31. številka. Ljnbljana, v torek 9. febrnvarja. XXV. leto, 1892. Uhaja vsak dao aveier, iaimEi nedelje in prasnike, ter velja po posti pre OMMC 1 gtd. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto l avstro-oge rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., ta ćetrt leta 4 gld., za jeden 3 gld., sa fcetrt leta 3 gld. 80 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr jeman ca avstro pošiljanja na aom sa »no i«hu io giu., »» « ^ . • ' / . ■. ----Z • ° V nameaec, po 30 kr. sa Četrt leta. — Z* tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaš*. Za.osnan ila plaCoje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiaka, po 6 kr., će m dvakrat, in po Ur., će se trikrat ali većkrat tiska. Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi bc ne vrae*jo. — Dredniitvo m npravmitvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Opravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Slovenščina pri višjih sodiščih. Mladočeški poslanec dr. Lang interpeloval je nedavno ministra predsednika zaradi rabe deželuih jezikov pred upravnim sodiščem ter je v interpelaciji tudi naglašal, da stranke pogostoma razsodb tega sodiSča, katere se jim vročujejo le v nemškem jeziku, ne razumejo ter si morajo Še le ob svojih stroških preskrbeti prestave. V seji državnega zbora dne 3. t. m. odgovoril je minister-predsednik grof Taafte na to interpelacijo in je glede zgoraj navedenega očitka rekel, da se ne sme prezreti, da je upravno sodišče sodni dvor, kateri uraduje zgolj v nemškem jeziku, torej zamore tudi samo v tem jeziku izdajati razsodbe, kajti „eine UeberBetzung, vrelche fUr die Partei die Auslertigung des Erkennt-nisBes darstellen, mit dem&elben gleicbwertig Bein soli, mileste mit denselben Garantien wie andere Ausfertigungen des Gerichtshofes ausgestattet, also insbesondere in ibrer Uebereinstimmung mit dem Beschlusse des erkennenden Senates von dem auf der Ausfertigung unterzeichneteuVorsitzendenundSehrift-fiihrer beglaubigt sein". Ta stavek se nam zdi uvaževanja vreden z osirom na jezikovne razmere pri višjem deželnem sodišči v Gradcr in v Trstu in umestno se nam zdi, spregovoriti o njem par besed. Praksa višjega deželnega sodišča Graškega je znana. Ono izdaja le nemške razsodbe, toda v slučaji, da je razsodila prva instanca v slovenskem jeziku, ji višje sodišče naručuje, naj izda strankama sodbo druge instance v nemškem in v slovenskem jeziku. Prva instanca mora torej razsodbo in razloge višje instance prelagati ua slovenski jezik. Ne glede na to, da se s tem prvim instancam nalaga delo, katero opravljati ne spada v njihov zakoniti delokrog, se nam zdi tako postopanje tudi nevarno za pravilno razsojevanje, kajti kdo jamči za to, da je prevod, katerega izda prva instanca, tudi pravilen, da se slaga s tem, kar je razsodilo višje sodišče? To pa zamore imeti prav važne in občutne posledice. V »Slovenskem Pravniku* (letnik 1890 stran 377) objavljen je tak primer. Višje deželno sodišče je razsodilo v neki pravdi, da tožnik zmaga, če to in to priseže. Besedilo prisege določilo je višje deželno sodišče v nemškem jeziku, okrajni sodnik je to prestavil in tožnik je prisegel v slovenskem jeziku po besedilu prisege, v prevodu okrajnega sodišča. S tem pa pravde ni dobil, ampak toženec bo je oglasil in je dokazal, da se te besede, katere je prisegel tožnik v slovenskem jeziku, ne striirjajo z nemškim besedilom prisege, katero je določilo višje deželno sodišče, ker je bil prevod pomanjkljiv. Višje deželno sodišče je temu nazoru toženčevemu pritrdilo in tožnik bi bil samo zaradi te nesrečne prakse zgubil pravdo in trpel veliko škodo, da ni najvišje sodišče nazadnje spravilo stvar zopet v pravi tir. Pa kam pridemo, če je treba v vsakem jednakem slučaji iti do najvišega sodišča? Tukaj popisana praksa pa se tudi ne strinja z veljavnimi zakonitimi določili. Občni sodni red zapoveduje v § 208, naj sodnik, kateri izda sodbo, tudi določi besede prisege. To velja nedvomno tudi za višje instance. Če one store izid pravde odvisnim od prisege, naj jo določijo tudi v jeziku, katerega se je stranka posluževala v pravdi in v katerem bode tudi prisegala. To, da drugi sodnik kot oni, kateri je izdal Bodbo, določuje besedilo prisege — in to se godi pri prevajanju — ne moremo spraviti v sklad s propisom § 208. obč. sodn. reda. Ko je poslanec Š u kije zgoraj navedeni slučaj iz „Sloveoskega Pravnika" v preteklem poletji spravil v razgovor v bugetnem odseku pri razpravljanju justičnega budgeta, oglašali so se narodni naši nasprotniki od vseh stranij, češ, da tega ni smeti generalizirati, da je to posamezen slučaj itd. Načelu, da je treba v slovenskem ozemlji strankam, katere se v pravdnih spisih poslužujejo slovenskega jezika, izdajati razsodila višjih instanc tudi v slovenskem jeziku, ni nikdo ugovarjal, branili so se le proti temu, da bi se narejali prevodi pri višjem sodišču samem. Od naše strani navajali so se sicer vedno zgoraj navedeni razlogi, kateri go- vore proti tej praksi, pa vse je bilo znraan. Sedaj pa imamo v odgovoru njegove ekscelence ministra predsednika samega klasično pričo ca to, da je prevode razsodil višjih instanc smatrati le takrat auten-tičnimi, če jih te višje instance same preskrbe. Uva-ževati je, da minister-predsednik ni le v naglici kaj spregovoril, kar bi zamogel zopet preklicati, ne, odgovore ua interpelacije se določujejo v miniater-Bkem sovetu in se v zbornici bero in izreklo se je torej kot dobro preraršljeno mnenje minister-stva, da je strankam namenjene prevode razsodil višjih instanc narejati pri teh instancah samih, ker jih je smatrati za izvirnikom jednukovredne le takrat, če je soglasje mej prevodom in sklepom sodišča potrjeno po podpisu predsednika in zapisnikarja. Fiat applicalio pri višjih deželnih sodiščih v Gradci in v Trstu. Državni zbor. Na Dunaj i 7. februvarja. Podpora Dunajski parobrodski družbi bila je jedini predmet včerajšnje seje, v kateri se je splošna obravnava skoro do poslednjega razvila in skončala. Važnost podpore nikdo ne odreka, ker se gre za državni ugled a razna uprašanja, po pravici po-»lantško zbornico dovajajo do nekake skrupoloznosti in nezaupnosti, kajti če se društvo pod državnim pokroviteljstvom ponesreči, bi li to ne škodilo našemu ugledu in trgovinskemu uplivu še bolj, nego Če se brez nje? Bode li 500.000 gld. ua leto zadostovalo? Kaj meni Ogerska, ki ima dve tretjini Dunava in vse večje plovne pritoke v svojej oblasti ? Če ona še bolj pritisue na društvo, bode li tedaj 500.000 gld. zadostovalo, da se tostranska državna polovica ne osramoti? To so nekako one točke, katere so odmevu le soglasno in popolnoma utemeljeno iz vseh nasprotnih govorov, na katere pa trgovinski minister ni odgovoril. Osvedočeni smo sicer, da se bode tudi ta predloga vsprejela v obeh zbornicah — če ne tako, pa drugače .... Ob 11'/* uri v jutro otvoril je predsednik Smolka 110. sejo tekočega zasedanja. LISTEK. Potovanje cesarja Leopolda po Kranjskem I. 1660. Ib italijanščino prevul M. L. (Konec.) Dne 15. septembra popoludne se poslovi N. V. od nadvojvode Leopolda, ki je b'l nekoliko bolehen in je moral v Ljubljani ostati. Potem bc vse.le cesar v gori opisani čoln in veslači ga odvedejo po Ljubljanici navzgor. Vitezi in dvorjani so spremljali v svojih čolnih cesarja celo do Vrhnike. Mej vožnjo so neprenehoma bobneli bjbni, trobile trombe in zvenele dimije (pazke). In zares, tisti reki se fie ni bila dogodila nikoli taka čast, da bi bila noBila tako velikega vladarja. (Na Vrhniki ao nočili.) Dne 16. septembra prekoračil je visoki poto-valec s svojim spremstvom velik gozd in zelo nevaren hrih (Razkovec) ter prišel v Haeberg, grad kneza Eggenberškega, (kjer je N. V. prenočilo). Dne 17. septembra jezddi so skozi drug gozd, ki se razteza celo do Planine — tako su navadno imenuje neki trg — in od todi potovalo je N. V. popoludne v Vipavo. Tu je pogostil grof Lanthieri ves dvor prav izborno, posebno z morskimi ribami in z naj- finejšimi domačimi vini. Veselje je bilo splošno in celo ogenj (požar) se je hotel udeležiti obče zabaie, ali z božjo pomočjo so ga srečno potolažili v njegovem radovanji (pogasili so ga). (Dne 18. septembra je odšel cesarski dvor proti Gorici. Po ondotnih slavnostih podal se je cesar v Divin in Trst. Dne 2. oktobra ogledal si je cesar konjušnico v Lipici in potem se povrnil Čez Gaber k na Kranjsko nazaj.) Na večer dne 2. oktobra prispel je cesarski dvor v Senožeče in tu ga je pogostil najsijaj-nejše v svojem gradu ekacelenca grof Porzia, veliki majordom. Tudi drugi dan je ostalo N. V. pri kosilu v Senožečah, popoludne pa se je povrnilo v Haeberg, kjer je prenočilo. Dne 4. oktobra, praznik sv. Frančiška, bilo je N. V. pri maši v kartuzijauskein sumostauu Bistra. (Samostanski prijor Ludvik Cirian je sprem-Ijeval cesarja iz Ljubljane v Gorico in Trst, ter nazaj.) Po kosilu vsede se z vsem spremstvom v čolne in pride po Ljubljanici nazaj v glavno mesto. Tu je ostalo N. V. še tri dni in dajalo avdijence ter sprejemalo pritožbe podložnikov o prevelikih bremenih. Doe 5. oktobra so prenesli ostanke sv. device mučenice Pelegrine, katere je bil malo časa poprej daroval papež Aleksander VII. oo. bosim avguštin- cem. Ta dan se je udeležilo tudi N. V. z nadvojvodo Blavnostne procesije z mnogo tisoč katolikov. Presvete ostanke so prenesli v kristalni krsti (iz stolne cerkve) v cerkev gori imenovanih oo , kjer so darovali slovesno bv. mašo z izvrstno glasbo, katero so povzdigovali tudi glasovijcesarkih bobnov in tromb. Dvorski pesnik pa je zložil pesen v spomin srečnega potovanju (Pelegriua pomeni „popotuieaa) N. V. cesarja Leopolda. Dne 8. oktobra popoludne odpotuje N. V. mej trobljenjem tromb in grmenjem topov iz Ljubljane ter prispe na večer v grad Češ nji ce (Scheren-bichl pri Dobu). Drugi dan je potoval cesarski dvor dalje v Krasu je, (kjer so obedovali v župnijskem dvorci), od todi so prišli (čez Trojane) na večer na Vransko, kraj kjer je pošta". (Ta Kurelićev opifl cesarjevega potovanja po Kranjskem dopolnuje v marsičem Valvasorjevo poročilo in se mora torej zmatrati kot zgodovinski vir tem bolj, ker je ta opis urnden. Zlasti vsebina govorov in pa banketi po poklanjanje so po Kureliču natančnejše opisani, nego po Valvasorju. Mej dvorskimi dostojanstveniki pa Kurelič ne navaja velikega predkrojilca (grofa Schrottenbacha, kot namestnika Andreju Saurerja), in imenuje Saurerja dednega stolnika, mesto Ivana Jurija Hjheuvvarta, ki je v resnic: vršil to dostojanstvo). Trgovinski minister izročil je zbornici vladni načrt o zgradbi javnih prometnih naprav na Du-naji, pravosodni minister Scbonborn pa je odgovoril nat interpelacij« O zadevi „Tagblatta", da je državno* ptafctaištf* prtiaktfvo ustavilo. Na daevaeoi raau bila ja prta teAa za« konska predlog* o podfori Duaavskega parol radar« skega društva. K besedi o predmeta oglasili so set proti: poti. Kaftan, Forinaflek, Steiđwen-der, F u is, G os sna aa, Lueger in princ Lic h ten s t* in, z a pa poslanca Szcepsttovtfki in grof S v Iva-Ta rone a- Poročevalec f*eez uvaja obravnavo t izjavo, katero je svojecasno trgovinski minister zbornici oddal, namreč, da se Liovd in omenjeno društvo popolnem podržaviti ne moreta in ne smeta iz na-rodnopravnih ozirov, pač pa, da ju je treba kar najbolj podpirati. Vzrok, da poslednjo društvo ni uspevalo, leži v tem, da je zamudila znižanje cenika vozarine in da jej Ogerska naklada davek 410.000 gld., za kar pravo za pravo niti opravičena ni. Če so se že to-likrat jednake podpore pri jednakih podjetjih podelile in je z uplivom družbe na spodnje Dunavskih obalib zvezan tudi upliv države, raožuo in treba je podpirati podjetje, ki je tuli važno iu koristno. Posl. Kaftan meni, da predloženi zakonski načrt ne bode zboljšal stanja podjetja, ker je rak-rana preveo žre. Le izguba pri vožnji z Dunaja v Line, ki se ponavlja leto za letom je tolika, da od 500.000 dovoljenih gld. ostane za vse druge potrebe le še 330.000 gld., kateri niti ne pokrijejo ogerskega davka. Glavna nesreča za družbo bil je dualizem Dokler ne bode ogerska vlada trgoviu-skih pogodb vestno se držala in uničila refakcij, pa tudi nepotrebni davek, ne bode društvu vsa pomoč zalegla. Parobrodstvo bi oživeti mogel le Dunavo-Veltavsko-Labski prekop. Zato se izjavi proti podpori, istotako njegovi tovariši na mladočeškib klopeh. Posl. Szcepanovvskl v dolgem govoru razlaga razvoj družbe in meni, da je država, če hoče, da družba plove po krajih, kateri jej prinašajo le izgubo, prisiljena to izgubo povrniti. To je tudi zrno sedanje predloge. Družba, ki ima kapital 40 milijonov, prosi le za odstotke 10., namreč 500.000 gl. in s tem kaže, da jej ni toliko za denar, kolikor za ugled vsled državne zaslombe in na državnem uadzorstvu ležeče. Sedanji načrt je za družbo upra-sanje zaupanja s strani Ogerske, vlade in narodnega zastopa. Priporoča, pa da se jej zaupanje izreče. Vodja nemških nacijonalcev Steinwender izjavi, da bode njegova stranka glasovala proti predlogi. Stara uprava družbe bila je znano slaba, nova uprava zopet skrajno varčna, v nasprotji s staro zugovarja drugo skrajnost in radi tega tudi ni dobra. Podržavljenju družbe bi nas dovelo do vednih prepirov z llumunsko in Srbsko. Nova družba pa bi b sturo ne mogla konkurirati, so-sebno ker bi potem Ogerska staro muogo izdatnejše podpirale nego bi mi novo mogli. Podunavske države bi novi družbi ne zaupale. Sicer bode itak Ogerska, kadar prično ladije Gagarinove pluti ob srednjem Dunavu, prometni davek dvignila. Ker se pa družba ne peča le s parobrodstvom, marveč i z rudokopi iu železnicami, človek ne ve, kam pride državna podpora in radi tega glasoval bode i ou proti predlogu, (akopram jo je v odseku svoj čas podpiral.) Trgovinski minister Bacquehem pravi, da je vlada natančuo preskusila položaj družbe in ga ni na£la ravno najslabšega. Družba ima 156 parni-kov ua kola, 26 propelerjev, 10 ladij na verige, 120 ladij s Compount-stroji in 24 hulkov, to je starih ue popolnem rubnih ladij, ki pa bodo že še za 8 let. Kes je, da imajo nekatere ladije preglobok tek, druge pu slabe stroje, a 110 jih je popolnem dobrih, 60 se jih bode popravilo, ostale pa b časom namestile. Novi stroji pomnožili bodo dalavuo moč družbe za 25»/0- Tvorna moč bode se povišala za 8500 konjskih sil, poraba premoga za 23.000 tou znižala. Cenik vozuine bode se znižal, a odvisen bode od raznih časovnih momentov. Smer prostega brodarstva bode se po možnosti varovala. Vlada bode po izkušenih svetovalcih na upravni sovet dovoljno uplivala, da ne bode podpora brez koristij in se v kolikor, mogoče oplodonosila. Prosi, da se glasuje za prehod v podrobno razpravo. Grof S y 1 va-Taro u ca, po primerno dolgem in nepotrebnem uvodu, preide na svoje zahteve in misli, katere se naslanjalo v vsem na pradgovornik. Pod-krepfj'enj'e družne vidi se mu jedini pripomoček v rešitev spodjedunavskega trgovstva. Klubu vsem nezgodam je dr tika magsftrM podjaCJ*, • katerim j« tata* konkurirati Druži* ji prizaaaa tvoja krivda hi j* na potu bezanja. H*p*triJatič*o bi bilo j« Urotiti sovražnika« našit interesov ras*i tega ja Ml smemo zavrniti, marve« pa moči podpirati. To j* Jadra njegovih baaaiij. Vrft* tog a aa tabuva oprti tisti prekop Dakavska-Vertatski in fruaevafco-Odraki, ki bodo Udi figurao koristil razširjanja stolice Dunajske. Obravnava W mt to prekine, glavnim govornikom v prihodnji se še proti predlogu izvoli poslanec Lueger; za se je doslej upisat jedini Schvfegel. Seja se zaključi ob 41/« ari popoludne. Politični razgled. HJ o i ran Je dežele. V Ljubljani, 9. februvarja. Dr&aviil *bor. Generalna debata o vladnem predlogu zaradi subvencije Dunavski parobrodni družbi je že končana in zbornica jo začela specijalno razpravo. — Konservativni klub posvetoval se je včeraj glede tistega odseka, kateremu bode nalog pregledati kazenske akte v preiskavi proti „Wienor Tag-blattu". Mladočeški klub zastopala bodeta v tem odseku posl. VaŠatv in Slama, poljski klub pa Ja-\vorski, Abrahamovicz, Golubovvaki, Bence in Ma-devski. Vsakako utegne' poročilo tega odseka biti jako zanimivo in karakteristično za razmere maj borzo in Poljaki. Staročeški a/tort. Zaupni možje Btaročeške stranke sešli so se dne 6. t. m. v Pragi, in sicer zaradi bolezni Riegrove v tega stanovanji. NavzoČni so bili vsi vodje stranke in posvetovali so se zlasti, kdaj bi kazalo sklicati shod staročeških deželnih poslancev, na katerem shodu se bode določilo, naj li staročeški poslanci odlože svoje mandate. Sklenili so sklicati ta shod še tekom tega meseca, sicer pa skušati, da se s pomočjo veleposestnikov ovira kolikor mogočo razprava ali pa vsprejem punktacijskih predlog. Staročehi ostali bodo bržkone v deželnem zboru, punktacije pa bodo odklonili. Gospod I*lener je še vedno predmet obče pozornosti in udani mu listi bo že v zadregi, b kakimi besedami bi mogli še slaviti izredno njegovo domoljubje. Zajedno s tem slavljenjem pa govore tudi o nekakem porazu grofa Taaflea. To govoričenje je povsem neumestno. Plenerju ponudilo je mesto predstojnika najvišjemu računišču vkupno avstro-ogersko ministerstvo, na katero nima grof Taaffe nikake ingereuce. Grof Taafie se glasom zagotovila niti zmenil ni za vso to stvar. — Mogoče, mogoče pa tudi ne, bržkone je grof Tautfi tudi v tej spletki nekoliko pomagal. Vnaiije države. Mlnisterske premembe v Srbiji* Še predno se bode razšla skupščina, vršile se bodo v sedanjem ministerstvu nekatere premembe. Gotovo je, da bode odstopil minister uoanjih zadev, Gjorgjević, in prišel kot poslanik v Pariz, a istotako je gotovo, da bode prevzel finančno ministerstvo guverner narodne banke PaČu. Namestu Gjor-gjevie* utegne postati minister unanjih zadev Gjaja, dosedanji minister notranjih zadev in jako nadarjen državnik. Trgovinski minister Tavšanović odklonil je mesto poslanika v Peterburgu in ostane na dosedanjem svojem mestu. Srbska skupščina. Te dni bila je v srbski skupščini jako huda debata. Sodišče obsodilo je bilo narodnega zastopnika Dragišo Stanojeviča zaradi več političnih prestopkov, (ločim je skupščina bila dovolila sodno postopanje samo zaradi nekega navadnega prestopka. Zahtevalo se je, da naj vlada Stanojeviea nemudoma izpusti iz zapora, a končno vsprejela je skupščina predlog, da je izdelati nov hišni in poslovni red, kateri določa, da je smeti sodno postopati proti kakemu poslancu le z dovoljenjem skupščine in le zaradi tistega pregreška, zaradi katerega je dovolila skupščina to postopanje. — Obravnava proti izgrednikom, ki so hoteli zaprečiti iztiranje kraljice Natalije, preložila se je na nedoločen čas, ker bo toženci odklonili vse Člane sodišča kot strankarske in se radi tega pritožili na kasacijsko sodišče. Iz M ustje. Ruska vlada pomnožila je zadnji čas jako izdatno garnizije ob pruski meji in nastanila ondu sosebno mnogo konjikov. Varšavski podguverner Andrejevv imenovan je guvernerjem Varšavskim. Gurko ostane tudi še nadalje generalni guverner. — Imenovanje kardinala Ledohovskega za načelnika propaganda fidei ni naredilo dobrega utiša ua Ruskem. — Ladije ruBko dobrovoljne mornarice ostavile bodo Črno morje in se odpeljale v razne ruske luke. Dopisi. Z Dolenfakega 6. februvarja. [Izv. dopis.] (Zopet jedenkrat uradniško dragiijske pri ki a da.) T It. 26. s dne 1. februvarja 1892 taletav* at glslild oašft klerikalcev zopet t urad-nliko dragtajike priklado. Ne bodem pratskafal, so H Ja ta zgodilo zaradi fliga, da se „aiotOnčevi" predali napoJaijd, aH zaradi Uga, d* j* .Slovenec" tapet pokazal stojo sveto jeka do *ra dni kov. Vse-kako llanek 9z Notraajakega* oavetljaje tnačaj klerikalcev. T* je krščaaaka ljubeaen, o kateri se toliko z lece propovoduje. Gola zavist zija )s vsake črte navedenega dopisa. Klerikalni list se gotovo boji,, da bi se nižjim uradnikom zares kaj pomagalo in zato ne neha brusiti pikrega jezika. Vsakdo' je prepričan, da je skrajni Čas, da se ubogim nižjim uradnikom zboljiajo dohodki — klerikalci nečejo o tem nič vedeti, ker je baje duhovščina bolj potrebna zboljšanja plač — kali? Saj je vender nedavno »Slovenec" v svojem uvodnem člakn napravil paralelo mej uradniki in duhovniki glede potrebe zboljšanje plač. Uradnik ne potrebuje nič, ima dosti — duhovščina, ta je sirota, tej je treba pomagati. Njeni dohodki za jako slabi — ko bi se duhovnikom v istini tako slabo godilo, bi se ne vedli tako oblastno, prazna vreča ne stoji po koncu. Sicer ljubeznivi dopisnik pravi, da smo uradniki potrebni zboljšanja plač in da nam privošči, kar nam gre — to je ironija, kakor se more najti le pri naših nasprotnikih, — ki so nam nasprotniki, ne da bi vedeli zakaj. Mi smo gotovo tolerantni proti častiti duhovščini, toda hujskačem mej njimi — hujskačem iz gole ošabuosti — kličemo: Pustite nas uradnike pri miru, mi ne oviramo vaših želja in bi ne imeli nič proti temu, da se Vaše plače v toliko zboljšajo, da bi najmlajši kapelan dobival fixum kakega deželne sodnije predsednika. — Vi nas toliko poučujete, kakšni naj bodemo — vendar Vam samim manka mnogo šole. Učite se najprvo, kaj je ljubezen do bližnjika, kaj je krščanski mir. Vi bi bi morali nam sijajen vzgled dajati, zato ste tu — pa kako ga dajete! — To ni lepo! Domače stvari. Dr. Fran Gross f. V Idriji je sinoči ob '/a8- uri umrl gospod dr. Fran Gross. Ta, žalibog resnična vest se je danes zjutraj hipoma razširila po Ljubljani, kjer je dr. Gross do pred nekaj meseci živel, jako znan, ljub vsem, kateri so imeli priliko, da bo ga spoznali. In le-tem je v dno duše segla ta smrtna vest! Dr. Fran Gross se je porodil 1850. leta v Na-zaretu na Štajerskem, sin preprostih roditeljev. Oče mu je bil po vsej okolici znan godec in v tem je iskati vira tisti nepopisni ljubezni do petja in glasbe, katera je včeraj umrlega pokojnika spremljala po vseh potih njegovega življenja in bila skoro da jedina tolažnica njegovemu, tako pogostem užaljenemu srcu. Že mlad deček je pel in glasboval v frančiškanskem samostanu v Nazaretu, kjer je bil, kadar je pozneje prišel, kakor doma. Prišedšemu v Ljubljano na gimnazij I. 1863. bil mu je v petji iu glasoviru učitelj naš slavni komponist, direktor NedvčJ. Učenec in učitelj sta Bi tudi do denašnjega dne ostala najboljša prijatelja: učenec je vedno govoril z največjim spoštovanjem o svojem učitelji, a učitelj pripoveduje rad o vsaki priliki, da bolj vestnega in ljubega učenca ni imel, kakor je bil mladi Gross. V Ljubljani ni bilo nič nenavadnega več, da smo zadnja leta videli vsak hip GroBsa poleg Nedvčia, in neznano ni, da je učitelj povpraševal svojega učenca, kako misli o njegovih muzikalnih osnutkih. Tudi gospod Foerster je bil Grossov učitelj in tudi njiju je vezalo ves čas tesno prijateljstvo. Kot gimnazijski dijak je Gross bil voditelj vsemu dijaškemu petju in glasbovanju in ko je z izvrstnimi pričevali dovršil Ljubljanski gimnazij 1. 1871. in stopil kot pravoslovec na Dunajsko vseučilišče, bil je zopet tu duša slovenskim pevcem. Nenavadno lepo Življenje je tedaj imela „Slovenija" na Dunaji, kajti z GroBsom vred si je tedaj pridobila tudi druge nadarjene njegove sošolce, kakor sedanjega dra. Tavčarja, dra. Detelo in dr. iz Ljubljane, dra. Stauca iz Celja itd. Gross je naudušeno vodil „Slovenijino" petje in vedni spomin mu ostane geslo, katero je uglasbil na Detelove besede, geslo, ki se zapoje pri vsakem slovesuem nastopu „Slo- veni j«". Vzlic unttoati, s katero se je Gross posvečevat petja ta ao Dopolnjeval v glasbi, postal je v tem časa resertftt Častnik in Ž« 1876. leta. doktor juris. Bil |e paS od mladih svojih nog vesten in priden kakor mravlja! Leta 1875. ustopil je Gross v prakso pri Dunajskem deželnem sodišči in nadaljeval jo pri raznih Dunajskih sodiščih. Leta 1878. po loti bil je duma na dopustu, kar ga pokliče, reservnega častnika v 47. polku, glas v vojno, v Bosno. Udeležit so je potem hudo, zmagovite bitke pri Žepčah dne 7. avgusta in kmalu potem se je raz-nesel glas, da je Gross v tej bitki padel. V Na-zarotu so Že imeli zanj „requlem* in .Slovenski Narod" mu je tudi posvetil majhen nekrolog. Na veliko veselje vsem pa se ta smrtna vest ni obistinila in večkrat je pozneje Gross v svoji skromnosti poudarjal, da je, hvalo Bogu, za časa preprečil še daljši nekrolog, katerega mu je tedaj napisal prijatelj dr. S , ta nekrolog ima ven-der le bu sam v rokah. Bosna pa je vender Grossu izkalila zdravje in mu za vselej vzela postavo mladega in zdravega junaka, kakeršen je bil poprej. Hude bolezni je potem prestajal in do zadnjega se je moral boriti z njihovimi nasledki. Ko je Gross po Bosni okreval, prišel je nazaj kot avskultant v Schvvechat pri Dunaji, I. 1881. pa je bil imenovan Roduim pristavom v Ličavi na Dol. Avstrijskem. Kot vesten uradnik in dober jurist na glasu udal se je I. 1883. prijateljskim svetom, da je poprosil, naj ga premesto v domovino. li m je I. 1883. prišel na Ptuj, a I. 1886. v jeseni bil premeščen k deželnemu sodišču v Ljubljano, kjer je deloval do dne 1. novembra lanskega leta, ko je bil poslan kot sodnega urada voditelj v Idrijo. Tu ga je pred 14 dnevi zadela najprvo velika nesreča. Prijatelj drsanju na ledu, v katerem je dosegel nenavadno Bpretnost, padel je neko jutro tako nesrečno, da si je izpahnil nogo in so ga morali prepeljati ua stanovanje. Bilo pa je upati, da v kakih 6 tednih zopet ozdravi, a pred 3 duevi je dobil plučnico in na to ga je sinoči zadela kap in pretrgala mu nit življenja. — Kdo je bil doktor Gross, to dobro zuajo le njegovi bližnji znanci in prijatelji. Če si ga hotel poznali, moral si za njim v tiho sobico. Kdor je to storil, ni mu bilo žal. OJ dne do dne se je lahko bolj veselil dijamanta, ki ga je imel pred sabo. V vsem je imel Gross svojo mero. Kakor je na zvuoaj Živel kot ura, tako so mu notranje življenje vladala stroga etična načelu, katerim se je pokoril do zadnje pičice. Po svojih čuvstvib bil je prava „auima caudida", mož brez najmanjše nelepe strasti. Imel je sploh le jedno strast, to je veduo živo ljubezen do petja in glasbe. Samo klic k petju mu je mogel, toda le nekoliko, premakniti kazalo njegovega navadnega redu, samo glasba ga je premotila, da je kateri pot stopil na oder javnosti, kakor smo ga videli zasnovatelja „Slov. pevskemu društvu" in dirigenta novemu pevskemu zboru »Glasbene matice", pri katere lanskem koncertu je tako divno pokazal, kaj je mogel in znal. Sicer pa je njegova javnost bilo le naročje prirode v kateri je živel od rane ure naprej, kadar je mogel. Ta njegova skromnost je kriva, da je le redkokedaj kak spis priobčil in da je celo samo jedna njegovih kompozicij („Perice") znana. Pisal je sploh samo stvari, ki so spadale v njegovo pravniško in muzikalno stroko. Žal nam mora biti tega, kajti G rosa je bil nenavadno Izobražen iu poln zrelih mislij ter muzikalnih idej. Veselje javnosti so mu pač zagrenile tudi razmere, katerih ne maramo obtoževati, da ne grešimo zoper duha pokojnika, kateri ni hotel, da bi se mu videle pc teb razmerah zasekane rane. Doktor Gross je bil namreč tudi značajen v rodoljubji slovenskem. Dasi jo tudi v tem imel mero, dasi zlasti kot uradnik, kateri je bil pravu posebno vešč in vedno neupogljivo zvest, dasi kot tak ni nikdar kazal Slovenca, vender je bila njegova tiha ljubezen do slovenske stvari bodeč trn, ki so ga nekateri proti njemu obračali in ga ž njim ranili, kedar so mogli. V tujini se mu ta krivica ni godila, pač pa v domovini, kamor so ga privabile plemenite želje, kjer pa je imel le bridke uro. To mu sicer ni upognilo značaja, a čutil je spone, kakor nedolžni obsojenec. Bog zna: ali bi jih bil kedaj rešen, da jih ni sedaj prerezala smrtna kosa V S "temi občutki spremljajo ga prijatelji na tihi vrt Idrijski, kjer bode počival. Domovina slovenska pa se bode po pravici tužno ozirala po grobu na tem tihem vrtu, po grobu, kateri bode jutri pokril uzor-moža — dr. Grosia. — (Imenovanje.) Računski preglednik g. Franc Čadež imenovan jo računskim svetovalcem pri štajerskem cesarskem namestništvu. — Gosp. Ivan Ambrož, kapelan v Moravčah, imenovan je kapelanom druge vrste pri c. kr. mornarici. —(Klub slovenskih biciklistov .Ljubljana") priredi društveni zabavni večer s plesom v soboto dne 13. februvarja 1892 v dvorani Ljubljanske čitalnice s sodelovanjem vojaške godbe slav. c. in kr. pespolka baron Kuhn št. 17. Vspored: 1. pl. Zaje: Ouvertura k opereti »Mornarji na krov", svira vojaška godba. 2 Šaljivo petje šestorice gorenjskih slavčkov. 3 Umetna telovadba na visokem kolesu, izvršuje g. M. Benčan. 4. Živa podoba: Štiriletoica slovenskega bicikliškega društva. 5. Šaljivo petje amerikanske šestorice iz Chicaga. 6. Černv: „Venec slovenskih pesmij", svira vojaška godba. 7. „Prizor iz bicikliskega življenja." 8. Ples. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ustopnina za osobo 1 gld. Glede na to, da je čisti dohodek namenjen za zgradbo lastnega društvenega dirkališča, se velikodušnosti ne stavijo meje. Ustop dovoljen je izključno le p. n. vabljencem. — (Podružnica Ljubljanske družbe „Đelega križa") ima svoj X. redni občni zbor v nedeljo 21. t. m. zvečer ob xj2S uri v klubovi sobi hotela „pri Slonu*. Dnevni red: L Naznanila predsedništva. 2 Računsko poročilo za 1891. leto. 3. Posamični predlogi. 4. Volitev odbora. — (Prestanek oSpic.) Ker ni od 28. ja-nuvarja do 1. t. m. glasom dotičnega zdravniškega poročila nihče obolel na tej bolezni in ni bilo nobenega smrtnega slučaja, smatra se napominana epidemija končana. Obolenje in pomiranje sta zopet normalni. Tekom trajajočo bolezni zglašenih je bilo 466 bolnikov, smrtnih slučajev pa 37, ki so bili v mestnih okrajih jednakomerno razdeljeni. Mortaliteta znašala je 3 9 % obolelih otrok. Neposredni uzrok smrti bil je večinoma unetje sapnika. — (Surov napad.) Preteklo nedeljo ob 12. uri ponoči prišla sta v Al. Zajčevo krčmo na Rimski cesti Anton Mohar in Karol Švarc, katera je imenovani krčmar zaradi nesramnega vedenja in razgrajanja skušal odpraviti iz gostilniških prosto rov. Tem povodom zgrabil je K. Švarc pollitersko steklenico, udaril ž ujo krčinarja po glavi ter ga težko poškodoval. Zločinec je dejauje priznal. Policija izročila je imenovana razgrajalca deželni sod-niji, kjer pričakujeta zaslužene kazni. — (Včerajšnji mesečni živinski semenj) je bil prav dobro obiskan. Prignalo se je 946 konj in volov, 252 krav iu 51 telet skupaj torej 1249 glav živine. Voli so se prodajali prav dobro, pri drugi živini je bila kupčija srednja. — (Vreme) postalo je zopet prav neprijetno. Po pustom meglenem vč era njeni dnevu začelo je danes opoludne snežiti in to prav pošteno, tako da bode, kakor vse kaže, zapadel zopet nov sneg, ko imamo še starega dovolj in so se komaj malo osnažile mestne ulice. — (Nova podružnica sv. Cirila in Metoda.) Poleg telovadnega i bralnega društva se namerava v Zagorji ob Savi tudi ustanoviti podružnico družbe sv. Cirila in Metoda, katere osuovalni odbor se bode volil v nedeljo dne 14. t. m. popoludne ob 5. uri v prostorih gosp. M. Medveda. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — (Od nožne roke) dobili smo nastopni z dokazili opremljeni dopiB b Save: „Ljuta zima je še, in okolica je vsa pokrita s snegom. Včeraj 7. t. m. bil je lep solnčni dan, na šetnji našla sem na pre80jnem kraju priložene cvetke: Teloh, marjetice, zvončke in trobentice katere Vam tu pošljem". — (Posnemanja vredno.) Iz Št. Jerneja na Dolenjskem se nam piše: Pri včerajšnjem občnem zboru naše požarne hrambe sklenilo se je z ogromno večino u peljati slovensko povelje! Dolgo je pač trajalo, da smo dosegli svoj namen. Zato vso čast vrlemu odboru požarne hrambe! Ne udajmo se! Le neustrašeno naprej! Z žilavo vstrajuostjo bode se vso doseglo, še mnogo dela imamo. — Sklep vrlih ognjegascev Št. Jernejskih pozdravljamo s veseljem, Želen-, da bi jih posnemala vsa oaa naša ognjegaana društva, katera do zdaj vedoma ali ne-vedoma še delajo krivico domačemu jeziku Mej zavednimi Slovenci ni mesta tujščini kot poveljnemu jeziku. Narodni naš ponos zahteva, da se povsod poslužujemo slovenščine. — (Okrajna posojilnica na Krškem) bode imela svoj občni zbor prvo postno nedeljo 6. marca 1892. I. ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopji. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2 Račun načelstva in poročilo nadzornikov. 3. Prememba pravil. 4. Volitev načelstva in nadzornikov. 5. Nasveti. — Denarni promet znašal je v preteklem letu 167.066 gld. 82 kr. Dohodkov bilo je 84.213 gld. 62 kr, stroškov 82.853 gld. 20 kr., ostanek v blagajnici 1360 gld. 42 kr., zadružno stanje kaže imetja 55.658 gld. 15 kr., zadružni zaklad znaša 962 gld. 9 kr., zadružnikov bilo je 1. 1890 368, prirastlo jih je preteklo leto 112, torej jih je zdaj 480. Število dolžnikov je 507, hranilničarjev 200. — (Zadušil se je) v soboto po noči pri plavžu na Savi Jeseničan z imenom „Gregor", iščoč menda gorkega prenočišča. Zvečer ob 10. uri razgrajal je še po Jesenicah, ker je bil že blaženega .jeruša" poln. Šel jo potem na Savo in ondi se utihotapil k plavžu, kjer je uaSel strašno smrt. — (Priprti izseljenci.) Na zidanem mostu prijeli so te dni tri izseljence iz Hrvatske, ker so na sumu, da so se hoteli h ponarejenimi potnimi listi odtegniti vojaški dolžnosti. Izročili so jih okrajnemu sodišču v Laškem trgu. — (Umrl je) preteklo soboto v Miramaru pri Trstu oskrbnik te cesarske graščine vitez Edvard Orel, upokojeni pomorski častnik Pokojnik udeležil sy je bil pred več leti avstrijske ekspedieije na severni tečaj. Pokopali so ga na pokopališči v Barkoli. — (Obiteljska sreča.) V ZabiČu (zadnja pošta Ilirska Bistrica) porodila je 30letna kmetica, Helena Iskra, Štiri zdrave in čile deklice. Ker je mati siromašna, menda te izredne obiteljske sreče ne bode posebno vesela, ako jej ne priteko dobrot-ljive duše v pomoč. — ( 100.000 goldinarjev) je glavni dobitek velike Praške razstavne loterije. Dovoljujemo si cenjene čitatelje našega lista opozoriti, da bode žrebanje že dne 12. februvarja. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj H. februvarja. Taarle, SchOnborn in Kuenburg imeli danes konferenco s Planerjem in Schmevkalom. Jutri zvečer poročal bode Schmevkal nemškim poslancem češkega deželnega zbora o svojih Dunajskih konferencah. Dunaj 8. februvarja. Grof Egon Maksimilijan Thuni in Taxis danes umrl. Beligrad 8. februvarja. Skupščina vspre-jela je v svojih zadnjih dveh sejali vladne predloge glede reorganizacije srbske akademije znanosti in napravo deželnih zavodov za živinorejo na raznih državnih posestvih. Rim 8. februvarja. V zbornici odgovoril Rudini na neko interpelacijo ter izjavil, da glavni uzrok vinske krize je ta, da se preveč pridela. Za rešitev težkega uprašanja, je li uporaba vinske klavzule v pogodbi z Avstrijo umestna ali ne, še ni prišel pravi čas, ker še ni gotovo, kako se bodo razvile trgovinske razmere Italije s Švico in Francosko in Francosko s Španijo. Italija je pripravljena pogajati se s Francosko. Tudi z južno Ameriko pričele so se obravnave. Bruselj 8. februvarja. Škof Namurski umrl za hripo. Madrid 8. februvarja. Vojno sodišče v Heresu obsodilo je do zdaj 108 obtožencev. Usmrtenja vršila s bodo v sredo. London 9. februvarja. Prestolni govor poudarjal bode izvrstne oduošaje z vsemi državami in izrazil nado, da bode novi Khedive ostal v jednako prijaznih razmerah z Angleško, kakor njegov prednik. Naznanil se bode dalje načrt zakona za lokalno vlado Irsko. Razne vesti. * (Katoliško semenišče) bode se začelo graditi še to spomlad v Sarajevu za vse cerkvene okraje okupacijskega ozemlja. * (Zameti.) Iz raznih krajev poroča se o zametih in snežnih plazovih, vsled kuterih je ustavljen ali otežkočen promet. ♦(Delavskih nemirov) bo boje v Man-tovi. Mej mnogimi delavci ki bo brez posla je velika beda iu vsled tega splošna razburjenost. Delavci so izjavili mestnemu zaetopu, da, če se v dveh dneh ne poskrbi za delo, bodo nastuli reBni nemiri. * (Obsojeni anarhisti.) Vojno sodišče v Heresu aa Španskem obsodilo je zaradi zadnjih anarhističnih izgredov 4 anarhiste na smrt, vse ostale pa na dosmrtno ječo. Zaradi upora zatoženi sodili se bodo te dni. Listnica uredništva: Goap. Resnicoljub v Ljubljani. Vašega dopis* ne moremo porabiti, ker se na anonimne dopise ne oziramo. Če dotična oseba, katero omenjate, nI sprejela „Rodoljuba", naj ga reklamuj«', naznunivAi svoje ime. To je jedino pravilna pot. Avstrijska specijaliteta. Na želodcu bolehajocim ljudem priporočati je porabo pristnega ,,Moll overil Seidlltz-praška", ki ju preskušeuo domaće zdravilo in upliva na želodec krepihio ter pospeSilno na prcbavljenjo in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 1 gld. Po poStnera povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ. Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. Manj nego 2 fikatljici so ne razpošilja. 5 (42—2) lili I iilli lliil Mliiilitllli „LJUBLJANSKI ZVON" za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. HlimilHMIlilMIll IMMHIHIM JLolerlJne vrečke 6. februvarja. V Trstu: 24, 32, 69, 2, 41. V Linci: 32, 37, 13, 51, 45. " Tujci: 8. februvarja. Pri Malici t Podhornv, Uram, Penkan, Bock, Hon-tadi l iMmaja. — Nacke, Teplitz iz Budimpešte. — Ross iz Kočevja. — Kleinlecher iz Linca. Pri Mlmau: Deutach, Kaiser, Konig, Epatein, Ressel, 'I -iiiiiaii z Dunaja. — LoncariA iz Selc. — Blochman, To* desohi, VVeialein iz Trsta. — Rnutnig iz Gradca. — Eislcr il Velike Kaniže. — Kolin iz Maribora. — Millouig iz Celovca. Umrli so v Ijiibljaul: 4. februvarja: Kanili na Moli, davkarjeva vdova, 77 let, Kravja dolina it. 11, bronehitis. 6. februvarja: lteia Zadnikar, gostilnićarjeva žena, 55 let. Pred Skotijo St. P\ pljučni edem. — Jožef Babnik, umirov želez, čuvaj, 72 let, sv. Petra; cest* St. 8, influenca. 6. februvarja: Jera Jekove, mizarjeva žena, fi8 let, Dunajska cesta St. 21, marasmus. — Ana Dobrave, delavka, 39 let, Prečne ulice St. 4, jetika. — Marija Selan, hišna posestnicM, 55 let, Cerkvene ulice St. 15, vodenica. — Avgust Kobližek, kavarnarjev sin, 8 mesecev, Marijo Terezije cesta St. 14, bronehitis. V deželni bolnici: fi. februvarja: Jožef Merhar, delavec, 49 let, jetika. — Gisela Šufiter, delavčeva hči, 5 let, skarlatica. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nel.o Mo- ! ki-iua t mm. 1 — oo 7. zjutraj 2. popul. 9. zvečer 73i>-0 tu m. 727*3 mm. 72»iO mm. -5-6n C 0 4" C —04u C si. szli. obl. si. vzh.j obl. si vzh obl. 1 0 00 ■■. Srednja toiupernturn —!•'.»', za 15" pod • ioi matom. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 31. januvarja 1892. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 421,771.000 gld. (— 225.000 gld.) Zaklad v gotovini . 24t>,475.()00 „ (— 43.000 w ) Portfelj..... 150,541.000 , (— 5,066.000 „ ) Lombard..... 27,475.000 „ (+ 867.000 „ ) Davka prosta ban- kovčna reserva . . 37,783.000 r {+ 1,683.000 „ ) -TDiaiiSkJslsiSL borza doe 9 februvarja t. 1. včeraj — danes Papirna reuta.....gld. 94-95 — gld. 9490 Srebrna renta.....„ 94'45 — „ 9435 Zlata renta......» 11165 — „ 111 30 5% marčna renta . . . „ 10295 — „ 10305 Akcije narodne banke . . „ 1032*— — n 1041*— Kreditne akcije .... „ 307-25 — „ 306 — London.......B 118-20 — „ 118 25 Srebro.......„ —•— — „ —•— Napol........, 938«/, — , 939 C. kr. cekini.....„ 559 — „ 5-59 Nemške marke..... 57*92»/, — m 57*90 4 •/„ državne Brečke iz 1. 1854 . 250 gld. 138 gld. — kr. Državne srečke i* 1. 1864 . . 100 n 182 , 2') „ Ogerska zlata renta 4*/........108 „ — m Ogerska papirna renta 5°/a......*0- « 70 , Dunava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. 123 „ — „ Zemlj. obč. avstr. i*/,0/, zlati zast. listi . . 115 „ 50 , Kreditne srečke......100 gld. 185 „ — „ Rudolfove srečke..... 10 , i0 , 50 , Akcije anglo-avstr. banke. . . 120 „ 160 a 50 B Tramway-dmSt. velj. 170 gld. a. v..... 238 „ — , t Društvo , Pravnik" naznanja žalostno vest, da je nje^a odlični član, blagorodni gospod (144) DR- FRAN GROSS c. kr. deželnega sodišča pristav in voditelj c. kr. okrajnega sodišča v Idriji dne 8. februvarja t. 1. v Idriji umrl. Bodi mu blag spomin! V Ljubljani, dne 9. februvarja 1892. Podpisanec naznanjam tem potom, da, ako bi kdo moji ženi, oziroma mojim otrokom, karkoli si bodi upal ali od njih kupil brez moje vednosti, nisem plačnik in odgovoren zato. Jernej Pleško, posestnik v Kozarjah pri Ljubljani. (134—2) ! »Pavlih ____________--------------.________.......______=t=*=r=i=t=a i i ilustr. humoristični list jj (jedini slovenski šaljivo- jj zabavni list) S izhaja 15. in 30. dan vsakega meseca » ter velja 1 gld. za četrt leta Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Krakovski _nasip št. 18, I. nadstropje. (115—5) 19 Podpisanec naznanja uljudno, da se bode prodLajal&Lioak ranjcega Martina Peršina pri av. Krlii pri i.Ulji potem javne dražbe na lici mesta dne 11. februvrtrj« 1M92 proti prav ugodnim pogojem z» pet let diftlH v najem. lati dan oddala se bode ravno tam tudi z vsemi gospodarskimi poslopji v najem aa dobo pet let. Prodalalniea in gostilnica sta prav blizu farne cerkve in bili doslej tudi selo obilno obiskovani. Več o tem se izve pri podpisanem varuhu Peršinove zapulčine. Sv. Križ pri Litiji, dne 4. februvarja 1892. (130—2) Franjo Miklavčič. Janez Jax, Ljubljana. Tovarniška zaloga (987-4) šivalnih strojev. Ceniki, kdor jih želi, pošiljajo so frankovano in brezplačno, veselico prvo piesnc katero priredi knjigoveško pomočniško osobje v Ljubljani v soboto dne 13. februvarja 1892 v prostorih Koslerjeve pivarne s sodelovanjem domače godbe pod vodstvom g. E. Bitsoh-a. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina 40 kr. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi (139—1) ODBOU. IR. ALOJZIJ BRENCIC odvetnik v Celji usoja si naznanjati, da je CtTTOlil svojo odvetniško pisarnico v Celji hiša št. 3, Rotovške ulice, v I. nadstropji (Ntacuiiu t£*>**V- ITor-joiitt). (143 — 1) Štev. 70 kr. fi. b. (140> Naznanilo. V tukajfinjem okraji populniti so stalno aH začasno nastopni alužbl učitelj le: 1. Na dvorazredni mešani ljudski Soli v .l>I*»ii»li mesto učiteljice III. plačilne vrste s slovenskim učnim jezikom. 2. Na dekliSkt dvorazrednici v Kanttvu mesto podučiteljice b hrvatskim učnim jezikom. S temi službami skopčani dobodki in užitki določeni so v deželni postavi za Istro z dne 3. novembra 1874, d. p. 1. Stev. 30, odnosno z dne 14. decembra 1888, d. p. 1. Stev. 15. Prosilke za ti službi naj svoje pravilno opremljene proSnje v 14 dneli Blužbenim potem podpisanemu uradu predlože. G. kr. okrajni šolski svet Volosko dne 3. februvarja 1892. goldinarjev Glavni dobitek 100.000 goldinarjev Srećke po 1 gld. prodaja J. C. 9IAYER. Izdajatelj Id odgovorni urednik: Josip N u 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 8