Štev. 240 F Ljubljani, v sredo, 21. oktobra 1942-XX Leto VII. Izključna pooblaščenba za oglaševanje Italijanskega tn tujega S Uredništvo io uprava; Kopitarjeva 0, Ljubljana. = Concessionaria esclusiva per la pubbllclti dl provlnlenza Italiana izvora: Onione Pubbličiti Italiana S. A. Milana = Redazione. Amministrazione: Kopitarjeva 6. Lubiana § ed esterai Union e Pubblicita Italiana S. /L. Milana PoStnlna t>la£ana v totoflirf Spedizione tn abbonamentc portale Bollettino n. 877 Nuovi SHGcessi aerei in Afrka e contro Malta II Qnartier Generale delle Forze Armate comunica: In Egitto moderata attivita terrestre. L'aviazione dell'Asse ha agito sulle retrovie nemiche e mitragliato gruppi di automezzi. Nel cielo di Tobruk il maresciallo pilota Agostini Guerriero affrontava da solo una for-mazione di quadrimotori abbattendone uno in fiamme e colpendone dne: quattro altri veli-voli britannici erano distrutti in combattimento da cacciatori germanici. Reiterati attacchi diurni e notturni sono stali effettuati da formazioni italiane e tedesche contro le basi di Malta; in aspri duelli la cac-cia avversaria perdeva due apparecchi, qnattro altri venivano incendiati al suolo. Dalle operazioni di guerra della giornata dne aerei non hanno fatto ritorno. Nel Mediterraneo orientale, durante una ricognizione offensiva, nn nostro velivolo ha bombardato da bassa quota un inercantile dan-neggiandolo gravemente. Vojno poročilo št. 877 Novi letalski uspehi v Afriki in nad Malto Italijansko uradno vojno poročilo štev. 877 pravi: V Egiptu zmerni nastopi na kopnem. Osno letalstvo je delovalo nad sovražnikovim zaledjem ter s strojnicami obstreljevalo skupine avtomobilskih vozil. Nad Tobrukom je narednik pilot Avguštin Guerriero sam napadel skupino štirimotorni-kov, enega izmed njih v plamenih zbil, dva pa zadel, štiri druga angleška letala so v boju uničili nemški lovci. Italijanski in nemški oddelki so izvedli ponovne dnevne in nočne napade proti oporiščem na Malti. V hudih bojih je nasprotnikovo letalstvo izgubilo dva stroja, štirje drugi pa so bili zažgani nn tleh. Z vojnih nastopov tega dne se dve letali nista vrnili. Na vzhodnem delu Sredozemskega morja je med napadalnim ogledom neko naše letalo iz majhne višine bombardiralo trgovski parnik ter ga hudo poškodovalo. Nemške čete so strle sovjetski odpor na zahodnem Kavkazu V severnem stalingrajskem predmestju besnijo boji od Hiše do hiše — Uspešni letalski napadi pri £1 Alameinu in na Malto Hitlerjev glavni stan, 21. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: V gostem in gozdnatem gorovju zahodnega Kavkaza je bil kljub neugodnim vremenskim prilikam strt hud sovjetski odpor na nadalnjili utrjenih postojankah. Na cesti na prelazu proti Tuap-scju je bila vzpostavljena zveza med napadalnima skupinama, ki sta prodirali severno in južno od ceste. Na odseku ob Tereku so se izjalovili sovjetski protinapadi. V letalskih bojih je bilo sestreljenih 10 sovjetskih letal. V severnem predmestju Stalingrada so nemške čete iztrgale sovjetskim četam nadaljnjo skupino hiš. Borbe za čiščenje v severozahodnem predmestju zavzete tovarne »Rdeča barikada« trajajo dalje. Letalski oddelki za bližnje polete so bombardirali z vidnim uspehom oborožitvene tovarne >10. oktober«. Drugi oddelki bojnih letal so uničili na spodnjem toku reke Volge več prevoznih vlakov, en vlačilec in 6 letal na tleh. Na bojišču ob Donu so romunske čete zavrnile sovjetske napade. Na bojišču pri El Alameinu so lahka nemška in italijanska bojna letala napadla skupine angleških oklepnikov in zbirališča motornih vozil. Lovci, ki so bili v spremstvu teh bojnih letal, so sestrelili 4 angleška letala. Nemške in italijanske letalske sile so nadaljevale obstreljevanje angleških letališč na Malti. V vzhodni Angliji je nemško letalstvo včeraj učinkovito napadlo vojaške cilje in vojaško važne naprave. Berlin, 21. oktobra, e. Nasprotna propaganda zdaj priznava, da sta veliki industriji »Džerdzinski« in »Ruska barikada« padli v nemške roke, a skrbno molči o osnovnem dejstvu, da so kovinske delavnice tretjega velikega podjetja »Ruski oktober« poslednja postojanka v etaLingtajskem mestnem predelu, ki je Sovjetom še preostala. Reuter se še celo trudi, da bi s svojimi poročili iz Moskve vzbudil vtis, da so Rusi še zmeraj gospodarji industrijskega pasu, ki se razteza več kilometrov vzdolž bregov Volge. Berlinski tisk pa je sinoči stvari postavil na pravo mesto in poudaril, da je večina industrijskega mesta zdaj trdno v nemških rokah. Sovjeti vladajo le še na omejenem pasu ob zahodnem bregu Volge, ki se razteza ravno nasproti podjelja »Rdeči oktober« ter obsega le nekaj kvadratnih kilometrov V vsem ostalem industrijskem mestu so se nemške čete polagoma polastile vseb tovarn in dospele do obrežij reke. List »Nachtausgabe« pripominja, da napad na iRuski oktober« zahteva večje priprave, ker ee je vreme toliko poslabšalo, da more letalstvo le v omejeni meri delovati proti težkemu topništvu, ki so ga Rusi zbrali na nasprotnem bregu Volge. To nalogo je zdaj prevzelo skoraj v celoti nemško topništvo, ki brez oddiha obstrel juje delavnice »Ruskega oktobra«, kjer se bodo boljševiki nemara upirali z isto besno srditostjo, kakršno so pokazali pri obrambi ostaliih dveh velikih tovarn. Na prvi pogled bi se zdelo, da po peklenskem ognjenem viharju nemških težkih topov in strmoglavcev, ki ne pušča kamna na kamnu, napadajoča nemška pehota nima več nobenih težav. A vendar ni tako: preostali boljševiki se namreč z veliko spretnostjo okoristijo z razbitinami skrivenčenega železja in porušenega zidovja te si takoj spet uredijo nova gnezda odpora. Nemci so imeli prav hude boje Junaška smrt generala Ferrari-Orsija v prvih vrstah na egiptovski fronti Pripomba k vojnemu poročilu št. 877: Slavni vrsti poveljnikov italijanskih velikih edinic, padlih v sedanji vojni na bojišču, se zdaj pridružuje ime generala Friderika Ferrari-Orsija, poveljnika armadnega zbora na egiptovskem bojišču. Kot veličasten vojaški in bojevniški značaj je general v slehernem položaju dajal dokaze o svoji osebni hrabrosti in o svojih izbranih poglavarskih sposobnostih. Bil je med najbolj odlikovanimi častniki v vojski in šele nekaj dni pred smrtjo mu je Ilitler podelil odlikovanje železnega križa I. razreda Nemški prosvetni minister dr. Rust sprejet pri Duceju Rim. 21. oktobra, s. Duce ie sprejel nemškega ministra za znanost, izobrazbo in ljudsko vzgojo Bernharda Rusta ter se z njim kakšne pol ure prisrčno razgovarial. Rim. 21. oktobra, s. Včeraj popoldne le bil nemški prosvetni minister Bernhard Rust sprejet na italijanski Akademiji znanosti. Na podnožju stopnišča pred palačo ga je pričakoval predsednik Akademije Luigi Federzoni v družbi akademskega sveta. Gosta je spremljal italijanski minister za ljudsko vzgojo eksc. Bottai. Ministra Rust in Bottni sla najprej stopila v sprejemno dvorano, kjer so se jima poklonili zastopniki oblasti, med katerimi so bili nemški veleposlanik na italijanskem dvoru von Macken-sen, podtajnik Stranke Ravasio, rimski guverner, prefekt, zvezni tajnik, mnogo članov Akademije znanosti ter glavni ravnatelj s področja narodne vzgoje in ljudske prosvete. Predsednik Akademije ie takoi zaželel dobrodošlico visokemu zastopniku nemške prosvete ter izrazil svoje veselje nad tem, da ga lahko sprejme v vzvišenem domu preporoda, od koder plapola čisti plamen duhovnega živ- ljenja nove Italije, ter pripomnil, da se bo ob tem visokem obisku še boli poživilo sodelovanje med dvema najvišjima silama zgodovine in omike, med romanstvom in germanstvom, vse do zmage orožja, ki bo z vso zanesljivostjo sledila plodnemu delu in prinesla izredne kreposti splošne omike. Nato ie eksc. Federzoni poklonil eksc. Ru-slu odlične vzorce kulturne delavnosti italijanske Akademije, med drugim krasno publikacijo, ki sta jo uredila akademika Luzio in Paribeni ter ji dala naslov »Cezarjevo Zmagoslav je t. — Knjigo je napisal Mantegna. Minister Rust ie odgovoril na pozdrav v kratkih in jedrnatih besedah ter med drugim dejal, da bo v novi Evropi zmaga orožja osnih držav prinesla plodove zlasti na polju duhovnega udejstvovanja. Potem ie visoki gost obiskal Sodomsko dvorano, nato pa še druge dvorane, v katerih so obešene slovite slike. Zanje je pokazal nadvse živo zanimanje ter pokazal, da je zelo dober poznavalec lepe umetnosti. Zaključno poročilo o evropskem poštnem kongresu na Dunaju Rim, 21. okt. 6. 12. t. m. se je začel na pobudo | Nemčije in Italije na Dunaju kongres evropske zveze za poštni in telefonski promet. Na kongresu so sodelovali predstavniki 16 evropskih držav. Nemška uprava je poskrbela za slovesen in prisrčen sprejem odposlanstva, prav tako pa tudi izvedla pripravljalna dela in ustvarila ozravje zaupnosti in prisrčnosti, kar je mnogo pripomoglo k Uspehu kongresa. Za predsednika kongresa sta bila soglasno in z vzklikom izvoljena nemški poštni minister dr. in i-nž. Ohnesorge ter italijanski minister za promet llost Venturi. Delo je potekalo Pod vodstvom dr. Albrechta, predstavnika Finske. Oba ministra sta v svojih uvodnih govorih točno označila namen kongresa in našlela tudi vprašanja dnevnega reda, dala pa tudi navodila, po katerih naj bi zasedanje rodilo pričakovani uspeh. Italijo je predstavljal generalni ravnatelj pošte, brzojava ■n telefona Pe6Sion 6kupaj z več višjimi uradniki Pošlne široke. Da bi se delo olajšalo, se je kongres razdelil na več odsekov, v katerih so strokovnjaki lahko temeljito pretresali V6a vprašanja v popolnem medsebojnem soglasju. Razpravljali 60 o važnih vprašanjih, tifočih se tarifnih olajšav in direktne 6lužbe in poglobitve sodelovanja med posameznimi evropskimi poštnimi upravami. Po svojem splošnem pomenu in pomenu za bodočnost, je posebnega poudarka vredna ustanovitev evropske Pošlne zveze, ki bi slalno delovala, na katero naj j se vedno obračale različne evropske države glede nasvetov za izboljšanje tehnične službe, za uvajanje hitrih poštnih zvez in za gospodarske ukrepe. Lahko se reče, da je bila pobuda za kongres ^posebno srečna, ker je dala priložnost za združitev večine evropskih narodov, ki so navzlic vojni mirno in strokovno obravnavali tudi temeljna vprašanja, ki 6e tičejo tudi Nove Evrope. in sicer za zasluženje, ki si ga je pridobil med sedanjo vojno. Plemenito življenje generala Ferrari-Orsija je bilo docela posvečeno domovini in se je zaključilo v svitu dolžnosti, izpolnjevane prav do najvišje žrtve, kajti general je našel smrt dne 18. oktobra na najbolj sprednjih postojankah,, sredi tistih pešcev, ki so pričakovali, da jih bo on popeljal do zmage. Rim, 1. oktobra, e. Divizijski general Federico Ferrari Orsi je bil rojen 18. dec. 1886 v Rivoli. Leta 1913. je postal konjeniški podporočnik in bil kmalu poslan v Libijo im ee udeležil številnih vojnih nastopov, do katerih je prišlo v letih 1914. in 1915. južno od Bengbazija, ter se odlikoval v bojih pri Bedafoni, Langalu, Lektafiju, Dammoju, Zue-tini in Agedabiji ter si zaslužil bronasto kolajno in dva križca za vojašiko hrabrost. Ko se je 1.1916. vrnil v domovino, je odšel na bojno polje s polkom Mantovskih strelcev. Prevzel je nato poveljstvo 148. topniške baterije in tudi v tem evojetvu pokazal posebno junaštvo in si priboril drugo bronasto kolajno in prvo srebrno. Zatem je poveljeval zopet konjeniškemu oddelku in ei zaslužil tretjo bronasto kolajno. Leta 1920. je bil premeščen v Libijo kot poveljnik Savanskih eskadronov in si v bojih z uporniki v letih 1922-23 priboril še dva križca za vojaško hrabrost. Po dveletnem bivanju v Italiji je bil zopet poslan v Libijo na lastno prošnjo in ostal tam do leta 1930. To leto je bil zaradi vojnih zaslug povišam v polkovnika in imenovan za poveljnika konjeniškega polka Aosta, potem pa prevzel vodstvo konjeniške šole in osrednje šole za hitre oddelke. Kot brigadni general je postal leta 1936 poveljnik oklepne divizije Trento, potem pa hitre divizije Evgen Savojski in na tem položaju je bil tudi povišan v divizijskega generala leta 1939. Novembra 1940 mu je bilo poverjeno poveljstvo zbora hitrih oddelkov, ki jih je vodil v boju proti Jugoslaviji z odločnostjo in trdnostjo. Avgusta lanskega leta je bil poslan v Severno Afriko, kjer je ostal do svoje emrti. Izjava o šibkosti ameriške vojne mornarice Amsterdam, 21. okt. s. Angleški radio poroča, da je admiral King, vrhovni poveljnik ameriške vojne mornarice dejal, da so Združene države zdaj prisiljene vojskovati se na dveh svetovnih morjih, a to z brodovjem, ki bi zadostovalo komaj za eno samo morje. Fantastične številke angleškega mornariškega ministra o uničenih osnih podmornicah Rim, 21. okt. s. Razdražen zaradi nepretrganih pripomb in obsodb, ki jih nele Rusi, temveč tudi ameriški in angleški poslanci ter listi naslavljajo na angleško vlado, obtožujoč jo, da ne zna uspešno voditi vojne, je angleški mornariški minister Aleksander včeraj 'poslanski zbornici dal izjavo, v kateri je, pozabivši na resnost svojega mesta, trdil nič manj kot to, da sla Anglija in Amerika od začetka vojne potopili več kakor 530 osnih podmornic. Brez ozira na to, docela blazno številko, v oporo katere se je lord Alexander varoval navesti tudi najmanjše podatke, bi bilo zanimivo vedeti s kakšnim posebnim sredstvom se je zaveznikom posrečilo zvedeti za število potopljenih osnih podmornic, saj je to stvar, ki je, kakor je znano nasprotniku, sploh ni mogoče nadzorovali. Po tej fantastični trditvi, v kateri je angleški admiral prodal za stvarnost tisto, kar je zgolj njegov sen, je priznal nekaj precej zanimivega. Dejal je, da velja glavno prizadevanje na morju temu, da bi ohranili proste poti za zaveznike in v lej službi je angleška mornarica doživela svoje najhujše izgube. »Te izgube so na nesrečo precej hude, tudi če jih sodimo z največjo mero, ki je bila dosežena v letih 1914 do 1918.« Potem je skušal svoje poslušalce potolažiti s trditvijo, da angleške izgube niso bile zastonj, čez da so pomorska pota še vedno odprta. Nato je prešel na toliko pogrevano vprašanje o drugem bojišču. Dejal je, da se morajo zavezniki dobro zavedati, da so njihove možnosti za uresničenje drugega bojišča naravnost odvisne od moči nadzorstva, ki ga lahko izvajajo na morju in v zraku. Na koncu je govoril o izdelavi ladjevja pri zaveznikih ter si izmišljeval številke, da bi v tem s temi ostanki ruskih obrambnih sil, že potem ko so se ž:' polastili delavnic tovarne »Džerdzinski« in »Ruska barikada«. To je tudi vzrok, zakaj so ruske izgube tako krvave. Nemškim četam pa je največkrat uspelo, da so s številčno neznatnimi silami uničile močne bolj-ševiške oddelke ter pri tem utrpele samo omejene izgube. Kako naj si razlagamo, da Stalin še vedno zahteva, naj ee branilci upirajo do zadnje kaplje krvi? Berlinski tisk odgovarja, da je glavni vzrok v tem, ker ima Stalingrad izredno važnost za oskrbo z bencinom vse ostale Sovjetske zveze, ki še ni zasedena. Prevoz kavkaškega petroleja gre namreč skoraj izključno po Volgi. A tudi orožje, ki ga Angleži in Američani pošiljajo skozi Iran in Kaspi-ško morje, mora iti po Volgi. Ta plovna žila je zdaj za Stalina odločajoče važnosti, ker je v zimskih mesecih pot po Ledenem morju skoraj docela zaprta. Ruski oblastnik se prav dobro zaveda, da od boja pri Stalingradu odvisi uspešna sila bolj-ševiške vojske v bližnji zimi in v prihodnjem letu. Zato stalingrajske branilce z vročimi pozivi podžiga k še večjemu odporu. Slavna smrt nemškega in madžarskega generala na ruskem bojišču Budimpešta, 21. oktobra, s. Uradno poročilo pravi, da sta 3., oktobra padla na vzhodnem bojišču drug poleg drugega nemški general Langer-mann in madžarski polkovnik Nagy. General Lan-germann je bil poveljnik nekega nemškega oklepnega oddelka, dočim ,ie polkovnik Nagy poveljeval pehotni diviziji, k; je zasilno pripadala nemškemu armadnemu zboru. General Langermann se je bil skupaj s polkovnikom Nagyjem podal na neko prednjo postojanko, da bi proučil ozemlje za napadalni nastop, ki naj bi ga bil izvedel njegov oklepni oddelek skurpno z madžarsko pehotno divizijo. Oba visoka častnika sta slavno padla na bojišču. Zadela ju je sovražnikova granata. Nemški letalski napadi na angleška mesta Rim, 21. oktobra, s. Posamični nemški bombniki, ki so se nenadno prikazali izza oblakov, so v ponedeljek napadli številna mesta v Južni Angliji ter kraje ob izlivu reke Temze. Vrgli so svoje bombe in se nato hitro spet dvignili za oblake. Bombe so zahtevale le številne žrtve, mnogo hiš pa je bilo razdejanih. Reuter poroča,, da so nemški bombniki obiskali deset mest, potem pa dobesedno pravi: V nekem pristaniškem mestu objokujejo ogromno šlevilo žrtev. švicarska sodba o ameriški zasedbi republike Liberije Ženeva, 21. okt. s. Švicarski tisk razlaga izkrcanje ameriških čet v Liberiji in poudarja, da je ta dogodek z vojaškega stališča kaj malo pomemben. »Journal de Geneve« pripominja, da je splošni vtis v Združenih državah tak, da je Amerika zdaj vrgla krinko z obraza ter začela izvajali isti načrt kakor ga očita Angliji. Med tem ko Amerika Anglijo obtožuje, da se vojskuje samo za svoj imperij, pa se Amerikanci okoriščajo s sedanjim položajem, da bi vedno bolj razširili svoje nadzorstvo nad pokrajinami, ki niso poprej pripadale nasprotniku, kar bi bilo razumljivo, temveč pripadajo prijateljem, ki so v stiskah in se ne morejo upirati gospodarskemu prodiranju Združenih držav. Vesti 21. oktobra Urugvaj je brez bencina in je bi! zaradi tega ustavljen promet z vsemi motornimi vozili. V Palestini je nastalo pomanjkanje živil *aradi rekvizicij in zaradi kopičenja živil s strani Judov, ki špekulirajo z lakoto in imajo pri tem ogromne zaslužke. Povsod so demonstracije in je prišlo tudi do spopadov med policijo in demonstranti. V Nemčiji, na Spodnjem Štajerskem in Gorenj- skem bodo do 31. t. m. sprejemali v zamenjavo državne papirje bivše Jugoslavije. To t papir je hodo zamenjali za 3.5% * nemške dr- žavne obveznice. Slovaška je imela do 14 marca 1939 nad 100.00Q Judov. Zaradi protijudovskih zakonov, ki so se pričeli izvajati 25. marca letos, je ostalo v Slovaški le še kakih 20.000 Judov, poroča glasilo Hlinkove garde »Gardista«. Sovjetska Rusiju je dozdaj izgubila nad 1.6 milij. kvadr. km ozemlja, z njim pa najgostejše železniško omrežje, Pred vojno je imela Sovjetska Rusija okrog 100.000 km železnic in je zdaj igubila že dobro polovico tega omrežja. Družba za gradnjo železnice čez puščaco Suhimi jo dobila dovoljenje, da sme najeti posojilo v znesku 350 milij. frankov. Na Japonskem so včeraj prišteli k bogovom 21.000 vojakov, ki so padli v sedanji vojni) tekmoval z Rooseveltom, ki ima zdaj prvenstvo v igranju s številkami glede angleško-ameriške izdelovalne sposobnosti. Zatrdil je, da je »vsa podlaga zavezniškega vojskovanja odvisna od obdr-žanja pomorskih zvez, nele zaradi nas samih, temveč ker bo konec koncev treba, da začnemo mi zadajati izgube in povzročati poraze namesto, da bi jih samo dobivali po grbi, kakor se je godilo dozdaj.« Ribanje in pripravljanje ribniškega kislega zelja Jesenski dnevi prineso poleg preobilne vlage v obliki megle in dežja tudi mnogo domačnosti in veselja in mirno in idilično vaško življenje. Spomnite se vseh prijetnih uric, ki 6mo jih preživeli pri metju prosa, ličkanju koruze itd. — Jate vrabcev in senic posedajo po Štokih, prizadevajoč si izbrati najmenkejše zrnje, kateremu bo kos njihov nenasitni kljun. V hladnih, deževnih oktobrskih dneh, ko včasih lije kot iz škafa, privale moški iz kleti velike hrastove kadi; nabijejo obroče, pregledajo dno ter doge, in če ugotove, da je kad v dobrem stanju, jo postavijo pod kap. Dežnica s strehe jo kmalu napolni do roba in ostane v njej toliko časa, da se doge napno, — da ne bi kad, ki je stala nekaj mesecev prazna, pozneje puščala v dnu ali kje med dogami, kar je zelo neprijetno presenečenje za gospodinje, kadar je že napolnjena z zelenjem. No, pa še nekaj besed o zelju; kajti, če imamo na mizi že koruzne žgance in proseno kašo, je jed veliko okusnejša, če ji dodamo še kislega zelja. Kot veste, je glavnato zelje dvoletna rastlina, spadajoča v rastlinsko družino križnic (crucife-rae). Prinesli so jo k nam iz zapadne Evrope. Sad prvoletne rastline je zeljnata glava, plod drugo-letne rastline pa so drobni podolgovati stroki vsebujoči rdeče-rjavo seme. Do semena pridemo tako, da spomladi vsadimo storže; ti poženejo mladike, ki se končujejo v liste in cvetove, poznejše stroke s semenom. S 6emenoni posejejo grede in zraste nam >presad«, kaor pri nas imenujejo te sadike, katere populijo in presadijo na zelnik. Zelje dozori koncem septembra. Kadar so glave zelo trde, (a še vedno ne tako, kot so bile naše, ko smo hodili v šolo) so uporabne za ribanje. Takrat zelje posekajo. Vehe puste še nekaj tednov na zeljniku in jih pozneje porabijo za kuho v obliki sladkega zelja, deloma za zeljnato solato pozimi in pa za krmo živini. Zelje pripravljajo na 33 načinov Kako važno in odlično igra kislo zelje, oziroma zelje sploh v kmečkem gospodinjstvu, to vam vedo povedati samo naše matere. Nekateri trdijo, da ga pripravljajo celo na 33 načinov. To je sicer malo pretirano, a dobro polovico vret zelja vam Iz letošnjega programa »Slovenčeve knjižnice" Ljeskov: Začarani romar Kuret: Veselja dom — tri knjige — nad 600- šišk Tomažič : Pohorske pravi ice — s slikami Krivec : Dom med goricami Haggard: Roža sveta — s slikami Vovk: Naš Buček — s slikami Hey: Pota in zapreke Baar: Golobček Blackmoore: Lorna Donn Fogazzaro: Pesnikova skrivnost Bordeaux: Srce in kri Jalen: Bobri II. del — s slikami Zagorčikov: Ljubezen kraljične Sofije Lagerlfif: Dekle z Močevja Kallas: Maščevanje Svete reke Gray; Jezdeci škrlatne kadulje Mallot: Brez doma Jesenski: Demokrati Levstik: Martin Krpan — s slikami Vsega skupaj izide 36 knjig, za naročnike Slovenčeve knjižn ce po 6 lir — še dve knjigi pa kot nagradni brezplačno. Naročnina se labko plačuje četrtletno ati mesečno. Do sedaj so izšli Jalenovi Bobri in Perriiev Neznani učenec bom 6kušal našteti: sladko zelje, napol kislo zelje, skisano zelje, posiljeno zelje, če se pripali je prismojeno zelje, dušeno zelje, zeljnata solata, kašnato zelje, na žgancih zelje, s krompirjem zelje, s fižolom zelje, zelje s svinjino, zelje 6 kranjsko klobaso, zelje kot samostojna jed in še zelje kar tako... Nikar se ne čudite, če vam rečem, da 6tno običajno pripeljali iz zelnika lojtrni voz s >šarag-lami« precej visoko naložen z zeljnatimi glavami. V »podstrešku« je šlo prvič skozi roke; tam je bilo »otrebljeno«. Vsaki glavi smo, kot že sami veste, otrebili zunanje liste, odrezali storž in ga z nožem razčetvorili. Večkrat se je našel med listi (če glava ni bila dovolj trda) kakšen polžek; (udi te je bilo treba odstraniti, kar delajo še danes. Po končanem trbljenju. ki v hladnih, deževnih dneh ni nič kaj prijeten posel, pripeljejo loitrni voz na dvorišče — pred vežo. Sledi »ribanje« V »hiši« premaknejo iz kota debelo družinsko mizo. Pod v tem kotu izbe lef>o j»oribajo in pogrnejo nanj veliko, hodno rjuho, nad katero postavijo ribežen, oprt z enim koncem na klop, z drugim pa na stol. Kline — 6trah otrok, so ostre in svetle; takoj bi bila ročica preč, če bi jo zagrabilo rezilo. Ribežen je pripravljen, glave so zložene na klopi, čakajo še ribača. Oče ali kateri starejših sinov, si v topli vodi umiva noge, hlače si je visoko zavihal, prav tako tudi rokave. Mati mu privežejo čist predpasnik, da bi se preveč ne zmočil. Saj veste kako smo moški nerodni, in če ni ves moker, se mu zdi, da ni delo v redu opravljeno. Ribač okobali ribežen, zloži v »truščo« nekaj glav in živa sila njegovih rok prične delovati. Enakomerno pritiska trušco nad rezila in jo poteza nazaj, dodaja nove glave, da je trušča vedno polna. Pod ribežnom raste na rjuhi kup zribanega zelja. S škafom ga ženske nosijo v kad, postavljeno na »legnarje« v kleti. Na dno kadi j>otresejo zrezano čebulo. Ko je v kadi že nekaj škafov zelja, tedaj nastopi »prvo dejanje« otroške ljubezni Junake lepo umitih nog in zaleknjenih hlač posade na rob kadi ter 6puste vanjo; najprej enega, potem drugega in včasih še tretjega. Njihova naloga je zelje dobro potlačiti, da ni vmes zraka. Včasih se spominjam, da smo ga stlačili »do vode«, kakor strokovnjaško označujejo pri nas — temeljito stla-čenje zelja. Seveda nam je bila za tako delo obljubljena nagrada v obliki belega hlebčka, lejno pečenega na zeljnatem listu. Vsak škaf zelja smo lepo razravnali in posuli 6 prgiščem soli. Tako smo delali, dokler ni bila kad polna do roba. Da se nam ni vrtelo v glavi, kar se pri tekanju v tako majhnem krogu kmalu zgodi, 6mo V6akih par minut menjali smer. V hiši je zmanjkalo glav, ribač 6i je obrisal znoj s čela, zadnji škaf zelja je stresla mati v kad. Prinesli so nam plohe, ki so že leta in leta služili svojemu namenu. Obložili 6mo zelje in poskakalj iz kadi. Sestra je umila v kuhinji kamne s katerimi 6o obtežili plohe. Temu je sledil trenutek v katerem so ocenili našo pridnost pri tlačenju._ Ce je šlo v kad le par litrov vode, 6ino bili deležni poleg belih hlebčkov še posebne pohvale, česar smo bili zelo veseli, posebno če je slišala pohvalo tudi soseda. Kmalu po končanem ribanju sem z zadovoljstvom opazoval mehurčke, ki 60 prihajali na površje kadi. Rad bi bil prodrl v jedro skrivnosti, a je bilo še prezgodaj, ker sem moral podstaviti stolček, da 6em dosegel z očmi do roba. Skrivnost sem razvozljal šele v poznejših letih — v šolskih klopeh. Ce sem hotel vedeti kako pride do vrenja, sem moral najprej poznati sestavine zelja, ki vsebuje skoraj 9/10 vode, ostalo so ogljikovi hidrati, nekaj trdih vlaken, listno zelenilo ali klorofil in pa rudninske 6novi — fosfor, kalij in kalcij. Vrenje ali kisanje kot označujejo ta pojav naši ljudje, je zanimiv ke-mično-biološki proces. Posebni mikroorganizmi povzroče pretvoritev enega dela ogljikovih hidratov v mlečno in deloma ocetno kislino. Nastale kisline konzervirajo 06tale snovi v zelju, mu dajo kiselkast okus in vzdržujejo med sestavinami pravilno razmerje, kar preprečuje gnitje. Jasno je, da pri tem igra veliko in važno vlogo čistoča dobro stlačenje, pravilno solenje in obtežitev zelja. — Vse to imajo naše matere že kar v glavi. Brez znanja kemije in brez merjenja, znajo pripraviti zelje tako okusno, da ga je vsakdo z največjim tekom, posebno zimske mesece, ko mu dela družbo na krožniku krvavica ali kakšna druga mastna do-broia. S tem je spravljeno zelje pod 6treho, je opravljeno važno delo za preskrbo družine. Na njivah je ostala samo še repa. Hladen veter veje preko doline. Krizanteme kra6e okna s 6nežno belimi cvetovi; še nekaj tednov in vse bo počivalo pod belo odejo. Gospodar 6e oddahne ob pogledu na cvetje, obenem mu postane tesno prt srcu. Polje, na katerega je navezan z vsem svojim bitjem in ljubeznijo, je prazno. Cvetje ga opozarja na Velikanski naval na kostanjarje Ljubljana, 21. oktobra. Sezonski pridobitniki, podjetni in spretni ko-stanjarji, med katerimi so mnogi naši stari znanci, a drugi novinci, -o pretekli teden z veiikimi upi in nadann priče u sictr kratko, dobra dva meseca trajajočo sezono pečenega kostanja. Mnogi so podvomili, da bi mogli kostanjarji zadovoljevati v polni mori razvajeni ljubljanski želodec, toda dobra letina za kostanj jim bo pomagala v vsakem pogledu, tako glede kakovosti blaga, kakor tudi glede zalog lepega, debelega in zdravega kostanja, saj je na Vodnikovem živilskem in Pogačarjevem bra-j njevskem trgu naprodaj obilo kostanja. Grosisti j pa tudi radevolje in kulaiitno postrežejo solidne J kostanjarje. Kakšne uspehe in kakšno bilanco bodo letos dosegli kostanjarji, bodo radovedneži, ki se zanimajo za fiskaine zadeve, pač mogoče izvedeli ob koncu sezone. Za lokalnega krouisla in reporterja je pač letos značilen pojav, da je opažati, zlasti proti večeru takole od štirih naprej velikanski naval kupovalcev in kupovalk na nekatere postojanke kostanjarjev v središču mesta. Ljudje, tako je bilo včeraj in tudi druge dneve, so stali v dolgi vrsti prvd ko-stanjarjevo barakico in čakali na »vroči snaroni«. Na prometnem otoku tam na Ajdovščini se niso ljudje mogli zvrstiti 1 Kar tri železne peči so bile neprestano v — funkciji. Tudi drugod so imeli kostanjarji najmanj po dve peči za pečenje žlahtnega kostanja. Kostanj je zelo redilen. In mnogi ljudje si ga kupijo namesto večerje. S kruhom je prav dober in tečen. Kostanjarji nekdaj? Stara Ljubljana je poznala prav redke ljudi te pridobitne panoge. Nekdaj so prihajali v Ljubljano peč kostanj odnosno fini ma-roni Furlani in Gorizijani. V mestu so kvečjemu postavili tri do pet peči. Imeli so največ posla in tudi najboljši zaslužek za Miklavževo, ko so mnogi Miklavži navadno obdarovali otroke s pečenim uia-ronijem ali pa s kuhanim kostanjem 2e prva leta po končani prvi svetovni vojni pa so se pojavljali kostanjarji v Ljubljani v večjem številu, med njimi tudi 6tari praktiki, ki so pred letom 1914. pekli kostanj na cesarskem Dunaju. Že takole od leta 1880. naprej so hodili mnogi fantje iz ribniških m kočevskih naselij, iz veliko-laške okolice in pozneje tudi z Blok in iz Loške doline čez zimo na Dunaj kostanj peč. Navadno so takrat ljudje govorili: »Žerjavi na jug, naši fantje na sever.« Ko so lastavice prihajale na spomlad v deželo, so se navadno ti dečki vračali domov. Na Dunaju so pekli kostanj, razen tega pa so znali še posebno skrbno in lepo peči krompir in jabolka. Dečki so tvorili skupine, ki jim je dunajski magistrat izdajal dovoljenja za pečenje kostanja. Skupini dečkov je navadno gospodaril kak starejši mož, ki 6e je na Dunaju U6tali! in udomačil, pa je vodil razne kupčije in posle,(tako tudi pečenje kostanja, krompirja in jabolk. Tem dečkom je dajal lir: no in stanovanje ter primerno plačo v denarju. Mnogi fantje pa so poskušali kar na svojo roko in s svojimi prihranki samostojno voditi ko-stanjarsko obrt. Kupili 60 si kje na starini železno peč, zaprosili so na magistratu za dovoljenje, kupili primerno zalogo maronija im začeli so sami svojo srečo. Jos. Stritar nam je v »Jagodah«, ki jih je 1. 1899. izdala Družba sv. Mohorja, 'lepo opisal Teden dni poteka, kar je bil storjen brezumni zločin, katerega žrtev je postal bivši ban dr. Natlačen. Vse prebivalstvo Ljubljane pa je še vedno globoko pretreseno. Njegove misli in njegovi pogovori se vedno na novo povračajo na žalostni izbruh strupene komunistične strasti po uničevanju in ubijanju. Zgražanje in obsojanje komunističnih zločinov pa se bolj in bolj stopnjuje v odločno voljo, zatreti med nami prav vse pojave komunizma, ki prinaša posamezniku in celoti le nesrečo in propast. (»Jutro«) praznik Vseh svetili, ko bodo spet zagorele lučke na grobovih. Za kratek hip se bo združil v mislih z očetom, materjo in brati. Spomnil se bo, kako so skupaj obdelovali rodno grudo. Pesem polja jih je vezala v nerazdružno celoto in vendar so popustile tudi te vezi pred Njegovo voljo. V varnem zavetju križa, ki je viden daleč okoli, je sredi njiv končala njihova zemska pot. Po večno veljavnih zakonih sledi jeseni zima, v naravi in življenju, le škoda, da se tega včasih tako malo zavedamo, -aj. življenje takega dunajskega kostanjarja v povesti »Janko Bože«. Reporter se spominja tudi na mladega kostanjarja Jakoba, ki je v letih od 1905 naprej pekel kostanj na vogalu dunaiske univerze proti Wak-ringu. Jakob je bil krepak in zastaven fant. Poznal je mnogo slovenskih študentov, ki jih je kratko pozdravljal: »Maromi lepi vroči maroni! Pečen krompir, pečena jabolka! In navadno je še pristavljal: »Vam, gospod doktor, pet za krajcar, bogatinom za goldinar.« Vsakogar je Jakob nagovarjal z doktorjem, kakor hitro je opazil, da prihaja po rampi iz univerze. Bil je drugače zelo šegav fant in si je, kakor se je pozneje izvedelo, pridobil z marljivostjo lepo premoženje. Odšel je pozneje v Ameriko. Končno! Ljubljančani res letos radi kupujejo kostanj. Na Ajdovščini ga toliko pokupijo, da 6e kak večer primeri, ko kostanjarjem zmanjka kostanja. Seveda ljudje godrnjajo, toda kostaniarju je pri srcu hudo. ko jim več ne more postreči. (-c) Prijatelji partizanov zdaj hinavsko pridiguiejo o liubezni, odpuščanju in usmiljenju. Ne kri za kri, ne zob za zob, temveč samo ljubezen in ljubezen, pravijo. Pridigujeio zdaj, ko je roka pravice zadela zločince. Tedaj, ko so zločinci morili nedolžne: duhovne, žene in otroke, so ti pridigarji vse odobravali, češ da gre za »izdajalce« in da žrtve morajo biti. Ne poslušajte teh krivih prerokov, ki bi zdaj radi rešili svoje varovance in sebe, zraven pa še uganjali pronagando in mešali pojme o poštenosti, o narodnosti, o pravici in krivici, o zločinu in kazni. Zavežite sladka usta volkovom v ovčjih kožuhih in raševinastih haljah! Tudi zanje, kakor za vse zagovornike in posredovalce, pride ura obračuna in plačila! Pred senatom obsojen na I lefo Ljubljana, 21. oktobra. Mali kazenski senat je včeraj sodil dva stara, že večkrat kaznovana vlomilca. Letos 4. septembra sta prišla v gostilno pri Bobenčku na Sv. Petra cesti ter si prilastila razne stvari, ki 60 bile last gostov. Alojziju Severju sta odnesla moško obleko, srebrno uro in dokumente v vrednosti 750 lir, Stanku Kiklu pa moško obleko in osebno legitimacijo, vredno vse 200 lir. Bila sta t3 drzna tatova: mesarski pomočnik Nace Rozman, rojen 27. julija 1901 v Ljubljani, in njegov pajdaš Vinko Pustavrh. rojen dne 23. decembra 1901. v Ljubljani. Državni tožilec je oba obtožil zaradi zločinstva tatvine Nace Rozman je bil obsojen na eno leto, Vinko Pustavrh pa na deset mesecev strogega zapora Za Rozmana je prišla na dan še tudi neka druga tatvina, ki jo je bil 21. oklobra 1940. torej ravno pred dvema letoma, napravil v Ljubljani, ko je posestniku Ma-seku odnesel tri male hlode. Rozman je tudi to tatvino priznal. S Hrvaškega Na zagrebškem vseučilišču je bila ustanovljena stolica za italijansko kulturo. Kakor poroča hrvaško časopisje bodo v Zagrebu tekom 'letošnjega in prihodnjega leta dobili kar 23 novih društvenih domov, dalje bodo v mestu osnovali 57 ustanov, ki bodo imele, nalogo, skrbeti za šolanje otrok siromašnih staršev in podpirati sirote Dalje bodo izdali 62 knjig, priredili štiri velike koncerte, postavili štiri spominske plošče in odkrili pet spomenikov. To vse bodo ukrenili v stolnem Zagrebu, ker so to obljubili Poglavniktt iti državi ob priliki prve obletnice evolmde. SGARAVATTISEMENTI S. A., PADOVA Sementi di Ortaggi, Foraggi eec. Semena za zelenjavo, krmila itd. Chiedere offerte. — Zahtevajte ponudbe. Zorko Simčič: Filozofizem Ko sem izvedel, kje ima svoj atelje, sem ga kar nekega j>opoldneva sklenil obiskati. Na trkanje mi je odprl mlad dečko, ki me je takoj prosil, naj vstopim, češ da me gospod že čaka. »Že čaka?« sem se začudil. »Kako pa ve, da bom prišel?« »Skozi okno sem vas namreč videl,« je dejal Slikar, ki je ravno v tem trenutku odprl vrata in si brisa! roke v brisačo. »Da ne boste mislili, da se j>o-leg slikarstva bavim tudi s čarodejui-ktvom. Torej, se klanjam!« Ponudil mi je roko in me takoj [X>-vabit skozi neka vrata. Slala sva v predsobi, ki je bila bolj jiodobna daljšemu in ožjemu hodniku. Na koncu preproge jireprosta mizica z. dvema stoloma. Stene prazne, čejrrav bi človek tega pri slikarju nikoli ne pričakoval. Na desni dvoje vrat, ki sta si zelo blizu, a bržkone vodita v različna prostora. Prva so jropolnoma bela, medtem ko so druga prebarvana s črno barvo. »Čudno, kaj?« je dejal Slikar, ko je videl moj vprašujoči obraz. »Izvolite sesti’!« je še dodal, se udobno naslonil in pričel. »Da se nekoliko pomeniva, preden vas peljem v svoj atelje. Ne vem, kako boste vso stvar sprejeli. Znano mi je sicer, da se za slikarstvo zanimate, ne vem pa, kakšen je vaš odnos do raznih - Iruj. Bral sem vašo zadnjo razpravo in reči moram, da z zanimanjem. Pri vašem Modernem slikarstvu sem dobil vtis, da na vso to stvar gledate preveč razumsko, zaradi tega — ne zamerite — s pogledom, ki je precej za naso dobo, kratko in malo — preveč žnrnalistično. Ko .ste v svoji razpravi omenjali hijier-eksaltne — pretirane struje, ste tam tudi omenili naš »poskus nove struje«, kakor se izražate, in mi je bilo, odkrito povedano, zelo žal, da me že niste kdaj prej počastili s svojim obiskom. Jasnejše bi si lahko pregledali ves ta naš »poskus«. Kar se pa tiče vašega zaključka, Češ da se bodo ti novi poskusi itak sami zrušili, bi vas utegnil opozoriti na podobnost prerokovanja holandskih in predvsem francoskih slikarskih kritikov no-vonastajajoče skupine impresionistov. Saj vam je' znano, kako so sprejemali nove slike in kakšno mnenje so imeli na primer samo o vati Goghu. 'loda ne samo on, tudi Monet, Manet, Cezanne, Seurat in za njimi dolga vrsta drugih kakor Pissaro. Sisley in tako dalje — vsi so jim bili nerazumljivi in — nemogoči. Toda prodrli so! Res, da so skoraj vsi izhirali v tej borbi, toda dosegli so cilj, h kateremu jih je niihova življenjska sila gnala.« Popolnoma se je razvnel njegov prej čisto mirni obraz, in ko sem mu pri ne-j katerih mislih slfušal ugovarjati, me | soleh ni pustil do besede. Komolca sij je naslonil na koleni in gledal nekam ( proti zidu. Njegovi suhi prsti so bili i krčevito sklenjeni in narahlo so mu dr-' hteli še takrat, ko je odmaknil od časa do časa svoj pogled s stene na dlani, ki si jih je nekam čudno približal očem. »Kakor niso mogli tj razumeti, tako tudi mi ne razumemo, zakaj take gonje proti novim skupinam. Ali je res tako čudno, da smatra nek umetnik za bistvo slikarstva to, drugi nekaj drugega? Iz desetletja v desetletje se razvijajo naša mišljenja in gledanja na svet Naši |Kigledi na svet in življenjske pojave dobivajo nove mere. Ali je torej sploh mogoče pričakovati, da bi sredi tega občega napredka ostali v slikarstvu na isti stopnji, j>a naj bi bilo to le eno desetletje? Kakor se nase mišljenje razvija iz dneva v dan, tako bi moralo biti tudi povsod v umetnosti. Ker pa ni mogoče, da lu se slikarski slogi spreminjali od danes na jutri, pač pride do tistih nujnih skokov — ene struje v drugo, ki sta si popolnoma različni. Nekomu je vse ekspresija, drugemu impresija, nam — duh — čista filozofija. Zato sem tudi imenoval svojo strujo filozofizem. Vem, da je zaenkrat ogromna večina ljudi ne bo sprejela! Tr 'n resnica ne rabi večine, ona rabi dejstev. Naša struja je težje umljiva kot vse dosedanje in je zato čisto razumljivo, da si ni v prvem hipu pridobila mase simpatizerjev. Po mojem mnenju se bolj kot vsaka druga približuje bistvu slikarske umetnosti. Nekoč so slikali tako, kakor je slikar vedel, da so stvari, ki jih slika. To je najprimitivnejše slikanje in tako še danes slikajo otroci. Po dolgem času se je slikarstvo šele razvilo do tega, da je bila slika taka, kakor io je slikar videl. Tu je prišlo celo do take preciznosti, da ju bila slika natančna kakor fotografija. Naj vas spomnim samo na anekdoto, ki jo navaja slikarski teoretik Bo Yin Ra o nekem slikarju, ki je tako verno naslikal žilo, da so priletele ptice in ga hotelo pozobati. Tedaj sledi ogromen preobrat v slikarstvu. Slikar slika pokrajino kakor jo občuti. Slikar slika in vidi tako. kakor se je vse prečistilo v njegovi naravi. Kakor je dejal Zola: »Umetnost je gledanje narave skozi temperament!« Vsi — kritiki, kakor publika — so smatrali to za neresnost, danes vidimo, do kake višine se je povzpel impresionalizem. Vedeti morale namreč, da kljub uvajanju nove struje ne zanikavamo tega. kar »o ustvarili naši predniki Nova struja no sme nikdar razdirali dela svoje predhodnice, ampak na njej graditi in jo izpopolnjevati. To je bistvo vsakega kulturnega področja. Toda kakor so nekoč »likarji izdelovali svoje »fotografske« slike in tako pri tirali vso to stvar v neko duhovnost, vedenost. objektivnost, tako jrolagamo mi poudarek na duševnost, občuteno-!, subjektivnost To je naš odgovor, naša antiteza in v nnjalabšem primeru bomo le prišli do neke sinteze in s tem spravili slikarstvo do neke nove stopnje, ki pa seve spet ne bo mirovala, kajti razvoj gre svojo pot. Torej duševnost, občuto-nort in subjektivnost. Vsak posume mik na i sam po svoje občuti, kar je slikar doživel ob ustvarjanju slike. Vsak naj po svoje dojame IcjkiIo, kajti slikarstvo, mora bili naiboli svohodn« umetnost. I Človek se naj v njej jropolnoma sprosti-Takoj pa, ko predstavlja slika neko določeno ali celo enkratno stvar, pa naj bo to nek^p-edniet, ali pa prizor iz življenja. je že ta človekova svoboda ome- j Kdor ne bo znal z našega platna nič dojeti, z drugimi besedami, če nima nikake fantazjje, ta tudi pri dosedanjih slikah ni nič občutil in užival. Da se pa naša struja pravilno razvija. je nač nadepšj dokaz to. da imamo že zdaj svoji dve šoli. Ker sem sani pričel s svojini umetniškim ustvarjanjem v Parizu, sem imenoval prvo šolo »Eco-le blanohe«, a drugo »fteole noire«. * Zakaj smo imenovali svojo strujo »filozofizem«? Filozofija je med vsemi ve-dami najodličnejša m isto bj želeli, da bi nekoč dejali o slikarstvu kot umetnosti. Nehote je opaziti, da smo v slikarstvu z nekaterimi strujami filozofij® prišli sistematsko do istih zaključkov, ('lovek si prei ne bi nikdar mislil, da sta si filozofija in slikarstvo v resni®1 Inko blizu in da se da iz tega tudi marsikaj sklejoali' v bodočnost. Poglejmo si samo nekaj skupnih misli.« Medlem ko mi je razlagal, sem g® gledal v obraz, kar pa ga ni niti najmanj motilo Ustavil tem se pri niego^ vih očeh in kar čudno mi je postalo pr* srcu. ko sem se spomnil teh oči, ki sem jih nekoč opazoval na znanem portretu na pol blaznega van Gegha. ICar stresel sem se, toda kmalu som se pomiril ob Slikarjevem glasu, ki se je že popolnoma umiril in ki Je imel tislj znani prizvok predavalnegu glasu . . tDa-lje)' Ljudstvo je pričelo z neizprosnim lojeni proti svojim uničevalcem Posamezne skupine partizanov begajo po deželi in so udajajo fiašemu ljudstvu je bilo dovolj strašnih morij, zato je zgrabilo za orožje in napovedalo neizprosen boj največjini uničevalcem našega naroda. Ta boj se že bije in v vseh večjih krajih na deželi že nastopajo vaške straže in Legija smrti, ki varujejo vasi in prebivalstvo pred komunističnimi roparji in morilci ter jih vestno zasledujejo. Ta boj je res neizprosen, kot so bili neizprosni zločinski komunisti, ki so hoteli s terorjem zavladati nad našim ljudstvom in ga uničiti. Mera je polna! Tam od Gorjancev in po vsej dolenjski zemlji so fantje, katerih komunisti še niso pahnili v nesrečo, zgrabili za orožje in preganjajo partizanske skupine, ki še begajo po gozdovih in prihajajo v osamljene vasice, kjer ropajo uboge kmete in še kar naprej more nedolžne ljudi. V novomeškem okrožju nastopa Legija smrti in čisti zemljo komunistične golazni. Kakšno je ogorčenje proti partizanskim »osvobojevalcem« izpričuje dejstvo, da so se vaškim stražam pridružili celo 70-letni možje in pograbili za puške. Vse ljudstvo jo vstalo proti zločincem in ta val ogorčenja se širi po vsej naši zemlji, ki bo za vselej očiščena morilcev naših sinov in hčera, saj so jo napojili z mučeniško krvjo, ki vpije po pravičnem maščevanju. Pri Škocjanu je partizanska skupina napadla vas in legionarje, ki so partizanom dobro posvetili. Partizani so imeli več mrtvih, legionarji pa tri ranjene. Partizani so se umaknili tudi z Gorjancev, kjer jih fantje zasledujejo. V gozdu so 'legionarji našli tri zapuščene partizanske tabore. Legionarji so ujeli v Škocjanu partizana, ki se je zatekel v svoj dom in je bil iz enega teh taborišč. Pri taborišču so našli grobove 9 žrtev. Imena še niso znana.' Na bližnjo kapelico so partizani zlili ves svoj srd in pokazali vso propalost in podivjanost. Na kapelici so spraskali napis: Pax vobis. Razbit je oltar, grob izkopan in relikvije razmetane po tleh. Prav tako so imeli partizani velike izgube v boju z vaško stražo v Brezovici. Imeli so več mrtvih in ranjenih ter so na begu pred fanti pustili stromico in nekaj pušk. Pri Škocjanu so preteklo nedeljo fantje ujeli 7 partizanov, ki so prišli v cerkev. Med mašo so pratizani hoteli vdreti na kor, kjer so bili domači fantje, da bi jih odpeljali. Ker se jim to ni posrečilo, so vrgli na kor bombo. Kmalu je prihitela vaška straža in prijela vseh 7 partizanov. Po temeljitem zasliševanju jih je zadela zaslužena kazen. V ^okraju Kostanjevice in Šent Jerneja, kjer so močne 'posadke Legije smrti, nalete fantje le na posamezne skupinice partizanov, ki se vdajajo in prosijo milosti. Vaške zaščite v velikolaškem okrožju so ujele že mnogo partizanov in čistijo teren vse do Ku-reščka, Krvave peči in Sekrisč. Imeli so s partizani^ več spopadov in jih več ujeli. V borbi pri Sekrišču so imeli partizani 22 mrtvih in mnogo ranjenih. Na Karlovici se je vdala vaškim stražam partizanska skupina z vsem orožjem Izjavila je, da bi se rad še marsikdo vrnil, pa se jim ne posreči zbežati. Vaške straže so tudi že na Notranjskem, kjer so pričele s temljito čistko ozemlja, kjer se še potikajo partizanske tolpe. > , Pa tudi v ljubljanski okolici že nastopajo ške straže in Legija smrti, tako na Ježici. Bizoviku, Dravljah. Dobrunjah in v D. M. v Polju. / Tako dobivajo partizani udarec za udarcem in vedno bolj in bolj se jim bliža konec, s tem pa tudi konec njihovih zločinstev in nasilij. Čas kupovanja jabolk se počasi bliža koncu. Pečina so 6i ljudje že nakupili, kolikor je bilo mogoče veliko zimskega 6aroča, da shranimo sadje v hladne + 2—5 slop. C tople prostore. Da moramo sadno shrambo pred uporabo dobro očistiti, prezračiti, in če je potrebno, še prebeliti, je vsakomur jasno. Pa tudi kasneje je treba vedno skrbeti za čist in svež zrak, da se 6adje ne kvari in ne dobi okusa po zadohlem. V shrambi spravljamo 6adje na dva načina: Prvič lahko 6adje zložimo po policah v eni ali dveh plasteh, ali pa ga nasuiemo v posebne pre- t j Po1 me*ra visoko. V prvom slučaju imamo to dobro 6tran, da lahko nemoteno pregledamo 11-1* -riL oc*s*ran}tr'o vsa jabolka, ki 60 pričela fjnitt. J . a na policah 6adje hitreje izhlapeva vodo, zgubi na tezi in se zgrbanči. Da temu vsaj delno odj>omoremo, pokrijemo sadje 6 papirjem, da zabrammo izhlapevanje. V drugem primeru pa nam je piegled otezkočen, pač pa je tu zaradi večje množine sadja izhlapevanje otežkočeno. Vrste s hrapavo kozo, kot kosmači in kanadke, se bolje ob-drže, če jih imamo na kupu. Nekateri imajo navado, da zbrišejo jabolka, preden jih vlože ali shranijo. To je popolnoma na- Kako shranjujemo jabolka pačno, kajti ravno ona mastnovoščena plast, ki pokriva _ kožo jabolk je najboljše zaščitno sredstvo pred izhlapevanjem in gnitjem. V 6uhi 6hrambi obdržimo primerno vlago, če Izstavimo vanjo primerne posode z vodo, ali pa tla večkrat poškropimo z vodo. V prevlažno shrambo pa prinesemo živega apna, ki posrka odvisno vlago. Dobro sredstvo pa je tudi zračenje. Svetloba v sadni shrambi ni potrebna, ker se 6adje v temni shrambi obdrži delj časa. Svetlobni žarki pospešujejo namreč razvoj in razkrajanje 6adja. Z nekaj dobre volje in z ravnanjem po zgoraj omenjenih navodilih, bomo lahko obdržali zalogo sadja tja do prvih pomladanskih mesecev. Dostikrat pa je shranjevanje 6adja v kleti ali v posebni shrambi jx> mesiih onemogočeno. Tu 6i pomagamo, kot je že bilo omenjeno, z nekurjeniini sobami in drugimi prostori. Seveda v teh stanovanjskih prostorih ne moremo urediti posebnih polic, zato shranjujemo sadje, zlasti jabolka v zabojih. Kadar shranjujemo jabolka v zabojih, moramo še mnogo bolj paziti, da 60 vsi sadeži jx>f>ol-noma zdravi in nič poškodovani. Jabolka previdno zložimo v zaboj, ki naj bo po možnosti nekoliko dvignjen od tal. Še bolje *pa je, da vsak 6ad posebej zavijemo v mehak papir (časopisni, vendar brez tiska, da bi 6e barva ne prijela lupine) in ga šele nato vložimo. Na ta način popolnoma preprečimo izhlapevanje vode, obenem pa izoliramo plodove med seboj in preprečimo okužitev 6adja. Če kaleri sad zgnije, 6e nam ni bati. da bi tudi sosednji plodovi pričeli zaradi tega gniti. Namesto v papir zavita jabolka in hruške lahko vlagamo sadje tudi v žaganje (če to mogoče, borovo ali jelovo) ali v mivko. Plodovi se tudi tu ne smejo dotikati drug drugega. Na dnu zaboja * na6ujemo za 3 prste žaganja, na katerega zložimo po vrsti sadje. Ko je vrsta polna nasujemo spet žaganje, da zakrijemo vse vmesne prostore in je tudi nad plodovi vsaj za prst na visoko žaganja. Nato zložimo drugo vrsto, tretjo in tako dalje, da je zaboj poln. Namesto v zaboj lahko vlagamo 6adje tudi v sod. Posestnike oozdov t> okolišu Ljubiicine. ki jim ie ljubljanski mestni preskrbovalni urad odredil sekanje drv za preskrbo ljubljanskega prebivalstva, opozarjamo, da bo mestni preskrbovalni urad prevzemal drva, ki jih morajo gospodarji oddali po dobljenih odlokih, od četrtka, 22. I. m. dalje samo na svojem skladišču na mestni pristavi ter ne več na skladišču v šiški. O O čudež u O sram žarnice Del prodigio della Lampada Osrara 1’economia di funziondfnento di una lampada elet-Irica dipende dal modo con cui essa utilizza id cor-renle che consuma, Le lampade OSRAM-D col filamcnlo a doppia spiral* Irasformano nel modo piu tconomico la corrente in luce. Percid si oftiene con le LAMPADE OSRAM-D moOa k/ce • poco consumo Ekonomičnost žarnice |’e odvisna od načina, kako žarnica pretvarja porabljeni lok. Žarnice OSRAM-D z dvojno vijačnico spreminjajo lok v svetlobo na najbolj ekonomičen način. Zalo dosežemo z OSRAM-D ŽARNICO mnogo svetlobe in majhno porabo c s športni drobiž i V Zagrebu so imeli v nedeljo lahkoatletsko tekmovanje, katerega čisti dobiček je šel v korist hrvaškega Rdečega križa. Udeležba tekmovalcev je bila lepa in doseženi so bila prav dobri rezultati. Padel je tudi novi hrvaški rekord v skoku v daljino, ki ga je postavil Gal z daljino 13.78 m. Nekateri rezultati pa so bili naslednji: 200 m Gal (Zrinjski. Gsjek) 23,5; 1500 m Flass (Hašk) 4:6,2; štafeta 4 X 100 m Hašk 45,6; kladivo Gojič 44.38 m; 6kok s palico Dolenec (Konkordija) in Cvijetič (Hašk) 3.20 ni; troskok: Gal 13.78 m. — Tudi ženske so tekmovale. Omeniti bi bili rezultat Holzove v teku na 80 m, ko je za progo porabila 11,8, Nefe-rovičeva pa je vrgla disk 37.58 ni daleč. V nedeljo so imeli italijanski lahkoatleti tudi svoj dan, ko 60 tekmovali na 50 km hoji »na Rim«. V ostri borbi, ko se je situacija menjavala od kilometra do kilometra, je končno zmagal v lepem finishu Gugliemi v času 4:32:48,2. Tekmovalo je 24 tekmovalcev od 32, kolikor se jih je prijavilo. Zmagovalec je prehodil po računu -na uro povprečno io.996km. Drugi je bil Crola v- času 4:34:24,3, tretji pa Puttilli v času 4:41:01,2. V A skupini serije C italijanskega nogometnega prvenstva zdaj vodita z istim številom točk Gorizia in Grion. Prva pa je Gorizia, ker ima boljšo razliko v golih. Oba kluba imata doslej po šest točk. Fiumana pa je v isti skupini šele na šestem mestu z dvema točkama. Na trgu je še vedno grozdje Ljubljana. 21. okt. Kljub temu da je že precej časa, ko smo prestopili prag jeseni in ko postaja ljubljanski trg od dneva do dneva skromnejši, je vendar mogoče kupiti še vedno lepega grozdja, ki ga pripeljejo iz Italije od časa do časa. V mesto ga pride vagon ali dva, pa gre seveda takoj in hitro v denar. Čudno pri vsej stvari pa je to, da je zdaj grozdje, kljub temu da smo v jeseni, cenejše kot na je bilo tedaj, ko ga ie bilo po vseh stojnicah mogoče dobiti kolikor si ga ie poželelo srce. Tiste čase se ie cena vrtela okrog 9 lir, zdaj pa ga lahko kupiš celo po nekaj več ko 7 lir. Zdaj uvoženo grozdje sicer ni na oko tako lepo in slastno, kot je bilo pred mesecem ali več. vendar pa so jagode zelo sladke. Človek je kar vesel, ko vidi gaibicc grozdja. ki čakajo na odjemalca, še boli vesel pa ie, če more poseči sam v žen in si ga privoščiti kakega pol kilograma. Grozdja bo seveda na trgu vedno manj in tega se seveda ljubljanski prijatelji tega sadu dobro zavedajo in pridno posegajo po njem. Veliko ljudi je dalo grozdje tudi sušiti, tako da ga bodo imeli posušenega tudi za zimske mesece, ko svežega grozdja ne bo nikjer mogoče dobiti. Ljubljana Kot (»ti ar Danes, sreda, 21. oktobra: Uršula, d. m. Četrtek, 22. oktobra: Kordula, d. Obventita Jfofno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7. ljubljansko gledališče Drama: Sreda, 21. oktobra ob 16.30: »Večno mlada*. Saloma Red Sreda. Četrtek, 22. oktobra ob 16.30: * Sester o oseb išče avtorja«. Red Premierski. Petek, 23. oktobra ob 15: »Vdova Rošlinka«. Izven. Zelo znižane cspft od 10 lir navzdol. Sobota, 24. oktobra ob 16.30: »Deseti brat«. Izven. Opera: mm s Sreda, 21. oktobra ob 16: »Traviata«. Red 8. Četrtek, 22. oktobra ob 16: »Gasparone«. Opereta. Red Četrtek. Petek, 23. oktobra: Zaprto. Sobota, 24. oktobra ob 16: »Traviata«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Nedelja, 25. oktobra ob 16: »Oasparone«. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Luigi Pirandelk>: »Šestero oseb išče avtorja*. Prva letošnja uprizoritev te na novo naštudirane igre bo v četrtek za red Premierski. V delu je pokazal dramatik nasprotja med objektivno in subjektivno resnico. Delo je nenavadno in vzbuja do-jem improvizacije. Dejanje se godi na odru med gledališko skušnjo. V glavnih vlogah: VI. Skrbinšek, šaričeva, Danilova, Jan, Nablocka in P. Kovič. Režiser: prof. O. šest. G. Verdi: »Traviata«. Opera v štirih 6likah. Osebe: Violetta — Vidalijeva, Flora — Poličeva, Anina Polajnarjeva, AlSred — Čuden, Germont — Janko, Gaston — B. Sancin, Douphol — An-žlovar, Obigny — Dolničar, Grenvil — Petrovčič T. k. g. Dirigent: D. Žebre, režija in 6cena: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin. Partija Violette v »Traviati« bo pri sobotni predstavi opere zasedena z Ivanko Ribičevo, ki bo tokrat prvič nastopila v tej vlogi. »FIRMA« je naslov odlični komediji, ki jo bo vprizoril »Rokodelski oder« v nedeljo ob 3. Dejanje na6 popelje k bogatemu veletrgovcu Brandtu in gledališki igralki Heleni Otočki. Za smeh bosta skrbela Brandtov knjigovodja Hiliček in hudomušna garderoberka Marta. Vse, ki si žele prijetnega razvedrila, obisk toplo priporočamo! i V. HEISER 122 Zdravnik gre € križem svet Vsak vladni predstavnik, ki ni prejemal plače od Neguša. je moral s«ni pobirati dodatni prispevek. Moral pa je pri tem paziti, da so bili vsi podložniki zadovoljni, kar je seveda bilo Precej težko. Da j« ohranil ali izgubil svojo pokrajino, je od\isclo od števila ipritožb, ki so jih podložniki Uliko pri Negušu zoper njega dvignili. Cesar se ni nič menil za to, koliko dohodkov je tak pokrajinski poglavar imel in zase porabljal, a kadar so se pritožbe kopičile, je moral podati račune o svojem gospodarstvu, kar pa seveda ni bilo zmeraj lahka stvar. Vsa »uprava« je delovala približno •akole: kmet je prišel i/. daljne po krijine in peljal na trg v prestolnici čredo več sto koz. Prvi vladni uradnik, ki ga je srečal, mu je_ vzel dve ali tri koze. Tako se inu je število črede Počasi krčilo, in ko je končno dospel do Addis Abebe je imel le še nekaj koz. če je tak postopek vendarle pre več užalil kmetov ipravni čut je v prestolnici dvignil krik in vik. Nesrečni uradnik je takoj dobil ukaz, naj se javi v »gebiju«, (la se bo zagovarjal pred cesarjem ob šestih *jutraj. Spravili so ga v takd s slamo krito zavetje, kjer je potem moral čakati. Neguš ga^ je nato pustil ta il mesec ali dva, včasih celo po pol leta, j preden ga jc sprejel; vendar pa s je moral ves ta čas javljati redarstvu, [vsak dan ob šestih zjutraj. S tako | kaznijo so ukrotili tudi najbolj trdo-, vratne izkoriščevalce. llaile Selasija so domačini imeli za J enega največjih cesarjev na svetu. ' Samo japonski cesar se mu je mogel po častni stopnji še ne_kako približati. Kar je zadevalo angleškega kralja so I menili, tla je prav za prav odsoten ce 1 sar, ki ga ni mogoče ;teti meri prave j in resnične cesarje, llaile Selasje je v tej dobi ravno potoval po pokrajinah in se na poti proti jugu hotel za dan ustaviti v Addi« Abebi. Ob takih prilikah navadno ni nikogar sprejel v avdienco a meni se je posrefik dobiti njegovo vabilo na podlagi osebnega prijateljstva z ameriškim poslanikom, ki je Neguša prav dobro |>o-znal /e iz časov, ko je bil še »ras lafari< knez kraljeve niše. Ker so na splošno sodili, da Ame-rikanci nimajo teženj po osvojitvah j novih ozemelj, so pregled za ta načrt prepustili gradbeni družbi »J. G. I White t/njjineering Corporation« iz New Yorka. Angleški tisk je takoj dvignil krik in vik ter namigoval, da so si Amerikanci izmislili skrivno spletko, po kateri bi nilske vode lahko uredili tako, da bi zadušili pridelavo bombaža v Sudanu, ki je bil v angleških rokah. To pa je bilo smešno ne le zaradi tajne pogodbe, marveč posebej še zavoljo tega, ker se ravnatelji angleških listov niso zavedali, da se Amerikanci tudi za zaščito svojih lastnih tržišč niso belili glave, kako bo v bodočnosti. Nazadn je pa je Sudan dal .potrebno vsoto in 6 popolnim privoljenjem Anglije so napravili temeljit pregled krajev, da bi ugotovili, kako bo z načrtom. . Tedaj pa se je izkazalo, da bi načrt. če bi ga uresničili, povzročil veliko poplavo v tem abesinskem predelu. ki bi pokopala mnogo ondotnih koptskih cerkva. Zato je Abesinija predloge zavrnila. Toda angleški vladi in Sudanu je bilo toliko do tega, da bi se voda zbirala v velikanski kotlini, da so še naprej pritiskali na etiopsko vlado. Ta je končno privolila v drug pregled, ki je šel na stroške Egipta. Fgipt naj bi namreč pozneje dobival del dobičkov, izvirajočih iz novega načrta. Abesinei bi dobili toliko vode, kolikor bi jo potrebovali za poljedelstvo, potem pa bi imeli še poseben delež na vsej vodi, ki bi tekla iz zatvorniee. Ostalo je le še vprašanje, kako in kam speljati cesto, ki bi držala k /a- tvornici. Anglija je seveda želela, da bi tekla iz Sudana, Abesinei pa so se tej misli odločno uprli. V skladu z njihovo osnovno politiko, naj bi vse ceste v deželi vodile iz Addis Abebe. Francija, Anglija in Italija pa so s presenetljivo naglico spreminjale svoje j načrte, kakor so pač trenutne gospodarske in politične koristi kazale. V tem času je francoska Somalija zaje-1 dalsko bogatela zaradi prometa v Abe-sinijo in iz nje ter je trepetala ob misli. da bo po neposredni avtomobilski cesti r. juga proti Addis Abebi ob svoje železniške dohodke. Zato je Francija Abesince močno podpirala, naj vztrajajo na svojem stališču. Sklenili so, da bodo cesto zgradili tako, da bo šla iz prestolnice k jezeru Tani ter tako zvezala razdaljo več sto milj. Abesinei so bili politično dovolj bistri, da so razumeli, da je najboljše jamstvo za nedotakljivost njihove zemlje ravno medsebojna ljubosumnost treh velikih psov, ki so lajali drug na drugega pred etiopsko skledo. Zato so se Abesinei trdno navezali na Zvezo narodov, in kadar jim je kaka država kanila kaj vzeti, so tako silno zakričali, da se je napadalec zaradi vznemirjene javnosti kmalu Čim bolj častno umaknil. Ko so Abesinijo obtožili nazadnja-štva, se je glavni dokaz opiral na suž-nost. ki da je tamkaj še v navadi in jo vlad« dopušča. Res je, da so Abe-sinci večkrat napravili javen lov in ujeli mnogo brezdomcev ter klatežev, kadar so bili v zadregi za sužnje. Zato je Zveza narodov najprej zahtevala, da mora abesinska vlada izdati odlok, s katerim odpravlja trgovino s sužnji. Neguš je več let bival v Evropi ter je imel napredne ideje. Imel pa je tudi dobro voljo ter je izdal zelo stroge odredbe, ki so trgovino s sužnji kaznovali s smrtjo, toda... nihče se ni zanje zmenil. Sumim, da so politiki dvignili tožbo o suženjstvu, da bi lažje dosegli svoje cilje. Potem ko je Abesinija postala članica Zveze narodov, so ji svetovali, naj čimprej odpravi suženjstvo. Na Negušev ukaz so jih potem izpustili na svobodo deset tisoč. Toda sužnji niso imeli zemlje in «e zato niso imeli s čim preživljati. Niso vedeli, kaj naj store in kam naj gredo; zato so se kmalu spet vrnili k prejšnjim gospodarjem. Ni še dolgo, ko so mi pravili, da so Abesinei voljni osvoboditi vse sužnje, a ko sem bil že tam, so čakali, naj jim Zveza narodov svetuje, kaj naj storijo s tistimi, ki so jih osvobo-dili. Abeainci so večkrat vdrli na angleško in francosko ozemlje ter bre* dvoma tudi često delali težave v ©b? mejnih krajih, ki so jih Italijani imeli za svoje. A Abesinei so se brez laži lahko zagovarjali s tem, da ne vedo, kdaj so prekoračili evoje meje, ker po razdaljah več sto kilometrov meja sploh ni bila začrtana. Oddaja paketov z oblekami za internirance Visoki komisariat sporoča, da so na pobudo pristojnih poveljstev posadk v teku priprave za ustanovitev vojaških uradov v občinah Ljubljana, Novo mesto, Kočevje, Črnomelj, Grosuplje in Logatec za pošiljanje civilnim internirancem s strani njihovih svojcev, paketov z oblek,o to je paketov, ki bodo lahko vsebovali samo oblačila (obleke, površnike, majce, srajce, spodnje hlače, nogavice, čevlje itd.) z absolutno izključitvijo živil, knjig, časopisov, dokumentov, pisem, cigaret in drugih stvari. Oprema paketov mora biti takšna, da jamči za dobro ohranitev vsebine za čas, dokler bodo paketi v uradu in na vožnji. Zaradi tega ne bodo sprejeti paketi, ki ne bodo dovolj solidni in trpežni. Odpošiijatelj bo moral priključiti paketom sledeče navedbe: generalije in od pošiljateljevo bivališče; generalije naslovljenca ter koncentracijsko taborišče, v katerem se nahaja interniranec; bruto teža paketa s seznamom vsebine; v paketu mora biti listek, na katerem smejo biti le omenjene navedbe. O vsakem paketu, ki bo predložen in sprejet, bo pošiljatelj obveščen. ’ Paketi morajo bili predloženi uradu odprti in bodo zaprti v odpošiljateljevi prisotnosti. Odpošiljatveni urad ima svoje prostore na Miklošičevi cesti 22 a in posluje v naslednjih uradnih urah: od 8.30—11 in od 16—18.30 (ob nedeljah ne uraduje). človek - gospodar nad podnebjem S preusmeritvijo Zalivskega toka bi znatno omilili severno evropsko in rusko podnebje Doma po svojih hišah si uravnavamo temperaturo in vzdušje po 6vojih željah. Prvi, ki si je sam ustvaril v svojem bivališču »umetno podnebje«, če se naj tako izrazimo, je bil naš davni prednik, človek iz predzgodovinske dobe, ki je iznašel ogenj in s tem prišel do velepomembne pridobitve. Zanj je bila ta iznajdba še toliko važnejša, ker ni živel v tako udobno zgrajenih bivališčih, kakor stanujemo v njih danes, ko lahko razpolagamo, seveda če imamo le denar, z vsem mogočim udobjem. Ce človek ne bi bil prišel do te duhovite iznajdbe, zgodovina človeštva prav gotovo ne bi bila takšna, kakor je v resnici in morda bi danes človek živel še vedno na stopnji živali. Danes je tehnika dosegla tolikšen napredek, da je med drugim omogočila tudi ogrevanje prostorov, pa naj bodo kakor koli veliki. Pa ne samo to. Človek lahko tudi pametno uravnava toploto v prostorih, kjer kuri, ogreva zrak do zaželene stopnje, prostore zrači, lahko poskrbi za primerno vlažnost zraka itd. Ventilatorji, centralna kurjava, *klimatične« naprave, umetno ogrevane 6tene in tla itd. — vse to so tehnične pridobitve, ki so nam na razpolago, da z njimi lahko dosežemo po svojih stanovanjskih prostorih »podnebje«, kakršnega si pač želimo. Dvajseto stoletje pa je stoletje čudežev. Znanost in tehnika 6e nista ustavila pri 6vojih pridobitvah, pač pa še vedno, takorekoč V6ak dan prineseta kakšno novo iznajdbo, s katero si človek želi narediti 6voje življenje čim bolj udobno. Za bodoče pa napovedujeta še dokaj neverjetnejše, naravnost fantastične stvari. In vselej, kadar prideta znanost in tehnika na dati s kako takšno novo neverjetno in nepričakovano iznajdbo, ki prinaša V6em koristi, se niti nihče več ne čudi temu in že se je začno drug za drugim, kakor je pač komu mogoče, posluževati. Zdaj si pa učenjaki že belijo glave, kako bi se po mili volji dalo spremeniti tudi podnebje na naši celini Evropa je sicer upoštevanja vredna celina, ima pa to slabo stran, da jt,f]St«imi ponekod le malo prehudo mraz. Človek bi rad videl, da se podnebje ne bi tako menjavalo, da bi bilo stalno milo in da bi bil v tem oziru na zemlji večni raj. Skandinavske dežele na primer, zlasti pa še vzhodne evropske dežele, kakor je Rusija, imajo izredno hude zime, o katerih 6e zdi, da pač niso bile vredne velikega napredka, ki ga je prineslo na vseh poljih dvajseto stoletje! Sneg, led, toliko in toliko stopinj pod ničlo, to je pač nadloga, nad katero bi se lahko že spravila tehnika sedanjih 'časov. In glejte, zdaj že izpovedujejo na pristojnih mestih, da je tudi to vprašanje rešeno! In to govore z resnostjo, o kateri človek ne bi mogel dvomiti. Velika »naravna centralna peč« Ce spregovorimo v jeziku tehnikov, bi se to z drugimi besedami reklo, da je danes človek zmožen spremeniti podnebje v Evropi. V ta namen bi zadostovalo, če bi le spremenili smer toplega Zalivskega toka, torej toka, ki prihaja iz toplih voda Mehiškega zaliva in teče v smeri proti severovzhodu in obliva zahodno in severno Evropo ter tja prinaša milo morsko f>odnebje. Zalivski tok je naravna yelika centralna peč«, ki ogreva zahodno in severno Evropo ter povzroča, da na Norv^kem na primer ni tako hudega mraza, kakor pa je na Gronlandiji, in da Anglija in Irska uživata dosti milejše podnebje, kakor pa na primer Vzhodna Prusija in Rusija. Ce pa bi vsaj nekoliko razširili Rokavski preliv — piše poročevalec >CE« iz finske prestolnice — vsaj toliko, da bi topli Zalivski tok nemoteno nadaljeval 6vojo pot proti vzhodu (seveda bi bilo treba pri tem izkopati primeren prekop med Severnim in Baltiškim morjem), bi ta tok, ki v sedanjo zahodno in severno Evropo prinaša tako milo vreme, lahko prišel tja do finske obale na vzhodnem koncu Baltiškega morja, torej tudi do estonske obale in severozahodne Rusije. Na ta način bi zalivski tok vjeli v veliko naravno vrečo Baltiškega morja. S 6eboj pa bi v te dežele prinesel blagodati milega podnebja, kar bi se tod še prav posebno poznalo, ker je zdaj tam pozimi res malo prehudo mraz. Da bi delo še bolj izpopolnili, pravijo učeni tehniki, bi bilo treba zvezati Finski zaliv z Oneš*kim in Ladoškim jezerom, ta dva pa z Belim morjem po širokem in globokem prekopu, ki bi vanj od zahodne strani prihajal topli Zalivski tok. Posledica tega bi bila, da bi se v Vzhodni Evropi povprečna zimska temperatura zelo zvišala, kar ne bi imelo blagodejnega vpliva 6amo na človeka, temveč tudi na rastlinstvo in živalstvo, V notranjščini Rusije bi bilo treba ustvariti velika umetna jezera, predvsem tako, da bi vanje zlivala Volga vodo, kadar se tajata sneg in led. Ta jezera bi tudi dokaj pripomogla k temu, da bi temperatura ostala precej stalna in ne bi delala med zimo in poletjem prevelikega skoka. Služila bi — če se tako izrazimo — kot nekake »zaloge poletne toplote«. Vse (o so, kakor si vsak lahko predstavlja, silno drzni načrti, a kljub temu lahko trdimo, da 6pričo velikih pridobitev sodobne tehnike ni6o tako neizvedljivi. Imperijalistični načrti Amerike Buenos Aires. 21. oktobra, s. Neodvisni listi v argentinski prestolnici se bavijo z govorom, ki ga je ameriški mornariški minister imel pred učenci mornariške šole v New Hampshiru, ter pripominjajo, da predsednik Roosevelt ne more biti preveč zadovoljen z brbljavostjo svojih ministrov. Knox je namreč j>ojasnjeval mornariški načrt Združenih držav za leto 1943 ter dejal, da se bodo lotili zgradbe mornarice, ki bo po številu in sili enaka angleški in ameriški mornarici pred vojno. Razlagalci pravijo, tla minister Knox ni mogel z večjo brezobzirnostjo prikazati washingtonske težnje, da bi Angliji vzeli pomorsko prvenstvo ter jo čedalje bolj izrinili z raznih morij in tržišč na ameriški celini. Tak politični namen so Združene države imele že od vsega po-četka te vojne, a doslej so previdno o tem molčali, da ne bi vznemirjali angleškega javnega mnenja. Zdaj pa je minister Knox jasno prikazal imperialistično voljo svoje dežele ,ki teži za popolnim gospodstvom nad celino. Anglija, tako pravi člankar, gotovo ne bo preveč zadovoljna s Kmoxovimi izjavami. A niti ugovarjati ne ho mogla, kakor sta storili Argentina in Cile po nesramnih grožnjah Summerja Wellesa. HENRIK SIENK1EVVICZ ROMAN V SLIKAH « 1 53. Hilon je Viniciju povedal, kaj je zvedel. Dejal je, da je sužnju obljubil denar za odkup sina in da ga mora zvečer nesti v tisto shajališče. Vinicij mu ni dosti zaupal, zato se je ogrnil z vojaškim plaščem ter krenil za njim in za dečkom, ki je nosil denar, proti reki. Skril se je za stebrom v pristanu ter čakal, kam bosta zavila in kaj bo videl. rm t m 54. Spodaj ob vodi je množica ljudi nosila kamenje s splava in ga skladala na breg. Hilon se jim je približal ter začel govoriti z nekim starcem, ki se mu je potem zgrudil k nogam. Drugi so ju obkolili, ko so slišali sužnjev krik in videli, kako je Hilon dal starčku mošnjo z denarjem. Potem so pokleknili še vsi drugi, Hilon pa je naredil nad njimi velik križ. Vinicij je videl, da je Hilon govoril resnico. Vrnil se je domov in Hilon mu je povedal, da bo sčasoma zvedel vse in Ligija bo spet njegova. In Vinicij je spet začel kovati načrte za novo življenje z njo, ki mu je bila vse na svetu. 100.000 žensk v nemški železniški službi Berlin, 21. okt. s. Kakor poroča uradni list nemške delovne fronte je pri nemških državnih železnicah zdaj zaposlenih 100.000 žensk. Ob začetku vojne so železnice zaposlovale 16.000 žensk. 4 letni otrok, ki popije 15 litrov vode na dan Čudno bolezen je dobil nek štiriletni otrok iz Budimpešte. Pravijo, da ga muči stalno silna, nejjogasljiva žeja in da popije V6ak dan 14 do 15 litrov vode. Doslej se zdravnikom še ni posrečilo razvozljati te nenavadne uganke. Ukrepi za povečanje državnih dohodkov v Ameriki Buenos Aires, 19. okt. s. Iz Washingtona poročajo, da je komisija zastopnikov ameriške zbornice in senata včeraj razpravljala o načrtu za nov davčni zakon, s katerim naj bi se državni dohodki v letu 1942 pomnožili za 8 milijard dolarjev. Komisija je odobrila predlog, cigar glavno določilo je odtegljaj 5 odst. od mezd tistih delavcev, ki zaslužijo na teden več kot 12 dolarjev. Razen tega so sklenili, naj se. začne s preučevanjem načrta o uvedbi obvezne šteri-nje. Nazadnje je komisija razpravljala o novih taksah v znesku 65 milijonov dolarjev. Vroča, nemirna Indija Indija narobe Bombay Sedaj v Nemčiji sneži ali v najboljšem primeru skuša hladen predpomladanski sončni žarek prebiti zastor rožastih oblakov. Naravnost osvežujoče je (»omisliti na na to, med tem ko veliki ventilator nad mrežo za moskite osvežuje strašno vročino; naša edina skrb je kako dobiti ledeno vodo. Moj soigralec za šah ima danes svoj malarijski dan. Od mojih ostalih znancev baranta eden z nekim indijskim veletrgovcem za rabat (ki je tod mnogo važnejši kakor osnovna cena), drugi ima >bombajsko mrzlico«, tretji pa se je vrgel v vrtinec velemesta, tako da je šel v enega izmed štirih kinov. Ostal bom torej sam... Ko sem v svojem premišljevanju prišel tako daleč, me je prekinilo kričanje nekega moškega, ki se je sjjodtikal nad mojim spa-vajočim boyem. Boy je skušal braniti vrta; ker j>a je to delal s svojo prirojeno lenobnostjo, so bila vrata vdrta in nek temnokoži gentleman je planil v sobo. Ni se menil za mojo skrajno jjomanj-kljivo obleko, ampak je takoj sedel in rekel: »Sem reporter Indian Daily Mail in želim imeti intervju z znamenitim nemškim pisateljem.« >To mora pač biti pomota v naslovu,« sem se branil v tem, to sem lezel pod platneno odejo (kjer pa je bilo tako vroče, da •eni raje premagal svojo sramežljivost). Toda gospod je slekel svoj suknji©, potegnil iz zepa svoj svinčnik in me vprašal: »Zakaj ste prišli v Bombay?« , »Na to mi ni lahko odgovoriti,« sem mu priznal. »1 n tem noram iui*liti na neko pesem, ki jo je vedno pela moja pestunja: Sprevodnik, sprevodnik, kaj si naj>ravil, da sem prišla na Dunaj namesto v Berlin!« Prav za prav sem hotel iti v Colombo. Ko sem bil v Adenu iu sem čakal na svoj parnik, je bilo tam strašno vroče in samotno Tedaj sem videl bataljon škotskih vojakov, ki so se vkrcavali in sem vprašal nekega Angleža, ki je prav tako čakal kakor jaz: »Zakaj so vojaki tako veseli?« Mož me je čemerno pogledal in odgovoril: »Ko se boste vi rešili Adena, boste tudi vi veseli!« »Vidite, gospod tovariš, to je bilo ob 9. uri dopoldne, in ko je ob 8. zvečer peljala mimo »Cracovia« v Bombay, sem se takoj vkrcal in sem pel kot škrjanček. Ali poznate Adeno?« Ni mu prijalo, da sem pogovor zaokrenil. Prosil me je, naj rjiu prej j>ovedano pesmico svoje pestunje zapišem v materinščini, in ker se me je polotila nagajivost, sem mu jaod to pesmico napisal še dva verza neke druge nemške narodne pesmi. Mislil sem, da se ga bom s tem rešil, pa sem se pošteno zmotil. Spraševal me je naprej: »Koliko čaa ste v Indiji?« »Prav kratek čas; toda vi to veste gotovo boljše kakor jaz.« Mož je imel srce iz kamna. Spraševal je še kar naprej: »Kaj je napravilo v Bombayu na vas največji vtis?« »Grant Roat«, sem rekel po pravici, toda prehitro. Poročevalec Indian Daily Maila je globoko zardel. Grand Road je namreč ljubezenska četrt Bombaya in najbolj zaničevan mestni predel za slehernega domačina. Toda tudi najzanimivejši. Če si daš ščijialnik za perilo na nos, lahko hodiš tam okoli ure dolgo med čarovniki, indijskim gledališčem, branjevci, zvodniki in med malimi hišami v katerih čakajo za zamreženimi okni na pijane mornarje Jap>onke, Indijke, Zamorke, dekleta slonokoščene barve res lepa — iz Kašmirja in kot kakao rjave Malajke. Dih Indije, kakor si jo predstavljajo naši liriki, veje po vsem Grant Roadu, v čigar lesenih hišicah so naprodaj naivne in pri tem zelo raznovrstne pregrehe. Ukaželjni mladi Indijci imajo navado, da pazljivo opazujejo skozi špranje. Toda v evropejski četrti Bombaya tako imenovanem Fortu, Grant Roada niti omeniti ne smeš. Fort je namreč prav tako pretirano občutljiv kakor dolgočasen. Njegov gigantsko velik, bahat hotel »Taj Mahal« ima na sebi nekaj zaprašene brezčasovnoati kakega zgodovinskega templja samo s to razliko, da tod obožujejo lepe okrogle kipe, tam pa koščene Angležinje. Šest Evropejcev, ki pridejo v Bombayu na eno Evropejko, jo neprestano omrežujejo s počasnim in obrednim nagovorom, ki je približno takle. »Kako se počutite danes?« »Hvala, prav dobro; samo malo vročine imam, komaj 38 stopinj.« »Tudi jaz sem pojedel danes 2.8 gramov kinina. Z jutrišnjim dnem bom poizkusil z injekcijami.« »Kam se boste odpeljali za časa monsuma?« »Verjetno v Kandy. In Vi?« Ne, v Grant Roadu je zabavnejše in bolj osvežujoče. Toda tak Anglež bi si pustil raje izvrtati luknjo v koleno, kakor da bi govoril o njem. Bilo je naravnost porazno, da sem ga omenil. Tako me je vprašal moj gost strogo in vsiljivo: »Mislite pač na stolpe molčanja, ki stoje nedaleč od te gnusne ulice?« »Da,« sem se umaknil, kajti pri 42 stopinjah v senci sem se bal prepira. »Prav nanje sem mislil.« Vprašal me je tudi kaj mislim o Rabindranathu Tagori, zanimala ga pa je tudi moja sodba o bliskovito hitri poročevalski službi Indian Daily Maila. Nazadnje je vprašal: »Kaj mislite o gibanju za neodvisnost Indije?« Pri tem vprašanju pa sem se uprl. »Nimam prav nič veselja kaj misliti o tem. Ali vidite ob papirnata zamaška zgoraj na stropu, naravnost nad mizo? Z njima sem zamašil obe odprtini, od katerih je prva za prisluškovanje in druga za ogledovanje. Dam 'nekaj na angleško tajno policijo. Pravijo, da je najboljša tovrslna organizacija. Vem sicer, da odstranjuje neljube Evropejce I. razreda, zato da Indijci III. razreda ne bi videli, da so tudi belo-kožci lahko kaznovani. Bolj si želim odpotovati na Ceylon, kakor pa da bi me jx>slali domov. Ali naj mar svojemu boyu pomagam k napitnini, ki mu jo bo plačala Civil intlelligence service?'? Zdelo se mi je, da je moj obiskovalec izčrpal listo svojih vprašanj. Pustil me je v strahu, ki sem se ga rešil šele, ko sem dobil »Indian Daily Mail« še od istega večera. Tam je stalo zapisano, da je »znamenit pisatelj« navdušen nad Indijo. Poleni sta sledila oba verza in moja izjava, da sem presenečen nad moderno poročevalsko službo »Indian Daily Maila«. In kar se še da jiosneti iz moje izjave: »Nikdar nisem smatra! za možno — in tudi v Evropi je brez primere — da velja časopis s pomembnostjo »Indian Daily Maila«; samo en novčič, čeprav obsoga včasih 20 strani in je o