STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUB!. JANA It. 71 Poštnina pora6iiBi«ea (C. a eo^to V Trstu, t petek. 23. marca 1938. - Leto VI. Številka 30 etnt Letnik LIH Lbt izhaia vsaki dan v a mesece L 22.—, pol 1. 6l50 v»t — 0 ▼ lirokosti 1 kolon .šc«, tabval«. P' ponedeljka. Naročnina: ra I >4lo lato L 75.—, ¥ — Oflaaniaa za 1 m obrtna otflaea L 1 oglas« denarnih aa L 2.— EDINOST Uraduitro in upramiltroi Trst (3), ulica S. Franc« »c o (TA»si«i 20. Taa Mm 11-57. Dopisi naj aa poiOtafo izključno uredniji™, oglasi, rakbu naet}c in denar pa apravniltv«. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana fint aa aa spcejamajo — Last, založba in tisk Tiskarn« »Edinost** Poduredntt*to ? Gorici: ofioa Giosu* Carduacl It. 7. L n. — Talei. «. 331 Glavni as odgovorni uradnik« prof. Filip Pario. Ženevsko prerekanje Uasi so na dnevnem redu tudi razna druga vprašanja mednarodne važnosti, se vendar posveča v sedanjem hipu največje eammanje razpravam o razorožitvi, ki se vršijo že en teden v Ženevi. Z?dnji 'dnevi so bili polni zanimive vsebine. Zastopniki !*>hameznih držav so bili spričo ruskega predloga prisiljeni sav-icti določeno stališče in tozadevne izjave dovoljujejo ze sklepati, kakšen bo uspeh, oziroma neuspeh načrta, ki ga je predložil in branil z vso svojo Zgovornostjo g. Lit vino v. Čitateljem je že znano, da sta ee izjavili za ruski predloga tudi Nemčija in Turčija. Ta «trozve-ga za razorožitev)*, kot so imenovali nekateri rusko-nemško-turški nastop v Ženevi, pa je o-stala omejena na ta obseg, medtem ko so se vse druge državo tzjavile, kot je bilo pričakovati, proti ruskemu predlogu. ( Prvi, ki je zavzel stališče napram ruskim predlogom, 'je bil zastopnik naše države senator De Marinis. Njegova izvajanja se razlikujejo od izjav vseh drugih govornikov toliko po svoji v&cbini kolikor tudi po razlogih, ki jih je senator De Marinis navedel v podkrepitev odklonilnega stališča Italije napram ruskim predlogom. More se. reči, da senator De Marinis v svojem govoru ni le orisal stališča Italije napram ruskemu načrtu, temveč tudi napram vprašanju razorožitve kot takemu in s tem samim tudi napram ostalim državam izven Rusije. Ruski predlog — je rekel — |>i bil sprejemljiv, £e bi splošna razorožitev, kot jo predlaga Rusija, mogla osigurati večni mir. Toda v resnici bi se ne dosegel tak uspeh, kajti bogatejšim in gospodarski močnejšim državam bi nikakor ne bila vzeta možnost, da se v slučaju sporov naglo obkrožijo in pripravijo za vojno. Zato bi se s tako razorožitvijo ne osigural mir, temveč le omogočila stalna nadvla-H gospodarski močnejših dr-I v. Toda so Še važnejši razlogi, r ri katerih je ruski predlog n sprejemljiv. Z njim bi se dosegla v najboljšem slučaju ■ le vojaška varnost. Toda tu je še ena varnost, ki je muogo bolj važna in ki jo je treba dati državam, da bodo lahko živele v miru, in to je gospodarska in socialna varnost. 1 Kot se vidi, italijansko stališče ni naperjeno le proti predlogom sovjetske viade, temveč je dal sen. De Marinis s svojimi izvajanji pojmoma varnosti in razorožitvi mnogo širšo podlago,-iiego jima jo priznavajo ostale države. Mi tu promatramo — je izjavil 'med drugim, in to predstavlja jedro njegovega govora — še vedno varnost z vidika o-boroževanja. Toda, če hočemo, da bo mir zagotovljen, moramo dati ljudstvom 'mnogo širšo in popolnejšo varnost, moramo jim dati možnost, da lahko svobodno živijo in se razvijajo. Po senatorju De Marinisu so nastopili govorniki raznih drugih držav, ki so ugovarjali ruskemu predlogu s stališča obstoječega mednarodnega prava, piedvscm pa s stališča pakta o Družbi narodov, s katerim da Jo predlog v popolnem nasprotju. Naj obširnejšo kritiko ruskega predloga je podal zastopnik An-g! i je lord Cushendun. Njegov nastop je tem važnejši, ker so znani napeti odnošaji, ki vladajo med Anglijo in Rusijo. Zato je bilo pričakovati, da bo govor lorda Cushenduna kazal vplive teh odnošajev. Zastopnik Anglije je sicer znal nadomestiti to napetost z nasirrotjem med Družbo narodov in Rusijo, toda zato je mogel seči Um globlje v svojih očitanjih. Ne le da vztraja sovjetska vlada pri svojem naj doslednejšem nasprotovanju Družbi narodov v vsej svoji polil iki — je zaključil v tem delu svojega govora — temveč se lahko tolmači, tudi njen piedlog o razorožitvi kot čin, ki je sovra-žt u ženevski ustanovi, kajti ta n;'f-rt da Družbo narodov popolnoma prezira. V podkrepitev svoje trditve je navedel lord C'ishendun čl. 63. načrta, ki niti ne predvideva, da bi se dala pogodba po sklenitvi registrirati fjrl Družil narodov. Najvažnejši pa Je brez dvoma tehnični del kritike zastopnika Anglije, in tu posebno ona mesta, kjer je govornik opredelil dve vrsti vojn: mednarodno in državljansko, pozivajoč zastopnika Rusije, naj se izjavi, ali je njegova vlada ne samo za odpravo mednarodne, temveč tudi državljanske vojne. Mislimo, da se je lord Cu-shendun doteknil s tem onega najglobljega in najbistvenejšega vzroka, radi katerega morajo ne sovjetske države pod silo logike odklanjati ruski predlog o razorožitvi. S popolnim uničenjem vseh oboroženih sil in po vseh državah bi se morda vendar le onemogočila vojna, namreč mednarodna, toda v isti meri bi se stopnjevala možnost notranjih državljanskih vojn. de več: državljanska vojna je možna le pod pogojem, da se organizirane armade odpravijo, tako da bi ne bilo nobene sile več, ki bi mogla braniti obstoječe državne rede v zapadni Evropi. Neznatne policijske in Žendar-merijske sile bi pač kmalu podlegle revolucionarnemu valu. Če torej misli Rusija resno in noče s svojim ' radikalnim predlogom le sabotirati, kot se ji očita, je njen končni cilj ta, da bi se pripravili z razorožitvijo ugodni predpogoji za izbruh svetovne revolucije. Tak je smisel kritike angleškega zastopnika. Odklonitev ruskega predloga je torej neizbežna, dasi se bo morda izvršila v kaki blagi o-bliki, na pr. v obliki sklepa, da ves načrt predloži posameznim vladam v proučitev, kot so že predlagali razni govorniki. Tedaj pa nastane kočljivo vprašanje, kakšno bo nadaljnje zadržanje Rusije, t. j. ali bo sploh hotela sodelovati na konferenci ali ne na kaki drugi podlagL Seja poslanske zbornice Razprava o proračunu prometnega ministra RIM, 22. Na današnji seji poslanske zbornice je odgovoril državni podtajnik on. Mattei-Gentili na interpelacijo poslanca on. Manaresija, ki je vprašal pravosodnega ministra, ali ne namerava po milanskem procesu proti moifilcu Pettine-ju, o priliki katerega so priredile navzoče gospe bivšemu poslancu Genuzi-Bentiniju ovacije, prepovedati ženskam vstop k sodnim razpravam. Državni podtajnik je dejal, da se docela strinja z interpelacijo poslanca in da bo predložil to zadevo pravosodnemu ministru, čim se povrne iz Pariza. Pridržal si je pravico, sporočiti poslancu«sklepe, ki bodo tozadevno sprejeti. Poslanska zbornica je nato pričela z razpravo o proračunu prometnega ministrstva. Govorila sta poslanec on. Marchi in prometni minister on. Ciano. O ekspozeju ministra bomo poročali jutri. PrestslonaslttBvo poturanje Sprejem v Hailu MOGADIR, 22. Včeraj zjutraj se je vojna ladja «San Giorgio» zasidrala pred Hailom, velikim migurtinskim središčem, ki leži ob izlivu reke Nogal. Na krovu ladje so se nahajali prestolonaslednik princ Humbert, guverner De Vecchi in on. Bolzon. Vojni ladji je prinesla prvi pozdrav flotilja migurtinskih ja-drenic. Med pokanjem topov je princ Humbert stopil na kopno, kjer so ga urojenci sprejeli z velikim navdušenjem. Pozneje je prestolonaslednik otvoril novo cesto, ki veže Bede]'' m Ehil, in novo radiobrzo-javno postajo. Nato se je spet vkrtal na vojno ladjo «San Gior- giO». ItoiljariJkonsađzareka M. mm se bodo v kratkem nadaljevala BUDIMPEŠTA, 22. Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Italijo in Madžarsko so bila sredi meseca decembra prekinjena. Kasneje so se sicer obnovila, a le za nekoliko dni. Tako italijanskim kot madžarskim delegatom so bile namreč medtem naložene druge naloge, tako da jim bo mogoče nadaljevati pogajanja šele tekom meseca aprila. Kot izgleda, se bodo takrat uredila še vsa vprašanja, glede katerih še ni bil dosežen sporazum- Oa AflCaiofa pri aa RIM, 22. Načelnik vlade on. Museolini je včeraj sprejel senatorja Scialojo, ki mu je poročal o poteku poslednjega danja sveta Družbe narodov. RIM, 22. Oblasti so aretirale deset oseb, ki so že dalje časa ponore je vale potne liste. „Giornaie d*ltalia* MDVfĆB RIM, 22. Današnji cGiomale d'Italia* prinaša na uvodnem mestu, kakor sam pravi, najznačilnejše odlomke govora, ki ga je imel voditelj srbske kmetske stranke Joca Jovanović o priliki nedavne zunanjepolitične razprave v jugoslovenaki skupščini. Po mnenju beograjskega poročevalca rimskega, lista je namreč koristno, slediti z večjo pozornostjo pojavom v kraljevini SHS, v kolikor se nanašajo na odnošaje med Italijo in Jugoslavijo. Po tem kratkem uvodu prinaša rimski list poročilo svojega beograjskega poročevalca, ki vsebuje v prevodu glavne odstavke Jovanović evega govora in ki ga v kratkem izvlečku podajamo, kot sledi: k Odkar obstojamo kot država, se lahko trdi,« je*rekel Jovanović, «da tvori najvažnejše vprašanje naše zunanje politike vprašanje naših odnošajev z Italijo, ki je od leta 1920. pričela na Balkanu z isto igro, katero je igrala nekdaj avstro-ogr-ska monarhija.« Po pretveznih dokazih za to svojo trditev prehaja Jovanović do zaključka, da pride med Jugoslavijo in Italijo do nečesa neizogibnega. Jovanović je naklonjen pogajanjem z Italijo, toda sedanji trenutek se mu ne zdi nič kaj primeren, saj sta Mussolini in Marinković sama izjavila, da je za razgovore potrebno, da se pripravi ugoden teren in razčisti ozračje. Z jugoslovenske strani je bilo po govornikovem mnenju napravljeno, če Že ne vse, pa vsaj mnogo, dočim se tega o Italiji ne more trditi. Njeno časopisje da je. v poslednjih mesecih neprestano napadalo in sramotilo Jugoslavijo. «Nasilja, ki se izzvajajo nad našimi sonarodnjaki,» je izvajal Jovanović, «v Italiji, ne morejo ustvariti ugodnega ozračja za pogajanja. Italija je bila dolžna spoštovati pravice naših so-plemenjakov v isti meri, kakor upošteva pravice svojih lastnih državljanov. Kralj Viktor je leta 1920. obljubil v svojem proglasu drugorodnemu prebivalstvu iste pravice, kot jih uživajo Italijani. «Delovanje, ki ga razvija Italija v Jugoslaviji spada predvsem v področje policije. Slovencem je gotovo dobro znano delovanje italijanskega konsula v Ljubljani. Afera s strojnimi puškami v Monoštru nazorno priča, kako oborožuje Italija svoje zaveznike proti Jugoslaviji v času, ko se ž njo pogaja. Isto se dogaja tudi glede Mace-donskih revolucionarjev, ki prejemajo orožje iz Italije in ki vodijo z njo velik tekoči račun. Druga tiranska pogodba, ki znači nedvomno vojaško zvezo, naperjeno proti Jugoslaviji, na enak način jasno dokazuje, da Italija nima nikakega namena, pogajati se z Jugoslavijo na odkritosrčen način o medsebojnih odnošajih.» Jovanović se bavi nato z zadržanjem Jugoslavije. O jugoslo-veskem tisku pravi, da je umerjen in da odgovarja samo na napade italijanskih listov na ju-gosi ovensko armado, jugo*lo-vensko državo, jugoslovenskoga kralja in jugoslovenski rod. Jugoslovenski diplomaciji očita voditelj kmetske stranke, da je servilna in preveč popustljiva napram Italiji. Edina točka, radi katere ni hotela popustiti, je organizacija Narodne Odbrane. Srbski poslanec prehaja Tiaib k vprašanju gospodarskega položaja v Italiji, nad katerim so, kot on pravi, pričeli dvomiti celo Američani, ki bajć trdijo, da se nahaja fašistovska Italija pred polomom svojega gospodarskega, socialnega in moralnega programa. V dokaz svoje trditve navaja govornik celo vrsto primerov, ki naj bi pričali o enem obupnem gospodarskem položaju. Na podlagi svojih Izvajanj prihaja Jovanović do zaključka, «da se pogajanja z Italijo nikakor še ne smejo pričeti, ampak da bi bilo treba počakati na izid voliiev v Franciji, Nemčiji in bržkone tudi v Angliji- Te volitve bodo bržkone prinesle zmago demokracije in spremembo dosedanje politike Italije. Če pa se pogajanja navzlic temu pričnejo, naj se ne sklene nikaka pogodba brez sodelovanja Anglije, Francije in Nemčije, ki bodo jamčile, da bo Italija izpolnila vsaj polovico onega, kar danes obljublja. V nasprotne n slučaju bi utegnilo izbruhniti ono, česar se največ boji.no: vojna.a -r U K govoru poslanca Jovanovi-ća dodaja Virginij Gayda daljši komentar, v katerem pobija nekatera njegova izvajanja, ki jim v ostalem ne pripisuje velike važnosti, -ker je govoril Jovanović v imenu opozicije in ker končno v j ugoslo venskih parlamentarnih krogih ne uživa bog-ve kako velikega ugleda. Ravnatelj rimskega lista pravi, da hoče samo razkrinkati ono ju-goslovensko igro, s katero se ima Italija naslikati kot nevarna nasprotnica Jugoslavije, dočim je resnica ravno obratna: Jugoslavija je namreč ona, ki ogroža nekatere italijanske interese. Na Jovanovićevo trditev, da je bilo na jugoslovenski strani narejene skoraj vse, da se razčisti ozračje za pogajanja med o-bema državama, odgovarja Virginij Gayda, da doslej ni bilo še prav nič narejeno, kajti nettun-ski dogovori, na katere v Italiji že nihče več ne misli, so še vedno neratificirani in neizvedeni. Glede trditve o umerjenosti ju-goslovenskih in o napadih italijanskih listov, se sklicuje ravnatelj Gayda na zbirko svojega lista, ki je večkrat ponatisnil najznačilnejše in najzanimivejše komentarje jugoslovenskih listov na račun Italije. »Jovanović,» nadaljuje ravnatelj rimskega lista, «se spet vrača k vprašanju narodnih manjšin in opominja, da je kralj Viktor v svojem proglasu leta 1920. obljubil drugorodnemu prebivalstvu iste pravice, kot jih uživajo Italijani. Naj nam gospod Jovanović dokaže, da se te pravice niso upoštevale in priznavale. Zmota obstoja v tem: kakor pangermanistični agitatorji, tako se tudi jugoslovenski ne zadovoljujejo s tem, da so bile priznane njihovim so narodnjakom iste pravice, ka-koi«ajih uživajo Italijani, ampak zahtevajo nove privilegije. Italija pa ne more nobenemu svojemu državljanu priznati ni-kakih privilegijev.« Kar se pretveznega zalaganja z orožjem tiče, poziva Gayda Jo-vanovića, naj rajši govori o sistematičnem oboroževanju Jugoslavije s strani Francije in to še povrhu na podlagi dogovora. To oboroževanje postaja navzlic vsemu zanikanju vsak dan bolj očitno. Glede druge tiranske pogodbe, pravi Gayda, naj bo Jovanović popolnoma miren. Ce se Jugoslavija obveže, da ne bo pošiljala svojih komitov in svojih čet na albansko mejo, tedaj se ji ne bo mogla zdeti druga tiranska,pogodba prav nič ogrožajoča. Ce so bili italijanski državljani izvzeti iz predpisov zakona o nakupovanju nepremičnin v Dalmaciji, potem še ni rečeno, da je jugoslovenska politika napram Italiji umerjena ali celo naklonjena, saj odgovarja to nettunskim dogovorom, ki so eden izmed temeljnih kamnov celotnega sistema političnih dogovorov med Italijo in Jugoslavijo. «Naravnost fantastične in značilne,* zaključuje Virgir^ Gajrda svoj komentar, «pa so informacije, katere je dal Jovanović o položaju fašistovske Italije. Do sedaj se v Italiji še ni nihče domislil, da je prodan na dražbi v Ameriki. Do sedaj so italijanskih proizvodnih krogov, ki se borijo za naravno in potrebno ozdravljenje krize, kakršno preživljajo vse države, še ni polotil nikak obup, kot ga navaja srbski informator, ki je Se enkrat dokazal, da znači jo napadi proti Italiji napade proti fašizmu in da se mora Italija v Jugoslaviji braniti ne samo kot država, ampak tudi kot političen režim.* Razprava o razorožitvi v Ženevi Zdroženih in dni^h držav proti ruskem« predloga ŽENEVA, 21. Kot znano, je pred dnevi Litvinov na zasedanju pripravljalne komisije za razorožitev izrazil nado, da bodo Američani, ki so dali inicijativo za sklenitev večstranske pogodbe, ki naj bi jamčila za svetovni mir, podprli ruski predlog o splošni, popolni in takojšnji razorožitvi. Seveda so spričo tega tukajšnji politični in diplomatični krogi "z zanimanjem pričakovali, kaj bodo odgovorili ameriški delegati. Zanimivo je pri vsem tem Še to, da je načelnik delegacije Združenih drŽav tisti Gibson, ki je lani predsedoval konferenci za omejitev pomorskega oboroževanja. Ta Gibson torej je govoril na današnji seji komisije in je ruski predlog enostavno zavrnil. Združene države si v resnici in odkritosrčno želijo, da bi se enkrat napravil konec neprestanim vojnam, ne morejo pa odobravati sovjetske ideje, ki predpostavlja razorožitev vsem drugim predpogojem, ki bi mogli zajamčiti splošni in popolni mir, predvsem pa medsebojnemu zaupanju med narodi. Litvinov je stališče Gibsona zavrnil, češ da je vsa svetovna javnost za ruski predlog, a mu je Gibson zatrdil, da v Združe-nih drŽavah temu ni tako. Ob koncu svojega govora je celo izrazil mnenje, da bi ruskega predloga sploh ne bilo treba dati v proučitev kakemu posebnemu odboru, ko se je komisija vendar že v glavnem izrazila proti predlogu. Tudi zastopniki drugih držav so se v svojih govorih izrazili proti predlogu. Belgijski delegat je o njem celo dejal, da ga je Rusija, dasi je vedela, da n& bo sprejet, stavila le z nepoštenim namenom, da ovira delo Družbe narodov m da napravi v svetu veliko prahu. Poleg tega so govorili še delegati Nizozemske, Poljske in Jugoslavije. Jugoslovenski delegat Marko-vić je v svojem govoru povda-ril, da se predlog, ki ga je stavila sovjetska vlada, sploh ne more smatrati kot izraz volje ruskega naroda, ki ni nikoli svobodno sledil mogotcem v Moskvi. Kot poslednji je na današnji seji govoril grški delegat Politis, ki je dokazoval, da je ruski predlog v nasprotju z nalogami Družbe narodov, kot jih točno določa 8. člen njene ustave. Ta člen določa namreč, da so člani Družbe narodov dolžni v gotovi meri izvesti razorožitev, da pa so na drugi strani tudi dolžni braniti nacionalno varnost ter sodelovati pri kakem skupnem nastopu Družbe narodov proti kršiteljem njene ustave. Za to pa je seveda potrebna oborožena sila in v toliko dotični člen ustave Družbe narodov tudi dopušča oboroževanje. Jutri bo govoril Litvinov. Spa&sKa a povrne v Dražijo narodov Sklep seje ministrskega sveta PARIZ, 22. «New York Herald« poroča v svoji tukajšnji izdaji, da je Španija sklenila vstopiti spet v Družbo narodov. Sinoči je ministrski svet pdo-bril noto, ki se nanaša na to odločitev in ki bo odposlana v Ženevo. Vlada izraža v tej noti prepričanje, da bo Španska po svojem ponovnem vstopu v ženevsko mednarodno organizacijo u-živala iste pravice in imela iste dolžnosti, kakor jih je imela pred svojim izstopom iz Družbe narodov. V dobro poučenih političnih krogih zagotavljajo, da bo Španiji na septemberskem zasedanju Družbe narodov dodeljen začasen sedež v svetu za dobo treh let. Velik pote t okolici Berlina BERLIN, 21. Nocoj ob 22. uri je nastal v delavnicah družbe tcAllgemeine Elektrizitaets-Ge-sellschaft Berlin-Oberschonwei-de» velik požar. Na mesto nesreče so prihiteli vsi berlinski ognjegasci, ki so po velikih naporih omejili požar, škoda je doslej še neznana. K sreči ni zahteval požar nobene človeške Žrtve. Položaj v Romuniji Vladni prestiž ne omajan? PARIZ, 22. Pariški listi prina* Sajo danes obširna poročila ifl Bukarešte o tamkajšnjem političnem položaju, ki se je v poslednjih dneh baje docela pre-okrenil. Glasom večine teh pot-ročil podpira regentski svet Še vedno Bratianovo vlado, ki ima še vedno vso oblast v svojih rokah, Povodom poslednjih, manifestacij v Bukareštu je bil načelnik nacionalne kmetske stranke Maniu baje Že docela prepričan, da ga podpira ves narod. Kmetske manifestacija romunskega naroda niso navdušile, nasprotno, med prebivalstvom so se razširile celo govorice, da obstoja med Maniom in romunskimi komunisti tajen sporazum o medsebojnem sodelovanju. Izjave ministrskega predsednika Bratlana BUKAREŠT, 22. Ministrski predsednik Bratianu je na seji parlamentarne večine podal poročilo o političnem položaju. Izjavil je, da se je vlada odločila, braniti sedanji ustavni red v dobrobit države. Delovanje nacionalne zaranistične stranke je škodljivo, ker se podkupuje kredit. DrŽava se bo že kasneje postavila proti tej stranki. Sovražniki Romunije imajo od te stranke samo koristi, predvsem komunisti raznih držav. Glasom brzojavke glede ureditve vojnih dolgov, je rekel Bratianu, se je celokupna svota 500 milijonov znižala na 175 milijonov, to namreč v Franciji. Ta akcija Francije dokazuje, da Romunija ni osamljena. Vlada proti obstrukciji kmet* skih poslancev BUKAREŠT, 22. «Lupta» poroča, da namerava vlada razveljaviti mandate kmetskih poslancev ter za te mandate razpisati nove volitve, Če bi poslanci nacionalne kmetske &trank.e vztrajali pri svojem sklepu, da bodo zapustili parlament. Postopanje romunskih oblasti proti poročevalcem inozemskih listov BUKAREŠT, 22. Glavni rav« natelj vladnega dopisnega urada je povabil k sebi poročevalce inozemskih listov ter jim preči-tal izjavo, v kateri se naprošajo, naj ne pošiljajo vladi sovražnih vesti v inozemstvo, sicer jim bo odvzeto dovoljenje za bivanje v Romuniji. Včeraj je bil klicali na ravnateljstvo varnostne policije poročevalec nekega dunajskega dopisnega urada dr. dr. Lazar in so mu sporočili, da mora tekom 24 ur zapustiti Ro^ munijo, ker je o kongresu na-cionalno-kmetske stranke in o postopanju vlade poslal v inozemstvo več nu&odnih vestL Po intervenciji avstrijskega poslanika v Bukareštu je bila naredba o izgonu dr. Lazarja preklicana. Razprava o finančni zakonu ▼ jugoslovenski narodni skupščini BEOGRAD, 22. Današnja seja narodne skupščine je bila svečena razpravi o finančneir| zakonu. Govorili so poslanci dr. Radović, Dimitrijević, ki je v daljšem govoru kritiziral način proračunske razprave, dr. Kaj-kovac, ki je polemiziral s prosvetnim ministrom Grolom, nadalje Jelašić in Matijević. Seja »e je zaključila pozno zvečer. Prihodnja se bo vršila jutri dopoldne. Prijavljeno je veliko Število govornikov in bo spričo tega debata zaključena bržkone šele v soboto dopoldne. Po sporazumu med načelniki parlamentarnih skup.n se ima v narodni skupščini vršiti debata o finančnem zakonu še jutri in v soboto. Končno glasovanje o državnem proračunu za poslovno leto 1928-29 in o finančnem zakonu se bo vršilo v pon-deljek, 26. t. m. ob 17. uri. Pred-sedništvo narodne skupščine je pozvalo vse odsotne poslance, naj pridejo v pondeljek h končnemu glasovanju o proračuni! in Luančuem zakonu. PARIZ, 22. Včeraj in danos so se vršile seje izvedencev, ki jim je poverjena naloga, da sestavijo načrt za tangerski sporazum med ItaM^ Španijo, Francijo in Angliio ^ ntšnji listi se ba-( vijo s k u ' v* ico in njenim de* lorm le i. * tl» V Trstu, dne 23» mamca 1928. Potresi r Msiki MEKSIKO, Močni potresni sunki so včeraj stresli mesto. -Prebivala? v o je prestrašeno begalo iz hiš. i aniko, ki se je polotila prebivalstva, je še povečalo dejstvo, da ^e je električna napeljava na mnogih krajih j>retrga1n in j p mesto ostalo v temi. 1 kodl> ki so jih radi potresa un-poie »tavt»<\* občutne- Ste vi Jo Človečkih rrtev ni te znano. T k t-m potresa je v lieki iiiši izbr ihn!1! požar. ki ir nastal naji>ri radi tega., ker je počiia cev plinske napeljave. Več oseb je našlo smrt v plamenih. FAENZA, 22. Bendandijevo potresno opaž oval išče sporoča, da bo seizmografski aparati zaznamovali danes zjutraj močne potresne sunke, ki so trajali tri ure. Potresni sunki so prihajali z vzhoda proti zapadu. Epicenter je moral biti oddaljen 10.200 kilometrov. NEAPELJ, 22. Prof. Alfani, iz vezuvskega potresnega opazo^ vališča. sporoča, da so potresati aparati zaznamovali ob * 5s30 zjutraj m^foiTt oddaljen potre?. " Aivtufljf ponskaro LONDON, 22. Japonska poii-cija je v Toki ju. Jokohami. Kio-tu, v Oseki in po nekaterih drugih., večjih mestih aretirala kakšnih 1000 komunistov. Izvršila je mnogo hišnih prebav in zaplenila baje važne 1 letne. DNEVNE Dahnite« mm deroče vmm za ko?l&arj€ V okviru splošne delovne pogodbe za kovinarsko industiijo, ki je bila sklenjena pred Časom v Rimu, se morajo skleniti še posamezne delne pogodbe za razne panoge. flvled določbami, ki se morajo dopolniti s takimi delnimi pogodbami, so predvsem tiste, ki se nanašajo na vi-širo delavskih plač. Danes se sestane v Rimu komisija, sestavljena iz zastopnikov delavcev in delodajalcev, katera bo sklepala o plačah delavcev, ki so zaposleni v kovinarski industriji Julijske Krajine. Pogajanja se tok) vršila na i brže pod predsednistvom poslanca Bottai-ja državnega podtajnika za korporacije- SMRTETA KOSA S KaTinare nam piSejo: Po skoraj LTOi^-e^ečnem trpljenju je umrl 17. t. m. v tržaški bolnici Hlad, nadebuden fant — Marij Jvožič. Hud je ta udarec za dru-iiiio. Bil je edini sin. Zdaj. ko je 7*ačel delati in pomagati družini do boljše eksistence — mu je kruta smrt pretrgala nit življenja. Marij ie bil tih in skromen mladenič, otro.-?ko vdan sro„iin siur-šem. V pondeijek. 19. t. na. je bil pogreb iz bolnišnice na pokopališče Lta Kauaaro. Bila je burja in mraz — a vseeno «e je nabralo k pogrebu mnogo tovarišev m znancev pokoinlkovib. Do srca je segala žalost potrte matere kakor tudi očetove so>ze. — Dr agi Marij, počivaj v miru in nar svidenje! Žalostni in potrti oče se najpri-snčaejše zahvaljuje £. g. župniku Hubert u Leiier za njegov v srce segajoči govor v cerkvi in lonjer-5ki/ - kaimarskiin pevcem za prelepe žalostinke. l^rpiia račvala fcodi izrečena dekletom ki so nabirale prispevke "a pogrrb. fantom ki so nosili krsto, in slednjič hvala iskrena nositeljeva in nusiteJjicain cvetja. Iskrena in prisrčna zalivala vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli do tako lepega pogreba. Bog povrni vsem! VaŠČimi. Kdor se želi naročiti ne kaffig* • Siovvnske Matice« n let« 1828. Kdor se želi naročiti na knjige ^Slovenske Matice» m leto 1328. (za 50 Din po valuti se dobe Štiri knjige, tri literarne in ena znanstvena). naj to javi Karlu Bajcu, ulica G. Carducci 7, 1. Gorica, najkasneje do 1. apri-la t. 1. Ljubitelji knjig, podvizajte se! Rejstv*, sir rti in poroke v Trate dne 21. marca Rojeni 11, mrtvi: 14; poroke: 4. iz tržčškesa življenja V morje je hotela skočiti. Včeraj okoli poldne sta dva finančna stražnika zapazila na obali mtd Barkovljami in Čedadom mlado žensko katere čudno vedenje je takoj T-inćiio njuno pon>mosi. Zatf» sta. se nstavila nekoliko vstran ter jo začela opazovati. — O* nekaj časa je neznanka, ki je bila videti zelo razburjena, stopila med skale ob obali ter se začela slačiti. Stražnika sta se začudeno spogledala, kajti ni jim v glavo, da se. hoče mladenka kopati, kakor sta Jatikc- skidala po njenem obnašaju; . reiue res ni bilo primerno za kaj takega; dež je lil curkoma in ludi hladno je bilo precej. Ijvidevši. da n»znanka ne namerava nič pametnega, sta stražnika stopila k njej ter ji preprečila da ni skočila v morje* kar je očividno nameravala. Ker ?e mladenka a&čfia vpiti kakor blazna in st ettipati, sta imela stražnika precej opraviti, da sta jo zadržala Naposled se jima je posrečilo d s sta jo spravila do bližnje stanice užitninskih stražnikov, odkoder ,ie bila po 1eJeJocju obveščena rešilna postaja. Ko j« kmalu potem zdravnik pnhitel na lice mesta, je bila mladenka, v kateri so pozneje ^poeneli 23-letno u-radnico Valerijo M., stanujoč© ▼ ulici Pilone Se vedno zelo razburjena; iroela je hud Živčni napad. Po prvi pomoči je bila reva prepeljana v n>estne bolnišnico, kjer so jo pridržali v svrfrjo opazovanja. Pet eoeb v nevatiusti, de se za-dmim V stanovanju 35-letne Palme Scusa v ulici Tesa 4t. F se ie včeraj popoldne pripetila nezgoda, ki hi bila lahko imela žalostne posledice. Okoli 1€. ure je Scusava zanetila v kuhinji štedilnik, da posuši nekaj perila, ki ga radi dežja ni mogla posuditi na prostem. Cez kake pol ure je ženska občutila čudno slabost; zavela jo je boleti glava in sililo jo je k bljuvanju. Enaka slabost se je polastila tudi n.ie-nrh 4 hčerk, in sicer lO-letne lii-polite, 9-le»tne Frančiške. 8-7 eto e Ide in 7-letne Marine, ki so se mudile v kuhinja. Ko je slaibost ni hotela odleči, temveč je postajala čim dalje hujša, je Scusava potožila stvar neki sosedi, ki je poskrbela. da je pribite! na lice mesta zdravnik rešilne postaje. Ta je u-potovil, da izvira slabost Scusa ve in njenih jfcok radi vdihavanja j^ienčeveca dvokisa ki je uhajal iz Štedilnika. Zato je dal temeljito prezračiti prostor xn podal ženski ^n njenim otrokom potrebno pomoč. Kmalu potem so vsi prišli k sebi in zdravnik je zamogel oditi brez vsake skrbi. doMJ trikakega plačila, oiirBfnn, da Je bil v nekaterih »Maja dolg 1» deloma ponra&a Obtoženci sani kaje enoeflas no točko obtožnice, da so dobili Mago v komisijska jarodajo, i« SafraasKi tega ne trdi safca odločna, ia pravi le, da ni vedel, da mu Kossatti ponuja vino pod tem pogojem, ker bi sicer ne sklenil z njim nikake kupčije. Žerjalova je bolj kategaMna v svojih čBjavAk. Ros*atti ji je sili] vino in jo tolažil, da ji ni potreba koj plačati blaga. DoločO ji je celo rok o0 dni, kakor je v trgovini precej v rabi. Toda lepega dne je đo-bil« poziv s k vest ure, da poravna zadevo z Rossailijean. in naposled ceio pozivnico na oi>ravnavo kol obiošenka. " Odvetnik Robtm: Gospa nam lahko pove, da poseduje lasten avto, garažo, bide ia posestvo. Torej ni ravnanje gospoda Bossattija nikakor opravičljivo. Državni pravilnik od v. Tromby: Ste vi spreieli vino v komisijsko prodajo? Obtoženka: Ne, ne in ^e enkrat O tem se pri sklepanju kupčije ni nili govorilo. Prisotna je bila tudi ravnateljica moje trgovine Tezakova, ki je pozvana kot priča. Odvetnik Tromby: Vi ste potem-takern sk oro da bogata in vendar poraxr iL3a t era dtjTgal Žerjalova: Na način, kot je hote? Rossatti, me ni ravno mikalo plačati. Zottich trdi, da ni vzel vina v komisijsko prodajo. Ta pogoj jo izvedel Sele. ko je bila proti njemu vložena ovadba. Sicer pa. je on vino že plačal. BraicovicLeva je tudi kupila vino ne da bi vedela, da pra Rossatti ponuja v ^TOrisijs&o prodajo. Ođvetnii Robba: Zakaj ni gospod Rossa.ii civilno tožil obtožence in obtočenke? Rr—111: Ker sem vMil ovadba) Ođv. Rofeka: V saptsnik! Krasna trn firma. Ako obravnava ▼ javaost, bodo klijenti bežali prod gospodom Rossattijem, kakor kudet prod Maeedovjjeoo VOdOU9 _ Odvetnik Segnan: lJa fakturi Braicuvicheve ni famozne klavTn-le in tudi ne črk c. c. (conto com-missio&e) ne3 Za^ližan je tudi Roesatti, ki v zelo zmetani izpovedi s kuga ova*e» ti-drtve obtožencev. Večkrat ae zamota v protislovja. tako da na posled ođv. Segnan vzklikne: Si prosil gospoda Ros-sattija, da nam povi\ ali ve -ploi kaj pom -ili k-om i >: rs*iti tsrr.iia'« Odvainik Trattbr- Ne Ža":ite o-afcodovaaca, prosim vas! Odvetnik Rofcba: Drugim klijentom je gospod Roesatti tudi prodajal vino? Kako? Roesatti; Imam za IžLCOO lir vina •na tuge. Odvetnik: V komisijski jarodaji? Roesatti: Ne! Le obtožencem sem ga dal pod tem pogojem, ker so se mi zdeli «nevarui.» Zaslišana je še ravnateljica trgovine Žerjaiove, ki potrdi izpoved gospodinje. Predsednik: Slišite g. Ros sat tV? Rossatti: Gospa priča krivo! Priča: Ohol Pazite se! Nato govori drž. pravdnik odv. đr. Tromby, ki zahteva obsodbo vseh obtožencev na 3 mesece ječe in na globo. Branili so odvetniki Cariel. Rob-ba in Segnan. Sodni dvor je po daljšem posvetovanju izrekel razsodbo, glasom katere je Salmassi obsojen na 3 mesece in 10 dni ječe in 83 lir globe. Ista obsodba velja zn Brairovi-čbevo, d očim je bila Žerjalova o-prožJčena, ker njen čin ne tvori zločina m Zottich radi pomanjkanja dokazov. Id je takoj videla, da jo hoče mož »adu&iti, se je začela braniti. Del-pan pa ji je takoj rekel, da če se je ta večer rešila smrti, p pa drogiČ ne bo ubežala, ker on hoče. da ona nnire z njim. Drugi dan je ^la I*o-» k orožnikom in napravila o-vadbo proti možu radi poskušane-ga umora. Ti so ga. takoj aretira-li in preiskovalnemu sodniku je priznal Deljan, da je pohuLil aodo s ogljem v ženino in svojo «obo. todn ne z namenom, da hi jo usmrtil, tei^več le o&trašil, da hi bila Ik^Sb. z niim. Predsednik ca v. Ferri takoj ienre- va žena Marija i^ose, ožkodovj^- j priSla k njemu Marija Bose, koč da je bolna. Ugotovil je sifilis« Bolnica je bila okužena le nekaj tednov prej. Pri njem pa se jo zf i r sila kakih deset dni pred u-sodno nočjo. On je nato i* pre.id* nosti posJaJ }>o njenega moža. Ko pa je pregledal Dolpina, ni mogel ugotc v:t! sifilisa. Zato T e more a gočerostjo trditi, da je }»oleznl unlezla od nje^a. Aloinu pa je, ke® se omenjena bolezen različno manifestira. Predsednik pre<*»«.a še izpoved ■i^ TVk^, t k^l^rt nravi, rta te je spoznala z Dfcip-noni doma, kei je bil prifcueij i. n^siaii *>ratl sporočil, da se nahaja ototoženr«- i ^ ^ vprafeai m »uko. - - 1 Mi M ps. ugajaL ker > i (tilll, da ka, v bolnišnici usmiljenih hral^v j ^l&ove ikl Ko it«, -o po- in se obravnave ne more udel<£i- roclm>voano piavii, na se bo : cav. Tripani 1 "T^Jl' ko je bila Ns^gvde pri Zelo razmHPjeiia je morala biti 26-letna Pierina Muies, ko je včeraj zjutraj delala pri nekem stro to v tovarni slajščir fippinger v uiiei Conti. Med 1«. uri se je pričoLa pred goriško poroto obravnava proti Ivanu Delpinu, staremu 33 let, rojenemu v Isoli Maj-asi-ni (F urLanija), stanujočeznu v Gorici. Delpin, ki je po poklicu vojaški čevljar, se nahaja v zaporih že od 24. maja 1927. obtožen je, da je skušal umoriti lastno ženo Mari io Doee. Kaf pravi obtožnica V noči med 22. in 23. maja lanskega leta je skušal Delpin dvakrat zadušiti svojo leno s tem, da je postavil ▼ njeno in svojo spalnico umivalnik, napolnjen « gorečim ogljem. Delpin se ie poročil z Doso 11. decembra 1920. Toda zakon je takoj spočetka ni hO srečen. Vzrok temu je bil pred vsem ta, da je bil De^n spolno bolan. Zena, ki je tudi rboW*, mu je izogibati, kjer je mogla. Posledice tega so biHe da se je tnđi njen mož jtA drugače napram njej obnašati; večkrat jo pravil, da bo namrtia samega sebe ter tudi nje. fe lega so nastali prepiri. Na večer dne TSL. maja lanskega leta sta vnovič: sprta, ker nm fena ni hotela pogreti večerje. Po tem pre-fMn «e Je Doee napotila v spalnico, v kateri je ležal tudi Delpin, toda v ločeni postelji. Okrog dveh in ifietrt pa je Doso vzbudil telak vzduh v sofo i. začutila ja kako jo nekaj dngi. Zdelo se ji je. d» nima toliko moči, da bi se ganila. Končno je vendar vstala s postelje in odprta vrata, poleg njih pa. je zagledala umivalnik, napolnjen z žarefcim ogljem. je nato rm hišna vrata, jih odprla in se navžila svežega nočnega zraka. Nato je odprta sobna vrata, da se je zrak razčistil, jih znova zaprla in legla. Kmalu nato pa je po kratkem sna-nju vnovič začutila, kako ji je leglo težko na prsa, obudila se je in stopila iz postelje ter zapazila pod posteljo umivalnik, napolnjen z gorečim ogtrem, zraven pa moin, ki jo pihal vanj. V umivalniku je bde več kflft 1 kg octfa, katerega je mož užgaJ s pomočjo špirita. Doee, Dva Uši m štuje hhmi Žalostno novico nam sporočajo iz Razdrtega. V noči od 20. na 21. marca, po 10. uri, se je vnel hlev cerkovnika Franca Pne-mruja, ki stanuje na hišni fetev, 45. Od dveh krav so frešili le eno, druga krava, prašič, kokoši in vse ostalo je zgorelo s hišo vred. Nato se je vnel hlev soseda Junca. Živino &o rešili, tudi hiša je ostala. Vneli pa so se tar tudi zgoreli do tal hiša posestnika Bajca s blevom vred, nato še hlev in klet posestnika in gostilničarja Vladimirja Kavčiča. Zgorelo je mnogo sena. Živino ter vino iz kleti so rešili. Torej so zgoreli skupno 2 liiši ter i hlevi. Ko bd bila ponoči taka burja kot po dnevi, bd zgorelo pol rasi. Tako pa se je nevarnost vendarle zmanjšala. Domači fantje in možje so se kot gasilci pod vodstvom načelnika g. Michielija izvrstno izkazala in so z nadčloveškim naporom omejili ogenj. Deto je bilo težavno radi velikega mraza, vetra te teme. Tudi vojaštvo topničar-skega oddelka, ki se trenutno nahaja pri nas, je pomagalo gašenju. Tudi gasilci iz ter in Hruševja so prišli na pomoč. Postojnčani pa so postali svojo motorno bri /aralko. Govori se — v koliko je to govorjenje utemeljeno, ne vemo — da je pri-sel ogenj iz zapuščene hiše, imenovane *Hrib©v*e», in da se je .skozi £id razširil v najbliži hlev Fi . Ptemmja. Ka vsak način bi bik» svetovati, da bi gospodarji omenjene M&e št. 43. a-li jo popravili ali oa podrti in uporabili material. Pred nedavnim Časom se je podrl kos strehe omenjene hiše in lahko hi koga takrat podsulo. Škoda, ki jo je povzročil požar, še ni ocenjena, na vsak n^čin pa je zek> velika. Te dm je bila pot oš tatu v Meda-ni 1wronTt Anfcetra Co#pfli na «3aia svetinja. ti. Državni pravdnik predlaga, da bi ^ izvršilo v bolnišnici. Pn 'sed lik to vprašanje začasno od^;. 'L Nato so obi oe do obtoženrsi; «Delpin. veste česa ^le tožent>c prikima. «No kako Fe je zgodilo?« Obtoženec: «Vednn cva pr« pi-r?.5a. Nikdar ni bilo miru. Večkrat sem ji rekel, na i bi ^e •Jla 7 i.~avit, da bi biio enkrat konec, pa ni hotela !» «Ali sta se pričela prepirati že tankoj »početka iw «Da, takoj. Zato ker me ni 'ju-bila? vin bolezen, ali jo je debila od vav?» «Ne verjamem, da jo je dol ila od mene, mora.la jo je dobiti od kak ega drug oga!» «Kalio pa, to mislite?« «Glejte gospod predsednik, ona jo bila Že prej v bolnišnici.-* «Pa ne radi te ix)lezni.» -«Je ze morala biti radi tega. Saj mi je večkrat rekla da ima tako neozdravljivo ix)lt~en, rati keioie ne iiiore imtt otrok » ste se pa kotem * njo p**- ročili?» da!a še!^ po poroki.® P*-«*.^r^Js želi, da bi se povla- lo po ztlra* rfca za ztiravlje »nmi pravila marsikaj.« a d^jai ni priiiaiai niiiče?« •.Nobenega nisem nikdar videl. Včasih pa. ko je j>rišla rlomr>v po-rno po noči ob dveh, sem jo vprašal. kod je liodifn, pa mi nikdar ni ■hotela povedali.« poklicu, kaj ste?« < Čevljar pri Alpinih Ob 10. uri zvečer sem prihajal domov z dela Kadar sem prišel domov, je nisem nikdar naSel. Večerje pa mi je pripravljala kakor kakemu psu.» Odvetnik Marotla: t Ali ce- obtoženec o nekih pismih fotografijah in ray^rlednit-ah. ki so jih njegovi ieni sekve«irirali.« Obt.: «Da. pa jih nisem nikdar čita 3..» Predseđ.: «Ce ste čuti'i, da vam Žena ni bila zvesta, zakaj niste reagirali?« Tm-rten teen!« Ođv. MamttiT «AH ve obtotene* da njegova iona ni hotela nositi porotnega prstana?« Ot-tažen&c: «X>a. sraiaovala ve, je, nositi ga, j^arno da je hodila k. »ipt? i mi rt-letni m i r? ek Je *. L® Glede usodnega večera pravi ob1 oiet:, da ,ie hotel žwio v ogljikovim dvokrsoin 1p preplaviti. Rabil je tudi le % kp op'ja kar hi ne zadostovalo za smrt. Ženo je sam ^udi! fr spania. Prnvi, du ji ni nikdar rekel, da jo hoče usmrtiti, tudi ji ni nikdar grozil. Kaj previ Jo priče Kot priča je lutsiopil najprej kvesUirni jwiarešiak» Palumbo, ki je pov<»daJ kako je zaslišal obtoženca ob priliki aretacije ter njegovo i^no. O leni ne ve nič cla- lstotako irpove Anton Bressan, podbrigadir. Terezija ki st p troje pod stan ovan"iem -/.akom -pv Del n in, pove, kako je usodno noe prrdsednik prelofil obravnavo na popoldanske ure današnjega di*«, ko bodo poromiki izrekli svojo ru> sodbo. M&U OGLASI PISALNE stroje, velike in tnajha«,, kontrolne blagane, prodaja Miiller, 'irof,-Ireneo 6. cene nizke. 323' ŽGANJE, še iz L 1926. nad hI iinu trn, proda; Zidar Atluii. Topole 57, Tniovo pri "Bistrici. Prodala na drobnn t» jm debelo. Cena nizka. 334 I SMiLAJOD - Ca^fcIIanovich Je prirnan kot najboljše sredstvo za tiftenje krvi; pripcročlfrv zn poirl^dno tdntvfjcrje^ proti omotici, proti ndai^airju Jtrvi v glavo, proti mol:n[i: vida pri iA&tik o-sebah, proti arteriosklerozi (pocLpCtene-n}u žili in sploh proti vsem tdo!rttjvm, ki izvirajo iz slabe cirkulacite k ni. "Dobiva pe v lekarni Čast t liano vit h. Tust, via dei Giuliajii 42. 297 Moma Ecfinost u Trstu Te.g, zmči. z ons. poroM\rOJU vabi na redni oKni zbor ki »e bo vršil dne t>. aprila 192». ob 2(1. «ri v prostorih tiskarne Edinosti v Trstu t. naslednjim dnevnim redom : 1. Predložitev kinih računov za 1. 1927. Z Predlogi in sklepanje o razdelitvi čistega dobička. Slučajnosti. Načelnlšivo tii£ po . i7 r opravila »n prodata zlateninu J ZOSOZDIUrKSM IRSI m & UkZLJUHk 23, a PODLISTEK J. KR12AMOVSKA: m Pajčevina Romaš ▼ Kbrih dolih Iz rutine prevedel X. 7. — Ce te tako vznemirja, njena odsotnost, tftj nc! P skriva, zato so vrati tudi v meni Nemko. ubogala kakor moj nju- ga no num, žaro sovraži zooi -v meni Trikrat pore tem- «kvala Bog11», ko se omoži; toda njenemn bodofiemn sK^ao^u ne Zaštitom. — Ce bo razumen, ko ptu; znal ukrotili miado ■maaonkoj mož je -vedno tisti, ki mora vzgojiti Seno. OdloCen ia potrpežljiv človek koniCno vedno čntidk ovoj naaoen, — je odjovorG groL — S tnk£m> trmasto leu^La, kot je Idllioa. ne more ankčc nit opravili; tem več, ker je tudi v gmotnem ozira neodvisna. Od osemna jstegs leta Generalka in stfen ^obesednik sta sedela s hrbtom obrnjenim proti stopnicam m nisU Mla, da je na spodnjih stopnicah v senci zelrnja Milica postala in potdusala pogovor. Milica jc bila visoka, vitka deklica s prelepo poltjo. Bila je zagorela kakor bron. Koza 7a Itcib in naralilo naklonjeoem vratu je bila tako t^oka^ tja Fi takorekoč *idel, kako se kri prrtakn po ži-G«sti, svrtk> kostanj^sta laiie ko- _________________teh pod njo. Oostl, svrtVo kostanj^sti laije svobodno a svojimi dok odka/kTtrdijo j vinskega sijaja ao segali preko kolena kar pa je veliki znesek. Morete ad mi*Titi, xitod\isiw ] njeiieinu pravilnenro m nežnemu ohnu.ii« dajalo se tati to dekle, in Še s takim t p*****™? diažest. so bile njene velike, rujave 0C1 — ZaniSjiv tmar^i g^j p^k^ ^racovib "i z zelenim odsevom, ki so postale skoraj črne pri usten. inafmanjAem razburjenju. Jasno iu odkrito so — O, med moftem in ieao denarno vprafenjel dale izpod mehkih trepalnic. Globoki, zamišljeni —- J---- - - -----— pogled je bil nenavadno gibljiv in je odmlal _ nikake vlege in tudi ne more voljo đruBnskegB Ce bi nscimo. mož gospodične Milice tzelo lepo vsak, najmanjši tresljaj njene TajoC s losJornim bleskom. duše. vzptemle-