Leto LXXVM št. 176 UK£DMUrrVQ Lti UFKAVAJ UUBUAIU, IZKLJUČNO ZASTUPSTVO m OgtaUM H ITllIJlIfcH DNIONE PCBBLICITA ITA1IANA S. te pcbbticita di provenionza itallaDA od ITALIAKA ft. A-, MILANO. Accanita battaglia nel Sronte siculo L'e£ficace par teci pazi one S velivoli Goraando »opremo. No 11HG: Bollettjno di guerra La batta«rl»a eh*» da qnattro g-iorni in-furia \ii»]enta sul fronte della Sioilia, ha assiintu r-ara.tt»'r»' di particolare aoeanimen-to n«^l setiove centrale tra RćgaMmfo «• Centuripe, dove la strenua resistenza delle Inippe deU'Asse ha impedito ai poderosi deli4 aviazione delTAsse abbattuti reiterati tentativi di sfondamento delPav-versario di avere »uccesso. I.'aviazione delFAsse parteri pa ai eoni-hattlmenti battemlo obiettjvi terrestri e navali. Nello Jonio orientalc tre »Liberator« ve. nivam* d>«t»-u1ti dala caeeia permanica; Cttt bi motori da no^trj dragamine. Generale \ rt-re^io ■ Nemška zmaga ob Miusu Po zavrnitvi ruskih napadov so nemške žete v preti-napadu zadale sovražniku hud poraz, ter zajele mnogo ujetnikov in vojnega materiala Iz Hitlerjevega pflavnejja stana., 4. avp. Vrhovno povelj-ištvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo: V bitki ob Miusu so pehotni in oklopni oddelki vojske in oborožene SS pod vodstvom feldmaršala von Mannsteina in generalu, pehote Ilollita l v/orno podi>oro letalskih oddelkov pod vodstvom generala I>ettlopa preprečile ponovne poskuse za prodor. Izvedene od močnih sovražnih sil, m so v Eanosnem protinapad« porazile so-vraznikfci, ki je severno ml Ku.jbiseva prodrl. Do avgusta je bilo v teh bojih za.letih 17.895 ujetnikov, zaplenjenih aH uni-oenOi pa 730 oklopnih vozil, 703 topovi m 398 metalcev granat, kakor tudi mnogo drugega orožji in obseften vojni materijal. Sovražne izgube padlih presegajo večkrat stavilo ujetnikov. Na fronti ob Doncu in na področju pr; Bjelgorodu poskuša sovražnik z močnimi pehotnimi divizijami in oklepnimi oddelki oh močni letalski |Kk'.j>ori prodreti frorato. Medtem ko je bil ob Doncu poskus prodora prestreže u in so bile sovjetske čete v takojšnjem protinapadu vržene nazaj, se hudi boji pri Bjelgorodu še niso zaključili. Na fronti pri Orlu so nadaljevali bolj-ševiki svoje močne napade s težiščem južaozapadno od mesta. Z uničenjem mnogih oklopnih vozil so bili povsod krvavo odbiti. Močni oddelki letalstva so skupaj z madžarskimi bojnimi letali posegli v boje na kopnem in so bombardirali noč in dan zedezniške naprave in razkladamo naprave v zaledju sovražnika. Tudi južno od Lado&kega jezera so se 1 zrušili pred našimi postojankami sovražni napadi, podprti z okloptiimj in letalskimi silami. Leteči oddelki in protiletalsko topniško letalstva so uničili %-čeraj veliko število sovjetskih oklopnih voz in sestrelili 118 letal. V zadnjih dveh dneh so samo oddelki vojske in SS uničili 261 oklopnih voz. Na morju pri Munnansku so brza bojna letala potopila dve sovražni obalni tovorni ladji in en sovjetski brza čoln. Xa Siciliji so nemške in italijanske čete v večdnevnih težkih bojih proti visoko nadmoćnomu sovražniku in v najtežjih terenskih in vremenskih razmerah dosegle zopet velik obramben uspeh. Severnoameriške divizije so poskusile vedno znova prodreti srednji odsek fronte, vsi napadi pa so se 7. največjimi izgubami moštva in materijala izjalovili. V času od 10. do 31. julija so naše kopne čete uničile 309 britansko-ameriških oklopnih voz. Leteči oddelki in protiletalsko topništvo letalstva ter. oddelki kopne vojske so sestrelili v istem času v Sredozemlju 199 letal, izmed teh samo nad Sicilijo 132. Pri podnevnih prodorih slabših letalskih oddelkov nad zasedeno zapadno ozemlje je bilo sestreljenih 9 letal. Zaščitne edinice vojne mornarice so potopile v več urni borbi severno od Tersehellin-ga brez lastne izgube 3 britanske brze čolne in poškodovale nadaljnjega tako težko, da je računati z njegovo izgubo. Na petem brzem čolnu je nastal požar. Srdite borbe na vseh odsekih Berlin, 4. avg. s. V dopolnilo današnjega vojnega poročila objavlja DNB: Bitka ob Miusu nudi značilen dokaz taktične superiornosti Nemcev nad sovjetskim sistemom, ki obstoja v tem, da, se mečejo v boj gigantske množice vojakov navzlic neprestanim neuspehom. Včeraj se je so- \Tažno udejstvovanje zjiatno povečalo v raznih odsekih vzhodne fronte. Tako v odseku kubanskega mostišča, kakor južno- vzhndno od Izjuma in na področju Bjelgo-roda so Sovjeti znova izvedli diverzijske napade, toda bili so z občutnimi izgubami gladko odbiti. V odseku južno od Ladošške-g-a jezera, so Sovjeti po hudih izgubah prejšnjih dni omejili svojo operacije na napade krajevnega zanačajab ki so pa bili ustavljeni pred prvimi nemškimi črtami. Potopljena sovjetska petrolejska ladja Berlin. 4. avg. s. Mednarodna obveščevalna agencija javlja podrobnosti o potopitvi sovjetske petrolejske ladje, katero je pred neka? dnevi neka nemška podmornica potopila pa Črnem morju. Ker leži sovražna edinica, katero sta zadela dva torpeda, ko je plula v zalivu Suhuna. v globini komaj 7 metrov, je bilo mogoče 1 ugotoviti, da ima prednji del razklan. Ugotovljeno je bilo tudi. da je bilo morsko področje, kjer se je potopila, pokrito v širini 2 milj z gosto plastjo maščobe, kar dopušča trditev, da je sovjetska petrolejska ladja plula s polnim tovorom goriva. Angleški lovci napadajo ribiške čolne Berlin, 4. avg. s. Včeraj so se angleški lovci večkrat nizko spustili, da bi napadli z letalskim orožjem in bombami številne čolne najmanjše tonaže nemške, francoske in nizozemske narodnosti, ki so pluli pred obalami zapadnega zasedenega ozemlja. Samo v enem primeru so bile cilj napadov nemške edinice. vendar ni bilo na majhnih čolnih, ki nadzirajo v pristaniščih, nobene škode. Večkrat pa so bili napadeni in zadeti nizozemski in francoski ribiški čolni, od katerih se lih je mnogo vrnilo v pristanišče s poškodbami, mrtvimi in ranjenimi na krovu. Novo orožje nemške vojske šestcevni top izrednega učinka, ki odtehta 6 težkih poljskih topov Berlin. 4. avg. s. Iz pooblaščenega vira se doznavajo nekatere zanimive podrobnosti o novem orožju. & katerim so bili opremljeni nemški polki. Ker je novo orožje, katerega :me-nujejo v nemškem vojaškem žargonu enostavno »metalec«, narejeno iz skrajno lahkega ma terjala, zadošča za prevoz vozilo s tremi tonami, na katerem imajo svoja mesta tudi vojaki ;n del municije. Metalec sestoji iz šestih cevi. ki so nameščene okrog osrednjega tečaja ali pa v dveh plasteh na lahk: lafeti. Cevi iz jekla služijo samo :'a to da dob' projekti! hoteno smer. Vseh ostalih kompliciranih naprav, ki jih imajo običajno topovi, ni na novem orožju. Glede na kaliber so metalci lahko težki od 3 in pol do 8 stotov. Vsak metalec ima silo šestih težkih poljskih topov, ki tehtajo po 60 stetov. S pomočjo električnega vžigalnika se sproži šest granat v nekaj sekundah, zaradi česar je to orožje posebno primemo napadalno in obrambno sredstvo, če oko!i Šč ne ne dopu-:čajo nobenega odlaganja akcije. Tudi Sovjeti imajo podobno orožje, toda Neme' so sa zaradili tako, da se projektil vrti okrog svoje osi-tako da šest granat pade na določen objekt v najkrajšem času druga za drugo. Novo orožje izstreli lahko tri različne tipe granat, in sicer rušilne granate, ki se sprožijo proti človeškim objektom. Zgodilo se je, da so te granate ub:Se cele skupine ljudi, ki niso b'li na zunaj ran;" ni. a so od zračnega pritiska dobili tako hu.!_ poškodbe. Bilo je tudi mnogo primerov, da s<> te granate raztrgale kazemato in da so bili njen: branilci vsi ubiti Druga vrsta granat, k' se uporablja v novem orožju, je plamenska granata, ki vpliva zlasti na moralo nasprotnika. Tretje pa so meglene granate, ki napravijo pred sovražnikom gosto megleno zaveso ter mu onemogočijo streljanje in kretanje, kakor bi bilo v tistem položaju potrebno. Huda kršitev turške nevtralnosti Berlin. 4. avg. s Glede napada angleško-ameriških bombnikov na Rumunijo naglasa mednarodna obveščevalna agencija, da so mt vražna letala pr doletu in na povratku preletela turško ozemlje. Po napadu je moralo kar osem sovražnih letal zasilno pristati v Turčiji, ker So jim očitno pošle zaloge goriva. V nemških političnih krogih, piše agencija, smatrajo to dejanje za hudo kršenje turške nevtralnosti, tembolj, ker okoliščine jasno kažejo, da ne gre za zmoto, temveč za dobro premišljen primer. Angleško-amer^ski bombniki so odleteli z letališč y Siriji in so rajši kršili turško nevtralnost, kakor da bi ubral: pot čez vzhodno Sredozemlje, ki bi bila dvojno tako dolga, in preleteli grško in bolgarske Ozemlje. V tukajšnjih političnih krogih se ne izključuje domneva- da bi sovražnik naravnost ne mogel izvršiti podvzetja. če bi pnleteJ po pravilni poti kajti angleško-ameriška letala bi morala naložiti toliko goriva, da bi ne bilo prostora za tovor eksplozivnih snovi. V Berlinu pričakujejo z zanimanjem, zaključuje mednarodna obveščevalna agencija, ^^^rK* bo zadržanj« turške vlade spričo te očitne kršitve njeno suaereooeti. Srdite borbe na sicilskem bojišču Uspešno sodelovanje letalstva Osi — 5 letal sestreljenih Vrhovno poveljništvo. Vojno poročilo št. 1166: Bitka, ki že štiri dni silovito besni na bojišču Sicilije, je postala posebno ostra v srednjem odseku med Regalbutom in Cen-turipejem. kjer je trdovratni odpor osnih čet preprečil uspeh mogočnim ponovnim sovražnikovim poizkusom prodora. Letalstvo Osi sodeluje pri bojih in napada cilje na kopnem in na morju. Na vzhodnem Jonskem morju so nemški lovci uničili 3 letala tipa »Liberator«. naši minonosci pa 2 dvomotomi letali. General Ambrosio. Poslanica generala Ambrosia Oboroženim silam Rim. 4. avg. s. >Le Forze Armate« ob- Poklican od Nj. Vel. Kralja na položaj javljajo: šefa glavnega stana obračam svojo misel vsem Oboroženim silam, ki bodo ponosne Eksc. General Ambrosio je ob priliki j na to, da so zopet pridobile staro in ustav- imenovanja za šefa glavnega stana Kralja in Cesarja, izdal naslednjo poslanico na Oborožene sile: no neodvisnost, v skladu s prisego, kakor vedno, korakale z zvestobo in častjo proti ciljem, ki jih bo Nj. Vel. Kralj pokazal. Preuranjeni računi StvarisnsS nemške-italijanskega zavezništva in trojnega pakta je neomajna Umi, 4. avg. s. V uvodniku naglasa »La Trjbuna«. da mera sovražnik pelagema zaradi razvoja dogodkov razčistiti svoje ide;je in pregledati v preveliki naglici narejene račune. Italijansko-nemško vojaško zavezništvo je danes bolj kot kdaj temeljno dejstvo položaja, kaker kažejo ostre borbe, ki se *razv;ja;'o zdaj na Siciliji. Naravno je, da je še vedno v veljavi na političnem m vojaškem področju trojni pakt. Politična slika se torej pj nikak tevati in jo obvladovati ra številnih Kvjiščih. Italijansko-nemško zaveznštvo jo zmagovito šlo skozi krjfično fazo. ki je to zavezništvo odobrila. V Londonu in Wai ..ngtonu so pa mislil'", da se bo z atotuom fašističnega režima avtomatično zrušil tudi pakt med Rimcm in Berlinom. Večjo zmote ni bilo mogoče storiti. Italija in Nemčija se danes borita za svoj obtoj, za celotncst svojega narodnega czemlja. za svobodo svojih naredov da r»e boda preplavljeni in zasužnjeni od boljševizma, borita se proti hegemonistić-rim načrtom anglo-ameriške plutokracije. Države, ki se borijo ob strani Italije in Nemč'je. se nahajajo v prav takih okoliščinah. Solidarnost ne nastaja torej na ambicioznih načrtih po obvladovanju in ekspanziji, kakor v primeru Anglije. Amerike in Rusije temveč iz določene dolžnost*, da je treba braniti evropsko hišo pred tremi neusmiljenimi sovražniki, ki bi se radi imenu svobode vrinili med nas na ruševinah naše omike. Evrcpsfca reakcija se zaradi tega aviga sama od sebe in se uveljavlja na bojiščih kot sveta pravica narodov, ki nočejo da bi jih drugi v imenu odvratnega merkanti-lizma ali kake politične doktrine obvladali, doktrine, ki napravi iz človeka proizvajalni stroj ter odpravi pesamezne značilnosti človeške osebnosti. Vsak Italijan, ki se spo štuje mora videti, kasne so nujnosti Italije, in prevzeti lastno odgovornost. Velepo-slan k Amerike je nesramno izjavi!, da se zaveznikom vsiljuje samo ta politika, da povzročijo državljansko vojno v Italiji. Edini odgovor naroda, k j ima toliko sla v-.h pad.ih je lahko samo ojačenje borbe proti vdorniku. Velika obrambna zmaga eet Osi Tri ameriške divizije hudo poražene Berlin, 4. avg. s. O borbah na Siciliji, ki jih omtnja današnje vojno poročilo, piše mednarodna obveščevalna agencija: Včeraj so italijansko-nermke čete, postrojene v siednjem oaseku siciljske fointe, dosegle popolno obrambno zmago. Krvavo so odbile številne napade ang.o.imeiižkih kontingentov, katere so podpirale množice tankov in ki so bili izvedeni z močnimi pehotnimi skupinami. Tem so sta no pomagale velike skupine letal, ki so si sledile v neprestanih valovih Z učinkovi.imi protinapadi so bili uničeni znatni kontingenti sovražnika in velika količina vojnih potrebščin. S to obrambno zmago S3 bile po-tolčene najmanj .3 ameriške divizije. Berlin, 4. avg. s. V sredrjem odseiui si-ciljske fronte, piše nadalje nemška polurad-na agencija, so ameriške dnzije skušale^ prebiti nemške postojanke, toda navzlic znatni številčni premoči nasprotnika so se napadi zaključili s hudim porazom za sovražnica. Tako se je tudi včeraj izjalovil namen ameriških čet. da bi prebile italijan-skenemško fronto in pomagale angleškim edinicam, ki so se ustavile na katan.icki ravnin1, čeprav je 'sovražnik žrtvoval mnogo ljud; Ln orožja. Glede sedanjih borb na srednjem odreku siciljske fronte ,/iše mednarodna obveščevalna agencija, ima obrambni uspeh italijansko-nemških Č3t peseben p;-:, en. 6e upoštevamo da je general Pit-ton zbral vse razpoložljive sile z namenom, da zada odloč.'lni udarec. Njegov namen je bil oč'tno opustiti operacije krajevnega značaja, in manevrirati z uporabo velikih množic ljudi in najbolj ogromnih srecLstcv to-ko. da doseže zaželeni prodor v italijansko-nenxžke obrambne postojanke. To kaže tudi dejstvo, da je general Patton ozredctoč:l napad proti odseku NI« cosije in Rcgalbuta in dc. se je pred napadom močr.o uclejstvovalo topništvo. Vendar so italijanske in nemške čete zapletle sovražnika nav seh točkah gorskega točena v srdite borbe, ki so se končale ob mraku v p/-d branilcev. Po dosedanjih poročil'h je sovražnik izgubil v teh borbah o3 tankov. Tri popolnoma opremljene sovražne divizije so bile razpršene in mnogo njih opreme s težkiri orožjem je padlo v reke branilcev. Uoueh italijanskc-nemških čet je posebno pomemben, če se končno upošteva, da je del čet 8. armade, kateri poveljuje Montgom^rv. ojačil kontingente pod poveljništvom general Pattona. Boj za vsak centimeter Lizbona, 4. avg. s. Angleški vojni dopisnik Robert Bennett izjavija, da je sedanja borba na Siciliji dosegla resnično nezaslišano divjost, da se čete Osi, kaker še nikeli srdito borijo in se ne umaknejo niti za centimeter, kjer je to megoče. Izjalovljeni računi Churchilla in Roosevelta Inozemski tisk o neomajni odločnosti italijanskega naroda Udanostna poslanica narodnega združenja peša-kov Nj. VeL Kralju in Cesarju Rim. 4. avg. s. Predsednik narodnega združenja pc>akov je posial Nj. Vel. Kralju >n Cesarju naslednjo brzojavko: Narodno združenje pe^ikov. ustanovljeno v oddaljenem juliju 1920 na prostovoljno r do povratnikov iz evropske vojne, ki še danes tvorijo njeno jedro in ki je imelo od tedaj east, da je bilo pod visok.m pokroviteljstvom Vašega Veličanstva, je bilo vedno vodeno in pod/i^ano z Ya>im vzviSenhn Kmenom pn opravljanju svojega pOs'.a;v>t\a \v^i;<;-a poveličevanja izročil in slave uske pehoto v miru in vojni. Zdaj, ko domovina doživlja najresnej>o uro v svoji zgodovini in ko ves narod pod varnim vodstvom maršala Badoglia vidi v Vas najvišjega čuvarja njene mode, dovolite nv. Veličanstvo, da Vain Eagotovnn ru>prcmenjcno SVOStobo p€Ž»W tcua »drofc-nja in da so vojaki clržavliani n.i svojem mestu dolžnosti za neločljiv blagor Kralji -i Domovine. — Gino Dallaro. Seja vlade Rim, 4. avc list »Aujourdhui«. da so se računi Churchilla in Roosevelta. ki sta računala s takojšnjim domom Ituii.ie. izjalovili. Niti grožnje niti ra/ki uja joče delovanje anglosaške propagande niti podvojitev vojaškega napora na Siciliji ter italijanskega naroda spričo pritiska in gro-EBGT&le italijanskega naroda. Churchill, ki je mislil, da bo naletel na razdvojen italijanski narod, ie b:! razočaran, lialiia tvori danes blok za obrambo svoje časti in svoje bodočnosti. Tokio, 4 avg. s Zunanji mmster Šig^-micu se je razgovarjal z velepcslanikom Italije o položaju v Evropi. Minister je imel razgovor tudi z nemškim veleposlanikom Stabmerjem. Slovaški tisk občuduje hraber odpor na Siciliji Bratislava, 4. avg. s. Slovaški tisk še naprej posveča obilo prostora na prvih straneh italijanskim \estem. pod črtajoč zlasti hraber odpor čet Osi na Sicilij' in odločno zadržanje vlade ter italijanskega narode spriče pritiska in groženj sovražnika. Listi kažejo razumevanje ze položaj, v katerem je zdaj Italija ter odobravajo njen sklep, da hoče obdržati za vsako ceno duhovno edinstvo pod pokroviteljstvom aavejskega monarha ki pod vndgtvmn morttola Madridski tisk o položaju Zavrnjeni ameriški napadi Madrid, 4. avg. s. Madridski tisk se še naprej bavi z zanimanjem z italijanskim položajem in piše, da je bilo upanje zaveznikov, da se bodo okoristili s spremembo režima v Italiji, razočarano. Podčrtava se odločno zadržanje italijanskega j tiska, ki opozarja narod na najvišje vojne i dolžnosti. i tisk v Italiji Sanghaj. 4.. avg. s. Tukajšnji listi posvečajo še nadalje mnogo prostora italijanskim dogodkom prejšnjega tedna. Komentarji, med katerimi je zlasti značilen uvodnik lista »Shar.gaj Times«, poudarjajo postopno in disciplinirano reorganizacijo vsega narodnega delovanja in imenovanje sposobnih osebnosti na odgovorna mesta. Navajajo tudi. da se vojna nadaljuje z nezmanjšano živahnostjo iti da je ves narod, ki se sedaj zaveda svojih nalog, združen in strnjen okrog vladarja in svojih voditeljev. Posebno pozornost posvečajo izjavam zunanjega ministra Gva-riglie, ki jih označujejo za nepristranske in stvarne. T'.k a, 4. avg. s. Z rekega operacijskega, oporišča v Južnem Pacifiku se doznava, da ameriško letalstvo od 16. julija nepre-Itiojeno napada oporišče Buin na otok.ii Bou-g^invlllu. Japonska obramba je od tega dne ds 31. julija sestrelila 100 sovražnih letal. Tudi 1. avgusta *e sovražnik skuial napasti japorske postojanke, toda je moroJ po 'zgubi 4 letal opustiti akcijo. lol ameriški letalec našel smrt nad Ploestijem Bukarešta, 5. avg. s. Med letalskim napadom, ki je bil izveden v nedeljo na pe-trolejsko področje, je padel 101 ameriški letalec. Večino sovražnih letalcev so našli boli ali manj zoglenelih in zaradi tega lih hi bilo mogoče identificirati. na oddihu Turški Carijrrad, 5. avg. s. Semkaj je prispel aa svoj redni poletni dopust turški zunanji minister Menemendzoglu. V bližini mesta preživlja kakor običajno v poletni sezoni svoj dopust tudi predsednik republike in ve« pri turski vladi akreditiran diplomatski Str »SEOVgNSKI NAROD«. <*btek, 3. avgusta 1943 Stev. 176 3 © VGgii in mestnem vodovodu Zanimivi podatki o parat* vtde v HaHjunl v tkem in predlanskem leta Ljubljana., #5, avgusta. Po vsej pravici so nam pasji dnevi prinesli d .'1: vročine, da vsakdo misli, kako bi se ohladil. Hitimo v kopališča pod nulo nebo, doma pa se večja poraba vode naj bel j p-jzna pri mesečnih računih mestnega *1a. Zato je o vročini največ zan.manja Jta vodovod in pa tudi največ zanimanja zja porabo vode. Poglejmo torej, kako je bilo z mestnim vodivcaom m porabo vode lansko leto. ki je blo nenavadno suho. Lani je mestni vcJcvod načrpal 8,320.172 kub. m vode. predlansko leto. torej leta 1941, pa samo 6,498.ofel kul). m vode. Lani smo terei po-laiiii 1,821.291 kub. m več vode kot predlanskim, aH za 26 03'r več. Toliko, je bilo terej vode načrpane, a vodomeri so izkazali, da amo porabili 5.368.135 kub. m v up. Raznka znaša 2 yo2.037 kub. ni, ali 35.4S , . Za škropijo njf cest smo lani porabili 64.134 kub. m, za izplakovanje kanalov 12.97b kub. m in za laniakovanje test 720 kub. m. toiej skupaj i t S52 kub. m vode. kontrolirana cmuzinii vede znaša 5.445.987 kub. m. a!: 65.45 Lazhka med kontrolirana in nekontrolirano mnež no vode znaša 2 674.205 kub, m ali 34.55'vode. Odkod tako veliku razlika ? Porabili smo nekontrolirano vodo za ja\*ne vodnjake, za javna stranišča, kjer še nimamo vodomci v. nadalje za škropljenje javnih vrtov in parkov, za gašenje požarov, za izpla kovanje slepih cevovodov vodovoda, za zalivanje j;:ikov pri pc laganju novih vodovodnih napeljav, zaradi izgube vode pri pečenih ceveh itd. Pretežni del izgub pa lahko pripišemo tudi starejšim tipam vodomerov, ki zaradi velike neobčutljivosti ne registrirajo manjših mn« žin vode. Takih vodomerov imamo pa v Ljubljani še nad' 2400. V primeri s predlanskim letom je imela Liubijana večje ftteviie civilnega prebivalstva ta tudi vojaštva. Mnogo vode smo porabili za zalivanje vojnih vrte v. Na izlete nismo hodili niti ob nedeljah ter so se mnogi zato kopali in hladili kar doma. Poleg tega je bilo pa lansko leto nenavadno suho. da je večja poraba vode popolnoma naravna posledica razmer. Pripominjamo, da med letošnjim in lanskim ietom ni tako velikih razlik. Lani smo n. pr. prav mnogo vode porabili februarja meseca cb najhujšem mrazu, ker gospodarji puste teči vodo v straniščih, da ne zamrznejo. Letos smo to spet opazili ob najhujšem mrazu meseca januarja. Lani je bilo na ljubljansko vodovodno omrežje priključenih 6236 hiš s 93.502 prebivalcema. Po tem vidimo, da je v vsaki hiši .stanovalo povprečno blizu 15 oseb-Ker smo grabili nad 8.320.000 kub. m vede. je vsak prebivalec vse leto povprečno porabil pičlih 69 kub. m vse leto aH skoraj 241 litrov vode na dan. Pripominjamo, da prj teh številkah ni všteto vojaštvo. Mestni vedovod črpa vodo v vodarni z dvema centrifugalnima in dvema parnima agregatoma. Električni tok za pogon centrifugalnih agregatov je velja! vse leto 1.122.707.30 lir, a premog za parne agregate je veljal nad 197.000 lir. Največ vode je leta 1942 načrpala vodama 9. junija, namreč skoraj 31.500 kub. m. Povprečno je bilo ta dan za vsakega prebivalca načrpanin nad 336 1. medtem ko je bilo leta 1941 najveC vode načrpane 15. julija, ko ie bilo treba za vsakega prebivalca samo 268 1 vode. Najmanj vode je bilo lani načrpane v nedeljo 12. aprila, ko je bilo za vsakega prebivalca pripravljene 194 1 vode, prejšnje leto pa 23. marca celo samo 147 1 za posameznega prebivalca. Dolžina mestnega vodovod* je rnniala ob zaključku lanskega leta 182.941.25 m. Samo lani je bilo položenih 2732 m cevovodov, slabih In starih cevi je bilo pa odstranjenih 967 m. Podaljšanje vodovodnega omrežja je zato lansko leto ljubljansko občino veljalo nekaj nad 285.000 lir. V tem cmrežju je bilo lani 946 hidrantov. 869 zapiračev in 18 javnih vodnjakov, seveda so pa pri hidrantih šteti samo javni hidranti, poleg teh je pa tudi 67 privatnih hidrantov. Lani je bilo na vodovodno omrežje priključenih 29 novih in 33 starih stavb. 17 vrtov in sploh zemljišč. Celotno število na vodovodno omrežje priključenih hiš je p* kraj lanskega leta, kakor smo že rekli, znašalo 6286. Lani 1. januarja je bilo 6070 vedemerov. kraj leta 1942. smo pa imeli natanko 100 vodomerov već, torej 6170 vodomerov, ki je bik> med njimi 43 "kombiniranih. Že nekaj let je pripravljen splošni načrt za razširitev in izpopolnitev omrežja mestnega vodovoda. V načrta so poleg sedanjega starega rezervoarja še trije novi, namreč na Golovcu, na Šišenskem hribu in pa rezervoar poleg sedanjega rezervoarja na Tivolskem hribu. Dela za ta rezervoar, ki bo držal 2000 kub. m vode, sO bila že lazpisana in se bodo verjetno v kratkem pričela. Novi rezervoar je velike važnosti za Ljubljano in bližnjo okolico, ker bo z njim zajamčena dobava za vse primere zadostujočih množin vode. Pa tudi v ekonomskem pogledu bo novi rezervoar koristen, ker bo mestna vodarna za črpanje vode lahko izrabila cenejši nočni električni tok. Poleg sedanjih dveh so v načrtu tudi dve novi glavni napajalni cevi Iz Kleč v mesto ali v rezervoarje. Pravkar je pripravljen tudi že podroben načrt za tretjo glavno napajalno cev iz Kleč v Zg. Šiško. Stroški zanjo so preračunani na 1.600.000 lir. Kakor bodo finančne prilike omogočale, bo ta glavna cev p3ložena. Iz poročila o delovanju mestnega vodovoda lansko leto prav tako pa tudj iz razpisa novega rezervoarja ter iz podrobnega načrta za novo glavno napaialno cev v Zg. š-ško je razvidno, da navzlic izrednim razmeram redno napreduje tudi mestni vodovod, posebno pa poudarjamo, da Ljubljančani merajo biti zadovoljni, saj so premnoga druga mesta z raznimi ukrepi zmanjšala porabo vode. Snndraia štajerska — 3,68*1056 brezplačnih obedov. Takoj po zasedbi Spodnje Štajerske je pričel poslovati urad za ljudsko preskrbo, ki je med drugim delil siromašnim slojem tudi brezplačno hrano. Po kolodvorih, šolah in otroških vrtcih je bilo do 31. aprila 1943. razdeljenih 3,683.056 brezplačnih obedov. — Novi grobovi. V Mariboru so umrli: izdelovalec parketov Janez Purgav, rudar Franc Borštnar iz Trbovelj, star 41 let in železničar jeva vdova Marija Vol Ima i er iz Studencev. ;tara 73 let. V Šoštanju je umrl častni meščan in hišni posestnik Janez R*to>ck. star 86 let. V Mariboru je umrl nameščenec Franc Egger, star 53 let. — Slaba sadna letina. Letošnja sadna letina na Štajerskem je slaba. Oblasti opozarjajo prebivalstvo, naj samo pazi na to. da bo sadje, kolikor ga pač je, pravilno razdeljeno. Pravico do sadja imajo v pni vrsti delavci, doraščajoča mladina, matere in bolniki. Sadjarji morajo ves presežek sadja izročiti zbirališčem, ker bo samo tako mogoča pravična razdelitev. — Izpit Iz vrtnarske tehnike. Sin zna-nega c« ljskega vrtnarja Alojz Zelenko je napravil na višjj so>_ za vrtnarstvo v Ko_ stritzu dtžavr.i izpit in postal državni izprašani vrtnarskj tehnik. — Nesreče. Nepreviden kolesar je podrl v Mariboru 74 letno Terezijo Roškarjevo, ki si je zlomila desno nogo. S kolesa je padel in si močno poškodoval desno nogo 38 letni krojač Prane Krabel iz okolice Sv. Duha pri Poljčanah. V Rdečem bregu si je zlomil desno nogo 76 letni Anton Sehmidt. — Nesreče. 431etnemu kurjaču Peregrinu Straherju iz Maribora je eksplodiral kar-bidni generator in mu močno ozgal obraz. 621etna hi.šna pomočnica Alojzija Kosi iz Maribora je padla po stopnicah in si močno poškodovala koleno. lOletni posestnikov sin Adolf Peitler iz Soberskega se je vsekal v levo roko. — Trbovlje so počastile Roseggerjev spomin. Tudi v Trbovljah so proslavili 100-letnico rojstva pesnika Petra Roseggerja m .i cer na pobudo okrožnega vodstva skupno z nemško mladino. O Roseggerju je govoril okrožni vodja Eberharth. potem je pa nastopil orkester okrožne glasbene šole pod vodstvom ravnatelja Konrada Steckia. —- Nova žrtev Drave. Prj svojih starših v Mariboru se je mudil na dopustu 23-letni Kurt Foller. v ponedeljek popoldne se je šel kopait v Dravo. Na severnem koncu otoka je skočil s tremi tovariši v vodo, da bi plava! do južnega konca. Naenkrat je pa izginil pod vodo. čeprav je znal zelo dobro plavati. Preplaval je bil komaj 50 m ko je izginil tovarišem izpred oč.i Tovariši so mislili, da plava pod vodo. Foller se je sicer še nekajkrat prikazal iz vode, toda njegov obraz je bil že modrikast. Tovariši so mu hoteli priskočiti na pomoč, pa je izginil pod vodo. Pozneje ga je skušal rešiti njegov brat dr. Christian Foller, ki je tudi izboren plavač. Toda tudi njegovo prizadevanje je bilo zaman, — Mariborska mladina v Konjicah. Skupina mariborskih učiteljišnikov in učite-ljšenie je priredila včeraj teden v Konjicah prijeten večer. Na sporedu so bili štajerski plesi in petje. Večer je bil zelo dobro obiskan. — G o jenke glasbene šole na deln v Trbovljah. Da bi prišle trboveljske žene, ki že 20, 30 ali 40 let vestno izpolnjujejo svoje naloge, vsaj enkrat do dopusta, se je prostovoljno prijavilo na delo 15 gojenk glasbene visoke šole v Eggenbergu pri Grazu. Nobena še ni delala v rudniku, pa so se vendar odločile za to naporno delo. Na poslovilnem sestanke so nagla-šale, da so rade prišle v Trbovlje, da bi omogočile trboveljskim ženam malo oddiha in razvedrila. Rudniški ravnatelj Kbller se je zahvalil in izrazil upanje, da se bodo rade spominjale Trbovelj. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odloča: Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina brez izjeme, lastnina upornika Doitarja Alojzija pok. Jožefa in Kure Katarine roj. v Črnomlju dne 20. septembra 1921. in bivajočega tam na št. 229.. kakor tudi ena četrtina vse premične in nepremične imovine brez izjeme, lastnina njegove matere Kure Katarine por. r>oltar. roj. dne 17. avgusta 1881 v Svib-niku m prebivajoče v Črnomlju ter vsa premična in nepremična imovina brez izjeme lastnina upornika Simniča Konrada, živ. Konrada in Kozmur Pavle roj. na Vrhniki dne 1. julija 1914. zasebnega uradnike, kakor tudi ena Četrtina vse premične in nepremične imovine brez izjeme, lastnina njegovih staršev Simniča Konrada ook, Edvarda in Dobre Marije roj. v Kranju dne 17. februarja 1885. in Kozmur Pavle pok. Ivana in pok. Žagar Marije roj. v Ljubljani dne 10. januarja 1885.. orebivajočih na Vrhniki v prid zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Pozivajo se po čl. 7. in v izogib kazenskih odredb po členu 8 naredbe z dne 6. novembra 1942 št. 201 vsi morebitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu, lastnine Doltarja Alojzija in Doltar Katarine roj. Kure ter Simniča Konrada in njegovih staršev in njihovi dožlniki, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo In dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7/II njih stvari, ki jih imajo in dolgove, ki jim jih dolgujejo s prepovedjo vrniti njim ali drugemu stvari ali dolgo-vani znesek tudi le deloma plačati. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Zadnja pot Lee Faturjeve Ljubljana, 5. avgusta. Pogreba pisateljice Lee Faturjeve se je udeležilo častno število njenih spoštoval-cev, urednikov in sotrudnikov raznih leposlovnih listov. Spomin njenega plodonos* nega književnega delovanja in priznanja bogatega, mravljinčje pridnega donosa iz preteklosti našega naroda, so se oddolžili tudi gospodje univerzitetni profesorji dr. Po]ec, dr. Sajovic in dr. Skrlj, izmed duhovščine pa dr. Kimovec, prelat Voic, urednik Mladike Fr. S. Finžgar in drugi. Književniki so bili častno zastopani z gg. Pavlom Golio, Narte Velikan jo, dr. Lo-vrenčičem, dr. Pogačnikom, Jalenom in Salijem. Bili so zastopniki vseh listov in revij, pri katerih je Lea Faturjeva sodelovala. Odlično ženstvo naše javnosti se je odzvalo dolžnosti, da spremi nestorko slovenskih književnic na njeni zadnji poti. Opazili smo gos:pe Lebarjevo, Logarjevo, Kroftovu. Natlačenovo, Sadarjevo, izmed prosvetnih deiavk pa gospe Minko Gove-karjevo, Kristo Hafnerjevo, Marijo Kmetovo. Mico Kepovo, Maro Lamutovo, dr. Ljubo prennerjevo, Siefo Strojnikovo, dr. Silvo Trdinovo in Maro Tavčarjevo. Na Žalah se je poslovil od pokojna Lee Faturjeve gospod dr. Tine Debeljak in •predstavil njen lik in podobo. V zgoščenih, toplih besedah je opisoval njeno bogato delo. ki bo vedno žarelo in gorelo iz roda v rod. saj je ona nabrala neprecenljive zaklade iz davnine, ki bodo vedno ohranili svojo verdnoto. Izročil je navzoč-nim njene besede, katere je napisala teden dni pred svojo Mnrtjo. To je bila njena oporoka, ki so ji jo začrtale Rojenice in zapečatiia- smrt. V pobožni tišini so prisluhnili njeni pogrebniki vznesenim besedam dr. Tine Debeljaka, potem pa se je razvrstil dolg sprevod v cerkev in do groba. Pogrebne molitve je opravil šentjakobski upravnik župnije gospod Caserman ob asistenci gg. Snoja in Šinkovca. Ob odprtem grobu se je poslovila od pokojne v imenu književnic in slovenskega ženstva pisateljica Mara Tavčarjeva z ganljivim, pesniško poudarjenimi besedami, ki so našle občuten odmev. Navzočno odlično občinstvo se je toplo poslovilo s svojim spremstvom od pisateljice Lee Faturjeve in ji* s tem izkazalo hvaležnost in čast za njeno neumorno delovanje na slovstvenem polju in za vso ljubezen, s katero je raziskavala in opisovala davnino naših pradedov. S svojimi deli si je postavila neminljiv spomin. Po dolgi poti življenja naj se odpočije na ljubljanskem polju ob strani svojih staršev. Časten in svetel spomin pisateljici Lei Faturjevi! PRAVI TRENUTEK Zena svojemu možu: "In kdaj bo-5 povabljencem razglasil zaroko najme hčere V« Mož: »Takoj, ko bo i>os na mizi!« IZVIR zTi Janez, kadiš najfinejšo smoiko — po bencinu diši. ..« Smrtna nesreča trebanjskega dekana Na Mtvera ovfcdm pmd pefcrajiatfc* g ospa^isijsko M* ca M«B Laki ptA Čatežu Je padel m fc'Icsa In se ubil trebanjski župnik in dekan g. Ivan Tomaži* Trebnje. 4. avgusta Davi se je raznesla po Trebnjem in okolici ter po vsej Dolenjski pretresljiva vest j o tragični smrti trebanjskega župnika in I dekana g. Ivana Tomažiča- Vest o njegovi smrti je šla naglo od ust do ust in farani, žalostne novice kar niso mogli verjeti. 2al pa s« je vest izkazala za resnično. O nesreči sami smo zvedeli nekaj podrobnosti. V torek se je pokojni dekan odpeljal s kolesom na Zaplaz pri Catesu. kjer si je ogledal božjepotno cerkev, ki je bila zadnjič precej poškodovana. Proti večeru se je vračal preko Male Loke proti domu v Trebnje. Na Mali Loki, kjer je pokrajinska gospodinjska šola. se je še nekaj časa zadrževal, nakar se je s kolesom odpeljal po znani čateški cesti, polni klancev in ostrih ovinkov. Očividec pripoveduje, da je srečno prevozil najhujše klance in ovinke. Na zadnjem ovinku pa. kjer se stika čateška ce>ta s pokrajinsko cesto Vel. Lo-ka-Št. Lovrenc, je v velikem loku padel s kolesa in obležal nezavesten na cesti. Nesrečo je videl posestnik Novak Jože. ki je ponesrečencu takoj prihitel na pomoč I in ga je skušal spraviti k zavesti. B:lo pa ' je vse zaman. Ponesrečenec i«? kar v n e- govem naročju in poleg razpela stoječega na nevarnem križišču, izdihnil. « Dekan Tomažič je bil markantna splošno ?jiana osebnost, ne samo v fari in dekani j i. ki jo je upravljal, temveč na Dolenjskem sploh. Udejstvoval se je v vseh panogah javnega življenja in je s svojim delom tako pri reševanju soc;ainih. gospodarstvih, kulturnih in javnih vprašani mnogo koristil Dolenjcem. Njegovo delo je bilo vedno ustvariajoee in še!o ob nie-govi smrti vidimo, da smo Dolenjci izgubili moža, ki je bil ves čas in do zadnjega res mož na svojem mestu. S svojimi deli med nami si je postavil trajen spomenik. Značajnoga moža in rodoljuba bomo obranili v najlepšem spominu. Žalujočim sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje. Pogreb bo v petek 6. avgusta ob 10. uri iz farne cerkve na pokopališče v Trebnjem. Naj počiva v miru v flOflUlfj Meniji« ki jo je tako ljubil! Športni pregled Šport v Bolgariji Bolgarski šport je na pragu velikih sprememb, ki bodo imele nedvomno da-lekosežen vpiiv na vse njegos'o delovanje, če bodo izvedene v določenem obsegu. Ministrstvo. ki nadzoruje v Bolgariji športno gibanje, pripravlja zakonski načrt, s katerim bo ves sport prešel v neposredno odvisnost od države. Ta pa se bo obveza te«, da mu nudi za raz\x>j vseh športnih panog potrebna sredstva. Najpriljubljenejši sport je sedaj v Bolgariji nogomet. Rezultati, ki so jih dosegla bolgarska moštva v tekmah z moštvi drugih držav, kažejo, da je nogomet v Bolgariji zelo napredoval. Spomladi je bolgarski državni prvak F. C. Levski dosegel leni zmagi nad dvema močnima romunskima moštvoma. Premagal je F. C. Craiovo, v prvenstvu vodilno moštvo, 3:2 in Venus, ki je bil lani romuriaki prvak, 7:3. Nato je bolgarska reprezentanca igrala neodločeno z močno nemško vojaško reprezentanco. Tekma se je končala 1:1. Dva vjžna remisa sta bila dosežena tudi protj Hrvatom in Slovakom (1:1 in 2;2). Bo'gjrsl^a rcpiezen tanca se sedaj pripravlja za meddržavno tekmo z romunskim predstavništvom. Napredujejo tudi druge športne panoge. Vedno bolj priljubljeno je kolesarstvo. Nedavno je bila ustanovljena sabljaška zveza, katere predsedstvo ie bilo poverjeno majorju Nikoli Karadžosovu. Ustanovljeni sta bili tudi zvezi za ženski sport in jadralno letalstvo. V stremljenju, da se uvede na bolgarska igrišča lahka atletika, je bilo odrejeno, da morajo vsa nogometna društva go-i i t i tahkoat letske discipline. Z novo ureditvijo bo vodstvo vseh športov prevzela vrhovna športna zveza. Velika je propaganda za gojitev sporta na univerzah. Vsi akademiki bodo morali v začetnih semestrih gojiti kakršno koii športno panogo, ki bo pod nadzorstvom univerze za telesno vzgojo. Obstoječe športne naprave so vredne okoli 187 milijonov levov. Država pa bo dala na razpolago večje zneske za zgraditev novih igrišč in stadionov po najmodernejših tehničnih načelih. Stadioni in igrišča se bodo gradili tudi v manjših mestih, povsod, kjer bo športno gibanje zainteresiralo dovolj velik krog aktivnih športnikov. V Burgasu so v 6 mesecih zgradili enega najlepših stadionov v Bolgariji. Obsega nogometno i&rišče, lahko-atletska tekališča in betonsko kolesarsko dirkališče. « Arne Andersson »leteči profesor Arne Andersson, siednjeprogaš odlične kakovosti in vreden drug svojega slavnega rojaka Gundarja Baegga, je s svojim nedavnim odličnim uspehom znova pritegnil pozornost vseh športnikov. Pretekel je eno miljo (1609 m> v 4:02.6, oziroma za dve destinki sekunde boljše od dosedanjega rekorda Gundarja Haegaa na tej progi. ^Večni drugi« si je tako izvojeval zadovoljstvo zmage nad svojim uspešnejšim tekmecem, čeprav ta ni bil poražen, temveč samo njegov rekord prekoš^n. Arne Andersson nas zelo spominja na nepozabnega Edwina Widea. ki je pil neposredni nasprotnik velikega Paavoa Nur-mija. Kakor Wide je tud* Andersson srednješolski profeaor in so ga zato začeli nazivati »leteči profesor . pri čemer se hočo s pridevkom leteči povečati, da teče An.. Dckaz ljubezni Po \ožnji po Kitajskem morju je krenil parnik Auguste Parie« na Indiiski ocean, kjer je puščal za seboj na soncu lesketajočo se belo sled. Ssnccrre ie potoval preveč, da bi ga mogli zanimati malenkostni dogodki med vožnjo po mu: ju. Ta čas, ko so v Singapuru nakladali na pamik premog, se je vozil on z roč;:i!:. vezičk- m. ki je bil vprežen vanj kulii, po kitsjskih in malavarskih okrajih mesta, tega Človeškega mravljišča, kjer se ie že večkrat mudil. Z nobenim potnikom se ni hotel pobliže seznaniti. Častniki in kolonija ni uradniki, trgovci iz Indokine, Hongkonga in Macaoa s.» potovali v Evropo na dopust m za mizo so tekli malomeščanska pegovo. i Nekateri so imeli s seboj žene, ki iihje hila napadla tr^pična mrzlica, da so imele modre kolobarje okrog oči. drugi tudi otioke. ki 8o se bili bolje prilagodili podnebiu kukor njihovi starši; rodbine z otroki so imele s seboj tudi anamitske pestunje. Sancerre. svetovni popotnik in raziskovalec, se je vračal po dokaj dolgem bivanju v Mžtleziji in Indokini. Star je bil komaj Štirideset let. pa je bil te sit življenja in utrujen po tolikih potovanith po »vetu, kjer je bil vedno sam. Ker ni bil poročen, je stopal v tisto razdobje življenja ko postaja človeku osamljenost neznosna. Nekaj takih dni je preživljal po odhodu iz Saiaona. V takem razpoloženju je preživljal večuio dneva sleknjen v naslanjsču. čital je, kadil in vdihaval"morski zrak. V Kolumbu ;c piišia na parnik AngleJH-nja. in enolično Sancerrovo življenje se je nenadoma izpremenilo. će so imele Franco- zinje, vračajoče se iz -kolonije, kakor so same zatrjevale, nekaj skupnih potez, jim Mac Pherscmova ni bila prav nič podobna. Sancerre, ki je dobro poznal Angležinje, se je nekoliko začudil, da potuje ta s francoskim parnikom. Ker se ji je mudilo, je morala odpotovati s prvim paamik 'm, namenjenim v Evropo. Ta malenkost je bila brea-pomembna. Glavno je bilo, da je bila Mac Phersonova, ki je prinesla na parnik čare uglajenosti in prave mladosti, čudovito lepa. Bleda svetlolaska, ki jo je bilo indijsko sonce še bolj pobledilo. se je pojavila vsa blesteča na prvem obedu v lahni, globoko dekoltirani obleki iz belega tula z rdečimi rožami za pasom. Imela je lepe oči, bistre in prijazne, hojo princese in nekoliko hladen izraz na obrazu, ki ga je pa pogosto ublažil zelo dražesten nasmeh. Potovala je sama in na parniku se je govorilo, da se vrača k svojemu možu v Anglijo. Govorilo se je tudi, da je njen mož zelo bogat in že močno prileten. V Sacerrovih očeh ni pomenil nič več kakor vsi Mac Phersoni, ki ao mogli skozi stoletja proslaiviti svojo rodbino. Ze prvega večera se je brea vsakega pomisleka seznanil z mlado ženo, plesal je z njo. se taprehajal ob luninem svitu po krovu in yr zabaval, čez nekaj dni je že bilo sklenjeno med njima prijateljstvo, ki ostane večinoma po potovanju samo drag spomin. Postala .»ta ne razdru in a. Jedla sta zm isto mizo in se delala, kakor da drugih potnikov sploh ne opazita, savno da bi mogla nemoteno kramijsiti. Zvečer, po senčnem zahodu, sta se go'oglava izprehajala po gornjem krovu. Ženske so sovražno motrile to glzdaJrnko. nastopajočo kakor filmska zvezda. Vsak večer je menjala obleko in o nji se je SuS- IjaJo. da ni več »tako mlada <. Potem, ko je bil parnik odplul iz Saigona, so proglasili moški Sancerra za -pozerja-, ker je obedoval samo v belem smokingu in ker je tako malo govoril. Ko so se vračali potniki pozno ponoči po kvartanju v svoje kabine, so se posmehljivo spogledovali, čim so opazi.i nerazdružno dvojico, kako je ostala sama na krovu zamaknjena v nebo, posuto z zvezdami. Čeprav sta Sancerre in Mac Phersonova opažala, da se jim sopotniki posmehu jejo, se za to nista zmenila, ker sta bila preveč zaposlena drug z drugim, da bi se ozirala na svojo okolico. Na prvi pogled sta bi a drug drugemu všeč. Od Adenske^a zaliva dalje sta se že klicala po imenu. Ko je parnik krenil na Crno morje, je Lucien nekega večera izjavil Phvllisi, da ne more trpeti, da bi ae ona vrnila k svojemu staremu moaii. — Tudi jaz sem bogat — je začel. — Vem — je pripomnila otožno. Včasih se je čudil, da ve o njem podrobnosti poleg tistih, ki jih je slišala iz njegovih ust. Toda na parniku so vedeli, kdo je on, in tako ni bilo nič čudnega, da ji je ta ali oni povedal kaj o njem. Ona ga je ljubila in on o tem ni dvomil, vendar mu pa ni obljubila tistega, kar je želel, niti tistega dne, niti pozneje. Parnik »Auguste Parie«* je plul počasi škod ozki Sueški prekop. Ustavil se je samo zdaj pa Zdaj na določenih izogiba liscih, da so mogli pluti mimo drugi parnki proti Madagaskarju, Avstraliji in Daljnem vzhodu. Sancerre je mislil, a a mu bo Phvllis onstran Sredozemskega morja pobegnila in čutil se je sposobnega za največjo neumnost. Ob koncu nekega soparnega dne v Port Saldu je stopala mirno kraj njeea po nabrežju Lesseps, kjer se je Bdelo, da so suhe in upognjene bilke kovinaste. Son* ce je zahajalo in nebo je bilo sivkaeto modro. — Teh dvomov ne morem več prenašati. Končno mi morate odgovoiiti jasn", da bom vedel, pri čem sem — je dejal. — Jutri, — ga je prosila. V njenih očeh je bilo toliko nežnosti, da se*je čutil malone pomirjenega. — Ko vam vse povem, se boste prepričali, kako vas ljubim —, mu je za šepetala. On je neprestano ponavljal: Jutri, ;U-tri. - Naslednjega dne, ko ie pamik rezal valove Sredozemskega morja, so mu prinesti poslovilno pismo. Ona je ostala v Egipt ti. ne da bi mu bila pojasnila vzr^k sveje odločitve. Več mesecev ni zvedel » nii nobene vesti, čeprav je napenjal vse sAe, da bi jo zopet našel. Lagala je. Noben Mac Pherson. stajfj polkovnik indijske vojske, ni imel tvorca v Vcrkshiru. niti kje drugje v Anguli in tudi nihče ni poznal dr?žestne žene. ki se je bi; Sancerre do užeg zaljubil v njo. Pridno je prebiral vse an^ške liste m I nekega jutra je onnzil v njih Phvllisino sli- ; ko. Pisala se ie*v resnici Marv Morton. 2e šest let je živeta p^d raznimi imen;, ve- | činoma kot Mac Pherson« va. To ime pa ni bilo vredno več od drujrih. Pravkar so jo bili zedržali v Southamptonu obenem z vso njeno druščino, ko se je hotela r doeljati v Južno Afriko. Niena naloga je bita. oviti po pamikih bogate potnike, da bi jim njeni pajdaši z nieno Domočjo izpraznili Žepe, navadno pri kvartanju. ćele tedaj je Sancerrea spoznal, da mu je ta ženska, ki jo je zOaj iskal na njenem pravem mestu — med medna rndnimi lopovi —, s pobegom doprinesla najboljši dekaz ljubezni, kar jih rfe kdaj spoznal v življenju. dersson z največja lahkoto č*e ga opazujemo med tcitom se nam zdi. da se koi.iaj dotika tal. Naravno je da se za njegovo športno delovanje najbolj zan'majo Bvedskl dijaki, ki so na njqSP£o lahkoatletsko kariero silno ponosni in ga povsod obsipavalo z dokazi velikih simpatij Koje bil leni Andrrssen v toku n:"«. 1 adO poražen od Hacgga in je ta postavil nov svetovni rekord, so dijaki .večnemu dftl-gemu« dali vedi ti .la jih j" romalo razočaral in da ne verujej > več v njegove no_ omejene zmožnosti. Anderssonu je to nezaupanje njegovih dijakov slo na ftivpe, -lel je vzpostaviti zopet prejšnji prisrčni odnos, ko so ga vsi občudovali in sp;>:Uo-vali. Pivi poskus je napravil ko je .zjavil. da je pripravljen teči na. laOO m v družoi štafete sestavljene iz njegovih dijal.ov. ki bi jim dal vsakemu 100 m prednosti. Tekmovanje se je res vršilo in Amiii-sson se je potrudil, kakor da ima opra. k • s Haeg_ gom. Dasi je bila prednest. ki jo je dovoiil svojim dijakom, zelo velika, je vendarle zmagal. Od tistega dne je zopet imel vs3 dijake «a svoji strani. Sedaj s-» r p«^••DUO navdušeni zanj. ko ie dosegel p »v svetovni rekord i/jv-ino voiilie vrednosti. Nj-'gcvi djjaki so mnenja, da M je An: •> -vova doba iele začela in da bo Hao-'j; lmol s njim v bodoče velike težave. Profesionalni nogamet v Franciji V prihodnji sezon j bodo v Franciji profesionalni nogometni klubi prvič tekmovali v samostojnem prvenstvu. Vpfss1>nJ# profesionalnega nogometa namreč d<»iej ni bilo rešeno. Sele sedaj so Bfl odloČili, da ustanovijo v glavnih fianeoskib mesiih popolnoma profesionalne klube. Zaenkrat je bilo priznano s\ ojstvo profesionalnega igralca 240 nogometašem, ki so razdeljeni na 16 moštev. Tekme bodo v naslednjih mestih, ki so obenem sedeži novih profesionalnih klubov: Bordeaux. Clermont. Grenoble, Ler Lile. Lyon, Marseille, Montpellier, Nancy, Niča, Pariz. Reims, Renne*. Rouen in Tou-louse. • — Pckalno tekmovanje na Švedskem. Po zaključku prvenstva so Švedi začeli pokalne nogometne tekme. Sedaj so dospeli že do finala. V četrtfinalnih tekmah je Karlskoga premagal Degerfors 1.0. Ndrr-kbpping je porazil Gais 3:0, Elfsborg Ma!-mbja 4:1 in AIK Stockholm moštvo Lju-sneja 4:2. _ Hofesarski dvoboj švicarskih in madžarskih dirkačev se je končal z zmago Svicaz-jev v razmerju 30:16, Tekmovanje je bilo vOerlikonu v Švici in je obsegalo h'-trostno dirko dvojic, dirko posameznikov *ia 1 km( zasledovalno most veno dirko ni 1 km in"točkovno dirko na o km. V vaeh disciplinah so zmagli Švicarji. — Na francoskem telovadnem prvenstvi! je zmagal Alfons Anger. Naslednja mesta so zasedli: We;gand, Reignier, Schmeider in Touchard. — Izidi nizozemskega lahkoatl«*t*.k«'fc» prvenstva. Letošnje nizozemsko lahkoatletsko prvenstvo je dalo naslednje izide: 100 metrov: Osendarp 10.4. Berger 10.5 Zwa-an 10.6; 400 m: Blck 50: 800 m: Bouman 1:56.1: 1500 m: Van Olffen 4:04.1; 5000 m: Vim Slijkhuis 14:57.3 (nizozemski rekord); 110 m čez zapreke: Zvvaan 16 6; kladivo: do Bruvn 45.14; kopje: Lutkevel 57 22; disk: de Bruyn 44.14; skok v višino: Me-ekels 1.75: skok v daljino: Vvellerdiek 6.87; sko kob palici: Lamorec 3.80 m. — Brazilci so dobili Me po štirih finalnih tekmah prvaka. Finalista, letošnjega brazUskega nog- m e t nega pivenstva Sta bila Rio de Janeiro in San Paolo. Za odločitev sta morala odigrati štiri tekme. Prvenstveni naslov namreč pripade tistemu moštvu, ki doseže dve finalni zmagi. V prvi tekmi v San Paolo so zmagali do-mtCini 3:1, v drugi v prestolnici p\ je bil Rji. de Janeiro zmagovit z 1:0 Tretja tekma se je končala z nedoločenim izidom 3:3. Odločitev je potem padK na ponovni tekmi v prestolnici. Tekma je bila izredno razburljiva in za brazilski temperament k^kor nalašč. Moštvo prestolnica je vodilo že s 3:1. ko s«' gostje iz S:m Paola uspeli izenačiti in nato dosegi še zmagoviti zgoditek. Tako se je tekma konč ta s 3:4 in Sar. Paolo je letošnji brazilski prvak. Računajo, da Je zv«sa. ki je bila priredite!iica tega nenavadno dolgega finala, prejela na v*topn:ni prav čeln.» vsotico — 300000 švicarskih frankov. ._ KOLEDAR I>ane»: ć-etrtek, 5. avgusta: Marija Snažna DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; želim si ljubezni. Kino Sloga: Molčeča usta. Kino Union: Učitelj g-iaabe. DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr. Sušnik. Marijin trg 5. Deu> Klanjsček Dia, Cesta Aricle Rea 4, in Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. G L E D A L I Š C E OPERA Četrtek, 5 avg., ob 17.30: »Mrtvs Izven. Cehe od 28 lir navzdol. — Zakljue-na predstava letošnje operne _ _1_*L 8. fttvufta 1948 Stran 3 Ljtslr^aitski đsgcđki v »Novicah" „Ob 13 j letnici — Pajdi rakatn žvižgat, Rabi! — Preorilllcva*|e ca pr^crlžču ko lise tuna v Ljubljani" Liuhljana. 3 avgusta. V Blcivveisovih »Novicah« petega letnika 1847 ha bile narisnjene ^ drujje številne za-n'mive novice, ki so tedaj priklenile nase pozorni nI mlv iuh neroenikov »Novic« ter čita-tcljcv. Naj dodamo 'c nadaljnje primere, ki ka/r jo, da fo »Novice« marljivo 'n vestno be-ležUe vse važnejše ljubljanske dogodke V številki 40J nafti« n m IV idi rakam žvižgat. Rabi!«: "Rabi Hiri Djcnemark. ki je nekako pred dvema letam« v Ljubljani bil, je bil letaš priSd zopet svoje eada prrKiajat. Unikrat so sc bili s?!t-ti nohtiček vtakniti, potim ravno t'«to stran pogledavcam naproti asm odprt ti. ter na videz zastran bukev, in število verstic n"ra:ati. 1'er vsim t;m se mu je večkrat umetnija spakedrala. De je bilo le sle-parstvo. se / tega ra/'K.lcne. de ni mogel več naprej povedati, kot Ic tiste besede, ki jih je z očesam staknil 2. Je e marsikatere reči pokazati, ki Bo iz dežele čuda in mraka, pa vsiga te;4a ni hr.tlo nič na dan priti. Ko je po mestu gledavcov iskal za svojo umetnijo ni hotel biti uni Rabi, ki smo ga pred dvema letama vidili, ampak le učenik uni-ga, — Kekc! je. de je on ?k<.f 60.000 lzraelcov, svetjemo mu torej, naj gre svojo lačno čedo past, ter j" kaj pametniga učiti, ne pa s tacimi burkami ljudi slepiti. — Dolžnost nas jc vezala, toliko od njegfl povedati, de ga bodo poznali, kamor pride s svojim /eltovim in molo-vim blagem, Pojdi rakam žvižgat Rahi!« I * številki 45.: Na posodo se dobi 100, 200. 300 do 1000 goldinarjev proti temu. de se bojo obresti ali čimži po postavi odra j te vale, in posojen' denar sc ravno tako kakor sploh otročji denar zavaroval ali zažihral. — Ce sc bo denar nazaj terja!, se bo to 3 mesce pred napovedalo, ravno tako bo pa tudi tisti* ki bo hote! izposojeni denar nazaj plačati, mogd to 3 mesce popred napoved iti Sicer sfl pa oznani, de se posojeni denar ne bo kmalo nazaj terjal, če se bojo nhrest: w!ci i-b pravno času odrajtovale. — Gosp. Mlul Pregel, oskerhnik Križanske gosposke v Ljubljani bo te denarje na posodo dajal, obresti poberal i. t. d. V Ljubljani, 1. listopada 1847. V številki 52.: Žalostna novica. Virhalmovo vdiko poslopje »koliscum* v Ljubljani je v pondeljik z jut rej pogorelo. V številki 52.: Premišljevanje na pogorišču koliacuma v Ljubljani. \' poslednjim listu »mo ic ob kratkim žalostno novico oznanili, de jc koliseum pogoril. ker so Novice že v natisu bile. Danes pa moramo kaj več od te žalostne pngodbe povedati, ktera jc Ljubljansko mesto ob eno nar imenitniših pohištev pripravila, ki je bilo hišnim gospodarjem, zavoljo stanovanja vojakov v njem. velika dobrota, dobrovoljnim Ljubljančanom veselje, celimu mestu m celi deželi lepotija! — Ljubljana je poglavitno mesto ilirske dežele, ne pa kaka vas zabit h ljudi. Železna cestu nas bo kmalo vezala z Dunajem, od koder se bo vsaki dan veliko popotnikov pripeljalo, ki bojo tudi v Ljubljani, naprav iz-kaii, ki se v druzih poglavitn h mestih najdejo, — kol -scum pa je nar pripravniŠj poslopje za vse take naprave, in to poslopje nam je ravno zdej pogorelo ko bi imeli popotni vojaki, na La:ko namenjeni, v njem stanovati. — zdej ko so bile o prihodnjim pustu marsiktere veselice v pomoč Ljubljanskim ubogim, za bolnišnico kupčijskih mladenčev. za oskerbništvo zapuščenih otrok, in za več dru/h milosrčnih del namenjene. — zdaj ko je železnica pred durmi! — In to obširno in na vse strani Ljubljančanom služivno poslopje, iz kateriga smo tudi nar lenši in nar boljši kruh dobivali, je zdej večidel grozno pogorišče, in tolika >koda /a verliga gosp. Vithalma. ki nam je tako krasno poslopje napravil, kteriga stališče (fundament) so 31.vel:ciga travna v letu 1S45 postavili grof \Velsperg v imenu kranjske dežele-grof Lihtenberg v imenu deželnih stanov, kre-sijski komisar sp. Langer v imenu Ljubljanske kresije. jn rajnki gosp. Hradecki v imenu Ljubijansk ga mesta! — Dozdej se ^e ni moglo prav .zvediti, kako da se je oginj začel, to pa je gotovo, de po nemarnosti. kakoT skorej vselej Poslopje je bilo scer zavarovano za 24000 o, Idinarjev, .-koda pa ie m: 64-letni general Edvard Alinei iz Neaplja je prečkal trg Esedra v Rimu v višini drevoreda Prinoipessa di Piemonte. Prišel ie pod filobus in obležal s smrtnimi poskodbaagal Med prevozom na polikliniko je podlegel za poškodbami. — Iz »Službenega lista«. Službeni list za Ljubljunsko pokrajino« kos 62. z dne 4. avgusta 1943. objavlja odločbe Visokega komisarja: Zaplemba imovine upornika Doltarja Alojzija in njegove matere Dol-tar Kai. : me in zaplemba imovine upornika Simniču Konrada in njegovih staršev; maksimaln: cenik ^* 13 za zelenjavo in sadje, irvo/.eno v Ljubljansko pokrajino. — Iz trgovinskega registra. Tovarna kranjskega bmenega olja in firneža Hro-vat & Komp. L.jubijana. Besedilo firme odslej: v italijanskem jeziku: Hrovat & Co. Lubiana, v slovenskem jeziku: Hrovat & Komp Ljubljana. Pri Kreditnem zavodu z-i trgovino in industrijo se izbriše prokiu i . Tischler M.hael. — Iz zadružnega registra. Pri nabavni in prodajni zadrugi knjigovezov v Ljubljani, zadrupa z omejenim jamstvom se izbriše čh;n upravnega odbora De-žman Josip, vpiše pa se član upravnega odbora Lenarčič Jane7., knjigoveski mojster v Ljubljani, Trdinova uL 8. Pri Splošni zavaroval:.-, eadrugi v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom se izbriše član upravnega odbora k j LStan Cvetko, vpiše pa se član upravnega odbora Koruza Franc, uradnik v Ljubljani, Einspielerjeva ulica 21. — Izvor starinskih nagrobnikov v fi- nn>ski stolnici. Znana so plodonosna znanstvena raziskovanja mons. Luig^ija Ter-colettija, ki*ee nanašajo na izvor starinskih nagrobnikov v fiumski stoinici. Grške napise na nagrobnikih jo videl in dital naš Valvazor. ki omenja te napise v svojem znanstvenem delu. Videl jih je v kapeli sv. Andreja. Iz tega sklepa mona. Terccletti. da je obstojala po letu 1300 v- Fiumu č^rška kolonija. Člani frrške kolonije so bili verjetno posebe pokopani v posebnih prostorih omenjene kapole. Toda medtem so grški napisi izginili iz kapele sv. Andreja. O obstoju °rr§ke kolonije priča tudi starinska Marijina podoba, ki ima povsem bizantinski značaj. Podobo hranijo sedaj v Odrešenikovi cerkvi na edavnem oltarju, kamor je bila prenesena leta 1876 Iz staroslavne kapele sv Andreja. Značilna podoba bizantinske ACariie ie objavljena v delu mons. Tercolettija. ki ima naslov ^Stare grške koleniie ob Camaru.« Zanimiva dognanja mo^s. Tercolettija slonijo predvsem na Valvazorjevih navedbah o grških napisih, ki jih ie tedaj sam videl in bral. .. — Poročila sta se te dni v Goriziji dr. Karel Rut ar in gdč. Darinka Mervifi. Mladoporočencema obilo sreče"! — Odstranjevanje ruševin baz/like st. Lovrenca. Iz Rima poročajo: Te dni so pričeli z odstranjevanjem ruševin v baziliki sv. Lovrenca v Rimu. Prva dela so bila ckoli starinskega taheinakla. Dela so pol nadzorstvom lacijskega umetnostnega nadzorstva. — Tragična kapel v beneški laguni. Med številnimi kopalci v beneški laguni pri otoku San Michele sta bila tudi 21-letni Rinaldo Pasi in 18-letni Rino Novetti iz Udina. Nenadoma je Pasi pričel klicati na pomoč. Novetti je takoj zaplaval no pomoč, vendar ?e ga je Pu>i tako nerodno oklenil, da sta se znašla oba v smrtni levarnosti Na srečo sta bila v bližini dobra plavalca Gaetano Berton in De'fino Nardini. ki sta s; ra.vila Pa^iia in Novet-tija na kopno. Novetti je bil še živ, dočim je Pasi že med reševanjem umrl —- Trinajst štorkelj v neapeljskih zakloniščih, iz Neaplja poročajo: V zadnjih 15 dneh je bilo rojenih med letalskimi napadi v Neaplju 15 novorojenčkov. Trinajst je bilo živorojenih, dva sta pa prišla mrtva na svet. — Nagrade po 100.000 in 50.000 lir. Pri nadaljnjem žrebanju zakladnih bonov z zapadlostjo 15. <=ept. 1950 so bile izžrebane sledeče sreeonosne štev.: V seriii S9 dve nagradi po 100.000 lir za štev. 6 34.918 in 1,505.731. Štiri nagrade pn 50.000 lir za štev. 38.227: 760.561; 1.49S.3U5 iri 1.819.782. V seiiji 40 dve nagradi po 100.000 lir za štev. 773.673 in 1.059.795 Štiri nagrade po 50.000 lir za štev. 572.998; 807.098; 920.510 in 1,290.399. — Silovit vihar je divjal nad mestom in okolico Carcelen pri Albaeetu v Spa-niii. Poruval je drevesa in jih dvignil do višine 200 metrov. Nekatere hiše. ki so bile slabo zidane, so porušene. Nešteto poljskih voz in drugih predmetov je bilo uničenih ali pa razmetanih v daljavo več sto metrov. Potreccmerne naprave v Ma-iagi in Toledu so beležile močne potresne simke s središčem v razdalji 600 km. Trajali so nad eno uro. _ Smrtni nesreči pri kniet*kem delu. V Mirandoli pri Modeni je 65 letni L^mber-to Marazzi razkladal voz sena. Padel je i voza in ohiežal s počeno lobanjo. Kmalu zatem je izdihnil. V mlatilnico je prišel z nogo 44 kolon Aristid Frumenti iz Piano« ra pri Modeni. Poškodbe so b le amrtono-ane. _ Smrten padec. 42 letni delavec Anton Dodic. stanujoč na trgu Rivi v Triestu je dobii pri padcu z avtokaria smrtne poškodbe. Po prevozu v bolnišnico je izdihnil. — Mali hotela rešit« svojo hčerko, pa je umrla pod vlakom. V bližini železniške postaje v Trentu se je pripetila usodna prometna nesreča, ki je teriala življenje požrtvovalne mlade matere. 33 letna kmetica Adela Ciagonazzi je skočila k trač« nicam. da reši hčerko izpred bližaiačega se vlake. Reva pa je sama prišla ped stroj in je bila pri priči mrtva. Hčerkica pa je i»UJ:1fr7-Vl*'4l KINEMATOGRAFI KINO SLOGA Telefon 27-So Tajinstv«na ljubezenska drama z znanimi ijrrplcl: Fo«»co GI ar he rt i, Anette Bach, Andrea Checrhl, Carlo C a nt punini. Predstave ob 14., 16. in 18. uri. KINO UNION Telefon Zabaven švedski film iz življenja UanaSnje Šolske mladine in njenih učiteljev Uči teti glasbe V glavnih vlogah: Adolf .Ja.hr in m Allcc Ncteon Predstave ob: 16.30 m 1S.30 KINO MATICA Telefon 22-41 Vesela pustolovščina mlade plesalke Jazz, smučanje in razkošne plesne revije Želim si ljubezni V glavnih vlogah: Marika Kock, Viktor Staal, Madv Rahl Predstave ob 16. in 18.30 uri ostala pri življenju. Ima zlomljeno levo nogo. — Padla s 4. nadstropja in bila pri priči mrtva. 32-letna Gina Silvano iz ulice dei j Mirti 9 v Triestu ie či=tila stekla na oknu 4. nadstropja. Nenadoma jo je verjetno ' prijela vrtoglavica. Strmoglavila je na dvorišče, kjer je obležala s počeno lobanjo. Reva je bila pri priči mrtva IZ LJUBLJANE —lj Včeraj 32.8 stopinj. Neznosna je bila včeraj vročina in soparica v mestu. Po pimrnih in delavnicah je ljudi v še tako hladnih prostorih oblival pot. Niti na široko odprta okna niso nič zalegla. Vsi. ki iih dolžnost veže na popoldansko deln y mestu so blagrovali ti-te. ki so se lahko zatekli v kopališča. Dali je bil običujnj delavnik, s» imela v-a dostopna kopališča v mestu rekorden obUk. Kdor le utegne, pohiti k vodi in v vodo v?aj za eno uro, da >e ohladi. Ljubljanica je prijetno mlačna kakor že dolgo ni bila. Vročina je včeraj do-egla nov letošnji rekord. V senci so namerili 32.8 -topinj, torej za dobro stopinjo več kakor v torek. V razliko proti drugim dnevom se ni mno^o ohladila niti noč. Današnji minimum je zelo visok: 17 slepini Celcija. Ponoči se je nebo rahlo po-obJačilO, z.:acni pritisk je preti polnoči nekoliko pcpustil. Kasneje se je začel zopet dvigati in so bliža ponovno prejšnji višini. Davi ni bilo megle, južni nebosklon so pokrivali oblaki. Dež bi bil Že zelo potreben. Zemlja je tudi na Barju že zelo izsušena in kaže ponekod veliko razpoke. Tem bolj bi bilo potrebno moče Ljubljansko polje, ki je peščeno. —lj Splošna gospedarska zadruga >Ze-gozai železničarjev ljubljanske pokrajine, zadruga z o. z. v Li ubijani, Gallusovo nabrežje 33 je zaprosiia za obrtno policijsko odobritev stro jame i-n mlina za mletje kosti. Obrat namerava otvoriti na Medvedovi cesti v hišah št. 4 in 8 Komisijski ogled in rarorava na me>tu samem bo v soboto 14. avgusta cb 9. uri. Medvedova ce-ta št. 4. Intere.-enti se obveščajo, da so načrti naprave na vpogled pri obrtnem oddelku mestnega poglavarstva v Ljubljani. Gosposka ulica 15 do dneva razprave. Hkrati se ifdc-eženci pozivaio, da vložijo morebitne ugovore do dneva razprave pri obrtnem oddelku mestnega poglavarstva ali pa na kraju samem sicer s% bo naprav dovolila, kolikor ne bo javnih ovir. —lj Ce*ta Seske d.vlzijs, €le!On>,a zaprti. Zarcui uivd.tve cestišča bo meslni tehnični oddelek maki samski del Ceste Soške divizije v četrtek 5. avgus.a zaprl, Fać bo pa za promet odprt tlakov, ni ael te ces.e. Iz Hrvatske — Nov član dri-*vne|ra »»veta. Bivši hrvatski vojaški ataše v Berlinu admiral Gjuro Jake n ic bil imenovan za rednega ćlana državnega sveta. t — Pogodba e pravni pomoći z Bolgarijo. 18. tebiuarja je bila podpisana v Su-nji pogodba o pravni puu.oč* v civilnih m trgovaK h zadevah nieu i-irvatsKo in Boi-t^ui ijo. lifc. junija so ude zuusajane v Za-feicbu ratifikacijeke letine, 2y. julija je pa stopiia pogooba v vcj.iavo. — Novinar Miroslav W erle umrl. \'čeraj teden je umrl v Zagrebu urednik ^Hrvat-ikega Naroda.< M.roslav Werie. vnet ustaš, ki je postal urednik »-Hrvatskega Naroda-že prvi dan po- ustanovitvi NDH. — Zlata maša baajaiušitcfi« &*ofa. Bu-njaluški skoi Juzo Gar^o, ki je neaav.no proslavil pOjetnjee školovanja, pro^iavi v nedeljo 1. septembra 50ietnico nuvomašni-iUa. — Cdpos-Ianstvo ustašKc mladine v Bolgariji. Danes teden je oopoiuvaio v Bolgarijo na povabilo bOigar»Ke miad.nske organizacije »Branik« oapo&lanstvo upravnega poveljstva usiuške miadine. laKo se bodo še poglobile vezi med hrvatsko ustaško mladino in bolgarsko mladinsko organizacijo. Odposlanstvo vodi upravni poveljnik ustaške mladine proi. Ivan Orša-nič. — Ustanovitev okrajnih mlekarskih nadzori, išiev. Naredba ministrstva za narodno gospodarstvo o obvezni oddaji mleka dole ca tudi da ;e Milanove okrajna mlekar, ka nudzorniš;\a v vseh okrajih. Nj.-hova naloga bo nadzorovati odkup mleka in delovanje mlekarskih zadrug Zaenkrat bodo ustanovljena mlekarska nadzorništva samo v okrajih, ki so za mlekarstvo najvažnejši. — Prodaja sukanca potrošnikom. Zajednica za tekstil v Zagrebu je opozorila trgovce na drobno, da lahko prodajajo največ po eno vretence črnega in eno vretence belega sukanca" za vsako gospodinjstvo. Potrošniki se morajo brezpogojno izkazati s potrošnimi izkaznicami, ki morajo trgovci v nje vpisri kupljeno količino sukanca. Trgovec mora pregledati izkaznico in ugotoviti ali je bil sukanec letos že kupljen. Kdor je sukanec letos že kupil, ga ne more dobiti. — Nad 3000 knjig aa vojske In ranjence. Ustaška mladina pridno zbira v Zagrebu knjige za vojake na bojišču in za r3n-*ence. Zbrali so jih nad 3000. Zbiranje je bilo zi^ kliučeno v soboto. * Priprave u proalavo lOOiotnire Majjgl. m-ra. Prireditveni odbor Društva Zor^eb- čsnov za proslavo lOOletnice Maksdmira pridno dela in pripravlja vse potrebno za to lepo »vočanoat. Proste va bo v nede'jo, dne 5. septembra, v primeru slabega vremeni, pa dva dni kasneje. — ZsduSrdce z* vojake padle v prvi svetovni vojni. Danes teden so tie Darovan« v cerkvi Sv. Blaža v Zagrebu svečane zadušnice z i hrvatske ča-?tnke _ podččetnike in v- 'j ke, ki so patili 1. ltUT. v Galiciji. Zadušnicam s cpriooztvovaJi poleg genmla Vilka Begiča in inšpektorja Oboroženih sil generala viteza Slava Stanc*rja mno^i Bvojct pid.ih ter višji častniki. _ Dovoljenji ca p .luvaiijc državnik na- mesčenoev. Hrv tska zveza državn h nameščencev oi. ešča svoje čl ne, da. Je no-tranu ninistr atvo njeno prošnjo, da ee omogo,, drŽJA*nim nameščencem med do-puseom oelo na- polju, naročilo vtem policijskim nameščencem, ki se izka±ejo s poti dih svojih uradov, da im. jo reden 1-^tru dopust. Izpred okrcžste^a sodišča Dve cptoiienfcbtcienki — KarJlu Vizšaku to crfsiiki ie uska] pr.razk- a\!i Ljubljana, 5. avgu Ci Pred nudim k,izen^.-cun aeniifr m, ki mu je pcceisedeaMl af. Jcs.p KeJ iier, sla *j včeiaj zagoviUja.1 dve ženski zaiadi p*e- t ^jcop.^ije proti nje..u pa jc bilo izl- ceno, stepka po s 1*1 oziroma rio^tnatva po S • ker je nea,nanaaja bivališča in je biLa zoper 17'J. k^z. z;ik. V tenaiu i ta ket saar..ka • njega lz^. na tmlica Skupno z Vizjakom ». BJ z.go\ar- jati tudi neki Anton Z., ki je del te nio^ti kupil, frepiav je redel, da je bila ukradena. glasDVJtlca soaelovclH s>.s. Ivan Breiin m Kian Gorečan. Obtc&mco je zastopal državni tožiiec Branko GoisI I Zadeva se je viekia ze dalj časa in kakor se je izKuzilo *>^a pi išii žeiisrki j).ed sodnike bolj po hudobni maščevalnosti užaljenih pisateljic kakor pa pa dejanski krtvvli. Ovadila jih je brikeme nji prigovarjmje neke babice, ki sedaj ne visi več svojega poklica, pač pa se peta s kj-znivo neni' la no obrtjo in je bila nedavno obsojena na več mesecev strogejra z;ipora, neka sotrudniea di"uge obtoi« nke. obtožene po I 171 kaz. zi\i<.. Obtoženk. sta se zagovarjali, da nista napravio ničesar kaznivega. Poslius storitve 1; '.znivega dejanji, je slonel le na domnevi, da se je spremenilo osebno stanje tirugoo t žene. k^\r pa se je pa izkazalo za n m esmeno Med razpravo, ki je trajala skoro dve u:i. so bdi zaslišani trije zJravn.ki izvedenci: dva psihijatra in sdravnik ?a splošno zdravi sao. Ugotovljeno je bilo med drugim, da je pnocbtož.enka uuševno bolna m da Zii svoja dejanja ni v celoti odgovorna. Pred leti je bila sieer kiznov.na toda. tudi takrat ji je sodišee omililo kazen po ?j 22 kaz. žak. Na podleži vseh izvedenih dokezuv. med katerimi je samo eden govoril za lb ivde obeh obteženk. vsi ostali pa niune krivde niso pottjev. Ji. dasi ne tudi izključen:' i. so sodniki obe obt'ženki opioslili po 5 230 k.-z. postopka. Po! meseca za S k£ masti Karel Vizjak. :i51etni samski šofer, je bil v za^et!:u marca obsojen na 1 leto in 8 mesecev strogega s pora. Sodniki ao g* sooznrdi za krivega, da je izvršil več tatvin in jc bila podana kv lifil: cija § 315 kaz. zaJk. Sedai se je izkaza'^, da ima na ves* t še en greh, za katerega Se ni plačaj računa. Tako fe moral Vizjak prektnlti svok) enolično življenje ZZ sivimi zidovi jetn:š-niee in se prikaz ti aopel v vazrra^i dvorani. Sodil mu ie iet! sen- t. kakor pma gJi na\e**.li v pcročihi o prejšnji razpravi. Za-f I ~e obtoženca odvetnik dr. Cele. rt in Jelene. Obtožnica zoper Vlzjaka je tokrat navajala, da i-e v z?četku decembra 1P41 nk-"-de! pros t'r 'ki Angeli P. n Sv. Petra cesM Hs ie^ilre ^-h^^mbe em? iiii*ano oosodo z ckoli 8 kg masti v vre most: 600 lir. Ko je Vizjak izvršil to tatvino, ni imel Se v kazenskem listu vpisanih dveh ka.zni U tatvin. 8ho Ji obtožnica oceni.a njegovo dejanje samo kot prestopek pa> š ;;i-i_2 kaz saje, Ker je Vkzjak vedel tudi. da bodo sodniki ^.družili k>zen. ki >• s.»_ prestaja m novo kasen v enotni ssspor, ni Imel posebne bojazni, kako se bo C zr,nj iztekla. Po zas'ugi z^ovomika p^ se je končalo še ugodnejše, kak^r je bržkone pričakoval. K: ko je bilo? Vizjak se je eafovt rjai. da mu je biki oškodovana g< .-t.ki.earka dolžna vetji znesek za razna dela. Ker mu ni n:C plačala, se je pop aenl sam. Priznal je. di ji Je vzel emajlirt no poeodo z mast j ». ki da jo je bilo samo okoli 4 do 5 ks;. Shramba, iz katere j<4 ukradel ivnst. po Vizjakavem satrjev nju ni b la z'kknjena. Piiznal je tudi. d.a je del te masti, okotl 3.5 kg. prodal Antonu Z. drugi del. eko'1 1.5 kg. pa nekemu Anžurju. Zahteval in dobJl je za kg 70 Ur. Prodal ;e tu i: posodo- Oškodovana gostilnićarka jo izpov«»da'i nekoako druf Ce, Predvsefn .ie zanikala, da bi bdi Vizjaku knj do'žna. Nekega m-6era k sedel v njeni gostilni v družbi dveh moških. Ker jih je za nekaj ftasa pustila same. je Vizjak izkorisrtil ptiložnošt SS vtihotapil v shraml-o in ji odnesel m st. Tfii katero vztrnia. da jo Je »al ofcoH H kg. Mast je DOfj jutro In Je takoi osumila Vlzj k .. k: 11 j.- baje te večkrat kaj odnesel, ga ni prijavila, ker se ji je smilil. Sedaj se je pridružila kazenskemu postopanju In zantevsJa 600 lir oi- Skodnine. V nadaljnjem đ kaanem postopanju se je izkazalo, da je ukradena mM niglo mena a lastnike m i ke bila pr<*bma vedno nekoliko dražje. Iz kazenskega lisi a smo slišali, da je bal Vi/; k že 10/ rs i kaznovan, vendar največkrat le z maleruKOst-nimi kaznimi. Večji sta le njegovi zadnji dve kazni. Branilec se ie toplo zavzel za Vizija in predvsem zahteval, da SOdiSCa ne vz.ir»»e z.-. j>o.il:ig.i i en.« vro.'n. -Ti uk-:tdene masti cene, ki jo ie ime'a nvdst V Inki uranii onem e-flni v nelecr^lni ^rermvini. temvee ier.v». ki Jo ie navajal cenik v Sluifaanem li.lu . So iniki so ne^govi zahtevi ugcuili in Vizjaku k niegovi prej.-nji kazni primaknili še 15 dni. Skupno torej: 1 leta, 8 mesecev in 15 d m stre gega zapora. Izreki Ljubezen je danes med, jutri pelin. 50 ljudje, ki sami sebi tako dopadejo, da nimajo za ničesar drugega depadaje-nja. NajžalosUiej&i ljudje so tirti. ki vse osmešijo. Najbolj nespametna moda je močnejša, kakor najbrlj pametna žena. Stara drevesa polna ran in brazgotin, ki so pomladi posuta s cv, t jem, so pedobna ljudem, katerim je ugasnilo ves: 1 je. a duša je ostala jasna in vedra. En sani žarek sreče Lahko razsvetli dol-pot življenja. Lažje si pridobimo srce hližnjega, kakor njegovo glavo. * Zakoni se sklenf jo v nebesih, so pa tudi zakoni, ki se sklenejo v peklu. Zakonsko življenje sc po tem tudi ravna. * Marsikateri kritik ugasne tujo luč zato, da njegova sveti. • * Kcliko sreče hinavščijo žene. da prlja-teljics jezijo. Pr Jetaa vnanjeat velja v svetu več, kakor pošten obraz. * 51 ut po&tavj dostikrat pomišljaj na siee> naj!«: šjga stavka življenja. Pl-išč s katerim ogrnemo kakšno stvar nam ver BOVO, kakor t tvar sama. Bo ljudje, kj sprejmejo za giajo, ako sr jih vcdr.o le hvaa. ?. Dva. ki se poročita, napravita ž« pred pereko načile, kako se boata drug drugega vz^ajdia, ali varaia. >Bog povrni!«, prav'jo ljudje, kadar jim kaj dobrega storimo, slaba dejanja pa povrnejo sami. e So ljudje, ki drage cigare kadijo, pri už gal cah pa štLdijo. Žena lahko doprinese deset žrtev, prenl-n3 mož le eno opazi. * Marsikdo je nehvaležen, ker ne more dobrote pohabiti. * Kdor nikdar po svoji žvižgi ne pleše, se mu noge utrudijo, kadar pleše po žvižg-nju drugih. s Osel si zapomni eno mesto, kjer se mu je kaj neprijetneg-a zgodilo, mnogo ljudi naiedi iste neumnosti, čeprav Imajo že neprijetne skušnje. Slabiča najbolj veseli, da ima tudi zna. čajen človek slabosti. Junakinja je t ata ž^a, ki prizna, da je v zmeti. Žit3 naraesto rož Japonska je pripravila dalekosežen načrt za preureditev in pospeševanje poljedelstva v vseh zasedenih vzhodnoazijskih deželah. Osnovna poteza tega načrta je, da se mora prebivalstvo vsake dežele samo preživljati s svojimi pridelki. Isto velja za Japonsko samo, Id se hoče rešiti velikega uvoza r;ža in žita. Doslej je imela Japonsko velike plantaže tobaka, murv in rož. Vsa ta polja bodo v bodoče zasejana z rižem in žitom. Vsreio £ezet?9 Na otoku Martir.ique je S? delujoči ognjenik, ki je PJSgOVO žrelo do poioviee nap Injeno z vielo vodo. Gora je visoka 802 m in ok;aj, ki ima v središču vrelo Jezero, znano po i Imenom vGrande-Souffn-cre . leži na v/.hcdu počorjas raaproatira- ječega se po vsej do'žini otokn. Vidkanski pas leži sredi pragozd«>v. V; e'<» jezero Je okroglo. Tam kjer vre iz z-.nil.e vrača \.brizgajo njeni curki več metrov visoko. Vroča voJa pa ne vre iz tal sredi je-zeia. temveč v jugc.vzho 'nem delu. Iz .'lt.u ni k a dvigajoči se oblaki pere so pogosto talko posti, da zakrijeio jezero. Vodi je temnoriave barve. Se na bregu ima 100« C. RADIO LJUBLJANA PETEK. H. AVGUSTA 7.30; Opernu clasba. 8.00: Napoved časa; prečila v' italijan'ć'ni. 12.20: Plošče. 12.30: P točila v slovenUint 12 4S: Lahka glasba I3.OO; Napoved ća^e.; p rt^-ils v italijanščini. 13.10: V' ročilo Vrlu vnegs poveljnUtva Oboroženih sil v ni, 13.23: Orkestralna glasba, vodi dirigent PeiraMa. 14 00: Poročila v ita-lijanSčini. 14 10: Koncert radijskega orkestra, vodi cjirrgent D. M. ^'janec. Orkestralna glasba. 15.00: Poročila v slovenščini 17.00: Napoved e.-a: poročila v italijanščini. 17.15: Koncert kmečkega tra 17 4<>: Kenccrt p''an:sta Klije !'c:ird;. 1°00: »Govorimo italijansko«, po^ ueuje prof. dr. Stanko Leben 10.V)- Poročila v slovenščini. 19.45: Plošče. 20.00: Napo\cd časa; poročila v italijanščini. 20.10: Lirična pr"redlte\ družbe ETAR: Alfano: Vstajenje. Po končanj operi: Poročila v .talijanSčini. PltODAM več kosov kuhinjskega pohištva. Sprejmem vsa naročila in vsa popravila. Jottip Zorman, Breg 14. POŠILJKF IZ S TALIJ F v Ljubljansko pokrajino Vam najhitreje in najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka MARCHESI LOMBARĐA S. A., MILANO, VTA ARNALDO DA BRESCIA 8 Enkrat tedensko zbirni vagon MIlane - Ljubljana Strokovna carinska služba na vseh obmejnih postajah — tudi v inozemstvu. Zastopstvo v Ljubljani: HAJKO TUR K, V H JI AR JEVA CESTA STEV. 38 t t Srtnm 4 Velik razmah Mandžukua Lepo in naglo se razvija zlasti industrija te mlade države giedu industrializacije je seveda znamo olajšalo bogastvo surovin. Mandžukuo ima mnogo premoga, železnih rud, srebra, bakra, svinca, magnezita in tudi zlata. Važno je zlasti- da so največji rudniki železa v bližini premogovnikov. Poleg tega so pa glavni rudniki v bližini velike južne železniške proge. Poleg glavnih ležišč so važni rudniki m premogovniki tudi v pokrajinah daleč od morja, tako da je omogočen razvoj industrije v notranjosti države. Izkoriščanje naravnih bogastev Mandžukua se je pričelo šele z zgraditvijo vzhodne kitajske železnice, ki je morala bolj ali manj prisiljena kriti lastno potrebo po premogu na mestu samem. 2e pred ustanovitvijo nove drŽave, ko so se križali tu se ruski in japonski interesi, so znašale japonske investicije v Mandžuriji 1.6 milijarde jen. Do konca leta 1939 so pa narasle že na dobre 3 milijarde in tudi v zadnjih letih so se znatno povečale V Mandžu-kuu deluje zdaj okrog 3000 japonskih tvrdk in vendar je ta mlada država šele na začetku svojega industrijskega razvoja \r. razmaha. Izkoriščanje premogovnikov je prevzela v giavncm južnomandžurska železniška družba. Središče bogatih ležišč premoga je vzhodno od Mugdena ob Hunhu ležeče mesto Fušun. Ležišča premoga segajo tu v dolžino nad 10 n v širino nad 2 km. Od 40 do 100 m debele plasti segajo take blizu površine zemlje, da zadostujejo tu po večini dnevni kopi. Samo ta ležišča dajejo letno okrog 10 milijonov ton prvovrstnega premoga. Za industrijski bodočnost Mandžukua, zlasti za razvoj težke industrije, so velikega pomena lcži>ča železne rude-ki jo pridelujejo večinoma južno in vzhodno od Mugdena. zlasti pri Anšanu ter nekaterih okrajih ob železniških progah Mugden—Daji-ren in Mugden—Antung. Mugden in Anšsn sta se v zvezi z industrijskim razmahom v sosednih okrajih naglo razvila. Mugden bo kmalu štel l.OOO.Ooo prebivalcev. Anšan pa jih -teic 250.000. V kratkem začno graditi velik prekop, ki bo vezal te dve industrijski mesti neposredno z mor jem. Za sedaj morajo prevažati ves tovrr po železnici iz Mugdena v Dnjiran ah Antung. Prekop bo držal v ravni jugozapadni črti od Mugdena v dolžini 100km do An:ana in še dalje v dolžini 100 km tlo zaliva Liatung. in sicer do pristanišča Lingkov, ki bo znatno razširjene in modernizirano. Vladar Mandžukua Pu-Yi Mandžurija, ki se razprostira severno od Koreje in zaliva Liatung do reke Amur. je bila skozi stoletja torišče notranje- in zunanjepolitičnih in gospodarskih trenj, dokler nt bila 1. marca 1932 ustanovljena samostojna država Mandžukuo. To je pomenilo konec križanja interesov v deželi Daljnega vzhoda. Mlada država se je naslonila na Japonsko in sodeluje tesno z njo že od prvega dne ustanovitve. Njen kulturni zlasti pa gospodarski razvoj "n napredek je naravnost presenetljiv. Skušnje so pokazale, kake; pravilna in posrečena je bila jasna ureditev konfliktov, zaradi katerih je ta del Vzhodne Azije tako trpel. Iz prestolnice Mandžukua. Msingkinga se vodi zdaj stroga, smotrna gospodarska m kolonizacijska politika. Potrebna je tembolj, ker Mandžukuo ni v sebi mirujoča zemljepisna enota, temveč iz velikih naravnih območij izrezana dežela. Z veliko osrednjo nižino in pogorjem okrog nje je ta politični prostor enotnejši od mnogh dmgih državnih tvorb, zlasti še zato. ker tvori v rasnem pogledu celoto. Mandžukuo meri okrog 1*100.000km3 in spada torej med velike države, prebivalcev ima pa samo okrog 45 milijonov. Gospodarstvo Mandžukua se je v zadnjih desetih letih silno razmahnilo. Načrte \ po- Zlato od Midasa do raših dni Združene države imajo zdaj približa d 8C % vsega zlata na svetu Med komičnimi figurami aritičnega pravljičnega sveta naletimo na eno, ki je posebno zasenčena s prokletvom in smešnost-jo. To je. kralj Midas. Gordijev sin, ki mu je bilo muhasto božanstvo izpolnilo željo, da se je izpremenilo v zlato vse, česar se je dotaknil, Ce tudi ni bil morda to edini vzrok, da so mu rva Apollonov migljaj zrasla oslovska ušesa, jih je vendar zaslužil že s svojim pohlepom po zlatu. Od klasičnega starega veka je postal Midas simbol gmotne sam op reva re. pohlepa in po-žrešnosti. Od kod je prišel pohlep po zlatu na človeka? Tu ni odločalo samo vnočevanje blesteče kovine, torej ne samo pohlep po denarju. Mikavnost zlata leži globlje. Zlato je namreč najbolj prikladno za izdelovanje nakita, ker ostane vedro lepo blesteče, poleg tega je pa razmeroma redko. In v tem tiči vzrok, da je zavzelo vodilno mesto med kovinami. Zato pa ni bil v vc,»b ča.-:h poing-j valite Zlatniki niso mogli nikoli kriti vsega plr~:i \ega prometa, temveč so si morali ljucje pomagati tudi z drugimi plačilnimi sredstvi, prvotno z novčiči iz manj dragih kovin, pozneje pa tudi s papirnatim denarjem. Svoj posebni pomen kot podlaga valute je dobilo zlato šele z določbo, da se mora ves papirnati denar v obtoku na zahtevo zamenjati z zlatom. S tem e bil ustvarjen pojem stabilnosti, in vse države z zlato valuto so po tem stremele za edinim ciljem, da bi nakupičile v svojih blagajnah čim več blaga, da bi bile tako zavarovane proti preveč pričakovani?-' zahtevam po zamenjavi papirnatega denarja z zlatom. Toda izkušnje so pokazale, da je bila storjena pri tem napaka. To se je lepo pokazalo zlasti med prvo svetovno vojno in v nji sledečih inflacijah. Delo kot edina resnična vrednota se je moralo ermaknit: verižništvu. Nastale so obupne razmere in prizadeti narodi so spoznali potrebo čimprej rešiti se zlata kol podlage valute. Zlato valuto je 'opustila celo Anglija. Prva svetovna vojna je še bolj utrdila prepričanje, kako nevarno je zgraditi go- spodarstvo države na zlati podlagi. Med sedanjo vojno odnosno že pred njo je za-! čelo zlato odtekati v Ameriko. Med zlomom Francije je bilo odpeljanega z neko vojno ladjo do 240 milijonov funtov francoskega zlata na otok Martinique. Tam naj bi bilo varno pred vojno vihro. Toda nedavno je bila ta francoska zlata rezerva prepeljana v Fort Knox v Združenih državah, kjer hranijo v podzemnih tresorih približno 80rr vsega zlata, kar ga premore svet. Tako ogromnih zalog zlata ni imela še nobena država, kakor jih ima zdaj Amerika Eden najbolj čudnih pojavov v zgodovini zlata je ta, da še nikomur ni prineslo sreče. Pomislimo samo na tisoče in tisoče iskalcev zlata, ki so žrtvovali vse svoje premoženje, mnogi pa tudi zdravje in življenje, a končno so doživeli razočaranje, če jih že ni doletela tragična smrt dale" od doma. kjer so postali žrtve po-po zlatu. Ples okrog zlatega teleta m* rali plačati že miliioni ljudi z glavo. Čudno je tudi. d? :e postalo pridobivanje zlata iz r iriikov tako neproduktivno, da zaradi visv. :ih stroškov, komaj še kaže lotiti se tega posla. To se vidi zlasti v Južni Afriki, ki .,e navr.lic omejitvam v pogledu pridobivanja zlata še vedno prva na svetu. V južni Afriki pridobivajo iz leta 1933. 29% vsega zlata. Drugo mesto po pridobivanju zlata zavzema Rusija s 13.2. za njo Združene države z 12.3. potem Kanada z 11.2%, nji pa slede Japonska in [ Sredi ,a Amerika. Na vprašanje, kako je mogla Amerika nakupičiti toliko zlata. nam odgovore zmešnjave v gospodarskem življenju sve-[ ta. povzročene po p*"vi svetovni vojni. j Amerika je post 1 i" naenkrat največji up-i nik, kar jih pc a zgodovina človeštva, j Dolžniki — vse v prvo svetovno vojrv~ zapletene države, razen Rusije, ki je vojre dolgove kratkom al o črtala — so ji plačevale obresti in dolgove večinoma v zlatu. Zato niti ni bil potreben poseben politični pritisk. Zlato je bilo edina roba-, ki se je smela še nedavno uvažati v Združene države Ze to j* /sceni drugimi mi proizvodi. In tako so narasle zaloge zlata v Ameriki od 13 milijard dolarjev leta 1938 na 127 milijard ob konca lanskega leta. Angleška banka, ki je bila po zalogah zlata prej drugi najbogatejši denarni zavod na svetu, ga ima zdaj zelo malo, ker je šla veČina zlata tudi iz An-glie v Ameriko. Inozemski delavci v Nemčiji Pristojne nemške oblasti so objavile podatke o delavstvu, zaposlenem v nemški industriji. Navzlic večjim zahtevam vojske in dolgotrajajoči vojni, je število delovnih moči v Nemčiji stalno naraščalo. Med prvo svetovno vojno je število delovnih moči v Nemčiji neprestano padalo. Zdaj pa pošiljajo evropski narodi Nemčiji delavce, da jih zaposlijo v vojni industrij L Kako daleč gre to je razvidno iz statističnih podatkov o zaposlitvi inozemskih delavcev v nemški industriji. Ob začetku vojne je bilo v Nemčiji -amo okrog 500.000 nemških delavcev. Do letošnjega leta je pa naraslo njih število na 12.100.000. Pri tem so všteti tudi vojni ujetniki toda samo tisti, ki prebivajo v mejah predvojne Nemčije. Do konca aprila 1943. je bilo zaposlenih v vojni industriji 5.300.000 inozemskih delavcev, lani 4.100.000. predlanskim pa 1,300.000. V nemškem kmetijstvu je zaposlenih okrog 4.500.000 inozemskih delavcev, drugi so pa zaposleni v rudarstvu, or: ..nizaciji Todt in legiji Speer. Vojak in tobak Sloveče vojskovodje si je težko misliti brez pipe. Kajo so zanesli v Evropo vojaki in še je med njimi najbolj razširjena. V začetku prve svetovne vojne, ko preskrba vojaštva 8 tobakom še ni bila dobro organizirana, se je večkrat pripetilo, da so vojaki v najhujših bitkah izrazili f 1 o. da bi poslali na bojišče cigarete ah* cigare. Kdor je bil kdaj na bojišču, zlasti kdor ve kaj se pravi hud topniški ogenj ali bombardiranje, bo tudi razumel, -da je vojaku zelo težko brez tobaka. Zdaj dobivajo vojaki vseh armad tobak stalno kakor vsakdanjo hrano, v strogo določenih obrokih. Toda vedno ni bilo tako. Med vojno 1870.71. so dobivali nemški vojaki cigare in tobak kar s pošto. Vojaška uprava je odredila, da je dobil vsak vojak nemške armade v Franciji dnevno pet cigar. Toda do začetka prve svetovne vojne so na to že zopet pozabili in vojaki v začetku niso redno dobivali tobaka, šele pozneje, ko se je izkazalo, da jim je tobak skoraj tako nujno potreben, kakor kruh. so začeli redno dobivati cigare in cigarete. Tudi v sedanji vojni spada tobak k redni preskrbi vojakov na bovšču. Lastovke se že pripravljajo na pot Lastovke že postajajo nemirne, v njih se oglaša skrivmostni, prastari gon. Vidimo ;ih kako se zbirajo proti večeru v manjših jatah, kako posedajo po brzojavnih in telefonskih žicah, kako švigajo po zraku nemirne, sledeč svojemu notranjemu glasu. Človek bi mislil, da tekmujejo med seboj tako naglo režejo zrak, Toda v resnici gre samo za pripravo na dolgo pot tja doli v južno Afriko do Madagaskarja, kjer vsako leto prezimujejo. Večji del leta prežive lastovke tam. Njihova prava domovina je pa pri nas. tam kjer so se zvalile, kjer imajo svoja gnezda. V prvih dneh avgusta nas lastovke vsako leto zapuste. Ko v Evropi še ni bilo nobenega človeka, ko sta kraljevala pod palmami tropičnih in subtropičnih pokrajin samo slon m evropski nosorog, so že švigale po zraku lastovke. O tem pričajo okamenine. Med svojevrstne teorije o pticah selivkah spada tuoi ta, da žene naravni gon lastovke čez toliko stopinj zerruje- Naravnava letalskega torpeda, da bi mogel aparat odleteti takoj po alarmu pisne širine južno od Ekvatorja, za kolikor stopinj severno od Ekvatorja žive in gnezdijo te ljubke ptice. Samo še nekaj dni bomo slišali njihove glasove, ki so drugim krilatcem znak za začetek konca velike poletne poslovilne simfonije našega ptičjega kraljestva. Madžarska pospešuje pridelovanje sladkorne pese in tabaka Madžarska vlada je izdala letos zelo zgodaj navodila o obveznem pridelovanju industrijskih rastlin v kmetijstvu. Predpisi, nanašajoči se na gospodarstvo 1943-44. cdgovarjajo v splošnem dosedanjim. Vsak kmetovalec, ki ima nad 15 katastral-nih oralov zemljie, mora pridelovati industrijske rastline na 7rr svojega polja. Za ricinus je bila predpisana površina nekoliko skrčena zaradi dobrega semena, ki je zdaj na razpolago. Pač je bila pa povečana površina za sladkorno peso in tobak. Kmetovalec, ki ima nad 300 oralov rodovitne zemlje, jo mora zasejati s sladkorno peso 2'[ . Kmetovalci, ki imajo nad 1000 oralov rodovitne zemlje morajo pa zasaditi s tobakom en oral. Muslimansko romanje brez velblodov Verni muslimani, ki so vsako leto romali iz Sirije v Palestino v sveto mesto Mekko. tudi čutijo posledice vojne. Prejšnja leta so romali udobno na hrbtih velblodov, zdaj jim je pa to onemogočeno. Pot je dolga in 6cprav so velblodi v pravem pomenu besede »ladje pustinje«, rabijo vendar nekaj hrane in vode. Ker pa sedaj ni na razpolago motoriziranih prevoznih sredstev, da bi bila dolga pot do Mekke vsaj za silo preskrbljena s krmo in vodo, nimajo muslimanski verniki za svoje roman jo več na razpolago wlblo_ dov. Peš pa najbrže ne bodo romali, vsaj mnogi ne, ker je pot predolga in prenaporna. Angliji primanjkuje prašičev »Times« pročajo. da je nazadoval uvoz krme v Anglijo od 8,5 milijonov ton prod vojno na 1.3 milijone leta 1942.43. Posledica tega je bila. da se jV število goveje živine občutno skrčilo. Isto velja za prašiče, ki se je njih število skrčilo za dobro p'iovico. namreč za nad 2 milijona. B »-vilo ovac se je skrčilo samo za 17.s- . toda pred vojno je imela Anglija s severno Irsko blizu 27 milijonov ovac, tako da je nazadovalo njih število za 5 milijonov. Tudi število perutnine se je znižalo za 24.2%. _ čuden spaček V občinski bolnici v Harsovi v severni Dobrudži jie porodila Stana Ihijanova čudno spačenega otroka. Od nog do prsnega koša je otrokovo telesce povsem normalno, iz prsnega koša* mu pa rast o štiri roke. Poleg tega ima spaček dve glavi, ki kažeta vse znake normalne človeške glave. Vprašanje je seveda, če bo ostal ta spaček pri življenju. Dobra sadna letina v Rutmmiji Po zadnji cenitvi pričakujejo v RumunijI letos zelo dobro sadno letino. Rumunija ima 25 tov;1 m za. konzerve, in te bodo aadoeto-vale za predelavo sadja v* marmelado, kornt-pot in sadne soke. Rumunija bo imela letos na razpolago okrog 400 vagonov suinib sokov. Razmah španskega ladjedelništva španske ladjedelnice so biLe lani polno zaposlene. Razmah ladjedelništva v špa- ! niji je vedno večji. Odslej bodo izdelovale španske ladjedelnice tudi ribiške in dru-ge manjš ladje, španski Narodni zavod j za industrijo je izdelal lani obširen pro-grana tudi za ladjedelništvo. Znano ladje. delniško pedjetje El Cano je dobilo naročilo za štiri prek "morske parnike, štiri petrolejske l^dje in dve posebni ladji za promet z Afriko. Stroški bodo znašali 618 milijonov pezot. Lani je dal Narodni zavod narcčilo za 18 trgovinskih ladij s skupno tonažo 70.»00 ton. Gradbeni stro- ! ški bodo znašali 318.8 milijonov pezet. Križanka št. 106 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. gozdna rast, 3. pojem iz višjega računstva. 7. ena najvažnejših črt v prostoru. 8. pritok Donave* 9. pogoj poltenega življenja. 10. predlog. 11. borilnica. igrice. 13. nagel, silen udarce, pretres. 14. čutni organ. 15. posebno stanje vode. 16. žuželka, 17. pravljično, bajno gozdno bitje. 18. podređeni veznik, 19. pleme, pasma, rod, 21. dol drevesa, 22. oblika pomožnega glagola. 23. naselbina pod severozapadnim koncem Pohorja, 34. plod, pridelek. 25. čistilno sredstva, 26. šahovska smrt, 27. ruska reka, 28. utežna enota za drago kamenje. 30. veznik, 31. kmečko orodje^ 32. vlaga, mokrota, 33. dalmatinska vprasaln*. ca. 34. hrib pri Beogradu, 36. del streho; 37. potem, zatem, 38. ne vaše in ne njihova, 30. ime filmske igralke Mrrandc. 40. ima vsaka stvar in vsako bitje. Navpično: 1. prev; ladujoči okus, i igralna karta, 3. nevestin ponos. 4. mo>ko rrne. S. predlog, 6. stoječa voda, 8. krma. 9. utežna enota, 10. jutranji svit, 12. padavina« 13. zabavna zgodbica, humor. 15. italijansko mestne, 16. pesem, 17. vežba. naloga, 19. odprtina, večja Špranja, 20. sorodnik. 21. znanost, nauk, 22. večji skupina ptic, 23. rackmira.no živilo* 24. svetopisemska oseba, židovvsko žensko* ime^ 25. pevski glasovi, 26. gmota, množica, 2&. preprosto, zasilno bivališče, 29. geometrični lik, 31. del voza, 32. ime slovite vohunke iz prejšnje svetovne vojne (v filmu jo je igrala Grc*a Garbo), 33. posoda za pitje (množina). 3S. naselbina, 36. tatarski poglavar, 38. medmet m REŠITEV KRIŽANKE ŠT. W5 Vodoravno: 1. polom, 4. zlog, G. aKvm, a, ej, 10. Ural, 11. osel, 12. Er, 13. čefcer, 1A, Ar on, 17. omika, 20. Ararat, 23, imenik, 26. para, 27. ogolrtev, 28. rosa. 29. otoček, 31. etapen, 33. ponos, 35. Orel, 36. enaiko* 39 as, 40. Ezop, 41. Jost, 42. ab, 43* M lem. 44. isti, 45. Azana. Navpično; l. peč, 2. oje, 3. Mura, 4. T*t*~ tokopi. 5. goni tel ji, 6. slon. 7. nek. S, ar=* 14. baron, 15. Era to. 18. miren, 19. ikona, 21. roč, 22. age, 24. met 25. Eva, 30, c^ern, 32. peta, 33. pas, 34. osa, 37. kan, 38. ona, F. G. WODEHOUSE;T 42 Hnmoristfčen Kakor bi trenil, sem imel prste na električnem stikalu, in soba se je pogreznila v temo. Ob vratih je bil stol. Zgrabil sem ga in ga zalu-čil v tisto stran, kjer je stal Buck; nato sem za-denski odskočil, odprl vrata, jih silovito zaloputnil in zbežal. Bežal pa nisem brez cilja, kajti namenjen sem bil v pisarno. Ta je ležala, kakor sem že povedal, v prvem nadstropju, in okno ji je gledalo na pas trate, ki je segal do gozda. Padec iz take višine bi bil morda neprijeten, a spomnil sem se, da je nedaleč od okna pričvršćena k zidu žlebna cev; vse-kako pa je bil moj položaj tak, da me nekaj bunk ali prask ni smelo ostrašiti. Prav nič si nisem pri-krival, da sem v pretetih škripcih. Tisti mah, ko bi Buck končal svoj obhod po hiši in se prepričal, da Ogdena ni, je bilo zanesljivo pričakovati, da bo umaknil zaščito, ki mi jo ie zdaj še izkazoval, ker me je potreboval za vodnika; potem se je morala vsa jeza razočaranih razbojnikov obrniti pr^ti meni, in težko je bilo misliti, da bi jih oziri na lastno varnost udržali. Ce je kdaj kak človek jasno videl, kaj ga čaka. sem videl v tistem trenutku jaz. Edina možnost rešitve je bila zame ta, da se spustim na trato in prhnen: v gozd, kjer je bilo zaradi teme vsako zasledovanje nemogoče. To je bilo treba storiti v nekaj sekundah, kajti računal sem. da ne bo trajalo dalj ko toliko, pa bo Buck preskoči! stol. ki sem mu ga bil vrgel pod noge, in odprl vrata. Moje mnenje je bilo docela pravilno: baš tisti mah, ko sem stopil v pisarno, sem slišal, kako so se vrata sobe gospoda Abneva na stežaj odprla, in takoj za tem se je razleglo po vsej hiši vpitje in topot čevljem po golem tlaku. Iz pritličja so se oglašali drugi, vprašujoči kriki. Buckova tovariša sta mu očitno hotela priti na pomoč, a bila sta presenečena in zmedena in nista vedela kaj storiti. Brez dovoljenja nista hotela zapustiti postojank, Buck pa je med svojim kričanjem spet in spet butal in ropotal sem ter tja. tako da ga nista mogla razumeti, kaj hoče. Preden so se utegnili znajti, sem bil že v pisarni. Zaklenil sem vrata za seboj in planil k oknu. Tedajci je nekdo poskusil odpreti vrata. Slišal sem ga, kako je srdito stresal kljuko. Razjarjeni glasovi so nekaj kričali. Brca z nogo je razklala eno izmed polnil, in vrata so se jela dvigati s tečajev. Tedaj se jc menda prvič v mojem življenju zgodilo, da me je pograbila panika, slepi strah, ki uničuje vsakršno razsodnost. Z občutkom, da sem razcepljen v dvoje, sem gledal samega sebe, kako z obtolčenimi in razbolelimi prsti stresam okno, ki se noče odpreti. xm. Kdor sedi v naslanjaču ter mirno in zložno pretresa kak položaj, se mu ni treba mnogo meniti za to, kako vplivata naglica in razburjenje na človekovega duha. Tak človek je hladen kritik in tako rekoč odtrgan od živega dejanja. Zato lahko jasno vidi. kaj bi se bilo v kakem slučaju moralo storiti ali s katerimi preprostimi sredstvi bi se bila dala preprečiti katastrofa. Tako bi bil kritik tudi hitro našel izhod iz moje stiske v tistem trenutku. Saj je šlo v resnici za nekaj izredno preprostega; le jaz sem bil izgubil glavo in za hip prenehal biti razumno bitje. Rešila me je torej le sreča, ne pa prisotnost duha. Med tem, ko so se vrata po skrajnem odporu sesipala pod brcami napadalcev, ki so prihajali od zunaj, so moji prsti, ki so drsali po okenskem okviru, zadeli 'ob spodnji zapah: tedaj sem spoznal, zakaj nisem mogel odpreti. Vzdignil sem zapah in odprl okno. V sobo je planil leden veter, ki je prinesel s seboj oblak snežink. Vzpel sem se na okensko polico, prav tisti mah. ko je vresk in polom za mojim hrbtom naznanil, da so vrata odnehala. Sneg, ki je ležal na polici, mi je premakal kolena, ko sem se spuščal ven in se pripravljal, da bi odskočil. V sobi se je začul glušeč vzbuh, in hkratu me je nekaj takisto Čudno udarilo v ramo, kakor bi se me dotaknilo razbeljeno železo. Od bolečine sem za vpil, izgubil ravnotežje in padel. K sreči je rasel baš pod oknom lavor jev grm. ki mi je rešil življenje. Na ta grm sem padel, tako, da bi se bil gotovo polomil roke in noge, ko bi bil udaril ob gola tla. Kakor bi trenil, sem se pobral, pretresen, potolčen, opraskan in razburjen tako, kakor še'nikoli v svojem življenju. Misel na beg, ki me je še trenutek prej vsega obsedala, je bila izginila. Kar prekipeval sem od bojevitosti. Spominjam se, da sem se obrnil kvišku in grozeče mahal s stisnjeno pestjo proti oknu. med tem ko so sa mi na obrazu in za vratom snežinke tajale v ledeno-mrzle potočke. Dva izmed zasledovalcev sta se sklanjala skozi okno. a tretji jima je zdaj pa zdaj pogledal izza hrbta, kakor človek nizke postave, ki skuša videti množici čez glave. Jaz pa, namesto da bi bil vesel, ker sem bil odnesel pete, sem čutil samo obžalovanje in togoto. ker nisem mogel ne-utegoma planiti po njih. Nič ni kazalo, da bi se mislili spustiti za menoj po nagli, a nelahki poti ki sem jo bil ubral. Bilo je, kakor da nečesa čakajo. In res sem kmalu videl, za kaj gre- S tiste strani, kjer so bila hišna vrata, sem zacul nagli topot nekoga, ki je tekel; nato je postal ta hrup mahoma bel j zamolkel in pridušen; po tem sem uganil, da je tisti človek pridirjal v posuti drevored in odtod na trato. Hitro sem se za nekaj korakov umaknil in počakal. Tema je bila skoraj popolna, in ni se bilo bati, da Hi me videl. Sicer sem pa stal tako, da nedoločna svetloba, ki je prihajala skozi okno, ni padala po meni. Urejuje Josip Zupančič. — Za Narodno Uskarno Fran tni del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani