r
s-yuMlce
fefniSM Domovina
aflVlEHC-/Hl~HOIUFl
AMERICAN IM SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 8, a. TUESDAY MORNING. DECEMBER 13, 1949
&sTO U-VOL. LL
VE5TI
H SLOVENIJE
SMRTNI OBSODBI. — Titov odsekom, komunistični tisk poroča, da jel TUDI V SLOVENIJI bodo titovo vojaško sodišče v Bujah postavljali lesene hiše na beton-
obsodilo na smrt Josipa Rihterja in Jordana Novaka, Henrilč Morgan je dobil 11 let, Josip Perič pa eno leto prisilnega dela. Na smrt obsojena Rihter in No-
skih temeljih. Za izdelovanje takih hiš so ustanovili posebno industrijo v središču bosanske lesne industrije v Zavidovičih.
TOVARNO UNIč so iz Ljub-
vak sta dezertirala iz titove voj- ljane preselili v Črnomelj.
ske in sta ubila titovca Jugovca in Križmana. Titov javni tožilec je vedel za oba tudi povedati, dd sta bila “zaradi agrarne reforme zagrizena sovražnika ljudske oblasti.”
, “iČIŠCENE” JE BILO TUDI MED OZNOVCI. — Veliko čiščenje je bilo po izbruhu nesoglasij med Titom in kominfor-mom tudi med Oznovci. Iz Ozne os odstranili vsakogar, za katerega niso bili gotovi, da tudi ne bo režimu zvesto in dosledno služil in slepo izvrševal povelja od zgoraj. Zato smatrajo, da je Ozna danes najzanesljivejša sila, na katero se Tito naslanja. Ozna danes preganja v eni sapi kominformovce in vse nacionaliste. V svojem postopanju je še bolj surova-in nečloveška, kakor je bila poprej. Precejšen odstotek sedanjih invalidov doma ni iz bojev med vojno, ampak so to pohabljenci, ki jih ima na vesti Ozna.
ŠOLA za učence žel. komerci-alno-transportne stroke se je iz Belgrada preselila v Podbrdo.
Prosimo režite nas v Ameriko
jo novo izdajo slovenskega pravopisa. Knjiga bo verjetno izšla spomladi leta 1950 in bo obsegala okoli 966 strani. Novi slov. pravopis bo imel nad 20,000 gesel z blizu 100,000 besed izvedenk. Imel bo tudi mnogo fra-zeoloških, stilističnih, slovničnih in drugih napotkov. To bo že četrti slov. pravopis. Prvega je izdal Levec 1. 1899 in je imel 165 strani, drugi je bil dr. Breznikov iz 1. 1920, tretji dr. Breznik — Ramošev iz 1. 1935.
TEHNIKI bodo sedaj lahko študirali tudi v Sarajevu, kjer so ustanovili tehnično fakulteto z arhitektonskim in gradbenim
CLCMMNfr
prerok
pravi:
(nlC se ne ve tine ciganke)
Danes lepo in mrzleje, drevi še mrzleje, ponoči je snežilo, v sredo nekoliko gorkeje.
Tri na dan
Pravijo, da bi se Trumanova administracija rada iznebila ohijskega senatorja Tafta in da bo napela vse sile, da bo prihodnje leto poražen.
e e •
Če je to res, potem bi moral vsak pošten državljan glasovati za Tafta. Kajti če se ga vladna administracija boji, potem vlada nima čiste vesti in ne mara, da bi ji kdo gledal na prste.
« « *
Dokler imamo sistem dveh strank v Ameriki, bomo imeli demokracijo. In manjšina mora gledati večini na prste, da jo ne zafura. Zdaj je vodja manjšine Taft in takega potrebujemo. Ako je vlada poštena, se ni treba bati kritike manjšine.
in posameznikih, ki v Evropi izven domovine čakajo in prosijo za vstop v USA. Prošnje so poslali na Ligo Katoliških Slovenskih Amerikancev, 10316 Barrett Ave. Cleveland. Ohio. Na
Konzul Wild In nje- 38 imrtirii žrtev v goni uradniki so njeni “ “N"
Viharji in neurja so divjali
Pod tem naslovom javljamo našim rojakom imena in podatke o tistih slovenskih družinah ^onzu'ata in člani njihovih dru-
Zadnje šikane — Na poti na Japonsko — Konzul v nezakurjeni ječi v najhujši zimi — Ob kruhu in vodi.
Tokyo, Japonska. —r Konzul Angus Ward in njegovilrl9 ljudi, ki so bili tako dolgo v ječah in v internaciji kitajskih komunističnih oblasti v Mukdenu, so se srečno rešili na'ladjo Lakeland Victory. Sedaj se vozijo proti Japonski. Najprej so kitajski komunisti pustili na krov ladje konzula Warda samega. Moral je najprej podpisati izjave, da so vsi člani njegovega spremstva vstopili na krov ladje neovirani in brez vsakih nadlegovanj. Ko je to podpisal, so mogli vstopiti tudi drugi uradniki
Komunistični listi Jugoslavije napadajo ameriike voditelje
Jugoslovanski komunisti nastopajo v delavskih vprašanjih soglasno s sovjetski mi sateliti.
„	, • Belgrad, Jugoslavija. —. Ju-
Ciinton, Ark., v Cross Roads in goslovansko časopisje silovito
preko severnega Arkansas in Missouri celo nedeljo. 38 ljudi je umrlo vsled raznih nesreč, ki so jih povzročili nalivi, strele, povodnji, in druge vremenske neprilike. Ranjencev je bilo še več. Silni vetrovi so rušili hiše v okolici Poplar Bluff, Mo., v
žin, med njimi tudi konzulova žena. Ward je najprej odklonil tak podpis, ker pač ni vedel čemu njegove ljudi še zadržujejo na obali. Končno je podpisal in res so potem spustili na krov la-
ta naslov naj tudi piše vsak, ki ^je vse čakajoče Amerikance. bi se za koga izmed navedenih Ward je dal samo kratko izjavo, zanimal. Lepo prosimo vse naše da 80 komunisti z njim ravnali
usmiljene ljudi naj ne gredo mimo te rubrike z mrzlim srcem. Vsak, ki bo ta Imena bral, naj napravi trden sklep da bo pomagal vsaj enemu.
Ivan Nepužlan, roj. 1911, t. v. delavec, z ženo in 5 letno hčer-
k°Anton Oblak, rojTSffTv Hoiv:
jutu, kmet, mizar (invalid, leva noga 2 cm krajša lahko vse dela.
Ivan Oblak, roj. 1910 v žirov-skem vrhu, delavec.
Jože Obreza, roj. 1911 v Rosanah, kamnosek.
Stanko Obrol, roj. 1919 v Hrastniku, automehanik z ženo in 6 letnim sinom.
Franc Orehek, roj. 1904 v Brdo pri Domžalah, kmet (Manjka leva roka v zapestju pa lahko vse dela) z ženo, 13 letnim sinom in 18 letno hčerko.
Jože Osolnik, roj. 1920 v Sv. Primož pri Kamniku, trg. pomočnik z ženo.
Prof. Josip Ovsenek, roj. 1890 na Brezjah, profesor, sprejme vse, z ženo in 17 letno hčerko.
Stanko Palčič, roj. 1887 v Ljubljani, orožniški oficir, vrtnar, z ženo ter zetom Ciril Pfeifer, roj. 1920 v Ljubljani, govori in piše razne jezike, z ženo roj. Pfeifer in 2 letnim sinčkom.
Viktor Pankracij, roj. 1926 na Jezerskem, šofer, mehanik.
Ivan Papež, roj. 1927 v Lopata, Hinje, delavec, z ženo.
Darovi za begunce
Margaret Sodec, 1134 E. 168. St. je pa darovala $2.
Po $5: Karl Janež in Frances Perme, John Ubic, 1426 E. 55. St. društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ.
Neimenovana $3, Ana Kali-šek, 17915 Delavan Ave. $2, Stefan Trenta iz Barbertona, O. ?1.50.
Iskrena zahvala vsem tem dobrim ljudem za njih darove; priporočamo še drugim, da bi kaj darovali ob priliki za to plemenito stvar.
“na peklenski način.” Bil je v ječi 24 dni, pa mu nihče ni povedal zakaj. Tudi pri razpravi sami so samo deloma prevedli obtožnico v angleški jezik. V ječi je bil stalen silen mraz. Za hrano je dobil samo 6 koščkov
Ssigj
v Providence. Vihar je napravil veliko škodo ob reki Mississippi, posebno v mestu Hannibal. Neurje je bilo tudi v Nebraski, lowi in v severni Minnesoti,
Naši fantje v Angliji
Na Angleškem je med našimi ljudmi, ki so upali,,da se bodo vendarle mogli kmalu premakniti kam naprej iz t« neprijazne dežele, nastala velika poparje-nost, ko so prejeli poročilo, da 1RO ne bo plačala skoro nikomur prevoza iz Anglije v USA. Sploh bo komaj pat ljudi tako srečnih, da se bodo mogli in sme-preseliti nazaj v avstrijska in nemška taborišča in od tam oditi kam naprej v emigracijo. Vsi drugi bodo mogli morda oditi v Argentino ali pa čakati, da postanejo angleški državljani in si potem kot taki po svetu iskati sreče.
V Walesu so naši fantje na dobrem glasu. Uživajo sloves, da so varčni, pridni solidni. Vsi
napada novoustanovljeno mednarodno delavsko zvezo, ki se je te dni organizirala v Londonu in h kateri so pristopile največje delavske unije iz Amerike in vse protikomunistične unije Evropi. Listi označujejo to mednarodno organizacijo kot orodje za rušenje mednarodne delavske solidarnosti, kot orodje za lomljenje stavk in kot veliko pomožno organizacijo mednarodnih imperialistov. Jugoslovansko časopisje v svojem nastopanju proti mednarodni delavski protikomu-
fz raznih
WILLARD, Wis. ,-r- V bolnišnico je moral Frank Perushek. Pa kakor vse kaže, bo že doma, ko boom o item brali.
Mrs. Fr. Gosar je tudi morala iskati zdravniške pomoči.
Frank Kokalj, ki je bil prav resno obolel, je že na potu okrevanja.
Lov na srne je minil za letos. Lovci so imeli dosti sreče. Vsak je kaj dobil, če je le hotel. Letos je bilo dovoljeno streljati srne in mlade srnjake. Kot pišejo ameriški listi bo drugi leto zopet tako. Ne bo prav, ker je nevarnost, da bo srnjad uničena.
Društvo Sv. Družine je imelo gl. sejo in volitev odbora. Vse se je vršilo v naj lepšem redu Izvoljen je bil ves dosedanji odbor. Edino večje udeležbe od strani članov bi bilo želeti.
Vesele božične praznike in srečno ter polno božjega blagoslova novo leto želim vsem naročnikom, posebno pa vsem tukaj na Willardu! — Lud. Perushek, zastopnik.
*'■ ;• -o--—	') ■
Rusi nadaljujejo blokado v Berlinu
Berlin, Nemčija. — General Maxwell D. Taylor je v svoji najnovejši izjavi napadel sov-
bankah imajo ptf že Wpe prihranke. Poleg tega pa pošiljajo domov paket za paketom. Seveda je nekaj tudi bolj žalostnih slučajev ali ogromna večina fantov je res tako dobrih, da jih ce- ; nijo Angleži in drugi narodi, duhovniki tovariši.’*
Dne 26. novembra je promoviral na univerzi v Cambridge-u naš duhovnik Alojzij Kuhar. On je bil že pred vojno pet let v
vojne in je sedaj po vojni poleg postal na njega pozoren teda-
V našem uradu so bili izročeni sledeči darovi za Katoliško ligo ozir. za slovenske begunce:
Jožefa Jarc, 1073 E. 76. St. je darovala $10.
Msgr. V. Hribar je poslal $7 jetsko vojaško upravo, da sedaj in sicer je sam daroval $6, Mrs. izvaja še naprej gospodarsko
več strahu da bi nastopilo pomanjkanje hrane. Tudi nezaposleni imajo garancijo javne uprave, da dobe vsaj minimalno hrano in preskrbo za življenje.
na Tirolska, Avstrija, srečal z Abrahamom mons. dr. Joža Jagodic. ]-
Imenovani je bil rojen na .Visokem, župnija Šenčur pri Kra-ftju dne 13. decembra 1899. Med in njihovi delavski prvo svetovno vojno je moral komaj 18 letni fant v vojno, kjer se je kot enoletni prostovoljec boril na tirolski fronti, bil tam ob nekem plinskem napadu
Angliji, potem je prišel sem ta- pri življenju. Po vojni je stopil
težko ranjen, daje komaj še ostal, kmalu nato imenovan od sv. oče-
koj v začetku druge svetovne
v seminišče v Ljubljani, kjer je
dušno pa3tirskega dela nadaljeval svoje študije. Za doktorsko disertacijo je napisal obširno razpravo o Koroških Slovencih.
Newyorcani prosijo za dež
New York. — Ves katoliški New York se je odzval pozivu kardinala Spellmana in molil za dež zadnjo nedeljo. Mesto je v vedno večjem pomanjkanju vode. Mestna uprava je bila naznanila, da rezerve vode v rezer-varjih nevarno htro usihajo. Odredila je varčevanje z vodo in pozivala prebivalstvo naj pazi pri vsaki uporabi vode. Tako n. pr. niste mogli dobiti vode v gostilnah, če je niste posebej zabte-
nedeljo pri vsaki službi božji po celi newyorški nadškofiji.
blokado mesta in ne pusti, da bi se mestno prebivalstvo gospodarsko opomoglo. General je povedal, da je v Berlinu okoli 270,000 brezposelnih, vsi prihranki prebivalstva so dobesedno izginili, mesto je v vseh težavah deflacije. Na drugi strani je vendar gospodarsko življenje ^ “Samo bedak pozabi, da v vsem potrebnim blagom in hi ima aamo eno življenje in da je
Kolegij bo dobil lep dar
Youngstown, O. — Tukajšnji kolegij bo dobil v dar $375,000. Neimenovana oseba mu je podarila $225,000 in Youngstown Sheet & Tube Co. je dala $150,-000.
za zmeraj izubljen, a zatajevana ljubezen mrvorojeno dete.” Milan Kos Olgi v romanu “Jutro brez sonca.”
Tudi otok Formoso bodo komunisti zavzeli
Washington. — Tajnika za zunanje zadeve Acheson in za narodno obrambo Johnson sta prisostvovala seji narodnega varnostnega sveta. Seja je bila važna, ker je bilo na dnevnem redu vprašanje Formose. Ta otok je sedaj še edini del kitajske zemlje, ki ni v komunističnih rokah. Ta otok je važna postojanka v vsem obrambenem sistemu USA na daljnem vzhodu. Strokovnjaki pa sodijo, da Chi-ang Kai Shek ne bo mogel otoka dolgo držati. Kitajski komunisti, ki imajo že tudi nekaj pomorskih sil, bodo kmalu organizirali napad, ki se mu ostanki narodne vojske ne bodo mogli upirati.
Upor ostale kitajske narodne vojske
Hong Kong. — Ostanki na-
nistični zvezi nast0pa*"prav"tako ™dn!.,?^k*.na_K.it;ajskem ao kot komunistično časopisje Rusije in ostalih komunističnih dežel. Posebej jugoslovanski listi napadajo ameriške delavske vo-i ditelje William Greena in Jas J Carrey. Ti voditelji, pravijo jugoslovanski komunisti, so s tem napravili prvi veliki korak v svetu proti razrednemu boju, ki je vedno bil osnova proletarskega gibanja.
se uprli in kar sami na svojo roko izročili komunistom vse ostale dele južne Kitajske. Predno so izvršili ta prevrat, so se dovolili, da je smelo 12 Amerikancev mirno oditi. Odpeljala sta poprej tudi’ dva ameriška avijona. Sedaj imajo komunisti svobodno in odprto pot, da prevzamejo v svojo oblast vso zemljo do meja Indokine, Burme in Indije.
Razne drobne novice (z Clevelanda in te okolice
V bolnišnico—
V Glenville bolnišnico je bila odpeljana včeraj Mrs. Margaret Yartz iz 7009 Hecker Ave. Obiski so začasno dovoljeni.
Dr. Adlešič se oglaša__
Dr. Juro Adlešič je sporočil Mr. A. Grdini, da je srečno dospel k družini Konda v Ford, Kansas in da bo tam zelo zadovoljen. še enkrat se zahvaljuje za pozornost, izkazano mu v Clevelandu in drugod; ne bo pozabil. ,
Božično voščilo—
John in Štefka Paulich, ki sta 19 let vodila restavracijo in gostilno v Clevelandu na 5288 St. Clair Ave. pošiljata iz sončne Kalifornije iskrena voščila za praznike in srečno novo leto vsem prijateljem in znancem po Clevelandu. Na svidenje meseca maja, pravita.
Vabilo na sejo—
Podružnica št. 18 SŽZ vabi na letno sejo v navadne prostore nocoj ob 7. Po seji bo dober prigrizek.
Euclid Bide klub—
Nocoj se vrši letna seja Euclid Rifle kluba. Začetek ob 8 v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vsi člani naj se seje gotovo udeležijo.
Nov odbor—
Društvo France Pri

je v Tristach pri Lienzu, Vzhod- brat je bil najprej zaprt od na-
cistov, ko so prišli na vlado komunisti, so ga pa še ti obsodili na 8 let zapora kot “koiabora-terja” .. , Seveda, kako je mogel' ta brat biti kolaborater z Nemci, ki so ga imeli ves čas skoro zaprtega, to uganjko zna rešiti le komunistična justica. . .
Maja meseca 1945 je zbežal s svojim škofom in drugimi begunci na Koroško, kjer je bil
nji ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič, ki je mladega duhovnika takoj po novi maši nastavil kot svojega hišnega kaplana in tajnika. Kmalu pa je pa bil imenovan tudi za škofijskega kanclerja in 1. 1941, tik pred izbruhom vojne je bil od sv. očeta imenovan monsignorjem. Med vojno in okupacijo je njegova družina mnogo morala pretrpeti, komunisti so mu ubili enega brata, svaka, nacisti so ustreli-
ta svete stolice za nacionalnega delegata papeške misije za vse jugoslovanske katoličane begunce v Avstriji in Nemčiji. Ker v Nemčiji ni mogel vršiti svoje službe, je dejansko vršil isto le v Avstriji za vse iz Jugoslavije pribegle ali izgnane Slovence, Hrvate in takozvane Volksdeut-sche. Imel je od svete stolice velika pooblastila, tako da je bila nekaj časa jugoslovanska katoliška begunska skupnost kot nekaka izjemna škofija v Avstriji.
(Dalle m A itranl.)
Razne najnovejše svetovne vesti
WASHINGTON. — Združene Države, Velika Britanija in Canada so sklenile dogovor o skupnem delovanju na polju atomske energije. State Department bo predlog sporazuma predložil kongresu. Kolikor je doslej znano o sporazumu, bi Združene Dr-vaJi. Molitve za dež so bile v gave tudi v bodoče imele produkcijo atomskega orožja, le kanadski in britanski strokovnjaki bi sodelovali v raziskavanjib. Sporazum omogočuje zapadnim velesilam, da proizvodnjo atomskega orožja povečajo do najvišje možnosti in skupno delo za zaščito tajnosti v razvoju atomske energije do skrajnosti.
P. Srnovršnik, podpredsednik
F. Kerne, tajnik J. Zalar, blagajnik M. L. Krainz, zapisnikar J. Smuk, predsednik nadzornega odbora E. J. Zalar, drugi je Ivan Jontez, tretji John Centa, zastopnik za konferenco SND John Zalar, zastopnik za klub društev SND John Smuk; zdravniki: vsi slovenski zdravniki v Clevelandu.
Letna seja—
Podružnica št. 15 SŽZ bo imela v sredo zvečer ob 7:30 glavno letno sejo v SND na 80. cesti. Po seji bo izmenjava božičnih daril in nekaj posebnega za zaključek leta. Pridite vse!
Cesta bo odprta—
Po radiu so naznanjali, da bo v četrtek dopoldne odprta nova cesta skozi Bratenahl in sicer na obeh straneh, vzhodno in za-padno. Nova cesta gre od Gordon parka do 140. ceste. S tem bo konec gnječi po stari cesti v Bratenahlu. živijo!
23. obletnica—
Sv. maša za pokojnega John Zlatorepec bo v cerkvi sv. Vida jutri v sredo ob 8:00 uri ob priliki 23. obletnice njegove smrti.
SOFIJA, BOLGARIJA. — Bolgarska vlada bo zahtevala odpoklic ameriškega ministra in poslanika v Sofiji, ker je bil ponovno imenovan v sedanjem špijonskem procesu proti Trajče Kostovu in tovarišem, ki so sedaj pred sodiščem.
• • •
WASHINGTON. — Kolonist Drew Pearson, ki je prvi javno obtožil kongresnika Parnell Thomasa, da je nepravilno imel na plačilni listi dve ženski, ki nista delali v njegovem uradu v kon-
enkrat odklonjen ljubavni napoj gresu, pa je prejemal zanju plačo iz federalne blagajne, je sedaj
napisal podobno obtožbo proti kongresniku Victorju Wickershamu iz Mangum, Oklahoma. O njem trdi, da ima na plačilni listi dva človeka, ki dejansko delata v njegovem uradu za posredovanje j kupčij z nepremičnimami.
NOVI GROBOVI
Paul Mahovlich
Umri je Paul Mahovlich, 1431 E. 53. St. Za njim žaluje soproga Mary, ki je v Jugoslaviji, sin Frank, brata John, in Mike, sestra Theresa in vnuki. Truplo leži v pogrebnem zavodu Golub. Pogreb bo v sredo 14. decembra v cerkev sv. Pavla na 40. St. ob 9:30 dopoldne. Pokojni je bil 66 let star. Prišel je v Ameriko v letu 1900. Delal je pri National Fire-proofing Corp. v Detroitu. Rodom je bil iz Sošice na Hrvat-skem.
4 “Idealist, ki gre rajši lačen in žejen mimo obložene mize kakor da bi se pregrešil zoper svoje prepričanje, še ni bedak.” Olga Milanu v romanu “Jutro brez sonca.”
»a imam DOMOVIKA, DECEMBER 13, 1949
g:|H ^MEBlSkA POUOVIMA
** 'yjy
/l \ll	110*11
mtanarnim	■
(JAME8 DEBEVEC. Editor)
«117 81 Clair Are.	HEndereon 0628	Cleveland S, Ohio
_______Published dally exxoept Baturdaya, Sundayg and Holiday«__
NAROČNIN/
Za Zed. države 18.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za S mesece $3.60.
SUBSCRIPTION RATES United State« $8.60 per year; $6.00 f« 6 months; $8.00 for 8 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 mouths, $8.60 for 8 months.
DECEMBER
MON TVE WED THU
I
m
2
3
4 5 6 7 8 9 io n 12 13 14 15 r6 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
proti svoji lastni hiši, pripravljeni, da jo izroče komunistični državi kadar bo le mogoče. Na tak način pridejo v uredništva največjih in najboljših listov časnikarji, ki tajno služijo komunizmu. Belgrajska Politika je bila tako gnezdo pred vojno. Takoj po vojni je postala glavno komunistično glasilo v Belgradu. Pod firmo naprednosti in liberalizma je bilo v uredništvu ljubljanskega Jutra davno pred vojno cela vrsta urednikov, ki so delali tlako za komunizem med ljubljanskimi časnikarji.
Komunistična penetracija je hudo in nevarno orožje. Za družbo, ki še ni skusila njenih strašnih učinkov, je penetracija smrtonosna. Penetracija, ki je sedaj ukazana v Ameriki, pomeni, da bodo ameriški komunisti z vso skrbnostjo in zvitostjo izrabili vse demokratične svoboščine, vso ameriško svobodo za to, da bi izpodjedli njeno družbeno organizacijo in izrabili enkrat ameriško bogastvo za komunistično zmago. Na ameriškem ljudstvu je ali bo ta novi načrt uspel ali ne.
Entered as seconcLcla« matter January 6th 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1878.______________________
No. 243 Tues., Dec. 13, 1949
da bo imel nekega dne v njem drugo pa boste izvedeli na seji.] " .riški Domovini, želim vsem
s' upaj vesele božične praznike ter zdravo novo leto. Bog z vami!	Elizabeth Gerbeck.
BESEDA IZ NA10DA
I lje v svoji kratkovidnosti čve-! kali o junaškem vitezu sv. Juri-Cleveland,~ Nekateri a.|^^ vihrajočo belo perjanico, jez-meriški časnikarji že precej ča-
Opazke in pripombe
sa pisarijo o nekakšni zelo demokratični Italiji, ki se je baje nalik bajnemu ptiču Feniksu pognala iz pepela Mussolinijevega fašizma in očiščena in prerojena zletela pod sinje nebo. če verjamete tem površnim časnikarjem, ima demokracija v Italiji samo enega sovražnika. Uganili ste — komunizem. — šovinizma ali narodnostne prenapetosti in ošabnosti, ki je bila napravila Italijo zrelo za Mussolinija še preden je bil Benito pripravljen na svoj neslavni “pohod na Rim” v potniškem vlaku daleč za svojimi hrabrimi udarniškimi tolpami, ne vidijo. Zato pa ga toliko bolj jasno vidijo — in občutijo — Slovenci v Trstu in Gorici, zlasti v Gorici, ki se je s Trtsom vred ponovno izmuznila združitvi z maternim telesom Slovenije, ker so Angleži in Amerikanci v svoji neskončni in nepojmlji-
Pozor pred komunistično penetracijo
Komunisti Amerike so dobili navodilo, da se morajo v novem letu 1950 vriniti v ameriške narodne organizacije.
To je naročilo “penetracije,” kakor pravi komunistična in ternacijonala. Kominforma je torej naročila tovarišem v Ameriki, da morajo na kakršenkoli način prodreti v obe največji politični stranki v Ameriki, v demokratsko in republikansko. Poleg tega je važno, da se vpletejo v občinske in okrajne zastope, v politične klube, v šole in vzgojne zavode, v trgovske in industrijske stanovske organizacije, v cerkve in samostane, med verska društva in med prostozf-darje. Kakor to zveni smešno in izgleda komu nemogoče, je vendarle res. Res je tudi to, da se je ta taktika doslej komunistom obnesla.
Naj nam bo svarilen zgled zopet življenje v stari domovini. Kdo bi tam mislil, da bodo komunisti prišli prav v semenišče in v samostane. Pa so le. V mariborsko semenišče so se vpisali že pred drugo svetovno vojno trije bogoslovci samo z namenom, da bodo med novimi duhovniki delali komunističen posel. Bili so komunisti ob vstopu in so komunisti ostali ves čas. Še danes so ti ljudje znani komunistični priganjači med duhovniki. Za enega so bili pred sodiščem čitani dokazi da je vstopil v semenišče samo po naročilu komunistične centrale za srednjo Evropo na Dunaju.
Kdo si je mogel misliti nekdaj, da bodo komunisti pri-"l^v- ^^j^-^anizacijo. Po nalogu komunistične cen-
krajih Sfovenije"za^ffcž^TTfictiče iJVMBTltifflČhtga _
r.ja. Sokolski javni delavci so mnogi med prvaki komunističnega delavstva, da o socijalističnem skoro ni vredno govoriti, ker so ga skoro v celoti komunisti privlekli na svojo stran. Tudi med krščanskim delavstvom je bilo nekaj takih, ki so šli na komunističen lim. To so bili povečini ljudje, ki to bili organizirani v Jugoslovanski strokovni zvezi, so se nazivali krščanski socijalisti in so se približali vsakemu gibanju, ki je bilo v srednji Evropi v kaki opoziciji proti vodstvu katoliških gibanj, organizacij in političnih strank. Komunisti so jih znali izrabiti in zvabiti vse v svoje vrste. Kocbek jih sedaj zastopa v vladi, Brecelj pa je vrgel zadnje ostanke maske in je kar vstopil v komunistično stranko samo. Komunisti so v Sloveniji prišli tako malo ali pa nič opaženi v športne klube, v delavske unije, v kulturna društva in prosvetne ustanove, organizirali so se tajno po šolah med učenci in učitelji, imeli so svoje ljudi v upravah kapitalističnih družb in med uradniki delavskih zvez.
Sedaj torej so komunisti Amerike dobili naročilo, da morajo na isti način delati tudi v Ameriki. Kaj to pomeni?
Pred vsem pomeni, da so komunisti izgubili nade, da bi mogli naravnost z odprto komunistično propagando kaj prida pomnožiti svoje vrste in si osvojiti ameriško javnost. To so skušali doslej. Sedaj so v defenzivi, sedaj morajo začeti bolj tajno bolj skrito, bolj zvito, bolj na dolgo roko. Drugi pomen je pa v tem, da se komunisti že vnaprej pripravljajo za slučaj, da.bi bili prepovedani kot proti-ameriška organizacija. Za ta slučaj hočejo imeti svoje ljudi kot člane in če le mogoče na vodilnih mestih v narodnih političnih stanovskih, gospodarskih, kulturnih in drugih organizacijah, da bodo imeli streho v njih in bodo mogli tam nadaljevati svoje razdiralno delo.
Ta način komunističnega dela je med najbolj preizkušenimi načini komunistične organizacije in propagande in med najbolj nevarnimi. Komunisti, ki so izvežbani za to, potom svojih sorodnikov in znancev v celi svoji okolici kažejo in povdarjajo, da so taki, kakršni morajo biti člani tiste določene organizacije, v katero hočejo vstopiti To delajo toliko časa dokler ne sodijo, da so vse prepričali in da jim bodo vsi verjeli. Potem zaprosijo za vstop. Tam, če so sprejeti, so začetkoma zelo pridni in ponižni, potem delovni in uslužni, potem šele začno previdno izražati kak dvom o tem in onem, da si pridobe pozornost članstva, in pridejo do kakega vplivnega mesta. Komunističen agent se v organizaciji nikdar ne izida. On vedno zatrjuje, da je recimo najboljši katoličan ali konservativec in tudi navidezno res tako živi. Kadar pridejo kritični časi, šele komunist po nalogu svoje stranke stopi z barvo na dan in vse izda oziroma pove, da je vse izdajal komunistom ali pa izroči celo ustanovo z vsem njenim premoženjem komunistični stranki in njenemu režimu. Glavno delo takih agentov je vedno, da tako razkrajajo voljo in sodbo protikomunističnih ljudi, da so * ozirom na komunizem kar se da mlačni, neodločni, “previdni” če že ne “napredhi” v tem smislu, da vsako komunistično akcijo hote ali nehote podpirajo.
Na ta način komunisti prav redno dosegajo, da njihove stranke podpirajo znani bogati ljudje, banke, industrije, da so celi štabi uradništva proti gospodarju, organizirani' neiša °č'a'a> da ne bodo še nada-
na svojem iskrem belcu v boj proti grdi pošasti, če se jim pred očmi preklicuje zgolj grda krastača, podoba zlega duha, znanega pod imenom Benito Mussolini, ki jo oživlja!
• * *
Urednik Tone Garden je predzadnji teden osrečil člane SNPJ z novim uvodniškim biserom, v katerem meša pojme kakor bi | kuhal prismojeno godljo in nor-
| ce brije s seboj in vsemi, ki ga hočejo še resno poslušati. Predmet njegovega uvodnika je bilo “objokovanje mejnikov” od strani “naših žabcev in Jonte-zov in Krekov in Debevcev in molkovcev in 'dušnih pastirjev’.” To obsojanje nasilne kolektivizacije slovenskega kmetstva zasmehuje in omalovažuje, češ da je bila stara razdelitev na gruntarje in bajtarje nemogoča in da zahteva moderno poljedelstvo združitev miniaturnih kmetij v velike in bolj us-
prostor neki oboževatelj proletarskih tiranov, da bo lahko svobodno obrekoval in blatil poštene ljudi, ki nočejo tavati za njim, zlasti še begunce pred komunistično kugo. Najbrž bi jo zapodili, češ, babnici se je zmešalo. Ampak danes bi se jim ciganka lahko smejala, češ, ail vam nisem povedala. . . .
» • •
Iz starega kraja sem spet dobil prošnjo za naramnice. Torej še niso čisto pri koncu. Hlače i-majo še, čeprav stoče po njih prepih. Kdo pravi, da nimajo komunisti srca za ljudstvo?
• • •
Neki rojak bi rad vedel, ali ne mislim, da je tudi nevera na. ših dni pomagala, da je prišlo toliko narodov pod komunistično oblast, če bi človek sodil po ameriških Slovencih, kjer je našel komunizem glavno zaslombo in goreče zagovornike baš med “svobodomisleci,” do-čim 30 katoličani njegov naskok gladko odbili, bi skoro ne mogel priti do drugačnega zaključka. Menda bo res tako, kakor pravi Tomaž Samec v romanu “Jutro brez sonca,” da je človek brez vere izgubljen, plen prvega sleparja, ki potrka na njegove duri. Vzemi mu vero v Boga, pa bo postavil samega sebe na božji prestol. Potem pa začno mar-širati po pozorišču razni fueh-rerji in dučeji in maršali. . . • Vsekakor nudi rojakovo vprašanje snovi za resno razmišljanje in izpraševanje vesti.
Na snidenje!
Andrej Tekauc, predsednik.
Vabilo na igro
Cleveland, 0. — Cenjenemu občinstvu v Clevelandu m okolici naznanjam, da priredi društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ lepo igro “Kralj Matjaž in Pe-terčkove poslednje sanje.” Ni mi treba igre podrobno opisava-ti, kajti, ko boste slišali Peterčkov klic: “Mamica, mamica. . . ” vam bo ves pomen jasen.
S tem vas mislim samo opozoriti in povabiti vse, da pridete v nedeljo 18. decembra v Slovenski dom na Holhies Ave, kjer se bo ta igra vršila. Pričetek točno ob 6:30 zvečer. Mr. Nande Novak in igralci se zelo trudijo, da bodo svoje vloge dobro izpeljali. Torej v nedeljo na svidenje!
Anna Skalar.
Odmevi iz Titovine ali
gorke iz “raja”
mr je
slovenske zahteve po slovenskih krajih tostran Soče na oltar mističnemu svetovnemu miru, o katerem vse piše, videti ga pa ni oziroma je zelo nemiren. Vidijo ga tržaški Slovenci, ko so priča dnevnim naporom italijanske večine, da se zatre slovenska manjšina, da se jo oropa njenih pravic, pri čemer se prekleto malo razlikujejo od Mussolinijevih fašističnih band; v našo sramoto je treba pribiti, da ni vloga zavezniške uprave v Trstu, menda največ po zaslugi angleških kramarjev, prav nič-častna, ker največkrat daje potuho italijanskim šovinistom na škodo slovenske manjšine.
še slabše je v Gorici, kjer se
zadruge. To-
me in nafarbati svoje bravce,
da bi mislili, da je navsezadnje on čisto pameten in da zastopa pravo stališče tudi v tem vpra-šanu. Tone namreč ve, da povprečen čitatelj ne bo spregledal njegove “Sicer dokaj prozorne igre z besedami in pojmi. Stvar je namreč ta, da ne gre za to, ali smo za obdelovalne zadruge ali ne, temveč za to, ali smo za prisilno kolektivizacijo našega kmetstva in uničenje slovenskega kmeta. Mi smo proti temu nasilju. Nič pa ne bi imeli proti prostovoljnemu združevanj u slovenskih kmetij v svoje (ne državne!) obdelovalne zadruge. Ampak to je čisto druga stvar. Garden to ve, pa menda ni toliko možaka, da bi kakor tisti “v madžarski pusti spočeti” slovenski književnik odprto povedal, da ga veseli, da komunisti uničujejo svobodnega slovenskega kmeta in ž njim vred vse druge vrednote in tradicije, ki niso po komu-
Tito se je nekoč nahrustal piškotov, na kar se ni nič kaj dobro počutil. Poklical je zdravnika, ki je takoj ugotovil, kaj se mu je pripetilo. Miza v njegovi sobi je bila namreč še vedno obložena z najboljšim pecivom. Pričelo se je lečenje; diktator si je moral odpeti obleko in zdravnik ga je povil čez trebuh z močnim povojem. “Ne vem, ali bo to kaj pomagalo?” je dvomil samodržec. — “Pomagalo sicer nfe bo, ampak brez skrbi boste, da vas ne raznese,” se je glasil odgovor.
Priseljenka iz Kanade ima tole opazko k akciji Progresivnih Slovenk in zbiranje učnih in znanstvenih knjig in revij za stari kraj: “V Glasu SBZ sem čitala dopis pod naslovom ‘Kulturni obzornik,’ v katerem piše neka Josephine Petrič o zbiranju knjbf za stari kraj. Na vi-
;na%i nedolžna; T resnici pa se s tem podpira tamošnja komunistična partija.” Soglašam! Kar mi ne gre v glavo (kakor bi rekel tovariš Zajac) je to, da se še vedno najde kak pošten in razborit nekomunistični časnikar, ki gre na takšne komunistične “kulturne” limanice. Ali nimamo že dovolj grenkih izkušenj s komunistično prefriganostjo in zahrbtnostjo? čemu takšna obzirnost in uslužnost napram ljudem, ki hote in nehote pomagajo komunistom pri zatiranju svojega lastnega naroda?
Peter Kopriva.
Društvo sv. Helene št. 193 KSKJ
Cleveland, O. — Vse člane in članice vljudno vabim na letno sejo, ki se bo vršila v četrtek 15. decembra ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Kat vam je’znano, je to glavna letna seja in upam, da se je boste v večjem številu udeležili kakor med letom.
še nekaj dni in že bomo praznovali sveti božični čas in nato pa novo leto. Sveta dolžnost vsaikega člana in članice je, da se vsaj letne 'ali glavne seje gotovo udeleži.
Vsemu članstvu KSKJ želim prav vesele božične praznike in srečno novo leto. članom in članicam našega društva pa še enkrat kličem: Dobrodošli in na ppvsem „vidBoje v eatrtek, 15. decem-

AL PA NE
je italijanska večina zatekla bombam, da tako ustrahujejo slovensko manjšino! še 7. oktobra letošnjega leta je bil izvršen bombni atentat na trgovino porcelana na korzu v Gorici, ki je napravil za 700 tisoč lir škode. Namen atentata je nističnem okusu, bil, preprečiti, da bi se Slovenci v Gorici začeli širiti proti kor-žu; torej je bil napad dejansko izvršen proti slovenski narodni manjšini kot taki! Kar je najlepše pri tej nečedni zadevi je pa to, da je bila goi iška po-licia opozorjena tri dni poprej, da se bo atentat izvršil, pa je na oba očesa zamižala in ni niti z mezincem mignila, da bi ga preprečila! Niti ni ta policija niti nobena druga oblast v Gorici, ki je še vedno del tiste I-talije, katero je rešil pred komunizmom krščanski demokrat Alcide de Gašperi, dozdaj z mezincem mignila, da bi prijela in kaznovala šovinistične vandale, čeprav dobro ve, kdo so storilci!
če vlada signora Alcida de Gasperija tako pojmuje demokracijo, potem bo treba opozoriti ameriški tisk, da svojim i-talijanskim poročevalcem in izvedencem nabavi nova in moč-
Tiča poznaš po perju ali vreščanju. Naj se človek še tako pretvarja, prej ali slej napoči trenutek, ko pokaže svojo pravo naturo in talente. Tako se je nazadnje izdal tudi urednik zarjavele device Enakopravnosti ter me začel v svojih halucinacijah iskati po “beznicah,” kjer se baje sestajam s sumljivimi karakterji. Kar se mene tiče, me veseli, tia je dični šenklerski nosilec marksistično - leninistične kulture naposled našel intelektualno raven, na kateri se počuti domačega. Naši gostilničarji pa bi mu bili medtem
Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ
Cleveland, O. — Bratje! Mesec december je zopet tukaj in z njim se je približal tudi čas letnih sej. Saj vsak dan citate vabila tajnikov, predsednikov in drugih društvenih uradnikov, ki vabijo članstvo na glavno sejo. Tudi jaz sem se namenil, da opozorim naše članstvo, ki se kot povsod, tudi pri našem društvu med letom bolj malo udeležuje društvenih sej.
Na zadnji redni seji je bilo sklenjeno, da se članstva ne bo vabilo s kartami ali s kakšnimi drugimi posebnimi vabili, ampak naj zadostuje za vse vabilo v lokalnem časopisju in našem glasilu. Torej tu vam je. vabilo in vas prosim in vabim vse člane, da se vsaj letne seje udeležite, da boste vsaj malo vedeli, kako naše društvo posluj-in kako obstoji. Predvsem p^.
nedvomno hvaležni, ako bi jim je gotovo najvažnejša točk: pojasnil, katere izmed njih ima dnevnega reda vsake glavne za bezniške krčmarje, tla bi v!je — volitev odbora za prihod-zahvalo naročili novih oglasov. nje leto. v njegovem listu.	j Torej pridite v nedeljo, 18.
* • *	'decembra, vsaj na glavno sejo
To bi bili ustanovitelji Ena- in pridite zgodaj, da bomo lahko kopravnosti debelo gledali, če bi točno začeli, kajti za po seji je jim bila ciganka prerokovala, pripravljen tudi prigrizek in Ua ustanavljajo svoj list zato, nekaj drugega okrepčila. Vse
bra ob osmih zvečeB na seji.
Antonia Stradiot, predsednica. --------------o------
Le tako naprej, nam pravi naročnica
Barberton, O. — Tukaj imate money order za mojo naročnino na Ameriško Domovino za vse prihodnje leto. Bog vam daj zdravje, g. urednik in vsem, ki vam pomagajo urejevati Ameriško Domovino, ki je vse pohvale vredna. Vsaka poštena družina bi morala imet tak list. Kaj bi bilo tukaj, ako bi ne imeli tako poštenega lista, ki vse laži, vso grdobijo in hudobijo razkriva. Kaj bi bilo z ljudmi po svetu, če ne bi imeli takih listov, ki se toliko trudijo zanje.
Danes sem čitala, kako je bila huda tista žena na reveža, zakaj da je prišel sem, ki je doma taka svoboda. I, zaikaj pa ona ne gre tje uživat tiste tako hvaljene dobrote! Ako bi prišla k meni, bi ji lahko pokazala veliko žalostnih pisem, ki sem jili prejela iz stare domovine. Bi videla, kakšne dobrote so tam. Pa kaj bom pripovedovala, saj tudi drugi dobivajo pisma od svojcev iz stare domovine. Mislim, da bodo bolj verjeli svojim lastnim ljudem, kot pa ti3ti propagandi Titovih hlapcev.
Mnogo bi še rada napisala, pa moja roka ni za pisanje. Komaj, če boste mogli prečitati. Veste, kadar dobim v roke ta moj priljubljeni list, prečitam najprej tisto vašo kolono, potem pa še Mickino, kadar utegne kaj napisat. Komaj ob pondeljkih da si vjame malo časa, saj vem. Prej mora’pa po hiši pospravljati. Micka je strašno f letna v kožuščku. Jaz sem blizu, tam doma kot je g. urednik in rada či-tam, kadar je kaj od Menišije. Le še kaj napišite, da se bomo smejali.
Stari Grmdk je peljal svojega nadebudnega sinčka Japčka v Ljubljano. To se pravi, Grmek je šel po opravku in sinko je take počenjal, da ga je moral oče vzeti s seboj. Ko sta i-mela vseskozi zgledno šolo in mu je sinko za žive in mrtve obl)ubil, da bo priden in da vso pot do Ljubljane in nazaj ne bo absolutno nobene očetu našpilal, se je oče vdal in sinka vzel s seboj, čeprav proti lastni očitajoči vesti, da se ne bo prav izšlo.
Še nekam dobro je šlo in oče in sin sta sedela v vagonu ge-mištarja, ki si je pomagal proti LjuMpani. Japčka ni dolgo vzdržalo na klopi, ampak se je začel stegovati wk((?li,,.oYJltt,,tla ■
ga je oče potegnil nazaj in ga
rasno posvaril:
“Ne steguj mi štule škozi o-kno! Saj ti bo kldbuštro odneslo! Kaj bo potlej?”
Japček je sedel pri mjiru dolgih pet minut, potem je bil 'pa zopet z glavo skozi Okno. Oče je videl, da ne bo ugnal sinčka drugače, da ga malo o-pla-ši, pa mu naglo vzame klobuk z glave, ga zavihti skozi Okno, kot bi ga hotel vreči ven, potem ga pa skrivaj potegne nazaj in ga skrije pod klopjo.
Sinko je bil trdno prepričan, da mu je oče vrgel klobuček skozi okno in se je začel dreti in tuliti, da so skočili ljudje v vagonu pokonci, meneč, da Japčka nekdo devlje iz kože, najmanj iz kože. Glasovi, ki jih je dajal Meniševček iz sebe, so bili pred-podoba gnojnih kol, ki niso bila že eno leto namazana, pa cvilijo in tarnajo, da se sliši v deveto vas.
Ni kazalo drugače, da je oče vrnil sinu klobuček nazaj. Pa ne kar tako. “Počakaj,” ga je tolažil oče, “in pazi, kako bom zažvižgal in klobuček ti bo priletel nazaj na glavo.” Sinko je očeta neverjetno pogledal. Oče je držal sinov klobuček za hrbtom in je parkrat zažvižgal, kolikor je še mogel skozi škrbine in smuk! je čepel sinčku klobuček na glavi.
“Vidiš,” je rekel oče ponosno, “tega ne zna vsak. Vedi, da imaš kunštnega očeta!”
Japček je debelo gledal in strmel v očeta, ki zna več kot hruške peč. Vsako jake misli so rojile sinkotu po glavi. Ni mu šlo v glavo, kako je oče to napravil. Kaj, ko bi mu oče še enkrat pokazal vso coprnijo s klobukom! V glavo mu šine pametna misel. Kot bi trenil sname sinko svoj klobuček z glave, ga zažene skozi okno in zavpije očetu: “Of" oče, daj,
Ob koncu vas prav vse lepo zažvižgaj še enkrat, da .bom vi-pozdravljam, posebno pa gospo‘del, kako bo priletel klobuk na-Micko in vse drugo osobje pri za j!”
aonmiBK* DOHOvna. december is, ims
KANADSKA

(dxeeokm
JJZ...
Ameriška Domoviim/i
/l'IUEVIIC/lll-HOfWIE'
AMCRICAN IN SPIRIT POR6KJN IN LANOUAOf ONLY
SLOViNtAN
Za hip smo šli pogledat v Kanado
(Nadaljevanje)
V tisti restavraciji so nas strašno prijazno sprejeli. Malo je manjkalo, da se niso ženske steple, katera nam ibo postregla. Opazil sem namreč, da je vsa zadeva v restavraciji v nežnih ženskih rokah. Tega se ne vidi povsod. Navada je, da se ženske martrajo za žive in mrtve v kuhinji, moški se pa vrtijo med mizami in se priklanjajo na desno in levo, pa napitnino spravljajo. -' Tukaj je bila pa že pri vratih ena, ki se nam je prišla priklonit. Mislil sem, da nas pozna in sem ji hotel seči v roke, pa mi je Micka naglo šepnila, da ni olikano segati ženskam v roke. To se pravi, če ženska ponuja roko prva, potem se ji že seže v ročico in sicer zelo narahlo, da se ji ne vrže prstov z glida. Neumna moda, bi jaz rekel. Ampak če je, pa naj ibo.
Ko me je Micka opomnila na maniro, sem naglo skril roke za hrbet in samo zijal v žensko. Pa naj ona začne, če smo že tako natančni, sem si mislil in trdovratno molčal. Niti dober večer ji nisem voščil, ker sem .se bal, da bi ga ne polomil. No, se pa ona spravi nadme in me na vso moč ljubeznivo vpraša, koliko nas je in če smo vsi. Debelo sem po-
gledal babšeta in če bi bil količkaj znan v tem kraju, bi se bil na ves glas zasmejal. Koliko nas je, me vpraša, pa ki smo stali okrog nje, kot "kokoši okrog hišne matere, ki jim prinese zobanja. V dno srca se mi je zasmilila, revica, ki je že močno Odrasla, pa ni hodila v šolo, da bi se naučila šteti do pet. Najraje bi ji povedal tako, kakor je rekel Jer-nejček s Poljan: “Ce boš izgubil mene pa eno oko, pa bos napol slep!”
Pregledal sem svojo armado, ki je stala v strumni vrsti za menoj ter pokorno javil, da nas je pet in da nam ni znano, če bo še kdo priletel za nami. Ženska se je nasmehnila, kar naj bi pomenilo, da mi daje čast in slavo ter vse popolno priznanje, ker tako lepo nadzorujem svojo četo, ki je vsa okrog mene in ne, kot morda kakšna druga, ki bi jo bilo treba loviti po omarah in špajzah, pod mizami in kaj vem kje.
Ženska se je obrnila na peti in če bi ne bil v tujem kraju, bi jo poklical nazaj in heršte-lal, ker je napravila obrat na desni, namesto na levi peti, kot je predpisano. Le kaj se loti, Sem si mislil, čejpa ne zna!
njo, ker nam drugega ni kazalo. Nisem si upal, da bi jo na svojo roko udaril v kak kot in sedel za mjzo, ki bi si jo sam izbral. Talko delamo pri Šor-novih opoldne, kadar je drenj, ’da se z Micko zapodiva vsak v svojo smer in se polastiva praznih stolov. V taki ihti se primeri, da se Micka vsede k eni mizi, jaz pa k drugi. Ona zija okrog sebe in me išče, dokler me najde kje v nasprotnem kotu. Ne gre drugače, da mora za menoj, ker ,mi je obljubila, da mi bo pokorna, pri Somovih in drugje. Za menoj pridrobi in na jok ji gre, ker ji poznanci smejejo, da bi bila skoro na vsem lepem ob. moža. “Kaj pa štramaš kar tje v en dan,” ji spočitam. —. “Mene se drži, ki bom račun plačal.”
Mnogo sob j e bilo videti v tistem prostoru tam v Kanadi. V eno nas ženska vodi. Menda je izbrala za nas nekoliko boljši prostor, ki smo bili videti tako ofrtnl. Še naš ta mali se je bil počesal, da je izgledal kot teliček, ki ga mama obliže. Z rdko sem ga tiščal pri sebi, drugače bi mi gotovo ušel in poiskal za nas pripravno mizo, enčeš kar sem, gospoda moja, tukajle bomo največ dobili!
Ženska nas je peljala samo do vrat, tam nas je pa izročila drugi patrulji, ki je menda že čakala na nas in nas peljala do velike mize, kjer se je svteilo žlic in žličk, nožev in nožičev, vilic in tega in še onega, da .aa je kar mika šibila. Lepo počasi. sm0 posedli okrog mize, čeprav sem čutil, da bi se naj-, raji zapodil in na vso sapo prosli, naj začno nositi, kar jim je fe pri roki,,ker lačni smo, da nikoli tega.
Našega, ki bo doma imel, sem posadil poleg sebe, da ga bom lahko obvladoval z besedo, z roko in z nogo pod mizo, če ne bo pariral. O takih tičih nikoli ne veste, kaj bodo napravili, in ki smo v takem prostoru, da si niti naglas nismo upali govoriti. Juhe že ne bom naročil, sem sklenil, ki jo jaz doma navadno užiVam po melodiji: ni lepšega soldata, kot jager, kanonir. , .
“Kaj boste?” sem šepnil gospodični Anici, ki je imela veliko čast, da je sedela na moji desni ... le dol se vsedi, na mojo desno stran, da mi boš kaj povedal. . . Zaupno mi je povedala med štirimi očmi, da tisto, kar drugi. Vsi tako: jaz bom, kar boste vi drugi! In smo nazadnje vsak svoje, da ne ibo kakšne zamere in zgledovanja. ,
Našega malega sem moral venomer krotiti. Kakor hitrd se je zaveroval v je!d, je za. čel bingljati z nogami, ki so mu visele ob stolu, kakor bi bil doma v naši kuhinji. Brcnil
sem ga pod mizo in ustavil ringelžpil za trenutek. “Kaj pa je?” me je vprašal nedolžno. Nisem smel zatuliti na ves glas: “Ti bom že dal, kaj je! Gmah pod miteo, pravim!” Tako bi uprizarjali igro doma, tukaj je bilo treba pa samo z očmi, brcami in tjho besedo. Kar je res, je pa res, naš mali taka znamenja sijajno razume. Fant je imel dobro šolo vseskozi.
Lepo zgledno smo povečerjali in zadovoljni smo bili s Kanado in z vsem. Gospodična Anica je določila, da bomo šli bo večerji obiskavat slovenske fante po Torontu in smo se odpeljali — na Fern. , .
------o-------
Dopisi in drugo
n v»v	vvii
Božična voščila
Dragi rojaki!
Belleville - Tweed. — Skupina slovenskih fantov in mož zaposlenih pri “Port Hope Constr. Co.” želi vsem bratom in sestram širom tega božjega sveta blagoslovljen Božič ter zadovoljno in srečno leto Gospodovo 1950. — Bog živi!
Martin Slapničar,
Hilarij Žukovec,
Lado J,are,
Jože Zabukovec in Martinek Dolenc.
♦ ♦ ♦
Za dr. Janežev rentgentski sklad
Vseeno smo šli pohlevno za
ffr.rntm..........n.........iiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiminilliininiiililinc^

NAZNANILO KANADSKIM SLOVENCEM!
Vsem našim naročnikom po Urni Kanadi naznanjamo da je blagovolila prevzeti zastopstvo za Ameriško Domovino naša odlična Slovenka, gdč. Anica Do-lene.
Kanadski naročniki, novi in stari, naj torei pošiljajo naročnino za Ameriško Domovino na njen naslov. Dopise, premembe naslovov pa Še nadalje na upravo Ameriške Domovine, $117 St.
Clair Ave., Cleveland 3 .Ohio, USA.
Za vse informacije in nasvete, najsi bo glede listo ali kal drugega se rojaki v Kanadi lahko obrnejo na gdi.
Dolenc. Njen naslov je:
MISS ANICA DOLENC Ontario Hospital, 1907 Lakeskore Road New Toronto, Ontario, Canada
moram pač vsem darovalcem o-
pravičit, da se tako pozno zahvaljujem." Saj si bi že lahko kdo mislil, da jo je ta “falot” z nabranim denarjem kam pobrisal na rajžo, kakor smo pri nas imenovali tiste, ki so se kam odpravljali na potovanje, ko ni sedaj, po zbirki nobenega glasu od njega. Pa ni tako, le čas, ki neizmerno brzino hiti mimo nas, je kriv, da se je moja zahvala zakasnila. Pa sem trdno prepričan, da mi bodo daro. valci odpustili ter me tudi drugič upoštevali, kadar bom z misijonsko mošnjo zqpet lazil okoli njihovih 'bornih žepov.
Za sklad je bilo nabranega 123 dolarjev, in sicer 63 dolarjev je bilo nabranih po slovenski sv. maši na nedeljo Kristusa Kralja, a 60 dolarjev pa je prišlo po pošti od raznih darovalcev. Ves ta denar se po pošti v pismih pošilja na dr. Antona Soklič CM, St. Mary’s Seminary, Perryville, Mo., USA, ker ima imenovani gospod zadevo o plačilu rentgenskega a-parata v rokah.
Ker sem od raznih strani slišal bojazen, češ, da zaradi situacije v Kitajski ne bo mogoče nabaviti dr. Janežu rentgenskega aparata in je zato nabiranje darov za rentgenski sklad brez prave podlage, naj odgovorim na to s citatom iz pisma č. g. L. Lenčka, pobor-nika misijonske delavnosti me,d Slovenci, z dne 14. nov. tega leta. “Zadnje pismo dr. Janeža meni je datirano 16. X., torej pisano komaj pred tremi tedni Pravi,
Iz tega citata nam je dovolj jasno raizividno, da bodo darovi, ki ste jih darovali za dr. Janežev rentgenski sklad, dosegli isti namen, za kar ste jih tako velikodušno darovali. — Kako-veliko veselje bomo s temi malimi žrtvami, ki smo jih prispevali v to veliko samaritansko akcijo, napravili slov. skulpini v daljni Kitajski, tam gorskem Caotungu, ki dela in se žrtvuje za poganske duše, da bi tudi njim zasijala milost sv. vere. Koliko uspešneje bo vršila slovenska bolnica na jugu Kitajske svoje veliko in težko poslanstvo. Saj si danes v tem tehničnem napredku, skoro ne moremo misliti bolnice, ki ne bi imela tudi tak rentgenski aparat. In ali ni že v naprej okrnjeno uspešno delo zdravnika, če pa nima a-parata, s katerim hi ugotavljal notranje bolezni. Neizmerno sem vesel in vsem darovalcem zelo hvaležen, da ste se v toliki meri odzvali mojemu skromnemu vabilu in prošnji, ki sem jo priobčil v tednu ipred misijonsko nedeljo. Ce bi morda še kdo želel darovati v ta namen, ker morda takrat ni imel možnosti, še vedno lahko pošlje kar na moj naslov, zakaj sklad še vedno ni zaključen, dokler ne bo aparat nabavljen in plačan. Zato pa je še vedno vsak najmanjši dar dobrodošel.
Ko se v teh dneh s sv. Cer-
fee in molitve pripravlja.
rojstva Gospodove-
bojkači. Pokazali so zelo lep uspeh in tako tudi pred Kanadčani pokazali marsikatero lepo točko. Telovadci so nastopili štirje:	Grmek, Jeraj,
Golobič ih Celar. Vsi so se čudili lepima nastopoma na orodju Grmku in Jerajtu, ki nista imela pravega nasprotnika, pa tudi Golobič in Celar sta kot novinca kar dobro izvedla svoje točke. V talni telovadbi sta nastopila samo Grmek in Jeraj ter ata vse točke prav lepo izvedla. V skoku v višino
sta izmed sedmih tekmoval- listu y Toronto za pri(^rtev). cev dosegla prvo mesto Grmek, «	- ■ . > • • n ,,	-
drugo Golobič.
Odbojko (žogomet) so igrali Rigler, Lenče, Klemenčič ter en Litvinec in en Ukrajinec, ker niso bili Slovenci polnoštevilni. Zmagali so nad češkim klubom,z rezultatom 2:0 — (15:8, 16:14).
Pevsko društvo pa se je zadnje čase s prihodom g. Lužarja pomnožilo in tudi v izurjenosti dvignilo, kar se opaža v cerkvi in tudi pri raznih nastopih pri javnih prireditvah, ko Kanadčan j e, čeprav ne razumejo besedila, z zanimanjem spremljajo slovenske pasmi. Pevci so skupno s telovadno skupino nastopili tudi že izven Batawe in kakor kaže bodo še na več krajih. Kar tako naprej fantje povezani lepo med seboj.
Pa tudi nesreča ne počiva. Zadnji teden je stroj zagrabil za ra)w požeta Marinela. Pri
na spomin ga, se malo zamislimo tudi na vse tiste množice, ki stoje še izven svete Cerkve, na tiste množice, katerim še ni zasijala luč svete vere, katerim še ni bila oznanjena blagovest Kristusovega rojstva. nim0 se jih z molitvami in žrtvami, tako vse te velike množice, kakor tudi tiste, ki tem množicam sveto vero oznanjajo. Spomnimo se naših slovenskih milijonarjev, ki sredi breAašbva oznanjajo poganom Kristusa, ki je pot Resnice, Lepote in Življenja.
Naj lepša zahvala naj bo izrečena vsem, ki ste darovali v dr. Janežev rentgenski sklad Vse Slovence širom Kanade najlepše pozdravljam.
France Turk,
150 Geoffrey St. Toronto, Ont.
♦ ♦ ♦
Novice iz Batawe
Batawa, Ont. — že skoro četrt leta smo prelistali na koledarju, odkar ni bilo iz Batawe nobenega dopisa. Pa bo gotovo kdo mislil, da nas je kar nadski mraz prisilil, da se zavijamo v kožuhe in tiščimo roke v žepih in se bojimo pogledati malo na zrak. Pa ni tako hudo, čeprav so nam napovedovali hudo zimo, do sedaj še nimamo prehudega mraza tudi snega še ni do vratu.
No, pa poglejmo par mesecev nazaj, kaj vse se je dogodilo med našimi fanti in dekleti, ženami in možmi v tem času. Telovadci ne mirujejo
(sedaj šestimi tedni). — .	.
da tamkaj še nimajo komuni-’,in tudi pevci ne. Zadnje case
so še v taboriščih, skoraj po vsem svetu ter si bomo z mislimi na zasneženih vršacih, tihih dolinah, vsak na svojem domu ob svitu nočnih bakelj voščili milosti poln Božič in srečno novo leto.
Poročevalec
♦ ♦
Batawe.
Nekdanji Kanadci bi se radi vrnili
(Nadaljevanje)
(Večini vsem Kanadcem, ki so se 'pripeljali na Reko, so bili pobrani potni listi, še pred-no je parnik Radnik obstal ob pomolu. Ko so sprevideli, kako je ž njimi, so poskušali priti do kanadskih oblasti, da bi jim pomagale priti iz dežele, v katero so prišli na vabečo propagando. Citajmo, kaj govori originalni članek, ki je bil napisan v Sarajevu in poslan
je hotel sam popraviti. Med
tem časom pa se je sam sprožil ter ga' Zgrabil v zapestju. K sreči tiru je strl samo del kosti v zapestju in mu ni odtrgalo roke, kar bi se bilo prav lahko!zgodilo. Želimo mu vsi skorajšnjega okrevanja; fant-Spom- je pa, kateri delamo pri strojih — odprimo oči im bodimo previdni, kajti nesreča tudi pri vsej previdnosti včasih ne počiva.
Prejeli smo tudi prvo številko v Torontu izhajajoče "Božje besede.” Res je skromna, vsebina je pa dobro izbrana. Želimo pa, da se sčasoma poveča, kar pa bo -mogoče le, če bomo postali njeni čitatelji in podporniki. Marsikomu bo to edini verski list, pisan v domačem slovenskem jeziku in morda rešilna bilka, da se popolnoma ne zgubi v materij a-lističnem vrtincu in duševno popolnoma ne otopi. Zato segajmo pridno po njej in dobro premislimo, kaj nam pripoveduje. Človekova vrednost ni samo v znanosti in ne sme biti kakor lepa a prazna škatljica v izložbenem oknu.
Božični prazniki so na pragu. Advent naj nam bo resnična priprava na prihod Odrešenika. Vprašajmo, se, poglejmo si v svoja srca in naredimo obračun s svojim Bogom brez vsakega strahu. Saj On ni kot trdovraten upnik, ampak nam bo rad prečrtal dolgove v knjigi življenja. Ne smerno si reči: saj ni take sile, ampak pripravimo svoja srca tel1 prejmimo Njega, pripravimo mu mehko ležičče ter ne
Nancy Bo&ieh, ki je bila rojena v Vancouvru, Britska Kolumbija, si. je na vso moč prizadevala, da bi se smela vrniti domov v Kanado. V Zagrebu je bila v uradu notranjega ministrstva, da bi dobila dovolj e-njet za domov. Pokazala je vsepolno izkazil od zdravnikov da mora spremeniti podnebje, da ji na Balkanu ne prija. Namesto da bi ji oblasti ustregle, so jo silili, naj podpiše listo o jugoslovanskem državljanstvu.
“Toda poiSemu?” je rekla Nancy, “zakaj naj podpišem tako listino, če mi pa pravite, da sem jugoslovanska državljanka in da zato ne morem več nazaj v Kanado.”
Končno je organizirala skupino V Kanadi rojenih fantov in deklet, ki so napisali in podpisali prošnjo na kanadske oblasti, naj jim pomagajo, da se vrnejo domov v Kanado, kjer so bili	ffl-|
svoje državljane. To je pa malokdo storil.
Mnogo jih je skušalo skrivaj pobegniti čez mejo. Nekaterim 8e je beg 'posrečil, nekaterim pa ne. Tisti, ki so bili pri tem poskusu Zaloteni, so zdaj v ječi. Oni, ki se jim je beg posrečil, so na potu nazaj Kanado.	>
* s * t: j j jy Ottawa. — Pri kanadskem uradu za tujefcems-ke zadeve je časopis vprašal, ako se je za te nekdanje Kanadce kaj storilo. Uradniki šo povedali, da ni urad prejel še nobene peticije iz Belgrada od nekdanjih Kanadcev. V peticiji so ti nesrečni ljudje prosili kanadsko vlado, naj posreduje pri jugoslovanski oblasti, da bi jih pustila nazaj v Kanado. Urad ni povedal, ka'j bo storil, če dobi tako peticijo v roke.
Večina tistih, ki so se vrnili na propagando v Jugoslavijo, so bili kanadski državljani in so se pred odhodom v Jugoslavijo kanadskemu državljanstvu odpovedali, meneč, da bodo uživali srečno bodočnost Titovini. Kako bodo mogli ti kdaj nazaj v Kanado, je vprašanje. Vlada jim najbrž ne bo 'pomagala. Morda bo o-nim, ki so bili rojeni v Kanadi ali onim, ki se niso odpovedali kanadskemu državljanstvu.
(Konec)
KE^rrje*H aT^a^en. misel, da zapirajmo vrat pred Njenim stične zasedbe m a Je	I m . t„VaHihi| Slovenci te- prihodom kot nekdaj v Betle-
3808888888
V^meli1 he«.
den pridejo rdeči, ker ga bo skupne sestanke od časa do ca-
sa, kar vsi v veseljem pozdravljamo.
Septembra meseca so priredili tukajšnji Cehi vsakoletni nastop “Češke besede.” Nastopili so tudi naši telovalci in od-
kasneje težje. Zato bosta šla s prednico slov. šolskih sester, ki bolnišnico oskrbujejo, v Kunming na oglede takega a-parata, ki, ga bolnišnici neka tvrdka ponuja.
Tako pričakujmo Njega le tako bomo doživljali pravi slovenski Božič združeni z našimi brati, čeprav oddaljeni na tisoče milj v vroči Argentini, zasneženi Sev. Ameriki in Kanadi, v Avstraliji in onimi, ki
goslaviji iz samega idealizma,
ker so smatrali, da je to njih dolžnost do domačine svojih staršev. Zdaj jim je pa ta “domovina” tako zaigrala, da ne smejo niti več domov v svojo rojstno Kanado.
Nancy se je vsedla na vlak in se s peticijo odpeljala v Beigrad. Bala se je vprašati oblasti za dovoljenje potovati v Beigrad, kakor morajo to storiti, vsaj nekdanji Kanadci, če hočejo potovati iz enjega mesta v drugega. OZNA jo je vprašala za tako dovoljenje in ker ga ni imela, so ji dovolili, da je smela izvršiti potovanje. Ko se je pa vrnila nazaj v Zagreb, so jo vso preiskali kakor tudi njeno stanovanje. Cez nekaj dni je pa dobila poziv, naj pride drugo jutro v urad notranjega ministrstva. Odšla je •in od takrat je ni nihče več videl.
Tako se. godi nekdanjim Kanadcem, ki so šli s takim navdušenjem pomagat Jugoslaviji ter ji nesli tea milijone vrednosti raznega-orodja in drugih ipotrefoščii? Ni čudno, če se govori v šali o njih, da hodijo okrog in se z nevidnimi kladvi bijejo po glavi.
Toda zadnje čase so dobili nekaj upanja, da se bo njih u-soda izboljšala. Tito potrebuje pomoč' od zapada in ako se kanadsko javno mnenje pože ne zaradi teh nesrečnežev, se Tito'ne bo mogel ustavljati, da jih ne bi pustil nazaj v Kanado. To se pravi, če jih bo Kanada še hotela nazaj, vsaj take, ki so bili rojeni v Kanadi.
Kanadsko poslaništvo v Bel-gradu ne more storiti v tem o-ziru ničesar, ker je Jugoslavija je prej izjavila, da smatra državljane
Mons. dr. Joža Jagodic —-50 letnik
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tu je mons. dr. Jagodic razvil lepo svoje cerkveno upravne sposobnosti. Najbolje med vsemi begunskimi skupinami je bilo po njem urejeno dušnopastir-stvo po vseh taboriščih. Po vseh taboriščih je nastavil nekake župnike in, kaplane, katehete po šolah, voditelje mladinskih katoliških organizacij. Njegova piski ordinariat za”vse te begunce.
Vsa taborišča, kjer so bivali jugoslovanski begunci, je redno obiskoval, nadziral dušnopastir-sko delo in birmoval. Ko so angleške okupacijske oblasti prepovedale nadaljni obstoj in poslovanje Slovenskemu socialnemu odboru, se je v okviru njegove pisarne ustanovila Karitativna pisarna, ki je vodila v Avstriji za slovenske begunce vso socialno skrbstvo, prevzela v svojo oskrbo vse naše šolstvo po taboriščih in tudi organizira* la vse delo za emigracijo med Slovenci. . . Njegova poročila o delovanju kot narodni delegat so vzbudila veliko pozornost pri sv. stolici, od koder je prejel prav laskavo pohvalo. Predlanskem je šel v Rim osebno poročat k sv. očetu in ga prosit pomoči za begunce. Sv. oče ga je sprejel v posebni avdijenci.
Vsled preselitve velikega dela beguncev in vsled spremenjenih razmer je bilo ukinjeno mesto narodnega delegata in je postal dr. Jagodic nekak referent za jugoslovanske katoliške begunce pri nunciaturi na Dunaju. Stanuje pa še vedno v prijazni tirolski vasici Tristach pri Lienzu, kjer sta se srečala z Abrahamom.
Vsi jugoslovanski katoliški begunci se ga bodo vedpo s hvaležnostjo spominjali, ppsebno pa se slovenski begunci /V Avstriji. Razkropljeni po vsem svetu mu danes želimo, da bi ga Bog ohranil še mnoga leta in da bi se kaj kmalu mogel vrniti s svojim škofom nazaj v Ljubljano v škofijski dvorec, kjer ga bo pač čakalo še mnogo dela. . .
Ad multos annos!
MALI OGLASI
vse, ki SO bili rojeni na tej:	Stanovanje K***,
zemlji in ravno tako njih ot-'	stanovanje 3 sob s k*
roke. Samo, ako so se uradno palmco; najraje v okolici Grove-odpovedali jugoslovanskemu	ah v Euchdu. Kdor una
državljanstvu, potem jih Ju- ><«J Pnmernega, naj pokliče KE goslavija ne smatra več za.
5199.
-(244)
POLOM
POSLOVENIL VLAD, LEVSTIK
padanje v ibrezdno; vsi drobci armade, ki so se valili z bregov, so se metali v mesto In padali tjakaj z gromom odprte
so bile v jarkih obležale baterije, mešanica topov, streljiv-nikov in konj.	' •
Zdaj pa so rogovi ponovno
pciuau l.J cwvt* j " o*- *	----J M—	—
zatvornice kakor v kakšfio kle- zatrobili k apelu, ki mu je
tiko: nesrečna privlačnost tega zidovja je bila popolnoma za
kmalu sledil glasni signal za umikanja. Klicali so zakasne
Slepila tudi najpogumnejše ie vojake. Več jih je še pri-
drevjem, na vsakem vogalu trat, so se v krvavem klanju kopičili mrliči. Posebno srdito pa je divjal boj pred stopnicami, kroginkrog zofe in nebes-nomodrih naslanjačev: divje pehanje in suvanje ljudi, ki so streljali drug drugemu na dolžino puške v obraz in so v pomanjkanju noža ,s katerim bi mogli razparati nasprotniku prsi, mesarili drug drugega z nohti in z zobmi.
Guade, Iz žalobnim obrazom človeka, ki nosi v sebi bolečino, o kateri ne govori, je znorel v junaški blaznosti. V tem poslednjem porazu, dobro vedoč, da je kompanija uničena in da niti en mož ne more slediti njegovemu signalu, je zagrabil s takim dihom nevihte, da se je zdelo, kakor da bi hotel vzdramiti mrliče. Prusi so prihajali — on pa se ni ganil in je trobil čimdalje glasneje, na vso fanfaro. Salva krogelj ga je podrla in njegov poslednji dih je odletel v bronastem zvoku ter napolnil ozračje z grozo.
Rochas je stal pokoncu, ne da bi se ganil in zbežal: saj sploh ni mogel razumeti, kaj se godi. Čakal je in jecljal:
“Tak kaj pa je to? Kaj pa je to?”
Ni mu šlo v glavo, da je to nov poraz. Vse se je izpremi-njalo, celo način bojevanja. Ali ljudje na drugi strani doline ne bi bili morali čakati, da jih
nje prisililo, umakniti se na levo v drugo uličico; nesreča je hotela, da je bila brez izhoda. Tako so se morali v diru vrniti in med točo krogelj zaviti na desno. Kasneje se nikdar niso mogli spomniti poti, ki so jo nato ubrali. V tem neraz-rešnem labirintu se je'streljalo še za vsakim vogalom zidu. Pod vhodi so se bile cele bitke. Najmanjše zapreke so v strašni ljutosti branili in jemali z naskokom. Nato so nenadoma prišli na Found de Givonne-sko cesto blizo Sedana.
Poslednjikrat je Jean dvi-gnii glavo in pogledal na za-pad, kjer je vstajala mogočna rožnata zarja. Zdaj je vsaj lahko vzdihnil z olajšanjem:
“Ah, ti svinjsko solnce torej le že enkrat zahaja!”
Vsi trije so tekli, tekli brez oddiha. Okrog njih se je zadnji konec beguncev še vedno razlival čez cesto, z neprestano brzino narastlega hudournika. Ko so dospeli do Balan-skih vrat, so morali čakati sredi divje gneče. Verige dvigalnega mostu so bile strte: rabna je bila samo pot za pešce, tako da topovi in konji niso mogli na ono stran. Pri izpadnih vratiih gradu je bil gnetež baje še strašnješi. Bilo je blazno
med njimi.
Maurice, ki je držal Henri-jeto v naročju, je dejal trepetaje od nestrpnosti:
“Da nam vsaj ne bi zaprli vrat, dokler niso vsi notri.” To je 'bil strah množice. Na levi in na desni pa so že taborili vojaki po nasipih, dočim
teklo; po predmestjih so prasketale puške, posamezno, čimdalje redkeje in redkeje. Na notranji nasipni klopi prsobra
V zvonikih je bilo šest. Topovi so molčali že celo uro. Počasi so umolknili tudi posamezni streli pušk. Od glušečega trušča in od strašnega grmenja, ki je razsajalo izza ranega jutra, je ostala le uničenost smrti. Noč je prihajala'in padala na žalno, grozeipolno tiši-
* MARY A. SVETEK
LICENZIRANA POGREBNICA
Okrog polšestih, preden so
1J1 IlHSipill	V7XV1 v fr	---» r-------
na so pustili oddelke vojakov, zaprli’vrata, se je Delaherche ........................ 1-------- svojem strahu pred posledi-
»s6®
da branijo dohode. Nato so zaprli vrata. Prusi so bili komaj še sto metrov daleč. Že so jih videli hoditi semintja pd Balanski cesti, kjer so se mirno naseljevali po hišah in vrtovih.
Muariee in Jean, ki sta tiščala Henrijeto pred seboj, da jo obvarujeta sunkov, sta bila med
cami bitke, ki je zdaj vedel, da je izgubljena, vnovič vrnil na .pod,prefekturo. Tam je ostal škoraj tri ure, stopicaje po tlaku dvorišča semintja; prežal je na vse mimogredoče častnike ter jih izpraševal; tako je izvedel dogodke, kakor so sledili drug drugemu 'v nagli vrsti. (Dalje prihodnji«)
478 E. 152 St.	KE 3177
KRASNI, SPOŠTLJIVI POGREBI PO ZMERNIH CENAH
Ambulančna postrežba noč in dan
NOTARY PUBLIC
zadnjimi, ki so prišli v Sedan.______________
uuxnjLnriJLriTiJin^
Da, pridružite se tudi vi številnim, ki imajo božične hranilne klube na naši banki. Izberite si vsoto za tedenska odplačila in koncem novembra 1950 boste prejeli od banke gotovo vsoto za razne namene.
Božični klubi pričnejo 1. decembra in se končajo 15. novembra nastopnega leta. Ne zamudite in stopite
K. S. K. JEDNOTA
★ * * ★
POSOJUJE DENAR
I
(lanom KSKJ po 4% obredi
banko!
The Norih American
Bank (o.
6131 St. Clair Ave. 15619 Waterloo Rd. 3496 E. 93rd St.
nečlanom po 5% obresti na zemPa in posestva
če so
CE KUPUJETE ALI PRODAJATE
zemljišče ali trgovino, se zglasite pri nas
Tisovec Realty Realtor
1366 Marquette Rd. ^ ENdciott 4936
brez kake provizije ' ali bonusa
★ ★ ★ ★ ★
PotoJUa eo napravljena na tak naiin, da te na glavnico odplačuje v meeeinik obroUk.
........... mn ril	IInWm
Kakšna
spet prihajali drugi, prekleta vojska je to, ko se j ih izbere deset, da zrnaste enega, in kjer se pokaže sovražnik šele zvečer, ko nas je omamil s celim dnevom previdne ka-nonade? Osupel, ralzburjen, do tega hipa brez kakršnegakoli umevanja o vojni, se je začutil objetega in odnesenega od neke višje reči, ki se ji ni več ustavljal, dasi je v svoji trdovratnosti mehansko nadaljeval besede:
“Pogum, otroci. Tam je zmaga!”
Vendar pa je z naglo kretnjo pograbil zastavo. Njegova zadnja misel mu je velevala skriti jo, da je Prusi ne dobe. A dasi je bil ročaj zlomljen, vendar se mu je zapletla med noge, da je skoraj padel. Krogle so zažvižgale okrog njega, začutil je smrt; odcepil je svilo zastave ter jo ratztrgal, skušaj e jo uničiti. Ta hip pa je padel, zadet v vrat, v prsi in v noge, sredi medi trobarvne cunje, kakor da se je ogrnil vanje. Živel je še kako minuto: s široko odprtimi očmi je morda gledal pravo prikazen vojske, dvigajoče se na obzorju, kruto borbo za življenje, ki jo je treba sprejeti le z resnim, vdanosti polnim srcem, kot višji zakon. Nato se mu je izvil rahel vzdih, in preminil je svoji otroški osuplosti, uboga omejena stvar, vesel žužek, zdrobljen pod nujnostjo ogromne in brezčutne narave. Z njim je poginila cela, velika legenda.
Takoj po prihodu Prusov sta se pričela Maurice in Jean od drevesa do drevesa umikati nazaj, zakriva je Iza seboj Henrijeto, kolikor se je dalo. Streljati nista nehala; ustrelila sta, nato sta iskala kritja. Na vrhu parka je Maurice poznal majhna vratca, ki, so jih na srečo našli odprta. Naglo so se izmuznili vsi trije na prosto. Prišli so bili na tesno prečno (jot, ki se je vila med dvema visokima zidovoma. Ko pa so
;u>fltch«

rncea j \ from J

W.UU
LAYAWAY NOW FOR CHRISTMAS
FRANK (ERNE JEWELRY CO.
ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCIS ZULICH, agent
Zavarovalnina vseh vrat za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 4221
18115 NEFF ROAD
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio
6412 St. Clair Ave.
GREEN EAGLE STAMPS
Open every night till 9:00 P.M.

V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI PRELJUBUENEGA SOPROGA IN OČETA
Ignac Merhar
ki je zaspal v Gospodu dne 13. decembra 1946.
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraka, kjer ni no&i, kjer sonce nikdar ne zaide, kjer vse se večno veseli.
Tvoji žalujoči:
FRANCES MERHAR, soproga in otroci.
Cleveland, 0., 13. dec., 1^49.
Thomas Flower Shop
CVETLICE za vse prilike
šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki
15800 Waterloo Rd.—IV 3200
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG
slovenska lekarna
15702 Waterloo Rd.
MULTIPLE VITAMIN CAKULB YOUR BUY WORD
___________ Ipita
r— wml •*mlm ** «*-IM. (M m* CmmIM M J*. fa.Mk.1. M OwAPay »«*> MriKpk VHoaI. Cap«* ■**>•*• M M Ml a»a»HS» *
BUM, MUM ewqwmwmm«" ■
hilmtw »0.hlUA
___mr, mH mi ym
tm lontt about uborni. aipplMMl.
■a. A- TZ*	TkM'a COMVfNIKN
Takt ooa<
mm warn aboti* vnamit miph1"”*"11 0 4» m* day. That'. CONVENIENCE, fay far ooly oaa Mfada M*
TW* KONOMY.
OUAIANTUi Taut mcm, ba* I, Am tabla« a tUgla OwAOa, (btaaS) Mailt. Ha Vbaala CaptoU auaty Sa, tat barv raa ata aat aabral, taStfW. la M la a* la, CaaJbOa, IbtaaS) Mai* Ha Vbaala Cptala,
MOlt lABOKATOtlB, WC.
Zapojasnila im Informant pilite na:
»f-Uttfm U i V* in ;■ i ‘ v;: • ’
GLAVNI URAD: X. S. K. JEDNOTE
351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET. ILLINOIS
uvj uvuuuuuiru uYRjijTJTJimLruuLixrui
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride
NAZNANILO IN ZAHVALA
a a e ■ •  .M m Maana
z veliko želoatjo in bolestjo v srcu naznanjam vsem sorodnikom in prijateljem, da je po dolgi bolezni dne 18. novembra 1949 umri mo, ljubljen.
soprog
Anton Muha
Dragi pokojnik je bil rojen leta 1873 v vasi
srrsrs-Ker.sSK
kjer je bival stalno do svoje smrti.
Pogreb se je vršil dne 21. novembra iz pogrebnega zavoda Joseph žele in Smovi v cerkev ,v. Kristine, nato pa na pokopališče Kalvarija, kjer je bilo truplo položeno k večnemu počitku..
V dolžnost si štejem, da se tem potom najlepše zahvalim vsem, ki so položili vence cvetja h krsti pokojnika in sicer: društvu Cleveland st. 126 SNPJ in sosedom iz E. 237 in E. 239 ceste, Mr. in Mrs. Modic, Mrs. Hlad, Mr. in Mrs. Premro,
ter Mr. Joseph Kuly.	,	.
Nadalje prav prisrčna hvala vsem, kateri ste
darovali za sv. maše, in v gotovini: Mr. in Mrs. Louis Nemec, Mr. Mark Milavec, Mr. in Mrs. Paul Lenasi, Mr. in Mrs. Joseph Modic, Mr. » Mri. Jakob Čič, Mrs. Hlad in hči, Mr. in Mrs. John Hlad, Mr. in Mrs. J6hn Krnel, Misses Mary in Frances Škerl, Mr. F. Podboršek, Mr. in Mrs- Matt Roksa,
STa M„. M.	Mr. k Mr* W«h-
rtSš^iŽS
razen, wtr«	••	’
ip Mrs. R. Dondrea, Mr in Mrs. Mačerol, Mr. in Mrs. F. Krince, Mr. in Mrs. A. Noch, Mr. in Mrs. Jack Jugo, Mr. in Mrs. Peter Kozan, Mrs. M- Jan, Mr. in Mrs. Slokar, Mr. in Mr*. F. Sabec, Mr. in Mrs. Tomšič, Mr. in Mrs. Draz, Mrs. 2ivič, Mr. in Mrs. Joseph Kozan, Mr. L. Blatnik, Mrs. Jennie Kijvchnik, Mr. in Mrs. F. Hoykar, Mr. in Mrs. Te-gel, Sr., Mr. in Mrs. Dodič, Mrs. M. Mezgec, Mrs. Valentič, Mrs. Preskar, Mr. in Mrs. Iacobuci.
Prisrčno zahvalo izrekam vsem, ki so prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru. Hvala tudi mojemu bratrancu Mark Milavec, ki je prišel iz Fairport, O., ter Mr. in Mrs. Andrew Blažič iz Barbertona, O., ki so prišli pokropit pokojnika. Hvala tudi nosilcem krste.
Hvala č. g. Rev. A. Bombaču za opravljene cerkvene obrede.
Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vso poslugo in vsestransko pomoč v dneh žalosti kot tudi za izvrstno urejen pogreb.
Hvala tudi S. N. P. Jednoti za tako hitro izplačano smrtnino, kakor tudi društvenim članom-sobratom, kateri ste ga obiskovali v njegovi dolgi bolezni.
Prisrčno zahvalo izrekam našim prijateljem, kateri ste mi pomagali ob času bolezni in v dneh smrti: Mr. in Mrs. Joseph Modic, Mr. in Mrs. Jack Jugo ter Mrs. Dodič-
Ce se je pomotoma izpustilo ime enega ali drugega, ki je nam količkaj dobrega storil, prosim oproščenja, ter se vtem enako najlepše zahvaljujem.
Dragi, nikdar pozabljeni soprogi Prestal si trpljenje in muke tega življenja. Tvoja duša naj pa vživa rajsko veselje gori pri Bogu, dokler se zopet skupaj ne snideva na kraju večnega miru in blaženstva.
Žalujoča ostala:
HELEN MUHA, soproga FRANCES TURK, sestrična v Youngstownu, O.
JANEZ, brat v starem kraju ter več sorodnikov
V Euclid, Ohio, dne 13. decembra 1949.
G. WHISKERS
1
iM
lagffilftia Uk*______________________