9. štev.
T&
Leto V-.
V Ljubljane, H ne 28. februarja 1929
Letošnja huda zima.
r Stari očanci so kaj radi pripovedovali o hudih zimah, ki so bile pred leti, in pripominjali pri tem, da se spreminja ves svet in seveda tudi mraz in zima. No, letos pa smo imeli priliko občutiti na lastni koži, da temu ni tako, da se v gotovih letnih dobah ponavljajo mrzla, kakor tudi vroča, suha in mokra leta. Takega mraza ne pomnijo najstarejši ljudje in ga nimajo tudi zapisanega, saj v naših krajih ne, kakor je bil letos. Pomislimo nazaj, dobrih štirinajst dni in nas vse bo kar spreletelo. Seveda tudi tiste, ki so včasi nepremišljeno brbljali, da je škoda, da ni več takih zim kakor so bile pred leti. 30 stopinj
so morali, da je ostal odprt promet in da so prevažali hrano. Po-« vsod ni tako kakor pri nas doma na deželi, ko smo po količkaj ugodni letini preskrbljeni tudi za hude zimske dni. Vzemimo za primer kraje, kjer je mnogo delavstva, ki nima vrtov in polja. Tisoče glav, k mahi porabijo velike zaloge in treba je neprestanega dovoza. In baš radi tega je treba gledati, da ne zaostane promet. Trpi vlako-spremno osobje, še bolj pa tisti, ki delajo na progi. Kako hudi so bili zameti, vidimo na siki. Zima pa je bila huda tudi v krajih, kjer je drugače skoro neznana in se le redko dogodi, da jih pokrije snežna
pod ničlo, to ni šala! Hudo so ga občutili ljudje, še hujše pa tista bitja, ki nimajo gorkih sobic in varnih, vsaj deloma založenih shramb. Strašno so biK prizadeti revni ljudje, ali pregarali so le, deloma v stradanju deloma s pomočjo drugih ljudi. Podleglo pa je živalstvo. Priroda jim je dala kožuščke, pač primerne vsakoletnim navadnim zimam, ki pa letos niso zadostovali. Ko je živo srebro v toplomeru padlo pod 24 stopinj, takrat so že onemogli mlajši in slabejši, ko pa je bila prekoračena tudi ta nižina mraza, so podlegli tudi močnejši in odpornejši. Največje zlo pa je povzročala debela snežna odeja, ki je preprečila, da bi živali mogle do hrane. Sestradana bitja so mnogo manj odporna kakor taka z zadostno hrano. Znano je, da hrana povzroča toploto.
Hudo je trpela tudi živina. Mnogi ljudje so ji prizanašali in jo pustili v gorkih hlevih, ali pa so vsaj pazili nanjo in jo pokrili, kadar je. po vožnji stala. Našli pa so se tudi taki, ki poznajo samo sebe in nikogar drugega. Trpinčili so upreženo govedo in podili konje po najslabših, močno zasneženih cestah. Takim neusmiljencem se je seveda večkrat maščevalo, da jim je žival poginila.
Mnogo so trpeli ljudje, ki so bili po svojem poklicu prisiljeni delati v hudem mrazu. Med te spadajo v prvi vrsti železničarji. Skrbeti
odeja. Tako je bik) mnogo snega celo v Grški in Italiji, kjer so letos izvajali celo zimski šport, to je smučanje, sankanje in drsanje. Prezebali pa so seveda še hujše kakor pri nas. V južnih toplih krajitf niimajo peči, da bi jih grele in ne poznajo našega prijetnega za-pečkovanja.
Ta nenavadna sprememba je dala vremenoslovcem in tudi mnogim drugim ljudem dokaj za misliti. Učenjaki so stikali po knjigah in zemljevidih ter prejemali poročila iz raznih opazovalnic, drugi zemljam pa so se pogovarjali o vremenu pri gostilniških in kavarniških! mizah. No, pri nas je bilo to nazadnje prav dobro došlo, vsaj je treba nekaj govoriti. In česa naj se človek poloti, ko ni vojne več in politizirati je pa prepovedano. Mnogo se je bavilo z vremenom tudi časopisje, a pravega m<*nda še niso pogodili. Nekateri so trdili, da je to kazen božja, to so trdili po večini proroki izza peči, drugi so hoteli vedeti, da je omagalo solnce itd. Razni učenjaki pa so mnenja, da je letošnjo hudo zimo zakrivil zalivski tok, ki je spremenil svojo smer. To je namreč morski tok, ki dere v notranjosti morja kakor velika reka, in sicer ob obali velikega dela zemlje. Le-ta vodni tok je letos baje spremenil svojo smer. To bo baje precej tehten vzrok, da stno letošnjo zimo tako zmrzovaH.
Orlent-expres je v Turčiji obtičal v visokih snežnih zametih in se celih 12 dni ni mogel ganiti z mesta
Podpis pogodbe cerkvene države in Italije v lateranski palači v Rimu. Slika je posneta prav v trenutku, ko podpisuje kardinal Gaspari pogodbo. Na desni sedi Musolini kot zastopnik italijanske vlade Pogodba med papežem in Italijo je za katoliški svet važen dogodek
Skoraj povsod, kjer se pokaže angleški kralj, ga njegovi državljani pričrno pozdravljajo. Velika množica ga pozdravlja, ko vidi, da je že toliko okreval, da se vrača z avtomobilom v London. V avtomobilu teži kralj na bolniški postelji in se dobro vidi njegov obraz
Zimska zabava v Parizu. — Vsem pa take zabave niso bile dane. Le premnogo jih je v letošnji zimi prezebalo in zmrzovalo. Poleg mraza pa so morali mnogi siromaki trpeti tudi pomanjkanje
Vatikanska svečanost na dan obletnice papeževega kronanja. Pri papežu se vrše skoraj vedno velikanske ceremonije, ki jih ni mogoče prilerjati s posvetnimi slavnostmi. Papeževi spremljevalci in strežniki nastopajo v najdragocenejših oblekah, ki kar blešče bogastva. Vse je v svili in zlatu. Zelo pisana je tudi njegova vojaška garda. Zunaj pa čakajo na papeža velike množice preprostega ljudstva
ZalcdeneJa Mura pri Gornji Radgoni. Mnogo rek je letos prekril prek in prek debel led tako, da so vozili po njem celo z najtežjimi vozovi. V spodnjem teku zamrzle Donave so morali ledene sklade razstreliti z dinamitom, da zmanjšajo nevarnost spomtladnih poplav
Ivan Jerše, upokojeni višji sodni oficijal je umu, v 65. letu starosti. Pokojnika, ki je bij zelo priljubljen med domačini in okoličani, so pokopali v Žužemberku
Anton Divjak, trgovec iz Trbovelj je te dni praznoval svojo 85Ictnico či'l in zdrav v krogu svojih dragih. Spoštovanemu možu naj pozna jesen še dolgo beli sivo glavo in naj mu v tej dobi sreča in zadovoljstvo vodi pot življenja
Jakob Zauiavec, paiumhnai in veleposestnik v Središču pri Ptuju,, je bil zaradi svojih velikih zaslug za obrtništvo imenovan za častnega predsednika tamoš-njega obrtnega društva, za katerega je agilno deloval
Na levi: Rudolf Fleskovič, ki je kot vojni ujetnik in na povratku potoval skozi Sibirijo, Kitajsko, Japonsko, Kanado, Zedinjene države, Francijo. Švico in Italijo v Jugoslavijo. Lep kos sveta je prehodil!
Letošnjo hudo zimo so posebno hudo občutili revni sloji v mestu. Na naših slikah vidimo revno sestradano kopico ubogih otrok ter barake na Kode-ljevem in na Grudnovem nahrežiju v Ljubljani, kjer stanujejo in zmrzu-jejo samo revni sloji. Na majhni sličici zalcdenele barake za artilerijsko vojašnico. Vsi ti reveži, ti barakarji z ubogimi otroci komaj čakajo, da mine huda zima in zašije toplo solnce, ki bo tudi tem revnim življenjem prineslo nekoliko utehe in pozab-Pjenja '
Konrad Pučnik, ugleden obrtnik iz Kranja, je praznoval te dni 801etnico svojega plodonosnega življenja
Čeprav smo prestali hu<k> zkno, vendar s strahom gledamo nazaj na njeno razsajanje. Ha levi je velika ladja v težkem položaju, med velikimi ledenimi ploščami, fta desni pa so tjudje, ki se grejejo v mestni ogrevalnici v Parizu. Take reči so bile tudi v Ljubljani kaj običajne
Lepe so zimske zabave, a hvala Bogu, da gredo h koncu. Zimski športniki v Parizu uživajo zadnje zimske dneve. Zima pojehjuje tudi pri nas in bližajo se natp lepi dnevi solnčne pomladi, ki Ix> mladim in starim prinesila vesefje
Dekle, ki Je bilo pri tekmovanju, ki se je vršilo v Parizu za najlepšo ženo, spoznano za najlepše dekle v Evropi. Kakor smo že poročali, je to mlada vlad-žarka, hči zdravnika v Budimpešti. Uspeh pri tekmovanju jo je vrgel na čisto novo življensko pot Obdarujejo jo dnevno z najbogatejšimi darovi
Na desni: Eden izmed najboljših smučarjev je Švicar AdiOlIf Thomi, ki si je priboril prvenstvo v Švici. Pa tudi naši smučarji so se postavili pri tekmah na tujem svetu
Ker je led na velikih rekah nevaren zaradi neenakomernega tajanja posebno pri pomladanskih povodnih, ga skušajo odstraniti na razne načine. Kakor na Marni, ga tudi na Donavi razstreljujejo