VESTNIK
g
Poštni urad 9020 Cetovec Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov * ceioietna naročnina 250 šiiingov
5	P. b. b.
a
LETNiK XXXiX.
CELOVEC, PETEK, 23. NOVEMBER 1984
ŠTEV. 47 (2202)
3000 ijudi na cetovški demonstraciji:
Proti apartheidu v Avstriji
Za ohranitev in izpopoinitev dvojezične šoie na Korošc u
„To bi morali videti in slišati odgovorni politiki, potem ne bi več mislili na gnile kompromise in na kapitulacijo pred nemškimi nacionalisti!" Takšne in podobne ugotovitve je bilo slišati minuli petek po celovških ulicah. Po na novo urejeni Kolodvorski cesti so odmevala gesla demonstrantov, ki so v obeh deželnih jezikih ne-preslišno izpovedali, da je končno treba napraviti konec dosedanji pro-timanjšinski politiki, kakor jo zastopata KHD in FRO ob podpori nekaterih predstavnikov obeh velikih strank — da je treba stopiti po poti, ki bo dejansko pripeljala do enakopravnega sožitja obeh narodov v deželi.
Odraz takega sožitja je bila tudi demonstracija 3000 pripadnikov obeh narodov, ki so se ne glede na svetovnonazorske in politične razlike združili v skupno obrambo skupne šole, proti razdvajanju in apartheld-skemu ločevanju. Nadstrankarski komite za obrambo dvojezične šole je kot prireditelj prejel solidarnostne izjave blizu 100 najrazličnejših organizacij in osebnosti iz cele Avstrije — njihova enotna izpoved je bila skupna obsodba tristrankarskega paktiranja na škodo manjšine.
Demonstracija je bila dejansko mogočna manifestacija: po eni strani izraz življenjske volje koroških Slovencev, ki smo odločno in nedvoumno povedali, da si ne pustimo še naprej jemati naših pravic; po drugi strani izraz široke podpore nemško-govorečih prijateljev, ki so se po-
stavili na našo stran, ker se zavedajo, da gre pri obrambi manjšinskih pravic v resnici za obrambo demokracije sploh. To je prišlo jasno do izraza tudi v besedah obeh govornikov, ravnatelja Franca Kukoviče in univ. prof. dr. Petra Gsteftnerja, ki sta na zborovanju pred deželno vlado v obeh deželnih jezikih povedala, da hočemo prijateljsko sožitje in medsebojno razumevanje, zato odklanjamo ščuvanje na narodnostno nu zn JU ici oosojamo vse oblike razlikovanja, ločevanja in zapostavljanja.
Enaka je bila govorica gesel, ki so jih demonstranti vzklikali oz. nosili na neštetih transparentih: Izrekli so se proti apartheidu v Avstriji, proti tristrankarskemu sporazumevanju na škodo Slovencev, proti demontaži dvojezične šole, proti kompromisom s protislovenskimi silami; nastopili so za skupno šolo in s tem za boljše razumevanje, za mir in prijateljstvo med narodi; povedali so tudi, da je ..Dobra ideja — prepoved KHD-ja, ali „Slowenisch lernen ist OK, nur
dem KHD tut's weh"; predvsem pa zahtevali „Roke proč od dvojezične šole!"
Obrambi šole jg v prvi vrsti veljala demonstracija in je zato razumljivo in posebno razveseljivo, da je bila močno zastopana predvsem mladina, kajti mlademu rodu hočemo zagotoviti pouk materinščine tudi v bodoče. Združeni so bili Rož, Podjuna in Zilja in z njimi v skup-n.n viseči ii^.nskudovuiu^. jj.^jntulj, iz cele Koroške in iz drugih predelov Avstrije.
V mednarodno razsežnost pa je prerasel okvir demonstracije z za-klj učno koroško-gradiščansko-tržaš-ko-južnctirolsko kulturno prireditvijo, na kateri je francoski sindikalni funkcionar svojo solidarnostno izjavo podkrepil z obljubo, da bo javnost in zlasti učiteljstvo v Franciji (torej v eni od podpisnic avstrijske državne pogodbe!) seznanil s položajem koroških Slovencev, kajti „vaš boj za šolo je boj za osnovne človekove pravice".
Zahteve predane uradni Koroški
Svoja stališča in svoje zahteve so demonstranti strnili v resoluciji, ki so jo predstavniki komiteja posredovali deželni vladi in deželnemu zboru. V poslopju deželne vlade jih je sprejel namestnik ravnatelja deželnih uradov dr. Ralf Unkart. Kot zastopnika uradne Koroške so ga opozorili na nevarnosti, ki jo pome-
nijo napadi nacionalističnih sil tako za obstoj manjšine kot za mir v deželi in za mednarodni ugled naše države. In dr. Unkart, ki je tolmačil stališča uradnih dejavnikov, je moral priznati, da tudi v teh krogih raste skrb zaradi zaostritve, ki jo povzročata KHD in FPO s svojimi akcijami proti dvojezični šoli.
Tudi Siovenci v Matiji
demonstrira!! za svoje pravice
Minulo nedeljo, !e dva dni po celovški demonstraciji, se je v Trebčah pri Trstu zbrala množica 5000 demonstrantov, ki so podobno kot v Celovcu skupno terjali dosledno izpolnitev pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Neposredni povod za sedanjo demonstracijo je bil ukrep tržaške občine, da v slovenskih in dvojezičnih krajih namesto dvojezičnih namesti samo enojezične italijanske krajevne table. Zato so Slovenci v Trebčah in drugih vaseh tudi segli po akciji samopomoč! ter namestili dvojezične napise, kot viden dokaz, da v teh krajih živijo pripadniki dveh narodov.
Obenem pa so na nedeljskem zborovanju ponovno izpovedali tudi svoje nezadovoljstvo in ogorčenje, ker italijanske oblasti še vedno zavlačujejo uzakonitev globalne zaščite Slovencev. Kakor že spomladi na veliki protestni manifestaciji na Goriškem, so spet izpovedali svojo odločnost, da bodo nadaljevali z bojem, dokler ne bo država dokončno uresničila vseh pravic, ki jih je dolžna zagotoviti po ustavi in mednarodnih sporazumih.
Tudi naši rojaki v Italiji se v svojem boju lahko opirajo na demokratične sile večinskega naroda; to je prišlo do izraza tako v govorih kakor še posebej v velikem številu solidarnostnih izjav, pisem in brzojavk. V njihovem boju pa se z njimi solidariziramo predvsem tudi koroški Slovenci ter jim želimo, da bi si čim prej izbojevali pogoje, v katerih se bodo lahko enakopravno uveljavljali na vseh področjih narodnega in družbeno političnega življenja.
28. novembra na Dunaju:
Tristrankarski vrh o šoistvu
Prihodnjo sredo, 28. novembra 1984, ob 15. uri se bodo na Dunaju srečati zvezni predsedniki treh v parlamentu zastopanih strank ter obravnavali vprašanje manjšinskega šolstva na Koroškem. ..Najprej bodo stranke obrazložila svoja stališča Nato bomo ugotovili, kdo hoče kaj m kako spremeniti. Razprava pa bo tekla tudi o nadaljnjih postopkih v tem vprašanju," tako je začetek tedna deželni glavar Leopold Wagner predstavil namen tristrankarskega vrha prihodnji teden na Dunaju.
„Od 28. novembra naprej se bomo učinkovito pogajali. Deželni zbor bo obravnaval ljudsko glasovanje KHD in predlog FPO. Pri odločitvah pa bomo morali upoštevati materialne in politične strani problema. Več ne morem in nočem povedati." Tako Wag-nerjevo skopo sporočilo javnosti o za manjšino bistvenem vprašanju dvojezičnega šolstva. Na vprašanje našega novinarja ali ima socialistična stranka pred pogajanji na Dunaju jasno stališče, Wagner ni dal odgovora, pač pa je zato živčno in nestvarno napadal demonstracijo za ohranitev skupne šole in mednarodne kritike, ki se nanašajo na koroško manjšinsko politiko.
Dcžc/n: g/dfdr Wdg72er s; p%č w:-$/:.*	je wdj'ko/;H okrdwkd.
o<r:':d JfmonHrdc:;:, r/d so jo /mc/Z popo/noTTM rokdk korMRn/str, kr/tZke jruiCdrjef Zd^rdfd z Hdlivijo, (L: se fH^gj og/dždjo k kcsc;/:' /e serifi „ew:'-grdHt:", /KgosLtHj; pd posredno or/-rekd prdv/co, <^d se zdvzernd Zd yrd-w'ce korožk/k 5/oveMccu. Vse to m'to ;/okr:' ZHdk: pretj pogovor: Md Drr-Mdjrr, čeprav !V%gner prejšnj: te^eM n: kore/ poenotit: stojišča z ost%/:'?M% dvenM stnrnŠMnM :n čeprdv je san: prizna/, č/a vse avstrijske nniverze o^k/anjajo /očevanje šo/arjev po narodnosti.
Dok/er se socia/isti ne kodo jasno izrek/i za pritegnitev MHZvfrzZfetMZk strokovnjakov k obravnavanja vprašanja dvojezičnega šo/stva, dok/er se ne kodo izrek/i jasno proti nada/j-njenta pos/akšanja sedanje šo/ske are-ditve in za postopno izko/jšanje dvojezične šo/e, tako do/go kodo odvisni od FfO in dragik skrajno desnik si/.
Dok/er koroška	ne ko itne/a
jasnega sta/išča, kot naprimer minister A/oritz, ko tiča/a v „ci/jni krizi" in se ji kodo odda/jeva/i pošteni /jadje.	v.
PREBERITE
na
stran!
2	Ohiaditev odnosov med Avstrijo in Češkosiovaško
3	Mednarodna kuiturna prireditev v podporo boju koroških Stovencev
4	Siovenski kuiturni dnevi v Saizburgu
7	40-)etnica Avstrijskega batatjona
8	Mnenja udeiežencev demonstracije
8 Ceiovška univerza ponuja sodeiovanje pri reševanju manjšinskega šotstva
Manjšinsko srečanje Aipe-Jadran v Rovinju
Ne samo po številčni udeležbi, marveč predvsem tudi po vsebinski tehtnosti referatov in razprave je bilo letošnje srečanje narodnih skupnosti iz prostora Alpe-Jadran nedvomno višek dosedanje dejavnosti te neuradne delovne skupine. Do tega spoznanja so prišli domala vsi udeleženci prireditve, ki jo je organizirala Italijanska unija za Istro in Reko. Ob zaključku pa so sprejeli solidarnostne izjave celovški demonstraciji za dvojezično šolo ter manifestaciji primorskih Slovencev, ki so dan nato v Trebčah pri Trstu demonstrirali za svojo enakopravnost.
Letošnje, že deveto srečanje narodnosti iz sosednih dežel se je odvijalo od 16. do 18. novembra v Rovinju/Rovigno, kjer živi poleg hrvaškega večinskega prebivalstva tudi močna italijanska manjšina. Prireditve se je udegežilo skupno 21 narodnih skupnosti ter je krog segal od ..tradicionalnih" udeležen-
cev teh srečanj iz Avstrije, Italije in Jugoslavije tudi tja do Retoroma-nov v Švici ter do narodnih skupnosti na Madžarskem.
Srečanje je potekalo pod geslom ..Dvojezičnost in narodnosti" ter so bili tej temi namenjeni tudi uvodni referati, ki so jih podali članica republiške konference SZDL Hrvat-
ske Ema Derosi-Bjelajac, predstavnik madžarske narodnosti v SR Sloveniji Ferenc Hajoš in predstavnik koroških Slovencev Pavel Apovnik. Prva referentka je podala kritičen pregled rešitve narodnostnega vprašanja v Jugoslaviji. Zlasti je poudarila pomen dvojezičnosti in menila, da ne gre samo od pripad-
nikov manjšin zahtevati načela dvojezičnega komuniciranja, marveč morajo takšna prizadevanja gojiti tudi pripadniki večinskega naroda. Pri tem je posebno važen sistem izobraževanja ter vzgoja sposobnih kadrov na šolskem področju, kar je tudi predvideno po jugoslovanskih zakonskih predpisih.
Do enakih zaključkov je v svojem izčrpnem referatu o dvojezičnosti in narodnostih prišel tudi Ferenc Hajoš. Sicer je razlikoval med individualno in institucionalno dvojezičnostjo, toda hkrati je naglasi), da brez določenih oblik individualne dvojezičnosti tudi institucionalna dvojezičnost ni možna — vendar šele institucionalna dvojezičnost, katere predpogoj je pravno-normativna ureditev enakopravnosti obeh jezikov na narodnostno mešanem območju, lahko zagotovi enakopraven obstoj manjšine. Dvo-
(Dd/jc Hd I. ^trdn;',)
V vprašanju dvojezičnega šolstva
nc moremo in ne bomo popustili
„Čeprav so nasprotniki siovenske besede maiošteviini, iahko uganjajo gonjo proti koroškim Siovencem, ker so tudi v važnih funkcijah politike, kuiture in gospodarstva. Ti ijudje hočejo zrušiti in dokončno uničiti, kar je od uvedbe dvojezične šote teta 1945 še ostaio — torej hočejo uničiti preostanke ureditve, s katero so nam hoteii popraviti škodo, ki nam jo je povzroči! nacistični režim."
Tako je dejal v svojem govoru pred deželno vlado ravnatelj Franc Kukoviča, ki je obenem poudaril, da velika večina ne odobrava in tudi ne podpira rasističnih zahtev nemškonacionalnih, ekstremno desnih društev, ki hočejo slovenski jezik popolnoma izriniti iz javnosti. Njihove zahteve po ločevanju šolarjev nas spominjajo na nacistične zakone, po katerih Židje niso smeli biti učitelji in vzgojitelji nenmške mladine, je dejal govornik, ki je ostro obsodil tudi Haiderjeve izjave, češ, da bo Koroška svobodna le tedaj, če bo nemška dežela, kajti te besede zvenijo v ušenih kot svo-ječasno Hitlerjevo povelje „Macht mir dieses Land deutschl".
„Nihče nam ne more zameriti, da ob takih izjavah dobimo občutek in prepričanje, da nas hočejo potisniti ob Karavanke aii ceio poriniti iz naših vasi, iz naše domovine," je naglasil Kukoviča. „Čutimo in vemo, da pripravljajo nemškonacionalni krogi zadnji napad. Razbiti nam hočejo zadnje preostanke dvojezične šole, preostale slovenske šolarje pa spraviti v posebne razrede oz. šole. Vse to delajo v republiki Avstriji, z zlorabljanjem demokratičnih sredstev. Vsak politično misleč človek ve, da so demokratične instrumente, npr. ljudsko glasovanje, uvedli zato, da pomagajo šibkejšemu — na Koroškem pa se ob molčanju in delnem odobravanju oblasti teh sredstev poslužujejo agresivni nemški nacionalisti. To je popačenje demokracije; to je politična perverznost."
Govornik je opozoril, da bi taka politika imela usodne posledice za dvojezično šolo. V najkrajšem času bi se možnosti dvojezične izobrazbe tako poslabšale, da naši ljudje tega dodatnega pritiska ne bi več zdržali. Slovenski jezik ne bi izginil samo iz šol, sploh bi ga spravili v ilegalo — v domačo hišo, sem in tja še v cerkev in v kako zakotno vaško gostilno. S tem bi nemški nacionalisti dosegli svoj cilj: geto v šotah in geto za Slovence v celoti.
„0 zahtevah FPO in KHD sploh ni moč razpravijati," je poudaril govornik. „Po letu 1945 so nam vedno
le jemali in krajšali pravice; tudi tokrat nam z gnilim kompromisom hočejo samo škodovati. S šolstvom nam hočejo vzeti tudi življenjsko osnovo. Zato v tem vprašanju ne moremo in ne bomo popustiti. Na področju šoistva nam preostane samo dosieden boj vseh narodno zavednih sii. Zato, dragi rojaki, stopimo skupaj Podjunčani, Rožani in Ziijani! Stopimo skupaj sociatisti, ketovci, ovp-jevci, komunisti, aiter-nativci in drugi! Naš skupen ciij je ohranitev in izgraditev dvojezične šoie. V teh prizadevanjih koroški Slovenci nismo sami — celotna strokovna javnost na Koroškem in v Avstriji javno odklanja zahteve po ločevanju; mednarodna javnost prav tako z začudenjem in ogorčenjem spremlja dogodke na Koroškem."
Govornik obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev pa se je v tej zvezi obrnil tudi na Jugoslavijo kot državo matičnega naroda, ko je dejal „Kot se Avstrija upravičeno poteguje za pravice južnih Tiroicev,
vica. Prišli smo v Celovec, da zahtevamo od koroške deželne vlade in od deželnega zbora, da zavrneta škandalozne zahteve KHD in FPO. Zahtevamo, da koroška politika končno preneha s stalnim poslabšanjem našega položaja. Nasprotno terjamo, da odgovorni politiki poravnajo škodo, ki jo je povzročila povojna protimanjšinska politika na Koroškem. Hočemo izboljšanje dvojezičnega šolstva v korist obeh narodov. Zahtevamo, da sprejmejo predloge, ki so jih izdelali strokovnjaki. Zahtevamo to, kar nam gre po členu 7 državne pogodbe.
„V minuiih mesecih smo koroški Siovenci s trezno poiitiko informiranja dokazati poiitično zreiost. Zato odkianjamo neodgovorno dogovarjanje treh strank na račun manjšine. Koroški in avstrijski poiitiki naj se zavedajo, da koroški Siovenci v šoiskem vprašanju ne bomo kioniii in si ne bomo pustiti vzeti najosnovnejših čiovekovih pravic. Obijub in pomirjevainih besed smo že zdavnaj siti — pričakujemo pozitivna dejanja in to zdaj in takoj!"
Resolucija
ki so jo udeleženci demonstracije predaii predstavniku deželnih oblasti
Fred očmi naših avstrijskih sodežeianov in mednarodnega tiska smo se zbrati v velikem številu pred koroško deželno vlado. Prihajamo iz različnih predelov dežele in države, imamo različne svetovnonazorske in politične poglede, smo pripadniki obeh narodnih skupin.
Kar nas tukaj in danes združuje, je naša skupna zahteva in želja:
Apeliramo na deželne in zvezne politike, ki odgovorno mislijo in delujejo, da kar najbolj odločno zavrnejo vse napade s strani manjšini sovražnih in nemškonacionalističnih sil na obstoječe dvojezično obvezno šolstvo. V teh napadih ne vidimo le ponovnega poskusa, uničiti predpogoje za obstoj koroških Slovencev, jim vzeti narodno identiteto, ampak tudi poskus, ogroziti demokratične temelje republike in njen ugled v mednarodni javnosti. S to demonstracijo podpiramo tudi tiste sile v velikih strankah in političnih organizacijah, ki so se izrekle proti politiki ločevanja.
Demonstriramo proti vsakršni obliki poslabšanja dvojezičnega pouka in zahtevamo izpopolnitev in izboljšanje skupne šole.
V tem smislu opominjamo na obveznost republike Avstrije, da izpolni v avstrijski državni pogodbi zajamčene pravice narodnih manjšin (člen 7).
Posebej pa od koroške deželne vlade in izvoljenih članov koroškega deželnega zbora pričakujemo, da ne bodo pristali na noben „trostrankarski sporazum" na račun koroških Slovencev.
Pričakujemo, da bodo izpolnili naslednje zahteve:
^ Nobene ločitve šolarjev po jezikovnih vidikih, tudi ne v obliki poučevanja slovenščine po zaključku rednega pouka.
^ Nobene omejitve teritorialne veljavnosti dvojezične šole (po zakonu o manjšinskem šolstvu iz leta 1959).
$ Dvojezični pouk je treba obvarovati in izboljšati.
^ Namesto omejevanja in okrnitve je treba dvojezično šolstvo izgraditi.
Celovec, 16. novembra 1984.
Zaradi razvoja na Koroškem
mednarodna javnost upravičeno zaskrbijena
RAVNATELJ FRANC KUKOVIČA je govoril
za obe osrednji slovenski organizaciji
tako na tem mestu zahtevamo tudi od Jugosiavije, da kot sopodpisnica avstrijske državne pogodbe pod-vzame vse korake, da ne bo prišio do spremembe šoistva v škodo koroških Siovencev!"
Zbrali smo se, ker hočemo soodločati, kajti v naših vprašanjih ne more biti odločitev mimo nas, je ob koncu dejal ravnatelj Kuko-
„Krog solidarnosti sega tako dajcč, da moremo brez pretiravanja ugotoviti, da stojijo za nami vse merodajne politične grupacije iz vseh zveznih dežei Avstrije — z izjemo KHD in FPO ter nekaterih zastopnikov ve-hkih etabiiranih strank," je dejai univ. prof. dr. Gstettner, ki je na demonstraciji govoril v imenu nadstrankarskega komiteja za obrambo dvojezične šole. Kot posebno razveseljivo pa je naglasil solidarnost mladinskih organizacij vseh svetovnonazorskih in političnih smeri. Prav mladina odklanja danes reakcionarno politiko in za reakcionarne, se pravi nazadnjaške zahteve gre tudi v tem primeru. Nazadnjaška politika se orientira po lastni nepremagani preteklosti, živi od rasistično pobarvanih emocij, pospešuje sovraštvo do tujcev. To pa so tudi viri, iz katerih se hranijo stalne izpadljivosti proti slovenski manjšini na Koroškem.
„Priš!i smo pred deželno vlado, da apeliramo na politično moralo mogočnikov in terjamo: Nobenih pogajanj in nobenih tajnih dogovorov s protimanjšinskimi silami! Nobene
spremembe zakona na škodo manjšine!" Gstettner je dejal, da z množično demonstracijo v javnosti opozarjamo na nekaj, kar bi moralo v demokratičnih družbah veljati za samo po sebi razumljivo — namreč obramba de-
mokratičnih pravic in opozorilo na obveznosti iz državne pogodbe.
Kritično je Gstettner ocenil, da dolga leta heimatdienstu nihče ni branil širiti sovražnih emocij nasproti slovenski narodni skupnosti. Nemško govoreče Korošce so ščuvali proti slovensko govorečim, s ciljem, da bi za koroške Slovence končno lahko zahtevali geto posebne vrste. V zvezi s tem je omenil, da se je KHD-jevski predsednik Feldner že leta 1975 zavzemal za ločene šole. Sledila so leta propagande, razpihovanja nevoščljivosti in zavisti, nestrpnosti in prepirljivosti, sedaj pa je obrodilo seme apartheidskih mislecev: konec novembra 1983 je koroška FPO vložila zakonski osnutek za ločitev otrok po jezikovni pripadnosti in pičlo leto nato je sledil v isti zadevi referendum KHD.
„Vse to pa se je zgodilo — je pravi politični škandal, da
UNIV. PROF. PETER GSTETTNER
govornik komiteja
za obrambo dvojezičnega šoistva
V odnosih med Avstrijo in Češkoslovaško je prišlo do novega poslabšanja; nekateri govorijo celo o „!ede-ni dobi" v teh odnosih. Vzrok: češki vojaki oz. graničarji so ustrelili češkega državljana, ki je bežal v Avstrijo. Menda se je to zgodilo na avstrijskem ozemlju, tako da gre tudi za kršitev avstrijske suverenosti. Temu primerna je reakcija v avstrijskih političnih krogih in zlasti v tisku, kjer splošno govorijo le o brutalnem umoru ter ponavljajo pri tem znane registre antikomunizma. Na nasprotni strani pa vidijo v tem stopnjevanje hujskaške gonje ter je CSSR celo odpoklicala svojega odpravnika poslov na Dunaju za nedoločen čas nazaj v Prago.
Dogodkov, kakršen se je pripetil na avstrijsko-češkoslovaški meji, prav gotovo ni možno opravičevati in so uradni protesti Avstrije brez dvoma upravičeni. Nekaj drugega pa je seveda vse tisto, kar iz takih pripetljajev navadno napravijo oblikovalci javnega mnenja v naši državi. Tudi tokrat tarnajo nad češko „trmogla-vostjo", ki menda ne dopušča normalizacije meddržavnih odnosov, ki so z drugimi sosedi baje povsem zadovoljivi. In kriv vsega tega je „strogi komunizem", ki vlada na Češkoslovaškem — tako zveni iz skoraj vseh časnikov in medijev, pa tudi iz izjav odgovornih politikov, od novega zunanjega ministra Graitza tja do govornikov vseh v parlamentu zastopanih strank.
Res: Avstrija nima posebnih težav s svojimi sosedi. ZR Nemčija nas preplavlja s svojimi turisti in svojim kapitalom, tako, da je Avstrija že
skoraj postala nemška kolonija, kar pa merodajnim krogom ne povzroča toliko glavobola kot nekaj mešanih podjetij na slovenskem Koroškem. V Švici imajo varno naložene svoje denarje ne le gospodarski mogotci, ampak tudi gospodarski kriminalci, ki se tako izognejo plačevanju davkov. Z Liechtensteinom imamo tako dobre odnose, da odgovornim v državi niti na misel ne pride, da bi zahtevali vrnitev kulturnih vrednot, ki so legalna last Avstrije. V Italiji se avstrijski prostozidarji nočejo zameriti tamkajšnjim kolegom in se le redko kdaj oglasijo zaradi Južne Tirolske. Iz Jugoslavije so avstrijski športniki sicer prinesli samo bronasto kolajno zimske olimpiade, vendar kljub določenim tozadevnim poskusom ni uspe-
tam ni denarja in tudi našega ne spoštujejo tako, kot bd se spodobilo. Torej razen nekaj beguncev — s katerimi v času lastne krize ne vemo kam in čakamo, da se v begunskem taborišču Traiskirchen zaradi tamkajšnjih nečloveških razmer sami zreducirajo — Avstrija od te države nima kaj pričakovati. In na taki logiki je očitno tudi zgrajena avstrijski diplomacija napram tej državi.
Je pa še nekaj, kar morda še bolj pojasnjuje vzroke slabih odnosov med Avstrijo in Češkoslovaško — namreč obstoj češkoslovaške države sploh. Zlasti v današnjih časih, ko jie spomin na slavno preteklost avstrijske monarhije postal pravcata moda, ki jie človek pri ogledu knjigam ne moreš spregledati, je Avstriji
Nova ohladitev odnosov
med Avstrijo in Češkoslovaško
lo krivdo zvrniti na Jugoslovane; poleg tega so tam cene za avstrijske turiste zelo ugodne in tudi v manjšinskem vprašanju Jugoslavija zadnja leta ni več tako nadležna, kot je bila včasih (šole tja, manjšina sem — da bo le tunel zgrajen). Z Madžari ima Avstrija že zgodovinsko pogojeno dobre odnose, odkar pa tam lahko prodaja še svoje kazine, je ta država sploh postala komunistični raj na svetu.
Le Češkoslovaška je izjema. Od
ta država naravnost tm v peti, ker jo stalno opominja na razpad cesarstva, v katerem so bili (nemški) Avstrijci absolutno gospodarji. Madžarom, partnerju in prav tako gospodovalnemu narodu in zatiralcu slovenskih narodov v času monarhije, še nekako priznavajo status državnosti. Da pa so to dosegli tudi Čehi, kjer je bil svoj čas koncentrat avstrijske industrije in kapitala; Cehom, ki so s svojim zglednim narodnostnim razmahom „okužili" še druge slovanske
narode, Avstrija tega nikoli ne bo odpustila. Da „zlato mesto" Praga ni več v nemških rokah, da sta Brno in Bratislava zdaj v posesti Cehov, Slovakov in Moravcev — to je preveč.
Edino, kar je ostalo iz tistih „zla-tih časov", je šovinistični šanson, ki ga poje vsakih toliko mesecev Heinz Conrads v svoji nedeljski radijski oddaji ali Peter Alexander skoroda pri vsakem TV-nastopu, namreč silno neumna pesem „Als Bohmen noch bei Osterreich war", ki ima že v naslovu diskriminacijsko oznažbo „Boh-men". To so tisti ,,Bohmi", katerih dekleta so nekdaj služila kot dekle v gosposkih hišah na Dunaju in so možje In fantje do krvi delali v rudnikih; tisti „Bohmi", katerim je uradna Avstrija desetletja zabranjevala (kakor drugim Slovanskim narodom v monarhiji) kulturo in izobrazbo; tisti ,,Bohmi", ki so morali v času monarhije utihniti pred „nemško kulturo" v Pragi, kjer je bilo meščanstvo nemško in so se tam rodili in delovali številni pisatelji, ki so danes priznani in slavni od Kafte do Kischa, ki pa v svoji prevzvišenosti, v svojem Fin-de-siecle-mišljenju in v svoji dekadenci nikoli niso opazili ali niso hoteli opaziti narodnostnega vprašanja v Pragi in na Češkoslovaškem. Danes pa si ti ,,Bohmi" lastijo svojo lastno državo — to je vendar preveč! Pa niti v rit ne lezejo Avstrijcem za devize, za trdne šilinge! Kaj še, celo svojo mejo stražijo! Tega ne prenese avstrijski diplomat, ki se je v Tersianunmu na Dunaju učil, da je bila Avstrija nekoč središče sveta...
fra-ter.
m to KHD
tn FPO nista navedla nobenih argumentov, ki bi pedagoško upravičevati tako ločitev," je naglasil govornik. Tudi se niso ozirali na želje prizadetih staršev in otrok, na zgodovinsko dejstvo stoletja starega sožitja obeh narodnih skupnosti na Koroškem, na že tako omejene pravice in razvojne možnosti manjšine, niti na dejstvo, da je manjšinsko šolstvo na Koroškem regularna ureditev avstrijske države in da je dvojezični pouk demokratična pridobitev tistih dni, ko je Avstrija z državno pogodbo dobila svojo svobodo.
„Zato mednarodna javnost danes z naraščajočo zaskrbljenostjo spremlja politični razvoj na Koroškem," je poudaril Gstettner, „kajti če bi postalo resnica to, kar zahteva KHD in FPO, bi bila taka rešitev edinstven škandal v vsej Evropi, kjer nobena vlada ni pripravljena pod pritiskom majhne desnoradikalne skupine vsiliti manjšini šolstvo, ki ga ta odklanja."
Priznani šolski strokovnjak je opozoril na vse škodljive posledice, ki bi jih imelo reševanje na podlagi zahtev KHD in FPO. Obenem je tudi nakaza! in s tehtnimi argumenti podkrepil zahteve, ki jih zastopa komite za obrambo dvojezičnega šolstva. Svoja izvajanja pa je zaključil z besedami: „Hočemo, da odgovorni politiki v deželnem zboru končno napravijo konec protimanjšinskemu razlaganju in spreminjanju zakonov. Tisti politiki, ki se delajo strpne samo tam, kjer se glasi 'Slovenci — ne, hvala', za nas niso verodostojni in jih ne moremo voliti. V bodoče hočemo deželno politiko pod geslom .Koroški Slovenci — da, prosim"; hočemo močno in samozavestno manjšino v Avstriji."
PO PETKOV) DEMONSTRACtJ) V CELOVCU
Mogočna kulturna prireditev s kvalitetnim sporedom
Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza sta v petek po demonstraciji vabili na kulturno prireditev, na kateri so ansambli nastopali v znak solidarnosti s koroškimi Slovenci v boju za ohranitev skupnega dvojezičnega pouka na južnem Koroškem.
Čeprav pri sporedu niso mogle sodelovati vse napovedane skupine oz. posamezniki (Peter Turrini, Sauerampfer), je prireditev povsem uspela. Kajti velik del demonstrantov je sledil vabilu prirediteljev in napolnil halo 5 celovškega sejmišča. Najprej je nastopil mešani pevski zbor SPD „Danica" iz Šentvida v Podjuni, ki je pod vodstvom Han-zija Kežarja zapel uvodne pesmi, od katerih je posebej treba omeniti Prešernovo Zdravljico, ki govori o dobrem sosedstvu in enakopravnosti vseh narodov, ki čakajo dan, ko prepir iz sveta bo pregnan.
Toni Stricker-Duo (violina, kitara)
je navdušil s preciznim igranjem in svojstveno glasbo, ki jo ta znani avstrijski violinist, rojen na Gradiščanskem, izvablja iz svojega in-
Toni-Stricker-duo
strumenta in tako oživlja kulturno dediščino iz večnacionalnega prostora ob robu Panonske nižine.
Skupina Netzkunstler iz Južne Tirolske je dejansko presenetila s svojo nenavadno umetniško akcijo. Čeprav je njihova točka bila kratka, je izpoved le-te bila zelo jasna kot je jasna njihova umetniška angažiranost. Netzkunstlerji se namreč zavzemajo za humanost in so kot taki tudi proti absolutnemu vladanju južnotirolske SVP. V celovški sejemski hali so z ognjem preklali Davinčijevo sliko in tako opozorili na konec svobode, če bo spet zavladal nacionalizem. Zato se prijatelji iz Južne Tirolske s podobnimi akcijami borijo proti nacionalizmu. Z izvirnimi idejami vedno znova opozarjajo nase in zato javnost in kritika ne moreta prezirati njihove umetnosti, ki, če jo opredelimo, sodi v avantgardo, vendar je njena izpoved vedno jasna, demonstrativna in angažirana.
Tržaški partizanski pevski zbor „Pinko Tomažič" je na podobnih
Tržaški partizanski pevski zbor
prireditvah ali pomembnih obletnicah že znan gost na Koroškem. Pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra je tudi tokrat spet navdušil s svojim znanim sporedom partizanske, borbene in delavske pesmi. Gostje iz Trsta so tudi tokrat v svoj spored vključili pesmi drugih narodov, ki se borijo za mir, enakopravnost in svobodo. Vse to je TPPZ „Pinko Tomažič" izvajal v impozantni glasbeni harmoniji, ob spremljavi orkestra, z impresivnimi solističnimi točkami in smiselno vpletenimi recitacijami. Tako je kulturna prireditev po demonstraciji v nastopu gostov iz Trsta doživela svoj finale, ki je izzvenel v zadovoljstvo velike množice, ki je sledila sporedu.
Seveda se bi tudi o tej prireditvi lahko zapisalo kaj kritičnega. Na primer je prostor, kar zadeva akustiko, bil neprimeren, morda bi boljše ozvočenje pomagalo odpraviti to pomanjkljivost. To je posebno bilo opazno pri nastopu Toni-Stricker-dua, ki ga v ozadju ni bilo možno slišati. Toda prireditelji so bili postavljeni pred dejstvo, da za tako prireditev — s tako množičnim obiskom — ni bilo druge izbire. Zato pač lahko pride tudi do majhnih spodrsljajev. Kljub temu je lahko vsak, ki je želel slediti posameznim točkam sporeda to možnost imel, če se je pomaknil bliže odru.
Vsekakor je kulturna prireditev SPZ in KKZ v sejemski hali dosegla svoj namen: bila je odraz solidarnosti nastopajočih s koroškimi Slovenci v boju za ohranitev dvojezičnega šolstva; to so pokazali umetniki z Dunaja, Južne Tirolske in Italije. K uspešnemu poteku prireditve sta kajpada doprinesla tudi povezovalca Heino Fischer in Jože Messner, ki sta posamezne točke napovedovala v obeh deželnih jezikih.
Skupina Netzkiinstier pri svoji akciji
Velika množica je sledila sporedu kulturne prireditve,, na odru pevski zbor SPD „Danica"
,,Odpirajo stare rane ..
ČLANEK IZ LONDONSKEGA ČASOPISA „THE TIMES", 28. SEPTEMBER 1984
Kulturne novice
o^tet bo po koncertnih nastopih v Ljubtjani in drugih krajih Slovenije odpotoval na večdnevno turnejo po Franciji; tam bo od 26. novembra do 2. decembra letos izvedel pet koncertov. V Parizu je koncert organiziralo tudi slovensko izseljensko društvo „Lipa". Ob dnevu republike bo Slovenski oktet nastopil tudi na jugoslovanski ambasadi, potem pa bo s turnejo nadaljeval v mestu La Rochella, ki sicer že uspešno sodeluje s Cankarjevim domom, kateri je organiziral v Ljubljani gostovanje baleta iz La Rochella.
Slovenski oktet bo v Franciji gostoval tudi v prihodnjem letu in bo v različnih krajih izvedel sedem koncertov, nastopil pa bo tudi na glasbenem festivalu v Besanconu.
demonstraciji v Celovcu, je pred kratkim podal pregled svojega delovanja. Dirigent Oskar Kjuder je predstavnikom tiska orisal nastanek in razvoj zbora, ki je od leta 1973, ko je pričel s svojo dejavnostjo, opravil 342 koncertov doma in v drugih krajih Italije, v Jugoslaviji, Avstriji in tudi v Sovjetski zvezi. Skupno je njegove koncerte poslušalo okoli pet milijonov poslušalcev, pevci pa so v tem času imeli kar 1300 vaj. Trenutno zbor šteje 127 članov, od tega 97 pevcev, 22 članov orkestra, ima tudi pet recitatorjev, tri člane tehnične ekipe in še posamezne komisije, ki rešujejo in odgovarjajo za programsko, gospodarsko, socialno in ostala področja delovanja zbora.
Borovlje, Koroška
Na prvi pogled se komu zdi, da je le malo krajev v Avstriji, ki so mirnejši od Borovelj. Borovlje so malo mesto s 5000 prebivalci in ležijo med visokimi s snegom pokritimi vrhovi Karavank. Borovlje razdvaja grenka kontroverza. njene posledice se bodo pokazale najbrž ob nedeljskih koroških volitvah.
Kot v številnih drugih delih dežele, ima mesto mešano prebivalstvo, z nemško- in slovenskogovorečimi Avstrijci. Od konca druge svetovne vojne naprej je živela slovenska manjšina — 35.000 po številu — v zadovoljivem odnosu do večinskega naroda. Tukaj so dvojezični krajevni napisi, Nemci in Slovenci govorijo v obeh jezikih na delovnem mestu in najbolj cenjeni uživajo pravico, da lahko pustijo svoje otroke poučevati v skupnih dvojezičnih šolah.
Zdaj pa je prvič ogrožena ta zadnja pravica, ki jo imajo Slovenci od časa Habsburžanov naprej. Jorg Haider, dinamični in karismatični predsednik koroške FPO — tradicionalne Pangermanske grupacije —, je za slučaj ponovne izvolitve obljubil pobudo za „reformo" dvojezičnega sistema.
Kmalu za tiem je „Karntner Hei-matdlenst", skrajno pan-germanska organizacija, ki ne prikriva svoje opredelitve uničiti.dvojezični pouk, tako da bodo ..nemške otroke učili nemški učitelji", organiziral zahtevo Po uvedbi ločenih osnovnih šol. Nad 35.000 jih je podpisalo.
Dve drugi politični stranki, socialisti in koservativna ljudska stranka, sta takoj začeli z nečastnim lovom za
glasove, s tem, da sta manj odločno branili koncept dvojezične vzgoje, ki je bila zaščitena z avstrijskimi zakoni od leta 1955.
Samo v t.sku nskaj mesecev je dobro vzdušje, ki so ga dolga leta gradili za mesta kot so Borovlje, bilo razrušeno. ..Vzdušje je bilo popolnoma zastrupljeno", je rekel Anton Woschitz, direktor ljudske šole, v kateri dobi dnevno okoli sto otrok pouk v nemščini in slovenščini. Direktor Woschitz, tiho govoreči mož, ki je moral najprej vprašati tri druge v občini zastopane stranke za dovoljenje, preden je spregovoril z žur-nalistom, je prepričan o tem, da ločitev stovenskogovorečih od nemško-govorečih otrok le ponovno vzbuja rasna nasprotja.
Skrb starejše generacije je razumljiva. Po Prvi svetovni vojni so jugoslovanske čete zasedle Celovec in druge dele dežele. Le plebiscit leta 1920, pri katerem je 56°/o prebivalstva glasovalo za novo republiko Avstrijo, je pomiril zahteve Jugoslavije. Po Drugi svetovni vojni jih je maršal Tito ponovil in se jim šele odpovedal, ko je v poznih štiridesetih letih prišlo do zloma z Moskvo.
Danes neuvrščena Jugoslavija že dolgo ne skuša več zbujati kakršnegakoli slovenskega iredentizma. Ko je jugoslovanski predsednik, Mika Spiljak ob začetku tega leta obiskal Avstrijo, je povedal zastopnikom slovenske manjšine v Avstriji, da je za njihova vprašanja pristojna avstrijska država.
Mnogii starši so poskusili mobilizirati javno mnenje proti ločevaine-mu načrtu, preplavili so krajevne politike in časopise s pismi. Mnogi, kot
gospa Elizabeth Rodler, iz bližine Šmihela, so zaskrbljeni, da bo to gibanje obsodilo slovenske otroke na geto — v eksistenco, kjer bi dora-ščali sramujoč se svojega jezika in rase.
Resne dvoma imajo tudi odvetniki, ki poudarjajo, da ta osnovnošolska ločitev nasprotuje členu 6 Avstrijske državne pogodba, ki prepoveduje diskriminacijo iz rasističnih, verskih ali jezikovnih vzrokov, in členu 7, ki zagotavlja slovenski manjšini pravico do osnovne Izobrazbe.
V deželi v kateri se širokim priseljenim slojem iz Jugoslavije in Turčije prelahko zgodi, da nanje gledajo kot na prebivalce drugega razreda; Slovenci, kljub temu, da so upravičeno lahko ponosni na svojo kulturo, svoje Identitete ne nosijo na rokavih (za vse vidno). Tam kjer je gospod Haider s svojimi idejami uspešen, bi se le maloštevilni postavili in se pustili prešteti, tako da bi njihove otroke vzgajali v izolaciji ločeno od nemškogovorečih Avstrijcev.
Gospod Haider in mnogi drugi Korošci pravijo, da trpijo nemškogovo-reči otroci v šolah, kjer se del razreda poučuje v slovenščini. Ravnatelj Woschitz to odločno zavrača in pravi, da so inšpekcije ministrstva vedno spet dokazale, da je akademski delež tistih ki pridejo iz dvojezičnih šol ravno tako velik, kot tistih, iz šol kjer poučujejo samo nemško.
Kakršen bo tudi rezultat nedeljskih volitev gospod Haider je sprožil val protislovenskih čustev ki ga mnogi Avstrijci opazujejo vznemirjeno.
Richard Bassett
Na že tradicionalnem srečanju „Milton Manaki" v Bitoli (Makedonija), kjer vsako leto podeljujejo n%-
Jofogrd/i-
;o, je letos žirija za najboljšega snemalca v kategoriji igranega filma izbrala Rada Likona, ki je posnel film „Leta odločitve" v režiji Boštjana Vrhovca. Nagrado je Likon prejel za uspešnost filmske stike in enotnost likovne podobe. „Likon premore likovni dar, ki ga izpričuje pri uporabi svetlobe, ustvarja ustrezno atmosfero, precizno kadrira scene in ne razbija harmonije filmske slike", je v utemeljitvi med drugim rečeno.
*
Trzdš&i /wdzdMS^: pevski z^or Towdž;č", ki je sodeloval tudi pri kulturni prireditvi po petkovi
Zadnjič smo poročali, da je med dobitniki wedd/je Ro^ertd Tfdsi/d bil tudi prof. Janez Gradišnik. Na pode-litveno slovesnost je od odlikovancev prišel samo Janez Gradišnik iz Ljubljane. Drugi so zaradi zadržanosti morali odpovedati, kar za mesto Celovec, ki odlikovanje podeljuje, ni bilo prijetno. Prof. Janez Gradišnik je medaljo Roberta Musila prejel za prevod Musilovega romana „Der Mann ohne Eigenschaften" (Mož brez lastnosti). Gradišnik pa je prevedel tudi Musilov „Zauberberg", „Ulysses" in roman „Mann". O Gradišnikovih zaslugah za Roberta Musila je spregovoril univ. prof. dr. Karl Dinklage.
O B I Š Č ) T E
Werner Bergovo ga!erijo
V PLIBERKU
PRtREDHTVE
Podjunska jesen 1984
KULTURNI TEDEN M.—M. H. petek H. november
ob 16.00 ur! v tjudski šol! v Vogreah ČARODEJ, copranje za male in velike (žpk. Mirko Pihler). Prireja: Farna mladina Vogrče
zobota !4. november
ob 14.30 uri v ljudzki šoli Božji grob ČARODEJ, copranje za male in velike (žpk. Mirko Pihler). Prireja: Farna mladina Pliberk
ob 17.00 uri v farni dvorani v Zvabeku ČARODEJ, copranje za male in velike (žpk. Mirko Pihler). Prireja: KPD Drava, Žvabek
ob 20.00 uri v dvorani Schworzl v Pliberku JUBILEJU) KONCERT, petletnica obstoja MoPZ Kralj Matjaž iz Ubuč (sodeluje Mlada Podjuna idr.). Prireja: MoPZ Kralj Matjaž, Libuče
nedelja ii. november
ob 14.30 uri v farni dvorani v Šmihelu
DRUŽINE POJEJO, DOMAČIMI PRIPOVEDUJEJO. Prireja: KPD Šmihel
Prisrčno vobljeni!
DOM V TINJAH
Od sobote 24. 11.^ od 15. do 21. ure do nedelje 25. 11., od 9. do 17. ure Kreativni-umetmški dnevi z Barbaro Moseneder za učiteljice in učitelje tečajev za spretne roke.
V četrtek 29. 11., ob 19.30 uri Forum za družbena vprašanja: VOJAŠKA SLUŽBA ALI CIVILNA SLUŽBA? Predavata: dr. Wilhelm Korab, namestnik vodje pisarne zveznega pre-zidenta — Herbert Katz, referent za civilno službo
IZOBRAŽEVALNI TEČAJ ZA DEKLETA (od 18. leta naprej)
„Vloga ženske v današnji družini" Čas: od ponedeljka, 26. nov. 1984, ob 9. uri do sobote, 1. decembra 1984, ob 13. uri.
Iz sporeda: ^ „ženska na cesti — aktualni dogodki prometnih nesreč" (major Rei-ter) ^ ..Slovenski jezik — slovenska knjiga" (prof. Mahnič) # ..Poslušati in govoriti" (mag. Merkač) # .Jezikovne vaje" (mag. Pušenjak) # ..Pozitivni in negativni vidiki kutturnega udejstvovanja žene (učit. Katz) # ..Vpliv zemeijskih žarkov in vodnih žil na človeka" (Johann Kollich) # „2ena v medijih" (Marija Halmer) ^ ..Kuharske specialitete" (s. Monika) # ..Vsakdanjost in kuitura" (Milka Olip) # ..Hipnoza in njeni učinki" (mag. dr. Gutovnik) # živeti v dia-iogu" (rekt. Kopeinig)
Cena: za penzion in ves izobraževaini spored (znižana cena)	šil. 1.Š50,—
Igra .SVETI PLAMEN
—	v soboto 24. 11. 1984 ob 19.30 uri pri Miklavžu v Bilčovsu Prireditelj: SPD „Bilka" v Bilčovsu
—	v nedeljo 2. 12. 1984 ob 14.30 uri v farni dvorani v Pliberku Prireditelj: SPD .^Edinost" v Pliberku Gostuje: igralska skupina SPD „Do-brač" z Bmce
Prežihova šola vabi na predavanje Teodorja Domeja
KOROŠKA DEŽELNA POLITIKA OD PLEBISCITA DO ANŠLUSA
v petek, 23. 11. 1984 ob 18. uri v Klubu Prežihov Voranc, Benediktinski trg 5 v Celovcu
ZITARA VAS
KONCERT
Prireditelj: SPD ,,Trta" v Zitani vasi Čas: nedelja, 25. 11. 1984 ob 14. uri Kraj: Ljudska šola v Zitari vasi Gostuje: Mešani pevski zbor DPD „Svoboda" in citraška skupina iz črne
SPD ..Gorjanci" v Kotmiari vasi vabi na
OBČNI ZBOR
v soboto 24. 11. 1984 ob 19.30 uri pri Mežnarju v Kotmari vasi
DOBRLA VAS
POPOLDAN DRUŽINSKEGA PETJA, VIZARJEV IN PRIPOVEDNI KOV
Prireditelj: SPD „Srce" v Dobrli vasi Cas: nedelja, 2. 12. 1984 ob 14.30 uri Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Nastopajo družine, vižarji in pripovedniki
Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza sporočata, da je
nadaljevalni tečaj za zborovodje
v soboto 24. novembra 1984. Pričetek ob 15.30 uri v društveni sobi nad Posojilnico v Bilčovsu.
Kuraforij za Glasbeno šolo na Koroškem sporoča:
Uradne ure Glasbene šole so vsako sredo od 17. do 19. ure v prostorih Slovenske prosvetne zveze.
V tem času se lahko obrnete v vseh administrativnih zadevah na tov. Jo-zijo Mečino, Gasometergasse 10, (tel.: 0 42 22 (32 5 94) v Celovcu. V nujnih zadevah lahko pokličete tudi štev. 0 42 28 (23 65).
Alpski klub „Obir" vabi na
KATARINSKI PLES v soboto 24. novembra 1984, ob 20. uri v gostilni Kovač na Obirskem.
Za pies igra „Edelwei8-Duo"
CELOVEC
Osrednja gledališka predstava . STRIČEK VANJA v soboto 8. 12. 1984 ob 14.30 uri v Mestnem gledališču v Celovcu Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče iz Ceij a
Prireditelj: Krščanska kulturna zveza v Celovcu
PLIBERK
JUBILEJNI KONCERT
v soboto 24. 11. 1984 ob 20. uri v dvorani Schwarzl
Nastopata: Mlada Podjuna in MoPZ Kralj Matjaž
Vabi: MoPZ Kralj Matjaž iz Libuč
RADIŠE
ORF — Slovenski oddelek in SPD ,,Radiše" vabita na PLES in IZBOR NAJBOLJŠE POPEVKE ZA MESEČNO HIT-PARADO
v soboto 1. 12. 1984 ob 18. uri v kulturnem domu na Radišah. Izžrebali bomo tudi nekaj nagrad.
Moški pevski zbor ,.Kralj Matjaž" v Libučah prisrčno vabi vse, ki radi pojejo, prav posebno še tenoriste, da bi prišli na pevske vaje.
Razstava
Koroške panjske čelnice
v farni dvorani v Šmihelu je odprta do 2. decembra 1984 Prireditelji: Slovenska prosvetna zveza, KPD Šmihel in Čebelarsko društvo Šmihel.
Celovec
Svetopisemska enodejanka . SINJA GORA HOREB
v petek 23. 11. 1984 ob 19.30 uri v dvorani avstrijskega radia ORF, SponheimerstraBe 13 Igrajo dekleta Strokovne šole za ženske poklice iz Sentpetra pri Šentjakobu
Prireditelj: Slovenska oddaja ORF in SKD v Celovcu
BILCOVS
Slovensko prosvetno društvo „Biika" v Bilčovsu sporoča, da je JEZIKOVNI TEČAJ ZA SLOVENŠČINO vsako sredo od 18.30 do 20. ure v ljudski šoli v Bilčovsu.
LOČE
Predavanje: „šege in navade v zimskem času"
v soboto 1. 12. 1984 ob 19. uri v Ločah pri Pušniku
Predava dvorni svetnik dr. Pavle Zabiatnik
Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero"
SO ETABLIRANE STRANKE ŠE VERODOSTOJNE?
Diskutirajo: Kaspanaze Simma (dež. post. predarlske AL), dr. Ferrari Brunnenfeid (FPO), dr. Manfred Mo-ser (ALK), dr. Westritschnig (dež. posl. OVP), Karel Smoile (KEL). Vodja diskusije: Horst Ogris Diskusija bo v petek 23. nov. 1984 ob 19.30 uri v Slomškovem domu MD, I0.-Oktober-Strai3e 25, 1. nadstropje.
Strokovno zasedanje na celovški univerzi
„Skupno življenje — skupna šola" od 11. do 13. decembra 1984, (dnevno ob 15.00 diskusija, ob 19.30 predavanja)
Strokovnega razgovora o narodnostnih problemih se bodo udeležili strokovnjaki iz Zvezne republike Nemčije, Švice, Avstrije in Južne Tirolske.
Organizator: ..Arbcitsgemeinschaft Volksgruppenfrage"
Slovenski kulturni dnevi v Salzburgu
Večletni kulturni stiki med koroškimi Slovenci in Salzburžani so pred kratkim dosegli svoj višek s prireditvijo Slovenskih kulturnih dnevov v Salzburgu. V času od 15. do 17. novembra je mladinska organizacija Szene der Jugend v prostorih Delavske zbornice pripravila Slovenske kulturne dneve, v okviru katerih so nastopali koroški likovni in besedni umetniki ter Koroški partizanski pevski zbor.
Prvega dne v četrtek je bila razstava osmih slovenskih likovnih umetnikov (Oman Valentin, Arbeit-
Na koroškem večeru v Rožeku, v soboto 10. novembra, ki ga že več let prireja Kulturno društvo „Peter Markovič", se je v gostilni ,.Na Muti" zbralo veliko tjudi, ki so z velikim zanimanjem sledili nastopom — moškega pevskega zbora ..Fellach-Oberdorfer" iz Beljaka, ansambla „Drava" iz Borovelj in mešanega pevskega zbora „ Danica" iz Šentvida v Podjuni.
Že večkrat smo ugotovili, da so rožeški prosvetaši podjetni in da vedno spet presenečajo z izbiro nastopajočih. Tokrat so prireditelji namesto domačega nemškega mešanega pevskega zbora povabili zgoraj omenjeni moški pevski zbor iz Beljaka. Do te spremembe oziroma odtočitve je prišlo zaradi tega, ker domači nemški pevski zbor ni smatral nikoli za potrebno, da bi na svoje prireditve povabil kakšno domačo slovensko kulturno skupino, kar so naši prosvetaši smatrali kot neiskreno in enostransko „so-delovanje". Pripravljenost za sodelovanje pa je pokazal zastopnik občine, ki je med drugim poudaril, da pozdravlja takšne prireditve, ki iskreno zbližujejo obe narodnosti v deželi. V tem smislu je na začetku prireditve pozdravil tudi predsednik dipl. inž. Franc Kattnig in ob tej priložnosti pozval zbrano občinstvo. da se udeleži celovške demonstracije za ohranitev dvojezičnega šolstva.
Kulturni spored je otvoril beija-ški pevski zbor, siedila mu je pev-
stein Ernst, Januš Gustav, VVeiss-Loiskandt, Polanšek Valentin (Aton), Vouk Karel, Boschitz Jože in Druškovič Drago). Uvodoma je tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle podal misli o slovenski kulturi na Koroškem, Maja Haderlap pa je predstavila umetnike. Ob tej priložnosti je prof. Štefan Pinter v obliki dia-predavanja seznanil zbrano publiko z zgodovino koroških Slovencev. Likovno razstavo je uredil, sedaj Salzbur-žan, koroški rojak Drago Druškovič.
sko-instrumentalna skupina „Dra-va" iz Borovelj, zaključil pa je mešani zbor ..Danica". Vsi so prejeli navdušen aplavz, še posebno krepkega pa beljaški pevci, ki so po ofi-cialnem delu prireditve v prijetni domačnosti izjavili, da so se odlično počutili med našim ljudstvom. Povezavo med posameznimi točkami kulturnega programa je suvereno izvedla tajnica Margit Lesjak. Koroški večer se je odvijal v iskrenem duhu prijateljstva, kar je lep prispevek v prid iskrenemu medsebojnemu razumevanju med sodeže-lani.
Obisk novinarjev
Preteklo soboto slo obiskala rožne slovenske organizacije dunajski dopis-nik Mew York Timesa in Herald Inter-nationol Tribun, gospod Altan Levy ter vodja anglelkega oddelka avstrijskega radia in televizije ter sodelvec BBC, gospod David Hermaes. O delovanju Slovenske prosvetne zveze, Slovenskega znanstvenega inltilula ter Zveze slovenskih organizacij sta obiskovalca, ki sta ju spremljala Feliks J. Bister in H. Khuner, seznanila Toma! Ogris ter Av-gultin Malle. V prvi vrsti je gosta zanimala dejavnost osrednje pisarne ter delovanje krajevnih drultev. Pogovor je napeljal tud) na aktualno situacijo na lolskem področju in na delovanje nemlkonaclonalnih sil na Korolkem. Gesla sta bila vidno presenečena nad podelitvijo raznih visokih deželnih odlikovanj bivlim nacistom ter nod zahtevo, da učitelji, ki so usposobljeni zo dvojezični pouk, ne bi smeli več poučevati ..nemlklh" otrok.
V petek so besedni ustvarjate} imeli besedo. Iz svojih de) so brati Maja Haderiap, Jani Oswaid in Janko Messner.
Zadnjega dne v soboto pa je nastopi) znani solzburški kabaretist in prijatelj koroških Slovencev, Richard Pert!wieser. Prebral je odlomek govora nekdanjega nacističnega kreisleiterja Pirona, ki ga je imet v Maloščah ob priložnosti izselitve koroških Siovencev usodnega aprila leta 1942. Nemška kabaretna skupina „Kaktus" iz Celovca pa je prinesla originalne citate takratnih (nacističnih) takoimenova-nih znanstvenikov, pisateljev in politikov na Koroškem. Za zakijuček siovenskih kulturnih dnevov je za-oriia borbena pesem Koroškega partizanskega pevskega zbora, pod vodstvom Branka Cepina, ki je še posebno navdušita zbrano občinstvo.
Praksa kaže, da je transferriranje slovenske kulture v druge avstrijske zvezne dežeie nujno potrebno in koristno za obe strani, saj tako pridobivamo nove prijatelje in zaveznike ter se seznanjamo s problematiko nemško govorečih sode-želanov; skratka tu gre za koristno medsebojno razumevanje in sodelovanje. Kako koristni so biti slovenski kulturni dnevi v Salzburgu pove dejstvo, da se je celovške demonstracije za dvojezično šolo udeieži) poln avtobus Saizburža-nov, ki so tako na prisrčen način pokazali solidarnost s koroškimi Slovenci, za kar smo jim iz vsega srca hvaiežni.
Leto 1983 izjemno teto v kmetijstvu
/z poroč//<z	in gozr/gr-
z% (ero 79#3 /e tuzM/Mo, t/<z Jo /ero, gospoaM^o g/er/ano, m Mo r/Mo trt </% re je po/eg reg% po t/o/-gZZ? /erZ/t pMgnpz rrevZ/d MfMorrojnZ/? ^nrerov v /er% 79#3, ro rteuZ/o zfZLr/o z% /.# ot/rrorM. Ot/ rMpno 30.320 Mreč^ZZt o/rdrco Ma TToro-%ew jZZ? je /0.320 rdworrojwZ/t, ^Z zZ^Zjo Zz^/jKcno or/ MterZjrrvd Zn goz-r/drrrvd, ortd/Z imetje p% re rrMdrjd-jo s re MMwo o/*rrjo, a/Z pa ro za-por/ewZ v raZMtZ) r/ragZ/? pot/jetjZ/7.
7a rdzuoj g/er/e pcoečdttjd ZrcoZ/d sdfMorrojnZ/t Zttnero-o, je McrZjr/tZ re-jerenr, r/eže/nZ r"oerwZ/t T/dnr ScMM (oMačZ/ taM/e; ^reMnZ /?twerje, Z?Z ro re Zdpor/Z/Z prZ rdznZZ? t/rKgZZt por/-jerjZZt, ro re zarat/Z neKgor/negd go-rpor/drr^egd po/oždjd /ot/pdredrtje r/c-/dvcert d/Z rp/o/t d^ZrrZrve r/e/dj, ?nord-/Z "orwZrZ ?!d rrtoje MrerZje, ro re prdfZ, r/d ro por/ rZ/o rdznzer porrd/Z rdwo-rrojnZ ^tnerje. Čeprd"0 je Mo /ero 79#3 v rp/orHe?M zdr/ovo/jZvo, je pd ZtwcrZj-rM rZrtrdeZjd 7/ororM re ver/rto 72 or/rrorMf por/ dfrrrZjr/M; povprečje w (7erd 79#2 pd je Md T/ororM ce-/o 23,3 or/rrorM por/ nj/fn).
77 M/jre?r:K po/oždjte Mror&egd MrerZjrrvd v /ertr 79#3 rtd pr/rpevd-/d več j d ^werZjrM pro/zvor/njd Zw vcčjZ pore/; /erd (*/?/jtr/7 Metegor/n/ cc-nZ). 37er/r;jZ rezrr/tZrd frrrZZ Zz regd, r/d ro neMrerZ gozr/ovZ ogrožetrZ Zn je Mo porreMo /er poreMrZ. 5p/o/? je v r/eže/Z rdMtd rZtMdeZjd, r/d ZttnerZj-rrvo črpd rvojo rrroč Zz /drrrre rK/?-rrdrtce Z rt r:e Zz re&očZ/t r^trpZč^ov /jMtertjrrvd. VerZrto je Mo rd/to, r/d ^r/or ZMverrZrd, Zwd rdtrro zd /'o/jr/ trrpe/:. /nverrZrdnje pd je ver/rto /*o/j reždvno, /ter je z r/rždVMZwZ porpe-revd/MZwZ rrer/rrvZ ver/tto /to/j rrr/d. PoreMo režZrče Zrrtd že r/d/j čdrd po-rperevdtrje Zzvozd žZvZne, /tt Zgrd Md T/oror^CM! re pore/tMo vdŽMo v/ogo. 77e/d(ZvMO Hgor/eM po/oždj /ttMerZjrrvd v /er<r 79#3 je wer/ r/rdgZrM prZpZrdrZ prdv retMM r/ejrrvtr.
PežeM preg/er/ /erorMjegd /erd /tdže, r/d je Mo /ero 79#3 „ZzjetMMo" /ero. V reMče?M /ertr r retM rrgor/MZfM rdZ-vojeMr Me MtoreMro več rdČMMdrZ.
Posluh za varstvo narave
Ljubitelje narave je razveselila vest, da je škofiška občina kupila od nekega privatnika v Celovcu idilični Ropratov birt na Klopicah. En milijon in pol je morala občina odšteti zanj. Ta naložba se bo vsekakor obrestovala, ker je občina obljubila, da bo skrbela za to, da bo jezero ostalo takšno kot je, to se pravi, da tam ne bodo nikoli, kljub lepim možnostim za kopanje, uredili kakšnega kopališča (kot se to rado prakticira), ali dopustili, da bi se gradilo vikende ali kaj podobnega. Ropratov birt bo ohranil svojo idiliko tudi zanamcem in to je res lepa in pohvale vredna gesta.
Potujčevanje avtohtonih imen pa tudi Ropratovemu birtu ni priza-zaneslo in ga je kratkomalo prekrstilo v Penker See. V tem in podobnih primerih pa na žalost manjka tiste plemenite ljubezni po ohranitvi prvobitnosti in se na debelo greši. Upajmo, da bo tudi na področju nomenklature prišlo do podobnega razvoja, da bo avtohtonost imen imela takšno vrednost in takšen pomen kot ga ima želja po ohranitvi naravnega okolja.
Rožek
Umrl je Joži Turk
/oz;;% TnrM n; t:e/. Še v torc^ 73. novcw7:r^ zvečer two z n;;/n tc-Je/; ?M ^ej/ ^rotvctncg^ JrnJtM v .SfMtjnMŽM, govor:/: o JrnttTencn; Je/M za pr:'Z?oJn;e n;Mccc, o yet^ov: Je-woMHrgc;;: v Ce/ovcM, ^/ se je je /?o-Ze7 nJc/ež/t/ tnJ/ on. V sreJo 7:07*0/-JgM ^g je 7*rcncM/o M/ njegovo srce — r:ej:r:'čg^ovgMO zg vse, sgj swo gg v:'Je/: zwergj Je/gv^egg ;'n Mg v/Jez zJrgvegg. Vesr o njegov/ swrt: je g/o-/*o^o pretres/g njegove ZJZžnje. Ne-^ojn:/j:vg je Z?:/g njegovg swrt zg vse, smo gg spoštovg/: ^ot zmergj ve-
Stari mlin
Mlin trohni v senčni grapi, z mehkim mahom bo skoraj odet, tu hiti čas v nagli sapi: kakor da gledaš svoj portret.
Vse hiti navzdol po poti, kot mlinski kamen vrti se čas: ne moreš se upreti zaroti, ko kliče te z dalje mogočni glas.
Pospremi me še malo po poti, vsaj do tiste senčne meje, kjer le Njemu se lahko zahvalim, da me toplo sonce greje.
Joži Turk
Svetna vas, 14. 11. 1984
Jrcgg, vcse/fgg, MmftM;'%o ngvJg/?-njcncgg, Jomgčr' T-ctcJ; ;'n JomgčcmM s/ovcns^cmM :'zroč:/M zvcstcgg rojg^g.
ToMjn; /oz: sc jc roJt/ /cfg 7977 v Tčcsn/c: pr: /?orov/jgZ?. Njcgovg JrM-ž:'ng je Mg ngroJno zgveJng. Njegov oče je govor;'/ ng ve/;'^em zMrcugn/K ^oroš^;7r š/ovencev t;'^ prej /z/rn^om 7<rve svetovne vojne, /oz; Tlrr^ se je ;zMČ;'/ zg Mojgčg. V svoj;/: s^om/n;/: je zgj:;sg/ tnJ; o mgrs/Mter; /*r;J^; ;'z-^Msnj/, jo je Jož/ve/ ^ot šo/gr, ^o je njegov MČ/te/j njemn ;'n njegov/m soso/cem ^repoveJg/ govor/t; meJ sg-M s/ovens^o. Aforg/ je ^ot s7ev;'/n; ngš; /jgJje v N/t/erjevo vojsko. 7/;/ je po s;'/; vojg^ ng rns^;' jront; prej Z.e-n/ngrgJom,* tgm je /*;'/ MJo rgnjen. Domov se je vrn;7 se/e /etg 794^. Dstvgr;'/ s; je svojo ^rojgš^o Je/gvn;'-co v švetn; vgs/, ng Jomgč/j; svoje žene Drs^e.
Vse ž/v/jenje je M zgvzet pevec, v z/w;7:, ^ot tgm^nrgs g/; Mt cerkven/ pevec. 7n vse ž;v/jenje se je ;zž;v/jg/ tnJ; MmetmsM. Novg/ je pesm/ce, v ngrečjg /n p;'smen; s/ovensč;'n;', zg-m/s/jene ;'n vese/e, s^orgj /:MJomMsne. O^jgv/jg/ j;/: je v Af/gJjn. 77;/ je zvest č/gn Drnstvg s/ovens^;7: p/sgte/jev v ^4vsir;'j; —	žejen" je 7:oJ;'/ ng
p;'sgte/jsM srečgnjg ;'n sem/ngrje. Dg^o je v svojem pesn/š^em MstvgrjgnjM v/Jno rgse/. A7;mo tegg pg je r;'sg/ /n s/;M/. Vse to je poče/ t;7:o /n nevs;-/j;vo, mgrs/Mter; njegov sovgsčgn je
se/e ng njegovem gro/:M zvet/e/ zg njegove pesn/s^e tg/ente.
Ng gro/:M je spregovor;'/ v ZmenM Drnstvg s/ovens^;'7; p;'sgte/jev v zlv-str;j; proj. /gn^o Nessner. NjemM je ne^gj Jn; prej smrtjo pos/g/ ne^gj pesm/, Jg j;/: o/:jgv; v A7/gJjM. 7tng teA pesm; je 7:;/g Mt s/Mtnjg ^//žgjoče smrt/. Proj. A/essner jo je žg/njoč/m pretrg/ v s/ovensč/n: /n ngto se v nemškem prevoJn. Nt/o je se rgz/:rg/ /z te pesm/, Jg so Mstgv/jgjoč/ se m//-n/ tMi/Z se s/m/:o/ nm/rgjoče Jomgče 7:eset/e v /oz/jev/ vgs;7
Na PoManšnji špici
Nov dijaški dom Mohorjeve družbe
S podporo dežele, zveznega ministrstva za pouk in umetnost, znanstvenega ministrstva, žkofijstva ter privatnikov je Mohorjeva družba v Celovcu zgradila nov dijaški in študentski dom za fante. Gradnja Modestovega doma, ki leži v vzhodnem mestnem predelu Celovca, je stala okrog $2 milijonov šilingov, od teh jih je prispevala dežela 29 milijonov. Trenutno še odprtih 11,6 milijona šilingov bosta pokrili dežela in zveza, je zadnjo soboto obljubil namestnik deželnega glavarja Erwin Trtihbauer.
Že od začetka šolskega leta prebiva T Modestovem domu okoli HO dijakov in študentov, ki so bili prej večinoma tudi že v Marijanišču, ki pa ni več odgovarjalo sodobnim potrebam. S svetlimi in udobnimi študijskimi, klubskimi, glasbenim sobami, s telovadnico sn igriščem ter z vso ostalo moderno opremo je novi dom za mladino seveda velik korak naprej.
S slavnostno prireditvijo, v središču katere je bil državni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager, je minulo soboto trii dom predstavljen tudi še širši javnosti. Državni predsednik je v svojem slavnostnem govoru želel domu ozračje dobrega sožitja, da se bodo ..fantje počutili dobri pripadniki tako svoje slovenske narodne skupnosti kot republike Avstrije." Dvorni svetnik dr. Valentin Inzko je orisal „133 let Mohorjeve družbe", zgodovinski nastanek Modestovega doma pa je predstavil poslovodja MD dr. Anton Koren. Novi dom je blagoslovil krški Škot dr. Egon Kapellari.
Slavnostni otvoritvi s pestrim kulturnim sporedom so prisostvovali med drugim kot gostje celovški župan Guggen-berger, član predsedstva RK SZDL Slovenije Stefan Cigoj, jugoslovanski konzul v Celovcu Marko Kržišnik ter predstavnik ZSO Janez Wutte-Luc.
Jesen je za mnoge najlepši letni čas, to pa predvsem zaradi tega, ker je narava v prekrasnih barvah in tudi vročine ne trpiš tako kot poleti. Ta hvalospev velja predvsem planincem, ki ob tem letnem času najraje obiskujejo planine. Škoda je le, da je v tem posezonskem času večina planinskih postojank zaprtih, kar je seveda zelo neprijetno za planince, ki bi se radi dalj časa zadržali v gorah. Bivakiranje na prostem je vse prej kot prijetno. Nekatere planinske postojanke imajo že svoje zimske prostore, kamor imaš vstop, brez da bi potreboval ključ. Takšne možnosti prenočevanja naj bi imele vse planinske postojanke.
Pozanimali smo se pri Slovenskem planinskem društvu Celovec, kako je z njihovo kočo, in zvedeli, da imajo v načrtu takšen zimski prostor (lesen prizidek po celi dolžini koče, z vedno odprtim vhodom v ta prostor), kjer lahko vsakdo prenoči ali pa se ob neurju zateče tja. Upajmo, da se bo njihova namera uresničila, saj bi to bil plemenit akt v prid plodnejšega razvoja planinske in turistične dejavnosti.
W
Zadnji dan septembra je SPD Celovec vabilo na izlet na Jof di Mie-zegnot, 2087 m visoko goro v Zahodnih Julijskih Alpah nad Kanalsko dolino. Domače ime za ta vrh je Pol-danšnja špica, nemško pa ga imenujejo Mittagskofel. Čeprav je bil že tisti letni čas, ko so planinske koče zaprte, so tokrat naši planinci imeli srečo, da je bila koča Rifugio Grego (1389 m) odprta, kjer so se okrepčali in odpočili. Postojanka ima krasno lego med mogočnim Montažem in Pol-
danšnjo špico. Še eno uro in pol hoje med nekdanjimi ostanki italijanskih utrdb iz prve svetovne vojne in bili so na cilju, od koder so uživali lep pogled na Montaž, Karnijske Alpe ter na najatraktivnejši vrh Zahodnih Julijcev, Jalovca. Vračali so se po isti poti skozi mogočno dolino Zajzere in skozi Ovčjo vas (dolgoletni poletni domicil dr. Julija Kugyja) v Kanalsko dolino ter se nato kratko ustavili v prijazni restavraciji Strasshof na avstrijski strani meje, kjer so bili naši planinci prijazno pogoščeni. Med udeleženci izleta je bila tudi tov. konzul Marija Škorjak, velika ljubiteljica gora.
*
V soboto 6. oktobra je kar sto planincev iz trboveljskega območja obiskalo slovensko kočo na Bleščeči. Opoldne so prišli „Kumovci" in ko so ti odšli, so prišli še „Mrzličani". Planinsko društvo Trbovlje ima namreč dve planinska organizaciji „Kum" in „Mrzlico". Med „Mrzličani" je bil tudi znani predavatelj in prijatelj naših planincev Janez Bizjak, bivši vodja prve slovenske alpinistične odprave na Grenlandijo. On je tudi letos na željo SPD Celovec vodil naše planince na Triglav in jim razkazal zanimivosti Triglavskega narodnega parka.
Trboveljčani so bili na izletu po Koroškem in mimogrede obiskali slovensko kočo, ki je znana v Sloveniji kot prva slovenska zamejska planinska postojanka.
Dr. Franc Wutti Unterbergnerstraf)e, Borovlje v času od 26. novembra do 2. dec. 1984 ne ordinira.
ODUKOVANJE HELMUTU HARTMANNU
Korofki deželni glavar Leopold Wagner je pred kratkim podelil častna odlikovanja zaslužnim Kotofcem, med katerimi je bil tudi vodja oddelka slovenskih radijskih oddaj v pokoju, Helmut Hartmann, ki je prejet Veliko častno odlikovanje, tskreno čestitamo.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 22. novembra 1984
Za 100 dinarjev dobite	9.00	šil.
Za 100 dinarjev plačate	11.00	šil.
Za 100 tir dobite	1.085	šii.
Za 100 lir plačate	1.175	šii.
Za 100 mark dobite	694.00	šil.
Za 100 mark plačate	710.30	šil.
AULA SLOVENICA
CELOVEC, PAUL! TSCHGASSE 5-7
vabi na
otvoritev razstave slikarskih del akademskega slikarja
Barda
Jacundusa
v torek, dne 27. novembra 1984 ob 19. uri.
Razstava bo odprta do 14. decembra 1984, od ponedeljka do petka od 13. do 16.30 ure.
Skupno poročilo
SPREJETO NA 9. SREČANJU NARODNIH SKUPNOSTI SOSEDNJIH DEŽEL V ROVINJU
V	Rovinju je bito dne 16. in 17. novembra 1984 IX. srečanje narodnih skupnosti sosednih dežei, ki je tokrat bilo v organizaciji Italijanske unije za Istro in Reko.
Srečanja so se udeležili predstavniki narodnih skupnosti iz Avstrije, Itaiije, Jugoslavije, Madžarske in Švice, in to: slovenske narodne skupnosti na Koroškem, hrvaške in madžarske narodne skupnosti na Gradiščanskem, češke in slovaške narodne skupnosti na Dunaju; slovenske narodne skupnosti v Italiji, iadinske narodne skupnosti v Italiji, hrvaške narodne skupnosti iz Molisa v Itaiiji, nemške narodne skupnosti iz Južne Tirolske; italijanske in hrvaške narodne skupnosti v Sloveniji, italijanske, madžarske, češke in slovaške, rusinske in ukrajinske narodne skupnosti na Hrvaškem; nemške, hrvaške in slovenske narodne skupnosti na Madžarskem; retoromanske narodne kupnosti v Švici.
S sodelovanjem vseh teh skupnosti je geografsko zaokrožen celoten prostor Aipe-Jadran z vključitvijo obrobnega panonskega prostora.
Ne ie številna udeležba, marveč predvsem vsebinski potek tega srečanja sta pokazala, da so tradicionalna srečanja že prekoračila zgoij informativni značaj, kar je bil njihov prvotni namen, in se razvila brez vsakršne institucionalne obiike v važen instrument nenehnega skupnega prizadevanja za rešitev številnih skupnih problemov narodnih skupnosti. Ta razvoj je prepričljiv dokaz, da so narodne skupnosti prav v tem prostoru v osrčju Evrope na stičišču treh najmočnejših evropskih narodnih grupacij in njihovih kultur še vedno važen eiement, ki ob odgovornem in preudarnem skupnem pristopu k reševanju skupnih problemov lahko konstruktivno poseže v dogajanje v tem prostoru.
V	ta namen želijo narodne skupnosti okrepiti to obliko sodelovanja in se kot samonikle skupnosti, kot suvereni nosiici svojih teženj in pravic ob spoštovanju specifičnih družbeno političnih značilnosti vsake skupnosti kot delovna skupnost še boij vključiti v družbeno-poiitično dogajanje v tem prostoru.
Ob doseženih spodbudnih rezultatih dosedanjih srečanj so na tem srečanju obravnavali predvsem vprašanje dvojezičnosti in njenega pomena za narodne skupnosti. Ugotovili so, da je jezik najpomembnejši eiement narodne identitete in osnovno sredstvo komuniciranja, zbliževanja in sporazumevanja med ljudmi. To še zlasti veija na jezikovno-mešanih področjih. Pri tem pa poudarjajo, da ni v skiadu z razvojem enakopravnih in demokratičnih odnosov med ijudmi, če se zahteva samo od pripadnikov narodnih skupnosti, da naj sprejmejo načeia dvojezičnega komuniciranja. Za razvoj kulture mednarodnostnih odnosov je važno, da takšna prizadevanja deiijo tudi pripadniki večinskih narodov.
Vsaka delitev je škodljiva, brez ozira na to, če se pokaže kot občutek manjšine, da je v nevarnosti pred asimilacijskimi tendencami, ali pa kot občutek, da je večina zadovoijna sama s seboj. Narodnostna identiteta se ne afirmira z jezikovnim aii kakšnim drugim separatizmom, ampak v skupnosti, ki spoštuje narodnostne identitete, ter postaja vedno boij bogata v srečanju in prepletanju raznih običajev, tradicij in kuitur.
V	tem smisiu udeleženci srečanja apelirajo na države, v katerih živijo narodne skupnosti, in na pristojne mednarodne forume, da narodnim skupnostim zagotovijo vse pravice in jim nudijo vso moralno in finančno pomoč, da iahko ohranijo svoj jezikovno in kulturno identiteto tn še boij učinkovito prispevajo svoj deiež k pomembni jezikovni in kuituml raznolikosti kot zgodovinske značii-nosti srednjeevropskega prostora.
V	tej smeri so na srečanju sprejeli vrsto spodbud za koordinirano prizadevanje in sodelovanje in so za vmesno dobo do prihodnjega X. srečanja, ki bo v organizaciji slovenske narodne skupnosti iz Itaiije v Trstu, ponovno imenovali koordinacijski odbor, ki ga bo še naprej vodil dr. Franci Zwitter v cilju čimbolj učinkovitega uresničevanja skupnih načrtov te deiovne skupnosti.
Manjšinsko srečanje Aipe-Jadran v Rovmju
(N^JM/jcMnje s 7. ttrdn/J
jezičnost pa ne sme postati cesta enosmernica, ki vetja samo za pripadnike manjšine, je ugotovil tudi Hajoš, ki je poudaril, da se mora dvojezičnost polagoma razvijati v ..funkcionalno dvojezičnost" ali ..dvosmerno dvojezičnost", se pravi, da vsak govorec, tudi pripadnik večinskega naroda, vsaj pasivno obvlada drugi jezik okolja. V takih pogojih potem ni več prevajanja in postane jezik manjšine dejansko enakopraven. To se sicer zdi kot nedosegijiv ideat, vendar izkušnje kažejo, da je ob ustrezni politični volji večinskega naroda tako stanje dosegljivo, je dejal Hajoš.
O praksi dvojezičnosti na Koroškem je nato govoril dr. Pavel Apov-nik, ki je jezikovno situacijo koroških Slovencev na splošno označi! kot bilingvalno (dvojezično), vendar daleč od idealnega stanja, kot ga je nakaza) predgovornik. Dvojezičnost velja trenutno na Koroškem samo za Slovence — to je Apovnik zelo pregledno in izčrpno nakazal pri orisu tako individualne dvojezičnosti (v družini, na vasi) kot tudi institucionalne dvojezičnosti (v šoli, cerkvi in pri uradih).
V poročilih zastopnikov navzočih narodnih skupnosti (za koroške Slovence ga je podal dr. Marjan Sturm) je bilo povsod stišati, da so manjšine še daleč od takega idealnega stanja ..funkcionalnega bi-lingvizma", da pa ga hkrati vsi pri-poznajo kot cilj demokratične rešitve narodnostnega vprašanja v srednji Evropi, izstopal je edinoie zastopnik nemške narodne skupnosti na Južnem Tiroiskem dr. Be-
nedikter (namestnik južnotiroiske-ga glavarja), ki je poudaril, da je za Nemce na Južnem Tirolskem rešitev le v enojezičnosti, obenem pa je zastopnikom Ladincev odreka! vsako pravico do uporabe materinščine pri južnotirolskih uradih, češ, da jim ta zaradi njihove malošte-vilčnosti ne pripada. Pač čuden argument zastopnika manjšine, ki vedno na glas kriči, kako jo zatirajo italijani, sama pa drugim manjšinam tudi ni pripravtjena dati najosnovnejših pravic! Iz protesta proti zahtevam po dvojezičnosti za narodnostno mešana območja je dr. Benedikter predčasno zapusti) srečanje. Udeleženci srečanja so soglasno sprejeli resolucijo, ki jo objavljamo na posebnem mes*u.
V imenu mednarodnih manjšinskih organizacij FUENS in AIDLCM sta kongres pozdravila dr. Reginatd Vospernik in dr. Franci Zwitter. Oba sta poudarila pomen takih srečanj za učinkovitejšo manjšinsko potiti-ko. Dr. Vospernik je opozoril še na manjšinski kongres, ki bo maja prihodnjega teta v Ženevi, ter je pozvat vse manjšine, naj se ga udeie-žijo. Sklenjeno je bilo, da bo prihodnje jubilejno X. srečanje narodnih skupnosti v Trstu, in sicer pod geslom ..Kultura sožitja". Za koordinatorja narodnih skupnosti do prihodnjega srečanja je bit ponovno določen dr. Franci Zwitter.
Ogled znanstvene ustanove istrskih italijanov, folklorni večer in iztet na Brione, kjer so izletniki tah-ko videti marsikaj zanimivega, razen legendarne bele vile predsednika Tita, so zaokrožiti letošnje izredno zanimivo srečanje evropskih manjšin.
Besi in Plaha
Naš akvarij ni bil tak, kakršne za drag denar prodajajo v trgovinah. Bil je čisto navaden kozarec za vlaganje, največji, ki smo ga imeli pri hiši, v katerem je bilo poleg vode in ribic še nekaj školjk in nič drugega. Kljub vsemu je bil ta akvarij — vsaj zame — najljubši in tudi najlepši akvarij na svetu.
V	tem našem akvariju sta živeli dve ribici. Obe sta bili rdečkasto zlati. Čisto enaki. Obe sta imeli enake črne žive oči, enak repek, enake plavuti. In vendar smo ju zlahka ločili.
Prva ribica je bila počasna. Plavala je umirjeno in previdno. Rada se je zleknila v školjki in tako leže je počivala. Če je plavala, se je spretno izmikala svoji sostanovalki, ki se je naglo kot veter podila mimo nje. Ta druga ribica počitka sploh ni poznala. Bila je podobna pravi kraški burji, divji in neugnani. In prav tu je bil vzrok, da smo ribici zlahka ločili. Da smo jima določili tudi imena.
Prva, počasna in umirjena, je bila Plaha.
Druga, živahna in nagla kot blisk, pa Besi.
Ribic in akvarija smo se navadili tako kot kruha in vode. Vselej, kadar smo sedli k zajtrku ali k večerji, smo se spomnili, da je tudi ribicama potreben obrok hrane, da jima je še posebej potrebna voda. Sveža voda! V umazani vodi bi se ribici zadušili. Zmanjkalo bi jima zraka. To ve vsak otrok. To smo vedeli tudi mi.
V	malem akvariju menjati vodo, to je bilo zares prijetno opravilo. Nismo imeli vodne črpalke in zato smo ribici ob vsakem čiščenju najprej spustili v pripravljeno vedro, seveda prav tako napolnjeno z vodo. Potem smo umili akvarij - kozarec, vanj natočili sveže vode, očistili školjke in šele potem ribici spet spustili v njun stekleni domek.
Stegniti roko in čutiti tisto majčkeno drobno stvarco, kako se vsa nežna in voljna zlekne v
Naš zanimivi svet
H Ime maroškega mesta Fez pomeni „zlata lopata", ker je leta 1149 kralj Idris II. prvo luknjo za temelje mesta simbolično skopal z zlato lopato.
]] Za najbolj divjo ribo vseh voda velja pi-ranha, ki živi v južnoameriških rekah. V gobcu ima dve vrsti ostrih zob, s katerimi jata teh rib lahko v nekaj minutah do kosti obere ži-vinče, ki je zašlo v vodo.
H Pri zeio velikih in starih afriških slonih tehta vsak okel več kot 100 kilogramov. Zato morajo živali svoje težko breme večkrat nasloniti na kako oporo, da se spočijejo.
H V 14. stoletju je postal nogomet v Angliji tako priljubljen, da sta ga morala kralja Edvard II. in Edvard III. z dvema odlokoma prepovedati — ker je ..zmanjševal obrambno moč dežele" s tem, da je odvračal mladino od lokostrelskih vaj.
H Med naj starejše igračke sodijo lutke vojakov. Vendar so se v Evropi razširile šele v srednjem veku, ko so jih prinesli križarji z Jutrovega svojim otrokom. Potem so se izredno naglo širile, tako da je bii na primer Num-berg v 18. stoletju znan predvsem po izdelovanju najrazličnejših vojakov-igrač.
H Cioveški obraz ni simetričen: kar 96 ljudi od 100 ima desno polovico obraza bolj razvito kot levo.
H Prva poštna kočija na svetu je začela voziti leta 1784 med Londonom lin Bnistolom. Povprečna potovalna hitrost je bila 10 kilometrov na uro.
H) V posebnih okoliščinah je mogoče videti zračne valove, na primer med hudimi ognje-niškimi izbruhi ali pa po streljanju s topovi najtežjega kalibra. V ozračju se pojavijo za hip temni koncentrični krogi.
H Večina nojev po živalskih vrtovih pogine zaradi različnih predmetov, ki jih mečejo obiskovalci v njihove ograde, živali pa jih nagonsko požro.
H Na Kitajskem se začne novo leto spomladi. Za osnovo mu ni gibanje Sonca kot pri našem letu, temveč gibanje Lune.
H Crdcket, angleški nacionalni šport, so začeli igrati že v 13. stoletju, a šele pred dobrimi sto leti so mu določili tudi točna pravila.
H Lord Raglan (1788—1855), poveljnik angleških čet na Krimu med krimsko vojno, je bil prvi, ki si je dal sešiti površnik z zelo širokimi in udobnimi rokavi. Tak moški plašč nosi še danes ime po njem.
nastavljeni dlani, to je zares veiik užitek! Dvojen užitek, če se prepričaš o skoraj neverjetni resnici, da ribici natanko vesta, kdo ju iovi! Tujim rokam ne zaupata. Tem tupm rokam se izmikata in nemirno begata po vedru.
Natanko tako je biio tudi z Besi in Piaho.
Tisti, ki ju je hotei nasitno ujeti, je ostat razočaran in praznih rok. Ribici sta zaupati ie umirjeni diani. In tako je veiiko naših znancev — nevernih Tomažev — ki so si prišii ogie-dat naš akvarij, z začudenjem onemelo ob po-giedu na maii spoizki živaici, ki sta se voijni in mirni ztekniii v moji diani, potem ko so se oni maio prej zaman trudili, da bi ju ujeti. Seveda sem biia zavoijo zaupanja, ki sta mi ga izkazovati Besi in Piaha, zeio ponosna. Nekoč pa - - -
Kako težko je včasih povedati resntco.
Biio je v tistih doigočasnih zimskih dneh, ko je našo družino obiskala gripa. Najprej je zboieia Nataša. Takoj za njo je iegia Jeika. Končno sta obiežaii tudi Majda in Heiena. Naš dom, četudi skromen, vendar vedno poin smeha in dobre voije, se je na mah spremeni! v pusto, žalostno boinišnico. Štiri deklice so le-žaie v postelji, se potiie in nemirno obračate v vročici.
Kuhaia sem čaje, giedaia na uro zavoijo zdravit, stregia zdaj eni zdaj drugi, potem spet praia prepoteno periio, begata sem in tja, trepetaia za zdravje svojih dekiic, pri čemer sem čisto pozabila na ribici. Šeie tretjega dne proti jutru, biia sem neskončno utrujena in zaspana, sem se hoteia vsaj maio odpočiti. Nisem sedia, skoraj padia sem v star oguijen na-sionjač, ko so mi oči obviseie na akvariju. To, kar sem videia, me je dornaia vrgio s stoia. Nič več nisem biia utrujena. Nič več zaspana. Brez diha sem strmeia v ribici. V ubogi ribici.
Besi je še piavaia, čeprav je z gobčkom višeta na površju, kjer je z zadnjimi močmi ioviia zrak.
Toda Piaha! Moja ijubka Piaha! Piavaia je čisto pri vrhu, s trebuščkom obrnjenim navzgor.
V vedru je biio pravkar oprano periio. Maio prej sem biia na potoku, kjer sem ga izni a'a v vodi, ki ie biia mrzia kot ied. Zdaj sem pozabita na iedeno mrzio vodo, na zanohtnico, na utrujenost. Brez pomišljanja sem periio stresia na stoi in mi ni biio mar, če ga je več kot polovico padio na tia. Vedro sem morata imeti, in že sem ga s tresočimi rokami podstavita pod pipo, ki sem jo odpria na vso moč. Voda je tekia v močnem curku, in vendar se mi je zde-io, da teče strašno počasi. Da še nikdar ni tekia tako ieno in zaspano.
Samo še hip in že sta se Besi in Piaha znašii v vedru mrzie vode. Čiste in bistre.
Besi je udarila z repkom. Še nekajkrat je pri vrhu zajeia zrak in že je zapiavaia v giobino. Kako veseio je piavaia, krmariia s piavutmi, se prekopicovata v čisti vodi.
Toda Piaha! Uboga Piaha! Ležaia je na gladini in voda jo je nemočno nosda sem in tja. Njene piavuti so mirovaie. Njen repek je bii negiben.
Stekia sem po veiiko kopaino kad. Piahi je treba zraka, sem pomisiiia. Veiiko zraka! Veii-ko vode!
Negibna Piaha je iežaia na moji diam. Nežno in previdno sem jo poiožiia v kad, kot da bi se baia, da bi jo ceio voda iahko raniia.
Zdaj je imeia Piaha veiiko vode. Kad je zanjo predstavijaia pravo morje. Imeia je veii-ko vode, veliko zraka, a biio je prepozno. Piaha kijub vsemu ni odpria gobčka, ie njene škrge so včasih rahio trznite; in potem je biio tudi tega trzanja vedno manj in manj. Živijenje v Piahi je ugašaio.
Kdove zakaj sem se prav tedaj spomnita na našega psa Lorda. Bii je dober in zvest čuvaj. Veiik in črn z dvignjenimi uhiji. Vsi smo^ ga imeii radi. Med vojno je Lorda ustreiii fašist. Uboga živai nas je s pritajenim cviijenjem pri-kiicaia in nas opozorila na svoj žaiostni konec. Morda se je ranjenemu Lordu še posied-njič zahoteio naših božajočih rok, naših ijubez-nivih pogiedov? Morda? Kdove!
Takrat, pred mnogimi ieti, sem z enakimi občutki giedaia ubogega Lorda, kot sem zdaj giedaia negibno Piaho. In morda mi je biio zdaj še huje. Še veiiko huje. Lorda je ubil fašist. Piaho sem ubiia jaz sam. Ubita jo je moja pozabijivost.
Nenadoma je grenke občutke pregnaio rahio upanje. Rekia sem si, nekaj v meni je rekio, da bi Piaho morda rešiio umetno dihanje. Smešno! Umetno dihanje za ribico! Saj ribica nima rok, spioh ničesar nima, kar bi iahko . . .
PAMETNE MISLI
#	Botje dober gtas kot srebrn pas.
#	Hitro se očistijo tiste utice, kjer vsak očisti pred svojim pragom.
3 Dan je botje ioviti pri giavi kakor pri repu. $ Često je čiovek sam sebi neprijateij.
#	Da se resnica prav spozna, treba je čuti oba zvona.
#	Lačni niso izbirčni.
$ Največje bogastvo čioveku je varčnost, najhujša beda pa razsipnost.
$ Če srečen si, ne pravi svetu, ker je ne-voščijiv.
#	Med vrsticami se mnogokaj prebere.
$ Kdor ni užii žaiosti, ne zna ceniti radosti.
#	Nasprotnika moraš poznati, če se hočeš z njim spopasti.
#	Čiovek se mora po ijudeh ravnati, ne ijudje po čioveku.
$ Dobra voija je poi zdravja.
$ Čiovek je toiiko veiik, koiikor ima v sebi morate in taienta.
#	Deiaj, kakor da boš večno žive); misii, kakor da boš jutri umri.
Babičine igračke
T::J:	:?7M
svoje zgmčTt'.'
Loše^ preje dl: j?! yre^rwe ^v%čTe.
dat: $ prejo $e igra m pret:Ta &vačTe, potlej ne^i dan na?w da jopice Nač^e.
Jože Šmit
To, kar bi se mt ob drugt priiožnosti zdelo smešno in nemogoče, je biio v tistem trenutku čisto preprosto in naravno. Vsaj zame. Na Piaho, na njeno giavico, sem pričeia zlivati drobne curke mrzie, sveže vode. Ob vsakem curku se je ribica potopila m se spet nemočno dvigniia. na površje. Dvigniia še vedno s trebuščkoru obrnjenim navzgor.
Četrt ure, poi ure se je tako potapijaia, ko sem z žalostjo ugotovila neuspeh svojega početja. Tedaj sem z gotovostjo vedeia, da je Piaha mrtva. V meni ni biio več upanja, a roku sama je še naprej, brez voije, ziivaia vodo nadrobno ribico. Morda se tega niti nisem zavedata. Misiiia sem na toiiko stvari. Misiiia seru na štnt boine deklice, ki bodo zaiostne, ko bodo zvedeie, da Piahe ni več. Misiiia sem na. ijudi, ki mirno pobijajo nemočne živaii. Misiiia. sem na vojno, na strašno vojno, ko ijudje brez: občutka samoobtožbe ubijajo celo ijudi.
Ne vem, kako doigo sem iebdeia v razmiš-ijanju, ko me je nenadoma predramiio nekaj nenavadnega. Neverjetnega.
Ali se mi je samo zdelo? Je biia morda pomota?
Ne! Ni se mi samo zdeio! Tudi pomota ni biia! Ribica je odpria gobček. Odpria ga je enkrat, dvakrat, trikrat. Zadihaia je. Sprva je dihata težko in z naporom je ioviia zrak. Potem je dihala hiastno in nagio. Končno je pomahata z repkom. Zapiavaia je. Zapiavaia je čisto-mato, se potopita, spet zapiavaia, se spet potopita, spet zapiavaia ...
Ribici sta še nekaj iet živeli v našem akvariju. Zdaj ju ni več. Umrli sta. Ne umrii. Usahniti sta, kot usahne iepa roža, ko docveti. Minili sta, kot mine pomlad, ko jo prežene po-ietje. Kot mine poietje, potem ko pride jesen„ da pride za jesenjo zima in za zimo spet po-mtad.
Tudi ribic so še vedno poini akvariji, ie naše Besi in Piahe ni več. Ostai je ie spomin in tega ne prežene nihče. Ribici v tem mojem spominu sta še vedno prav taki, kot sta biti takrat, ko sta se voijni in mirni ziekniii v moji diani. Ob spominu na ribici pa v meni oživi tudi skromna sobica, v kateri so nekoč iežaie-štiri majhne deklice, ijubke in nežne. In čeprav tudi dekiice niso več majhne, je spomin še vedno iep. Vse, kar je prežeto z ljubeznijo^ ostane iepo. In med nami je biio veiiko ljubezni in zato bo tudi spomin na to našo ljubezen ostai vedno iep.	Ivo Zorman
Na robu velike njive je posedat zajec na zadnjih nožicah in strme) v zadnjo zeijno glavo, ki jo je pozabljivi kmetič pozabi) pobrati. Jesen je bila v deželi in zajec si ni preveč belit giave, saj je vedel, da je zeleno pogrnjena miza narave polna dobrot. Pa se je požvižgat na izzivajočo zeijno giavo na tamkajšnji njivi.
Ko se je še ogledoval naokoli za kakšnim korenčkom, je za-stišal drobcene korake malega ježka. Kar razveselit se ga je.
„Oj, ježek, kaj se potikaš po teh razorih? Vedno si nasršen, ie poglej svoje bodice. Najrah-tejši šum in že si v klobki, ha, ha," se je posmehnil zajček.
„Tja, seveda, sosed, saj takih strahopetcev je le malo, kot si ti. Le dirjaš in dirjaš neokrog, jaz pa vsaj kaj koristnega naredim, ko iz zemije izbrskam škodljivce. Če je potrebno, pa znam tudi nabrusiti svoje pete," je odvrnil ježek in pomežiknil zajčku, saj se je tudi sam iz sebe znal ponorčevati. Zajec pa je kar poskoči) in od presenečenja izbulji) oči.
„Ti, ježek, da znaš nabrusiti pete, ha, ha. Prav rad bi te videi, kako dirjaš po travniku. Take šale na polju še nisem siišal."
Ježek pa se je držal na moč modro in se posmihai sam pri sebi, kako bo prelisičil zajčka. Nak, ne bo se dal ugnati kar tako.
„Ježek, pojdiva na primeren kraj, kjer bova tekmovala."
Odpravila sta se. Tako sta nekaj časa hodila in prišla do grmiča, kjer si je spletal mrežo neutrudni pajek. Držale so se je še rosne kapljice in lesketala se je
kot niz belih biserov. Pajek, ko ju je zazna), je brž splezal po nitki navzgor in ju tako pričaka) v varnem zavetju.
2e je imel jež domislico, kako prelisičiti zajca. Ustavil se je pod visečo mrežo, si obtizni! smrček in pomirljivo dejat: „Mre-žar, za danes skleneva premirje, nič ti ne bom storil, le nekaj bi te rad povprašal."
Pajek pa je dejai: „A, res, bo-dičar, kar verjeti ne morem. Prav, prilezem doi in mi to še enkrat ponoviš."
Medtem, ko se je pajek spu-
ščal po nitki navzdol, se je zajec oziral naokoli za kakšnim dobrim grižljajem. Ježek je brž nagovoril pajka: ..Poslušaj, mre-žar, če mi ugodiš, se te zlepa ne iotim, prav?" Pajek ga je zvesto poslušal. Tja, nameravata tekmovati v skoku v višino. Pravzaprav smešno, tega ni moč videti vsak dan. Prav, strinja) se je, da bo spletel nit, močno nit in prek nje se bo pognal zajec.
Ko bo pa skočit ježek, neroden kot je, bo pa .. . no, bomo že videli.
Zajček se je strinjat, da tekmujeta v skoku v višino. Ježek mu je pomežiknil in se že vnaprej hahlja). „Kaj se ie hahijaš, ježek," se je hudoval zajček. „Boš že videi, kako bom zdirjat in preskoči) pajkovo nit, ha! Razsodnik bo seveda boter pajek."
Brž, ko je pajek splete) nit ob grmiču, na veji, ki je moleta da-teč vstran, je zajec steke) daieč nazaj, ježek pa je ostai kar pri nitki, ki je bita dokaj visoko.
„Tako, pripravljen sem," je-dejal ježek. „Ko bom vzklikni),, hop, se poženeš, zajec." „Tja^ ježek, boš kar pod mrežo ostal?" je povpraša) zajec ie buljil v nitko, ki je skoro ni videi. Nasploh je videl zelo slabo.
Na dani znak je zajec stekeL kar so ga nosile noge. Teket je in tekel in niti sam ni videi, kda) je preskočit nitko. Bit je zadovoljen in ponosno se je ozirat naokoli. Ježek pa je zacvili): „Ha, zajček, dobro je biio. le jaz bom skočil višje." Zajec lastnim ušesom ni mogel verjeti, alt je siišal prav. Sedel je nekaj korakov vstran od nitke in čakal. In ko je dejal ježek, hop, je pajek brž spustit nitko in ježek je je lepo prestopil.
„Si me videi, zajček?" je nagajivo povprašat ježek. „Višje sem skočil od tebe, pa še dirjati mi ni bilo potrebno, he, he." Oblizovat si je črni smrček ie se hahljal in hahljal. „Videi sere bolj slabo, ježek, če pa ti take praviš, bo že tako, ati ne, pajek?"
..Seveda, seveda, ubogi dotgo-ušec," je pritrdil pajek in že izginil po mreži v grmič.
Vlado Firm
Športna druščina
PRED 40 LET! JE B!L USTANOVLJEN
1. avstrijski bataljon
ki se je v sklopu partizanskih odredov Slovenije bojeval proti nacifašizmu
Pred štiridesetimi ieti — 24. novembra 1944 — je bii v Tribučah pri Črnomiju z odredbo <giavnega štaba NOV in POS ustanovijen 1. avstrijski bataijon, ki se je potem v skiopu sio-venske partizanske vojske bojevat proti skupnemu sovražniku — nacifašizmu. S tem se je koroškim partizanom, ki so se že dve ieti kot edina organizirana oborožena enota v mejah tretjega rajha boriii proti nacizmu, pridružita še nadaijnja skupina avstrijskih protifašistov, ki so s svojim bojem prispevati k zmagi nad fašizmom in s tem tudi neposredno k osvoboditvi svoje avstrijske domovine v smisiu moskovske dekiaracije.
Junaški narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov je že od vsega začetka 'vzbujal zanimanje in občudovanje po vsej Evropi in v svetu. Posebno pozornost so mu razumljivo posvečali zavezniki, ki so Titovim partizanom začeli pošiljati tudi vojaško pomoč. Obenem pa so se pripadniki najrazličnejših narodov začeti vključevati v partizanske edinice in so v sklopu jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske neposredno prispevali k zmagi nad fašizmom.
Tudi v Sloveniji, kjer so do kapitulacije Italije stopali v partizanske vrste le posamezni borci tujih narodnosti, je prišlo konec leta 1943 in zlasti v letu 1944 do ustanovitve "večjega števila bojnih enot, ki so jih v presežni meri ali sploh v celoti sestavljali pripadniki drugih narodov. Zgodovinarji danes 'ocenjujejo, da je bilo ob koncu druge svetovne vojne v enotah narodnoosvobodilne "vojske in partizanskih odredov Siovenije več kot 5.000 borcev nejugoslovanske narodnosti.
Vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja je ustanavljanje takih enot podpiralo in spodbujalo, kjerkoli so obstajale stvarne možnosti. Istočasno je dajalo 'tudi dejansko pomoč protifašističnemu boju naprednih sil pri sosednjih narodih in je z njimi tesno sodelovalo. Pri partizanskih enotah so našii zatočišče tudi ujetniki in zaporniki, ki so pobegnili iz sovražnikovih zaporov in taborišč; prav tako pripadniki tistih evropskih narodov, ki so jih nacisti mobilizirali v svojo vojsko, pa so se želeli pridružiti borcem proti fašizmu. Med temi je treba omeniti zlasti Luksemburžane, Čehe in Slovake, Poljake, Belgijce, Angleže, Nizozemce m celo Avstralce ter Novozelandce.
Svoje lastne edinice v sklopu slovenske 'partizanske vojske pa so imeli Avstrijci,
Francozi, Italijani, Madžari in pripadniki narodov Sovjetske zveze. Te enote so bile v pretežni večini oblikovane leta 1944, med njimi - kakor smo že povedali - 1. avstrijski bataljon. Ustanovljen je bil 24. novembra 1944 v Tribučah pri Črnomlju, na osvobojenem ozemlju Bele Krajine, in sicer s posebno odredbo glavnega štaba NOV in PO Slovenije, ki je s tem ustregel prošnji avstrijskih antifašistov-prostovoljcev, da ustanovijo svojo enoto in se vključijo v skupni boj proti fašizmu. V začetku je bi! bataijon neposredno podrejen glavnemu štabu na-
rodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, od 8. januarja 1945 daije pa je bil v sestavi 5. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade „lvan Cankar", ki je delovala v sklopu 15. divizije NOV Jugoslavije. Enoti so poveljevali avstrijski poveljniki v nemškem jeziku; borci so imeli enake uniforme kot drugi borci NOV, le na levem rokavu so nosili našitke v avstrijskih barvah. Bataljon je imei hude boje z Nemci v raznih krajih Slovenije, potem je z drugimi enotami 15. divizije sodeloval v zmagovitem pohodu proti Ljubljani, ob koncu vojne pa je bataljon odšel na avstrijsko ozemlje.
V pismu, s katerim je skupina avstrijskih antifašistov zaprosila glavni štab slovenske partizanske vojske za oblikovanje lastne bojne edinice, je bilo med drugim rečeno:
Borba partizanov — prispevek k zmagi nad fašizmom in s tem za osvoboditev Avstrije v smisiu moskovske dekiaracije.
„Priš)i smo do prepričanja, da gre danes predvsem zato, da moramo voditi oboroženo borbo proti nemškemu zatiralcu in da je le tako mogoče, da preženemo nemškega okupatorja in osvobodimo našo deželo nemškega gospostva.
Med nami so pripadniki različnih strank, delavci, kmetje, uradniki, meščani in intelektualci, ki nas je vse združila volja, da se borimo za svobodo in demokratično Avstrijo v smislu sklepov Moskovske konference treh velesil. Junaška Ljudska fronta Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita nam je s svojo požrtvovalno in odločno borbo pokazala pot, na katero moramo stopiti tudi mi Avstrijci, da si priborimo svobodo. Mi se hočemo vključiti v mogočno svetovno fronto svobodoljubnih in demokratičnih narodov in prispevati svoj del v borbi proti fašizmu."
Na podlagi te prošnje ustanovljeni 1. avstrijski bataljon (nadaljnje edinice avstrijskih borcev v sklopu jugoslovanske partizanske vojske so se borile na ozemlju Hrvaške in Srbije — op. ured.) je vse do konca vojne sodeloval v številnih bojih. V teh borbah so njegovi borci doprinesli velike žrtve kot „ncsilci orožja za svobodo in neodvisnost borečega se avstrijskega ljudstva", kot jih je imenoval štab bataljona v svojem ukazu, v katerem je bilo tudi rečeno, da so partizanski oddelki oborožena sila Avstrijske osvobodilne fronte in da morajo svojo politično dejavnst razvijati v najtesnejšem sodeiova-nju z njenimi odbori in organizacijami.
Štiridesetletnica ustanovitve 1. avstrijskega bataljona je gotovo primerna priložnost, da se v hvaležnosti spomnimo te edinice in vseh njenih borcev, ki so kakor naši koroški partizani z junaško oboroženo borbo doprinesli k zmagi nad nacifašizmom. S tem so bistveno prispevali k osvoboditvi svoje domovine, v smislu moskovske deklaracije, v kateri je bilo zapisano, da se bo pri zopetni vzpostavitvi demokratične in neodvisne Avstrije upošteval delež, ki ga bo sama doprinesla za svojo svobodo.
Skupina borcev 1. avstrijskega bataijona
RAD!0 — TELEV!Z!JA
		A V S T R ! J A 1
E			FS 1 — 9.05 Za predšotske otroke
— 9.50 Ruščina — 10.00 šoiska 7V — 10.30 Reci da k tjubezni — 12.10 inozemski obzornik — 13.10 Poročita — 17.00 Poročita — 17.05 Za predšotske otroke — "17.30 Risanka — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v stiki — 20.15 Derrick — 21.20 Moda — 22.05 šport — 23.05 Poročita.
SOBOTA, 24. 11.: 9.00 Poročita — 9.05 An-*9teščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Kratj Narnije — 12.05 Nočni studio — 13.10 Poročita — 15.00 Vrtnice na Tirotskem — 16.40 Moje ime je Drops —
16.55	Jakob in Etizabeta — 17.00 Poročita ***- 17.05 Jot!y box — 17.30 Zgodbe o det-Tinu — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto ieti Heinz Conrads — 19.00 Avstrija ^anes z novostmi iz Južne Tirotske — 19.30 (as v stiki — 19.55 šport — 20.15 Eden bo omagat — 22.00 šport — 23.00 Le grand or-'^ehstre du sptendid — 23.45 Poročita.
NEDELJA, 25. 11.: 11.00 Ura tiska — 12.00 ^Šport — 13.00 Računatniška družina — 15.00 Xdo je Scartet Pimpernet? — 16.35 Tom & 3erry — 16.45 Kačja kronica — 17.15 Risanka (serija) — 17.40 Hetmi — 17.45 Ktub seniorjev — 18.30 Srečanje z iivatjo in čtovekom
19.00	Stike iz Avstrije — 19.25 Govori Pictg Maximitian Furnsinn — 19.30 čas v **!ki in šport — 20.15 čas otave — 21.35 3utro, potdne, večer na Dunaju — 22.20 ^očni studio — 23.25 Poročita.
PONEDELJEK, 26. 11.: 9.00 Poročita — 9.05 predšotske otroke — 9.30 TV kuhinja —
10.00	šotska TV — 10.30 Vrtnice na Tirot-skem — 12.10 Secret Squirret — 12.16 Odprava v iivatski svet — 13.00 Poročita —
17.00	Poročita — 17.05 Za predšotske otroke "*** 17.30 Mojster Eder in njegov Pumuck! —
17.55	Otrokom za tahko noč — 18 00 živatski svet — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19 30 čas v stik) — 20.15 Ponedetjski šport
21.15	Ceste San Fancisca — 22.05 Manjšine - bogastvo Evrope — 22.35 Žetezni zvo-— 23.20 Poročita.
TOREK, 27. 11.: 9 00 Poročita — 9.05 Za Predšotske otroke — 9.30 Angteščina — 10 00 šotska TV — 10.30 Botntca ob robu me-— 11.20 Ponedetjski šport — 12.15 Stike
iz Avstrije — 12.40 šiting — 13.00 Poročita
—	17.00 Poročita — 17.05 Za predšotske otroke — 17.30 Tudi pošatiti se je treba —
17.55	Otrokom za tahko noč — 18.00 To je ostato od dvogtavega orta — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija danes — 19.30 čas v stiki —
20.15	Poročita in ozadje — 21.15 Akcija na mitijone — 22.40 Poročita.
SREDA, 28. 11.: 9.00 Poročita — 9.05 Tudi pošatiti se je treba — 9.30 Francoščina —
10.00	šotska TV — 10.30 Kdo je Scartet Pimpernet? — 12.05 Ftorijan, prijatetj iivati — 12.10 Poročita in ozadja — 13.00 Poročita —
17.00	Poročita — 17.05 Začarani vrt — 17.30 čebetica Maja — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Pisarna, pisarna — 18.30 Mi —
19.00	Stike danes z novostmi iz Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki — 20.15 Pusto-tovščine rabina Jakoba — 21.45 šport in poročita.
ČETRTEK, 29. 11.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Dežeta in tjudje
—	10.00 šotska TV — 10.30 Njegov največji btef — 11.55 Vatojettski stotpi — 12.20 Ktub seniorjev — 13.05 Poročita — 17.00 Poročita
—	17.05 Za predšotske otroke — 17.30 Vagabund — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18 00 Prosim k mizi — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Bra-tistava — 21.08 „S)amnati vdovec" — 21.15 Akcija na mitijone — 22.50 Poročita.
A V S T R ! J A 2
PETEK. M. 11.: 17.30 Računalniška družina — 18.00 Slike iz Avstrije — 18.SO Kung Fu — 12.30 Nazaj k propelerju — 21.15 čas v sliki in politika v petek — 22.05 Uton sončnega kraljestva — 25.50 Poročila.
SOBOTA, 24. 1).: 15.45 čas za branje — 15.50 Dva krat sedem — 14.15 Odprava v živalski svet — 17.00 Draga družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Tedenski pregled — 18.25 Nogomet — 12.00 Trailer — 12.50 čas v sliki — 12.55 Novo v znanosti — 20.15 1784 — 21.00 Poročila — 21.05 Župnik Hans-jbrg E!chmayer odgovarja — 21.10 Elvis — 22.10 Vestern — 23.40 Poročila.
NEDELJA, 25. 11.: 2 00 Dokumenti pod zemljo — 2.30 Too hot to handle — 11.15 ORF stereo-koncert — 15.00 Sto mojstrovin —
15.15	Turandot — 17.00 Ljubite klasiko? —
17.45	Vlrgll, mož iz Irske — 18.50 Brez na-
gobčnika — 12.30 čas v sliki — 12.45 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Kdaj dejanja — 21.45 Poročila — 21.50 Dinastija
—	Denverski klan — 22.35 Sedem dni športa — 22.55 Golem, kako je prišel v svet — 0.00 Poročila.
PONEDELJEK, 24. 11.: 17.50 Allahu Akbar — Alah je velik — 18.00 Slike iz Avstrije —
18.30	Kuriozne zgodbe — 12.05 Tom & Jerry
—	12.30 čas v sliki — 20.15 Bolnica ob robu mesta — 21.15 čas v sliki — 21.45 šiling — 22.05 Vojna in krota — 0.00 Poročila.
TOREK, 27. 11.: 14.15 Iz parlamenta — 17.30 Orientacija — 18.00 Slike iz Avstrije — 18.30 Divje noči Burlija O. — 12.05 Tom & Jerry —
12.30	čas v sliki — 20.15 Dallas — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Klub 2 in poročila.
SREDA, 28. 11.: 17.30 Dežeta in ljudje —
18.00	Slike iz Avstrije — 18.30 Divje noči Burlija O. — 12.05 Tom & Jerry — 12.30 čas v sliki — 20.15 Wagner — 21.10 Novo v kinu
—	21.15 čas v siiki — 21.45 Kulturni žurnai
—	22.50 Oboroženo oko — 23.50 S pisalne mize — 23.45 Poročila.
ČETRTEK, 22. 11.: 17.30 šolska TV — 18.00 Slike iz Avstrije — 18.30 Divje noči Burlija O. — 12.05 Tom & Jerry — 17.30 čas v sliki
—	20.15 Kviz v rdeče-belo-rdečem ___ 21.05
..Slamnati vdovec" — 21.15 čas v sliki _____
21.45	Klub 2 in poročila.
LJUBLJANA
PETEK, 23. 11.; 3 so v šoli 17.20 Poročila — 17.25 čez tri gore: Boštjanski fantje —
17.55	Jack Fiolborn, zahodnonemška mladinska nadaljevanka — 18.25 Obzornik Ijub-
VESTNIK
izdajate)] in zaiožnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem,
2020 Celovec, Gasometergasse 10
teleks 42 20 84 sndk a
Uprova:42020 Celovec, Gasomeierg. 10,
Tisk: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
Ijanskega območja — 18.40 Misliti ustvarjalno — 12.20 Cik cak — 12.24 TV in radio nocoj — 12.24 Zrno do zrna — 12.30 Dnevnik
—	12.55 Vreme — 20.00 Včeraj za jutri: Novic ničkoliko, dokumentarna serija — 20.35 Ne prezrite — 20.55 Da, gospod minister, angleška nanizanka — 21.25 Dnevnik —
21.40	Salamander, švicarski film.
SOBOTA, 24. 11.: 8.00 Poročila — 8.05 ZBIS
R. Crotet: Svilena obleka — 8.20 Pedenj-žep — 8.50 Pešec v avtomobilu, otroška serija — 2.20 T. Seliškar: Bratovščina sinjega galeba — 2.50 Slovenska ljudska glasbila in godci — 10.20 Pred izbiro poklica —
10.45	čudeži narave: Zgodba o tigru, kanadska poljudnoznanstvena serija — 11.05 Včeraj za jutri: Poletje 1244, dokumentarna serija — 11.40 Ljudje in zemlja — 12.40 Poročila — 12.55 Nogomet Sloboda : Hajduk, prenos — 15.15 Poročila — 15.20 Mali lord Fauntleroy, angleški mladinski film — 17.00 Rokomet Crvena zvezda : Infosistem, prenos — 18.15 čez tri gore: Ljubljanski oktet
—	18.45 čudeži narave, kanadska poljudnoznanstvena serija — 12.10 Risanka. Maksi-pes Fik — 12.24 TV in radio nocoj — 12.24 Zrno do zrna — 12.30 Dnevnik — 12.55 Vreme — 20.00 Naše 33. srečanje — 21.35 Zrcalo tedna — 21.55 Plačanec, italijanski film
—	23.35 Poročila.
NEDELJA, 25. 11.: 2.15 Poročila — 2.20 živ žav, otroška matineja — 10.15 Jack Hol-born, zahodnonemška mladinska nadaljevanka — 10.40 Sutjeska, nadaljevanka —
11.40	425, oddaja za stik z gledalci — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Znanje-imanje — 14.25 Poročila — 14.30 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete — 15.15 Mostovi — 15.45 Otvoritev lutkovnega doma v Ljubljani — 14.35 športna poročila — 14.50 Kmečka hči, ameriški film — 18.25 Kabaret koroških Slovencev — 12.20 Cik cak — 12.24 TV in radio nocoj — 12.24 Zrno do zrna —
12.30	Dnevnik — 12.55 Vreme — 20.00 Resnični obraz Anite Novak — 21.00 športni pregled — 21.30 Življenje ribičev, reportaža — 22.15 Poročila.
PONEDELJEK, 24. 11.: 8.50 TV v šoti — 17 20 Poročila —	17.25 Pešec v avtomobilu,
otroška serija — 17.55 Nega boinika na domu, izobraževaina serija — 18.10 Varnostni pas, izobraževaina oddaja — 18.25 Podravski obzornik — 18.40 Pet minut za rekreacijo — 18.45 Video šola — oddaja za mlade — 12.15 Risanka — 12.24 TV in radio nocoj — 12.24 Zrno do zrna — 12.30 Dnevnik
—	12.55 Vreme — 20.00 Prvo tromesečje Pavla Hromiša, drama — 21.35 Spoznano, neznano — 22.30 Dnevnik.
TOREK, 27. 11.: 2 00 TV v šoli — 14.35 šolska TV — 17.35 Poročila — 17.40 ZBIS - J.
Ribičič: Nana, mala opica, otroška serija — 17.55 Našo pesem — 18.25 Notranjski obzornik — 18.40 človek z ulice, kratki film —
18.55	Knjiga — 12.20 Cik cak — 12.24 TV in radio nocoj — 12.24 Zrno do zrna — 12.30 Dnevnik — 12.55 Vreme — 20.00 Nekaj ljudi dobre volje, francoska nadaljevanka —
21.00	Aktualno — 22.00 Dnevnik.
SREDA, 28. 11.: 8.45 TV v šoli — 12.55 Craiova: Nogomet za pokal UEFA — Uni-versitatea : Željezničar, prenos — 14.35 Poročila — 14.40 Ciciban, dober dan — 14.55 Nogomet za pokal UEFA — Videofon : Partizan, prenos — 18.45 Koroški obzornik —
12.15	Cik cak — T2.24 TV in radio nocoj — 12.24 Zrno do zrna — 12.30 Dnevnik — 12.55 Vreme — 20.00 35 mm — Filmska delavnica ob slovenskem filmu Eva.
ČETRTEK, 22. 11.: 2.30 Poročila — 2.35 Praznični zvoki — 10.05 Živ žav, otroška matineja — 11.00 Sutjeska, nadaljevanka —
12.00	Otroška oddaja vseh TV studiov —
13.30	Gremo naprej, film — 14.45 Narodni park in spominsko območje Brioni, reportaža TV Zagreb — 15.35 Poročila — 15.40 Mladost na stopnicah, mladinska nadaljevanka — 14.15 Visok pritisk, zabavnoglasbena oddaja TV Koper — 17.10 Kako ukradeš milijon, ameriški film — 12.10 Risanka: Maksipes Fik — 12.24 TV in radio nocoj — 12.24 Zrno do zrna — 12.30 Dnevn'k — 12.55 Vreme — 20 00 Prepovedane igre, francoski film — 21.30 šogun, ameriška nadaljevanka — 22.20 Festival revolucija in glasba 23.20 Poročila.
Izjave
solidarnosti
..Naravnost paradoksno je, da zahtevamo v pedagoški diskusiji več ekološkega mišljenja, da se pa ..mlačno" srečavamo z vsakodnevnimi idejami socialnega razcepljanja in ločevanja." „Za skupno delovanje na lokalni ravni je skupna šola neizogibno potrebna. Pri nas nikoli ne smemo imeti ..indijanskih rezervatov."
Dr. Ernst Gattol. Bundesinsti-tut fiir Erwachsenenbildung St. Wolfgang
„V napovedani demonstraciji vidim legalen, upravičen in potreben akt samoobrambe koroških Slovencev in njihovih prijateljev. Kot funkcionar najpomembnejše strešne manjšinske organizacije v Evropi želim poudariti, da mora biti pri reševanju odprtih manjšinskih vprašanj kjerkoli in kadarkoli temeljno načelo politična volja in usmerjenost subjekta, se pravi etnične skupnosti, ki jo velja zaščititi."
V tem smislu zagotavljam, da sem v duhu pri vas in da korakajo z nami tudi evropske etnične skupnosti..."
dr. Reginald Vospernik, predsednik FUENS
..Kultura sožitja zahteva pripravljenost za dvojezičnost pri manjšini in večini. Nobenih ge-to-šol za koroške Slovence." (zadnji stavek tudi v telegramu slovenski!).
Alexander Lander, deželni poslanec v južnotirolskem deželnem zboru (AL)
,,Želim vam veliko moči in veselja. S solidarnostnimi pozdravi."
Vaš Peter Turini
..Dvojezična šola pospešuje po našem mnenju etnično identiteto, kulturno samostojnost in sporazumevanje obeh narodnih skupnosti."
Osterreichischer Berufsverband der Erzieher
..Prostovoljno učenje slovenskega jezika je neprecenljiva obogatitev za osebnost vsakega koroškega otroka, predvsem če govorijo ta jezik v domačem kraju ali v regiji."
Bundesjunglehrerkonferenz des SLO
„Vse demokratične sile naše dežele morajo biti pozorne, da ne bodo izpodkopana načela naše avstrijske manjšinske politike."
Johanna Dohnal, državna sekretarka
Solidarnostne brzojavke so poslali med drugim tudi:
Andre Heller iz Kitajske,
Zveza sindikatov Makedonije, Predsednik Zveze slovenskih organizacij, dipl. inž. Feliks Wie-ser iz bolnice.
Skupno je poslalo solidarnostne brzojavke okoli 100 organizacij.
Predtlnvilev knjižnega daru SPZ za leto 1984 v Auli dovenici v Celovcu je preložena na četrtek 4. decembra 1984.
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu in Združenje staršev na tej šoli vabita na
DAN STARŠEV
in
OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV
v soboto 1. decembra 1984. Ob 8. uri se bo pričel občni zbor, po občnem zboru se bodo starši lahko med 9.45 in 10.30 uro pomenili skupno z razredniki o problemih razredov, nato pa še do 12.30 ure individualno s profesorji.
dipl. trg.
Janko Urank predsednik Združenja staršev
dr.
Reginald
Vospernik
ravnatelj
Kaj so udeleženci povedali po demonstraciji

Pred:tavniki nad:trankar:kega komitejs na čelu demonstracije v Kolodvorski cesti.
Helga Mračnikar, Lotte Weinberger, Pe!er Gstettner in Franc Kukoviča preda iajo dr. Ralfu Unkartu resolucijo, ki je bila sprejete na demonstraciji.
Neposredno po demonstraciji proti načrtom KHD in FPO smo vprašati nekaj udeiežencev za njihovo oceno manifestacije in po vzrokih za njihovo udeiežbo. Vprašati smo nekaj Siovencev, nekaj nemško-govorečih, a tudi goste iz Gradiščanske, Dunaja, Trsta, Južnega Tiroia !n Pariza.
Marko Marko (kmet iz Šentvida);
..Udeležba mi je bila dolžnost. Mislim, da je bil to uspeh, ki smo ga pričakovali." Na vprašanje ali misli, da bodo morali politki upoštevati zahteve demonstracije, je dejal: „Mo-rali? Vsekakor se bodo skušali izmikati. Mislim pa, da nimajo več možnosti, če so količkaj pošteni!"
Mira Kern jak (učiteljica); „Prese-nečena sem, da je toliko ljudi. Upam, da bo akcija in resolucija imela uspeh, da bo dvojezična šola ostala."
Andreas Novosel (gradiščanski Hrvat); „Zame je bilo obvezno, da pridem, ker sem sam pripadnik etnične manjšine. Tudi za nas je šolsko vprašanje osnovnega pomena. Na Koroškem je polarizacija med nemško-n-acionalndmi silami in etnično skupino ter demokratičnimi silami zelo močna. Za avstrijsko javnost je bilo zelo važno, da so se demokrati tako močno zavzeli za pravice manjšin."
Josef Nischehvitzer (predsednik KZ-Verbanda); „Vedno sem sodeloval pri akcijah za slovensko narodnostno skupnost. Slovenci so moji prijatelji, z njimi sem že sedel v zaporu, samoumevno mi je bilo, da sem zraven.
Demonstracijo ocenjujem tako močno kot prvo solidarnostno demonstracijo leta 1972. O učinkih demonstracije še ni možno govoriti. V zadnjih dneh pa sie jie videlo, da porivajo FPO počasi v kot. Na zadnji seji deželnega zbora je Haider s svojimi ekstremnimi stališči ostal sam."
Peter Kaiser (predsednik socialistične mladine): ..Partijski program SPO nas obvezuje, da je treba manjšine na zakonsko predpisan način pospeševati. Zato je bila moja dolžnost udeležiti se demonstracije. Mislim, da mora demokratična javnost ofenzivno nastopiti proti načrtom heimatdiensta in FPO. Nisem pričakoval [takšne udeležbe. Demonstracijo ocenjujem kot poziv prebivalstva, da v naših vrstah in na vsem Koroškem naredimo korake, ki bodo spreminjali zavest. V šolskem pouku in na prireditvah bo treba koroško prebivalstvo zares objektivno informirati o tem vprašanju. Zelo prijetno sem se počutil na demonstraciji."
Mirko Wakounig (etan nadstrankarskega komiteja); ..Svojevrstne občutke sem Imel, ko smo stali na Starem trgu in na Kolodvorski cesti tako tesno in ko sem videl kako pločkajo nemškogovoreči in so s tem izražali, da so z nami. Demonstracija je bila samo en korak v delu, nič več. Demonstracija nam je naložila tudi dolžnost, da stvar, ki smo jo
začeli vršimo tudi naprej. Preko te mase bomo morali pridobiti še dru-gie ljudi, saj še veliko nemškogovo-rsčih ljudi sploh nismo mogli nagovoriti. Z reformnim konceptom je delo že začrtano, za njim stojimo. Nadaljevati moramo tudi z informacijskim in osveščevalnim delom."
Pavei Stranj (Slovenec iz Trsta);
„Mislim, da ste nam koroški Slovenci najbližji, v narodnostni problematiki in nasploh. Tukaj sem kot predstavnik SKGZ in tudi osebno hočem spoznati, kaj pomeni demonstrirati v Celovcu. Števila ne bi ocenjeval, na demonstraciji so bile prisotne vse starostne skupine, delavstvo in dru^i, imel sem res občutek narodne manifestacije. Prepričan sem, da je manifestacija za vas uspešna. Zdi se mi, da je pri vas res važno, kar pri nas ni tako izrazito, da sodeluje tudi večina. S tega vidika ste lahko ponosni na to, kar ste dosegli danes."
Jana (iz Murske Sobote); ,,Študiram na Dunaju in sem prišla, da se ta predlog ne uresniči. Vidim več ljudi, kot sem jih pričakovala. Vzdušje se mi zdi malo mlačno, pričakovala sem več entuziazma. 20 km od Murske Sobote v Lendavi imamo dvojezične šole. Ko sem hodila v Murski Soboti drugo leto v gimnazijo, so pri nas uvedli tudi madžarščino. Pri meni osebno raste zanimanje za madžarščino."
Peter Janczy (dunajski študent);
,,Zame kot Avstrijca je zelo važno, da imajo manjšine v Avstriji svoje pravice. To je važno za avstrijsko demokracijo, zame pa samoumevno, da se zavzemam za to. Tudi jaz sem pričakoval več zagnanosti."
Herman Germ (učitelj iz Pliberka);
..Dolga leta s;:m bil na osnovni šoli učitelj in vem kaj pomeni ta šola za naš kraj in za naše ljudi. Ogroženost je tu in ne vemo kaj bo končno iz tega. Presenečen sem, da je kijub slabemu vremenu prišlo toliko ljudi, veselilo me je število nemško-govorečih demokratov, posebno pa mladina in to nas navdaja z lepim upanjem."
Franz Pichier (član skupine Netz-kiinstier); „Smo iz Mcrana in s,e že 15 let umetniško udejstvujemo. Za nas ni verodostojna SVP, ki se poteguje za zaščito manjšin, ki se pa za Siovence na Koroškem sploh ne zanima. Zato naš obisk tukaj soupa-da z našimi cilji, ki jih že 15 let zasledujemo. Mi ne delamo za Nemce, ne za Italijane, delamo za človečnost, za humanizem. V naši akciji uničimo sliko humanizma. S tem hočemo pokazati to: vedno ko stopijo v ospredje ideje nacionalizma, se postavijo prave človeške potrebe v ozadje. Nacionalizem uničuje humanizem.
Ko smo prišli sem, so nas takoj prijazno vključili. Presenetljivo je bilo za nas, da prevladuje pri Slovencih prebivalstvo iz podeželja. Pri nas so ali zraven delavci, obratno kot pri vas pa se za pravice Južnih Tirolcev poteguje socialno krepka plast. Italijani na Južnem Tirolskem
pa so, čeprav so del večinskega naroda, socialno revnejši sloji.
Eugece Asencio (policist iz Pariza); „Sem podpredsednik največjegar francoskega sindikata policistov* FAST, ki združuje 67 odstotkov vseh policistov. Sem pa tudi član ekseku-tivnega biroja mednarodnega policijskega sindikata. Trenutno sem nar oficialnem potovanju v Avstriji, kjer sem se srečal z ljudmi iz notranjega ministrstva. Na dunajski univerzi pa sem predaval na temo „Poli-cijska država ali policija ljudstva?'" Ko sem čul, da je na Koroškem tac demonstracija, sem mojo vrnitev v Pariz odložil za en dan.
V	našem sindikatu je jasno, da smes za jasno lice naše organizacije, biti mora čista. To pomeni, da smo proti trpinčenju in mučenju na komisariatih, proti ilegalnim aretacijam, policija mora ostati prozorna ustanova.
V	vaš problem se dosedaj še nisem poglobil, poznam pa vašo zgodovine za časa druge svetovne vojne. Borim, se proti rasizmu in apartheidu.
Mislim, da ste pripravili dobro prireditev in da je bila uspešna. Zavedam pa se tudi, da boste težko prišli do uspeha. Zagotovim vam lahko svojo podporo, govoril bom v Franciji o vašem problemu in poročat kaj sem tukaj, videl. Informiral pa bom tudi učiteljski sindikat (ki šteje-600.000 članov) s katerim smo skupno v eni strešni organizaciji.
Franc Boschitz (kmet iz Metlove)"
„Prišel sem, ker gre za bodočnost naših otrok. Če bi prišlo do kake ločitve, bi bila to katastrofa. Demonstracija mi je všeč, ker smo pokazali, da smo tukaj in da nas ne morejo potisniti v kot. Pri kulturnem; sporedu se mi je Stricker najbolje dopadel."
Univerze ne smejo prezreti I
Rektoc celovike univerze, univerzitetni profe:or dr. Han:-Joachim Boden-hdier, naj politikom javno Se enkrat ponudi zodeiovanje univerze pri obravnavanju manjšinskega Soistva. To je skieni) najviSji gremij teiovSke univerze, univerzitetni kolegij, v katerem poieg protesorjev zastopani tudi asistenti, Študirajoči in nastavijenti univerze.
..Šolskega vpraSanja ni mogoče reševati samo iz juridičnega vidika, upoštevati je treba tudi pedagoške in so-tiainoznanstvene vidike" pravi rektor. Omenjeni sktep je univerza sprejela, ker dosedaj Se ni dobila odgovora, čeprav je ie večkrat naredita svoja ponudbo. Univerza je pripravljena konstruktivno sodeiovati in opozarja tudi na svoje znanstvene kompetence, ki na pridejo do izraza samo v koncepta za dvojezično Soistvo, ki ga je izde-iaia posebna deiovna skupnost na univerzi.
Mlada Smihelska godba na pihala je bila nepresllSen de) odpora proti to čevalnim načrtom
Šah: Visoka zmaga Siovencev
Evropsko prvenstvo v ritmični gimnastiki
Naj višjo zmago letošnjega prvenstva j,e stavilo šahovsko društvo Slovenske športne zveze preteklo nedeljo na domačih tleh v Mladinskem domu SŠD proti nasprotniku iz Deutsch Griffena (5,5 : 0,5). Na prvih treh deskah so zmagali Gorazd Živkovič (s kmeti je premagal svojega na-sprotinka), Ivan Lukan in Vid Sitter. Prvič v tej sezoni je oddala pol točke Antonija Einspieler na četrti deski (nasprotnik se je izmuznil v pat). Na peti deski je pridobil točko Branko Kolter, na šesti in zadnji deski pa je prvič igral novo pridobljeni igralec mag. Mirko LauBegger in seveda zmagal. Očividno je, da se kampanja za kvantitativno in kvalitativno okrepitev slovenske šahovske ekipe v tretjem razredu sredina že obrestuje. To dokazujejo tudi 23,5 točke, s katerimi se je ŠD SŠZ uvrstilo na tretje mesto lestvice.
Nepričakovano razveseljivo za slo-
venske šahiste so se končaia tudi druga srečanja tega kola. Med drugim je prvouvrščeno moštvo iz Trga (26,5 točke) samo remiziralo proti moštvu iz Podrožce, SCA iz Šentvida (25 točk) pa je visoko premagal moštvo iz Weitensfelda (18 točk), ki preži za ŠD SŠZ na četrtem mestu na tabeli. Obstaja pa možnost, da se bo ŠD SŠZ še ta teden preselilo na drugo mesto, katerega sedaj zaseda SCA, kajti po prejšnjem kolu, kjer sta se srečala SCA in Deutsch-Grif-fen, je moštvo iz Deutsch-Griffena vložiio protest proti izidu tekme (SCA je zmagal), ker so sii baje igralci Šentvida medseboj pomagaii, kar seveda ni dovoljeno. Če bo protest upoštevan, bo SCA zgubil dve točki in padel na tretje mesto.
Drugo mesto pa bi pomenilo za naše šahiste velik uspeh in bi bilo ugodna podlaga za uspešen boj za vstop v višji razred.	R-
Minuli teden se je na Dunaju končalo evropsko prvenstvo v ritmični gimnastiki za ženske. Predstavnice Bolgarije in Sovjetske zveze niso imele resnih nasprotnic. V moštvenem skupnem seštevku so slavile Bolgarke s prednostjo ene desetinke, pri posameznicah pa sta si Bolgarka RALENKOVA in Rusinja BE-LOGLASOVA delili prvo mesto. Obe „ritmičarki" sta se predstavili s perfektnim programom, čeprav je sedemnajstletna Beloglasova prišla „do zlata" šele po nerazumljivi odločitvi Rusa Jurija TITOVA, predsednika mednarodne svetovne zveze, ko je njeno sodniško oceno 9.95 izboljšal na iO! Najboljša posameznica turnirja, Anelija RALENKOVA iz Bolgarije (osvojila je trikrat zlato in enkrat srebrno odiičje), je odgovorila na svoj način: „To ni več borba med tekmovalkami, temveč med sodniki
in funkcionarji, zato bom takoj prekinila kariero!"
Domačinke — Avstrijke — so v* moštveni konkurenci zasedle nepričakovano peto mesto in tako prvič* v zgodovini prehitele Čehinje. Najboljša avstrijska posameznica, Gerti RAMSAUER, se je uvrstila na 38, mesto.
REZULTATU Cetveroboj-posamez-
ce 1. Ralenkova (Boi) in Beloglasova (SZ) 39.85, 3. GVEORGNJEVA (Bol)-39.80, 4. Igmatova (Boi) 39.75, 5. Kut-kajte (SZ) 39.65, 38. Ratmsauer (Aut), 47. Ellmer (Aut), 48. Frick (Aut).
MOŠTVA; 1. Bolgarija 39.650 2, Sovjetska zveza 39.525, 3. Španija 38.425, 4. ZR Nemčija 38.325, 5. Avstrija 38.250, 6. CSSR 38.000, 7. Nizozemska 37.525. 8. Francija 37.525-