotrebna levija zasluži uvaževanje in priporočila.
■	■KaiKegaSBBBRSBSS^^HBD
korist trboveljskim retlttcirancem se vrši v petek 30. aprila ob pol 9. uri zvečer v Unionu
»DELAVSKA AKADEMIJA"
z obširnim programom.
Dolžnost zavednega delavstva brez razlike na strankino pripadnost je, da se te prireditve udeleži in s tem jasno dokumentira nehumano postopanje tujega kapitala. Predprodaje vstopnic v Matični knjigarni.
LjiMJu«.
Mestna zastavljalnica v petek in so-Doto radi snažen ja ne jK>sluje.
1— 2. izlet umetnostuo-zgodoviiiskega društva se vrši ob ugodnem vremenu v nedeljo
2.	maja, pod vodstvom msgr. V Steske — Ogled gradu Jable (Habach) pri Trzinu (»rad tmbnSs*«1’ ?birlca slik)> cerkve v Grobljah
iglte gndu ie); °o€<1 v Domžalah' Popoldne kfe in "i,cei'^ve '«•' Smledniku ter cer-vilo u<imkr U01n' (freske 174(i)- Ker je šte-obvezne i,rK,*CeV- 0meieil0> sprejema tajnik Lin za o^hroe ln, PrisI>evke za prevoz (30 ure v sem, ' delavnik otl 11. do 12.
najdalje do Jetka 30 fTT0 ^odovino'
se lo not i ’*'ln- Članom m gostom
tere, sicer težie^l ^’ da si 0«led«j° nek;'-
2.	rn-ii-i in ? f- Pristopne zgradbe. Sestanek
Punajkki rostiPred železaiSkiln Preli,Z0II>
lasuli»rtov'0CIU5ki zbor brivcev- frizerjev in
mi 1 m • "azllall.|a svojemu članstvu, da se enem	*,de,° do 12' ure opoldne. Obrn,	.	dmistvo,	da se udeleži izleta
vrtu ZllJe'	'a''^če °d P do pol 2. ure na
mm!,	ay,racije >N(>V' svet« ob vsakem vre-
‘iienu. — udbor.
1— Sestanek društva »Treznosti« v Ljub-Jiuu se vrši v sredo, dne 28. aprila 1926 na moškem učiteljišču (parter) ob pol 19. uri.
nevni red: l. Predavanje. 2. Razprava o proslavi antiall«,bolnega dne. 3. Sprejem novih članov. 4. Tekoče. 5. Zabavni del. — Opoza rja mo ponovno člane in prijatelje na nov prostor sestankov. — Odbor.
Maribor.
m— Ocenjevalna komisija direkcije drž. železnic v Ljubljani se mudi te dni v Mariboru. Pregleduje, nadzoruje in določuje. Govori se, da je prišla komisija v Maribor, da določi, koliko uslužbencev jiaj se reducira, čudimo se, da se namerava odpuščati izvež-bane moške moči, na drugi strani pa se sprejemajo ženske v službo. Kako naj si to razlagamo?
m— Finančni delegat dr. Savnik, ki je 21. in 22. t. m. bival v Mariboru, si je ogledal vsa. uradna poslopja, seveda tista v prvi vrsti, ki spadajo pod njegov resor. Pomenek se je menda sukal tudi okrog preselitve davčnega urada in finančnega ravnateljstva. V Krekovi ulici stoji hiša, ki je bila pred leti kupljena od države in v kateri je nad 20 strank in v to poslopje naj bi se vselili zgoraj omenjeni uradi? Kam naj gredo stranke? Ali -se jih misli tudi na cesto postaviti kar brevi manu? Ali sta o tem razpravljala g. finančni delegat in g. veliki župan?
m— Jadranska noč v Mariboru. To izredno prireditev nam bo nudilo društvo »Jadran dne 8. maja t. 1. v Narodnem domu. Zamišljena je v dveh delih: pevskem in zabavnem in se bo vršila v pomladanskem kopališkem slogu.
m— Na občnem zboru »Zveze privatnih nastavljencev, sekcije Maribor«, je bil izvoljen za predsednika g. Petejan. Prvi sklepi so bili: Odločno vztrajanje pri osemurnem delavniku, praznovanje šestih cerkvenih in treh državnih praznikov. Vloži se protest proti pobiranju ročnega davka, ker priv. na-meščenci-trg. pomočniki niso šteti med ma-nuelne delavce, za katere zakon določa plačevanje ročnega davka. Zadevni koraki se pod-vzamejo sporazumno z delavsko zbornico v Ljubljani.
m— Za III. jugoslovanski esperantski kongres v Mariboru primanjkuje po hotelih razpoložljivih postelj. Kdor bi lahko dal na raz-jioiago prenočišče, se naproša, da blagovoli to naznaniti na naslov: R. Rakuša, profesor na Trgovski šoli v Mariboru.
m— Mariborsko Orjiino posnema celjska Orjuna s tem, da priredi na daii 1. maja, na praznik delavcev, dobrodelno veselico v prid odpuščenim trboveljskim rudarjem in njih družinam. Vrši se v Narodnem domu. Pomagajmo našim sotrpinom, ki trpe po krivdi TPD, s tem, da poskrbimo za dober obisk.
m— Plinska nezgoda V lcartonažni tovarni Benčina in drug v Mlinski ulici se je minuli petek dogodila nesreča in težke posledice ne bi izostale, a-ko jih ne bi preprečil sam tovarnar Benčina. — V tovarni kartonaž so zaposlene po večini same ženske. Obratuje se v pritličju in podzemskih prostorih. — V podzemskem oddelku so se med popoldanskim delom nenadoma onesvestile tri delavke. Sodelavke, ki so to opazile in že same tudi občutile neko lahno omotico, so brzo poklicale ravnatelja. Prihitel je v oddelek in že pri vstopu konštatiral, da gre za plinsko zastrupitev. Odprti so bili plinski petelini. Brzo je prekinil cel obrat, takoj poklical te-lefoničuo rešilno postajo, lei je vse tri delavke prepeljala v državno bolnico. — So že ozdravile. Lastnika ne zadene nobena krivda.
m— Umestna velikonočna pokora. Pred kratkim smo poročali, da je bil vurberški župnik v velikem tednu zahrbtno napaden od kmečkega fanta Antona Kolariča, ki je župniku iz maščevalnosti zadal več težkih poškodb. — Mariborsko okrožno sodišče je Antona Kolariča pri razpravi dne 21. aprila t. 1. obsodilo na 18 mesecev težke ječe.
PRIMORJE.
Odmevi praznovanja ustanovitve Rima (Na-tale di Roma) v Trstu. Po celi Italiji se je praznovala ustanovitev Rima. Ta praznik je obenem delavska praznik mesto odpravljenega prvega maja. Slavje se je vršilo -tudi v Trstu. Državni uradniki in uslužbenci so se morali oglasiti v svojem uradu, kjer so jih prešteli in nato v vrsti peljali gledat sprevod. V sprevodu so zopet korakali kraški župani ter gostilničarji in trgovci, vpisani v fa-šistovskih sindikatih. Svirala pa jim je slovenska godba iz Velikega Repnja. Sicer pa se je pokazal tudi pri tej manifestaciji razdor, ki gloda že dolgo v vrstah tržaških fašistov. Disidentom načeluje odstavljeni tajnik Lupetina. Značilni so bili plakati, ki so zahtevali odpravo »kamore« v fašiju in ki so poživljali k pokrščanjenju fašizma. Glavni bojni klic disidentov pa je bil tokrat -tudi »Edinosti« in večernemu listu »La Sera«, za katerim stoji major Finzi, znan po Pivkovi knjigi »Carsano«.
»Delo.« Dne 17. aprila je zopet začelo izhajati po šestmesečnem prestanku glasilo komunistov v slovenskem .jeziku »Delo«, že m-va številka je bila zaplenjena. Radi tega so priredili drugo izdajo.
Fašjo na Opčinah podal demisijo. Pretehta nedeljo se je imela vršiti na Opčinah faustovska veselica s plesom v istem lokalu, kjer so hoteli openski Slovenci pred kratkim prirediti koncert. Koncert, kakor je znano. Je prefektura v Trstu prepovedala, češ da je dvorana v zvezi z gostilno. Sedaj je prefekl iz istega razloga prepovedal tudi fašistovsko •prireditev. Zaman so bile tudi vse intervencije. Radi tega je direktorij openskega fašja podal demisijo.
DOPIS.
I* Tržiča. Turistovski klub »Skala priredi v sredo, dne 28. aprila v kino-dvorani Nadižar dve predavanji o lepoti naših Alp pozimi s kazanjem 90 sk-ioptičn ih slik. Prvo predavanje ob 5. popoldne je predvsem namenjeno šolski jnladini iz Tržiča ln okolice, drogo oh 8. zvečer pa je splošno za vse ljubitelje naših planinski li lepot. Predava obče znam strokovnjak na tem polju čg. Ikaplain Zor. Vstopnina za obeso 5 Din, za dijake in otro-pa 3 Dam. Cisti dobiček poklanja d4ksta«mta-dimi meščanske šoto z» injene zato se preplačila z oajvečjo hvaltežnostj sprejemajo.
CIJSKl BUREAU
V
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Uprava »Narodnega Dnevnika
prodaja
makulaturni papir
leg Din 5*—.
Mali oglasi
Cena ogUaoia do 210 besed Din 5'—, t salta na-daljna beseda 50 par. ^
trgovski pomočnik i
z večletno prakso, išče službe, najraje v Ljubljani. — Ponudbe prosi «a .upravo lista pod »Marljiv«.
Uradnica
8 prakso, veSča knjigovodstva, korespondence, strojepisja ter vseh pisarniških del išče službe za takoj ali pozneje. Ponudbe na urpavo dnevnika pod šifro »Agilna 50c.
Postranski zaslužek
primerne za vsakogar. — Pojasnila proti znamki 1 dinarja. Propagandna reklamna družba z o. z., Ljubljana, Seleuburgtva ulica 7/11.
Oglainjf« v »Narodne*
Dnevniku«:!
°Srajce,
promenadne, bele in barvaste, ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - .
Nizke cene. — Velika izbira samo pri
JOSIP PETELINČKU UUBUAM
Q SJ
blizu Prešernovega spomenika ob vodi a
SSSSSSeI
DOSLOt	DOSLO!
Vrtnice, dalije,
gladiole Tavnokar došle v različnih barvah. Lepo-tična grmovja, sadike cvetlic in zelenjadi priporoča Ivan Šimenc, vrtnar, Ljubljana, Gradišče 12.
Damam in gospodom
ie nudi lep zaslužek z razpečavanjem parfumerije. Potreben kapital 200 Din za vzorce. — Pismene ponudbe pod »Postraniki za-ihtieki na Propaganda, d.
*	o. z., Ljubljana, Selen-
Zahvala.
Ze tako obilno tolažbo in iskreno sočutje v bolezni kakor tudi ob usodnem udarcu prebritke in nenadomest* ljive izgube našega blagega, srčno dobrega in ljubljenega soproge, očeta, brata Itd., gospodo
Franca Čarmana
bodi tem potom izrečena noša najtoplejša zahvala.
Nadalje sc zahvaljujemo še posebno častiti duhovščini. vsem darovalcem prekrasnega cvetja, pevskemu odseku »Grafika" za ginljive ialostinke, nadalje tiskarni in lit. umetn. zavodu ). Biosnika nosi., kakor tudi vsem, ki so spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti k večnemu počitku — in to kljub slabemu vremenu — v tako obilnem številu.
Vsem še enkrat najsrčnejšo zahvala i
V Ljubljani, dne 26. oprilo 1926.
Žalujoči ostali.
burgoTa ulica 7/II.
Proda se
posestvo v. hišo in nekaj aemijšča v Zagorju ob Savi št. 112 po ugodni ceni. — Katarina Pitzman.
Na dobro
i» ceno domačo opoldansko hrano sa sprejme več gospodov in gospodi^011 • Naslov v upravi lrdta.
Stekleno
strešno opeko imajo •<*'' n-o v zalogi Zdruiene oPe'
karne d. d. v Ljubljani.
T*Q. IND. D. D,
Tilka knjig«, pimvllet, cenike, račune, letel««:,, časopise, lepake, brošure, posetnice Ir» roasgrlednlce. IuvrSuJe vsakovrstne trgovske kakor tudi vse druge uradne tiskovine. —Kastna knjigoveznica.
IJUBItlANA - SIMON GREGORČIČEVA Uf« 13. - IBlEFON 553
Stran 4.
NAKODiNl DNEVNIK, 27. aprila 1926.
Štev. 93.
Književnost.
NAŠ GLAS
Ia&la je 1,—2. štnevilka dijaške revije vNa£ Glas«, kit (jo izdaja Udiružetije slovanskih srednješotao v Italija. Vsebina. Karlo Kocjančič : Najbo3ijša avtoriteta. O.o. U. s. s. v
1.: Vsem Članicam U. is. e. v I. Garvais Drago: Duševuie krize. Marijan .Sever: Nekaj smiennSc k mladinskemu vprašanju. Urednikova parabola. ***: Jerino Omladinsko načeto. Igor: Molje potovanje po Franciji. ***: Ne-koja ipfiiama ibiskupa Doforile. Iv» Mihovilovič: U Istairsfcoij noži. Ivan Grbec: Antonio Sina-reglia ki njegov >Abisso«. I. B.: Dve pogflav-ji. (JvTaša orientacija. — Vzgoja pri našem IjiJiMvu.) Tone PeruStoo Petrov: Doči ču ti, draga. Vestnik: U. s. s. v I. (Izredni občni /.bor I). K. N. Tommaseo. — Srednješolsko druStvo »Vesna v Gorici, — Vrt. redni občni »bor članice Udružemja »Zore«. Dijaški: (Stnudeattiski nemiri u Padovi. — Upisivamje u iSrednje Skole u Njemačkoj.) Društveni. (Zveaai mladinskih društev.) Splošni: (I>va-desetipeta godlšnjica Verdi j« e čHnrti. — >Eddnostc — 'L mirno, toda odločno besedo.
— Lužički Srbi.) Ocena. (Pod tem naslovom.
— Igor Volk: Primorska umeitnost po vojni.
— a—h: Šentjakobski oder v Trotu. Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi. — Karlo Kocjančič: K tej oceni, k reprizam lin »Ugrabljenim Sabinkaim. — Karlo Kocjančič:	Koncert >šolskega društva* 31. januarja v Trstu. — h. š.: Umiberto. Giordano: La Cena deli e
Belle. Giuseppe Verdi: Trovatare. — Drago-van S. Virikov: Josip A. Kraljič.
Šport.
Xcv svetovni rekord v maratonskem teku. Amerikanec John C. Mote je 1. 1923 postavljeni svetovni rekord v maratonskem tetou, ki ga je imel Finec H. Kohlemainen z 2 : 32 : 35.8, zboljšal na 2 : 25 : 40.4. Ta fenomenalen uspeli je dosegel Milets v Bostonu; drugi je bil Finec Steenross, zmagovalec 1. 1924 v olimpijskem maratonskem teku. Stenross je rabil 2 : 29 : 40, tako da je tudi on potolkell dosedanji sv. reko«!. Proga za marat. tek je dolga 42.2 km.
Rademacherjevi uspehi v Ameriki. Nemec Rademacher je naipravil leloe za časa svojega bivanja v Ameriki sledeče rekorde v prsnem platvanju : 100 y v 1 : 08.2 v Čikagu — 100 metrov v 1 : 15.8 v Ne\vyoiku (svet. rek.) — 200 y v 2	:	31.1	v	Hamburgu (svet. rek.)	—
200 m v 2	:	49 v	Butalo (svet. rek.) — 220	y
v 2 : 46 v Čihagu — 300 y v 4 : 00.6 v Nev-haienu —	400 y	v	5 : 22.4 v Ne\vha!emi	—
400 m v 5	:	50.2	v	Nevhafenu (svet. rdk.)	—
440 y v 5 : 53.2 v Nevvhafenu — 500 y v 6 : 56.6 v Philadeipliiji — 500 m v 7 : 25.4 v Pfriladelphiji (svet. rek.).
Težka kazen za češke nogometaše. Težek poraz, ki ga je prejšnjo nedeljo doživela Vik-■torija-Žizkov s 5 : 1 od Sparte, je vzbudil tem večje vznemirjenje, ker je bila Viktorija eno najboljših čeških moštev. Viktorija je tu-
di takoj uvedla strogo preiskavo proti igral-\ cem in iz težkih kazni, ki jih je diktirala ne-; katerim igralcem, se lahko sklepa, da pri tej K igri ni bilo vse v redu. Radi sabotaže so bili | kaznovani: srednji krilec Carvan z 2000 »K, levo krilo (Jelinek) s 300 čK, ki se mu je obenem odvzela kapitansfea čast, oba pa sta bila skupaj z vratarjem Bendo .prestavljena v
II.	moštvo.	f
Laufferjev team zmagal tudi v 'Vaterpolo.
V	Čikagu je zgubii Illinois A. C. še eno svojih amerik. mojstrstev, namreč v vvaterpolo. Cincinnaitj-moštvo Lautfer, Glancy in Ruth-ledge je zmagalo po silno ostrem boju v odločilni igri s 7 : 6. Arne Borg sam je iztrelil 23	štiri	gole.	Seveda	bo	moral	iudi
on sedaj mirovati najmanj dva meseca; na-'domes-toval ga bo Johnny WedBemuller, ki bo kmalu zopet v dobri formi.
Radetnacherjeva plaketa. Rademacherja, ki se nepremagan XTača iz Amerike, bodo po-setoo svečano spa-^ai v Hamburgu in Magdeburgu. Nernški plavalni savez je pustil il-detatr poseono plaketo ki mu jo ^ prihodu Podobno odlikovanje dosedaj še ni bik. podeljeno nobenemu nemfikemu plava«..
Slavna tems-igialka Suzana Lenclen ^ zaročila z g. Brindejonl^Offenbachom, ^u_ kom slavnega kompa.rista, ki pa ni sports-man, ampak časnikar s prav pičliiimi doihjod-fci. Suzana šteje 27 let, njen ženin pa 36 let. Radovedni smo le, kdaj bo Lenglenova to zaroko demantirala. Zaročila se je namreč že večkrat, enkrat celo z vojvodo weisriminisiea'-skirn, do poroke pa ni prišlo.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA, v pondeljek, 26. aprila 1926.
Vrednote: Celjska posojilnica d. <1.» Celje den. 200, bi. 202, zaklj. 202. — Blago : Javorjevi hlodi (beli javor) brez grč, od 50 cm prem. napr., media 75 cm, od 1.60 m napr. oziroma od 1.60 do 2.20 m in 3.20 m napr., sveži, s toleranco očrnelega srca, zdravi in.
oo™’’ fco vag- Jn^a 1 va®-’ den- 180°’ M««0 -200, zaldj. 1800; hrastovina rezana (douel-les) origin. partija, I., II., ostrorObo,' p;ural. obeljeno, dopustne zdrave grče, zdravo in zaprto srce, od 14 ean Slir. napr. od 52 mm — 1.80, 2, 2.30, 2.50, 2.70, 3 m 60 mm — 2. 2.30. 2.70, 3 lil 80 mm — 2, 2.30, 2.70, 3, 3.30, 3.60, 4, 4.30, 3.60 in 5 m fco vag. Sušak 10 vag., den. 1200, bi. 1200. zaklj. 1200; smrekovi in jelovi hlodi, 4 do 7 m dolž., fco Domžale 7 vag., den. 240, bi. 240, zaklj. 240; hrastovi hlodi od 25 cm naprej, fco naklad. ,poiSt, 10 vag., den. 420, bi. 420, jaklj. 420.
Zagreb, 26. aprila. Devize: Newyork eek 56.632—56.932, London izplačilo, 275.953 do 277.153, ček 0—276.45, Pariz 191—193, Pragu 168.125—169.125, Curih 1095.625—1099.625 Iltaliija izplačilo 227.938—229.138. ček 0 do 228.45, Dunaj 800.75—804.75, ček 800.65 do 804.65, Berlin 1351.43—1355.43. Bukarešta 23—23.5.
Curih, 26. aprila. Beograd 9.1125, Ne\vyork
517.75, London 33.175/8, Pariz 17.32, Praga 15.345, Milan 20.82, Bukarešta 2.02, Dunaj
73.075, Berlin 123.275, Budimpešta 0.00725.
Jack London:	67
Morski vrag.
Tretji dan zjutraj, malo po osmi uri, se je začul od Dimača vrh jambore klic, da je ugledal čoln. Vse je drvelo k ograji. Iz zapada je vlekel močan veter, ki je vzbujal nado, da boj postane še močnejši. Na odveter-ni strani se je proti vzbujajočemu solncu prikazovala majhna pika na morju in zopet izginevala.
Obrnili smo ladijo in odhiteli proti njej. Srce' mi je bilo težko kot svinec. Slabo mi je prihajalo. In ko sem videl v Woli Larsenovih očeh zmagoslaven žar, se mi je za-vrtilo v glavi in polastila se me je neodoljiva želja, da bi se vrgel nanj. Moji živci so morali biti tako oslabljeni ob misli na nasilje, ki je čakalo Leacha in Johnsona, da se mi je moralo v glavi zmešati. Zavedam se, da sem kakor omamljen odšel v medkrovje in da sem bas začel stopati po stopnicah na krov z nabito puško v roki, ko sem začul presenečeni klic:
»V tistem čolnu jih je pet!
Ves slab in trepetajoč sem se naslonil na stopnišču ob ograjo in slišal, kako so ostali potrdili vest opazovalca. Tedaj so mi kolena odpovedala in zgrudil sein se na tla; bil sem zopet pri zavesti, toda kakor odrevenel ob misli na to, kaj bi bil skoraj storil. Bil sem pa tudi iz dna duše hvaležen Bogu, ko sem položil puško, kjer sem jo vzel, in se vrnil nazaj na krov.
Ni kdo ni opazil moje odsotnosti. Čoln je bil tako blizu, da smo lahko razločili, da je bil večji od lovskih j čolnov in drugače zgrajen. Ko smo prišli bliže, so sneli i
jadro izdrli jamboro. potegnili vesla v eoln in ljudje v njem so čakali na nas, da pridemo bližje in jih vzamemo na krov.
Dimač je bil splezal zopet na krov; in stal je zraven mene in se začel pomenljivo hehetati. Vprašajoč sem ga pogledal.
»No, ta je lepa!« se je hahljal.
Kaj pa je?« sem vprašal.
Iznova se je zahahljal.»Ali ne vidiš, kaj je tatu le zadaj na dam čolna? Nobenega morskega psa naj ne ustrelim več, če tisto ni ženska!«
Pogledal sem pozorno, vendar nisem bil gotov dokler se niso na vseh straneh zaslišali glasni vzkliki. V čolnu so bili štirje moški, a peta oseba je bila v resnici ženska. Bili smo zavzeti od vznemirjenja, vsi razen Wclfa Larsena, ki je bil preočito razočaran, da ni bil njegov čoln in žrtev njegove zlobe.
Ko smo se jim približali so se vesla pogreznila v vodo in z nekoliko veslaji je bil čoln ob ladiji. Sedaj sem šele dobro videl žensko. Zavita je bila v dolg ulster, kajti jutro je bilo mrzlo; videl nisem drugega kot obraz in množino svitlorjavih las, ki so se širili izpod mornarske čepice na njeni glavi. Oči so bile velike, rjave, svitle, usta ljubka, občutljiva, obraz neživo okrog-last, dasi je bil zagorel od solnca in morskega vetra.
Meni je bila kakor bitje z drugega sveta. Začutil sem neko hrepenenje, da bi iztegnil roko proti njej, kakor iztegne stradajoči človek roko po kruhu. In dalje tudi že dolgo časa nisem videl nobene ženske. Zavet-dam se, da sem se zamaknil, tako sem bil začuden, ma-
I	Ione omamljen — to torej je bila ženska? — da sem po-: zabil na sebe in svoje dolžnosti kot prvi mornar in ! nisem bil zraven, ko so drugi pomagali novodošlecem na krov. Ko jo je eden mornarjev vzdignil v nizdol iztegnjene Wolf Larsenove roke, se je ozrla po radovednih obrazih in se nasmehljala ljubkor srčno, kot se samo ženska zna nasmehljati; ker že tako dolgo nisem videl nikogar se smehljati, sem že skoraj pozabil, da se more človek tako smehljati.
»Gospod Van Weyden!«
Ob Wolf Larsenovem glasu sem se zopet zavedel.
»Prosim, odpelji damo dol v ladjo in poskrbi za njeno lagodnost. Pripravi tisto prazno kabino na levi strani. Naženi kuharja, da stori vse potrebno. Glej pa tudi, kaj moreš storiti za ta obraz. Silno je zagorel.«
Obrnil se je neuljudno od nas in začel izpraševati nove ljudi. Vihar je bil zanesel čoln, dasi je eden možakov rekel, da je grozna sramota«, ker je bila Jokohama tako blizu.
Čuden strah sem imel pred to žensko, ki setol jo spremljal. Bil sem tudi neroden. Bilo mi je, kakor da bi se sedaj prvič zavedal' kakšno nežno, šibko bitje je ženska. In ko sem jo prijel za roko, da bi ji pomagal po stopnicah nizdol, sem bil iznenaden, kako majhne in mehke so bile. Bila je v resnici drobna, nežna ženska, a meni je bila tako eterično drobna in neZilK, da sem se v resnici bal, da se ji roka zdrobi v mojem f/rijemu. Da sem iskren, vse to je bil prvi utisek, ko že dolgo nisem videl ženske, niti bil v njihovi družbi.
hiajatcij la wi*tnroeai arodnik AJLEKišANDBK 2BLBZN1KAR. - Za ti»kam» »Merkur« v Ljublj*ni Andr*j 8et«r.