Posamezna številka Dii» 1—. Poštnina plačana v gotovini. STE V. 52. V LJUBLJANI, sreda, dne 1. aprila 1925. LETO II. NARODNI DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 18. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Izenačenje davkov. Dvanajstine odglasovane v odsotnosti opozicije. Je inenda naša specialiteta, da je treba tudi najbolj razumljive stvari še posebej dokazovati. Po ustavi, po človeški pameti in z ozirom na blagor države je samoposebi razumljivo, da plačujejo vsi državljani enake davke in da so pravice vseh državljanov enake. Le pri nas ostaja to načelo neizvedljiva želja. V začetku ujedinjenja smo vsi smatrali za naravno, da od vojne izropana Srbija uživa davčne ugodnosti in da se ji pomaga z denarjem prečanov. Dosledno temu nazoru ni bilo odpora niti proti temu, da se je sicer popolnoma samolast-no — prisodila vsa vojna odškodnina Nemčije Srbiji, aočim so se vojni dolgovi prepustili tudi prečanom. Toda Srbija je vedno bolj gospodarsko napredovala in ko so se kljub temu vsi davki Srbije raztegnili tudi na Slovenijo, v Sloveniji veljavni davki pa so ostali privilegij Slovenije, je pričel proti taki finančni politiki rasti odpor. Toda ta odpor bi bil le malenkosten, da niso prišli v poštev še novi momenti. Vse avtonomno premoženje Slovenije je odpadlo, denar iz poštnega zavoda se je vedno boij centraliziral v Beogradu, pričele so se delati težave naši industriji, ker j® na meji, kakor se je reklo, prišla je trošarina, prišli so drugi novi davki, ki so iztirjavali v Sloveniji z vso natančnostjo, v drugih pokrajinah pa ne, skratka, vsi dogodki so naravnost silili Slovence, da so vsi brez izjeme napisali na svoj prapor kot svojo kardinalno zahtevo: izenačenje davkov. In tudi samostojno demokratska stranka! Včeraj pa so bile odglasovane dvanajstine, kjer je bila prvič po volitvah prilika, da se izvrši izenačenje zakonov. oda Slovenija je danes razočarana bolj ko kdaj preje. Niso Slovenci tisti, ki bi zahtevali od države nemogočih stvari in tudi tisti naivneži niso, ki ne bi vedeli, da more dr-zava živeti le, če prejema davke. Končno Pa tudi niso Slovenci tisti slabi gospodarji, ki bi zahtevali od države, da izda več ko pa prejme. Nasprotno, ravno Slovenci hočejo, da so državni izdatki kriti in da se ne izda več, kakor pa se sme In zato Slovenija za milijardne naknadne kredite nima zmisla, ker ve, da dela tako samo slab gospodar. Zato niso bili Slovenci nikdar proti davkom kot takim, zato niso ugovarjali niti proti povišku davkov, zato so resig-nirali na 20 odstotne odtegljaje pr; žigosanju bankovcev in se udali tudi v relacij0 1:4. Nikdar pa Slovenci ne bodo opustili zahteve po izenačenju davkov, ker zatajiti bi morali svoje najsvetejše ču-£ vo) ki je globoko zapisano v srcu vsa-ega Slovenca: čustvo pravičnosti. “ ° lzenaeenje davkov kardinalna zahteva Slovencev jn finančni zakon, ki te zahteve ne upošteva, je za Slovenijo nesprejemljiv. Ne zahtevamo nemogočih stvari in zavedamo se, da je popolno izenačenje davkov že vsled pomanjkanja kredita v Srbiji za $olgo dobo let neizvedljivo. Toda pričetek je treba narediti in v dva-najstinah ta pričetek ni storjen in zato so dvanajstine v svoji osnovi napačno zasnovane. Ce se je moglo v dvanajstinah, ki so 28°lj finančni zakon, pooblastiti prosvetnega ministra, da izda enoten šolski ia-on. potem se je pač moglo pooblastiti udi finančnega ministra, da izdela na-zakona za izenačenje davkov in da Beograd, 1. aprila. Seja narodne skupščine se je nadaljevala popoldne ob 16.30. Prvi je govoril v debati o dvanajstinah Voja Veljkovič (demokr.). Njegov govor je bil stvaren in strokovnjaški. Veljkovič prične opisovati najprej okol-nosti, v katerih je bil donešen zakon o dvanajstinah. Kritizira zlasti, da so v ta zakon vnešeni razni drgi zakoni, ki prav za prav ne spadajo v njega, kakor n. pr.: stanovanjski zakon, prisilna poravnava itd. Ti zakoni so zelo važni in vlada jih je vstavila v dvanajstine radi tega, da jej ni treba onih posebej razpravljati. Narodna skupščina bi morala imeti neko kontrolo nad delom vlade. Pri vseh teh kreditih bi moral biti označen tudi vir, iz katerega se nameravajo pokriti izdatki. Vse kredite bi morala odobriti narodna skupščina. Zakon pravi, da blagajna ne sme izplačati kreditov, ako jih ni odobrila narodna skupščina. Skupščina bi morala o vsem tem zahtevati obračun tako od vlade, kakor tudi od posameznih ministrov in ti bi morali navesti vire, s katerimi nameravajo kriti izdatke. Finančni minister je predvidel velike deficite, za katere bi bilo treba najti pokritja Dosedaj pa ni garancije, da bi bili pokriti vsi izdatki. Minister je obrazložil potrebo kreditov in pri tem naglašal, da rabi kredite za gradnjo železnic, ter je na ta način hotel angažirati skupščino, da glasuje za te izdatke. Jaz sem prepričan, da bo finančni minister pri bodočem budžetu prišel na dan z novimi davki in z novimi dohodki, da bi s tem dosegel ravnotežje proračuna, ali pa bo izkazal velik deficit. Taka finančna politika, ki gre v deficit, ne more biti naša politika. Raditega se mora voditi politika štedljivosti. Govornik izjavlja, da bodo 011 in njegov klub glasovali proti proračunu. Za Veljkovičem je govoril dr. Andrej Gosar (SLS), ki kritizira dvanajstine, ker je v njih Slovenija zapostavljena. Pravi in dokazuje, da SLS ni klerikalna stranka, marveč najliberalnejša stranka v Sloveniji. Ta zakonski načrt pa dokazuje, da Slovenci niso ravnopravni faktor v tej državi. Nato je govoril dr. Gosar v čisto ekstr*emnem plemenskem duhu. Mi spoštujemo svojo narodno indivi-dualiteto. Ako so Srbi in Hrvati en narod, da je to'njih lastna zadeva. Slovenci pa, da nikakor niso z njimi en narod in zato zahtevajo ravnopravnost v tej državi, in to ne samo politično, ampak tudi gospodarsko. Mi hočemo, da ta država procvita. To pa se more zgoditi samo po sporazumu. Govor dr. Gosarja je naravno izzval viharne incidente. Nato je govoril dr. Lorkovič v imenu hrvatskega seljačkega kluba. Naglaša veliko važnost in pomen pravice parlamenta glede votiranja budžeta. To je prva stvarna pravica parlamenta in njegovo največje sredstvo za obrano narod- nih pravic pred vlado. Parlament mora imeti ne samo pravico, da proračun voti-ra, marveč tudi možnost, da ga prouči. Vlada se je zavedala, da proračuna ne bo mogla spraviti skupaj, pa je donesla dvanajstine. Toda morala je dati prilike parlamentu, da dvanajstine prouči. Finančni odbor je bil sklican predvčera-njim ob 11., ob 10.20 pa je šele sprejel finančni odbor besedilo dvanajstin. Kakor moremo videti, to ni zakonski načrt o dvanajstinah, ampak o naknadnih kreditih. V dvanajstinah pa je še cel niz novih zakonov. — Ni lepo od finančnega ministra, da zahteva, da se ta osnova prouči v 24 urah. Poleg tega je vlada v poslednjem trenutku donesla nebroj novih predlogov. Tako je dejansko stanje stvari in nikakor ni dolžnost vlade, da na ta način izigrava pravice parlamenta. Proračunsko vprašanje je politično vprašanje in vprašanje zaupanja do vlade. V svojem in v imenu kluba izjavljamo, da bomo glasovali proti tem dvanajstinam, ker v sedanjo vlado nimamo dovolj ali bolje rečeno prav nič zaupanja. To pa največ radi tega, ker je sedanja vlada razširila obznano nad HRSS, dejansko nad hrvatskim narodom. Ta vlada se je pri volitvah poslužila vseh sredstev nasilja in falsifikacije. (Desnica protestira). Svojega nasilnega stališča ni vlada spremenila niti po izjavi Pavla Radiča. Ona v stvari principijelno ni spremenila ničesar. Še danes stoji HRSS pod pritiskom nasilja, katerega vlada še vedno izvršuje. (Kobasica: Kake interese pa imate, da brskate po tem?) Govornik: Mislim, da vlada ne bi smela tako delati in postopati, zlasti pa ne po Radičevem govoru. Stranke opoz. bloka so šle na volitve s parolo sporazuma in na podlagi tega bi se moral rešiti spor med Srbi in Hrvati. Stranke bloka sporazuma stoje na programu, katerega je prečital Davido-vič v skupščini. Prva točka programa je, da je država SHS monarhija, osnovana na ustavnosti, parlamentarizmu in popolni demokraciji. (Prepir na desnici. Radikali vzklikajo: Ni več angleški tip. Prepir. Kobasica: To je samo druga po-polnjena izdaja.) Govornik: Blok se je v tem smislu sporazumel o obliki države in če se govori o monarhiji SHS, potem se vedno misli le monarhijo z dinastijo Karadjordjevičev na čelu. (Levica ploska.) Program bloka narodnega sporazuma je ustvarjen v imenu večine naroda. Ako imate sedaj vi večino, to morate pripisati ne volji naroda, marveč tehniki volilnega zakona. Levica ploska. Govornik nadaljuje: O tem bi bilo treba v bodoče voditi računa in večina ne bi smela tako postopati, dokler sodišče ne izreče svoje obsodbe. To vprašanje je na dnevnem redu in vlada ga ne sme zavreči. Proti stališču, ki ga je vlada zavzela proti HRSS najodločnejše pro- pomenijo dvanajstine vsaj v eni točki napredek. Toda niti ta minimum ni storjen in v dvanajstinah je slovesno pokopano načelo o izenačenju davkov. To je glavna napaka dvanajstin in zaradi tega so najhujši udarec za Slovenijo. Kdor pa je drugega mnenja, naj podpira mladine še naprej in ti bodo poskrbeli, da bo za Slovenijo izenačenje davkov na dnevnem redu le ob volitvah. Generalna direkcija poštne hranilnice v Beogradu nam je poslala sledeč uraden popravek: 1- Ni res, da je za tuk. podružnico kupljena hiša Jadransko - podunavske banke nasproti pošte, res pa je, da ta hiša od poštne hranilnice ni kupljena. 2. Ni res, da poštna hranilnica v Ljubljani ne bo zidala lastnega novega poslopja, ampak je res, da je bo zidala na že kupljenem stavbišču pri Narodnem domu. testiramo. Mi ne moremo votirati vladi dvanajstin. Dr. Lorkovič nato v daljšem govoru iznaša dokaze za to, da je politika vlade centralistična in nepravična. Tako postopanje je imenovati ekgploatacijo. Nato je govoril Janjič o dvanajstinah. Seja je bila prekinjena ob 20. in se je nadaljevala ob 21.45. Govoril je najprej Pribičevič. Med drugim je dejal, da bo odstavil vsakega učitelja, ki bo učil de-co, da smo trije in ne en narod. (Prepir.) V besedo mu vpadajo zlasti klerikalci. Paleček zahteva njih izključitev, toda s svojo akcijo nima uspeha. Pribičeviču so odgovarjali Lorkovič, Gosar, v imenu muslim. Ajanovič, Vujič, ki je izrazil vladi nezaupanje. Kra-jač kritizira dvanajstine, Pušenjak pa prečita v imenu celokupne opozicije izjavo, v kateri prepušča v polni meri vladi, da sama s svojo večino izglasuje dvanajstine, da pade tako na vlado vsa odgovornost za tako »nacionalno« politiko v državi. Opozicija zapusti nato dvorano. Nato izvestitelj vladnih strank Oto Gavrilovič kritikuje delo opozicije. Njegove proteste prekinjajo radikali in končno ga nihče več ne posluša. Polem so glasovali. Glasovalo je baje 157 poslancev, čeprav jih toliko ni bilo v dvorani. Sploh pa je bilo glasovanje zelo familijarno. Seja je bila končana ob 3.15 zjutraj. Prihodnja bo sklicana pismeno, najbrž 28. t. m. Med tem časom pa bo delal zakonodajni odbor. POMEMBNOST LORKOVIČEVEGA GOVORA. Beograd, 1. aprila. Vse politično živ-| ljenje je bilo včeraj koncentrirano na de-: bato o dvanajstinah. Vlada in opozicija sta imeli več konferenc. Šefi opozicije j so sklenili, da zapuste narodno skupščino po končani debati v principu. Govor dr. Lorkoviča, ki je bil mnogo ostrejši od govora Pavla Radiča, je izzval veliko zanimanje. Govoru pripisujejo poseben ’ pomen. Kralj je včeraj sprejel v avdijenci j predsednika narodne skupščine, ki je nato posetil min. predsednika Pašiča. jv Zagreb, 1. aprila. Včeraj je bil aretiran dr. Srkulj, bivši načelnik mesta Zagreba. Policija ga je zaprla za 14 dni radi nedovoljenega nošenja orožja. POLK. JURIŠIČ - MRTEV. Beograd, 1. aprila. Včeraj so našli ubitega bivšega urednika »Preporoda« in člana Orjime Sturm-Jurišiča mrtvega. Domnevajo, da je izvršil samomor. Pri njem so našli neki list, ki pa je še tajen. DR. GESSLER KANDIDAT DESNICE? j Berlin, 1. aprila. V levorepublikanskili krogih je nastala precejšnja vznemirjenost, ker vedno bolj narašča med desničarji tendenca, da se pri drugem glasovanju ne kandidira več Jarresa, temveč vojnega ministra dr. Gessler-a. Ker pripada dr. Gessler še vedno demokratski stranki, bi prišla demokratska stranka z Gesslerjevo kandidaturo v zelo neljub položaj in bi bila zmaga kandidata desnice skoraj zagotovljena. Na kandidaturo Gessler-a je centrum že pristal. Tudi nemški nacionalci in ljudska stranka so za Gesslerjevo kandidaturo. Samo Stre-! semann se tej kandidaturi upira iz osebne antipatije do Gesslera. • >Vorwarts«, glasilo socialnih demokratov, se odločno izreka za skupnega .republikanskega kandidata in je zato verjetno, da pride do sporazuma. Dvanajstine. Trboveljska družba V nedeljo zjutraj, četrt ure pred pričetkom seje finančnega odbora, je bila razdeljena med člane finančnega odbora 34 strani velike osmerke obsegajoča knjiga o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij. Poslancem je bila tako odvzeta vsaka možnost, da bi novi finančni zakon preštudirali in mogli so samo knjigo prelistati in že so morali glasovati. Da tako postopanje ni v skladu s parlamentarnimi običaji, je nesporno. Če bi bile sedanje dvanajstine samo mehanično podaljšanje prejšnjega proračuna, bi bila taka naglica vsaj deloma upravičena. Toda nove dvanajstine so čisto nov finančni zakon in ž njimi se uvajajo novi davki in dajejo vladi pooblastila, ki ji ne pripadajo. Vrhu tega pa je v dvanajstine še vpleten zakon o naknadnih kreditih in vlada si je tako pridobila potrdilo, ki bi ga drugače mogla dobiti le po nevarni in za njo zelo mučni debati. Homogena radikalna vlada je prekoračila proračun za približno 1200 milijonov dinarjev. Sedanja vlada ga je prekoračila že za celih 1.985,081.004 dinarjev. Vsi vemo, da je bil proračun prekoračen predvsem vsled volilnih izdatkov vlade in da v redno poslujočem parlamentu vlada za take naknadne kredite ne bi dobila odobrenja. Pri nas pa se seveda to ne bo zgodilo in skupščinska večina bo mirno odglasovala dvanajstine in dala s tem vladi pogum, da v bodoče prekorači proračun še v večji meri. Ne čudimo se navsezadnje, če ,so srbski poslanci pripravljeni tako mirno odglaso-vati dvanajstine, vsaj te niso tako posebno hude za Srbijo in vsaj na drugi strani dobi Srbija od novih davkov zelo veliko, kakor se bo mogel prepričati vsak naš bralec. Toda čisto druga je stvar pri prečanskih poslancih in še posebej pri slovenskih. Slovenija je že danes tako obdačena, da skoraj bolj biti ne more in v Sloveniji se davki iztir-jujejo s tako neizprosnostjo, da plača Slovenija redno več davkov, kakor pa je po proračunu predvideno. Zato bi pričakovali, da bi slovenski poslanci pošteno nastopili v obrambo Slovenije, pa smo se v tem oziru bridko razočarali in listi mladinov celo pišejo, da so dvanajstine dobre in da so proti dvanajstinam samo demagogi. Kako grda laž je ta trditev mladinskega »Slovenskega Naroda«, naj pokažejo sledeče številke: V vsem se dovolijo z dvanajstinami za štiri mesece izdatki v višini 4.085,038.771 dinarjev. Novi krediti so med drugim dovoljeni za povišanje dnevnic poslancev 3,804.177 dinarjev, ustanovitev muzeja kralja Petra v Beogradu 150.000, za odkup hiše zavarovalnega društva »Arhiv« v Beogradu 500.000, pripravljalna dela za ustanovitev trgovske visoke šole v Beogradu 70.000, odkup zemljišča za gimnazijo v Kragujevcu 200X00, za ustanovitev tehnične fakultete v Beogradu , (prvi obroVj 3,000.000, pomoč jeruzalemske- i mu patriarhu za vzdrževanje starih srbskih samostanov 147.000, za zaupne policijske posle 1,000.000, leteče čete (nova postavka) 800.000, uveljavljenje pravega zakona o ustroju vojske in mornarice 3,400.000, dispo-zicijski fond zunanjega ministra 2,750.000, direkcijo slobodne cone v solunskem pristanišču 1,500.000, načrte zn nove zgradbe ministrstev v Beogradu 5,000.000, nakup zemljišča za zgradbo uradniških stanovanjskih poslopij v Skoplju in Beogradu 2,000.000, zgradbo stražarnic na meji 1,000.000, vzdrževanje serološkega zavoda v Belju 170.000. vzdrževanje ambulante proti legarju v Belju 150.000, naknadne kredite vojnega ministrstva 119,852.920, gradnjo novih železniških prog 9,333.334, popravo železniškega voznega parka 31,210.567, železniško centralo v Nišu 616:667, telefonski in brzojavni material 900.000, dozidavo trgovske akademije v Beogradu 500.000 fiziološko h>shdoški inštitut na beograjski univerzi 5,000.000, m terno kliniko v Beogradu 2,500.000, anatomih inštitut v Beogradu 2,500.000, dozidavo .nunicijske tovarne v Kragujevcu 50,000.000, državne ceste 50,000.000 Din, za invalide 150,000.000 Din itd. Velikanske vsote treba odplačati za razne leteče račune, kar je zopet vse v zvezi z volilnimi dogodki, ko se je z državnim denarjem agitiralo za stranke. Za izplačilo dra-ginjskih doklad upokojencem je določenih 153,797.538 Din, za draginjske doklade orožnikom 78,400.000 in za draginjske dodatke invalidom (kar bo predvsem v korist nepre-čanskih kraj'ev) 150,000.000 Din. Predvideni so tudi krediti za razne mo- ’ slove, od katerih pa se ne nahaja niti eden v Sloveniji. Za nove ceste so dovoljene velike vsote, od vseh teh cest ni niti ena v Sloveniji. Od novih prog dobi v Sloveniji le proga Ormož—Murska Sobota državni prispevek, dočim sta šentjanška proga in zveza Slovenije ^.morjem pozabljeni. r Par določb: % V krajih, kjer se določa davek podjetjem, S ki so obvezana polagati račune po svoji rentabilnosti, se za vračunanje rentabilitete ne ozira na občinske in državne davke. S tem se davki dejansko znatno povišajo. Podjetja, ki so obvezana na javno polaganje računov, morajo na zahtevo finančne oblasti predložiti vse svoje knjige in račune. Organi finančne oblasti, ki izvrše pregled, so pri tem obvezani čuvati največjo tajnost. Toda, če izklepetajo gotove stvari? Kdo povrne škodo podjetju? Oblastne, okrožne in okrajne doklade, če znašajo več kot 10% državnega davka, more dovoliti samo 'finančni minister in enako občinske, če presegajo 300%. Centralizacija napreduje tudi v tem oziru. Novi davki. Invalidski davek se poveča za 100 odstotkov. Vsi ročni delavci, brez ozira na delo, ki ga vrše, plačajo, če niso nastavljeni od države, 2 odstotka svoje donosne plače kot davek. Podjetniki jamčijo za ta davek. Obresti za neplačane davke se določijo na 12 odstotkov. Od 1. aprila dalje se bo pobiral poseben davek za komoro po členu 242. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice v višini enkratnega iznosa invalidskega davka. Da pa se bodo davki v Sloveniji tudi točno plačevali, zato bo poskrbljeno, kakor je tudi gotovo, da se bo v Srbiji še naprej trpelo, da ne plača bogati Beograd niti onih 2 in pol miljjona dinarjev davka na vojne dobičke, ki so mu predpisani. Dvanajstine pa prinašajo še drugo zakono-dajnsko pikantnost. Tako se pooblašča prosvetni minister, da z odobrenjem ministrskega sveta izvede enoten šolski načrt za vse šole. Kako pride tako pooblastilo v finančni zakon, je uganka, ki jo morejo rešiti pač samo v ministrstvu g. Pribičeviča. Dvanajstine so tako dejansko nov prora-čun, ki se od rednega razlikujejo samo v tem, da so bolj površno sestavljene in da veljajo le za štiri mesece. Imajo pa še eno posebnost. Navadno pomenijo dvanajstine, ker ne vsebujejo nobenih izrednih izdatkov, precejšnje prihranjen je denarja, nove dvanajstine so tudi v tem pravila prelomile. Posebej pa je treba poudariti antisocialnost novih davkov. Uvajajo se davki, ki zf' denejo najširše sloje in zlasti je 2% davek na plače ročnih delavcev soeialen škandal. V tem oziru nastopa francoska vlada, s ka-tero bi se naši predrzni mladini hoteli celo primerjati, čisto drugače in bistvo novega francoskega finančnega zakona je, da uvaja zopet progresivno obdavčenje in ne da vali vsa bremena na socialno slabejše sloje. * » * Vlada »nacionalnega« bloka poklanja za prvi april pridobitnim slojem nove in težke davke Čestitamo vsem onim trgovcem m I privrednikom, ki so tako bogati, da se morejo še naprej navduševati za vladno mladinsko stranko, ki je obljubljala izenačenje davkov, dala pa Sloveniji nov privilegij za plačevanje davkov. bi rada prikrila prave svoje namere z nakupom Slavenske banke. Lansirala je vest, da je plačala Landerbanki po Din 80.— za 1 delnico, ki ima Din 100.— nominale. Sedaj pa bobna po mladinskih in nekaterih drugih listih, da bo odredila »posebno strogo« bilanco pri Slavenski banki. Da je bila vsa ta prodaja delnic samo navidezna transakcija, se ne da prikriti, ker javnost naša ve, da je Landerbanka eden glavnih delničarjev Trboveljske družbe. Torej je v bistvu ostalo vse pri starem. Poznavalci razmer iz mladinskih krogov trdijo, da je notranja današnja vrednost delnic Slavenske banke mnogo manjša, kar je celo razvidno iz borznega tečaja. Če so torej prevzeli delnice po Din 80, se je to zgodilo v prozornem namenu, da bi jih Ljubljanski kreditni banki obesili po čim višji ceni. Pa upajmo, da se jim večina uprave Ljubljanske kreditne banke ne vsede na to past, saj vendar vsak laik vidi, da je po- tem Trboveljska družba dosegla svoj cilj i» z inozemskim kapitalom zavladala nad Ljubljansko kreditno banko. Naj Trboveljska družba po svojih emisarjih še tako slovesno zatrjuje,da bo pometala ven vse mladine, mi ji tega ne verujemo, ker poznamo metode gospodov, ki imajo za kulisami svoje prste vmes. Za nas so cilji te »transakcije« čisto prozorni in nam ni treba šele napisati: Ve-deremo! Mi že danes kličemo zavednim narodnim delničarjem Ljubljanske kreditne banke, naj ne prodajajo svojih delnic mladinski gospodi in njenim agentom, temveč naj jih drže, ker je že sedaj sigurno, da je ogromna večina razumnih delničarjev na strani dosedanje večine Ljubljanske kreditne banke in da bo ta grdi napad na naš največji slovenski bančni zavod sijajno odbit za vselej, če ostane zvestoba večine delničarjev tako trdna, kot se je izkazalo do sedaj. Politične vest!. = Umesten protest. Ljuba Davidovič je podal predsedniku skupščine Trifkoviču pismo, v katerem odločno protestira proti temu, da se niti ena seja skupščine ne vrši ob napovedanem času. S tem se samo maltretira opozicionalne poslance, ki izgubljajo po nepotrebnem čas, ko čakajo v negotovosti na pričetek seje. = Dr. Žaničev nastop. V političnih krogih se mnogo razpravlja o dr. Žaničevem nastopu. Da bi storil dr. Zanič svoj predlog na lastno pest, je le malo verjetno, ker so vsi člani radičevskega kluba glasovali skupno z vladno večino. Dobro poučeni kritiki trde, da je vložil Zanič svoj predlog z namenom, da bi vrgel kandidaturo samostojnega demokrata Demetroviča. Ker pa niso vrgli radikali njega, temveč izbrisali s svoje liste radikala Subotiča, je podal dr. Polič ostavko na svoje mesto. Popuščanje se radičevcem torej zelo slabo rentira. — Točno. »Politika« prinaša karikaturo, ki predstavlja Ljubo Jovanoviča v razgovoru z novinarji. Ljuba Jovanovič pravi, da ima novi tiskovni zakon ta namen, da ne bodo Prosveta- ZBRANI SPISI IVANA CANKARJA Cvetno soboto izide prvi zvezek Zbranih spisov Ivana Cankarja, ki bo obsegal Erotiko prve in druge izdaje. Pesmi od 1892 do 1898 in Vinjete. Uvod in opombe knjigi je napisal Izidor Cankar. V predgovoru pravi nova založba, ki je knjigo izdala: »Minulo je več kot četrt stoletja, odkar je izšla prva knjiga Ivana Cankarja; danes so njegova dela večinoma razprodana. Slovenska javnost je že dolgo želela izdaje njegovih zbranih spisov in Nova založba je ponudbo dedičev, naj bi jih založila, z veseljem sprejela, zlasti ker se je zavedala, da nam je Cankar v sedanjem hipu našega duševnega življenja potreben. Ivan Cankar ni bil samo naš najboljši prozaist, ki je uspešno stopil s svojo umetnostjo v mednarodno tekmo, marveč nam more tudi danes biti učitelj čistega in iskrenega umetniškega dela. Bil je nedosežen mojster slovenskega jezika in je danes in bo ostal večno živa priča njegove moči in milobe, njegove lepote in upravičenosti. V vseh mnogoterih mejah svojega duševnega razvoja je bil vedno isti sovražnik »Evo, vidite! To so pravniki in advokati, pa ne poznajo zakona!« = Zakaj ie zaprt zemljoradniški poslanec Kokanovič? Proti njemu se vodi preiskava zaradi treh stvari. Najprej je obtožen, da je razžalil dva orožnika in Pašiča, ker jim je Ha naslov 99. At. lipolda, At. Reismana \. At »Jutro« je za časa volilne agitacije napisalo v uvodniku sledeče besede: »Cilj napredne jugoslovenske demokracije Da je popolna in neokrnjena avtonomija ljudstva. Do najvišje popolnosti razvita energija naroda, telesna, duševna in moralna. Svoboden in svobodomiseln državljan naj av- toriteto v samem sebi, i lastnim rtivm naj sodi, po lastnih nogah naj hodi, ne ob palicah politikujoče duhovščine ali kogarkoli drugega.« G. prof. Ribarič je pri zadnjih volitvah mislil »z lastnim razumom« ter »hodil po lastnih nogah«. Vse drugo, kar se mu je še očitalo, je izmišljeno in neresnično. To ve vsa mariborska javnost. Toda baš ono samostojnost so mu zamerili gotovi vodilni gospodi iz »napredne jugoslovenske demokracije« tako, da so izposlovali njegovo preme; stitev v južno Srbijo. Zato vprašamo zlasti imenovana gospoda, prvega kot načelmka SDS za mariborsko oblast in povzročitelja Ribaričeve premestitve, drugega kot tolmača samostojne demokratske inteligence in jk>-ročevalca demokratskega časopisja, kako se strinja dejstvo Ribaričeve premestitve c zgo-raišnjimi »cilji napredne jugoslovenske demokracije«? Vprašamo, kdo Vam bo še verjel kdo še veroval v Vaše »cilje«, ako delate drugače, kakor pišejo in govore listi vaše stranke? Ob vsaki priliki povdarjate z besedami svoje »integralno jugoslovenstvo«, ki ne more pričakati, da se izenačijo prilike v državi od Vardarja do Triglava, od Mure do morja. Vsako priliko, pravite, je treba izrabiti, da se i zgladijo nasprotstva med plemeni, zlasti Da da se doseže vsaj možnost sporazumevanja v jezikovnem oziru. Zato je uvedena srbohrvaščina kot obligaten predmet v vseh srednjih šolah, iz katere je treba polagati tudi zrelostni izpit. Tri tedne pa ie opazujemo kako se sprehajajo učiteljiščniki-četrto-letniki in gimnazijci-osmošolci v srbohrvaških urah po — parku, ker v celem Mariboru ni razven g. Ribariča nobenega profesorja, ki bi bil izprašan i* tega predmeta za srednje šole. Trije meseci še ločijo te mlade ljudi od mature. Skoro gotovo bo poslalo kakor lansko leto tudi letos prosvetno ministrstvo za predsednika kakega Srbijanca, ki bi mogel staviti zlasti visoke zahteve iz srbohrvaščine. Kako bodete Vi, g. (fr. Lipola, in Vi g. dr. Reisman, zagovarjali pred učenci, pred starši, sploh pred vso javnostjo možnost, ki ni izključena, da pade pri maturi na gimnaziji in učiteljišča baš iz srbohrvaščine večina kandidatov ne po lastni krivdi, ne po krivdi učiteljev, temveč po krivdi onih, ki so premestili prof. Ribariča.? Kako so vsa ta dejstva v skladu v Vašim stremljenjem po »integralnem jugoslovenstvu? G. dr. Lipold! Storite svojo dolžnost, da ne pride do — represalij, ki ne bodo prijetne ne Vam, ne koristne Vaši stranki! mogli novinarji več reči ministrom, da so 1 °®vn®ga .™la J® ?“ vf?n.° istl sovražnik aferisti, korupcionisti in tako dalje, če nič , h,limbem lazii, sebičnosti m vsake podlo-drugega, potem bo novi tiskovni zakon do ! stl’ Pf1^ slabotnih in veledušmh ljudi, segel to, da bo tisk boljši. - Nato odgovar- ! oznanjevalec idealizma, k, prezira etične jajo novinarji: »Samo ega, da bi bili mi- j kompromise in s svojo vero v bodočnost tu-nistri boljši, mi ne morejo storiti.« offi,5“ES* JSfiS' SUE. * —1 SmTCSS twL»T3 »«*,i W , J M i - P" ® “g?diatJ? * pravi jeni, in jih hočemo objaviti po časov-ker je posl. Kokanovič še vedno zaprt, dasi . * . ’... nJostank„ a se vpdno držati Des_ je njegov mandat potrjen in ga skupščina i nikove J,dnFe' redakciie Tekst smo kliub ni izročila sodišču, mu je zaklical dr. Zanič: J,® ZtfiT ~ — — ... i razlikam in nedoslednostim pravopisa po- pravljali le tam, kjer ga je očividno bila pokvarila piščeva ali stavčeva pomota, a se ga .* drugače nismo dotaknili; s tem smo hoteli ustreči tistim, ki tudi lepo književnost berejo z zgodov. čutom, in izpolnijo pesnikovo na-, _ r, ,. . , . v v , ročilo: »Jaz hočem, da se vse tako natisne TKSUSPv S5llSi^xi0brto™& : kakoT sem napravil jaz, vse do najmanjše ve- j , . OA i * j .j iice.c Izločili pa smo iz zbranih, spisov ne>- dosedaj 30 prič, ki so vse zanikale da bi ; ^okrožene fronte in ona mladostna de-Kokanovič govoril inkriminirane besede , , M =ih ik 8am ni hotel objaviti, ker ,1vn rožnika trdita, da ie Kokanovič £ zdi, da za to izdajo, kakor tudi za izdajo njegove korespondence, čas še ni ugoden.« Naslednji zvezki se bodo hitro vrstili za prvim. Zbrani spisi so tiskani na izvrstnem papirju, so tipografsko krasno izvršeni in opremljeni z reprodukcijami pesnikovih rokopisov. Prvi zvezek obsega nekaj nad 370 strani in stane vezan v polusnje 76 Din, ▼ polplatno 60 Din in broširan 50 Din. Danes v sredo, dne 1. aprila ob 6. uri zvečer vrši se mladinski koncert, katerega priredi orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani. Spored izvaja orkester broječ 60 članov pod vodstvom skladatelja Škerjanca. Na dobrodelnem koncertu na korist Deč-jega in materinskega doma kraljice Marij« nastopi prvokrat šolski orkester Glasbene Matice v Ljubljani pod vodstvom prof. Karla Jeraja. Orkester šteje enajst L vijolin, deset II., štiri vijole, tri čela in dva kontrabasa, ,lnimlll F11VU„................skupaj 30 mladih in navdušenih Matičnih obtožba proti ministru pravde dr. Lukiniču | gojencev, ki so velik del svojega prostega vqled uVinjenia sekvestra z veleposestva : fcasa posvetili glasbeni umetnosti ter se TbUm-Tax\s. To obtožbo bodo v najkrajšem svojim nastopom postavili v službo te ple-Sasu sestavili najboljši pravniki in politiki menite akcije za našo rnladino Na ponedelj-ntitnTHn mor* hiti tako z doku- i kovem koncertu igrajo 5 komadov, med nji- ^ I »1 •»««*»» ročitev dr. Lukiniča sodišču. Nadalje je bilo . godalni orkester. Kot posebno novost pa sklenjeno, da se vloži obtožba tudi proti no- j virno Šantlovo »Molitev« za otroški zbor m traniemu ministru zaradi volilnih nasilij. J godalni orkester. Občinstvo opozarjamo na Končno bo vloženih več interpelacij, tako na ; la koncert, za katerega so vstopnice v pre • • - -• . ... i prodaji v Matični knjigarni. Pevec — Glasilo Pevske *ve*e. Izšli ste tretja in četrta številka letošnjega letnika v enem snopiču. V literarnem delu lista nadaljuje St. Premrl življenjepis in poroča o glas-..■ -m „1,11, benih zaslugah dr. Josipa Čerina, kapelnika pomenijo volitve zmago republikanskih , ke dn(vakp (Uvhue_ Heri Svetel raz- strnnk. »Echo de Pariš« pravi, da je sedanji j q temi; pevec -m razvoi zborovske volilni poraz Ludendorffa ravno tako nua, T,------ . -----x— ki m kot niecrov vojaški poraz leta 1918. = Kurdska vstaia. Kakor da bi se sil Kurdi in Turki »liberalce« in »klerika , tako je niibovo poročanje. Turki poročajo, da so prebili kurdsko fronto, Kurdi pa poročajo o proboiu turške f rotite. P°P ril l-ki pa se pravi boii še pričeli niso,je m- Samo dva orožnika trdita, da je Kokanovič te besede govoril. Toda tudi ta dva orožnika sta izpovedala tako Ie pred politično oblast-j‘o, dočim sta pred preiskovalnim sodnikom svojo izjavo zanikala. Eden od obeh orožnikov je premeščen v Macedonijo in sedaj nočejo Kokanovfča preje izpustiti, dokler ne bo ta orožnik ponovno premeščen. Tretji greh Kokanoviča bi bil v tem, da je v matični knjigi Kokanoviča zamenjan datum njegovega rojstva. Kdo je to storil, se ne ve. Državni pravdnik toži sedaj Kokanoviča, da je državo osleparil, ker da je prejemal poslanske dnevnice, čeprav ni bil dosti star, da bi bil poslanec. — Želeli bi, da tujina ne bi zvedela o Kokanovičevi aferi, ker doživeli bi samo novo sramoto za Jugoslavijo. — Obtožba proti dr. Lukiniču in Maksimoviču Šefi opozicionalnega bloka so imeli več sestankov, na katerih so razpravljali o taktiki bloka. Med drugim je bilo na teh sestankih sklenjeno, da se prične sestavljati prosvetnega ministra zaradi univerzitetne avtonomije. Francoski glasovi o nemških volitvah. Francoski listi konstatirajo z zadoščenjem popoln poraz Ludendorffa in smatrajo, da glasbe. Razprava je zelo poučna in naj bi jo naša društva temeljito preštudirala ter tudi uvaževala. Statistiko o »Narodni P6®®*. T sekiricah« podaja v nadaljevanju M. Bajuk. Goriški skladatelj Vodopivec priobčuje članek o tamburicah, Jakob Aljaž pa zabava bralce s »Pevskimi spomini«. Slede še poro- ™ g‘“” T-wb cent silno težaven Sila o delovanju v »Pevski zvezi« včlanjenih voi armade vsled slabih cest sn težaven. vestnik Pevske zveze, iz glasbenih Za predsednika letonskega parlamenta je , ’kronjka jn ocene novih skladb: Ada-bil izvolien dr. Paul Kalnln, voditelj letonske . mjgev’;k g narodnih pesmi iz Kokošarjeve socialnodemokratske stranke. s zKirke st. Premrlovih 10 mašnih pesmi, Mehikanska socialistična vlada je ustano- jstega’ skladatelja »Miserere«, in P. Jereba vila pri svoiih poslaništvih v Washmgtonu, peget moških in mešanih zborov. — V gla»- Parizu, Londonu in Berlinu posebne delavs prilogi sta objavljena dva mešana zbo- atnšeje, katerih naloga je proučevati socialne V Vodopivčeva »Noč na Adriji« in P. H. reforme v teh državah. Sattnerjeva »K polnočnici«. List, katerega Za češkoslovaškega poslanika na Dunaln geda- namesto obojelega g. dr. Kimovca ure- ]e imenovan Habrmann. bivši češkoslovaški Fran Zabret j priporočamo, minister za socialno politiko. 1 * Dnevne vesti. Cenj. naročnikom sporočamo, da smo današnji številki priložili poštne položnice t svrho poravnave tekoče naročnine. One cenj. naročnike pa, ki so že za vnaprej plačali, prosimo, da bi oddali položnice svojim znan-eem ali prijateljem, da se na naš list naroče. — Ker ni izvoljen g. Mohorič. Mladinsko orientirani ali od mladinov gospodarsko odvisni trgovci silno radi govore, da je g. Jelačin — in ne slaba mladinska politika — kriv, če ni bil izvoljen g. Mohorič. Vsem tem in sličnim jadikovalcem bodi povedano, da sta za dvanajstine, ki prinašajo trgovcem samo nova bremena, pa prav nobenih olajšav, glasovala tako dr. Žerjav kot dr. Pivko. prašamo sedaj te gospode: Ali res mislijo, a bi g. Mohorič drugače glasoval kot dr. erjav? V enem slučaju bi to že bilo mogoče, ce bi bil g. Mohorič kandidat trgovcev, ne pa kandidat »nacionalnega« bloka, med Katerega voditelje spada tudi g. dr. Žerjav. se bo sedaj tem jadikovalcem iz trgovskega stanu zasvetilo? Onim, ki so gospodarsko neodvisni, prav gotovo. Oni drugi pa zalibože morajo še naprej zaman upati na kredite Narodne banke. — Le navdušujte se za mladinski tisk! Ko .e bil predložen načrt tiskovnega zakona, ki je naravnost atentat na državljanske svoboščine, so mladinski listi pisali, da je dober ta zakon, ker bo udaril klerikalce. Ko je bil predložen stanovanjski zakon, ki kriči po kritiki, so mladinski listi zopet molčali in šele zakon o igralcih je objavilo »Jutro« v celoti. In sedaj, ko se z dvanajstinami nalagajo Sloveniji ogromni novi davki, molče zopet vsi mladinski listi ali pa naravnost dvanajstine odobravajo, kakor n. pr. »Slovenski Narod«. In davkoplačevalci še naprej podpirajo mladinske liste in se na nje naročajo, ker jim imponira »kvač«, ki ga »Jutro« kar v masah meče med svet Le Podpirajte ta »kvačk, le utrjujte pozicijo one- f K r -k < Sle?° ?lVah vsako dejanje vlade, se bol] boste udarjeni in nove davke dobite cez s*in mesece, ko bodo sedanje dvanajstine končale svoje žalostno življenje! — Neumnost kot argument. »Slov. Narod« pise v uvodniku, da je Davidovičeva vlada kriva, če so bile dvanajstine predložene skupščini v zadnjem trenotku. Davidovičeva vlada je padla začetkom novembra, dvanajstine pa stopijo v veljavo 1. aprila, tri ure kot taka proglasilo. Subjekti pa »o dobro-voljci in kolonisti. — Tarifni popust la vajeniško razstavo v Ljubljani. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani obvešča vse interesente, da je generalna direkcija državnih železnic z odlokom G. d. br. 8624 dne 6. marca odobrila za udeležnike in razstavljalce na vajeniški razstavi v Ljubljani, ki se bo vršila od 26. aprila do 8. maja, sledeče vozne olajšave: 1. Posetnikom razstave in razstavljalcem je dovoljen 50% tarifni popust od voznih cen pri vseh brzovlakih, osebnih in mešanih vlakih na vseh progah državnih železnic in progah, ki stojijo pod državno upravo, izvzemši br-zovlaka št. 5 in 6 in S. O. E. Posetnilci imajo pri odhodu na razstavo kupiti cel listek, ki velja tudi za povratek, ako bodo imeli na razstavni legitimaciji potrdilo uprave, da so posetili razstavo. Zato morajo potniki dati pri' nakupu voznih listkov legitimacijo pri postajni blagajni žigosati, ker zgubijo sicer pravico na polovično vožnjo. Tudi se vožnje pri odhodu na razstavo in na povratku ne sme prekiniti. Navedena olajšava velja a) za razstavljalce od 19. aprila do 15. maja, b) za posetnike razstave za potovanje od 26. aprila do 12. maja, c) za prevoz razstavnih predmetov pa veljajo tozadevni predpisi železniške tarife I/B, to"je 50% popust. — Belokranjske pisanice so se zopet pojavile letos v Ljubljani, kar je razveseljiv pojav, da živi ta lepa narodna umeinost še med našim narodom. Lepa harmonija barv in pa precizne risbe posameznih ornamentov vzbujajo splošno pozornost. Pomenljivi napisi na njih bodo ganili zlasti mlada srca, da bodo pisanice tudi letos priljubljene in ceneno darilce za veliko noč. — Zopet letalska nesreča v Novem Sadu. V nedeljo je padlo blizu Novega Sada letalo na zemljo. Letalski častnik Drakulič se je pri padcu težko poškodoval ter so ga odpeljali nezavestnega v bolnico. — Nesreča v rudniku. Predvčerajšnjim je ponesrečil v rudniku Podlož-Hrastovec rudar Maks Sedej. Padel je v 50 metrov globok rov. Prebil si je lobanjo, zlomil roko ter dobil še več drugih poškodb. Ni upanja, da okreva. — Smrt verskega fanatika. V Los Angelo-su v Kaliforniji je umrl neki Sehalow, ustanovitelj nenavadne verske sekte. Domneva • t- i se, da je umrl prostovoljno mučeniške smrti; pred svojim odglasovanjem In vsega tega , vlegei se je na trebuh na klop ter se dal je kriv Davidovic. O sancta^ simplicitas. ^ privezati. Neka ženska, katere ime se drži k j« Zveza privatnih nameščencev za svo- S tajno, ga je žgala nato z žarečim železom po »®do tiska. Glavna letna skupščina zagreb- raznih delih telesa, da so nastale po več kih privatnih nameščencev, ki je bila v ne- ■ centimetrov globoke brazde. Verski fanatik elJo, je soglasno sklenila, da se pridružuje.................. ' ' * ’ ’ ' Protestu jugoslovenskega novinarskega kn fen^a vs^ed novega reakcionarnega za-eSa načrta o tisku. Privatni nameščenci j v . b** ^ uoau. x uvrtiui uaiucstcuci ‘.ntevajo, da je tisk svoboden, ker samo Prinlnm-M j tetovirani z živimi barvami. Razen predpasnika nil5 imela ničesar na sebi. Jasno pa je bilo, da si jef ' zelo domišljevala, kajti tudi Mbongovi črnci so priznavali njeno lepoto. Ona namreč ni pripadalr temu rodu, bila je vojni plen. Otrok je bil star deset let, vitek in prav čeden za zamorčka. Tarzan ju je hotel preplašiti z divjini skokom, ko se je nenadoma nečesa domislil. Pred seboj je namreč videl Baluja, tako raščenega kol on. Koža je bila sicer črne barve, pa kaj to? Belo-kožca Tarzan še ni videl. Njemu ni bil nihče podoben na svetu Zaželel si je tega zamorčka. Skrbno bi ga vzgajal, dobro hranil, kakor pač on zna. Poučeval bi ga o vseh stvareh, od gnjilobe na tleh pa do vršičkov dreves. Snel je vrv in napravil zanjko. Obadva nista niti slutila njegove bližine. Brskala sta po blatu. Tarzan je stopil iz džungle. Zanjka je ležala pred njim. Nato se je desna roka skrčila, vrv je zaplesala po zraku ter se spustila na mladeniča, objemši mu obe roki vzdolž telesa. Ko se je mati začuvši klice na pomoč, obrnila, je videla, da ga je belokožec pravkar potegnil v senco visokega drevesa. V blaznem strahu in z divjim vriščem se je ženska zaletela proti Tarzanu, ki je v njenih očeh bral odločnost in pripravljenost na smrt. Celo tedaj, kadar je bila mirna, je bila skrajno odurna. Tarzan se je umikal bolj iz studi, kakor iz strahu — tega ni poznal. (Dalje sledi.) To in ono. Pariške slike. (Od našega pariškega poročevalca.) Prisega na srp in kladiro. Daleč od hrupnega dnevnega življenja, toda vendar ne brez razburljivih incidentor, nadaljuje parlamentarna komisija, katere ▼postavitev je bila ena največjih pariških političnih senzacij, preiskavo, ki naj ugotovi izvir volilnih fondov g. senatorja Billiet-a, od zveze gospodarskih interesov (Union des Intžrets Economiques). Pred nekaj tedni je vzbudilo veliko pozornost, ko se je branila neka priča po imenu Gaillard, kategorično priseči drugače, kakor na blagoslovljen križ. Predsednik Renadel se je "po kratkem oklevanju udal, dasi je bilo treba sveti simbol nalašč kupiti in blagosloviti. S tem je bil ustvarjen precendenčni slučaj, čigar posledice so trenotno še nedogledne. Ko je imel biti kmalu nato v isti zadevi zaprisežen prejšnji komunistični poslanec Ruffin Dugens, je zahteval za svojo prisego sovjetske znake: srp in kladivo, dasi ne pripada danes več oficijelno komunistični stranki. Izkazalo se je pa, da teh stvari v zaželjeni obliki ni bilo mogoče dobiti v nobeni pariški trgovini, in predsednik je naznanil priči kratkomalo, da mora sama pribaviti potrebne simbole: »zakaj, tako je pripomnil predsednik, če bi se kapriciral kak navdušen helenist na to, da hoče priseči samo pri glavi Milonove Venere, potem bi bili primorani privleči to mojstrsko delo iz Louvre-a v poslansko zbornico.« In tako jo je primahal Ruffin s pre-•ej težkim kladivom in starim srpom po ku- loarjih zbornice, od vseh strani pozdravljen s hrupno veselostjo. To dejstvo je list »Hu-manite< tako šokiralo, da je označil celo komunistični centralni organ to dejanje bivšega poslanca kot >otroško«. Vlomilska znanost na eksperimentalni podlagi. Počasi toda sigurno prodira čisto eksperimentalna znanost v Francijo. Sicer psiholo-gični institut Sorbone še ni pridobljen za novo metodo, vendar je vpeljala pred nekaj meseci družba pariških cestnih železnic za svoje uradnike tehnično strokovno skušnjo in v predkraju Saint-Ouen je razkrila te dni policija znanstven laboratorij, ki naj bi bil izobraževal na temelju najnovejših pridobitev perfektne vlomilce. Voditelj poskusov in ordinacij je bil neki Mousset, ki si je nadel v svojem ponosu naslov »profesor«. Njegov avditorij je obstojal iz težkih oseb obeh spolov, ki jih je presenetila in aretovala policija sredi dela. Kmalu se je izkazalo, da je^ šla po uspešni metodi teorija roko v roki s' prakso. Kar se je podnevi racionalno poisku-silo, se je preiskusilo ponoči glede praktične vrednosti. Nič manj, kakor 124 vlomov, pri katerih je bilo natančno opaziti progresivno večanje spretnosti, se očita neobičajnemu institutu. In žalosten primer nehvaležnosti je, da pripisujejo vsi učenci brez izjeme večjo krivdo na zločinih svojemu učitelju, čigar edini namen je bil, da pripravi svoje učence za poznejše življenje. BALADA O SMRTI IZ LJUBEZNI. Dva zaljubljenca iz mesta Komotaua se nista mogla poročiti, dasi bi se bila prav rada. »Njeni« stariši so bili zoper to, ker je bil že- ! nin sicer idealno navdahnjen, vendar pa i gmotno ni bil dovolj »substacijelen«, da bi j bilo mogoče pričakovati, da bo mogel uspešno voditi mlekarno »njenih« starišev. Zato : sta sklenila zaljubljenca umreti. Zakaj hčerka iz mlekarne je bila vzgojena v morali, ki ne dopušča ljubezni izven zakona, vendar pa ta morala na drugi strani ni bila v stanu, da bi bila odvrnila deklico od greha skupne smrti iz ljubezni. Medtem pa je bil lekarnar, ki naj bi jima bil prodal potrebni strup, manj uslužen kakor njegov kolega v Romeu in Juliji. Zato pa je imel več humorja. Vročil jima je hudo močno zdravilo, ki škoduje manj srcu kakor črevam, ki ne umori, temveč samo izprazni, kratko: purgativno sredstvo v dozi, ki bi bila zadostovala, da bi bila ; izkurirala slona. S tem prinašalcem bridkih bolečin sta se podala zaljubljenca v ' prosto naravo božjo, da izdihneta na kakem samotnem mestu s strupom v telesu svoji duši skupno. Morala sta se ločiti in — vsak zase — sta poiskala gost grm. Ta večer nista govorila dalje, ne o ljubezni, ne o smr- ti. Vsak od njiju je zbral zadnje moči in je pohitel domov v posteljo, in drugi dan sta se prebudila, sicer nekoliko utrujena, vendar pa v vsakem oziru olajšana. Tudi njuna dušna muka je bila olajšana. Z marsičem drugim je zapustila njuna telesa tudi strast. Kolnika je prepodila tragiko. Njuno življenje je bilo rešeno, toda ljubezen je bila mrtva. Sokolstvo. : Razširjenje radiobrzojava v Angliji. Kako zelo je radio razširjen v Angliji, se vidi najlepše iz dejstva, da ima mesto Leeds, ki šteje 112.000 poslopij, nič manj ko 28.000 abonentov na brezžični brzojav. Ufe Rupli prej blaga za moško obleko, dokler si ne ogledaš specialno zalogo češkega in angleškega sukna na Miklošičevi cesti 4 v Ljubljani Josip Ivančič. 1 Cene tovarniške! Na-veliko! Največja izbira! Na malo! Hitite, da pridete na vrsto! Na mnogostransko željo se podaljša prodaja manufakturnega blaga pri podružnici Obiačilnice na Dunajski c. 29 nepreklicno samo še za mesec april. Nato se podružnica opusti in ne bo več mogoče kupiti po znatno znižanih cenah. Obenem se priporoča, da si ogledate bogato in krasno zalogo pri centrali »Obiačilnice« na Miklošičevi cesti 7. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. ! Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. Jaek London: (49) Burni doživljaji. Homan z lužnega morja Gotovo mi boste pritrdili, da ni smela izgubljati časa, ako je hotela rešiti Martho. Tiste pečine so prav nerodne in če se morje le malo razburka, bo izbilo ladji dno. Posedite tu, kapitam, odpočijte se in prežinite mrzlico iz okostja. Ko se Flibberty vrne, prevzamete seveda zopet nje vodstvo. — Ko je doktor Welshmere odplul na ladji | Apostle in ko je odšel kapitan Oleson, da se | malo prespi v viseči mreži na verandi, je j odprl Sh^Jdon Joanino pismo. Dragi gospod Sheldon! Prosim, odpustite j mi, da sem ukradla Flibberty Gibbet. Bilo je neizogibno potrebno. Ladja Martha pomeni za naju vse. Pomislite, dala sem zanjo le petinpetdeset funtov — to je dvestopet-insedemesdt dolarjev. Ce je ne režim, pokri-insedemdeset dolarjev. Ce je ne rešim, pokri-ki je domačini niso odnesli. Ce jo pa rešim, potem je to uspeh za vse življenje. Ce je ne rešim, natrpam v obe ladji, v Emilio in Flibberty Gibbet, vse polno najetih črncev. Baš sedaj jih rabimo na Berande bolj kot vse drugo. Prav lepo vas prosim, nikar se ne jezite name. Dejali ste, da ne smem novačiti z ladjo Flibberty — torej tega ne storim. Pojdem najemat z ladjo Emilio. Danes dopoldne sem kupila dve kravi. Oni trgovec v Nogi je umrl na mrzlici in jaz sem jih kupila od njegovega družabnika, ki se imenuje San \Villis in ki se je obvezal, da jih odpošlje — brez dvoma z Minervo, ko odpluje v vašo smer. Dovolj dolgo smo že živeli na Berande ob sušenem mleku. Doktor Welshmere se je dal preprositi, da mi preskrbi par oranževih in citronovih drevesc z misijonske postaje v Ulavi. Pripelje nam jih ob prvi priliki na ladji Apostle. Če pripluje parnik iz Sidneya pred mojim povratkom, posejte sladko koruzo, ki vam jo pripelje, med mlado drevje na visokem bregu ob Balesuni. Reka se tam zajeda v breg in zato morate nekaj ukreniti, da ga utrdite. Iz Sidneya sem naročila tudi nekaj figovih dreves. Doktor Welshmere mi prinese mangrovih semen. Drevesa, ki zrastejo iz njih, so zelo velika in zahtevajo mnogo prostora. Martha je zabeležena s stodesetimi tonami, je torej največja in hkrati najlepša dvojadrnica na Salomonskih otokih. Čitala sem o nekaterih njenih potih in vse ostalo si lahko mislim. Plula bo kot zlodej. Če ni vdrla voda vanjo, bodo stroji popolnoma v redu. Na breg je nasedla le vsled tega, ker stroj ni deloval. Strojnik je odvil parne cevi, da bi odstranil rjo. Seveda se sme delati to le takrat, kadar je ladja zasidrana ali pa če ; ima dovolj vodnega prostora okrog sebe. j Zasadite vse drevje na dvorišču, tudi če bi morali kasneje odstraniti palme. In ne posejte vse koruze naenkrat. Med j posameznimi setvami počakajte po par dni. j Ivana Lacklandova. ! Otipaval je pismo ter ga gledal in motril 1 i na način, kakršnega ni bil vajen. Kako zna- ; čilno je to, si je mislil, ko je opazoval njene j ! otroške čačke, ki so bile sicer dobro čitljive, 1 skrbno in jasno zapisane, a kljub vsemu deške in nezrele. Dolgo 'je gledal njen podpis. Joana Lacklandova. Par navadnih črk in vendar so po- , vzročile, da je začutil v sebi neko praznoto, ; k' je sladko bolela in se izražala v nejasnih, i duševnih izlivih in razkošnem hrepenenju. ' Joana Lacklandova! Vsakokrat, ko je po- j gledal njen podpis, so vstale pred njegovimi : očmi vizije, ki so jo predstavljale v njenih ! tisočerih razpoloženjih in kretnjah. Premiš-; ljeval je ta napisani čudež, dokler se mu ni i razodela tajnost ljubezni in ni začutil toplega sočutja z zaljubljenci, ki dolbejo svoja imena v drevesa ali pa jih pišejo v pesek na morskem bregu. Nato pa se je vrnil k resničnosti in njegov obraz je okamenel. Baš sedaj je Ivana na pustem obrežju Malaite in na Poonga Poon- J ga, ki sta od vseh najnevarnejših krajev zemlje najhujša, ki sta obljudena z lovci na lobanje, razbojniki in morilci. Za hip mu je prišlo na misel, da bi poklical svojo posadko v čohi in odrinil takoj z ribiško ladjo na Poonga Poonga. Toda naslednji trenutek je že opustil to namero. Kaj bi ji pomoglo, če bi šel tja? Predvsem bi ga sploh odklonila. Potem pa bi se mu smejala in mu rekla, da je prismoda. Ne, njegov ponos mu nikdar ne dovoli, da bi odšel na Poonga Poonga, čeprav mu je šepetalo srce, da bi se neskončno razveselil njenega poziva, naj ji pride na pomoč. To so bile njene lastne besede »priti na pomoč« — »pomagati«; in v mislih jo je videl, kako jih izgovarja. V njenem samovoljnem postopanju je bilo marsikaj, kar ga je trpinčilo. Zgražal se je v svoji notranjosti, ko si jo je predstavljal sredi med pijanimi tolpami - trgovcev in obrežnih razbojnikov na Guvutu. To bi bilo hudo že za poštenega in ponosnega moža — za mlado ženo, za dekle — pa je bilo strašno. (Dalje prihodnjič.) MALI OGLASI Cene oglasom do 20 be*ed Din S*—, vsaka nadaljna beseda 50 para. Kapitalisti! Večja tovarna ▼ Sloveniji, tako vpeljana, da ne more toliko izdelati, kolikor ima naročil, brez konkurence, ieli povečati obrat. Potreben kapital 500.000 Din proti vknjižbi ali pristop kot družabnik z osebnim sodelovanjem. Sprejme se tudi inostranski kapital. Uspešno posredovanje se honorira po dogovoru. Ponudbe na upravo liata pod: »Tovarna 125«. Suhe mavrohe ali smrčke kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana. Instrukcije iz vseh srednješolskih predmetov daje in pripravlja za malo maturo visokošalec. — Naslov pove iz prijaznosti uprava lista. Listnica velika za akte iz zelo fine kože, •legantno izdelana, z angleškim ključem, popolnoma nova, se proda. Naslov pove uprava. Matematiko^ poučuje profesor. Honorar zmeren. Ponudbe na upravo lista pod »Matematika«. Fakture inkasira opomine izvršeju in terjatve vnov-5uje s cediranjem Gospodarska pisarna, družba z o. *. v Ljubljani, Woliova ulica l/II. Korespondencij e francoske ali angleške v zameno za nemško ali italijansko želi naobra-žena gospodična z istotako pod »Medsebojnost« na upravo. Mesečno sobo išče novinar. Ponudbe na upravo li sta pod »Takoj«. Kupi se Najboljši Šivalni stroj |e edino le r\ Josip Peteiinc-a znamka ^ Grf fcaner in Adler aa fodLino, obrt in indusirijo Mubljana 5£$£5E “at* * veieniu breze lačen. Večletna garancij!. Delavnica ca popravile ^ «« »oiitn V. Telafrn 913 N« msit Josip Peteline, Ljubljana Na veliko 'i (blizu PraJcmoraga spomenika) ob VOdl Na tnalol Pil^Mtia potrabiCIne aa Šivilje, krojote, čevljarje, sedlarje, medno blago, pletenine, žepne robca, Sietke, tukance, toaletno blago. Iclafoa 915 Telrfcn Kupec«. Slovnica za španski jezik iz nemškega Metoda Sauer se proda. — Kje, pove uprava. 19 let prisnane, >Larucin< pilule najsigur-leje ozdravijo kapavico (Tripper). — Dobiva se po vseh lekarnah po 10 Din škatlja. Po pošti razpošilja lekarna Blnm, Subotica. Mlad pomočnik ki je dovršil učno dobo v trgovini z mešanim blagom s prav dobrim spričevalom, zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče mesto pomočnika v dobroidočo trgovino bodisi v mestu ali pa na deželi. Naslov: Fr. Švare, Pesnica. Industrijska, obrtniška in trgovska podjetja, ki nudijo popolno varstvo z vknjižbo in z zastavo zalog blaga, iščejo posofila oz. družabnika ali kupca Ponudbe sprejema in pojasnila daje aOSPODAHSKA PISARNA, družba as o. z. v IJubllaii!, Woltova ulica 1. -11. Poznanstvo Gradbeno podjetje Ing. Dukic in drug Ljubljana, Bohoričeva ul. št. 24 2 Telefon štev. 560 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. s starejšo simpatično samostojno gospodično do 40 let želi gospod v ~r!šHIrOglašajte v Jmfam Dnevniku"! ^ TBO. MD. D. D. ^ %LM Tiska knjige« pravila« cenike, račune, ( »m, ^ nlse lenake. brošure, posetnice In razglednlce- ^ Izvršuje vsakovrstne trgovske kakortudi vse druge uradne tiskovine. mm mm m Lastna knjlgoveanica. LJUBLJANA - SIMON GREGORČIČEVA Ut. 13. - TBIKFON 553