Leto IX, 78 v gotovini mi i«—f on 4. gtane mesečno Dia as*—, sa —«natro Din neobreano. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Llubflana, Knailora ulica »ter. 5/L Telefon it. «07« tn »804, ponoči tudi »t. >034. Rokopisi oo no vra£ai«> Ljubljana, sobota 31. marca 1928 Cena 2 Din ŠL S* - T« ftt. *oj6l Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko t Ljubljana, Picter-fc. 4. — Telefon ŠL 14gM Pudraluld: Maribor, Alektandrava ftt 13 — Cd)e, Aleksandrova cest« prt pottoca ček. zavodn: Dobit. 11.84« - Praha čisto 78.1*0, Wlen, Nr. »s^U- Ljubljana, 30. marca. Notranji položaj na Poljskem se je nepričakovano naglo zelo kompliciral. Zgodilo se je, česar ne bi c ovek napovedoval; pri volitvi sejmskega predsedstva se je opozicija, osobito levičarske stranke in manjšina, koalirala v airont proti vladi, odnosno njeni stranki in dosegla, da se je predsednik izvolil iz vrst opozicije, ne pa iz vladne, dasi ima ta zelo močno relativno večino in ji pripada tretjina sejmskih poslancev. Opozicija nikakor ne predstavlja kompaktne ali homogene formacije, niti politične niti katerekoli druge, kljub temu pa je napravila sporazum posameznih strank in frakcij ter izsilila svoje predsedstvo, dasi bi po parlamentarnih običajih prezidij sodil vladnemu bloku, ki edini predstavlja veliko kompaktno politično silo v sejmu. Da je poteza poljske opozicije rezultat dobro prevdarjene akcije ne pa morda slučajen dogodek, je izven dvoma in ne potrebuje utemeljevanja. Saj je tudi precej jasno, zakaj je nastopila to taktiko. Celoten notranji položaj v Poljski se razvija v znamenju borbe med parlamentarizmom stare oblike in vlado Pilsudskega. ali točneje: Pilsudskim samim, ki je zbral okrog sebe skupino prijateljev in sodelavcev, ki so znali v ogromni meri razširiti krog svojih pristašev. Težnja Pilsudskega je, okrepiti eksekutivno oblast na škodo političnih strank, ki so bile v normalnem dosedanjem parlamentu absoluten gospodar situacije. Take težnje pa imajo tudi nekatere politične stranke, osobito desničarske, toda izvršiti jih hočejo brez Pilsudskega in proti njemu. Vlado Pilsudskega smatraio samo za diktaturo odnosno pot do diktature; te pa ne marajo niti desničarski revizijonisti, niti levičarske stranke niti manjšine. Zato so se združile te skupine in postavile v ospredje svojo borbo zoper Pilsudskega. Ta borbenost proti Pil-sudskemu je osnovno gibalo protivlad-nega afronta opozicijonalnih strank in prav ker je v tem jedro nenadne poostritve notranje situacije v Poljski, ne more biti dvoma, da bo njena posledica v napredujoči komplikaciji političnih odnaša je v v Poljski. Najbolj je presenetilo, da so šli v boj proti vladi socijalisti. Znano je bilo, da je mnogo politikov v poljski socijalni demokraciji, ki na tihem simpatizirajo s Pilsudskim. saj je izšel iz njihovih vrst in ni nastopal tudi pozneje nikdar proti njim. Nasprotno, v dnevih majskega prevrata so baš socijalisti s svojo akcijo v bistveni meri pripomogli _ k maršalovemu uspehu in dolgo je bilo videti, da bodo tudi potem še sodelovali z njim. Ali Pilsudskega taktika je hočeš nočeš načela razdor med diktaturo in socijalisti in gotovo je značilno, da so ti izključili i z svojih vrst odličnega politika Moraczewskega. ki je bil vstopil v maršalovo ministrstvo in vztrajal v njem do volitev. Očividno gre socijali-Stom zato, da iz principijelnih razlogov onemogočijo, da bi se diktatura uvedla tudi ob novem sejmu in ne marajo, da bi se maskirala z navideznim parlamentarizmom. Toda sedaj gre za to, če se jim načrt more posrečiti. Še preden se je moglo količkaj soditi, kako bodo izpadle volitve, se je naglašalo soglasno iz vseh virov, da izid volitev ne bo bistveno vplival na nadaljnjo politiko Pilsudskega, ki se nikakor ne bo dal odvrniti od svoje smeri in taktike, tudi ako se vo-lilci izrečejo proti njemu. Sedaj imamo približno tako situacijo, ker se je večina parlamenta izrekla proti njemu in mu napovedala boj. Možno je dvoje: ali bo Pilsudski ne-ženirano vladal dalje in izigraval ter bagateliziral sejm, kakor je delal doslej s starim sejmom, ali f>a bi kratko-mak> razgnal sejm in apeliral znova na volitve. Toda ker je to po obstoječi ustavi nemogoče, bi moral tudi formalno kršiti ustavo in poseči po prevratnih sredstvih. Do istega rezultata bi bržkone v kratkem morala donesti tudi prva pot. Kaj bo storil Pilsudski v tej zagati, Je povsem nejasno. Eno na je gotovo in Izven vsakega dvoma: Pilsudski ne bo odnehal, pa naj se opoziciia drži še tako kompaktno; ta mu lahko dela težave in ovire, vreči ga ne more. Stabilizacija dinarja Beograd, 30. marca. p. Ministrski svet se je na današnji seji bavil s pravilnikom, oziroma zakonskim predlogom finančnega ministra o stabilizaciji kurza dinarja. Ta zakonski predlog ima le 9 členov in bo predložen Narodni skupščini po velikonočnih praznikih. Po tem predlogu naj bi se dinar stabiliziral na podlagi švicarskega kurza 9.13. Nadalje naj bi na podlagi tega zakonskega predloga država iz novega posojila plačala Narodni banki eno in pol milijarde dinarjev za odplačilo svojega dolga, k\ znaša 4 milijarde. Ta vsota naj bi se porabila za devizni fond, ker mora Narodna banka jamčiti za vzdr-žanje kurza 9.13. Novi hegemonistični sunki Proti ustavi in pro ti enakopravnosti Nemogoče določbe zakona o nošenju orožja. — Vlada hoče tudi naše najvišje sodišče zavleči v politični vrtinec. — Odločna borba KDK Beograd, 30. marca, i. Narodna skupščina je danes skoro brez debate sprejela novelo k zakonu o zaščiti industrijske svojine ter pričela nato razpravljati o zakonu o nošenju orožja. Glavne določbe tega zakona smo že svoječasno objavili. Pokazalo se je. da je ta zakon, kakor ga je vlada predložila in kakor ga je pozneje skupščinski odbor sprejel, pravo skrpucalo, polno protislovij in povrh še čisto v nesmiselno centralističnem duhu, ker je notranji minister zopet zadnja instanca tudi v najbolj malenkostnih vprašanjih. Zakon otvar-ja policijskim šikanam z njim na široko vrata. Prvotno se je nahajala v zakonu določba (ČL IL). da je v pokrajinah, kjer imajo urejen lov, držanje lovskega orožja vezano na posest lovske karte. Ta določba je bila v odboru črtana s pristankom vlade. Deputacije lovskih organizacij so sicer danes skušale to določbo spraviti zopet v zakon vendar notranji minister dr. Korošec ni pristal, da predloži odgovarjajoč amandma. Opozicija je zakon ostro kritizirala in insistirala, da bi se vrnil odboru v ponovno razpravo in popravo. Izgleda, da je vladna večina odločena sprejeti ga, kakršen je. Značilno je. da tudi ta zakon nosi vse znake favoriziranja srbi-janskega dela države in je tako celo pri nošenju orožja ustvarjena srbijanska fronta. Glavni dogodek današnjega dne pa je bila velika načelna bitka v zakonodajnem odboru za določbo, kako se ima vršiti imenovanje predsednikov apela-cijskih sodišč in predsednika kasacijskega sodišča. Dočim ie vlada na pritisk poslancev KDK že prei pristala, da se imenovanje ostalih sodnikov vrši v okviru predlogov višjih in najvišjega sodišča, je glede omenjenih najvišjih sodnih funkcijonarjev uporno vztrajala na tem. da je imenovanje teh funkcionarjev njena neomejena pravica. To stališče vlade je v očitnem nasprotju s predpisi čl. 11. ustave. Minister pravde Vujičič je danes v toliko popustil, da je stavil predlog, po katerem bi se smel predsednik kasacije imenovati iz vrst članov kasacijskega sodišča, ki jih bo 60. češ da so proglašeni tako rekoč vsi kasacijski sodniki za kandidate za predsedniško mesto. S tem pa ie indi-rektno rečeno, da imajo oni kasacijski sodniki največ upanja, ki se bodo znali najbolj prikupiti ministru pravde, s čemer pa so otvorjena nova vrata direktnemu vladnemu vplivu na kasacijsko sodišče. Govorniki KDK so z najjačjimi argumenti pobijali stališče ministra pravde, od katerega so zaman zahtevali pojasnila. zakaj vlada uporno vztraja, da mora imeti glede najvišjih sodnih funkcijonarjev svobodne roke, kar je tudi nezdružljivo z načelom sodniške neodvisnosti. Minister ni mogel navesti nobenega razloga. Med člani večine se nihče ni upal braniti vladnega stališča in tako je nastal sum, da si hoče vlada pridržati pravico imenovanja najvišjih sodnih funkcijonarjev za sebe, zato da bi lahko na ta mesta postavljala srbijan-ce. Demokrati so morali priznati tehtnost argumentov KDK, toda niso imeli poguma, da svoje naziranje tudi v dejanju osvedočijo. Ko je prišlo do glasovanja, so zapustili dvorano in poslali vanjo štiri preproste poslance, ki niso imeli pojma, za kaj gre, in so slepo glasovali s klero-radikali. KDK je v tem glasovanju videla prelom ustavne določbe sodniške neodvisnosti in nov hegemonističen sunek ter je s posebno izjavo v znak protesta zapustila sejo. Vladna večina je nato skoro brez debate sprejela še ostale člene zakona o ustroju sodišč, nakar je bila seja zakonodajnega odbora zaključena s tem, da bo prihodnja sklicana pismenim potom, kar se bo zgodilo šele po velikonočnih praznikih. V administrativnem odboru Je prišlo danes do ostrega konflikta, ker je večina pri razpravi o pravilniku za skupščinsko uradništvo sprejela uprav različne določbe glede dnevnic in drugih ugodnosti, katerih so deležni razni režimski protežeji. Poslanci KDK so med glasnimi protesti zapustili današnjo sejo. Današnji dan je zopet potrdil, da si hegemonisti sluteč, da njihov režim ne more biti več dolgega veka, skušajo še v zadnjem trenutku ustvariti nove pozicije in da pri vsaki stvari in pri vsakem zakonu gledajo, kako bi se prečanski kraji zapostavili. Žalostno je, da jim pri teni slepo pomaga in služi klerikalna stranka. Seja Narodne skupščine Soglasen sprejem novele k zakonu o zaščiti industrijske svojine. - Viharna debata o vladnem predlogu novega zakona o nošenju orožja Beograd, 30. marca o. Današnia seja Narodne skupščine se ie pričela ob 10. dopoldne. Ker ni bil vložen noben nuien predlog. je zbornica takoi prešla na dnevni red in začela razpravo o predlogu izpremembe in izpopolnitve zakona o zaščiti industrijske svojine. Minister dr. Spaho ie v kralšem ekspozeju razložil principe teza zakona in oovdarjal, da je ustvarjen na podlazi starih pariških mednarodnih konvencij iz 1. 1893 ter izpre-memb, izvršenih z mednarodnimi konvencijami o zaščiti industrijske svoiine v Haagu 1. 1925. Zakonski predloz določa zaščito patentov, vzorcev in modelov, razen tega pa tudi zaščito moralnega in materiialnega prava izumiteljev. Posl. Mate K1 a r i č le oredlazal nekatere izpremembe zaradi onemogočanja zlorab s strani komisije, določene v zakonu. Dr. Spaho je sprejel oredlazane spremembe ter je umaknil člene, ki so osebnega značaja, tako da ie zakon ostal čisto strokovnega značaja. Pri načelnem zlasovaniu ie bil zakon soglasno sprejet s 189 zlasovi, ravno tako pa takoi nato tudi v podrobni debati, nakar je prišel na razpravo zakon o nošenju orožja. Minister dr. K o r o š e c ie obrazložil predloženi zakon teT povdarial. da je bil že 1. 1922. sprejet zakon o nošenrn orožja. Ko pa se ie pričel ta zakon izvajati, so se pojavljale razne želie prebivalstva iz vse države. Tem želiam ustreza novi zakonski načrt, ker so se razmere zbolišale in je bilo zato mozoče omiliti nekatere določbe zakona iz leta 1922. Novi zakonski načrt je bil vsestransko proučen ter poslan v Izjavo tudi raznim zainteresiranim orzaniza-cijam. Ne bo se odvzemalo orožie. ki ima umetniško ali zgodovinsko vrednost ali na katero so vezane rodbinske tradiciie. Posl. dr. D r 1 i e v i č: »To ie cinizem. Puške so se že odvzele vsem. tudi onim. ki so se borili za osvoboienie in uiedinienje. Posl. dr. Maček zahteva, nai se puške puste vsem brez razlike, ker se drugače dela razlika med srbiianci in nrečani, ako se v prečanskih krajih ne dovoli nošenje pušk. Ker le dr. Korošec odklonil to zahtevo, ie nastal med poslanci velik hrup, zaradi česar je bil predsednik prisiljen prekiniti sejo. Po zopetni otvoritvi Je posl. dr. Maček ostro kritiziral partizanstvo. katero se hoče uvajati s predloženim zakonom ter je opozarjal na zlorabe, ki so se izvršile pri izdajanju dovoljenj za nošenie orožia. Posl. Ivan P u celi ie zahteval svobodo nošenja orožia za vse. Omenial ie. da imaio Črnogorci popolno svobodo nošer.ia orožja in da prihajajo celo ored sodišče r. orožjem; celo takrat se Km ne odvzame orožje kadar gredo v zacor. vendar oa k.i-ib temu ni nobenih zVTab. Posl. Dušan Ivančevič (KDK) Je do-tako ugotovil, da ie zakon-».d predlog izdelan vseskozi partizansko, ter ie navedel velike število zlorab, ki »o se pripetile pr: Izdajanju dovoljenj za nošenie orožia, zlasti v času volitev v Bosni in Hercszovni. Posl. Dušan Ivančvič (KDK) je dokazal, da se s oredlazanim zakonom dele državljani v privflizirane in neoriviligiTane in da se ž njimi uvaia neenakost tudi na tem polju. Predloženi zakon ie izdelan samo z ozirom na razmere v Južni Srbiji. Ne smejo pa biti merodaine razmere ene same pokraiine za vso državo. V svojem govoru je posl. Ivančevič ostro kritiziral postopanje ministra dr. Korošca, s čemer ie povzročil veliko razburjenje med klerikalnimi poslanci, ki so začeli razsajati nad poslanci KDK. Svetozar Pribičevič: »Glefte, kakšni so ti duhovniki. Kako izgledajo. To je strašno. Poglejte naše duhovnike, župnika Matico in opata Ivančeviča. kakšni kulturni ljudje so to in kako dostojno se obnašajo. Ti klerikalni svečeniki na so kar pobesneli«. Posl. Ivančevič le zakMnčB »vol govor v največjem hrupu ob 1.30. nakar ie bfla seja zaključena ter napovedana prihodnja za Jutri ob 9. dopoldne. Za debato o zakonskem predlogu glede nošenia orožia. je prijavljenih še 5 zovornikov. Danes bo Narodna skupščina odgodena Beograd, 30. marca p. Po Izvršitvi dnevnega reda bo na jutrišnji seji Narodna skupščina odgodena do 20. aprila. O tem je predsednik skupščine dr. Perič že obvestil predsednika KDK Svetozarja Pribičeviča. Verjetno ie, da se bodo v tem času sestali nekateri skupščinski odbori. Borba za neodvisnost najvišjega sodišča Burna seja zakonodajnega odbora. ~~ Vlada vztraja na zahtevi, da ima sama glavno besedo pri imenovanju predsednika kasacije Beograd, 30. marca p. Danes popoldne je hne' sejo zakonodajni odbor, ki je nadaljeval in zaključi raapravo o zakonu o ustroju sodSšč. Minister pravde le na seji pokazai tako partizansko pojmovanje, da je izzval splošno ogorčenje v vrstah opozicije Največja debata se ie vršila o imenovanju predsednika kasacijskega sodišča. Po ustavi m po načelih neodvisnosti sodnika bi se moral predsednik kasacijskega sodišča voliti, odnosno predlagati od sodišča. Minister Vujičič p.» ie zahteva1, da sme samo ministei sam pred'agati kroni predsednika izmed 60 kasacijskih sodnikov. Naravno ie. da otvarja ta določba vrata strahovitim zlorabam ziTasti. ker Je bil že ustvarjen precedenčni primer z imenovanjem dr. Cimiča za predsednika Stola sed-nrorice v Zagrebu, ki je bi' izbran za predsednika. čenrav le bi1 naimladši in po trditvah opozicije brez zadostne kvalifikacije za to mesto Svetozar Pribičevič ie v imenu KDK podal iziavo. ki io objavljamo na drugem mestu, da zaradi partizanstva ministra pravde KDK ne more sodelovati v razpravi nakar so t>os'anci KDK demonstrativno zapustili seio. Po odhodu poslancev KDK je vladna več;na skoro brez razprave defnitivno s/orejela zakonski predlog o ustrodstvu sodišč Debata se le pričela ob pol 5. popoldne. Po sprejetju zapisnika se ie razpravljalo o členih 4 do 13. ki so bili včerai rezervirani. Posl. DrlJevič ie predlagal razne izpremembe za Hrvatsko hi je opozoril, da le tudi za Slovenijo treba popraviti razna imena in tiskovne pogreške. Pri čl. 6. je posl. dr. Kramer predlagal, na} se k besedilu .sreska sodrišča vrše sodno obiast v prvi stopmdi. v civilnih pravdah, trgovskih predmetih, izvensnornih predmetih in ekse. kutivnih predmetih«, doda tudi »in v meničnih predmefh«. Predsednik Kosta Timotiievlč: Pri nas so za take oravde trgovska sodišča. Posl. dr. Ribar: D* pri vas. toda pri nas ni tako. Vladni deleeat Nestorovlč Je izlavf, da stoli na statiSIu. da so za te rade ve prisilna okrožna sodišča. Posl. dr. Maček: To ni pametno. Predsed. Kosta Timotilevič je nato pristal. da se besedilo popravi po predlogu dr. Kramerja. Nato se ie razvila debata o sedežih okrožnih sodišč. Čeprav ie bil v sekciii določen kot sedež okrožnega sod?ščn Ogulin, le vlada v zakonski predlog kot sedež vsta-vi'a Karlovac. Svetozar Pribičevič ie vprašal, zakad Je bila izvršen, tzprememba. Ako Je bil določen za sedež Ogulin, naj pač ostane Ogulin. Ni jasno, zakaj se orotežira Karlovac napram Ogulimi. KDK je sicer s političnega ozira vseeno, kje le sedež sodišča, ker so v obeh mestih njeni pristaši v oretežrri večSni. če pa ie že sekcija določila sedež v OguKnu, naj pri sklepu tudi ostane. Nato je pri še' na razpravo včerai rezerviran; člen 51.. ki govori o imenovanju predsednika kasacijskega sodišča. Minister pravde Vuličič le predlagal v imenu vlade, nai se ta člen glasi tako. d-, minister pravde sam izbere predsedn;škega kandidata izmed 60 kasacijskih sodnikov in ga predlaga '-raliu v imenovanje. Svetozar Pribičevič ie protestiral proti temu predlogu m naglašal. da je absolutno nesprejem'jiv. ker dovoljuie ministru, da izbere izmed 60 sodnikov kogar hoče. ne da bi se oziral na kvalifikacijo kandidata in na mnenje kasacijskega sodišča. Minister zahteva s tem sankcijo za svoie postopanje pri imenovanju dr. Cimiča za predsednika S'ola sedm-orice v Zagrebu. Na ta način si hoče dobit,- pravico, da lahko imenuje najmlajšega sodnika za predstojnika, kar Je nemogoča stvar. Hierarhija ie zlasti potrebna v vojski in pri sodiščih in zato tudi sodniške organizacije same zahtevajo uveljavijenle načela avtomatskega napredovanja. Kasacijsko sodišče naj samo Iz svojih vrst določi najsposobnejše člane kot kandidate za predsedniško mesto. Nikar ne ubijajte v narodu vero v nenristranost sodnih institucij. Nikar ne zapravljajte kredita, ki ga Je imela Srbija med narodom Uniči1« in pokopali boste na t, način najboljše, kar imamo, organizacijo naših sodišč. Pribičevič Je Izrazil začudenje. da tudi Demokratska stranka pristaja na tako reakcionarno določbo, ki je nasprotna tud; ustavni določbi, da so sodniki neodvisni. Apeliram na vas. Je dejal Svetozar Pribičevič. v imenu Srbije in v interesu velikih onih Junakov, ki so prelivali svojo kri za to državo. Ne bodite nedostoini potomci teh velikih Junakov. Minister Vnjižič je naglašal, da vztraja na svojem predlogu in da sprejema zanj popolno odgovornost. Svetozar Pribičevič je dokazoval, da je to protiustavno, ker se morajo po duhu ustave sodniki voliti iz lastnih vrst in da pravica ne pripada ministru pravde. Minister Vuiičil: Saj se volijo Slani kasacijskega sodiSča. Svetozar PribičevM: Tudi predsednik se mora voliti, ker je tudi on Član kasacijskega sodišča. Poslanec dr. Kramer se |e pridruHl izvajanjem Svetozarja Pribičeviča in opozoril na dve stvari. Predlo? ministra pravde po-menja izigravanje načela sodniške neodvisnosti, ki se je hotelo uveljaviti v novih zakonih, zlasti pa v zakonu o ustrojstvu sodišč. Točno je, da ima državna unrava interes na tem, da nudi predsednik naiviš-Jeea sodišča gotova politična jamstva. Toda ta garancija je že ustvarjena s tem. da je že pri nastavljanju vsakega kasacijskega sodnika dana pravica ministru pravde, da izbira med kandidati. Minister pravde hoče razširiti možnost, da izbira namesto med dvema ali tremi kandidati, ki bi mu jih predložilo kasacijsko sodišče, kar med vsemi 60 sodniki tega sodišča. Prav lahko pa si mislimo, da je vreden imenovanja za predsednika kasacijskega sodišča tudi odličen jurist, ki ni član kasacijskega sodišča, ki pa ga kasacijsko sodišče samo smatra za vrednega in era predlaga. Zakaj bi n. pr. g. Nestorovič ne postal predsednik kasacijskega sodišča v Zagrebu, ako bi ga to sodišče smatralo za vrednega? Minister pravde razširja na eni strani število kandidatov, na drugi strani pa omejuje možnost, da pride na mesto predsednika kasacijskega sodišča najboljši in najbolje kvalificiran jurist, tudi ako slučajno ni sam kasacijski sodnik. Nočem izraziti še drugega suma, je naglašal posl. dr. Kramer, ako mislim, da se zahteva od vlade to samo zaradi tega, da bi se imenovali za predsednike kasacijskega in apelacljskega sodišča samo oni, ki so po volji sedanjemu režimu. Svetozar Pribičevič: Na ta način lahko sumimo, da hoče vlada postavljati samo srbi-jance za predsednika kasacijskega sodišča. Posl. dr. Kramer je nadaljeval: Naša javnost bo ostala pod tem vtisom, ker ne vidimo nobenesra drucrega razlosra za to. Ako hočemo imeti jamstvo za objektivno imenovanje, naj kandidata za predsednika kasacijskega sodišča izbere, odnosno predlaga to sodišče samo. Če bosta vlada, oziroma minister pravde, vztrajala na tem predlogu, potem bo vsej naši javnosti jasno, da se bodo na to mesto v bodoče postavljali samo strankarski ljudje in bo prišla do prepričanja. da se hoče protežirati samo gotove pokrajine. Predlog Svetozarja Pribičeviča sta podpirala tudi poslanca Voja Lazič in dr. Maček. Minister pravde je vztrajal pri svoji zahtevi, češ, da itak stojimo pred krizo vlade in da bo ustvarjena širša konlicija, s čimer bo dana tudi mnogim iz sedanje opozicije možnost sodelovati pri imenovanju. Posl. dr. Maček: Povejte razloge, zakaj ste proti volitvam? Minister Vujičič: Ako se ustvari vlada širše koalicije, bodo ministri lahko tudi Hrvati in Slovenci, pa bodo lahko volili, kogar bodo hoteli. Svetozar Pribičevič: Mi nočemo, da bi ministri volili. Naj sodišča volijo. Povejte razloge, zakaj ne sprejmete našega predloga. Posl. dr. Drljevič je istotako podpiral predlog, naj se ne prepusti ministru pravde pravica imenovati predsednika kasacijskega sodišča. Strokovni referent ministrstva pravde Gjoka Nestorovič je skušal braniti ministra, kar je pa storil tako nespretno, da je izzval veliko revolto med opozicijo. Predsednik je nato zaključil debato in vladna večina je sprejela kot dodatek k členu 43. naslednie besedilo: bi Imela poino svobodo, da bi lih razmeščala. kakor bi hotela. Tudi v sekciji sprejete določbe glede disciplinskega postopanja se reakcionarnemu režimu ne dopadejo in naj bi se izpremetrile. Končno bi se vlada rada vrnila zopet na princip svobodnega zasedanja izpraznjenih sodniških mest. Te vesti, ki so se zvečer razširile v par. 'amentarnih krogih in ki jih je deloma v razgovorih »otrdii sam minister pravde, so med vsemi treznimi poslanci hi tudi med mnogimi, ki pripadajo večini, vzbudile veliko ogorčenje. Ako bo vlada zares poskusila izigrati vse pridobitve, ki jih daje novi zakon sodnikom, pridobitve, ki tvorijo edino jamstvo neodvisnosti našega sodstva, potem se bo sploh vsa sodniška reforma izpremeniU v pravo predpustno šalo, in vse dosedanje delo. da se osigura vsaj našemu pravosodstvu ugled ln veljava ter izrekanje pravice izloči iz neznosnih strankarskih bojev, le bi'o zaman. Poslanci KDK bodo z najskrajnejšimi sredstvi branili pridobitev novega zakona o sodnikih, kakor so bile formulirane v sekciji in se ne bodo ustrašili nobenih sredstev, da jih očuvajo. Zaenkrat je odločitev odgodena na drugo polovico aprila, a £e danes se sme reči: Če se vlada ne premisli in ostane pri svojih namerah, potem bo ia-kon o sodnikih izhodišče novih velikih političnih borb. Najsigurnejše jamstvo, da ostanejo pridobitve sodnikov očuvane, bo seveda, če se, kakor se to splošno napoveduje, med velikonočnimi prazniki strmoglavi današnji hegemonistični režim ter pride na krmilo vlada poštenih in treznih ljudi. Borba romunske opozicije za vlado Ostra in objektivna kritika profesorja Jorge. — Zdi se, da hoče prof. Jorga sam prevzeti vlado, izvesti nove volitve in nato sestaviti koalicijsko vlado Bukarešta, 30. marca, g. Na današnji seji poslanske zbornice je povzel besedo vodja nacijonalne stranke profesor Jorga. Vlada je do zadnjega računala, da bo Jorga nastopil proti narodni kmečki stranki ter tako nekoliko podprl vlado. Proi. Jorga je v dve in pol urnem govoru med drugim izvajal, da vlada kljub temu. da ji ie Društvo narodov z rešitvijo optantskega vprašanja zadalo veliko krivico, ne sme nastopiti proti njemu. Rumunija ne sme smatrati Društva narodov za svojega sovražnika ker ga bo v bodočnosti še potrebovala. Društvo narodov je institucija, ki je prevzela garancijo za mirovne pogodbe. Nato je govornik kritiziral vladne poskuse, oziroma poskuse zunanjega ministra Titulesca, da bi dosegel sporazum med Beogradom in Rimom, oziroma med Rimom in Parizom. Rumunija mora računati s sedanjim položajem in v bodoče opustiti take poskuse, ker bodo sicer njihovi nasprotniki nastopili proti Rumuniji. Rumunija se ne sme vmešavati v stvari, ki je ne brigajo. Prvi udarec za to je že prejela v Ženevi. , , Nato je govoril o notranjepolitičnem Jugoslavija in Italija Ljubljansko predavanje voditelja zemljoradnikov in bivšega diplomata g. Joče Jovanoviča položaju ln ostro kritiziral politične me. tode liberalne stranke, ki je s kratkimi presledki že pet let na krmilu. Te metode se v Rumuniji ne morejo več držati. Obtoževal je Bratiana. da je sicer ponudil narodni kmečki stranki sodelovanje v vladi, pri čemer pa je stavil take pogoje, da so bili za to stranko nesprejemljivi. Jorga je zahteval svobodne volitve. V zadevi bivšega prestolonaslednika Karola je izjavil, da je treba zadevo smatrati na nedoločen čas za rešeno. V nadaljnjem je zahteval demisijo vlade, ker je v interesu države, da jo nadomesti druga. Bratianu je na Jorgov govor takoj odgovoril in napovedal, da bo na vprašanja, ki jih je sprožil odgovoril v jeseni ob priliki debate o prestolnem govoru. Zagovarjal je liberalno stranko in naglasil, da bo stranka tako dolgo obdržala oblast, dokler narodna kmečka stranka ne da garancij v vseh stavljenih vprašanjih. Jorga je zopet povzel besedo in izjavil, da ne razume slabe šale, ki si jo ie dovolil Bratianu s tem, da mu obljublja odgovor v jeseni, ko bo imela država že davno novo vlado. Po njegovem mnenju bodo v novi vladi vse najvplivnejše politične osebnosti. Mussolini se je zopet prenaglil Rim, 30. marca o. »Giorna'e d* Italia« skuša nocoj ublažiti vtis, ki so ga v inozemstvu napravjle MussolinLjeve izjave lordu Rothermereu o potrebi revizije tri-anonske pogodbe. List naglaša, d* ie Italija vedno spoštovala mednarodne dogovor« ia da Je Mussolini samo izrekel svoje simpatije za Rothermereovo akcijo v prid Madžarski, za akcijo, ki Je angleškega in ne italijanskega izvora. O inozemskih listih, ki so napadli Musso'šoiJa, da rušj temelje miru, pravi »Giornale d' Italia«, da so s potvorjemimi besedami hoteli dati duška svoji protiitaliianski mržnji. V istem članku napada Ust po svoj,i stari na. vadi tudi Jugoslavijo, češ, da noče izpolnjevati svojih mednarodnih obveznosti. Obenem izraba začudenje, da se inozemstvo zaradi tega ne obregne ob Jugoslavijo. Reichstag bo razpuščen se le danes Berttn, 30. marca. g. Divji pretepi, ki so se včeraj odigrali na seji Reichstaga m med katerimi so poslanci metali pljuvalnike in ttntnike drug na drugega, so zasedanje dr. lavnega zbora podaljšali za 24 ur. Zdi se namreč, d* se debata, ki jo je bilo treba včeraj zaradi teh burnih dogodkov preki. niti, tudi danes ne bo mogla zaključki, ker se razburjenje med poslanci še ni dovolj poleglo. Nove volitve v državni zbor najbrže ne bodo prinesle velikih sprememb. V politih nih krogih prevladuje nazor, da ne bo pri* šlo do kakih temeljnih preorijentacij med desnico in levico, dasi lahko socijalisti ra. čunajo s prirastkom kakih 30 poslancev. Največ vpliva bodo imele nove volitve vse« kakor na pruski deželni zbor. Brez dvoma je. da bo we3marska koalicija, sestoječa iz centruma. socijalnih demokratov m demo. kratov, izšla iz teh volitev zelo ojačena. Na ta nafitn bo imela v deželnem zboru absolutno večino, dočim ji dosedaj manj« k a do tega en glas. To razmerje bo imelo na prusko upravo reJo velik vpliv in po s redno tudi na razmerje do državne vlade, ker )• Pru«*a največja nemška država. Berlin. 30 marca. %. Državni zbor je da* ne« t 200 proti 170 glasovom sprejel pro* rafiua f dodatnim proračunom, s katerim irem twR »asihri program. Glasova« eia m » vvdrfcUi 4 poslanci. Istočasno je tf> aprejet tudi naknadni proračun za leto Dr. Seipel obolel na influenci Dunaj, 30. marca, (he.) Državni kancelar dr Seipel je obolel na influenci. Civilna investigacija na Madžarskem ženeva, 80. marca. s. Pariški listi so, kakor znano, prinesli zaradi dosedaj nepoja- Pred izbranim in sila pazljivim, dasi ne preobilim poslušalstvom je sinoči ob 18. uri na povasbilo Akademskega kluba za Društvo narodov predaval o naših odnošajih do Italije narodni poslanec in predsednik zemljoradniškega skupščinskega kluba g. Joca Jovano-vič. Njegov govor je bil lepa harmonična celota; strogo v okviru teme je govornik resno in trezno brez patosa podal historijat naših nesrečnih pogajanj z Italijo ter je posamezne faze karak-teriziral s stvarnimi pojasnili in konkretnimi podatki, ki so bili doslej širši javnosti neznani, dasi je bila o poteku pogajanj v splošnem poučena. Predavatelj je posegel v čase. ko je bil sam še aktivni diplomat in je imel kot* poslanik Srbije v Londonu vpogled v vso nečedno igro, ki jo je vodila italijanska diplomacija zaradi Jadrana, Dalmacije, Trsta m Gorice ter Albanije preden je vstopila v svetovno vojno, med vojno in po sklenjenem miru. Gospod Jovanovič je ponovno pokazal, kako dvolična in neodkrita, toda sistematična in železno dosledna je bila vedno italijanska jadranska politika. Takoj v začetku vojne se je Italija pogajala na dve strani. V Berlinu je zahtevala koncesije od Avstrije, obenem pa je stopila v zvezo z antanto. Ponudbe z obeh strani je izigravala zdaj proti eni zdaj proti drugi skupini boju jočih se velesil, da bi čim dražje prodala svojo nevtralnost ali svoje sodelovanje v svetovni vojni. Za nevtralnost je zahtevala od antante Trentino. Trst in predominanten položaj v Albaniji. Kasneje je za vstop v vojno tem zahtevam dodala še Dalmacijo, Istro z vsemi otoki ter Gorico. Francija in Anglija sta pristali na to v londonskem paktu, Rusija pa se je temu upirala in privolila šele po porazu pri Gorlicah, ko jo je k temu prisilil nevzdržni položaj na )>ojišču. Kmalu pa se je izkazalo, da antanta z novim zaveznikom ni pridobila drugega, kakor novo breme, ker Italijani niso bili niti finančno niti vojaško pripravljeni za vojno in danes se lahko trdi. da bi bila svetovna vojna preje končana, ako bi se ie Italija ne bila udeležila. Ob mirovnih pogajanjih niso vse le pe besede Wilsonove imele nikakega uspeha. Italija se je za vsako ceno hotela izsiliti izvršitev londonskega pakta m z aktivno pomočjo italijanske vlade je d'Annunzio zasedel Reko. Francija in Anglija sta imeli posla drugod, zato se je morala naša država sama pogajati neposredno z Italijo. Prišlo je do prvega našega dlpk>matlCnega poraza v Rapallu, kjer se je na našem narodnem in državnem telesu izvršila amputacija. Italijani, ki so že o priliki koroškega plebiscita bili krivi naše nesreče, so nas zopet prisilili, da smo se morali odreči zasedenemu ozemlju. Ka-pallska pogodba je vsebovala tudi določbo o samostojnosti Reke, toda Italija ni spoštovala sklenjene pogodbe, marveč nam je odvzela kmalu nato se Reko. V rimskem paktu smo se morali odreči samostojnosti Reke. Javnost je mislila, da je s tem končana perijoda naših žrtev in da je nastopila doba miru in prijateljstva z Italijo. Toda Itali- donstvujuščimi, je izsilila od naše dr žave trgovinsko pogodbo z dne 9. ju- snjene indiskrecije vest, da bo odposlana . ^ je pritiskala na nas tudi Z make- preiskovalna komisija v Monošter zaradi ti- | jJ__foetfiln nH naše dr- hotapske afere z orožjem. V krogih glav-nega tajništva potrjujejo to vest. Gotovo je, da" je tročlanski odbor sporazumno odločil, da odide v Monošter preiskovalna komisija ki bo pa popolnoma privatnega značaja. Ni verjetno, da bi ta komisija začela delovati pred Veliko nočjo. V krogih glavnega tajništva Društva narodov je ta indiskrecija pariških listov napravila zelo neugoden vtia nija 1. 1926.. ki pomeni popolno zasuž-nenje naših političnih ln gospodarskih interesov italijanskemu hnperijalizmu. Ta trgovinska pogodba, ki je že ratificirana, je za nas mnogo slabša od net-tunskih konvencij; z njo je ogrožena naša meja. ker dovoljuje nakup nepremičnin ob vsej meji, v nevarnosti so naše parobrodarstvo, naša industrija in naši rudniki v Dalmaciji. Predavatelj je o nettunskih konvencijah omenih sledečo gorostasno zanimivost: Naši diplomatje ne vedo, da-li so te konvencije sprejete res v tej obliki, kajti naša delegacija je dala besedilo pogodbe Italijanom, da ga prouče. popravijo in redigirajo ter pošljejo v Beograd 1 Po vseh teh «prijatetjskih» pogodbah se pa šele začenja Italijanska ofenziva proti nam. S sistematično doslednostjo slede udarci: Prijateljski pakt z Albanijo (26. novembra 1926.). nota Musso-linijeva na vse velesile zoper našo državo. češ da pripravlja oborožen napad na Albanijo in hoče izzvati vojno (marec 1927.). pojačanje akcije makedon-stvujuščih. pakt prijateljstva z Madžarsko, ki je prava vojna koalicija proti naši državi in vojaška pogodba z Albanijo. Naša diplomacija 'e nI naučila tega, kar vedo in Po čemer se ravnajo vse države: Sklepati pogodbe z Italijo samo ob navzočnosti prič! Politične pogodbe z Italijo bi morala Jugoslavija sklepati vedno s posredovanjem zapad-nih držav. Gospodarska vprašanja se lahko rešujejo neposredno med obema državama, politična pa se tičejo miru v Evropi, zato bi jih morali tudi iz tega razloga reševati samo ob sodelovanju zapadnih velesil. Predavatelj se je dotaknil tudi vprašanja manjšin in povdarjal, da je tudi to splošno evropsko vprašanje, zato bi ga bilo treba obravnavati pred evropskim forumom. Naše zahteve napram Italiji bi morale biti vedno jasne in j točne: 1.) svobodno Jadransko morje, ] 2.) svobodna Albanija, 3.) Balkan balkanskim narodom, 4.) v Srednji Evropi naj odločuje Mala antanta, 5.) naše narodne manjšine morajo imeti pod Italijo iste pravice, kakor jih imajo ostali italijanski državljani. K sklepu g. Jovanovič omenja, da je imel dan poprej isto predavanje v srcu Šumadije, v Kragujevcu. kjer je narod njegova izvajanja, posebno o naših narodnih manjšinah v Italiji, pozdravil z enakim navdušenjem, kar priča, da smo en narod in da se ista bolest čuti na jugu daleč od neprijateija. kakor na severu tik ob nasprotnikovi meji. G. Jovanovič je žel za svoja stvarna izvajanja vsesplošno odobravanje poslušalstva. ki je predavanje tudi sicer pri markantnejših pasusih prekinjalo s pritrjevanjem in ploskanjem. G. Joca Jovanovič je prispel v Ljubljano včerai zjutraj z beograjskim br-zovlakom. Na kolodvoru so ga pozdravili zastopniki Akademskega kluba za Društvo narodov, ki so svojemu odličnemu gostu tekom dneva razkazali Ljubljano in ga spremljali tudi na Grad. kjer se mu je ob lepem pomladanskem vremenu nudila krasna panorama ljubljanske okolice in naših planin. Zvečer se je g. Jovanovič zopet vrnil v Beograd. Posl. Kujundžič postane postni minister? Beograd, 30. marca, p. V vladnih krogih se je nocoj trdovratno trdilo, da bo za ministra pošte imenovan radikal Bogoljub Kujundžič. Ukaz o njegovem imenovanju bo baje podpisan v najkrajšem času. bržkone v nedeljo ali ponedeljek. Proračun mariborske mestne občine „Italia" bo plula preko Ljubljane Rim, 30. marca. g. Zrakoplov «ItaKa», ki ga je general Nobile opremil za ekspedicl« jo na severni tečaj, bo, ako bo vreme ugodno, med 10. in 20. aprilom zapustil Milan. «Italia» bo letela po progi Benetke« Trst«LjuHljana*Dunaj. Z Dunaja bo phil v Poznanj, kjer je že pripravljen poseben hangar za zrakoplov. Polet v severne kra. ie se bo pričel koncem aprila, nikakor pa ne pTei. dokler ladja «Citta di Milano*, ki nosi vse ostalo, ne prispe na Spitzberge Nemški letalski vztrajnostni rekord prekosen Maribor, 30. marca. V začetku nocojšnje seie občinskega sveta, ki je nadaljevala s proračunsko razpravo je bil soglasno spreiet predloz odbornika E r ž e n a. da se mestna občina izjavi za podaljšanje stanovanjske zaščite, ter protestira proti nameravani predail vseh stanovanjskih skrbi občinam. V proračunu se I. poglavje (splošna mestna uprava) ni dosti soremenilo. Po prejšnjem osnutku ie znašal orfmanikliai 2,627.680 sedaj pa znaša 2.357.000 Din. Potrebščine so namreč 3.340 900. kritie na 983.900 Din. II poglavie (uprava imovine): potrebščine 426.552 kritie 476.730. Prebitek 49.822 (prej primanjkljaj 1.332.178). To ooglavje se je popolnoma preuredilo na ta način, da se je za popravo starih mestnih hiš vzelo skup no 50.000 Din. kot- ootrebščine za trise, v katerih ie voiaštvo. na samo to. kar vojaški eTar faktično daie. t. i. 30.590 Din. III. poglavje (mestna podjetja In davščine): kritje se ie zvišalo z skladom za od- Obsodba slovenskega komunista v Rimu Rim, 80. marca. o. Poleg nekaterih drugih razprav se je danes vršil pred posebnim tribunalom za zažčito države tudi proces proti 201etnemu slovenskemu komunistu Franu Plečniku iz Skednja pri Trstu, ki je 1. maja pret leta v neki tržaški kavarni razdeljeval komunistične letake. Zato je bil obdolžen, da ščuva prebivalstvo k oboroženi vstaji proti režimu in da je s tem zagrešil dejanje, ki bi utegnilo povzročiti državljansko vojno. Plečnik je bil obsojen na 4 leta ječe. Italijanska kuratela nad Albanijo Rim, 30. marca. o. Ili as beg Vrloni, «.1* banski zunanji minister, ki se je na povrat« ku iz Londona, Pariza in Ženeve ustavil za nekaj dmi v Rimu, je včeraj izjavil uredni« ku lista »Giomalle d' Italia»: »Bil sem spet v palači Chigi in imel dolgo razgovor z Mussolinijem. Govorila sva o vprašanjih, ki bodo čimprej rešena in ki bodo še dalje okrepila zveze politične solidarnosti med Italijo in Albanijo.« Govoril je tudi o kon« kordatu z Vatikanom, glede kaftrega so pogajanja že znatno napredovala, o veliki pomoči italijanskega Rdečega križa v Al« baniji in Italijanskih delih, o katerih je mi« nister izjavil: »Mnogo so že naredili Itali« jani v Albaniji in mnogo še bodo. Indu« strijska podjetja, ki so bila ustanovljena v Valoni, in kmetijsko podjetje v Skiaku se prav lepo razvijajo. Politika, trgovina in kultura so one tri osnove, na katerih j« zgrajeno itaKjansko*aIbansko prijateljstvo.* Iz madžarske politike Budimpešta, 80. marca. a. Na seji zunanjega odbora poslanske zbornice je podal zunanji minister Valko na podlagi zadnjih sej Sveta Društva narodov obširne informacije o monoštrski aferi, dalje o razsodišč-nem sporu, ki je nastal z Rumunijo zaradi razprave o posestvih in o protestih, ki jih je dobilo Društvo narodov proti tako zva-nemu zakonu o numerusu claususu. Odbor je nato soglasno sklenil, da izreče zunanjemu ministru, generalu Tayosu, predvsem pa grofu Apponyiju, borcu za razsodi seno vprašanje, najtoplejšo zahvalo. Ravno njemu se je posrečilo, da je visoko dvignil prestiž madžarskega naroda. K poročilu zunanjega ministra je podal grof Apponyi še nekatere podrobnosti o razpravah glede posesti nakar je sledila debata o poročilu zunanjega ministra in splošnem političnem položaju. Budimp»S*m, SO. marce M©d ministr- skim predsednikom grotom Bethlenom in bivšim pravosodnim ministrom Nagyjem je prišlo zaradi objave nekega članka v op-tantskem vprašanju do spora, ki je prive-del do izstopa dr. Nagyja iz vladne stranke. Istočasno je zahteval grof Bethlen, da se spor razčisti pred sodiščem. Afera je bila danes na intervencijo zunanjega ministra Valjka urejena mirnim potom, tako •) Včeraj je sprejela spodnja zbornica s 387 proti 10 glaso* vom zakonski načrt, s katerim se priznava ženskam volilna pravica. Pred novim razpustom japonske zbornice Tokto, 30." marca, (lo.) Politični položaj se je zadnje dni zdo poslabšal. Računa se 9 skorajšnjim razpustom zbornice, ki je zaradi dejstva, da sta opozicija, kakor vladne stranke enako močni, nezmožna vsakega produktivnega dela. Volitve bi se vršile v tem slučaju jeseni Naši Kraji in ljudje Likvidacija železnicarske gospodarske poslovalnice v Ljubljani Poslanci dr. Kramer. dr. Žerjav, dr. Pivko ta PetejaD so posredovali Pri prometnem ministru, da prekliče odrejeno zatvo-ritev gospodarske poslovalnice železničar, lev v Ljubljani. Pos>. dr. Kramer je prejel včeraj od prometnega ministra odgovor, v katerem mu sporoča, da ne more pristati na omenjeno zahtevo, češ, da je bila gospodarska posiovatoica osnovana pod bivšo upravo južne železnice, za konzumne zadruge državnih uslužbencev pa obstoja posebna uredba, po kateri se imajo te zadruge formirati. Glede na navedbo omenjenih štiri po. s'ancev, da se v gospodarski poslovalnici nahaja še za 6 milijonov dinarjev b!aga m bj zato železničarji zaradi 'ikvidacije utrpeli znatno škodo, pravj prometni minister, da izhaja iz tega dejstva, da gospo, darska poslovalnica ni siedila njegovi odredbi z dne 4 maja 1927. ter pravočasno pristopila k likvidaciji; po tej odredbi ne bi bila smela kupovat-' več blaga in bo minister zaradi tega odredil preiskavo. Kako neutemeljen je odgovor prometnega ministra, izhaja že iz od'oka prometnega ministrstva F. O. br. 12401 i; dne 24. jutrija 1927, ki ga ie podipisal generalni direktor Gjuričič in ki pravi med drugim: »Ker gospodarska poslovalnica po poroči hi direkcije ne dolguje ničesar več železniški upravi na račun posojila in inventarja, more fz sedaniega svojega kapitala še nadalje vršiti nabave življenskih potrebščin.« Po dobljenih informacijah je včeraj posebna komisija ministrstva za promet pregledal poslovanje pri gospodarski poslovalnici žeiezničariev. Našla je seveda vse v popolnem redu. * K temu poročilu, ki ga Je objavil včerajšnji »Slovenski Narod«, nam pošilja ljubljanski oblastni odbor Udruženja jugo-slovenskifo narodnih železničarjev izjavo* ki pravi med drugim: Zveza jugoslovensikilh železničarjev, ki Je prešla po združitvi v sestavni del Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev je od prevrata sem stremela za tem. da se osnuje za železniško osobje v Sloveniji posebna Nabavljalna zadruga Osnova ie b'la podana tudi v uredbi iz leta 1920, ki Je s t. Januarjem 1922 dobila ve'javnost zakona, da se osnuje »(Nabavljalna zadruga«. Oblastni odbor Je ves čas predlagal pismeno in ustmeno, da se osnuje zadruga na prej označeni osnovi zakonite uredbe. Uspeli nismo iz razlogov, ki jih bomo še pojasniti. Zadruga se tii ustanovila ne za časa južne železnice in ne po podržavlje-nju Južne že'eznice. Ugotavljamo, da je Gospodarska poslovalnica od leta 1924 do 1. aprila 1926 posiovala prehodno na osnovi odloka ministrstva za promet. S 1. aprilom 1926 pa ni bilo več zakonite podlage, ker Je s tem dnem bila vezana direkcija drž. že'eznic v Ljubljani po proračunu in finančnem zakonu na določbe zakona o državnem računovodstvu in glavni kontroli. S strani oblastnega odbora UJN2B nd bilo nikdar nobenih intrig proti Gosj>odar-skj poslovalnici. Društvo je zastopalo stališče, da le brezpogojno potrebno osigurati s'ovenske železničarje v pogledu nabave življenskih potrebščin s pravilnimi in v zaikonu osnovani mi ustanovami — zadrugami. Tega predloga oz. prošnje niso hoteli sprejeti in izvesitj ne direkcija državnih železnic Ljubljana in ne generalna direkcija, odnosno ministrstvo za promet Odlok ministrstva za promet št. 79.031 od 4. maja 1927 ter naknadni odiok od 30. decembra 1927 je bil izdan proti osnovane-mu predlogu Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev. Zaradi tega odpade vsak očitek na rovaš našega Udruženja. Prehrana oz. oskrba slovenskih že'ezni-čarjev z živlienskimi potrebščinami v sedanjih težkih gospodarskih razmerah in v očig'ed nezadostnim plačam železničarjev je predpogoj za vzdrževanje in napredek prometa na naših železnicah. Ako hoče kdo iz tega vprašanja narediti vprašanje političnega prestiža ali prest'ža posameznih oseb, dela ta direktno v škodo ne samo s'o-ven-ckih železničariev. nego tudi v škodo slovenskega gospodarstva. Slovenski železničar); niso zaslužni s svo Jim delom ob in po prevratu tekom 10 let. da se jiih v letu prve desetletnice skupne narodne države hoče 'meti za obiekt eks. ploataciie politike in posameznih upravnih že'ezniških funkciionariev. Nastop UJNŽB le bil stvaren in pošten l.n bo tudi slel ali prej dovedel do popolne veljave zakona in pravice. Danes! Ljubljenec filmske publike Danes! Igo Sym v kinu Ideali Premijera njegovega najlepšega filma! Izpoved vojnega kurata Krasna drama iz dobe svetovne vojne. — V glavni vlogi Igo Sym, Dagny Serwaes in f K. Noll (znan kot «Dobri vojak Švejk») Izredno lepa vsebina. Čudovite slike. Ta film je Imel na Dunaju in vsepovsod Oglejte si Predstave pol 8. ta 9. N« ^mudite ta Sporedi uri. Nabavite si takoj potrebne vstopnice ta Illm! pri blagajni KINA IDEAL. Ob?*nske volitve pri Št. Jiiriu ob Taboru Št. Juri ob Tabora, 29 marca V nedeljo se bMo vršile pri nas ponovne občinske volitve Pri prvih volitvah, ki so se vršile ist^asmo kakor v drugiih celisko-vranskega okraja, so klerikalci doživeli nepričakovano hud poraz Izguba te velike občine ilh le seveda zelo bolela in napeli so vse strune, da svoj poraz popravijo. Res se Hm Je posrečilo doseči, da so bile volitve razveji a v'i ene. čeprav za to ni bito nobenega utemeljenega vzroka. Umevno le, da Je bila proti razveljav-IJenju vložena na upravno sodišče v Celju pritožba, kj pa do danes še ni rešena. Veliko županstvo v Mariboru ie bilo na-prošeno nai počaka r razpisom novih volitev do rešitve te pritožbe česar pa ni hote'o storiti. Tudi ni ugodilo utemeljeni zahtevi, naj razpiše nove volitve tako. kakor je v takih primerih običajno, to Je na podlagi starih kandidatnih t'st ta že potr. jenega volilnega iment. Ko se je neznanemu prite-pencu zazdelo, da je svojo žrtev docela ukrotil, je še enkrat nujno zahteval, naj mu Langusova izroči denar. Medtem si je Polonca nekoliko opomogla od strahu ter jela tiho odgovarjate, da nima nikakega denarja. Izrazila se je celo: »Naredite z menoj, kar hočete, denarja vam ne morem dati!« Videč svojo žrtev v popolni onemoglosti. ie ropar priče! brskati po sobi, a ni naše* nič primernega plena. Po več minutah se je končno obrnil zopet k Polonci in ii posvetil še enkrat v obraz, nakar se ie okr eni' proti oknu ter čez ramo govoreč še enkrat nagiasil: »Grem! Vendar: čuvaj se in ne črhni nikomur besede!« Na.;o ie skoči! skozi okno ter izginil v temno noč. Prestrašena služkinja je prišla do sape in glasu šele čez par minut, nakar je priče^ kričati, da je spravila pokonci vse domače v hiši A'arm:rani so bili tudi sosedje ter se ie nekaj odločnejših mož in fantov po razjasnjenju zadeve podalo na zasledovanje drznega roparja, ki to pot ni dosegel namena, prikopati se do denarja. Zasledovanje je ostalo brez uspeha. Še tekom noči je bil razburljivi nočni dogodek prijavljen orožnikom v Radovljici, ki Je ukrenila vse potrebno, da spravi nevarnega nočnega obiskovalca čimprej pod ključ Iz pripovedovanja napadene služkinje sJedi. da je bil ropar sicer Slovenec, vendar ne domačin. Kljub strahu, ki ga le prespala Langusova tekom usodne četrt ure, je namreč dobro opazila, da se neznanec pači, ker je govoril nekaj besedi v primorskem narečju, nakar je skušai govoriti tudi hrvatski. dinarja KINO «LJUBLJANSKI DVOR» Tatvine mlade nezakonske matere Ljubljana, 30. marca Bizoviške perice, šentviške in posavske mlekarice so že dalje časa v skrbeh in zadregah. »Strašno ie to,« pravijo. »Pustiš v Ljubljani na cesti voziček, pa ti izgine iz nJega, kakor bi mignil, zavoj perila, mera mleka, ah' pa tudi — bes te lopni — izgine kar ce1 voziček, pa ga išči potem jx) vsej Ljubljani!« Preklicana reč, včasi Ljubljana res ni bila tako nevarna. Mlekarice so puščale vozičke kar po cele ure na ulici ta se pomenkovale s prijateljico, ki Je služfa v tej ali on hiši. In perice, sedeče pri poI'ču v gosriinici. niso bile nit' malo v skrbeh za svoje »ipunklje« opranega ali še neopranega perila POD JARMOM STRASTI Tragedija žene brez duše. Greta Garbo, John Gilbert 7 dejanj o demonski ženi. Predprodaja vstopnic dnevno od 3. ure dalje. Predstave ob: 5., Yi 7., % 8. in H 10. Vkljub visokim nabavnim stroškom od danes dalje cene znižane za 2 Din pri sedežu. KINO DVOR Telefon 2730. Detektiv Močan ie včeraj našel sled za tatovi in je kot prvo aretira' žensko tatico. Včeraj popoidne so ga poizvedovanja za tatovi privedla celo v Jarše, kjer se je zglasil v neki stanovanjski baraki. Njegovega prihoda se ie 261etna Danica Tomazinova, pristojna v Doljane (srez Krško) hudo prestrašila. »Mhm!« je menil detektiv, ki mu Je bila Danica že dobro znana, »na pravo sem nalete1!« Jel je žensko spraševati to in ono in Je spravljal Tomazinovo v čedalje muč-nejšo zadrego. Poleg barake ie bil detektiv videl stati zeieno pleskan štirikolesni voziček, ki ga je Po opisu prepozna* kot last sluge v državni realki Franceta Ma-rinška, v čigar klet ie bi! v noči na 18. t m. izvršen drzen vlom. In Tomazinova je bila svoj čas Marinškova služkinja . . .. Detektiv je takoj nato izvršil hišno preiskavo, Iti je daia presenetljiv rezu'tat. Izvlekel je na dan Marinškov lonec z 18 kg svinjske masti, dalje vrečo krompirja, ne-kai suhega mesa in druga živita. To pa še ni bilo vse Iz raznih skrivališč je znosil na kup celo zaJogo pericam pokradenega perila, v škatlah je na.letel na različno zlatnino, v skrinji je bilo skritih več parov čevljev, kij so bili že obuti v tuje noge itd. Takoj po končani preiskavi ie detektiv napovedal Danicj aretacijo. Nesrečnice se je ok'enil tudi 21etni nezakonski sinček in sta tako odšla oba na policijsko direkcijo. Tamkaj so tudi že tja sprav'jeno blago sortirali in je oškodovani Marinšek prejel ukradene jestvine ter voziček zopet v last. Tekom zasliševanja je Tomazinova priznala skoro vse tatvine. Izpovedala - je, da se je splazfa 18. t m. že pred mrakom v avlo realke in se ponoči vtihotapila v kiet. Priznala je dalje, da ie tamkaj vlomila že dvakrat prej. Pozneje se je omejila na pojasnjevanje tatvin perila, nikakor pa ni hotela povedati, kie ie pokradla zlatnino. Ker obstoja sum, da ji je pri vseh tatvinah drugovai njen ljubimec, skupno z njo v baraki stanujoč.; 421etni Valentin O., doma nekje s Koroškega, so detektivi še tekom noči aretirali tudi njega. Oba sta zaenkrat, do končanega zasliševanja, spravljena v policijskih zaporih. Nedolžnega dečka pa bodo po rešitv,- nujne policijske vloge oddali v sirotišnico. Sivi ali drap Din 189* (Bivša Mahrova šola). Ljubljanska drama Začetek ob 8. zvečer. Sobota, 51.: Zaprto. Nedelja, 1. aprila ob 3. popoldne: Pasijon-ska igra I. N R. I. Izven. — Ob 8. zvečer: cSestrična iz Varšave*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 2.: I. N. R. I. Izven. Torek, 3.: I. N. R. I Izven. Sreda, 4.: I. N. R. I. Izven. Četrtek, 5.: I. N. R. I. Izven. Ljubljanska opera Začptpk ob pol 8. zvečer. Sobota, 31.: Zaprto. Nedelja. 1. aprila ob 8. popoldne: . Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob jx)l 8. zvečer: . Ker se vrši drevi generalna skušnja za , pri katerem sodeluje celokupni dramski ansambel in del opernega, osta neta danes obe gledališči zaprti Nedeljska predstava članstva; obenem ž njim je bilo imenovanih 5 poljskih umetnikov. Pergolesijeva cStabat mater* v Mariboru. Dne 5 in 6 aprila bo orkester mariborskega gledališča izvajal znamenito klasično Pergolesijevo skladbo cStabat mater* Skladba je zelo zanimivo in globoko delo. ki izraža religijozno nastrojenje velikega tedna. Za prireditev vlada veliko zanimanje. Štiridesetletnica Mihajla Markoviča. V bližnjih dneh bo slavil v Zagrebu 401etnico gledališkega delovanja ugledni, širom Jugoslavije znani član zagrebškega gledališča Mihajlo Markovič. Deloval je ko! gledališki umetnik, režiser in igralec ter ima za sabo Ifipe usr>ehe svojega neumornega truda. Zagrebško gledališče bo uprizorilo na dan njegovega jubileja Nušičevo komedijo podaja Draga S. Jankovič zanimivo in lepo sliko rodbinskega življenja, dočim najdemo v spisu <2eni od žene*, ki ga je objavila Lepa pop Hrističeva, mnogo dragocenih zrne o današnji ženi, o njenih stremljenjih itd., ki jih bo s pridom preči-tala tudi vsaka slovenska žena. Obe knjigi toplo priporočamo. Pomenljivi spis iz najnovejšega ruskega slovstva. Nemška kritika označuje spis N. Ognjeva »Dnevnik šolarja Kostje Rjabceva*, ki je te dni izšel v nemškem prevodu, kot eno najzanimivejših del nove ruske literature. Ognjev opisuje sedanje ruske razmere z vidika petnajstletnega dečka. «Slovan8ky Prehled* o Otonn Župančiču. Najnovejša številka znane češke revije za kulturno in politično spoznavanje Slovanov «Slovansky Prehled» je objavila študijo o Otonu Zupančiču, ki jo je spisal France Koblar. Urednik cSlov. Pfehleda> Adolf Cer-ny, sam pesnik in priznani prevajalec iz slovanskih literatur, je lejx) počešil Zupančičeve pesmi: cSlap*. , ki prvikrat sintetično obravnava ta literarni pojav v Rusiji. Lnžiško-srbsko - nemški slovar. cMatica Srbska» v Budišinu je izdala prvi zvezek dva dela obsegajočega nemškega slovarja za srbsko - zgornjelužiško narečje. Slovar je sestavil Jurij Kralj. To je prvi večji poizkus, da se zbere in ohrani besedno bogastvo tega polagoma ginevajočega slovanskega jezika.. Domače vesti • Poljedelski minister na Inšpekcijskem potovanju. Poljedelski minister dr. Stanko-vič, ki se je udeležU Biankinijevega pogreba, je včeraj odšel iz Splita v Šibenik in severno Dalmacijo, ter Je tekom dneva pregledal nekatere državne poljedelske ustanove. Pred odhodom se je posvetoval s splitskim oblastnim odborom. Danes dopoldne ob 10. bo prispel v Zagreb, kjer bo Istotako pregledal poljedelske ustanove in obenem v zastopstvu poštnega ministra prisostvoval svečani otvoritvi avtomatske telefonske centrale. • Proslava jubilejnega leta. Uprava Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov je pričela s pripravami za proslavo preboja solunske fronte in dneva ujedinjenja pod protektoratom kralja Aleksandra. Proslava bo obsegala celo vrsto svečanosti, med drugimi posvečenje kapele in spomenika na Ceru in na Gučevu, posvečenje grobnice v Beogradu ter mavzoleja v Solunu. • Zračni promet za rezervne oficirje. Zaradi spomenice rezervnih oficirjev in bojevnikov je Društvo za zračni promet odobrilo trikratno vožnjo na leto z avijoni za polovično ceno vsem onim oficiriem. ki uživajo znižano vozno ceno na državnih železnicah. Rezervni oficirji, ki se hočeio poslu-žiti te olaišave. nai se obrnejo na centralno upravo, da se jim žigosajo železniške legitimacije. • Udruženle rezervnih avljatlkov. Rezervni avijatiki se dne 1. aprila sestanejo na kongresu v Beogradu v novem poslopiu tamkaršnje univerze. Kongresa se udeleže delegati iz Ljubliane, Beograda, Zagreba. Novega ?ada. Saraieva. Skoplia in drugih krajev. Kongres bo obravnaval o ustanovitvi organizacije rezervnih aviiatikov. • Izlet angleških zdravnikov po Jugoslaviji. Dne 5. aprila bo prispela v Zagreb večja skupina angleških zdravnikov z namenom, da prepotuje zapadno polovico naše države. Spoznati žele naše gorske kraje in naše Primorje. Organizacijo potovanja teh Angležev je prevzelo Društvo za tujski pro met. Potovanje se bo vršilo z avtomobili. V Zagrebu bo družba ogledala higiienski institut Rockefellereve ustanove in etnografski muzej. Iz Zagreba jih bo vodila pot na Sušak v Kraljevico in Crikvenico. na Plit-vička jezera, v Bosno, Dalmacijo in Črno goro. Na povratku bo prispela družba 20. aprila preko Novega mesta v Ljubljano, odkoder bo že zvečer istega dne odpotovala na Bled: naslednjega dne si bo ogledala Bohinj ter se 22 aprila preko Jesenic odpeljala v Nemčijo. • Morganova Jahta v našem mortu. Pred-snočnjim je prispela v Dubrovnik luksuzna Jahta »Corfar« ameriškega mrliiaderja M organa. Včeraj popoldne je iahta odplula iz Duhovnika vzdolž naše obale. • Bolgarski dijaki na naših vseučiliščih. Po vesteh iz Beograda bo naša vlada bolgarskim visokošolcem dovolila, da smejo študirati na naših univerzah, zahtevala pa bo od bolgarske vlade garanciie. da se prepreči možnost, da bi iz Bolgarije prihajali v našo državo ljudje, ki bi s svojim nepremišljenim postopanjem motili naše odno-šaje z Bolgarijo. • Protestna zborovanja delavcev. Z novim davčnim zakonom so delavcem davki znatno zvišani. To ie vzbudilo med delavstvom mnogo nezadovoljnosti. Številne de- ^ lavske organizacije pripravljajo protestna zborovanja. • Reorganizacija naše obrežne plovitbe. Prometno ministrstvo ie sklenilo, da popolnoma reorganizira naš obalni promet na morju. Ministrstvo zavzema stališče, da .ie na našem Jadranu preveč ladii določenih za obrežni promet, kar ni niti v interesu dobre ureditve prometa, niti v interesu naše trgovinske mornarice, ker so ti parobrodi večinoma stari in jih je treba zameniati z novimi Ln modernimi. Zato ie ministrstvo zavzelo stališče, da se služba pomorskega prometa poveri samo velikim in močnim družbam, ki nudijo garanciie za dobro in redno službo. Manjša podjetja bodo morala likvidirati, ker jih prometno ministrstvo ne bo več subvencioniziralo. Na ta način bosta v bodoče obstojali samo dve družbi, namreč Jadranska plovitba ln Dubrovačka plovitba ki bosta vršili vso službo obrežnega prometa na našem morju. Le v Boki Kotorski bo še nadalje vršila službo družba »Boka«, na Skadarskem jezeru pa Jadranska ska-darska plovitba. * Smrt našega rojaka v Brnu. V Brnu je te dni umrl naš dvorni svetnik dr. ing. Peter Kresnik, profesor za vodne gradbe na ondotni nemški tehniki, v starosti 78 let. Pokojnik je bil rojen v Vuzenici ob Dravi in je dovršil tehnične študije v Gradcu. Leta 1873. }e bil asistent na graški tehniki; potem je služboval nekaj let pri generalni inšpekciji državnih železnic ter se nato ha-bilitiral na nemški tehniki v Brnu. kjer je pred leti v činu dvornega svetnika stopil v pokoj. Kakor je bil marljiv kot dijak, tako je tudi kot Inženjer bil delaven in ni imel časa za razvedrilo. Plod njegovega dela je bilo obilo teoretičnih in praktičnih razprav v vodogradbeni stroki ln ni ga med nami :nženjerja, ki bi ne poznal njegovih del ter iih ne vporablial. Bil je blagi pokojnik tu-di tako postrežljiv in dober prijatelj. Ohranimo mu časten spomin! * Pogreb vzornega, tragično preminulega posestnika. Tz Slovenjgradca nam ooročajo: V četrtek ob 4. popoldne ie bil pokopan 32 let stari posestnik, gostilničar in trgovec Anton Obel v Starem trgu pri Slovenigrad-cu. Kako le bil pokojnik priljubljen, le pokazal njegov pogreb. Spremila ga ie na zad n* pot! doka vrsta kmečkega ljudstva lz bližnje in daljne okolice, meščanstvo 1 ž Sloventgradca in h Dravske doline ter številni sorodniki. Pred hišo in na grobu so mu zapeli pevcl-domačini, na grobu s.ta se poslovila od pokoinika v lepih besedah župnik Jurko iz Starega trga ter šolski upravhe!' Kopač, slednji v imenu gasilcev, ki so prihi- teli Iz vseh krajev, ker je bil pokojnik ustanovnik gasilnega društva v Starem trgu. O Oblovi nenadni smrti je »JutTO< že poročalo. Sam le pomagal valiti velik sod vina preko stopnic v klet; pri tei priliki mu je spodrsnilo in mu je sod zdrobil glavo. Zapušča vdovo iz ugledne Mravliakove rodbine pri Sv. Antonu na Pohorju, s katero je bil komaj 2 leti poročen ter 2 otroka, stara 1 leto in 14 dni. Blag mu spomin! * Domžalska brezžična oddaina postaja. V ponedeljek 2. aprila bodo betonirali temelj za stanovanjsko kolibo. Dolga bo 12 m široka pa 9 m. V notranjosti bo 6 prostorov določenih za stanovanje postaji pride-ljenega osobja. V skladišču ljubljanskega glavnega kolodvora ie vagon raznih za oddajno postajo namenjenih aparatov. Ko jih bo pregledal carinski urad. bodo s tovornim avtomobilom prepeljani v Domžale. Pribod-teden bodo popravili dovozno cesto k~ ♦ Brzovlak Zagreb-Dunal ▼ silnem viharju. Brzovlak Zagreb-DiraaJ je predvčerajšnjim z veliko zamudo prispel na Dunaj. Vzrok zamude Je bil silen vihar, ki Je divjal na avstrijskih tleh in ki je pri Gunt*ams-dorfu odtrgal streho na nekem spalnem vagonu ter jo vrgel v bližnji vinograd. Vagon st- morali na bližnji postaji odkloniti. • Dva naša vojaka zašla na ItaUianskl teritorij. Te dni sta dva naša voiaka od obmejne straže, ki sta hodHa ob meii, sluča,-tiD zašla na italijanski teritorij in tako do-sj.it la v Ilirsko Bistrico Ko sta opazila ita-liianske stražnike, sta se prijavila italijanskemu oblastvu. Italijani so iu eskortirali v Trst in od tamkaj na Reko. kjer sta bila t,-rečena policiji na Sušaku. Iz Ljubljane o_Občni zbor Vodaftove družbe y Ljub liani bo danes v soboto 31. t tn. ob 30. v prostorih Zveze kulturnih društev v Kazini. Vabimo nstanovnike in člane, da se občnega zbora udeleže. u— Poziv nacljonaflstom! Pozivamo vse brate ln sestre, da se gotovo udeleže pogreba tragično preminulega brata Cirna Pivka, k* se bo vršil Mames, v soboto, ob 16. uri izpred glavnega ko'odvora. — Or Juna. 679 nji tem objektom. Domžale bodo s to moderno napravo dosti pridobile in ie Trzincem lahko žal, da je niso marali imeti na svojem svetu. • Da ne naredimo krivice, moramo popraviti svoje nedavno poročilo o ustanovitvi veteranskega društva v Ptuju. V tem poročilu ie omenil pisec med drugim, da je b;l izvoljen za predsednika g. Vedernjak, »čigar sinovi so leta 1908 pretepali narodnjake«; Ta trditev je v toliko netočna, ker se nanaša kar na splošno na vse sinove, dočim je treba resnici na ljubo ugotoviti, da gre le za dva najstarejša brata, dočim sta oba mlajša brata zavedna narodnjaka, ki sta se in se še aktivno udeležujeta dela v naših narodnih društvih. Da tema dvema ne naredimo krivice, s tem naše prvotno poročilo lojalno popravljamo. _ Snažen!** za Vel ko noč bo lahko, če boste čistili pohištvo prepro. se, posteljnino in tla z prahožerom Elektro* fux. Informacije daje: TEHN A DRIZBA z o z. LJUBLJANA, Mestni trg 25 /1 telef 25—80._ • Opozorilo trafikantom. Vsled razglasa uprave državnih monopolov v Beogradu sme biti v prometu cigaretni papir s starimi ovoii po 50. 80 in 90 par le še do 1. julija t. U ker bo po navedenem času v prometu samo cigaretni papir z ovoji po 0.65 in 1 Din ln se bodo prestopki strogo kaznovali. • Miss Zagreb 1928. Jury natečaia zagreb Škega Balkan-kina za miss Zagreb 1928 je predvčerajšnjim povabil 19 kandidatk, katere je izbralo občinstvo, da od ntih izbere deset najlepših Izbiranje je poteklo v najlepšem redu. Vse mlade dame so se držale hrabro in vsaka le skušala da se čim bolj odlikuje Ker le končna izvolitev zelo težavna, bodo vse kandidatke v kratkem na javni matineji fotografirane in bo juryia na podlagi fotografij končno določila, katera je nailepša Najlepša dobi potem častni naslov »Miss Zagreb 1928 < • Naša emigracija v januarju 1928. Po sta tističnih podatkih izseljeniškega komisarija-ta v Zagrebu se ie izselilo v januarju lz naše države 1192 osem napram 982 v januarju lanskega leta, torej 210 več Iz Hrvatske ln Slavonije se je izselilo 385. iz Dalmacije 318. iz Vojvod'-ne 185. Iz Slovenije 148, iz Srbije 97. iz Bosne in Hercegovine 41, iz Črne gore 18 vseb. Od teh le bilo 59% poljedelcev. V Argentino je odšlo 639 naših izseliencev. v Zedinjene države 276. v Urugvaj 81, v Kanado 73. v Avstralijo 69 itd Vrnilo se je v januarju 252 oseb._ Vsak gospod PRIZNANO najboljša oblačila pri najnižjih cenah nudi renomirana tvrdka J Maček Ljubljana, Aleksandrova c. 12. ♦ Zanimiv proces zaradi Jugoslovensklh prilepk. Na Dunaju je bil pretekli ponedeijek končan zanimiv proces. Znani zagrebški trgovec z živino Radivoj Hafner ie tožil svojega svaka dr. J Hellerja, zdravnika in lastnika sanatorija v Františkovib Lasnih na Češkem zaradi obrekovanja. Dr. Heller je svoiedobno javno trdil, da je Hafner svo-iedobno ponarejal jugoslovenske prilepke na žigosanih avstrijskih bankovcih v hrib 1920 in 1921. in da so našli na njegovem posestvu v Rugvicah dva zaboja takih nr/v-čanic. Dr. Hitler }e pri prejšnjih obravnavah svojo izjavo priznal in prijavil dokaz resnice. Sodišče pa dokazov ni smatralo za zadostne in je dr. Hellerja brezpogojno oo-sodilo na teden dni zapora. ♦ Sreča v nesreči. Kakor poročajo zagrebške »Novosti«, ie Sava pri Zagrebu v zadnjih dneh narasla do 2.46 cm nad normak). Že v početku tedna pa je začela zopet padati. Škode ni napravila. Pripetilla pa se je nezgoda, pri kateri je sreča bila odločilen faktor. Trgovec Cizej iz Radmiria v Savinjski do rimi je nedavno poslal svoie splave po Savinji in Savi. Eden teh splavov se je blizu Jaruna razbil ob betonskih regulacijskih napravah. Tamkajšnji seliaki so rešili splavarie, les pa je odplaval dalje. Za Veliko noč! n— Zadnja po* Frana SchHfreria. Pogreb Frana Schiffrerja, ki se ie vršil včeraj popoldne izpred hiše žalosti v Slomškovi ulici. le pokazal, kako zelo priljubljen je bil pokojnik ne samo med svojimi stanovskimi tovariši, marveč tudi med ostalim ljubljanskim občinstvom. 2e pred 16. uro so se pričeli zbirati pred hišo pokojnikovi prijatelji tn tovariši, katerim so sledile množice ostalega občinstva. Pred prenosom krste v voz so mu zapeli pevci pevskega društva »Merkur« pod vodstvom g. Premelča ža-lostinko »Vigred«. Za tem se ie razvila po Slomškovi ulici žalna povorka. kateri na čelu sta korakala dva četverostona Ljubljanskega Sokola z društvenim praporom. Sledili so nosači vencev, poklonienih od raznih društev ln ljubljanskih tvrdk; za njimi so stopali v žalnem sprevodu pokojnikovi najožji tovariši, trgovski potniki in zastopniki, zastopniki ljublianskega trgov-stva ter predstavniki raznih društev. Za sorodniki pokojnika se le nato vrstila dolga vrsta ljubljanskega občinstva, ki ie spremljala vrlega moža po večini prav do njegovega zadnjega počivališča na pokopališče pri Sv. Križu. n— Občinstvo opozarjamo na današnjo glasbeno akademijo Šentjakobskega gledališkega orkestra. Spored bo pester in zani-m'v. Pokažimo z obilnim posetom. da cenimo kulturno stremljenje mladih idealnih in agilnih šentjakobčanov. V nedeljo 1. aprila pa bo ponovil šentiakobskl gledališki oder izvrstno komedijo »Tngeborg«, ki je pri dosedanjih predstavah dosegla lep uspeh. Predprodaja vstopnic v trgovimi P. Šterk nasl Miloš Karničnlk. Star! trg 18. n— Imenik knjig Šentjakobske knjižnice v Ljubliani. Stari trg 11 ie Izšel v celoti. Dobiva se slovenski, srbohrvaški, češki, poljski iti srbski del za Din 12. nemški, francoski, italijanski, angleški in esperant-skl del ter del modnih listov za Din 15. Oba dela skupaj staneta Din 25. kar ie za knjigo obsegajočo 416 strani pač nizek znesek Dobi se še nekai samo slovensko-srbohrvatskih imenikov po Din 10 in samo nemških Po Din 12 Interesente za imenik zunaj Ljubljane znova opozarjamo, da se brez preišnje vpošiliatve denarja za knjigo in pošto po Din 2 ne pošilja Imenik nikomur. 285*n Dolžnost vsakega kola Je, da pošlje vsako v&ad tri svoje delegate oa ta kurz. Tajnik. u— PreporodaH! Preporodašlce! Danes ob pol 18. bo predaval g. prof. Ivan Baj-it\j o nasprotnikih Sokoistva. Udeležite se polnošteviino m točno! Odbor. u— Tenis odsek »Atene« vpisuje vse že pismeno prigašene člane in tudi one, ld želijo na novo pristopiti, dne 2. io 3. aprila od 18. do 19. ure v ortopedskem zavodu »Mladika*, Šubicova ulica. 682 u— V počastitev spomina blagopokojne-g, g. Franja Schhfrerja darujeta Franc Kharn in Aleksander Goljevšček vsak po 200 Din za ustanovitev Schiffrerjevega fonda za pomoč onemoglim trgovskim potnikom. 673 u— Zaključna plesna vaja se bo vršila v nedeljo popoldne v hotelu »Bellevue«. 681 i— Policijski drobiž. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji naslednii dogodki: 1 tatvina kolesa, 1 telesna poškodba, 3 prestopki pasjega kontumaca, 1 izgred, 2 nezgodi in 2 prestopka cestnega policijskega reda. Aretacij je bilo izvršenih 11. tn sicer: so bili aretirani 4 berači, 5 krošniarjev in 2 Vlačugarici.__ Najnovejše za spomlad § o 13 i JOS. SNOJ tnanufaktura LJUBLJANA Prešernova ul 3. Solidne cene. S cr 3 • Strašna rodbinska tragedija. Iz Drage pri Moščenici poročajo o strahoviti rodbinski tragediji v stanovanju rodbine Deskovl-čeve. Mladenič Aleksij Deskovič. znar pa-taloški tip, je zvečer napadel svoio mater Albino in svojega starejšega brata Maksimilijana. Po kratkem prerekanju ie zblazneli mladenič začel streljati na brata in ma-teT ter tudi na očeta, ki ie hotel sina pomiriti. Mati in brat sta ostala mrtva, a oče ki se je skril za neko omaro, ie ostal nepoškodovan. Aleksej si je končno sam pognal kroglo v desno sence. __ ANGLEŠKO SUKNO ~~~ najfinejše vrste oo solidn,- ceni dobite pri FRANC PAVLIN. GRADIŠČE 3._ • Tatvine na železnici. Kakor znano se na naših železnica, zlasti na Hrvatskem, vrše pogoste tatvine lz železniških vagonov. Tatovom se dolgo ni moglo priti na sled. Posebna ekspozitura državne železni- Tekmovalno in ogledno iri- ziranje s plesno zabavo v nedeljo, 1. aprila ob 18. uri v veliki dvorani Kazine v Ljubljani. Vstopnina 10 Din. U— Telovadna akademija Sokola I. na Taboru. Poleg že omenjenih nastopov članov tn ženskega naraščaja pri nocojšnji akademiji na Taboru bodo brezdvomno uga iale občinstvu proste vaje članic, sestava načelnice sestre Jugove. Te proste vaje imajo pristno jugoslovenskl značai, ker so vmes vpleteni gibi plesov kola, ki z ostali- i mi gibi prostih vaj tvorijo lepo zaokroženo | in učinkovito celoto. Enako okusna je se- j stava pod naslovom »Dvanaistorica«, ki jo le tudi sestavila sestra Jugova in io bodo izvajale članice. Uverjeni smo. da bo pestri spored akademije občinstvo v polai men zadovoljil, zlasti ker so po večini vaje nove in se v Ljubljani še niso izvajale. Cenjeno v Ha se bo akademija Lv u— Drzen »kolesar«. Sluga Jakob Iglič, stanujoč v Sp. Šiški, je Imel v četrtek popoldne opravek v hiši št. 6. v Gosposki ulici. Ker ie imel s seboj kolo, ga je postavil v vežo, nakar se je sam podal v gornje nadstropje. Kratek čas njegove odsotnosti pa ie izrabil navidezno znan mladenič mr-šave postave, ki je brzo potegnil kolo iz veže in se izgubil nekam v sm&ri Trnovega. Na ukradenem 2200 Din vrednem kolesu znamke »Eiglar« je bil privezan tudi mal zavitek, v katerem se je nahaialo 650 Din gotovine ter nekaj računov. Upati ie, da bo drzni tat, ki ie zaenkrat kljub zasledovanju srečno odnesel pete, prišel kmalu pod ključ. u— Surovi prenočevale! v šupl. Oskrbnik hiše št 5 na Cesti na Loko Anton MarinSč je v četrtek zjutraj zasačil v skednju celo »ki a po« mladih moških potepinov, ki so očividno tamkaj prenočevali. Mailneič jih je zaradi tega pokaral ter jim prepovedal v prihodnie nočevati v šupl. kar pa je enega tako raziezilo, da je skočil proti njemu m se ga dejansko lotil. Podrl ga ie v hvpu na tla in ga sunil s čevljem. Potepuška družba se je nato v naglici razbežala vendar ii je za petami policija, ki sluti, da je med nji- mi več zrelih ptičkov, u— Pri delu se Je ponesrečil. Zidarski delavec, 25letni Lovro Pevec, stanujoč v Kamniški tnici 18., je bil dalje časa brez. posel«. S^oJnjif. e1ipv> sredstvo .FURMOT O" za pohištvo klavir, asn ene klubske garniture itd. Dobi se v boljših drogeriiah in trgovinah z barvami. dobivajo v predprodaji v pisarni na Taboru u— Kolo Jugoslovensklh sester v Ljubljani bo imelo na cvetno nedeljo 1. aprila ob 15 uri v beli dvorani hotela »Uniona« redni občni zbor. Vabimo prav prisrčno vse Slovenke, da se ga udeleže v čim večjem številu, da dokažemo delegatkam, ki so se prijavile iz raznih krajev naše Slovenije, da se tudi ljubljansko ženstvo zanima za delovanje tega društva. u— Izlet po Švici. Opozarjamo na da-našnji in jutrišnji spored ZKD v orostor.h kira Matice. Vršilo se bo filmsko predavanje o najlepšem delu Evrope, o Švici. Izredno lep f lm nam prikazuje krasna letovišča, moderne hotele ln zdravilišča -z mednarodnim komfortom, avtomobilski promet, železniške zveze, gojenje športa pozimi in poleti. Kdorkoli si bo ogledal ta film, to je eden najlepših, kar Jih ie kdaj imela ZKD na sporedu, bo razumel, zakaj ie Švica danes ona dežela, ki je središče vsega mednarodnega tuiskega prometa. Današnji spored se bo pričel točno ob 14.30 in za vsemu občinstvu najtopleje priporočamo. Film se bo ponovil še Jutri ob 11. dopoldne. (u československš obec ▼ LJubljani pofždš tuto< sobotu 31. bfezna v restavTad Zvezda pjfedndšku o 20H hod. na thema: 300 leti pamAtka Komenskčho. Sučasnete se všJchnl členove a pflvedte zn&mt. Brez vstopnine, gostje čsl naroda dobrodošli.. _ V nedeH na Taboru posledni loutkove pfedstaveni vypravni pohddka »O dedu Vsevedu«. Zač. o 5. hod. odp. Ku hoj ne števe zve odbor. - Dnes v sobotu y rest Hvezda kond se velezajimavž pFedmžška člena ZKD s filmovimy obr»zy »Švicarsko, ieho historie, kr4sy pfirodni zimni sporty atd. Zač. o Vi 21. Hostt dobro došll. a— Občni zbor Gospodarskega političnega društva SDS za Sp. Slško se vrši danes v soboto 31. t. m. ob pol 20. zvečer v gostilni g. StepKa. Somišljenike poživljamo, da se občnega zbora polnošteviino udeleže. u- Iz mestnega središča TM. Danes 31 t m se bo vršil redni kurz iz alkoholnega vprašanja ob 17.30 v Akademskem kolegiju. Po kurzu bo seja širšega odbora. Iz Maribora jubilej uglednega zdravnika. 30 letnico svoje promocije slavi danes g. dr. Fran J a n k o v i č, predsednik Zdravniškega društva za mariborsko oblast. Jubilant vrši zdravniško službo v državni kaznilnici in Jo je vršil tudi pri bolniški blagajni. G. dr. Jankovič ki vživa splošen ugled in veliko priljubljenost, je bil nekai mesecev tudi minister za narodno zdravstvo. a- Opozarjamo na klavirski koncert Jad-vige Poženelove, ki se bo vršil v ponedeljek 2 aprila v veliki kazinski dvorani z vele-zanimhim sporedom. Predprodaja vstopnic pri gg. Brišnikovi in Hoferiu. a— Društvo hišnih posestnikov za Maribor In okolico v Maribora vabi svoje člane na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 1. aprila ob 9. dopoldne v Gambrinovi dvorani, Gregorčičeva ulica 29. ^ a_ Nevaren sin. Upokojenec R- ie prijav u na policijski stražnici svojega 20 letnega sina Franca kot tatu in vlomilca. pre<3 Katerim ni varna nobena ključavnica. Oče je prinesel na policijo celo dva vzorca vlomilskega orodja, ki hi ie Izdelal sm sam. Nadebuden sin krade kar doma m vrhu tega na opomine grozi z nasilnimi deianju a— Huda nesreča tovarniškega mojstra. Včeraj so pripeljali v mariborsko bolnico iz Guštanja 48letnegi mojstra Jeklarne Jakoba Kokolja, ki si le pri vlivanju aluminija pokvaril oči. Majhni koščki razbeljene kovine so mu oči tako poškodovali, daje v velik' nevarnosti popolne izgube vida. Revež le oženlen, !ma pa na srečo že ko-Hkor toliko preskrbljene otroke Ponesrečenca le odpeljala v mariborsko bolnico guštanjska pr>družnfca Rdečega knža._ Oelelte si kamsarne oouvercote ševlote ta razftjM^ kariraste blagove za moške obleke JOS. SLIBAR LJUBLJANA STARI TRG štev. 21. Iz Celja e— Občni zbor podružnice Jugoslo venske Matice v Celja bo v četrtek 12. aprila ob 19. v salonu Narodnega doma. V primeru nesklepčnosti bo občni zbor eno uro pozneje. Narodna Javnost je na občni zbor vabljena. e_ Smrtna kosa. 29. t. m. Je ®nTla v Orižah Marija Šumerjeva rojena Zorkova. — V celjski javni bolnici so umrli od 28. do 30, t m Franc Cretnik. čevliar v Sp. Hudinji, Marija Petkova, žena zidarja iz Griž, Marija Vindiševa, služkinja iz Radeč In Franc Meden, deiavec iz Begunj pri Logatcu. e— Licitacija starih spomenikov. Dne 15. aprila se bo vršila ob 14. licitacija starih nagrobnih spomenikov na okoliškem pokopališču. e_ Pisan cvet G. Danilo Oorinšek je izdal zbirko mladinskih pesmi »Pisan cvet« Kritiki zbirko hvalijo rn priporočalo. e— »LumpaciJ vagabund«. Napredna dijaška organizacija »Sloga« v Celiu bo priredila danes zvečer v Narodnem domu burko »Ltimpacij vagabund«. Začetek ob 20. Priporočamo Celjanom, da se odzovete vabilu dljaštva in podprejo organizacijo. Adria levil: CELI narodni dom e— Nasilen gost. Meseca novembra je popival po Slovenigradcu 31 letni delavec Friderik Gabršek iz Šmartna pri Slovenj-gradcu. Po polnoči je prišel v družbi Josipa PogorevčnPka in Ivana Mavca v Schellerjevo gostilno ter zahteval pijače. Ker je bilo že pol ure po polnoči, gostilničar ni hotel gostom več postreči. Mavc se je na to odstranil, ostala dva pa sta začela rogovoliti ter razbijati po mizi. Posebno Gaberšek je obkladal gostilničarja z najgr-šimi psovkami in se ga dejansko lotil. Suval ga je s pestjo v prsi ter mu grozil da ga bo ustrelil na tako zvanem Mačkovem posestvu Schullerieve lasti. Nadalje je pretil, da bo SchulleTia ovadil zaradi nekega protidr-žavnega čina iz leta 1919. Sohuller se je groženj tako prestrašil, da si dalje časa ni upalposečati omenjenega posestva Okrožno sodišče v Celiu je sedaj postavilo nasilnega Gaberška za 4 mesece na varno. Iz Kranja r— Teme) Ručlgaj f. Včeraj ob 2. zjutraj je preminul na svojem domu v 68 le* tu starosti gospod Jernej Kučiga/, gostil« ničar in posestnik na Glavnem trgu. Pod* legel je kapi, ki ga je zadela na seji občin* skega sveta kranjskega, preteklo sredo. Po* kojnik je bil zelo delaven v strokovnih or» g animacijah ter zlasti v komunalni politiki. Z njim lega v grob eden najagilnejših go* spodarskih delavcev v gorenjski metropoli Bil je dolga leta član občinskega odbora ter načelnik tržinega odseka, izvoljen na listi SDS. Bi! je načelnik gostilnioarske za* druge za kranjski srez, podpredsednik Za* druge sodavičarjev za Slovenijo, odbornik Čebelarske in kmetijske zadruge. Njegovo smrt bodo težko občutile številne gospo« darske organizacije. Žalujoči rodbini naše sožalje, njemu pa bodi žemljica lahka! Po« greb bo v nedeljo ob 15. Časten mu spo* min! r— Iz Mestne hranilnice. Ravnatelj Fr. Sire je odloži! odborniško mesto v uprav* nem odboru kranjske Mestne hranilnice, na njegovo mesto je bil izvoljen od občin* skega odbora g. Anton Stefe, posestnik in trgovec. r— Značilno nezaupanje. Kranjska sekci* ja gradbene direkcije je razpisala letos že dvoje javnih licitacij za dobavo gramoza za ceste v območju kranjske sekcije, ki obsega skoro vso Gorenjsko. Obe licita* ciji sta bili brezuspešni ter je za 10. april t. 1. razpisana že tretja licitacija. r— Prihodnje prireditve v Narodnem do* mu. Nocoj ob pol 21. bo Masarvkova pro* slava z umetniškim programom, ki ga bodo izvajali zagrebški Sancinov trio, bivša čla* niča ljubljanske opere ga. Korenjak*KoIar* jeva ter poznani tenorist g. Viljem Sevču. •— Jutri ob pol 17. se bo vprizorila v tretjič • Golgoteu* v Narodnem domu. Vlogo Kri* »tuša je prevzel prof. Kolar. — Te dni se bodo pričeli predvajati pasijonski filmi. r— Zanimiv vodopraven spor. Tukajšnja tekstilna industrija «.Tugačeske» gradi na desnem bregu Save od državnega mosta mi* mo svojih objektov na Gašteju cesto z obrambnim nasipom. Proti temu so se pri* tožili posestniki na nasprotnem levem Sa* vinem bregu. Predvčerajšnjim se je vršila Vodopravna obravnava, ki jo je vodil sre« ski poglavar g. J. Znidarčič Dosežena je bila poravnava ter so mejaši umaknili svo* jo pritožbo. Zadeva še ni definitivna, ker niso bili navzoči vsi interesenti z levega brega. Iz Trbovel j Za pomladansko sezono si ne oglejte samo izložb, ampak tudi po* setite našo trgovino z izbrano zalogo naj* modernejših vzorcev JOS. ROJINA, Aleksandrova 3. a~iuuuuoLLuuuL^^ Šport Jutrišnje prvenstvene tekme LNP. V. kolo pomladanskega nogometnega pr* venstva prinese jutri tekmi Slovan : Her* mes im Slavija : Jadran. Igra se na igrišču ASK Primorja ob Dunajski cesti, prva tek* ma se prične ob 14., druga ob 15.40. Rezer* vi Slovana in Hermesa igrata ob 10. do* poldne na prostoru Primorja, rezervi Sla* vije in Jadrana ob isti uri na igrišču lli* rije. Pri popoldanskih dveh tekmah se sreča« jo precej enaki nasprotniki Hermesa je v pogledu skupne igre in tehnične izvežbano* sti ceniti v tej četvorici sicer najvišje, to. da vprašanje je, ali bo mogel te prednosti uveljaviti in izrabiti nasproti hitrejšemu in mnogo tršemu Slovanu. Agilna enajsto* rica vodmatske Slavije dobi za nasprotnika Jadrana, ki se v poslednjih tekmah ni po* kazal baš v dobri formi. Z ozirom na to so v drugi tekmi boljši izgledi za zmago skoro na strani Slavi je. Jutrišnje tekme morejo vplivati zopet le na srednji del prvenstvene tabele. Položaja Ilirije ali Primerja ne more ogrožati več nobeden teh štirih klubov. Za Jadrana, Hermesa in Slovana, ki tekmujejo za tret« je mesto v tabeli je izid jutrišnjih tekem pač odločilnega pomena Slavija bi mogla z event. zmago nad Jadranom upati na to, da se reši zadnjega mesta. V Mariboru igrata jutri važno prvenst* veno tekmo Rapid in Maribor, v Trbovljah se srečata SK Trbovlje in SK Amater. Celj ska prvenstvena tekma med Atletiki in SK Celjem je odgodena na Veliko noč, ker igrišče Atletikov še ni urejeno. 9— Reševanje stanovanjske krize na Je* nenicah. Mnogo se je preteklo zimo govo* rilo in pisalo, kako odpomoči občutnemu pomanjkanju stanovanj v jeseniški občini. Stanovanj primanjkuje vedno bolj, pred« vsem zaradi naraščajočega dotoka delav* stva. Da se temn po možnosti odpomore, se je minulo zimo osnovala stavbna zadru* ga «Stan in dom», ki se ji pa kljub inten* rivnemu delu načelstva ni posrečilo dobiti za gradbeno akcijo primernih in potrebnih kreditov. Občinski odbor na Koroški Beli je sicer voljan dati jamstvo za najetje po* soiila v znesku 500.000 Din .toda pod pogo« jem. da zgrade hiše predvsem na teritori« ju občine Koroška Bela. Upanje načelstva zadruge, da bo tudi jeseniška občina nudi* la zadrugi jamstvo za večje posojilo, se žal, n- uresničila Jeseniška občina namera« va namreč v svoji lastni režiji uvesti ob* širno akcijo za zgradbo stanovanjskih hiš. V to svrho bo najela pri Hranilnici in po* gojilnici na Jesenicah 500.000 Din posojila. Glede stavbišča se občina pogaja z jeseni* gkim roiakom prof. dr. Jankom Pretnarjem iz Ljubljane. Hazena ASK (Zagreb) s Ilirija Po preteku dveh let se srečata v ne de« Ijo v Ljubljani naša najodiičnejša repre* zentanta hazene zagrebški ASK in prvak ljubljanskega podsaveza Ilirija. Za to prvo hazensko prireditev, pri kateri nastopita kluba s svojima prvima in rezervnima dru. žinama, vlada zlasti med pristaši hazene veliko zanimanje. Dasi bo to srečanje za Ilirijo, ki bo v tej tekmi letos prvič na te* renu, težka preizkušnja, upamo da bo nje* na družina, ki je primorana nastopiti v znatno spremenjeni postavi, znala čuvati dober sloves slovenske hazene. Znatno bo dvignila športno vrednost cele prireditve tekma rezervnih družin, ki nastopita v predigri. V re-orvni družini Ilirije nastopi nekaj igralk juniork, ki so v jesenski se» zoni vzbudile v Zagrebu občo pozornost in navdušenje mnogobrojne publike. Tekmi se vršita na igrišču Ilirije, in sicer nastopita ob 14.30 rezervni dTiržmi, ob 15.30 pa prvi družini Po hazenskih tekmah nastopita v nogometni tekmi ljubljanska Svoboda in rezerva Ilirije. Službene objave LNP. Prvenstvena tek ma Atleik SK : SK Celje, ki je bila določe* na na nedeljo 1. IV., se odgodi na veliko* nočne praznike ker igrišče Atletik SKa glasom poročila podsaveznega poverjenika v Celju z dne 29. t. m. še ni sposobno za odigranje tekem. Nadaljna navodila obe* ma kluboma sledijo. — Tajnik II. Službene objave LLAP. Na redni glav* ni skupščini LLAP z dne 18. t. m. so bili izvoljeni v novi odbor naslednji gospodje: Schneller, geom. Černe, Rovan, Podgonuk (od ASK Primorje); Čop Oblak, Valašek (od SK Ilirija); Samuda (SK Ptuj) in ena odbornica od TKD Atena. Imenovani go* spod je se vabijo danes v soboto na prvo redno sejo v kavarni «Emona» (damska so* ba) ob 20. uri. — Predsednik. SK Ilirija (nogom. sekcija). Danes v soboto ob 16. trening skupine II. na igri* šču. Samo ob ugodnem vremenu! — Jutri v nedeljo ob 16.30 igra rezerv? prijateljsko tekmo s SK Svobodo (po hazenski tekmi Ilirija : ASK, Zagreb) Sestava moštva raz* vidna v garderobi. — I. moštvo, ki gostuje * Celovcu proti SK Austria, se opozarja na objavo v članski knjigi v «Evropiv. Ob* vezno! — Načelnik. ŽSK Hermes Danes ob 20 sestanek prvega moštva in rezerve. Važno zaradi jutrišnjih tekem. — Načelnik. Ilirija rez. : Svoboda. Jutri v nedeljo po hazenski tekmi Ilirija : ASK (Zagreb) odigra SK Svoboda prijateljsko tekmo z rezervo SK Ilirije. Tekma se prične približ* no ob 16.30. Motokolesarski klub Ilirija priredi pr* vi spomladanski izlet v nedeljo dne 1. IV. na Trojane in Vransko. Zbirališče v klubo* vem lokalu «Novi svet» Odhod kolesar, jev točno ob 12.30, motociklistov ob 13. uri. Udeležba obvezna za vse motocikliste in kolesarje — Predsednik. Predavanje prof. dr. V. Šarabona o Olimpijski ideji. Prvotno za 27. t. m. na* javljeno predavanje prof dr. V. Šarabona o temi »Olimpijska ideia» se vrši v po* nedeljek 2. aprila ob 20. uri v dvorani Kmetijske družbe, Turjaški trg 3/1. Preda, vanje spada v ciklus predavanj, ki jih or. ganizira LNP, ter je namenjeno splošno članstvu športnih klubov in tudi širši pu* bliki. Vstop prost. LNP. naproša vodstva klubov, da opozore na predavanje svoje člane. — LNP. 0D0L je najbolj koncentrirana voda za usta na svetu, nekoliko kapljic zadošča. 0D0L je zato štedljiv. 0D0L je zato poceni. rODOJ» se dobiva po vseh lekarnah, dro» gerijah, par f umerij eh in brivnicah. Gospodarstvo najboljše, najtrajnejše zato najcenejše) Vinarska anketa v Krškem * in v Brežicah Na vabilo Kmetiiske družbe za Slovenijo se je vršila v ponedeljek 19. t. m. v Krškem za krški ter v nedelio 25. t. m. v Brežicah za brežiški okrai posebna vinarska anketa, katere se ie udeležilo lepo število izkušenih vinogradnikov, ki so z vidnim zanimaniem sledili strokovnim predavanjem posameznih predavateiiev. Z ume-vanjem kritičnega položaia vinogradništva so se posamezniki udeležili živahne debate ter tako pripomogli do preudarne in temeljite rešitve za bodočnost tamošniega vinogradništva nadvse važneea vprašanja določitve pri poroči iivega trtnega sortiranja in posameznim kraiem primernih ameriš-rih podlag pri bodočih obnovitvah starih vinogradov. ki že vidno oešaio. šlo je predvsem za to. katere žlahtne trtne vrste naj se v bodoče v naivečii meri pomnožilo, da se doseže v teh okraiih enakomerno viro (en tip), ki bi nadkrililo dosedanie vinske pridelke ne samo oo množini, marveč tudi po dobroti in da hi se na ta način zboli* šalo stanie vinogradništva. O vprašanju trtnega sort imen t a je na obeh anketah poročal vinarski nad-inspektor g. G o m b a č iz Liub!iane. ki je pri uvaževaniu vseh pridelovalnih, krajevnih in komercielnih momentov priporočal da bi se v teh krajih oomnoži'e v gotovem razmeriu večinoma že oreiTkušen« žlahtne vrste. Po vsestranskem razmotrivanju so se navzoči zedinili za naslednii splošni trt-ni izbor: Kavščina — žametna črnina (50% v krškem, odnosno 50% v brežiškem okra-iu). modra irankiniia in oortuealka (10%, odn. 15%. rdeča kralievlna (15% odnosno 10%), silvanec in bureundec beli (10%, odn. 0%). laški rizling in burgundec beli (0%. odn. 10%). plaveč žuti- <")%. odn. 10) ter traminec in rulandec (5%. odn. 5%). V obeh kraiih so »e v;no".radniki odločili za večje pridelova-ne rdečeg.i Kakor belega vina in sicer v razmerja 70% proti 30%. To razmerje oa se ob trgatvi lahko še poviša v prid rdečemu vinu. ako se kraljevina in terminec. odn rulandae. ki dajo visoko rumena vina., ako kjpiio več dni na jagodah, zmeša io med črno grozdje, oziroma med mošt alt vin-i črnegi gropdia. Tako pomešanje ie mišljeno zlasti v slabih letinah, ker postane s nrimeskom leh vrst rdeče vino mileiše (mani kislo in manj trpko) kakor tudi znatno kreokeiše. svetle še ali boli aromatično. V izbor so se vzele še bele viste: slankamenka. ko» kvalitatia vrsta, ter Neubereer in Miiller.Thiirgiu kot kvalitetni vrsti, toda začasno Ae na poiz-kušnio. ker še ni dovoli rooohnma zanesljivih preizkušeni s temi vrstami v posameznih legah obeh okralev. Popolnoma pa se le ovrglo nadaljnje po-množevanie in saienie ameriških samorod-nic ali takozvanih »direktorjev«, kakor Noah ali šmarnica. Othello Jork Maderra. Jaquez, Clinton. Huntinedon. Delaware. El-vira. Isabela i. dr. ker te kvarijo pravi okus dobrega vina žlahtnih trt. Edino Isa-bella bi se smela goiiti na braidah ob robu vinograda, na latnikih ored Zidanicami in ob utah, toda nieno vino se ne sme Dome-šati med drugo, namenieno za kupčijo in tudi ne kot tako prodaiati. Od am e r i š k i h p o d 1 a e. o katerih je poročal v Krškem okraini kmetiiski referent g Ambrož, v Brežicah oa okrajni kmetijski referent g. S i m o n č i č in strokovni tajnik Kmetiiske družbe, g. Kafsl. so se določile v glavnem tri narvažnejše in naipriporočliiveiše sorte in sicer: Ripa-ria portalis ali velikolista rioariia za navadne zemlie. Riparia x Bcrlandieri Teleki št 8 B in deloma tudi št. 10 za višje, boli suhe lege in boli apnene zemlie. ter Solonis x Riparia za bolj vlažne, srednie apnene zemlje Za nadalievanie noizkusov v raznih krajih pa še Aramon x Ruoestris Fanzin 1 ter Mourvedre. Vse te vrste se že več let vzgaiajo v državnih matičnjakih na Do-leniskem in Štaierskem hi se bo vzgajanje teh še povečalo, ker bo popraševanje rast-lo od leta do leta. Oba sreza. kakor tudi ostala Dolenjska z Belokraiino ne moreta računati toliko na oridelovanie sortnih vin. temveč v splošnem na oridelovanie kvanti-tetnih, toda prav dobrih namiznih belih in rdečih vin. Za pridelovanje finih, sortnih, zlasti belih vin Drednfačiio vsekakor tuiski. ormožko - ljutomerski ter gornle - radgonski ter deloma mariborski okrai. Enaki anketi se bosta vršili še v nedelio 1. apr. v Novem mestu pri Windischerju ob 10. uri dopoldne ter 15. aorila v Metliki. r= Pred trgovinskimi pogajanji s Španijo. Kakor poročajo iz Beograda, se vršijo med našim zunanjim ministrstvom in španskim poslanikom grofom de Torikosom predhodna pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Ker bodo ti razgovori te dni končani, se bodo definitivna pogajanja, ki jih bo vodil dr. Milan Todorovič pričela v najkrajšem času. Sklenitev definitivne trgovinske pogodbe 8 Španijo bi bila velike važnosti za naše gospodarstvo. Gre predvsem za to, da dobimo za uvoz našega blaga v Španijo iste ugodnosti kakor druge države in da se ne bo na naše blago pobirala pri uvozu posebna surtaksa. Dosedaj so se naši izvozniki, zlasti izvozniki lesa, izognili plačilu sur-takse na ta način, da so izvažali v Španijo preko drugih držav, predvsem preko Italije, kar pa seveda poslovanje zelo otežkoča. S sklenitvijo trgovinske pogodbe pa bi se v trgovini s Španijo izognili nepotrebnega posredništva. Vprašanje sklenitve trgovinske pogodbe s Španijo pa je postalo zlasti pereče z nedavnim odlokom španske vlade, po katerem se za bodoče predpisuje za uvoz v Španijo poleg uverenja države, iz katere prihaja blago, tudi spričevalo o izvoru blaga, kar ima namen, onemogočiti, da bi se blago iz držav, ki ne uživajo največjih ugodnosti, uvažalo preko drugih držav. — Naš neposrpdni izvoz v Španijo je lani zaradi obstoječih težkoč občutne nazadoval, in sicer na 7.5 milijona Din napram 18.9 milijona Din v l. 1926, 12.7 milijona Din v letu 1925. in 8.4 milijona Din v 1. 1924. Tudi naš uvoz iz Španije je zadnja leta v stalnem nazadovanju. Lani smo uvozili le za 5.5 milijona Din napram 7.6 milijona Din v letu 1926. in 8.6. milijona Din v 1. 1925. Ni dvoma, da bi se obseg naše zunanje trgovine s Španijo po sklenitvi trgovinske pogodbe znatno povečal. To velja zlasti za izvoz našega lesa. Poleg lesa in lesnih izdelkov izvažamo v Španijo tudi večj« množine cementa. Tz Španije pa v prvi vrsti uvažamo južno sadje, zelenjavo, plutovino in kovinske rude. = Bodoča relacija dinarja napram zlatu In dolarja. Iz Beograda poročajo, da se bo z zakonom o stabilizaciji dinarja določila relacija med dinarjem in zlatom, po kateri bo 100 dinarjev odgovarjalo 2.64 grama čistega zlata. Ta relacija bo podlaga, na kateri se ima uvesti v naši državi stabilna valuta. Istočasno poročajo, da bo dinar stabiliziran napram dolarju, odnosno da bo naslonjen na dolar. V zvezi s tem se zatrjuje, da bo po zakonu Narodna banka obvezana držati pariteto napram dolarju na bazi relacije 100 dinarjev enako 1.759 dolarja. To je vsekakor razumeti tako, da bo Narodna banka, dokler ne bo prisiljena zamenjati bsnkovce za zlato, odnosno dokler pri nas ne bo uvedena zlata valuta, zavezana držati imenovano pariteto dinarja napram dolarju, ki odgovarja imenovani pariteti dinarja napram zlatu V kolikor so gornje številke točne, se more iz njih sklepati, da se bo intprva-lutarna vrednost dinarja ob priliki stabilizacije za malenkost zmanjšala, kar bi imelo za posledico odgovarjajoč dvig deviznih tečajev Rplaciji 100 dinariev enako 1.759 dolarja odgovarja namreč tečaju devize na Newvork od 56.96. dočim se danes tečaj devize Newvork giblje med 56.80—56.85. Tudi relacija 100 dinariev enako 2.64 grama zlata bi odgovarjala višiemu tečaju devize na Curih (po relaciji 100 frankov = 29 03225 gr. čistega zlata) namreč tečaiu 1009.7. dočim dejansko notira deviza na Curih že dalj časa nespremenieno 1095. Razlika seveda ni I znatna in se giblje v mejah napetosti, v ka-I terih se gibljejo tudi druge stabilizirane zlate valute (eornia in spodnja zlata točka). s Zagrebška Trgovska in obrtniška zbornica zahteva revizijo zakona o Državni hipotekami banki. Zagrebška Trgovska in obrtniška zbornica je poslala ministru za trgovino in industrijo predstavko, v kateri zahteva, da se vprašanje revizije in reforme zakona o Državni hipotekami banki reši v najkrajšem času. Zlasti insistira zbornica, da se izvršijo reforme glede vloženih depo-zitnih in pupilnih kapitalov. == Otvoritev virmanskega prometa Poštne hranilnice s Madžarsko. Počenši s 1. apri- Vremensko poreč lo Meteorološki ea*od » MnhMain 30. marca 1928. ViSma barometra 308.8 m Kraj čas opazovanja Ljubliana Maribor . Zagreb . , Beograd • Sarajevo . Skopi je . . Dubrovnik Split 09 09 t a B u H 8. 1. 766 2 1 5-8 755-8 755-6 757-2 75<8 754 4 7b55 6-5 6 0 1 9 13 U lb « CI fs « » K 77 80 81 73 r8 73 4-65 Sraei vetra in brzina » metrih W 3 W 4 W 2 mimo mirno mirno mirno mirno 3 •o X 0 o o o o 7 0 0 Padavine Vrsta do f OT. Sobice vzhaj ob 5.46, zahaja ob 18.24, hina vzhaja ob 12.4, zahaja ob 3.39. Naivišja temperatura danes v Ljubljani 16.7 C, najnižja 4.9 C Dunajska vremenska napoved ia soboto: V južnih Alpah bolj oblačno, pozneje dež. Milo vreme. . Tržaška vremenska napoved sa soboto: Lahki vetrovi z raznih strani. Nebo spremenljivo, pozneje oblačno. Temperatura od 9 do 15 stopinj. Morje nekoliko razburkano. lom otvarja Poštna hranil promet t Ma-kovnih računov tudi virmanski promet z Madžarsko. pod enakimi pogoji, kakor je bilo te dni objavljeno glede otvoritve virmanskega prometa s Češkoslovaško. = Gibanje državnih dohodkov. Generalna direkcija državnega ralunovodstva je objavila izkaz državnih dohodkov in izdatkov za mesec december V tem mesecu so znašali državni dohodki 907 milijonov Din napram 1028 v novembru. 10762 v oktobru, 899.1 v septembru. 985.8 v avgustu, 889.2 v juliju. 944.8 v juniju. 818.4 v maju in 793.7 v aprilu pror. 1. 1927./28 Napram dohodkom v oktobra in novembru so dohodki v decembra nazadovali. V prvih treh četrtletjih tekočega proračunskega leta so skupni državni dohodki znašali 8342.2 milijona Din (napram proračunu znaša primanjkljaj 266 milijonov Din), skupni državni izdatki pa 8529 6 milijona Din. tako da znaša deficit državnih financ za to razdobje 187.4 milijona Din. Borze 30. marca. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, edino deviza na Berlin se je za malenkost dvignila, deviza na Newyork pa se je nekoliko okrepila. Privatno blago je bilo v devizi na Trst in v de-vizi na Newyork Med efekti ;e Kranjska industrijska popustila na 290 denar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vovna škoda pri živahnem prometu ponovno okrepila. Promptna se je prvotno trgovala po 442 — 443 (včeraj 435 — 438).^pozneje pa zaradi večje ponudbe po 440.5 do 441.5, dalje se je trgovala kasa po 440 do 442, za april po 444 _ 445 in za maj po 456. Med bančnimi papirji se je Jugobanka okrepila za 2 Din ter trgovala brez kupona (8 Din) po 89 in 90. Več zaključkov je bilo tudi v Kreditni (Zagreb) po 85—86 in v Praštedioni po 800, pozneje pa po 802.5 in 803. Ljubljanska kreditna je bila zaključena po 135 (včeraj 140). V industrijskih papirjih ni bilo večjega zanimanja. Trbovlje je bilo zaključeno no 500. Šečerana Osijek po 525, Drava po 555 in Tvornica vagonov po 51. Devize In valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.8925. Berlin 13.5775 - 13.6075 (13.5925). Bruselj 0 do 7.9365, Budimpešta 0 — 9.922. Curib 1093.5 do 1096.5 (1095), Dunaj 7.985-8.015 (8). London 277.09 — 277.89 (277.49), Newyork 56.735 — 56.935 (56.835), Pariz 222.8—224.8 (223.8). Praga 168.03 - 168.83 (168.43), Trst 299.364 — 301.364 (300.38, 300 35). Zagreb. Amsterdam 22.86295 — 22.9225, Dunai 7.985 - 8.015. Milan 299.25 — 301.25, London 277.09 _ 277.89, Berlin 13.5775 do 13 6075, Newyork 56.735 - 56.935. Praga 168.03 — 168.83, Curih 1093.5 — 1006.5. Trst. Beograd 33.18 — 33.48, Dunaj 263.50 do 269.50, Praga 55.975 — 56 275. Pariz 74.35 — 74 65, London 92.30 - 92.50. New-york 18.875 — 18935. Curih 363.50—365.50; dinarji 33.20 — 33.70. Cnrih. Beograd ST1325, Berlin 124.125. Newvork 519.125, London 25.34125, Pariz 20.4325, Milan 27.425, Praga 15.385. Budimpešta 90.70, Bukarešta 3.24, Sofija 3.755, Varšava 58.25, Dunaj 73 05. Efekti. Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 0. Praštediona 802.5 — 0, Kreditni zavod 157 - 175. Vevče 135 - 0, Kranjska industrijska 290 — 0. Ruše 265 do 280. Stavbna 56 — 0, šešir 125 — 0, Investicijsko 87 — 0, agrarne 58 — 0, Vojna škoda 438 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 440 — 441, kasa 440 — 441, za april 444 do 445, za maj 454 — 455, za december 472 do 473, investicijsko 0 — 87.5, agrarne 58 do 58.75: bančne: Hipo 58.5 _ 59. Jugo 90 do 91, Poljo 18 — 18.5, Kreditna 85 — 85.5, Ljubljanska kreditna 135 — 136, Praštediona 800 — 802.5, Narodna 6900 — 7100; industrijske: Gutmann 220 — 240, Slaveks 115 — 117.5, Slavonija 12 — 14, Danica 140 do 147, Drava 555 — 560. Šečerana Osijek 525 — 530, Tvornica vagonov 51 — 52. Vevče 140 _ 0. Dubrovačka 425 — 440, Trbovlje 500 - 505. Našička 1790 - 0. Beograd. Vojna škoda 448.5 — 440, investicijsko 87 — 87.5. agrarne 57 25 0. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (30. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 4 vagoni bukovih plohov, od 25 cm premera napref, od 2 m dolžine naprej, I., II., fco vagon meja po 390. Deželni pridelki; Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Cene so ostale nespremenjene. Nudi se pšenica (78-79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna 390 — 392 5, slavonska, promptna po 385—387.5; t u r š č i c a (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): promptna po 295 — 297.5. za april po 300 do 802.5; moka: «0g>, fco Ljubljana, plač. pri prejemu po 530 — 535. Novosadska blagovna borza (90. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 8 vag. pšenice, 14 vag. turščice in 2 vag. moke. Pienica: baška, 77-78 kg 342.5—347.5; baška in sremska, 78-79 kg 345 — 350; ba-naška 78-79 bff 337.5 _ 342.5 TurSff-c s' 2 SI « d /s ML Jožef Kristoffy f Iz Budimpešte javljajo o smrti bivšega notranjega ministra v kabinetu Fejervaryjevem, Jožefa Kristoffyja. čigar oseba je tudi za nas Slovence v toliko zanimiva, ker je Kristoffy dal prvo inicijativo za uvedbo splošne in enake volilne pravice v Avstriji. Leta 1905. je imel Dunaj stalne konflikte z madžarsko aristokracijo, ki je zahtevala madžarski armadni jezik in delitev vojske v dve samostojni skupini, avstrijsko in madžarsko. Da ukroti madžarske uporne groze, je cesar poveril sestavo vlade dosedanjemu honved-skemu ministru Fejervaryju, ki je v svoj kabinet vzel doslej neznanega konzularnega uradnika Kristoffyja in mu poveri] portfelj notranjih zadev. Madžarski aristokratje so bili tembolj presenečeni. ko je nova vlada nastopila z delovnim programom, čigar glavna točka je bila uvedba splošne in enake volilne pravice v državi, kjer so bile doslej volitve gola formalnost in so grofje kandidirali, njih panduri pa skrbeli, da so gospodje bili izvoljeni. Dunaj pa se je skoraj skesal svoje reso-lutnosti; ni se upal oktrojirati demokratične volilne reforme, marveč se je zadovoljil z razpustom uporne zbornice. Pri novih volitvah po starem načinu je seveda madžarska opozicija zmagala nadvse sijajno Panduri so bili zopet enkrat storili svojo dolžnost. Dunaj je kaortuliral na celi črti in Fejer-vary in Kristoffy. ki je sestavil načrt o demokratični volilni reformi, sta bila v nemilosti odpuščena. Reforma, ki je bila na Madžarskem nemogoča, pa ie po tej madžarski krizi v avstrijskih deželah znova oživela in postala ljudska zahteva. Gibanje za reformo se je začelo 1. 1905. in je trajalo vse 1. 1906.. dokler je ni avstrijska vlada pod predsedniki Gartschem in Hohenlohe-jem vzela v delo in pod Beckom dovršila. Tako ie Madžar Kristoffy dal impulz za splošno in enako volilno pravico v Avstriji, česar na Madžarskem ni mogel doživeti do današnjega dne. _ Mussolini hoče imeti Avstralijo... Bivši avstralski ministrski predsednik Hughes je včeraj v avstralskem parlamentu protestiral proti temu, da pripušča Avstralija mesečno 300 italijanskih priseljencev. Baie so ti priseljenci sorodniki Italijanov, ki so se v prejšnjih generacijah priselili v Avstra-lijo. Govornik je dejal med drugim: Čigava je prav za prav ta država, naša ali Mussolinijeva? Ni nam potrebno, da se damo komandirati od Moskve, pa tudi ne od Mussolinija. Očividno Mussolini lahko samo malo zarožlja s sabljo, da moramo mi sprejeti vse Italijane do 33. stopnje sorodstva. Dragi naslovi Policija v Lipskem je odkrila s pomočjo nekega novinarja zanimivo trgovino s sleparskimi naslovi. Novinar je bral oglas, da iščejo interesente za konzularne naslove. Stvar ga je pozanimala in radoveden, kakor vsi novinarji. je pisal na šifrirani naslov oglasa v Budimpešti, od koder so mu sporočili. naj se obrne na naslov nekega dr. Albersa v Lipskem. Mož je to storil in je zvedel, da dobi konzularni naslov za 20.000 do 25.000 mark, doktorski pa za 6000 do 10.000. In sicer bi podelila doktorat neka laška univerza ali pa še bolje neka belgijska, ki bi bila cenejša in bi poleg tega dovolila izplačilo v dveh obrokih. Novinar ni bil tako naiven kakor cela vrsta, tudi uglednih ljudi iz Lipskega. iz vse Nemčije in tudi od drugod, ki so za težak denar nasedli sleparju. Dosedanja preiskava je dognala, da je bil Albers samo lipski zastopnik nekega berlinskega sleparskega podjetja, ki je razpredlo svoje mreže na vse strani. Razsodba v procesu Barmat Včeraj je bila izrečena razsodba v razpravi proti bratoma Barmat. Obtoženi Julij Barmat je bij obsojen zaradi aktivnega podkupovanja v dveh prime- prefoivalcev. Za druge države številke niso znane. Kot glavne vzroke navajajo bedo, verske motnje, obup zaradi neozdravljivih bolezni itd. Število samomorov zaradi ljubezni v povojnih letih občutno pada. (Julij Barmat) rih na 11 mesecev zapora. Drugi obtoženec Helhvig je bil obsojen zaradi pasivnega podkupovanja na 6 mesecev zapora. Dalje so bili obsojeni Henry Barmat zaradi enakega prestopka kot glavni obtoženec na 6 mesecev, Wal-ter zaradi prestopka proti paragrafu 108 zakona o privatnih podjetjih na 200 mark denarne globe. Stachel pa na 3 mesece in 3 dni zapora. Pet obtožencev je bilo oproščenih. Samomori v številkah V Ženevi so izdelali te dni uradno statistiko o samomorih v Evropi. Iz nje je razvidno, da jih je na leto povprečno 50.000. Na prvem mestu stojita Madžarska in Češkoslovaška, kjer odpade 26 samomorov na 100.000 prebivalcev. Nato sledijo Nemčija s 23, Avstrija z 22, Francoska s 17 Estonska s 15, Švedska in Danska s 14. Finska z 11, Velika Britanija z 10. Italija z 8. Holandska s 6, Norveška s 5 in Španska s 4 samomorilci na 100.000 Zubkov v angleški izdaji Londonska denarna aristokracija ima svoj škandal, ki je zaradi nekaterih okoliščin močno podoben aferi Rusa Zubkova in sestre bivšega cesarja Viljema. Večkratna milijonarka Sara Lineey-Whitte, 60 letna vdova po lastniku južnoafriških diiamantskih polj, se je strastno zaljubila v 23 letnega plesalca Henryja Eustachea, da brez njega ni mogla prestati. Bil je stalen gost v njeni razkošni palači in jo je spremljal na sprehodih. Bolj ko se je lady Sara vne-mala za mladeniča, bolj se je temu zdelo. da je treba iz te ljubezni izvleči ma-terijalno korist zase. Začel je jadiko-vati, da mora zaradi ugleda svoje rodbine, poravnati neke dolgove, ki sta jih napravila oče in brat. pa mu je žal prodati rodbinski nakit, ki je njegov edini spomin na pokojno mater. Gospa Sara je bila ginjena nad to sinovsko nežnostjo in ie svojemu ljubljencu «posodi-la» 10.000 funtov (2.700.000 Din) da poravna ta omenjene častne dolgove. Kmalu nato je mladi Eustache začel govoriti, da bi gospo Saro rad povabil na svoj rodbinski grad, ali grad ni urejen za obisk tako ugledne in spoštovane osebe; treba bi ga bilo popraviti in preurediti. za kar je zopet treba denarja. Zopet je palo nekoliko tisoč funtov za popravo «rodbinskega dvorca«. Mladenič je živel veselo življenje ponočnjaka in lahkoživca. Razmetaval je denar, nadejajoč se na neusahljivo bogastvo svoje priletne pokroviteljice. Gospe Sari pa so zavistni sorodniki, boječ se za svojo dedščino, prinesli na uho razne neprijetne zgodbice, ki iih doživlja njen ljubljenec z mladimi plesalkami, ko zapusti Sarino palačo. Z neko plesalko je ime! baje celo 2 otroka, čijih mati je zahtevala. da jo Henry takoj poroči. Da se ogne škandalu, je bogata vdova plačala zopet 5000 funtov, ali to pot je hotela izročiti denar plesalki lastnoročno. Pustolovec pa se je temu uprl, češ da ne more dovoliti, da bi ta propala ženska prestopila prag poštene in ugledne Sarine hiše. Res je tudi to pot denar sam pobasal. Lady Sara pa je hotela videti vsaj otroke svojega miiienca, zato si je mladi mož izposodil pri nekem delavcu dva Električni totalizator Pri zadnjih velikih konjskih dirkah v Longchampu na Francoskem so uvedli nov izum, ki izvršuje vse totalizatorske posle avtomatično z električno silo. Slika nam kaže zgradbo, ki je bila potrebna za nameščenje vseh tozadevnih kompliciranih stro» jev in pogled v notranjost zgradbe. Arkadij Averčenko: Ptice selivke Na kloni v mestnem Darku ie sedela srčkana dama, približno sedem in dvajset let. po najnovejši oariški modi oblečena. z lepim klobučkom in oikantnim obrazom. Zamišljeno ie risala s konico svojega modnega solnčnika v pesek kroge, figure in trikotnike. Gospo# v srednjih letih, z gladko obritim obrazom, umetniškim klobukom in površnikom, ki ie imel »oretisnjen« pas. je prisedel. pogledal damo s strani, se nasmehnil, privzdignil klobuk in rekel: »Pardon. madame. če se ne motim, sem vas že nekje videle »...Kar ni izključeno.« je Iiubeznivo pripomnila dama. »Gotovo ste me videli na odru!« »Ah, torej ste tudi vi igralka?« »Po vašem tudi skleoam. da ste igra'ec.« »Da. umetnik sem! In vi? Gotovo ste pri drami.« »Igram vloge salonske dame — .in vi?« »Jaz — iaz sem prvi Iiubimec.« »Tn kje igrate?« »Tu. v »Intimnem gledališču«. »A iaz,« ie deiala dama. »sem odklonila vse ponudbe in sem na dopustu. Imam sestro v tem mestu in sem prišla k njej v poset.« *Ta;ko; ste me že videli? Ne... Tedaj pridite jutri v gledišče. Poglejte me. Igram Armanda v »Dami s kamelijamL« »Hvala, pridem.« »Ste videli Kramolova v tei vlogi?« »Da. Dober igralec ie!« »Tako? Se vam zdi. Pridite me pogledat in primerjajte. Videli boste, kaj je šmira in kaj je prava umetnost. Ko sem bil v Samari...« »Kaj? Bili ste angažirani v Samari?« Kdaj?« »Pred šestimi leti.« »Kakšno naključje! Tudi iaz sem takrat delovala v Dramatičnem gledališču v Samari. Imela sem kot .Magda' v Sudermannovi .Domačiii' izreden uspeh. »Čudno res. da vas nisem takoj spoznal. Kako vam ie ime?« »Izumrudova.« »Izumrudova...? Hm— da...« »In s kom mi ie čast?« »Moje ime ie Briancev Grinievski!« Igralka je strmela in ga pogledala. »Vi? Briancev! Volodia. kako je vendar mogoče, da me nisi takoj spoznal!« Objela sta se in se viharno ooljubila. »Kako ti je ime? Pozabil sem..., sem pozabil...« »Marusia!« »Hm... da, da ... Marosča ... Da, zdaj se spominjam____če se ne motim. se je odigral med nama maihen roman-ček...« Ona se je na ves glas zasmeiala. »Volodia! In ti si pozabil na ta roman? Bil si vendar do ušes zaljubljen; zasledoval si me brez prestanka. Po- tem sva živela v chambre garnie. Bila je majčkena, neprijazna sobica, toda poceni...« »Počakaj.... in kdai sva se razšla? Pozabil sem.« »Usoda naju ie razdružila. Sklenila sem pogodbo v Kursku. ti si moral pa v Astrahan. V Kursku sem tudi rodila otroka.« »Kakšnega otroka?« Ha, ha. ha... Ti niti ne veš, da si srečni oče? Deklica ie. srčkano. sladko bitje, kakor izrezan pat>a. Tu ie vzgaja moja sestra.« »Nu. kaj takega! Je zdrava?« »Kdo?« »Moja hči!« • - »Naravno! Zakaj tako nervozno gledaš na uro?« »Bojim se. da ne bi zamudil skušnje. Kaj? Že enajst! Moram v gledališče. Do svidenja, dragica!« »Do svidenja, mo.i, zooet naideni soprog! Ne pozabi mi priskrbeti do jutri proste vstopnice!« »Vsekako! Dobiš jo pri blagajni. Kar ime povei!« »Ne pozabi mojega imena. Marusja Izumrudova!« »Vem. Marusia Izumrudova. To ime je z žgočim železom vtisnieno v moje izmučeno srce. Pozdravi moio hčerko! Mudi se mi! Do svidenja, moia zopet naidena žena.« Elegantno se ie odkril in hitro odšel. Igralka ie zamišlieno zrla za njim; nato ie vzela solnčnik in dovršila v pesku trikotnik, ki ga je bila oreie pričela. Sijaj in beda kurtizane dečka in jih predstavil svoji pokroviteljici Stvar pa se je končala z neuspehom, ker se je izkazalo, da oče ne ve imen svojih dveh sinkov in tudi otroka sta lepo povedala, da Henry ni njun oče. Zdaj je bi.j tudi zaljubljeni vdovi preveč vse sleparije; zahtevala je, da ji sleparski dečko vrne posojenih 20.000 funtov in ga je spodila iz palače. Mladi častilec pa je izginil iz Londona in ljubezniželjna vdova žaluje za njim bolj nego za tisočaki, ki so le mr-vica njenega velikega bogastva. preden so ga mogli uloviti, je bil že splezal po zidu druge hiše na drugo streho. Šele tam je prišel stražnikom v roke, oziroma v naročje, kajti branil se je na vso moč. da bi šel z njimi in so ga morali nositi do stražnice. Tam se je predstavil za »Viljema Ho-henzollernskega» in da bi ime bolj držalo, je splezal pred osuplim uradnikom kakor muha po steni stražnice do stropa. Zvečer pa se je pri ponovnem zaslišanju izdal za Joahima Richterja iz Werderja pri Oranienburgu, rojenega L 1900. — «ali pa mogoče tudi 1906.» Tako so ugotovili, da gre za blaznega človeka, ki so ga zdravili že po raznih norišnicah in ki je bil pred nekoliko dnevi ušel iz ene med njimi. Sklenili so, da ga zopet oddado vanjo. V spremstvu kopice strežnikov se jo odpravil tja. Ko so pa dospeli v norišnico, se je hipoma okrenil, stekel čez dvorišče in splezal kakor mačka na vrh visokega obzidja. Tam je za slovo prijazno pomignil prestrašenim strežnikom ter izginil. Šele čez daJj časa so ga zopet prijeli in spravili na varno, kjer čaka dobre prilike, da jim pokaže svoje hohenzollernske spretnosti v bežanju. Lindberghovi načrti Lindbergh je izjavil, da je pripravljen na polet iz Amerike preko Tihega oceana in Azije v Evropo. Vsem narodom, ki bi jih pri tem obiskal, bi prinesel sporočilo o prijateljstvu Amerike do vsega sveta. V bližnjem času namerava poleteti tudi iz Evrope v Ameriko. Kellogg je odgovoril na Briandov pred« log, da je pripravljen skleniti samo pakt med obema državama, ki pa naj bi vsebo* val mirovno pogodbo vseh drugih držav. (»Herald Tribune®) • Pariz, 30. marca., d Na včerajšnji seji ministrskega svota je Pomcaro predložil odgovor na ameriško vlado v vprašanju pro tivojne pogodbe. Kabinet je besedilo odo* bril, nakar je bilo včeraj popoldne brzojav* no sporočeno v VVashington. Odgovor je zelo obširen. Francoska vlada je v njem opustila razliko med napadalno in sankcij* sko vojno, obenem pa uvrstila številne pri» držke z ozirom na pakt Društva narodov j in obveznoti, ki jih ima Francija po raznih pogodbah iz Ženeve. V tej točki vztraja . 1'rancija na negativnem stališču. V ostalem j pa Quai d' Orsay več ne ugovarja za* ključku večstranske pogodbe. „Viljem Hohenzollernski" na strehi V Berlinu se je pripetila te dni pol vesela in pol resna zgodba. Na Bay-reuthski cesti je skočil sredi polnega vrvenja dvajsetleten mladenič pred pročelje visoke hiše in je začel z nenavadno hitrostjo in gotovostjo plezati v višino. Občinstvo se je sprva zabavalo nad produkcijo mladega moža ko pa je videlo, da postaja njegov položaj čedalje nevarnejši, je poklicalo stražo in gasilce na pomoč. Ko so reševalni organi prispeli na kraj, jim je neobičajni akrobat ušel na streho in Vam bodo v novi pomladanski obleki, ki jo more v zadnji novostni finesi dobaviti le tvrdka DRAGO SCHWAB, Ljubljana, v pravo veselje in užitek. Nepotrebno razburjenje Cioerin: «Kaj hočete vendar, gospod Stresemann! Za nemške inženjerje je enaka pravica kakor za Ruse!» («Rul») Štirinadstropna nova hiša se je podrla V neki živahni ulici sredi Varšave se je te dni podrla nova zgradba, ki je bila dozidana že do četrtega nadstropja. Ker je biio delavstvo ravno na odmoru. je bilo le malo ljudi na stavbi. Kljub temu so dosedaj izkopali osem mrtvih, veliko število pa je ranjenih. Stavbenik in arhitekt, ki vodita dela, sta bila aretirana. X Švicarji ne marajo redov. Švicarsko ljudstvo je zahtevalo, naj se prepove spre* jemanje inostranskih odlikovanj in so na to zahtevo zbrali zakonito določeno število 50.000 podpisov. Zahteva pojde v parla* ment, na kar bodo razpisali ljudsko gla* sovanje o njej. ' - »j ■'< :<: f \ * ^ £ ' J*-- j < - i i , v p Na hoduljah okoli sveta . ., Holandec Willy Lobe si je izmislil, da bi napravil pot okoli sveta na hoduljah. ga kaže ob koncu prve etape po Amsterdamu v Bruslju. Naši onstran granic Volilna borba na Koroškem Slovenska stranka sklicuje shode, ki mpevajo prav dobro. Pri Sv. Primožu v Podjuni »e je deželni poslanec Stane bavil obširno z gospodarstvom. Obrazložil je dolgove države in dežele zaostale davke itd. Da ostane naš rod na naši grudi, v to svrho mora biti prva naša skrb, da ohra* nimo svoje domove nezadolžene svojim na* sledu ikom. V tem pogledu se mora kmet prilagoditi toku časa in se oprijetii gospo« da.rsk.ih panog, ki so dobičkanosne. Dežel* ni poslanec dr. Petek je govoril o manjšinskem vprašanju. Glede razprave o juz* notirolskih Nemcih v dunajskem parla» mentu je svetovno mnenje na strani Av# strije in zatirancev. Ti zahtevajo, da jim državni narod pusti njihov jezik v šoli in cerkvi, da spoštuje njihove šege in navade. Naše zahteve se ne razlikujejo od njiho« vih. Nemški narod bo mogel za svoje so« narodnjake v drugih državah s pravim po« vdarkom zahtevati pravice šele potem, ako doma sam vzorno reši manjšinsko vpraša« nje. Po govorih je sledila debata, v kateri se je izkazalo, da kmečka zvčza najbolj nasprotuje avtonomiji Nemška stranka poostruje volilno borbo, posebno bojevit je Landbund, ki hoče ob« držati, kar je imel, pa še mnogo pridobiti Nemška krščanska stranka na prav nekr« ščanski način lovi volilce med Slovenci Vsak razsoden Slovenec pa ve da mu je bližnja slovenska stranka kot pa nemška krščanska, v kateri ni prav nič krščanstva, marveč jo vodi le umazan pohlep po slo« Venski zemlji kakor Landbund. List, ki ga izdajajo Nemci za Slovence, ima polno posla z volitvami. Odpadnike poveličuje in surovo zmerja zveste Sloven« ce. Pri svojem narodu pa bi ta list od« padnike preklinjal in poveličeval zveste Nemtel To naj imajo pred očmi vsi oni ki »e dajo voditi od Nemcev ter si nako« pavajo s tem škodo in sramoto na svojo glavo. PoSteno je, ostati Slovenec, nepošteno, tajiti svojo narodnosti Pri občanskih volitvah gre pred va«n za dobro narodno gospodarstvo. Slovenci ne silijo v nemške občine zato pa naj Nemci pustijo na miru slovenske, v katerih naj gospodarijo domačini. Boj za občinske vo« fitve pomeni v sedanjih razmerah tudi boj za šole, za slovenščino v cerkvah, za av» tonomijo Ako bo tujec gospodoval Slo« vencem njihovih občinah, se odpira na* šemu ljudstvu široka pot v propast. Slo« venci se moramo združiti za svoj, skupen nastop pri volitvah. Obljubljajo nam Nemci avtonomijo in pravičnost, pri tem pa ostaja vse pri sta* rem, germanizacijsko stremljenje koraka naprej po svoji poti. V Dobrlivasd se je ustanovila mala trgovina in lastnik je na« pravil nemško»slovenski napis. Takoj je oblast poslala k njemu strogega orožnika in slovenski napis je moral izginiti. Od ta« kih nemških oblastnikov ne moremo pri« čakovati pravice za slovensko ljudstvo ni* kdar. Nadaljuje se pošiljanje nemških du« hovnikov brez znanja našega narečja med Slovence Slovenski učitelj tiči ▼ daljnih nemških krajih in slovenske otroke mučijo Nemci Gospodarsko se zanemarja sloven* sko ozemlje in še slabše bo, ako zmagajo Nemci pri občinskih volitvah! Zato pa: Volite vsi slovensko stranko! p— K razpravi zaradi pomazanih Musso» linijevih glav. Poročali smo o obsodbi treh fantov iz Idrskega na obtožbo, da so po* mazali s kravjim blatom po hišah naslika* ne Mussolinijeve glave. ŠtiTje so bili opro* ščeni Obtoženi Kurinčič je goriškim sod* nikom pripovedoval kako so ga orožniki pretepli po glavi in ga prisilili, da je izja* vil, kar so oni hoteli Reči je moral «da» na vsa vprašanja, ker so mu grozili, da jih bo dobil še več, če ne jx>trdi, kar mu nare* kujejo. Nobena izmed poklicanih prič ni povedala M obteženega aa obtožene«. X ves tu mi komisar iz Gorice je izpovedal, da je zapri obtožence ker so bili čez de* seto uro nt vasi Predsednik razprave je rekel, da ne ve, zakaj so obtoženi Jermol, Volarič, Ur&č in Pajntar. sumi samo Ga« brščeka in Kurinčiča ter Uršiča radi tega, ker je bežal pred orožniki liršifi pravi da ni bežal pred nikomur. Brandtelj dr. Pag* lilla zatrdi da bi se on ne zavzel za obto* žence, če bi bil prepričan, da so krivi On je fašist, ki svojo idejo vedno častno za* stopa. Državni pravdnik Gaspari se je spom nil dogodka leta 1915. v Idrskem ob prili* ki nekega boja med Avstrijci in Italijani Po nalogu višjega italijanskega častnika je bilo takrat ustreljenih več idrskih domači* nov, ki so bili osumljeni izdajstva v korist Avstrijcem. To pove za kvalifikacijo vasice I dr sko Orožniški poročnik iz Tolmina je izjavil, da je idrsko vas, ki goji sovraštvo do Italije. Proti obsodbi je vložen priziv. p— Izpit tz slovenSčine. »Edinost* poro« ča: Te dni je napravil pred posebno izpra* Sevalno komisijo v Rimu goriški rojak go* spod prof. Anton Pavšič izpit iz sloven* ščime za srednje šole. Pred vojno je »luž* boval na goriškem moškem učiteljišču, po vojni v Idriji in do lanskega leta v Vid« mu, kjer je na tehničnem zavodu poučeval nemščino. p— Istra v opisu regnikolskega profesor* ja. Istra je divja zemlja s pastirskimi I a* mami prebivalci 90 barbari. Pula je mesto ignorance. Po mestu hodijo ljudje lepe zu* nanjosti sicer, ali njihove glave in STca so prazna, nimajo možganov in nič ne misli* jo. . Tako je pisal o Istri in Puli profesor Bartolini, regnikolo, nameščen na srednji šoli v Puli. Njegov članek, ki ga je prioh* čila neka napoljska revija, je razsrdil Istra* ne. Poteki list «L' Azione» je zarjul n« Bax» tolinija, neki meščan ga je nato na ulici oklofutal. Bartolini je hotel tožiti pa ga noče zastopati noben odvetnik. p— S protinacijonalno slovansko politiko se je baje bavila buzetska zadružna mle* karna v Sv. Martinu. Zadružni odbor je taka! kredit sa izplačilo nekega dolgi in sa zgradbo novih prostorov sa mlekarno pa ga ni mogel dobiti. Fašisti ao rekla, da si mlekarna ne bo mogla pomagati brez po>» Etične in sindikalne oblasti Prišlo je bon 6« no do dogovora, po katerem so prevzeli Italijani predsedstvo in vodstvo mlekarne. Tudi tri privatne okoliške »mlekarne se jim bodo morale udati Zadružništvo pada ▼ fašistične roke. Domačini so poleg za delo in trud! p— Do napeljave električnega toka je splezal ▼ Biljah 161etni Ivan Komel. Ko se je približal žicam, je zavpil in padel mrtev z železnega stolpiča. Dopisi ŠOŠTANJ Sokolska prireditev se bo vršila nocoi. v soboto, ne v nedeljo, kakor Je bilo predvčerajšnjim pomotoma poročamo. Spored neizpremenjen. K obiVne-mu obisfcu velezanimive prireditve vabi odfbor. PREKOPA PRI VRANSKEM. Dne 25. marca so se vršile tukaj občinske volitve. Nastopile so tri stranke. Rezultat le naslednji: SLS in SKS le dobila 47 glasov in 3 mandate: SKS in SLS 20 glasov in 1 mandat: Gospodarska stranka (KDK) 63 glasov in 5 mandatov. JEZICA Sokoi ie priredil v tel zimski sezoni celo vrsto prireditev, ki so vse dosegle v moralnem kakor tudi v materilal-nem oziru svoj namen Kot zaključek vsega prosvetnega zimskega dela priredi hitri, v nedeljo trideiansko dramo »Tate, katere dejanje se vrši v Parizu. Marljivi člani dramatičnega odseka so se dosedad vedno potrudili dobro vprizoritl razne igre. Tako hočeio tuli v drami »Tat« pokazati svolo marljivost. Uoamo. ker Je to zadnja igra. da se le udeleže vsi prijatelji Sokola in požrtvovalnih igralcev. Začetek ob 8. zvečer. K prav obilni ude'ežbi vabi odbor. ''.'//rz/ss, ZAVESE Velika izbiral LIL SKABERHi lm\mt v Ljubljani, izvrstno upeljano, sa proda radi bolezni lastnika. Cenjene ponudbe na upravo lista pod ,,Slučajna prilika 30( M0T0CIKLI najnovejših modelov 1928, svetovno znane tvrdke Schmel Armis Ltd. Birmingham Zahtevajte cenike in ponudbe! Rezervni deli vedno ▼ zalogi. so naiborši! Promptno iz skladišča Vara nudi zastopstvo za mariborsko oblast: Antomoblles-Motoclkles, Maribor, Trg Svobode 6 Za ljubljansko oblast: Pavel Štele, Ljubljana, Poljanska cesta 3. Tei. 2942 Lep naj bo ¥aš dom. Slikarij« ln pleskanje naj Vam vedno preskrbi Ivan Košak, Bleiweisova cesta št 15. Slikarstvo in pleskarstvo. Najmodernejši vzorčil Rast brade prt damalt in vse nadležne dlačice na tilni* ku pod oazduho m na obrazu odstranite sam' na najpripro-steiši način t mojim preizkušenim odstranjevalcem dlak — — Kompletni samo Din 60 franko. ako pošljete denar naprej. Kosm laboratorij W. ECKHARDT. Augsbur«, Deutschland, Ravenspnrgerstr 12 '93 Kupujem uz gotov novac raznovrstni manufakturnu, pletenn, kraitku i konfakcionu robu u svakoj količini samo po povoljnoj cijeni. P on ude sa naznakom vrste robe I količine upravi ti na: ZAGREB I., pošt. pretfnac 173. t V globoki žalosti javljamo, da Je naš dobri ata, gospod Jernei Ručigaj posestnik, gostilničar, sodavičar, občinski odbornik In načelnik go-stilničarske zadruge dne 30. marca t. i. po krartikem ln mučnem trpljenju, previden s to'a-žili svete vere. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedeljo, 1. aprila ob 3. uri pop. iz hiše žalosti na farno pokopališče. Kranj, dne 30. marca 1928. Angela Ručigaj, soproga Albina in Alka. hčeri Ernest. Joža. Tone, Nefko, Marjan, sinovi. Nizke cenel Prepričajte sel Kdor hoče kupiti moderno in solidno iz* delano vsakovrstno pohištvo naj si ogleda zalogo pri EG1D1JU in KARLU ERJAVEC, Brod (poleg Tacen« skega mostu), Št Vid nad LJubljano. Ogled tudi ob nedeljah Za delo jamčim. Daje se tudi na obroke! specijalnega damsikega perila po najnižjih cenah — dobite v trgovini — Amalije Zorč>5, Ljubljana —: Kongresni trg štev. 3. : ki trpe na težkem dihanju in dušitvi, pa se zbog tega počutijo slabotne in ne morejo spati, dobe brzo in lahko dihanje brez dušitve, ako uporabljate ASTMOL BRONHITIS CIGARETE ki vrlo brzo razkrajajo slez ln pomagajo, da se pravilno diha, a vsled tega se organizem popravlja in prihaja v normalno zdravo stanje. — Pri nakupu zahtevajte znamko »ASTMOL«. Dobiva se po lekarnah. SIROMAK IN BOGATAŠ, KAPITALIST IN PROLETAREC SLOŽNA V pohvali velezantmivega romana C. Phillpps - Oppenheim: I <11 LUPIM BREZ DEHCftJfl ■ ^mmmmmsm^mmmmam^^mmmmmm^^mmmmmmm^mmm u (Knjižnica »Jutra«, zv. 20.) Cena brol. knjigi 20, vezani 30, poštnina posebej. Knjiga, ki vam ]e napisana Iz srca! Dobite Jo po vseh knjigarnah ter pri Upravi »Jutra«, Prešernova ulica St. 54, Ljubljana. Ii»«iHB« •.■ur i—i Leči lišče Klenovn*k poleg Ivanca v Hrvatskem Zagorju sprejema samo ozdravljive bolnika s pljučnimi boleznimi za dnevno oskrbnino 120 Din brez kakršnih koli drugih taks. Najmodernejša higijenska in medicinska uredba, krasen park, razonoda. kino. - Zahtevajte informacije in prospekt od Središnjeg Ureda za Osiguranje Radnika u Zagrebu. Mihanovlčeva ulica br. 3. — Telefon 6 — 64 1 13 — 55. KS^^j^KliBillBMH A V gtobofci žalosti naznanjamo pretužoo ves*, da )e naš dobri sin ia brat, gospod CIRIL PIVK ■člteli. slušatelj glmnasdčaega tečaja r Beograd« 9 » ▼ »voli najlepši mladostni dobi, star komaj 36 let, dne 37. marca ob poi f. ari ponoči po kratki bole®ni preminul. Zemeljske ostanke blagopoMnega prepeljemo v Ljubljano ter se bo potreb vrši! kapred glavnega kolodvora danes dne 31. marci ob 4. nri popoldne na pokopališče k Sv Križa. Blagega pokojnika priporočamo vsem, ki so ga pozoai, r Magotates *x>rafa. LJUBLJANA, do« 30. marca 1928. Helena Plvkova, ma«. — Valentin In Metod, brata. _ Angela io Uda poro Cena Piryjeva, sestri. Zahvala. ^ Vsem, ki so spremili v tako obilnem številu našo preljubljeno mamico itd., gospo Ivano Saiovicevo na njeni zadnji poti, se najsrčneje zahvaljujemo. Osobito pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, pevskemu zboru »Narodne čitalnice« za genljive žalostinke, prost gas. reš. društvom iz Kranja in okolice, Sokolske mu društvu in vsem zastopnikom javnih in civilnih oblasti. Najsrčnejša zahvala pa še posebej vsem, ki so ji poklonili toliko prekrasnega cvetja, katero je tako ljubila. V KRANJU, dne 30. marca 1928. ' " Rodbine: Sajovlc, Pire, Luznar, MaJdIS. Za našo tovarno v Goričanah pri Medvodah sprejmemo s takojšnjim službenim nastopom komercialnega uradnika In lesnega manipnlanta samostojnega, v slovenski, srbski in nemikl trgovski korespondenci ter verziranega v vseh poslih lesne stroke, zlasti v nakupovanju in prevzemanju brusnega in celuloznega lesa. Pogoj: Jugoslovansko državljanstvo; samci Imaio prednost. S popisom življenja in prepisi izpričeval opremliene ponudbe so nasloviti na: tajništvo Združenih papirnic Vevče. Goričane in Medvode t Ljubljani, Dunajska cesta 1 b. M kakor Din 60.000 nagrade •mo dosedaj porabili za tiste, ki uporabljajo I Na prodaj je v vseh trgovinah, špecerijah in delikatesah. FORTUNA čokolada je edina, kate» ra nudi najvišjo mogočnost dobitkov Nagrade po Din 100.— izplačuje v gotovini ▼saka trgovina, kjer prodajajo »FORTUNA« čo» kol a da Kupujte samo »FORTUNA« čokolado! t Načelstvo „Gostilničarske zadruge" v Kranju naznanja tužno vest, da je preminul danes njen zaslužni načelnik, gospod Jernej Ručigaj občinski odbornik, gostilničar itd. Pogreb bo v nedeljo, 1. aprila 1928. ob 3. uri popoldne. Ohranimo mu trajen spomin. V Kranju, dne 30. marca 1928. GostllnlCarska zadruga Kranj. Za premogovnik „3erma" a. i., sprejmemo sa nove revirje, katere otvorimo: 1 glavnega nadzornika in 2 nadzornika (štajgera) t daljšo prakso la dobrimi priporočili. Prednost Imajo oni. ki so delali pri premogokopu. Interesenti naj pošljejo svoie prošnje s pogo<8: Direkcij rudnika »JERMA« A D« PIrot. poštnoležeče. Priporočamo naš prvovrstni naravni 13 PORTLAND CEMENT svetovne znamke tt SALONA" (TOUR) v sodčkih, juta in papirnatih vrečah. Iz skladišča oddajamo tudi manjše količine. SPLIT d. d. u cement portlanil v Ljnbljani Skladišče : Masarykova c. 23 (poleg Ranzingeija) Zane Qreyt 90 Železna cesta Romaa »Neale ie opravil z Duradom, toliko da ga ni ubil!« je razburjeno rekel general »Pravkar sem zvedel to od McDerniotta, zanesljivega človeka... Neale sam pa je izkupil svinčenko, nemara da tudi sunek z nožem.« Allie je planila z zofe. »Neale!« je hripavo ponovil Allison Lee. Nato je čula, kako se je prevrnil stol. »Da, da, AlMson, tako je,« je rekel neznan glas. »Na ulici mrgoli ljudi — vse govori o tem dogodku — vse je na nogah.« Še nekaj mož je stopilo v sobo. »Ali je Neale tu?« je vprašal general Lodge. »V pisarni ga zadržujejo. Dečki bi ga radi potrepljali po ramenu... Durade ni bil priljubljen,« je odvrnil nekdo. »Ali je hudo ranjen?« »Ne vem. Videti je tako.« »Polkovnik Dillon, ste ti videli Neala?« je nadaljeval ostri, raz-vneti glas. »Da. Kar omamljen je bil videti. Najbrže je težko ranjen. Toda njegov korak je trden in nihče ga ne more udržati.« Kratek premolk. Nato je vprašal general Lodge: »Lee, ali hočete govoriti z Nealom?« Molk. »Ne,« se je začul hladni odgovor. »Ni treba. Res je, da me je rešil iz — neprijetnega položaja. Za to sem mu hvaležen. Nagradim ga.« »Kako?« je zazvenel glas generala Lodgea. »Razume se, da z zlatom. Neale je bil igralec. Bržkone je imel zoper Durada staro mržngo... Ne vidi se mi potrebno, da bi se srečal z Nealom. Nekam razdražen sem po vsem tem in rad bi si prihranil nadaljna razburjenja.« »Oh, Lee, poslušajte me!« je jezno odvrnil general Lodge. »Neale je sijajen človek — najboljši in najpogumnejši inženjer, ki sem ga kdaj videl. Prerokoval sem mu velike stvari in vse to se izpolnile.« »To me ne zanima.« »Ne morete si tako zamašili ušes, da ne bi slišali. Dekletu, ki je, kakor zdaj vidimo, vaša hai, je rešil življenje. Zavzel se je zanjo. Ljubi jo — zaročen je bil z njo... In nato, ko jo je izgubil, je malone zblaznel od obupa in toliko da se ni ugonobil v svoji žalosti.« »Tega ne verjamem. Igra, pijača — pa ženske, to ga je ugonobilo.« »Motite se!« »Oh, general, oprostite. Če so bili — kakor namigavate — med njim in med mojo nesrečno hčerjo kaki bližji stiki, kako se je mogel pajdašiti s kvartopirci in propalimi ženskami?« »Kmalu boste slišali o meni še vse drugačne stvari,« je odgovoril general, ki je komaj brzdal svoj gnev. »A ne zapravljajva časa. Ne morem vas siliti, da bi sprejeli Neala. To je vaša stvar. Po mojem mnenju bi morali storiti vsaj to, da se mu zahvalite. Resno vam svetujem, da mu ne ponudite denarja. Vztrajam pa na njegovem svidenju z dekletom.« »Ne!« »Človek!... Hej, McDermott, stopite po Neala.« Vsa zmedena in polna tesnobe je Allie Lee poslušala čudni razgovor. Nepremagljiva sila jo je vlekla k zagrinjalu; z drhtečimi rokami je prijela zanj, a nedostajalo ji je moči, da bi ga bila od-grnila in stopila v sosednjo sobo. Bik) ji je, kakor da stojita za tem zagrinjalom prijatelj njenega dragega, ki ga bo tudi on vzljubil, in sovražnik, ki ga bo morala mrziti. Toda svidenje z Nealom — to radost ji je mogla vzeti samo smrt! »General Lodg§, do Neala ne čutim nikakih simpatij,« se je spet začul mrzli glas Allisona Leeja. Nihče ni odgovoril. Nekdo je tiho zakašljal. S hodnika je bilo slišati korake in hrup oddaljenih glasov. »Pozabili ste, kaj se je zgodilo pred nekaj urami,« je nadaljeval Lee, »ko je ta Casey s svojo brezumno drznostjo rešil vaš vlak in so našli med njegovimi stisnjenimi zobmi tisto knjižico: pismo, ki ga je pisala Nealu ena izmed ženščin v bentonskem taboru! . . . To, kar nam je čital vaš inženjer, mi zadošča. Vsi smo slišali, da jo je Neale udaril — da jo je ubil... in da ga ljubi še na svojo smrtno uro... Saj menda pomnite, general Lodge?« »Da, tega ne tajim. Ali —« »Tu ni nikakega ,ali\« »Videz je zoper Neala. Pomena dejstev ne zanikavam. Vem pa, kakšni so moški. Čas, ki v njem živimo, je strašen. Kaj lahko da je Neale v jezi ali v pijanosti udaril tisto žensko... A da bi jo bil ubil — ne!« Naročila- ut> ost, dopeta,. IL&oUsJi tnalih.. oglasov, jf poslah, *a,OgLasru>od' eUUk Jutra] Lub^aruo. Pr%striUJua^.T*i st. _ JLaLL oglasu, ki, slu ixfO v parr%/Lt>vaLn+ tn, rocyaJL n.«. acuruut*. 'obiuulocu. vsaka b*s*da <50 par-manjši zjvtsak Vin, 5—. Vri^tojbava, za, fifrx> ZUjv Vit, pruflojbcn*. Ji uposLos ti, oovuun t maročtlimtr, su-ov~ rt, oglasu «« pryobcurejjnem na račun Naslov pove oglasni oddetek »Jutra*. 10306 Žensko rajeno gospodinjstva, ljubiteljico in dobro vzgojiteljico otrok, takoj sprejmem. Predpogoj je zanesljivost in poštenost. Naslov t clasnem oddelku Jutra. 6 10497 Starejšo prodajalko eprejmem kot poslovodinjo podružnice, s prima referencami. Kavcije zmožne imajo prednost. Dopise na oglasni oddelek »Jutra> pod »Nastop takoj*. 10498 Izurjena pletilja k Dubied stroju dobi takoj službo z vso oskrbo v hiši. Ponudbe z zahtevkom plače na naslov: Marija Majcen, pletilstvo, Kočevje tt. 269. 10515 Mesarskega vajenca pridnega, zdravega in poltenega. sprejmem takoj blizu Celja, z dobro hrano in stanovanjem v hiši. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 10470 Šiviljo - pomočnico takoj sprejmem na Selu-Moste 29. 105251 Zdravo dekle etaro 15—16 let, poštenih staršev. sprejmem za pestunjo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 10514 Inteligentna gdč. i večletno pisarniško prakso, vešča perfektne nemške in slovenske korespondence. želi premeniti službo takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrar pod »Urna strojepiska* 10298 Službo potnika ali inkasanta želim pri resnem podjetju, najraje kakem mlinu v Sloveniji — Razpolagom z večjo vsoto. Dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod »Potnik s kapitalom*. 10382 Uradnica z daljšo prakso tn perfektnim znanjem nemščine ter slov, zmožna tudi angleščine in srbohrv. želi premeniti službo čimpreje.— Ponudbe na ogl. odd. a Motor 2% HP, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10444 Fiat 501 , StlrUedežttl, T dobre« rta-njn, takoj prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 10216 Knfig* Uradni list letniki 1919 do inkL 1926 naprodaj. Naslov r oglas, oddelku »Jutra*. 10128 Moško kolo in otroški voziček prodam za 1200 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 6 10381 Vrtnice . najnovejših različnih bar, vah, po nizki ceni prodaja Ivan Brecelnifc. Velika čolnarska ulica 21. 10490 Ključavničarji in kovači A« zamudite ugodne prilike Kompleten vrtalni stroj na ročni pogon, t 42 komad? Spiralnih svedrov, razne dimenzije, tvrdke »Schu-chard & Schfltte*, Dunaj, razno ključavničarsko in kovaško orodje, nakovalo (srednje veliko), poljsko ko vačnico (Teldschmiede), l razlčne pntiskače (Schraub-stflcke), vsak 8as na vpogled, naprodaj po ugodni ceni v Skcfji Loki, Spodnji trg St. 58. 10421 Enonadstr. hišo dvodružinsko, z elektriko, 5 sobami in 3 kuhinjami, prodam Naslov pove ogl oddelek »Jutra*. 10441 Pritlično hišo z vrtom poceni proda Ber-gant v Gornji Šiški 34 — poleg županstva. 10473 Trgovino z mešanim blagom, dobro vpeljano, vzamem takoj v osjem v mestu ali n* de ieu Mesečni promet naj manj 60—80 001' Din Cenj lopise na podružnico Jutra » Celju pod značko »Do bet promet*. 10347 Zakonski par mlad, leh takoj stanovanje 1 sobe, kuhinje in pritiklin. Je ves dan odsoten Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Takoj 2666» 10455 Lepo hišo in STednje posestvo prodam po nizki ceni. Ponudbe na naslov: Plankar, Dolenjska cesta 5. 10537 Kdor nima stanovanja ali stavbnega prostora naj se udeleži javne dražbe v nedeljo, dne 1. aprila 1928 popoldne ob 1 uri v 9t. Vidu (Male Vižmarje) št. 1 — poleg državne in občinske ceste. — Na tej dražbi se bo prodajale: 1) Hiša s 8 stanovanji ter ■sadnim vrtom, v obsegu okrog 40 X 30 m' 2.) Velika nova zgradba, pripravna za delavnico aK s prezidki spremenjena v stanovanjsko hišo ter sadnim vrtom okrogle 40 X 39 m« 3.) Dve stavbni parceli, katerih v«aka obsega okroglo 1600 m' Dražbeni pogoji »o vsaki dan na vpogled istotam. 10402 Majhen lokal želim v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 10509 2 lokala moderno urejena, * velikimi izložbenimi okni, cd-dam za 700 Din mesečno. — Pojasnila daje Franc Sainsa, Florijanska ul. 4. 10496 Delikatesa ln točil niča v Mariboru naprodaj za 10.000 Din — Naslov r oglasnem oddelku Jutra*. 10563 Stano v -nje 2—8 sob. kuhinje, predsobe, jedilne shrambe, kleti in nekaj vrta, oddam boljši. mirni stranki brez otrok, v Dravljah ob drž. cesti. Pojasnila daje Rok Berlič, mizar V Žapužeh. 10491 Sobo s kuhinjo želim v Ljubljani ali bližnji okolici za 2 osebi brez otrok, sa meeec maj. Ponudbe na: Fr. Šuštar, vrtnar, Radovljica. 10495 Stanovanje sobe, kuhinje in shrambe oddam takoj v Rožni dolini cesta IV/27. Poizve se v soboto popoldne in nedeljo 10575 2—3 opremljene Sobe s kuhinjo I oddam NasloT v oglasnem Opremljeno sobo lepo. s prostim vhodom in električno razsvetljavo oddam ▼ Rožni dolini V/29. 10510 oddelku »Jutra*. 10559 Zakonski par brez otrok, vzame gostilno na račun. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 10481 Gostilno ▼ Mariboru ali Ljubljani vzamem na račun, event. tudi v najem. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 10566 Zračno sobo [ lepo opremljeno, a elektriko in posebnim vhodom — poleg dramskega gledališča oddam takoj boljšemu gospodu Naslov pove oglas oddelek »Jutra*. 10482 Opremljeno sobico ali kabinet želim za takoj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Nujno 4* 10471 '} Tb R >«.man: Kovači Prodam močno stiskalnico za tračnice iu dr. (Stauch-masehine), brezhibno, za večje obrate neobhodno potrebna. Cena 2500 Din. — Maizelj, Št. Jernej — Dolenjsko. 10552 Kovaško orodje kompletno takoj kupi Aloj zij Cokan, kovač, Lipa-Beltinci, Prekmurje. 10341 Hrastov les hrastove hlode, hrastove frize in hrastove deske1 27 mm. spodobne za Izdelovanje frizen. kupim Ponudbe s ceno in množino na naslov; Ivan Šiška. park«tna tovarna. Ljubljana. Metelkova 4. 10206 Moške obleke ponošene, plača najdražje Jurečič. Gallusovo nabrežje št. SM Ljubljana. Dopisnica zadtSroje, da pridem na dom. 10545 Lokomobilo od 15—20 P. S., rabljeno, a v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Lokomo-bila*. 10568 Sostanovalca boljšega, sprejmem v vso oskrbo ▼ Skofji ulici 13 — parter. 10463 Sobico I s posebnim vhodom ta elek-j triko oddam eni ali dvema I gospodičnama. Naslov pove 1 oglasni oddelek »Jutra*. 1 10451 Lepo, soinčno sobo s potrebnim komfortom, v vili blizu Sv Petra takoj oddam Naslov t Oglasnem oddelku «Jutr»». 10360 Lepo sobo veliko « elektr razsvetljavo ta posebnim vhodom, -----rabo kopalnice in Danes otvoritev TRGOVSKE HIŠE »Triglav" Mestni trg št 17 k er boste doživeli čudež, glede dobrega blaga in zelo nizkih cen. Oglejte si cene v izložbi. Dijaka jjmem v popolno oskrbo laslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10488 Opremljeno sobo oddam mirni gospodični. — Naslov v oglasnem oanelk« »Jutra*. 10555 2 opremljeni sobi z 2 posteljama, eventuelno opremljeno stanovanje, z uporabo kuhinje in kopalnice, v novi vili na Pod-rožnikn oddam takoj. — Sobe zračne, solnčne in parketirane elektr razsvetljava Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 10543 2 opremljeni sobi lepi (spalnico in jedilnico) s strogo separiranim vhodom, v sredini mesta oddam. Mala jedilnica bi se event. lahko uporabila za pisarno. Na razpolago tudi lep, solnčnat vrt. Naslov v oelasnem oddelku Jutra. 6 10554 „D0K0 čevlji nsjelegantnejši! naitrpežnejši! najcenejši! „Doko*, Prešernova ul. 9, dvorišče. Sobo s posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10532 C, PK Kmalu nato jo je primahal noj. Ko je »vedel, kaj se je »godilo, je neutegoma odbopal pesek — in glej, samo eno jajce je bilo zdrobljeno. In ko sta mu dejala, da ga nista zdrobila nalašč, ni bil prav nič jeeen »to. Palčka sta ga rada zajahala in noj je i dolgimi koraki krenil na pot. Sobo oddiaai gospedu. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 1 6 10420 Lepo sobo I elegantno opremljeno zrač-I no ta soinčno. « elektriko 1 ta posebnim vhodom oddam takoj ali pozneje samo boljšemu gospodu. Naelov ▼ I oglasnem oddelka »Jutra* 1 6 10503 Opremljeno sobo I snažno to svetlo, oddam v bližini Zvezde. Naslov v 1 oglasnem oddelku »Jutra*. 1 6 10553 Vedno mislim na te iščem te dragi, kličem ln stegain roke. da te obvar-jem vsega hudega! — Po-ijubljen zlati moj! Liljana 10428 Pošten obrtnik boljši, Seli za razširjenje obrti posojila 20—25 000 Din — Zadostuje pa tudi tiro Vračeval bi 1000 Din me sečno ter nudil do popolnega Izplačila poleg obresti še dobro obrtniško hrano Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Solidna vzajemnost*. 10098 Kavarnarja ali restavraterja sprejmemo v moderno urejeno kavarno na otoku Rabu v Dalmaciji, kakor družabnika. Potreben kapital 30.000 do 50.000 Din za kavcijo. — Služba popolnoma zanesljiva, brez konkurence. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »100/502* 10502 Hiromant na zahtevo občinstva Je prišel za kratko dobo v Maribor, hotel »Zamorc*. — V. lWofejev. 10417 Mlada ločenka prosi dobrosrčnega gospoda za 1500 Din nujnega posojila, proti vrnitvi po dogovoru Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Ločenka 28*. 1C*M S takim zadovoljstvom čitajo naročniki brak aega krožka doma aaj-< različnejše revije. 1. aprila nove sktH pine. Pristojbina zA 6 revij po izbiri, 60—i 150 Din Četrtletno. ŠE JE ČASI Bralni krožek. Ljub* Ijana, Šelenburgova 7/II. Telefon 2837 % Poljubili žarki, sinje so poljane, v duši porodili, mehke, sladke Banje. Pa bi Te poljubil kakor žar cvetice, v objemu Tvojem, bajni 6pev poslušal ptice. 10405 Vino čez ulico črno po 11, belo po 12 Din Pri odjemu 10 litrov 10 % popusta — Vinska klet oa Sv. Petra cesti štev. 43 10094 Kroje (uniforme) vseh vrst izdeluje tudi na obroke Simon Klimanek. Ljubljana, šelenburgova 6. 10403 ti t Glasovir nov, le malo rabljen je ugodno naprodaj. Naslov v upravi «Jiw tra». Klavir, gosli, citre in 2 gitari vse staro, toda dobro ohra>i njeno, ugodno prodam. —• Nasiov v oglasnem oddelka »Jutra*. 10517 Pianino prodam po zelo nizki cenL Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 10530 Kratek klavir prodam za 7000 Din. VeJ klavirjev pa posodim na dom. Naslov pove ogla/ni oddelek »Jutra*. 10533 Steznike, trebušne pasove kombinirane steznike, najnovejše oblike, elastične in drago priporoča najceneje atelje A. Hutter, Dunajska cesta 6/n. 10358 Boljša šivilja se priporoča za boljše oblek«, kostume in perilo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10561 Mladi psi nemški ovčarji, takoj naprodaj v Rožni dolini — cesta IV/8. 10558 Krapinske toplice pri Zagrebu ozdravijo » sigurnim uspehom udnico, išias, revmo, ženske botez-ni itd. V pred in posezijl znatno znižane cene — ter ceno pavšalno zdravljenje za 20 dni 1280 Din. Avtobus na postaji Zabok te* direktno iz ZagTeba in Rogaške Slatine. Popusti na železnicah, novi rest-avra-ter, blatne kopeli ter kopeli z ogljenčevo kislino. Polni komfort itd. Sezija od aprila do oktobra. — Prospekte razpošilja kopališka uprava. JHNJE! GOSPOui^j Najhitreje, najceneje m naj. lažje zakurite Pe« in sto» oilnlke » m 650 I oddelku .Jutra*. 101281 trg St. 58._10421 bila*._iuooo r»». "" _—--------_u w_ , Hahiianl Urei„jt Dtrotto tUvijeo. Ud.1. » KoMorriJ ^ Moli Elbrtk*. Z. N«.d»o dsUmo <* to f™ Jccrtck. Z. to«"-* M i« ""i™"- ^ N