www.demokracija.si Št. 50, leto XII. 13. december 2007, 2,50 EUR POLITIKA PRIPRAVLJENI NA PREDSEDOVANJE EU POLITIKA LUKŠIČ RAVNAL NEZAKONITO Demokracija Po zanesljivih informacijah naj bi imel odgovorni urednik Dela Janez Markeš mesečno plačo 19.500 evrov. Nekateri vidijo v tem razlog za njegov miselni preobrat. IDOL SVETOVNEGA KOMUNIZMA INTERVJU Mag. Marko Pogačnik Iz primanjkljaja na SOD v velik presežek TRIBUNA mmm ce CD O TRETJA STRAN Spomin na totalitarizem Metod Berlec Pri napovedi, da bo vlada ob svetovnem dnevu človekovih pravic organizirala osrednjo državno proslavo v Cankarjevem domu in jo posvetila političnim zapornikom v Sloveniji med letoma 1945 in 1990, so v opoziciji, ki jo delno še danes veže popkovina z nekdanjim komunističnim režimom, zagnali vik in krik. Vladi so takoj očitali, da želi prikriti današnje kršitve človekovih pravic in da bo poskušala dogodek izrabiti za svoje politične potrebe. Zmotilo jih je tudi, da je vlada pripravila proslavo skoraj hkrati s tradicionalnim sprejemom, ki ga ob tem dnevu vsako leto organizira urad varuha človekovih pravic. In kaj je bilo sporočilo tega dne? Predsednik vlade Janez Janša se je v imenu slovenske države opravičil vsem preživelim političnim preganjancem, ki so trpeli preganjanje v drugi polovici 20. stoletja. Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik pa je kot najbolj aktualne kršitve človekovih pravic v Sloveniji izpostavila nasilje, revščino in onesnaževanje življenjskega okolja. Novoizvoljeni predsednik Danilo Tiirk je na konferenci Raznolikost je bogastvo družbe poudaril, da je treba v vsaki družbi poleg formalne zagotavljati dejansko enakopravnost. Premier Janša se je v slavnostnem govoru v imenu slovenske države opravičil vsem preživelim političnim preganjancem v drugi polovici 20. stoletja: »Vsem, ki ste živi in me slišite, izrekam opravičilo in priznanje. Želel bi si, da za temi besedami stoji sleherni državljan in državljanka te države.« Hkrati jim je izrekel priznanje z besedami: »Bilo je krivično, kar so vam storili. Imeli ste prav. Tisti, ki so vam sodili in vas preganjali, pa so ravnali narobe.« Poudaril je, da je v nasprotju s tem obdobjem sedanja slovenska država utemeljena na človekovih pravicah. Pojasnil je, da je leta 1988 pojem človekovih pravic »obšel Slovenijo«. Po njegovih besedah je bil to ključni pojem slovenske pomladi. »Vse takrat nastajajoče zveze in gibanja, ki so nastajala konec osemdesetih let, so človekove pravice posvojili kot bistvo svojih političnih programov,« je dejal Janša in dodal, da je tudi del takratne vladne enopartijske politike začel uporabljati to govorico. Človekove pravice so spremenile tok politične zgodovine in so tudi bistvena dediščina slovenske ustavne zgodovine, je zatrdil premier. »A prej žal ni bilo tako,« je opozoril in dodal, da je osrednja tema državne proslave Izginuli spomin posvečena spominu na posameznike in družine, »na tisoče in deset tisoče naših sonarodnjakov, ki so v drugi polovici prejšnjega stoletja hudo trpeli«. Janša je ob tem poudaril, da jugoslovanska država, ki je nastala po koncu druge svetovne vojne in katere del je bila tudi Slovenija, ni bila utemeljena na človekovih pravicah. Spomnil je, da je generalna skupščina ZN 7. decembra 1948 sprejela splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Istega leta je vodja takratne politične policije v Sloveniji v poročilu tajne komunistične policije (Udba) zapisal, da so zaradi političnih deliktov aretirali 6.985 ljudi. Naslednje leto, ko so civilizirane države uveljavile določila deklaracije o človekovih pravicah v svojih pravnih aktih, je Udba aretirala kar 8.762 ljudi. Pojasnil je, da politična represija ob koncu druge svetovne vojne in po njej ni imela temelja v odporu proti okupatorju, temveč je šlo za revolucijo in razredni boj. Še leta 1985 je izšel priročnik za delo ljudske milice, v katerem ji je oblast nalagala, naj zbira podatke o tistih, ki kritizirajo oblast. Predsedstvo SFRJ je 19. julija 1989 izdalo smernice za izredne razmere, med ukrepi pa so predvidevali tudi taborišča in represijo. Šele s slovensko osamosvojitvijo leta 1991 je bilo konec takšnih groženj. Premier se je dotaknil tudi reševanja problematike t. i. izbrisanih, ki bi jo lahko rešili z ustavnim zakonom, s katerim bi popravili vsako storjeno krivico posebej, romske problematike, sodnih zaostankov, ki mečejo slabo luč na delovanje pravne države, in revščine. Pri tem je pozval k mednarodni solidarnosti. Janšev govor je bil vsekakor na mestu in je ovrgel pomisleke opozicije. E Demokracija • so/xn • 13. december 2007 Slovenija se je po drugi svetovni vojni soočala s sistematičnim in brutalnim kršenjem človekovih pravic. Danes je stanje neprimerno boljše, vendar je treba biti pozoren tudi na manjše kršitve človekovih pravic. KAZALO UVODNE STRANI 9 Cena za »načelnost« 70 Pogledi: Oaze svobode 7 7 Kolumna: Mediji in kapital POLITIKA 72 Med tveganjem in taktiziranjem 74 Lukšič ravnal nezakonito 75 Pripravljeni na predsedovanje 20 Po Janši Janša-ali Šrot? SLOVENIJA 22 Nadaljevanje Šrotove hobotnice 24 Rekordna gospodarska rast 26 Novi recepti v kuhinji dela 28 Župani o pokrajinski problematiki 30 Vstaja pred magistratom 32 Življenje v Dolini TUJINA 34 Začetek trnove poti 36 Globus: Vatikansko drevo 37 Tuji tisk: Vojak Harry INTERVJU 38 Mag. Marko Pogačnik DOMOZNANSTVO 42 Rimska zgodovina 46 Osebnosti: Idol svetovnega komunizma 50 Naši kraji: Cerklje na Gorenjskem 54 Zlati Don Kihot v Ljubljani 15 Slovenija je pripravljena Slovenija je pripravljena, da s 1. januarjem 2008 kot prva od novih članic za pol leta prevzame krmilo EU. Predsedovanje prinaša častno in pomembno vlogo, prav tako pa tudi številne izzive. OGLEDALO 56 Film: Zlati kompas 58 Avtomobilizem: Nissan tiida 60 Zdravje: Hrana: odrešiteljica in mučiteljica 62 Šport: Zlata žoga za zlatega dečka 64 Črna kronika: Skeleti s Cankarjeve 66 Rumeno: Vrnitev SpiceGirls 68 TV Kuloar: Ko slon razbija porcelan 74 Priznanje za poslovno odličnost 22 Šrotova hobotnica Premiki v lastniških strukturah s Pivovarno Laško povezanih oseb se nadaljujejo. Vsi skupaj so želeli kupiti tudi delnice NKBM, za kar so ponujali več kot 400 milijonov evrov. DEMOKRACIJA, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01/ 2300 660 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01/230 06 66 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/230 06 61 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Peter Avsenik, Gašper Blažič, Lucija Horvat, Petra Janša, Barbara Prevorčič, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Ana Miillner, Primož Pečnik, Damjan Popič, Bogdan Sajovic, Denis Vengust Kolumnisti: Esad Babačlč, dr. Metod Benedik, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovič, dr. Hubert Požarnik, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič Stalni zunanji sodelavci: Vera Ban, Peter Čolnar, Pavel Ferluga, IgorGošte, Miran Mihelič, Marija Vodišek 4 Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: Tone Tehovnik Realizacija: Nova orbita d.o.o. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), agencije, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.o.o., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 2,50 EUR Izdaja: Nova obzorja d.o.o. Direktor: Metod Berlec Naklada: 11.000 izvodov »Demokracija« je zaščitena blagovna znamka, last podjetja Nova obzorja založništvo d.o.o. Vse pravice so pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisno privolitvijo založnika Demokracije. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v Demokraciji, so podjetje Nova obzorja založništvo d.o.o. ali avtorji, ki imajo s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava in dajanje avtorskih del ali njihovih delov na voljo javnosti v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 225,31 evrov, za druge pa 257,57 USD. Izid nekaterih rubrik je podprlo Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo. Fotografija na naslovnici: arhiv Demokracije Demokracija ■ so/xii •». december 2007 TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d., Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102 Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Intervju: mag. Marko Pogačnik Glavno poslanstvo SOD je zagotavljanje sredstev za poravnavo obveznosti do upravičencev po zakonu o denacionalizaciji za odškodnine zaradi zaplembe premoženja in za odškodnine za vojno in povojno nasilje. 72 Med tveganjem in taktiziranjem V začetku decembra je vlada zakorakala v četrto leto svojega mandata. Kljub javnomnenjskim turbulencam in glasovanju o zaupnici je vlada še vedno stabilna, kar vzbuja optimizem pred volitvami 2008. bNZ^i NALOŽBENO ZAVAROVANJE Z JAMSTVOM GLAVNICE EKO NALOŽBE EKO NALOŽBE PIJEJO VLAGAJTE V NAJBOLJ Naložbe v čiste, ekološko nesporne tehnologije so danes med najdonosnejšimi. Vse, kar je dobro za okolje, se obrestuje tudi vam. EKO NALOŽBE so varne in donosne naložbe v svetovne ekološke sklade s fleksibilnim življenjskim in nezgodnim zavarovanjem. Desetletno zavarovanje nudi jamstvo izplačila glavnice in davčne ugodnosti. Zavarovalnica Triglav bo za ekološke projekte v vseh slovenskih regijah namenila najmanj 100.000 evrov lastnih sredstev. KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST triglav MODRA ŠTEVILKA nETfl NAPREDNE ZELENE TEHNOLOGIJE! ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. GLOSA/HUMOR Identiteta Aleksander Škorc "Pomembno je biti načelen," je izjavil gl. urednik Dela in ostro napadel svoje kolege. Kar vse po vrsti razen tistega, ki ga je imel navado napadati v preteklosti. Napadel je seveda zato, ker se je branil. To je počel tako zavzeto, da so bili nazadnje o njegovi "krivdi" prepričani celo tisti štirje, ki so prej menili, da je nedolžen. Škoda, da je namero po vsebinski debati sprevrgel v gostilniški prepir, ki so mu drugi hočeš nočeš sledili. Po drugi strani pa škode ni prav nobene, saj se je vse razgalilo. Kot bedra oskubljene kokoši. Jasno je, da vladi poskus ustvariti vsaj en objektiven medij ni uspel in da ima vpliva nanje še manj kot na začetku mandata. Jasno je torej, da je velika večina medijev še naprej oz. še bolj protivladna. Tako postane jasno, da je novinarska peticija najbolj nagnusna laž v času samostojne države in vedno se bo videlo, kdo jo je podpisal, in vedelo, kako malo se jih je od nje ogradilo. Jasno pa je tudi, kdo je v "medijski projekt" kdaj vstopil in kdo, kdaj, kako in zakaj, če sploh, izstopil. To so kristalna dejstva, kijih ne more spremeniti ne vpitje ne v nekoristno in nikomur razumljivo filozofijo zavito leporečje. Prej ali slej se pokaže, kdo je kdo. Tudi gestapovski doberman na dolgi rok ne more nikogar prepričati, da je jagnje, pa naj še tako menja gospodarje, daje tačko in liže roke. Morda pa z urednikom Dela niti ni tako hudo. Morda gre le za rahlo krizo identitete. Če je samo to, poznam strokovnjaka ... Za krizo identitete pa gre zanesljivo pri esdejevcih. Tolikokrat so že zamenjali ime, da ne vedo več, ne kdo ne kaj so. Vedo le to, da je pri njih šlo za nekaj v zvezi s človekovimi pravicami, a ne vedo več, da so jih prav oni brezsramno teptali. Edino to, kako so nekoč prišli na oblast, jim je ostalo v spominu. To so storili z lažmi, s prevarami in za ceno stoletnega razkola v lastnem narodu. In to poskušajo znova. Še enkrat na isti način in resnično je upati, da si ubogi, nepoduče-ni in zavedeni narod ni "zaslužil" še enega peklenskega plesa s hinavsko pokvarjenimi rdeče obarvanimi oblastniki. Nobene krize z identiteto pa nima Primož Peterka. "Skačem zanič, in če se ne bo nekaj spremenilo, bo hudo. Adijo, služba na carini, dober dan, skrbi," je rekel in potem skočil dokaj solidno. Moje molitve in dobre želje so z njim in vem, da mu bodo pomagale, ker toliko veselja, kot mi ga je v svojih časih pripravil on, mi ni pripravil še nihče. 6 H-umor »Niti ne čutim potrebe niti se ne čutim kompetentnega, da bi bil Janšev svetovalec, čepa bi to resnično bil, bi mu že zdavnaj svetoval, naj si najde kakšen drug poklic. Ali naj si odpočije. Za dalj časa.« (Vlado Miheljakbi, če bi imel to možnost, Janeza Janšo odpeljal daleč stran od politike. Verjetno se ne boji, da bi mu kasneje zmanjkalo idej za kolumne, v katerih ga je neusmiljeno obdeloval.) »Zamenjati upravo ali urednika je za njih isto kot redizajnirati nalepko na steklenici.« (Marko Crnkovič razlaga, zakaj je Pivovarna Laško primer najbolj gnusnega političnega in poslovnega oportunizma.) »Ježjefalirani študent (ni znano česa...), alkoholik, ki - kot pravijo kolegi z Dela - za-udarja kot sod pokvarjene šmarnice z Gorjancev, zDelovim dvigalom se pa nihče noče peljati, ko se pelje on, kajti duh je menda neznosen; še Slivnik seje leto dni trudil, da bi ga spravil na zdravljenje, pa ni in ni šlo...« (Ana Jud ni navdušena nad vonjavami, ki se širijo okrog Delovega kolumnista Borisa Ježa.) »Sračje gnezdo.« (Oblikovalec in Prešernov nagrajenec Miljenko Licul ni navdušen nad dresi slovenskih športnih reprezentanc, saj se zdi, da prihajajo hkrati iz treh držav.) »Pazila bom, da bo čim bolj zdrav in spočit, da si bo vzel čas za telovadbo, in ga poskusila pripraviti celo do tega, da se bo kdaj odločil za kakšen dan dopusta.« (Žena novoizvoljenega predsednika Barbara Miklič Türk obljublja, da bo dobro pazila na svojega moža.) »Po cunamiju se ne čaka novega cunami-ja, temveč se rekonstruira.« (Sociolog Niko Toš se po morebitni zamenjavi oblasti in »kadrovskem cunamiju« ne bi lotil »čiščenja« tako kot Miheljak, ki bi brisal vse, kar bi dišalo po desnici.) »Ta rdeči je bil hujši od ta črnega.« (Štiriletna deklica se je na miklavževanju v Fužinah bolj ustrašila rdečih parkeljnov.) »Javnost sodiščem zaupa približno toliko kot Bogu. (Predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen vidi povezavo med religioznostjo in zaupanjem v sodišča. Morda pa to pomeni, da so sodniki tako rekoč mali bogovi.) »Od vsega začetka je bilo jasno, da si minister (za pravosodje Lovro Šturm) za predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani želi postaviti nekoga, ki se ne piše Zalar.« (Sodnik Aleš Zalar bi laže postal predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, če bi se pisal Brajdič.) www.demokracija.si Dnevne novice Demokracija • 50/xn ■ 13. december 2007 z Demokracijo do novega tel« tet/14 Jun NAGRADNA IGRA ledni k Demokracija □ Naročam tednik Demokracija število izvodov: Naročnino želim plačevati: □ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno (9 % popusta) (10 % popusta) (20 % popusta) * Če želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak Ime In priimek (ime podjetja): Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Datum naročila: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: DNE □ DA IDzaDDV Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana ali na faks 01 2300661. Podpisani/a se zavezujem, da bom naročnik/ca in redni plačnik /ca vsaj eno leto od datuma naročila. Cena posameznega izvoda tednika Demokracija znaša 2,50 € (599,10 SIT). Obvestilo potrošnikom: Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT. Nova obzorja d. o. o„ Komenskega 11, Ljubljana Tednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja 5 aparatov GSM Samsung SGH-M300. Vsi dosedanji naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 4 dodatne aparate GSM. Nagradna igra traja do 31. decembra 2007. Rezultati žrebanj bodo objavljeni na spletni strani www.demokracija.si (na spletni strani so objavljena tudi pravila nagradne igre). 1. Priložena naročilnica z datumom po 1.9.2006. 2. Naročniki do 1.9.2006. Samsung SGH-M300: • teža: 63 g •i velikost: 80x40x16,7 mm • čas pripravljenosti: do 230 ur ■ čas pogovora: do 250 minut • barvni grafični zaslon (65.536 barv) • GPRS • vgrajen digitalni fotoaparat • prostoročno telefoniranje preko vgrajenega zvočnika • MMS • zvočna beležka (diktafon) • vgrajen radio DOGODKI Razsežnosti človekovih pravic Državno proslavo ob svetovnem dnevu človekovih pravic, kije bila minuli ponedeljek v Cankarjevem domu v Ljubljani, je zaznamoval govor premiera Janeza Janše, v katerem seje v imenu države opravičil vsem politično preganjanim. O človekovih pravicah v današnjem pomenu se je v Sloveniji začelo govoriti leta 1988. Po premierjevih besedah so bile te osrednje vodilo slovenske pomladi. »Vse takrat nastajajoče zveze in gibanja, ki so nastajala konec osemdesetih let, so človekove pravice posvojili kot bistvo svojih političnih programov,« je dejal Janša. Človekove pravice so spremenile tok zgodovine in so tudi bistvena dediščina slovenske ustavne zgodovine. »A žal prej ni bilo tako,« je dejal predsednik vlade in spomnil na deset tisoče sona-rodnjakov, ki so po koncu druge svetovne vojne hudo trpeli. Generalna skupščina Združenih narodov je univerzalno deklaracijo o človekovih pravicah sprejela leta 1948. A nekdanja država ni bila utemeljena na njih. Prav v istem letu je namreč politična policija Scenarij za proslavo je pripravil pisatelj Drago Jančar. zaradi političnih deliktov aretirala 6.985 ljudi, je spomnil slavnostni govornik »Naslednje leto, ko so civilizirane države vnesle določila deklaracije o človekovih pravicah v svoje pravne rede, je Udba aretirala kar 8.762 ljudi,« je dodal Janša ter vsem žrtvam montiranih procesov in koncentracijskih taborišč izrekel opravičilo države. »Bilo je krivično, kar so vam storili. Imeli ste prav. Tisti, ki so vam sodili in vas preganjali, pa so ravnali narobe,« je zatrdil premier. Premier je ob tej priložnosti v celoti zavrnil mnenje, ki je danes v mnogih primerih zlorabljeno za politično ob- računavanje in ki za domnevne kršitve človekovih pravic pri nas v prvo vrsto postavlja Rome in izbrisane. »Seveda drži, da je v teh primerih do krivic prišlo, vendar pa se moramo tudi zavedati, da so po osamosvojitvi do slovenskega državljanstva lahko prišli vsi, ki so to hoteli,« je spomnil premier Janša. Predsednik vlade je spomnil tudi na to, da živimo na varnejši in bogatejši polovici planeta in da si pred materialno revščino, boleznimi in odrinjenostjo ljudi v nekaterih državah, na primer v Afriki, ne bi smeli zatiskati oči. Slovence je pozval k sodelovanju v miroljubnih akcijah, pri čemer je pozitivno ocenil tudi prispevek predsednika države Janeza Drnovška. Ob svetovnem dnevu človekovih pravic je potekalo več slovesnosti. V Vili Podrožnik je varuhinja človekovih pravic Zdenka Čeba-šek Travnik priredila sprejem. Poleg premi-erja Janše so se ga med drugim udeležili novoizvoljeni predsednik države Danilo Tiirk, predsednik državnega zbora France Cukjati in nekateri ministri. P. A. Priznanja velikim družinam Slovenska konferenca SSK je že enajstič podelila priznanja številčnejšim slovenskim družinam. Slovenska konferenca SSK, ki se zavzema za povezovanje Slovencev, ohranjanje slovenske samobitnosti, krepitev slovenstva in narodne enotnosti, hkrati pa tudi za posebno varstvo otrok in družine, je tudi letos podelila javna priznanja številčnejšim sloven- V spodbudo številčnejšim slovenskim družinam. skim družinam v znak njihovega prizadevanja za slovenstvo in ohranjanje slovenskega naroda. V vsem času so javna priznanja podelili več kot 50 družinam s skupaj več kot 350 otroki. Lani so podelili priznanja 14 slovenskim družinam, med temi je bila prvič slovenska družina iz avstrijske Koroške. V letu 2007 so razpisne pogoje spremenili tako, da so se lahko prijavile tudi družine s petimi otroki, medtem ko je bil do leta 2006 pogoj šest otrok Letos se je na razpis prijavilo 12 slovenskih družin s skupaj 75 otroki. Od prijavljenih družin sta dve iz okolice Ljubljane, štiri so iz Štajerske, štiri iz Gorenjske, po ena pa iz Primorske in Dolenjske. Letos so bronasto priznanje prejele družine Aleš, Bregar, Brglez, Kosmač, ki imajo po pet otrok, in družine Bešter, Krajnik in Rihar, ki imajo po šest otrok. Srebrno priznanje so prejele družine Kavšak, Koren, Štrucl Rojko, vse s po sedmimi otroki, ter družini Martinčič in Okretič Tomažič s po osmimi otroki. SKK se je iskreno zahvalila tudi njihovim sponzorjem, ki decembrska srečanja polepšajo s praktičnimi darili za družine. P. J. SDS o solidarnosti SDS je prejšnjo sredo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pripravila miklavževanje. Zbrane je nagovoril predsednik vlade in SDS Janez Janša in med drugim omenil, da v času praznikov ne bi smeli pozabiti na manj srečne ljudi, kot primer solidarnosti pa je izpostavil pomoč po septembrski naravni ujmi v Železnikih, ki je »pokazala, da Slovenci takrat, ko gre za preizkušnjo, znamo stopiti skupaj in pomagati tistim, ki jih je prizadela usoda«. »Bolj kot konkretna materialna pomoč je bila pomembna zavest tistih, ki so bih prizadeti, da v nesreči niso ostali sami,« je poudaril predsednik vlade. »Pri tem smo tudi v SDS za najbolj prizadete družine zbrali zajetno vsoto denarja,« je še dejal Janša in se pri tem zahvalil vsem doborotnikom. Predsednik SDS je opozoril, da tudi v tem času ne smemo pozabiti pomoči potrebnih. Na prireditvi so zbrali sredstva za nakup invalidskega vozička, otroke pa je obdaril Miklavž. B. S. Miklavž je bil tudi letos radodaren. 8 Demokracija • so/xii ■ 13. december 2007 V SREDIŠČU Cena za »načelnost« Vida Kocjan, foto: arhiv Demokracije Osebni obisk Po informacijah, ki so prišle iz virov na Delu, naj bi imel Janez Markeš, odgovorni urednik »osrednjega slovenskega časnika«, ki mu naklada vztrajno pada (še posebej v zadnjem času), mesečno plačo okoli 19.500 evrov. Poleg tega ima v uporabi službeni avtomobil znamke Audi, ki ga je pred tem uporabljan eden od članov Delove uprave. Nekateri vidijo v vsem tem razlog za njegov miselni preobrat. Janez Markeš je po naših informacijah avgusta letos osebno obiskal Boška Šrota, predsednika uprave Pivovarne Laško, večinske lastnice časopisne hiše Delo, ki med drugim izdaja istoimenski dnevnik. Po naših informacijah naj s plačo, kakršno naj bi mu ponudil takratni predsednik uprave Dela Danilo Slivnik, ne bi bil zadovoljen, zato se je odpravil kar k Šrotu. Pri njem naj bi si bil, tako trdijo naši viri, zagotovil mesečno izplačilo, kakršnega naj bi si želel, in sicer v višini okoli 19.500 evrov, kar je dvakrat več, kot je imel nekdanji urednik in zdajšnji Markešev pomočnik Darijan Košir. Markešev odgovor O tem, kakšno plačo prejema, smo pretekli petek vprašali tudi Janeza Markeša. Odgovoril nam je v ponedeljek, a še to po dodatnem posredovanju. Na vprašanje: »V redakcijo smo prejeli informacijo, da je vaša mesečna plača 19.50 evrov bruto. Zanima me, ali je ta podatek resničen?« je Markeš odgovoril: »On the record: »Podatek o plači, ki ste ga navedli, je povsem neresničen,« in nadaljeval: »Off the record: Ne briga me, kakšna je vaša plača, in mislim, da vas ne briga, kakšna je moja. Oba namreč ne delava v javnem sektorju.« Markešev odgovor je (v vseh pogledih) dovolj zgovoren in komentar ni potreben. Zgroženi na Delu seveda ima Markeš v tem, da ni zaposlen v javni upravi, ampak v zasebni družbi, katere lastnica je Pivovarna Laško, prav. Vendar pa naj bi bilo Delo »osrednji slovenski časnik«, kar pomeni, da pomembno vpliva na oblikovanje javnega mnenja. Markeševa plača, za katere višino seje očitno z individualno pogodbo dogovoril s Šrotom, sploh ne bi bila pomembna, če ne bi bil nekdanji novinar Slovenca, pomočnik glavnega urednika v tem dnevniku, novinar in nato poldrugo leto odgovorni urednik tednika Mag v času, ko je bil imenovan za glavnega urednika Dela, povsem spremenil svojih stališč, kar se pozna tudi v vsebini Dela. Nad njegovim početjem v zadnji oddaji Vroči stol na nacionalni televiziji naj bi bili tako po naših informacijah kot po pisanju spletnega portala www. pozareportsi zgroženi tudi številni novinarji Dela. Na spletnem portalu so celo napovedali, da »bodo lastniki Markeša zamenjali, po oddaji Vroči stol pa je namreč že jasno, da je Markeš s svojim nastopom zapravil kapital za daljše uredni-kovanje Delu in bo zamenjan ob prvi pravi priložnosti«. Dodajmo, da Markeš po naših informacijah skorajda 'ne pozna' nobenega od svojih nekdanjih sodelavcev (ne Danila Slivnika ne Silvestra Šurle), polemiziral pa naj bi celo z bralci. Vsaj tako pravijo ljudje, ki se obračajo na uredništvo našega tednika. Astronomski zneski Vrnimo se torej k plači in plačam na Delu. Po seznamu plač, ki smo ga v Demokraciji objavili Pivovarna Laško se je odločila, da bo časnik Delo uporabila kot orodje za graditev svojega centra moči. Markeš je očitno spoznal njen namen, za svojo »pokončno« držo oziroma hranjenje interesov lastnika pa naj bi bil zahteval gromozansko plačilo. lani, zneski pa so se nanašali na februar 2006, je imel takratni urednik Darijan Košir manj kot 10 tisoč evrov brutoplače (natančneje 2,2 milijona tolarjev). To je bila takrat najvišja plača zaposlenih na Delu (dopisniki so izvzeti). Objavljeni seznam je v javnosti vzbudil zgražanje, saj je šlo res za astronomske zneske glede na plače drugih državljanov. Vedeti je namreč treba, da je povprečna brutoplača zaposlenih v državi dobrih 1.200 evrov. Vršilec dolžnosti glavnega urednika Maga Silvester Šurla naj bi po naših podatkih mesečno prejel od 2.000 do 2.500 evrov bruto. Če plačo Janeza Markeša, kakršno naj bi imel po naših podatkih, primerjamo s plačo na primer predsednika države ali predsednika vlade, ki bi morali biti po vseh merilih najvišji v državi, ugotovimo, da znaša plača vsakega več kot trikrat manj (dobrih 5 tisoč evrov bruto). Za konec dodajmo, naj bi bil imel Markeš v času, ko je delal na Magu, okrog 4 tisoč evrov brutoplače (neto 600 tisoč tolarjev oziroma 2.500 evrov mesečno). 81 Demokracija • 50/xii ■ 13. december 2007 Danilo Slivnik in Janez Markeš, ko sta bila še prijatelja. Alergija na Cerkev Gašper Blažič Odnosi med Cerkvijo in državo že od nekdaj veljajo za eno najbolj občutljivih področij v slovenski politiki. To ne nazadnje dokazujejo odzivi na napovedan sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem glede duhovne oskrbe v vojski, policiji in zaporih. Gre za delni sporazum, ki dopolnjuje splošni sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem, ki pa je že pred leti uspešno prestal ustavno presojo. Poleg tega je povsod po Evropi normalno, da država zagotavlja ustrezne razmere za duhovno oskrbo v prej omenjenih institucijah, medtem ko samo duhovno oskrbo zagotavljajo verske skupnosti, ki so med seboj različne in imajo tudi različno pravno ureditev. Ko gre za Katoliško cerkev, je sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem potreben ne samo zato, ker je Sveti sedež subjekt mednarodnega prava in uradni zastopnik Cerkve, ampak tudi zato, ker mednarodni sporazum zagotavlja potrebno trdnost in neodvisnost od politične usmeritve elite, ki je na oblasti. Čeprav vsaj za zdaj ni videti, da bi opozicija zaradi napovedanega sporazuma odprla novo fronto in celo grozila z referendumom, je jasno, da se lahko zadeve v hipu spremenijo, če bo levica začutila priložnost, da bi ji to lahko prineslo korist. Slovenski prostor je namreč močno zaznamovan s proticerkveno gonjo, zato je vsak poskus urejanja odnosov med državo in Cerkvijo zelo otežen. Dejstvo je namreč, da levica še vedno marksistično pristopa k reševanju tovrstnih vprašanj, zato ne upošteva, da gre v urejanju odnosa med državo in Cerkvijo izključno za uresničevanje pravice človeka kot osebe in državljana, ki je lahko tudi vernik, ne pa za privilegije te ali one institucije. Pri tem se levica sklicuje na javno mnenje, ki ga še vedno obvladuje prek svojih medijskih imperijev. Vsa zadeva močno spominja na ravnanje komunistične oblasti, ki se je pri svojem razrednem boju (beri: zatiranju) proti Cerkvi pogosto sklicevala na »ljudske množice«, navadno tiste, ki jih je sama prej nahujskala. Ob tem velja omeniti še nedavni intervju novega predsednika države Danila Turka v Delovi Sobotni prilogi, ko je dejal, da ni nobene potrebe, »da bi Cerkev posegala v tiste družbene dejavnosti na področju zdravstva, humanitarnih aktivnosti in socialne skrbi, kjer ima država vzpostavljene sisteme, ki dobro funkcionirajo«, in da ni za to, »da bi umetno širili cerkveno dejavnost na omenjena področja«. Tako stališče kaže, da novemu predsedniku kljub dolgoletni diplomatski karieri na najvišji ravni in doktoratu iz mednarodnega prava ni povsem jasno, kaj je to civilna družba, ah pa se namerno opira na stare socialistične etatistične koncepte, ki so v Evropski uniji že zdavnaj premagani. Pavel Ferluga Pisatelj in publicist Drago Jančar vedno prijetno preseneti s članki, ki niso zapisani za vsakogar, v Ze z »Zelo očitno kravo« je vzbujal razburjenost apologetov titoizma, ki danes predstavljajo, sodeč po zadnjih predsedniških volitvah, več kot 60 odstotkov »slovenske« populacije (jaz bi raje rekel »jugoslovanske«). Bistva njegovih pomislekov niso razumeli niti nekateri uredniki, kaj šele indoktrinirani »novinarji« (ne mislim na tiste časnikarje, ki predstavljajo izjemo, ampak tiste, ki so podpisali klic na pomoč s peticijo v tujino), da ne govorimo o jedkih kritikah navadnih komentatorjev v SP Dela in drugod, ki ne skoparijo z malikovanjem enonogega trinoga, ki naj bi pri razlagi mladim EU predstavljal njegove »zasluge« za razvoj Slovenije in celo »avnojsko esenco« osamosvojitvenih naporov Slovencev. Obravnavana peticija v kolumni D. Jančarja »Otok svobode in cenzura« (Delo 24. 11. 2007) je seveda popolnoma verodostojna in realna analiza duševne stiske in nadrealne »bojazni«, bolje rečeno histerične reakcije proti neargumentiranemu in fantoma-tičnemu »pritisku« vlade oz. Janeza Janše na svobodo tiska v naši državi in uvedbe CENZURE. Kar se cenzure tiče, osebno menim, da le-ta res obstaja, le da je ne izvaja vlada in njen predsednik (to je g. Jančar jasno dokazal v svoji kolumni), temveč uredniki in novinarji »neodvisnih medijev«. Ti namreč objavljajo in poudarjajo le tiste članke, pisma bralcev in komentarje, ki so zlobno kritični do Slovenije kot suverene in demokratične države. Če v tej državi kdo ni demokratičen, so prav voditelji in uslužni (navada je železna srajca) novinarji pisanih in elektronskih ter vidnih »neodvisnih medijev«, ki dokazano cenzurirajo vsak kritičen pristop do opozicijske cinične in podle politike do lastne države in njenega ugleda. Sam sem bil deležen kritike urednika, ko sem prosil za objavo odgovora na neki izziv z besedami: »Ali ne bi šlo nekoliko bolj spoštljivo? Učinek bi bil isti ali večji, drugi ne bi mogli vračati ostrine z ostrino.« Biti bi torej moral vsebinsko spoštljiv do takih piscev, ki se na spoštljivost grobo požvižgajo, še več, do Slovenije kot države in njene vlade so celo žaljivi. Teksta mi niso objavili, češ da presega določeno število vrstic, čeprav je veliko tekstov, ki so daljši, a so na »pravi, spoštljivi liniji«. Cenzura torej je, v »neodvisnih medijih« pa jo hočejo zamegliti s peticijo proti CENZURI (sic!). Vlada in njej naklonjeni pisci pa so »oaze svobode« v medijski puščavi cenzure, kjer Slovenija ni več »otok svobode«. POGLEDI M Oaze svobode 10 Demokracija • 5o/xii ■ 13. december 2007 KOLUMNA khB'I Mediji in kapital Dr. Matej Makarovič Teza, da medije ogroža predvsem vmešavanje politike, je bila v zadnjih desetletjih precej priljubljena in v določeni meri tudi realna. Seveda so »levičarji« čutili predvsem vmešavanje »desne« politike, »desničarji« pa vmešavanje »leve« politike. Znana peticija »proti pritiskom in cenzuri« je to prepričanje pripeljala do logičnega vrhunca in s tem tudi do absurda. Če bi bila napisana kaj prej, bi bila v precejšnji meri celo resnična - še najbolj, če bi bila napisana kakšno desetletje prej. Predvsem očitno ne obstaja pravilo, da so slovenski mediji odvisni od vladajoče politike. Če bi bilo tako, bi se usmerjenost medijev spremenila vsakokrat, ko se je zamenjala izvršilna oblast. V resnici se to ni dogajalo. Najodločilnejši mediji so bili v resnici precej naklonjeni vladam, ki jih je vodila LDS, še posebno v Drnovškovem času, medtem ko so bih do drugih vlad precej bolj kritični, včasih pa celo izrazito negativno nastrojeni. Poročanje medijev torej ni bilo nikoli odločilno odvisno od trenutno vladajoče politike, temveč bolj od njihove tesnejše in razmeroma trajne povezanosti z eno od obeh ključnih političnih opcij. Na tem mestu se sicer ne moremo spuščati v vprašanja, koliko je bila ta povezanost pogojena vre-dnotno-nazorsko, koliko pragmatično-interesno, koliko z nekaterimi socialnimi vezmi, koliko z dejanskimi pritiski in koliko z drugimi dejavniki. Kljub temu je imela do nedavnega vladajoča politika vsaj teoretično možnost vplivanja na medije prek državne in kvazidržavne lastnine v nekaterih podjetjih. V zadnjih letih pa se je ta možnost zmanjšala praktično na minimum. Razmerje med mediji in politiko se tako vsaj v temelju spreminja, saj tisti, ki formalno vladajo državi, nimajo (več) praktično nobenih neposrednih vzvodov za vsebinsko vplivanje na medije. Nadaljnja privatizacija je že in bo tudi v prihodnje zmanjševala tudi možnosti za posredne državne vplive na medije, na primer prek podjetij, ki medijev nimajo v lasti, so pa pomembna zaradi svojih oglaševalskih deležev. Na osrednje mesto so tako že stopili novi potencialni nosilci nadzora nad mediji - lastniki in/ ah upravljavci podjetij. Vnaprej in vsem počez seveda ne smemo pripisovati kakšnih slabih namenov. Prav mogoče je, da imajo dolgoročen interes za oblikovanje kakovostnih in samostojnih medijev. Vendar pa so prav tako mogoče (in realne) tudi drugačne možnosti, ki pa vodijo v instrumentali-zacijo medijev. Omenimo le tri najznačilnejše možnosti, ki bi lahko bile realne za slovenske razmere. Prva od njih je instrumentalizacija medijev v smeri Demokracija • 5o/xii • 13. december 2007 Država lahko za svobodo medijev najbolje poskrbi, če z ustrezno regulacijo načrtno preprečuje in razbija monopole. maksimizacije dobička, kar vodi v skrajno komerci-alizacijo, zniževanje ravni, premikanje medijev na območje »rumenega«. Do neke mere pa je razvoj v to smer tudi omejen, saj se tudi trg »rumenih« vsebin na določeni točki zasiči. Druga možnost gre v smer ideološko-politične instrumentalizacije medijev. Zamislimo si, da žeh lastnik ah upravljavec medije trajno uporabiti v korist določene politične opcije, ki mu je iz nazorskih ah interesnih razlogov blizu. Prav verjetno je, da pri nas obstajajo tudi taki primeri, vendar pa je njihova dolgoročna perspektiva vprašljiva. Malo je namreč verjetno, da bi se takšna zveza ohranila dlje časa in da bi dajal lastnik tudi dolgoročno prednost politični zavezanosti pred kapitalsko pragmatičnostjo. Zato pa je toliko verjetnejša tretja možnost, pri kateri bi se mediji prav tako politično instrumentalizirali, vendar predvsem kot sredstvo pritiska na vsakokratno oblast. Če bo vsakokratna vlada podjetju, ki ima med drugim pomembnejše medijsko lastništvo, zagotavljala nekatere prednosti, ugodnosti, ga varovala pred konkurenco, bo v medijih tega podjetja predstavljena v prijaznem tonu. Če pa vlada ne bo dovolj »kooperativna« do konkretnega podjetja, bo prikazana kot nacionalna katastrofa. Tako podrejanje medijev ozkim interesom vprašljive legitimnosti je dolgoročno največja realna nevarnost instrumentalizacije medijev. Kako se je mogoče temu upreti? Prvo sredstvo je profesionalizem, ki pomeni tako strokovnost kot tudi profesionalni pogum tistih, ki v medijih delajo. Drugo sredstvo, ki se s tem dopolnjuje, pa je državna regulacija. Država lahko za svobodo medijev najbolje poskrbi, če z ustrezno regulacijo načrtno preprečuje in razbija monopole. Boj proti medijskim monopolom sicer še ne bo povsem samoumevno zagotovil medijske svobode in pluralnosti, je pa nujen pogoj zanju. Področje boja proti monopolom je tisto, na katerem smo od sedanje vlade pričakovali največ, storjeno pa je bilo veliko premalo. Zato bi bil skrajni čas, da se začnejo te stvari zdaj popravljati in se reši tisto, kar se še rešiti da... 19 11 Vlada Janeza Janše je treh letih doživela več kadrovskih sprememb. Med tveganjem in taktiziranjem Gašper Blažič, foto: Gregor Pohleven V začetku decembra je vlada zakorakala v četrto leto svojega mandata. Kljub javnomnenjskim turbulencam in glasovanju o zaupnici je vlada še vedno stabilna, kar vzbuja optimizem pred volitvami jeseni 2008. Od 3. decembra 2004, ko je zaprisegla vlada pod vodstvom Janeza Janše, je opozicija kar nekajkrat v proti-vladnem boju šla »na nož«. Njena prva večja tarča je bil obrambni minister Kari Erjavec, ker se je z zasebnim letalom v spremstvu žene vrnil na brniško letališče in se izognil mejni kontroli. Kasneje se je pod drobnogledom znašel tudi minister za šolstvo in šport Milan Zver zaradi arhivov, ki naj bi bili izginili z ministrstva za šolstvo in šport, pa tudi zaradi domnevno spornega posredovanja v Osnovni šoli Bršljin, kjer je prišlo do zapleta zaradi šolanja romskih otrok. Pritisk opozicije na ministre se je zelo povečal v letu 2006, ko se je zaradi domnevno premedlega odziva Slovenije na napovedano graditev plinskega terminala v Tržaškem zalivu opozicija spravila na zunanjega ministra Dimitrija Rupla ter ministra za okolje in prostor Jane- 12 za Podobnika. Slednji se je kasneje znašel tudi pod pritiskom zaradi saniranja plazov (t. i. afera Puh). NajuriŠ! Opozicija je v drugi polovici leta 2006 napovedala več interpelacij. Čeprav o imenih ni želela govoriti, se je sprva omenjal minister za zdravje Andrej Bručan, vendar se je opozicija, zlasti LDS, odločila drugače in septembra 2006 (tedaj je bila tudi prva obletnica referenduma o zakonu o RTV) vložila interpelacijo proti ministru za kulturo Vasku Simonitiju, resnični motiv za interpelacijo pa je bilo predvsem maščevanje opozicije zaradi sprememb na RTV Slovenija. Interpelacija se je za opozicijo končala neuspešno, saj ji ni uspelo spodnesti ministra Simonitija, nekateri (levičarski) komentatorji po- litičnega dogajanja pa so inperpe-lacijo proti Simonitiju označili kot »politično nemodro« potezo. Interpelacijo je preživel tudi minister Bručan, pozneje pa odstopil sam in je sedaj poslanec SDS. Kakor koli že, vladi je uspelo priti skozi vse interpelacije, kar veliko pove tudi o tem, da je koalicija kljub nekaterim »neubogljivim« poslancem iz koalicijskih strank trdna. Na nedavnem glasovanju o zaupnici je vlado tako kot ob izvolitvi pred tremi leti podprlo 51 poslancev, kar je bil tudi ključni preizkus trdnosti koalicije. Če bi namreč prišlo do večjih nesoglasij znotraj koalicije, bi opoziciji celo uspelo spodnesti katerega od ministrov. Res pa je, da je nekajkrat že kazalo, da bi koalicijo utegnila zapustiti DeSUS, še zlasti zaradi t. i. vojnih zakonov. Pri tem je zanimivo, da so bili glavni protagonisti nesoglasij predvsem poslanci DeSUS in ne toliko njen pragmatični predsednik Kari Er- Predsednik vlade Janez Janša Borut Pahor - prihodnji mandatar? Demokracija • so/xii ■ 13. december 2007 POLITIKA javec, ki se je znašel pod pritiskom obtožb glede nakupa oklepnikov patria. Med domnevnimi primeri nesoglasij med DeSUS in SDS naj omenimo še zahtevo DeSUS po razrešitvi Antona Rousa z mesta državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. Vlada prehitela opozicijo Pomenljivo pa je, da je vlada kar nekajkrat prehitela opozicijo in sama zamenjala ministre, ki so se znašli pod pritiskom obtožb. Tako je približno na polovici mandata predsednik vlade Janez Janša tedanjega ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobnica (NSi) sam pozval k odstopu, vendar se je Drobnič zamenjavi uprl, zaradi česar je sledila parlamentarna seja z »avtointerpelacijo«, na kateri so celo nekateri poslanci opozicije glasovali proti Drobničevi razrešitvi, čeprav so ga pred tem ostro kritizirali. Drobnič se je po razrešitvi vrnil v poslanske klopi. Čeprav so mnogi računali, da bo Drobničeva razrešitev sprožila nestabilnost znotraj koalicije in morda celo odhod NSi iz vlade, se to ni zgodilo, saj je na predlog NSi državni zbor za ministrico izvolil Marjeto Cotman, dotedanjo državno sekretarko na istem ministrstvu. Precej manj dela pa je Janša imel z razrešitvijo treh ministrov, in sicer ministra za zdravje Andreja Bručana (SDS), ministra za promet Janeza Božiča (SLS) in ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jureta Zupana (NSi). Nasledili so jih Zofija Mazej Kukovič, Rado- van Žerjav in Mojca Kucler Doli-nar. Že pred polovico mandata je odstopila tudi kmetijska ministrica Marija Lukačič, nasledil jo je Iztok Jarc. Čeprav je vsaj delno šlo tudi za Janševo kompromisno potezo, da si zagotovi dokaj mirno vladanje v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji, se je izkazalo, da opozicijska levica ni bila pripravljena na omenjeni kompromis. Posledično je do politične krize in glasovanja o zaupnici vladi prišlo takoj po predsedniških volitvah. Da pa Janša z možnostjo odstopa vlade v kasnejšem času misli resno, dokazuje dejstvo, daje SDS močno pospešila priprave na parlamentarne volitve, saj bi do njih lahko prišlo že spomladi. Okrepljen socialni dialog Pri vsem tem je zanimivo, da so mnogi Drobničevo odstavitev razlagali kot dokončno odpoved reformam, ki jih je Janša napovedoval že pred volitvami leta 2004. Drobnič je namreč veljal za ministra, ki ni bil posebno priljubljen med socialno šibkimi sloji, veliko prahu pa so med sindikati dvigovale tudi napovedane gospodarske reforme. Tako je pred dvema letoma, kmalu po prvi obletnici izvolitve Janševe vlade (decembra 2005), prišlo do množičnih sindikalnih demonstracij v tedaj zasneženi Ljubljani. Številni opazovalci političnega dogajanja so si enotni, da je prav v tistem času javnomnenjska podpora Janševi vladi začela padati tudi zaradi tega, ker je Janša leta 2004 zmagal z Nova LDS? Da gre tudi novoustanovljena stranka Zares po poti LDS - v stranki so večinoma nekdanji člani LDS -, dokazuje nedavna združitev Aktivne Slovenije (AS), ki jo je vodil Franci Kek, s stranko Zares. Pravzaprav ne gre za združitev, ampak bolj za pripojitev AS stranki Zares. Vse to močno spominja na leto 1994, ko so se tedanji Liberal- no-demokratski stranki pridružili Bavčarjevi demokrati, zeleni in socialisti. LDS je zamenjala ime (Liberalna demokracija Slovenije), obdržala pa kratico (LDS). Motiv za Kekovo pridružitev stranki Zares je najverjetneje v tem, da bi se AS le stežka prebila v parlament, medtem ko naj bi Zares zanesljivo osvojila več poslanskih sedežev. Zato ni izključeno, da se bo stranki Zares pridružila še kakšna zunajparlamentarna stranka. Odslej skupaj: Gregor Golobic in Franci Kek i ,mmm iliii»/' «4& # V Janševa vlada je okrepila socialni dialog. nastopom, ki je mobiliziral socialno šibke volivce, le-ti pa so v zmagi SDS (nekdanje Socialdemokratske stranke Slovenije) videli priložnost, da se prepreči nadaljnje bogatenje dotedanje vladajoče elite pod okriljem LDS. Po mnenju nekaterih političnih komentatorjev naj bi se bil Janša kasneje kompromitiral z nekaterimi gospodarstveniki, ld so blizu levici in Milanu Kučanu. Z nedavno napovedano vojno proti tajkunom se je Janša znova vrnil na svoje izhodišče. Pri tem ga je v govoru, ki ga je imel v parlamentu pred glasovanjem o zaupnici vladi, »izdala« govorica, ki je bila zanj značilna v času, ko je bil vodja opozicije. Da boj proti tajkunom ni bil samo populizem, je pokazal s kasneje sprejetimi vladnimi sklepi, usmerjenimi proti menedžerskim prevzemom podjetij, fikrati pa je priznal, da je bilo na gospodar-sko-finančnem področju (prodaja Mercatorja) storjenih precej napak Janševa »vrnitev« k socialnemu dialogu se je pokazala tudi na nedavnih delavskih demonstracijah, ki pa so imele precej manj protivla-dni značaj kot demonstracije decembra 2005, saj se jih je udeležila tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman in podprla delavce. Med uspehi na socialnem in finančnem področju velja omeniti hitro končanje stav- DeMOKRACIJA • 50/XI1 • 13. december 2007 ke carinikov, ta čas pa je aktualno predvsem vprašanje zdravniških plač in razmer v zdravstvu. Pri tem je zanimivo, da v imenu vlade pri usklajevanju plač nastopa minister za javno upravo Gregor Virant, ki je v javnem mnenju najbolje ocenjeni minister. Negotova prihodnost Težko je si cer napovedovati, kakšna bo javnomnenjska podoba vlade na volitvah jeseni 2008, saj bo pred tem Slovenija predsedovala Evropski uniji. Javnomnenjski uspeh vlade bo odvisen predvsem od spretnosti opozicije, zlasti SD, ki je že razglasila, da bo v primeru svoje zmage mandatar za sestavo vlade predsednik stranke Borut Pahor. Vlada je imela v letu 2005 zelo visoko podporo, kar je bila tudi posledica priljubljenih ukrepov. V zadnjih mesecih letos pa ji je podpora padala, prav tako tudi podpora SDS; šele v zadnjem času naj bi se SD in SDS znova izenačili. Anketa časopisa Delo (5. decembra) sicer kaže, da ima SD skoraj dvakrat večjo podporo kot SDS, glede na razmere v medijih pa je težko reči, kakšno je realno razmerje med strankama. Vlada je namreč za to, da bi osvojila še en mandat, sprejela več kompromisov in opustila nekatere projekte, volitve pa bodo pokazale, ali se ji je splačalo več tvegati ali bolj taktizirati. E 13 Opozicija pri interpelacijah ni bila uspešna. POLITIKA Lukšič ravnal nezakonito Gašper Blažič, foto: Gregor Pohleven Parlamentarna komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti je na seji 4. decembra soočila profesorja na FDV in podpredsednika SD Igorja Lukšiča ter prvega podpisnika peticije proti Lukšičevemu ravnanju Petra Peterko. Študijske metode profesorja na FDV in podpredsednika SD Igorja Lukšiča so po mnenju komisije za peticije nezakonite. tonomije univerze, v naslednjem stavku pa že obračunava z vsemi, ki mu kot podpredsedniku Socialnih demokratov niso všeč«. Komisija je po dolgotrajni in burni razpravi sprejela sklep, da je šlo pri Lukši-čevi raziskavi za kršitev ustavne pravice do zasebnosti in svobode izražanja ter zlorabo izobraževalne institucije v politične namene, poleg tega pa naj bi metoda spominjala na metode tajnega policijskega opazovanja. Peticija akcija SDS? Peter Pe- terka je na seji komisije v svoji obrazložitvi dejal, da mora Lukšič sprejeti odgovornost za svoje moralno sporno dejanje. Lukšičevo ravnanje se mu zdi nesprejemljivo z vidika demokratičnosti in človekovih pravic, metode prisluškovanja in zalezovanja pa po mnenju Peterke sodijo v neki drug čas. Lukšič je v svojem dolgem zagovoru zanikal, da bi se na raziskavo pritožili verniki ali študentje FDV, poleg tega po njegovem mnenju ni šlo za raziskavo, ampak za pedagoški proces, zato je univerza edina pri- 14 FDV protestira Na sklep komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti se je odzvala tudi skupina študentov FDV, ki meni, da sklep komisije pomeni »nezaupnico demokraciji in s tem pripadajočim pravicam posameznika in ustanove, kakršna je univerza«. Študentje so prepričani, da gre v tem primeru za poseg v avtonomijo univerze in strokovno delo predavateljev. Kot so še zapisali, poskušajo z akcijo javnost opozoriti na nepravilnosti in vplivati na dolgoročno reševanje te problematike znotraj slovenskega visokošolskega prostora. V zvezi s tem se pripravlja tudi peticija v podporo Lukšiču, ki naj bi jo bilo doslej podpisalo že čez tisoč študentov. Po mnenju skupine študentov se nihče od študentov, ki so dobili nalogo opazovati verske obrede, ni pritožil na organe fakultete, ampak je spor sprožil študent teologije Peter Peterka s svojo peticijo. V imenu FDV se je odzval tudi njen dekan dr. Anton Grizold (nekdanji obrambni minister in član LDS), ki je zapisal, da FDV »protestira proti političnemu in nestrokovnemu vmešavanju v delo fakultete, ki predstavlja nedopustno poseganje v večstoletno evropsko tradicijo avtonomije univerze«. »Ne moremo pristajati, da politične stranke in verske skupnosti postavljajo omejitve svobodi našega pedagoškega in raziskovalnega dela,« je zapisal Grizold in dodal, da »javne izjave nekaterih posameznikov in institucij, ki študentsko domačo nalogo imenujejo 'vohunjenje' in 'tajno policijsko opazovanje', sistematično potvarjajo osnovna dejstva«. 13 psihiatrične ustanove eden od standardnih prijemov nekdanjih represivnih služb,« je dejala Irglo-va in dodala, da je le-te usmerjala prav predhodnica stranke, katere podpredsednik je Lukšič. Odzvala se je tudi Slovenska demokratska mladina (SDM), ki meni, da Lukšič išče sovražnike okoli sebe, v bran pa kliče svoje strankarske in ideološke prijatelje. Po mnenju predsednika SDM Nikolaja Oblaka se Lukšič »sklicuje na polje av- stojna, da o tem razpravlja, saj je avtonomna. Lukšič je tudi menil, da je šlo pri peticiji za vrnitev zagona SDS in vladi po predsedniških volitvah. Po njegovo je šlo za vprašanje, ali bo SDS uspelo v Sloveniji vzpostaviti avtoritarno vladavino ali pa se bo proces obrnil v nasprotno smer. Ogorčeni odzivi Na Lukšičevo opazko, da bi se morali poslanci SDS »obrniti na enega od podpredsednikov LDS, ki je bolj pristojen za naravo njihovih problemov« (s tem je mislil psihiatra Slavka Ziherla), se je ogorčeno odzvala poslanka SDS Eva Irgl in v odprtem pismu Lukšiču zapisala, da ni pričakovala »takšnega nivoja komunikacije s strani uglednega univerzitetnega profesorja in visokega predstavnika politične stranke, ki vpliva na mnenje ljudi«. »Težke besede, sploh če vemo, da je bilo v preteklosti poleg nadzora in poseganja v zasebnost tudi pošiljanje drugače mislečih v Demokracija ■ so/xn ■ 13. december 2007 Prvi podpisnik peticije Peter Peterka Poslanka SDS Eva Irgl Slovenija je pripravljena Damjan Popič, foto: Gregor Pohleven, arhiv Demokracije, EU Slovenija je pripravljena, da s 1. januarjem 2008 kot prva izmed novih članic Evropske unije za pol leta prevzame krmilo te povezave. Predsedovanje prinaša častno in pomembno vlogo, prav tako pa tudi številne izzive. V skladu z izkušnjami držav, ki so EU že predsedovale, in so pokazale, da so za optimalno pripravo na proces predsedovanja potrebna tri leta priprav, je vlada priprave zasnovala kot program, ki se je v različnih stopnjah razvijal tri leta. Prvo leto priprav je bilo namenjeno predvsem načrtovanju in identifikaciji nalog izvajalcev ter rokov za izvedbo. Za vodenje projekta predsedovanja in oblikovanje splošnih političnih smernic ter prednostnih nalog v času predsedovanja je vzpostavila ožjo delovno skupino pod vodstvom premierja Janeza Janše, medtem ko je bila za operativno vodenje priprav in samo izvedbo projekta ustanovljena širša delovna skupina pod vodstvom državnega sekretarja za evropske zadeve Janeza Lenarčiča. Za izvedbo posameznih vsebinskih sklopov v okviru priprav je bilo znotraj širše skupine oblikovanih še pet specializiranih podskupin. Zahtevne priprave Tako so podskupine v prvi polovici leta 2005 identificirale naloge na svojih specifičnih področjih, zanje določile izvajalce in tudi roke za izvedbo. Julija 2005 je vlada sprejela dokument Priprave na predsedovanje Slovenije EU, projektno nalogo, ki je poleg organizacijske strukture priprav in delovnih področij z osrednjimi nalogami priprav vsebovala tudi časovno razporeditev posameznih nalog. Državni sekretar za zunanje zadeve Janez Lenarčič Faza načrtovanja, ki je potekala v prvem letu priprav, je bila namenjena predvsem poglabljanju stikov z generalnim sekretariatom Sveta EU, izmenjavi izkušenj z drugimi članicami, zlasti tistimi, ki so EU že predsedovale, ter preučitvi pravne podlage samega predsedovanja. V sklopu prvotnega dela priprav je vlada sprejela tudi kadrovski načrt, ki je natančno opredeljeval nabor, funkcije in tudi usposabljanje posameznih kadrov. V letu 2005 so bile prav tako izvedene prve stroškovne analize projekta. Priprave so z uspešno končano načrtovalno fazo prešle v izvedbeni del. V tem sklopu priprav je vlada intenzivno sodelovala z ► Demokracija • so/xii • 13. december 2007 15 SLOVENIJA Simbol slovenskega predsedovanja Evropski uniji Slovenija je pripravljena ► vsemi institucijami EU predvsem na ravni generalnih direktorjev ter strokovnjakov za posamezne problemske sklope. Se posebno se je okrepilo sodelovanje z evropsko komisijo in evropskim parlamentom. V drugi sklop priprav je spadal tudi izbor kadrov za projekt predsedovanja, v maju leta 2006 pa se je za izbrane kadre začelo usposabljanje. Hkrati so bili potrjeni tudi predlogi za celostno grafično podobo projekta predsedovanja. V tem času so bili predstavljeni načrti za enega najpomembnejših in najtežavnejših vidikov predsedovanja - področje logistike. Pri vsebinskih pripravah na predsedovanje je bil v letu 2006 pripravljen in usklajen 18-me-sečni program predsedovanja, ki ga je Slovenija oblikovala skupaj z Nemčijo in Portugalsko. Prva je EU predsedovala v prvi polovici letošnjega leta, druga EU predseduje zdaj. Oblikovani so bili tudi prvi osnutki koledarja glavnih dogodkov in seznama neformalnih srečanj v Sloveniji. V letu 2007, ko se je predvsem končevala izvedbena faza priprav in je bil poudarek na utrjevanju diplomatskih vezi ter pridobivanju izkušenj, so se nadaljevali intenzivni stiki strokovnjakov s posameznih področij z institucijami EU in drugimi državami članicami, okrepilo se je tudi sodelovanje na politični ravni. V okviru vsebinskih priprav se je nadaljevalo intenzivno delo resorjev pri oblikovanju mogočih prednostnih nalog predsedovanja in šestmesečnega programa slovenskega predsedovanja EU. V okviru mednarodnega izmenjevanja idej in izkušenj se je v Sloveniji mudilo veliko funkcionarjev in strokovnjakov, prav tako pa je veliko naših predstavnikov odšlo na posvete v tujino. Slovenija je v skladu s poslovnikom Sveta EU v letu 2007 generalnemu sekretariatu Sveta EU po- 16 sredovala tudi osnutek koledarja glavnih dogodkov. Za neformalna srečanja, ki bodo potekala v Sloveniji, so bili z resorji kot gostitelji dogodkov natančno določeni vsi organiza-cijsko-logistični vidiki njihove izvedbe. V preteklosti se je pri pripravi logistično zahtevnih dogodkov v Sloveniji pogosto razgalilo dejstvo, da naša država ne premore kongresnega centra, ki bi lahko učinkovito zapolnjeval potrebe tovrstnih prireditev. Zaradi tega se je vlada že na začetku priprav na predsedovanje odločila za graditev novega konferenčnega središča na Brdu pri Kranju. Po obetih se bo samo v času predsedovanja tam zvrstilo okoli 150 dogodkov, udeležilo pa se jih bo okoli 31.000 gostov. Konferenčni center so začeli graditi avgusta lani, zgrajen pa je bil v skladu s pričakovanji oktobra letos. Objekt, ki ga bo lahko slovenska diplomacija s pridom uporabljala tudi v prihodnje, je stal 15,3 milijona evrov. Za druge prireditve v sklopu predsedovanja bodo konferenčne dvorane večinoma najeli. Prav nič bela Ljubljana s stališča pripravljenosti na predsedovanje je problematična »le« slovenska prestolnica. Premier je nedavno izjavil, da za samo predsedovanje Ljubljane ne potrebuje, kar naj bi bilo ljubljanskega župana Zorana Jankoviča dodobra razkačilo. Premierjeva izjava sicer drži - glavnina dogajanja bo potekala na drugih lokacijah, vendar bodo v Ljubljani nekatera obrobna srečanja, med drugim srečanje županov evropskih prestolnic, ki se bodo pri nas mudili v maju, zato neurejenosti Ljubljane ne smemo jemati zlahka. Ostaja žalostno dejstvo, da je José Manuel Barroso: Slovensko predsedovanje bo nedvomno uspešno. Premier Janša bo pol leta predsedoval Evropski uniji. Demokracija ■ 5o/xn • 13. december 2007 marsikatera javna površina v Ljubljani zanemarjena, med drugimi stavbe v neposredni bližini vladne palače. Tako je premier Janša nedavno v intervjuju za Mag dejal, da bi lahko ob pogledu na okoliške stavbe kdo pomislil, da je prišel v Bačko Palanko, mestno občino v Vojvodini. Mestna občina Ljubljana je v svojem odzivu na predsedovanje napovedala, katere lokacije v mestu bodo pripravili na projekt; med drugimi so predstavili projekt Slovenska cesta. Načrt predvideva ureditev pročelij štirinajstih zgradb na Slovenski cesti, graditev dveh poslovnih stolpnic na Bavarskem dvoru in ureditev zanemarjenih javnih površin. Skrajno pomenljiva je trditev mestne občine Ljubljana, da bi se ti projekti izvajali ne glede na predsedovanje, a sedaj so jih pač vključili glede na to, da so bih dolga leta zanemarjeni. Naključje, da se je MOL za obnovo odločila prav zdaj, je osupljivo. Svoje prepričanje v dobro predsedovanje Slovenije EU so izrazile številne države članice EU. Velika pričakovanja Slovenija tako po končanih pripravah stopa na zahtevno pot predsedujoče članice EU. Brez dvoma je samo predsedovanje velika priložnost za Slovenijo, da se predstavi v svoji najboljši luči, hkrati pa tudi velika odgovornost, ki prinaša veliko izzivov. Slovenska vlada v prvi polovici prihodnjega leta med predsedovanjem ne bo vodila le države, temveč bo predstavljala celotno unijo. Predsednik vlade Janez Janša in ministri bodo vodili srečanja evropskega sveta in posameznih sestavov Sveta EU, predstavljali bodo delo Sveta EU pred evropskim parlamentom in zastopali unijo v odnosu do tretjih držav. V nesoglasjih članic EU glede pomembnih vprašanj bodo člani slovenske vlade pomemben po- SLOVENIJA V čast predsedovanju Slovenije EU bodo v začetku prihodnjega leta na Bavarskem dvoru v prestolnici plapolale zastave vseh članic evropske povezave. Demokracija ■ 50/xii ■ 13. december 2007 1 7 srednik za dosego kompromisa. Janša bo kot premier predsedujoče države vodil evropski svet, najvišje politično telo unije, ki ga sestavljajo predsedniki držav ali vlad članic EU ter predsednik evropske komisije. Tako bo vodil srečanje evropskega sveta, ki bo junija in na katerem bodo voditelji sedemindvajseterice sprejemali najpomembnejše politične odločitve in določali politične smernice za prihodnost. Pod vodstvom slovenskega premierja bo potekal tudi marčevski neformalni sestanek sveta, namenjen obravnavi aktualnih tem. Pričakovanja mednarodne skupnosti so velika - svoje prepričanje v dobro vodenje EU so izrazile številne države članice EU. Tako je francoski minister za ekologijo ter trajnostni in prostorski razvoj Jean-Louis Borloo na nedavnem obisku v Ljubljani, kjer se je srečal z ministroma Andrejem Viz-jakom in Gregorjem Virantom, zatrdil, da Francija od slovenskega predsedovanja EU pričakuje veliko, njegovemu mnenju pa se je pridružil tudi predsednik evropske komisije José Manuel Barroso, ki je prepričan, da je Slovenija, čeprav geografsko ni največja država, vseeno zelo velika po evropskem duhu. Evropska komisarka za zunanje odnose in sosedsko politiko Benita Ferrero Waldner je izrazila prepričanje, da bo predsedovanje Slovenije povezanega statusa Kosova. Pri tem je treba upoštevati, da različne strani v konfliktu pričakujejo svoje, Slovenija se od enotne politike EU seveda ne sme oddaljevati, temveč jo mora celo narekovati. Druga težišča prvega polletja leta postavlja za nekakšno železno zaveso. Ugledu Slovenije ne koristi niti interpelacija proti ministru za notranje zadeve Draguti-nu Mateju, ki sta jo vložili LDS in Zares in je niso podprle niti vse opozicijske stranke. Slovenska vlada v prvi polovici prihodnjega leta ne bo vodila le države, temveč bo predstavljala celotno unijo. odlično, hkrati pa je poudarila, da lahko Slovenija pri tem zahtevnem projektu računa na pomoč evropske komisije. Čeprav bo Slovenija predsedovanje začela v razmeroma dobrem ozračju, se bo morala kmalu spopasti z zelo težavnimi problematikami. Bržkone najpomembnejša med njimi bo ratifikacija reformne pogodbe EU, ki bi znala s stališča konsenza podpisnic povzročati težave, četudi se za zdaj zdi, da so članice reformno pogodbo pripravljene sprejeti, EU pa ratifikacijo seveda pričakuje brez odlašanja. Pomembno težišče predsedovanja bo vsekakor tudi rešitev zahodno-balkanskega vprašanja in z njim Zanemarjena pročelja stavb bi lahko koga spomnile na Bačko Palanko. 2008 bodo zajemala predvsem vprašanja s področja energetike in varstva okolja, izobraževanja in medsosedske politike. V ta namen so v zadnjih tednih Slovenijo obiskali številni funkcionarji ter s predstavniki slovenske vlade in vladnih služb razpravljali o glavnih nalogah posameznih resorjev v času predsedovanja. Seveda pa izzivi niso vse, kar bo Slovenija s predsedovanjem pridobila. Z novim letom se odpira okno priložnosti, ki jih bo morala Slovenija obrniti sebi v prid. Najočitnejša, priložnost za samopromocijo, bo Sloveniji v svetu dvignila ugled in pokazala, da je država kljub svoji majhnosti in mladosti zrela in sposobna partnerica v EU. Prav tako bo imelo predsedovanje blagodejen vpliv na različne gospodarske panoge. Kot primer mnogi strokovnjaki navajajo zelo pozitivne posledice za turizem, ki je v veliki meri odvisen od promocije države. Izzivi, ki jih prinaša predsedovanje, pa niso vsi zunanje narave, saj jih je nekaj porodilo tudi nedavno politično dogajanje pri nas. Tako je peticija, ki jo je podpisalo več kot petsto novinarjev iz Slovenije in je romala na vse pomembnejše evropske inštitu-cije, Sloveniji otežila vzpostavljanje ugleda, saj celotno Slovenijo Poleg očitnih in izmerljivih pozitivnih vidikov predsedovanja je zelo pomemben tudi prestiž in vodilni položaj Slovenije, ki bo kot prva od novih članic prevzela krmilo EU. Tako bo Slovenija nadaljevala pot vodilne nove članice EU, ki jo je začrtala z uspešno uvedbo evra. Z novim letom se torej začenja novo poglavje v slovenski zgodovini, v kateri bomo prvič zavzeli vrh. Slovenija je na izziv pripravljena. Kot je dejal sekretar Lenarčič: »Lahko začnemo.« 13 e-mail: viva@radio-viva.com POLITIKA Politkomisarji proti Magu Gašper Blažič, foto: Gregor Pohleven, Bor Slana Dogajanje v časopisni hiši Delo, predvsem v povezavi s tednikom Mag, dobiva vse bolj groteskne razsežnosti in kaže, da seje pivovarsko-kapitalska naveza odločila dokončno obračunati z novinarsko in uredniško avtonomijo na Magu. Dogajanje je izbilo sodu dno, ko je v ponedeljek, 10. decembra, v večernih urah v javnost prišla novica, da bo novi urednik tednika Mag najverjetneje Veso Stojanov, dosedanji novinar Dela in predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu omenjene časopisne hiše. Kot določa statut časopisne hiše Delo, lahko nadzorni svet predlaga kandidata za urednika, imenuje pa ga šele potem, ko sodelavci edicije (v tem primeru Maga) povedo svoje mnenje, časa za to pa imajo petnajst dni. Glede na to, da je urednik lahko imenovan brez večinske podpore novinarskega aktiva, bo postopek imenovanja Vesa Stojanova za urednika Maga 18 najverjetneje samo formalnost, čeprav za zdaj služba za odnose z javnostmi zavrača namige, naj bi bil urednik Maga že izbran, saj naj bi prijave na razpis, ki ga je nadzorni svet javno objavil i. decembra, še prihajale. Sovražni prevzem Maga Kot so še potrdili viri z Dela, se je Veso Stojanov na razpis za novega urednika Maga - nanj se je prijavil tudi sedanji vršilec dolžnosti urednika Silvester Šurla - prijavil tik pred iztekom roka. Veso Stojanov je diplomiral leta 1986 na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (sedaj FDV), in sicer s temo »Buharinova koncepcija socializma«, njegov mentor pa je bil pokojni prof. dr. Adolf Bi- Demokracija • 50 bič, katerega naslednik je njegov nekdanji asistent in sedanji podpredsednik SD dr. Igor Lukšič. Kakor koli že, Stojanov, ki je bil nekaj časa dopisnik iz Združenih držav Amerike, nato pa izvršni direktor priloge Delo FT (s te funkcije gaje razrešil nekdanji predsednik Delove uprave Danilo Slivnik), v novinarskih vrstah velja za zapriseženega levičarja, nasprotoval pa naj bi tudi vključitvi Slovenije v zvezo Nato. V skladu s tem ima o dogajanju na Delu svoje mnenje, ld gaje izrazil že pred časom, češ da se je Delo otreslo pritiskov in cenzure, ko sta svoj položaj izgubila predsednik uprave Danilo Slivnik in odgovorni urednik Peter Jan-čič, medtem ko proti pritiskom nadzornega sveta Dela na Mag ni povzdignil glasu. Zanimivo je, da se je ob odstavitvi Stojanova z mesta izvršnega direktorja edicije Delo FT veliko govorilo o tem, naj bi bil Stojanov razrešen predvsem zaradi nasprotovanja nakupu tednika Mag, ki je iz družbe Salomon prišel pod okrilje časopisnega podjetja Delo. Stojanov je nakupu verjetno res nasprotoval, saj je ta sprožil precej protestov znotraj »Črne vdove« zlasti med novinarji, ki so naklonjeni levici. Očitno Stojanov zdaj menja ploščo, saj se je prijavil na razpis za novega urednika prav tega tednika, najverjetneje pa sta ga k temu nagovorila oba razvpita nadzornika Dela Andrijana Starina Kosem in Stojan Zdolšek, da ne bi bil v primeru, če bi se na razpis prijavil samo Silvester Šurla, nadzorni svet prisiljen razpis razveljaviti, kajti jasno je, da je Šurla zaradi svojih pogledov na avtonomijo medijev in pritiske kapitala za vodilni nadzorni dvo-jec na Delu povsem neprimeren. Poleg tega je Stojanov prav tako kot Andrijana Starina Kosem in Stojan Zdolšek član nadzornega sveta in zato bržkone tudi njun podpornik. Najverjetneje se bo z njegovim imenovanjem za urednika Maga strinjal tudi predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot, ki po navedbah virov z Dela zaradi svojega avtoritar- V. d. urednika Maga Silvester Šurla POLITIKA Nadzorni dvojec z Dela: Andrijana Starina Kosem in Stojan Zdolšek Obramba pred pritiski Združenje novinarjev in publicistov je v petek, 7. decembra, v Jazz klubu Gajo organiziralo okroglo mizo, na kateri so sodelovali urednik vest.si Jani Sever, politolog Igor Lukšič, sociolog Matej Ma-karovič, ekonomist Rado Pezdir in v. d. urednika Maga Silvester Šurla. Glavno sporočilo okrogle mize, ki jo je vodil Peter Jančič, je bilo, da so pritiski na novinarje ustaljena praksa in bo tako tudi v prihodnje, novinarji pa se temu lahko uprejo le s svojo etičnostjo in profesionalnostjo. Silvester Šurla je med dragim opozoril, da ima Pivovarna Laško v lasti 64 odstotkov vseh dnevnih tiskanih medijev, kar pomeni velikansko moč, mediji pa ne bi smeli postati »piar bilten svojih lastnikov«. Makarovič je opozoril na tri nevarnosti, in sicer na željo po lastnikovem hitrem zaslužku, izkoriščanje časopisa za propagiranje določene politične opcije ter pritisk na oblast, da bi si lastnik zagotovil ugodnejšo obravnavo s strani države. Makarovič Okrogla miza o pritiskih politike in kapitala vidi rešitev v regulaciji, ki bi preprečevala lastniške monopole, ter v razvoju medijskega profesionalizma. Igor Lukšič je izpostavil zlasti kakovost časopisov in padec celotne civilizacijske ravni v medijih. Rado Pezdir je omenil medijske umore Bajukove vlade in nosilcev reform, kar je predvsem sistemski problem medijev, medtem ko je Jani Sever zatrdil, da obstajajo »neka polja avtonomije med lastniki in upravo ter upravo in novinarji, ki se jih ne sme preseči«. Iz občinstva se je oglasil Delov novinar Peter Kolšek, ki meni, da so se večji pritiski na medije začeli šele v zadnjih letih (torej v času, ko je na oblasti Janševa vlada), čemur je večina navzočih ugovarjala. nega obnašanja velja za strah in trepet zaposlenih na Delu. Slednji v teh dneh precej neuspešno pritiskajo na upravo časopisne hiše in predsednika uprave Petra Puhana, naj jim zagotovi izplačilo božičnice. Njihov predstavnik Darijan Košir ob tem zaposlene poziva, naj nekoliko potrpijo, da ne bodo tako kot lani tudi letos ostali brez nje. Lastniki pa naj bi po nekaterih informacijah pogojevali izplačilo božičnice z lepšim »obnašanjem« zaposlenih. Trn v peti tajkunom Kakor koli že, pivovarsko-kapitalska naveza je s predlaganim urednikom (lahko bi bil tudi kdo drug iz istega kroga) pokazala, da ji je Mag zaradi svoje protitajkunske drže trn v peti in da je naslednji korak discipliniranje ali celo od-slovitev novinarjev Maga. To pa bi hkrati pomenilo dolgoročno uničenje Maga, saj bi, če bi Mag namesto neodvisnega političnega magazina postal kopija tednikov iz kategorije rumenega tiska, doživel usodo umiranja na obroke v slogu nekdanjega dnevnika Slovenec. Po nekaterih namigih si namreč vodilni nad- Boško Šrot, Pivovarna Laško zorniški dvojec na Delu želi, da bi v Magu objavljali predvsem piarovske članke (takšne vrste, kot je bil članek o bratih Šrot, je bil nedavno objavljen v Slovenskih novicah). To bi pomenilo dokončno uničenje Maga (njegova prodaja je v zadnjem času celo narasla), s čimer bi pridobili predvsem tajkuni. Začudenje vzbuja predvsem apatičnost nekdanjega odgovornega urednika Maga in odgovornega urednika Dela Janeza Markeša, ki bi lahko izkoristil svoj vpliv tudi pri Delo-vih nadzornikih, a je povsem razočaral svoje nekdanje sodelavce na Magu. O Markešu kroži govorica, naj bi si bil z gromovniškim nastopom v oddaji »Vroči stol« na T V Slovenija 3. decembra zapravil možnost dolgoročne kariere odgovornega urednika Dela, zato naj bi lastniki in nadzorniki Dela na mesto odgovornega urednika pripeljali nekdanjega urednika Mladine Janija Severja, urednika spletnega portala vest.si. Severja so prvotno omenjali kot mogočega urednika Maga, vendar naj bi »pivovarji« z njim imeli am-bicioznejše načrte. Po nekaterih podatkih naj bi prav Pivovarna Laško financirala portal vest.si. Pritiski kapitala Da se je pivo varsko-kapitalska naveza odločila izriniti z uredniške funkcije Silvestra Šurlo, ni več presenečenje, saj se je slednji odzval na javno pismo obeh nadzornikov (Andrijane Starina Kosem in Stojana Zdolška, ki sta v svojem odprtem pismu zapisala, da so izrečene trditve Silvestra Šurle »del širšega načrta v totalni vojni med Janezom Janšo in Pivovar- no Laško«) in celo zahteval njun odstop, saj nimata nobenega novinarskega znanja in izkušenj v medijih. Na odprto pismo obeh nadzornikov se je odzvala tudi Zlata Krašovec s sopodpisniki, med katerimi so Viktor Blažič, Drago Jančar, Niko Grafenauer itd. (omenjeno pismo in odgovor Silvestra Šurle sta v celoti objavljena med novicami na www. demokracija.si). Šurla je v svojem pismu opisal več poskusov pritiskov; eden se nanaša na študijo ekonomista Veljka Boleta o koncentraciji na trgu pijač, ki so jo skritizirali slovenski ekonomisti Mičo Mrkaič, Igor Masten in Sašo Poljanec, medtem ko jo je pohvalil Jerry A. Hausman. Po naročilu Andrijane Starina Kosem bi moral Šurla napisati, da so omenjeni trije slovenski ekonomisti neverodostojni, saj naj bi jih podkupil Interbrew, največji tekmec Pivovarne Laško v t. i. pivovarski vojni. To je seveda le eden od številnih primerov pritiskov na Mag in očitno je, da se fronta iz pivovarn seli v medije. Kdo bo izšel kot zmagovalec, pa bo pokazal čas. ffi Demokracija ■ 50/xii • 13. december 2007 19 TRIBUNA Začnimo našo zgodbo v času, ko so nekateri pomembni možje s slovenske desne sredine predsedniku vlade Janši tako rekoč podtaknili Peterleta za kandidata »pomladnih strank« za predsednika republike. Že takrat je bilo za Janšo kot šefa vladajoče koalicije nelagodno, da mu drugi izberejo predsedniškega kandidata, ki povrh niti ni član temeljne vladajoče stranke. Potem ko se je Peterle »vsilil sam«, je moral Janša s tokom naprej, saj bi ob odločitvi za svojega kandidata po vsej priliki ponižal zavezniške stranke in ogrozil koalicijsko stabilnost. Tako se je s podporo SDS Peterletu Janša vnaprej povezal z njegovim - bolj ali manj pričakovanim - neuspehom. 20 Po Janši Janša - ali Šrot? Dr. Milan Balažic, foto: arhiv Demokracije Martinova nedelja je - ob dodatno propadlem referendumu - mejila na katastrofo. Samo kakšna genialna politična poteza, vredna vrhunskega politika, je še lahko rešila vlado. In Janša je z makiavelistično potezo glasovanja o zaupnici vladi več kot ustrezno odgovoril na izziv trenutka: na šok poraza, opozicijsko oblastiželj-nost, vse radikalnejše medijske kritike vlade in sindikalne demonstracije. Če je leva sredina slavila Peterletov poraz kot popoln vladni poraz in na podlagi tega prehitro napovedovala izid parlamentarnih volitev prihodnje leto, je Janša s premišljenim protiudarcem znova prestrukturiral politične razmere, utrdil razmajano koalicijo, znova homogeniziral svoje volilno telo, opozicijo pa prikazal kot nesposobno prevzeti vladno odgovornost in predsedovanje EU. Kdo je Že to - Tiirk? V turbulentnem tednu napovedanega mogočega odstopa je usoda vlade povsem zasenčila simbolne učinke Tiirkove volilne zmage za levico. Rang zaupnice seveda še zdaleč ni bil v sorazmerju s povodom: če primerjamo empirične podatke, hitro ugotovimo, da še nobena vlada ni imela - vsaj v prvem delu mandata - tako naklonjenega družbenega okolja in tako šibke opozicije. Če ob strani pustimo vprašanje (ne)upravičenosti ostrega nastopa predsednika vlade v parlamentu, kjer je opozicijo (predvsem SD) in novinarje obtožil za bogato aranžirano ikebano nožev v hrbtu, potem se je ključna poanta nastopa zgodila na koncu seje: Janša je opozicijo pozval, naj glasuje za zaupnico, če hoče Sloveniji v času predsedovanja EU dobro - še ena mojstrska poteza, saj opozicija takšne ponudbe po definiciji ni mogla sprejeti. Po izglasovani zaupnici ima zdaj premier solidno izhodišče, da bo lahko verjetni uspeh predsedovanja pripisal samo sebi, SDS in koaliciji. S pritiskom na koalicijske partnerje, katerim je ponudil alternativo resnega dela v vladi ali pač končanja dvojne igre in izstopa iz vlade, je Janša zaokrožil prevzem politične pobude, kjer je v defenzivni položaj (vsaj začasno) spravil tako svoje partnerske stranke kot opozicijo. Pri tem ni zanemarljivo, da mu je uspelo po treh letih mandata ohraniti enak obseg koalicije kot na začetku, kar je za slovenske politične razmere fenomen. Z omenjeno pobudo je predsednik vlade pravzaprav že začel svojo predvolilno kampanjo, ki jo očitno namerava voditi tudi med predsedovanjem EU. Kača na prsih? s tem pa Janševih težav v perspektivi še ni konec. Na kongresu SLS je bil za novega predsednika izvoljen Bojan Šrot, s katerim se je po Janševih besedah »podrlo ravnotežje« - po novem gre namreč za edinega predsednika kake koalicijske stranke, ki hkrati ne prevzema ministrske odgovornosti. Šrot je še pred izvolitvijo kritiziral utapljanje SLS v koaliciji in neizrazitost v odnosu do največje vladne stranke. Svojo stranko bi rad potegnil iz sivega povprečja in v vzponu na politični vrh konstruiral novo »ljudsko« sredino ob pomoči (domačih) lastnikov kapitala. V tem kontekstu bi se po Šrotu Po izglasovani zaupnici ima zdaj premier solidno izhodišče, da bo lahko verjetni uspeh predsedovanja pripisal samo sebi, SDS in koaliciji. morala SLS »znebiti prosocialdemokratskih idej in idej krščanskih socialistov«, ki naj bi jih v stranki skoraj dve desetletji utelešala brata Podobnik. Vzpon dinastije Šrot na vrh SLS - s premierskimi ambicijami - je za Janšo nova oteževalna okoliščina: oba predsednika strank sta pripravljena na tvegano igro za ohranitev ali dosego politične hegemonije na desnosredinskem polu. Bolj urbano-libe-ralna šrotovska SLS - ldjub aktualnim izrazom lojalnosti - cilja na volilno zmago leta 2012 in na pozicijo vodilne stranke desne sredine; poslanec SLS Jane govori celo o 25 do 30 odstotkih glasov. To pa bi bilo mogoče doseči le na račun SDS s polno podporo gospodarskega in medijskega imperija Pivovarne Laško, ki bi animiral tudi del levoli-beralnega volilnega bazena: verjetno idealen scenarij za SLS je tu takšen razplet, po katerem se leta 2008 oblikuje »velika koalicija« med SDS in SD, SLS pa bi se v opoziciji Demokracija • 50/xn • 13. december 2007 TRIBUNA O avtorju Dr. Milan Balažic je diplomiral iz politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral in doktoriral pa na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V politično življenje se je začel vključevati v 80. letih prejšnjega stoletja, ko je bil med drugim član Zveze socialistične mladine Slovenije, član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic, član ZKS - Stranke demokratične prenove, krajše obdobje pa tudi njen podpredsednik. Med drugim je bil član prve demokratično izvoljene skupščine. Kasneje je deloval na ministrstvu za zunanje zadeve. Danes je publicist in predavatelj na FDV. Znan je po svoji kritičnosti tako do„levih" kot do „desnih" politikov. pripravila na naskok na vrh čez štiri leta (če sta obe konkurenčni stranki hkrati ali na oblasti ali v opoziciji, SLS proti SDS nima veliko možnosti za preboj). Imperij vrača udarec Če hoče Šrot uresničiti svoje velikopotezne načrte, je torej spopad med SLS in SDS v bližnji prihodnosti neizbežen. Po novem bo namreč SLS za SDS večja konkurenca tudi v mestih, kjer je že na lokalnih volitvah leta 2006 pokazala svojo rastočo moč. Poleg tega danes SLS ni več zaznamovana s stigmo neresne koalicijske partnerice, ki je že dvakrat zapustila vladajočo koalicijo - tretjič je ne bo. Hude rane ob združevanju SLS in SKD ter posledični ustanovitvi NSi so zaceljene in spet poenotena stranka željno pričakuje svoj pravi trenutek; po oceni vrha SLS je SDS mesto osrednje desnosredinske stranke prevzela samo začasno, saj ni primerljiva s podobnimi evropskimi strankami. Z določenim časovnim zamikom Marjan Podobnik pričakuje vnovični vzpon, Šrot pa ga dopolnjuje z načrtom poseganja v širšo volilno bazo: ambicija SLS ni le biti alternativa levosredinski politiki, temveč tudi desnosredinski, »zlasti proti vladajoči SDS«. V tej nameri je novi predsednik SLS takoj po izvolitvi začel voditi politiko distanciranja od Janše. Čeprav izjavlja, da spor med Janšo in Pivovarno Laško ni spor med Janšo in SLS, Šrot poudarja, da se njegova stranka ob glasovanju o zaupnici ni pridružila »blatenju medijev in novinarjev, temveč je ohranila mirno kri in trezno glavo«. Prav tako je Janši namenjen očitek dvoličnosti: »Pozneje so nas označevali za izdajalce slovenske pomladi, nam očitali, da smo oblastiželjni in da sedimo na dveh stolih, danes pa se temu reče politika dialoga.« Simptom je spregovoril: poleg omenjene opozicijske drže ima SLS leta 2008 na voljo tudi zbližanje z levosredinskimi strankami. V primeru zmage SD bi bila v novi koaliciji poleg Zares in LDS videti šrotovska manj kmečko-socialna in bolj kapitalsko-libe-ralna SLS naravnost zaželena partnerica. zmanjšal možnosti oblikovanja nove močne sredine ter »velike koalicije« s Pahor-jevo SD. Janševi vladi celo levica ne more odrekati nekaterih uspehov: nekaterih administrativnih reform, sprejetja evra in schengna, izjemne gospodarske rasti, najnižje brezposelnosti v zgodovini samostojne Slovenije - a tu je tudi razmeroma visoka inflacija in z njo draginja, ki v javnosti topi omenjene dosežke. Za Janšo je v zadnjem letu vladanja po našem mnenju bolj od predsedovanja ključen prav »boj proti tajkunom« (naj ga levica še tako smeši s populizmom), če bo ta pomenil spopad z monopoli in nadaljnjo liberalizacijo. Vlada je svojo prvo priložnost - izhajajočo iz nepovezanosti z omrežji forumaških »old boysov« - zamudila: preveč se je naslonila na ta stara omrežja in jih z nekaj kadrovskimi rošadami samo prevzela, premalo pa je (spet v imenu razvpitega kučanovskega »nacionalnega interesa«) promovirala razvoj novih ekonomskih akterjev in večjo prijaznost do investicij tujega kapitala. Zdaj so povečini nedotaknjeni (domači) monopoli izstavili vladi račun z višanjem cen in inflacijo. Politično gledano nova polarizacija po javnomnenjskih anketah najbolj koristi obema največjima strankama - SD in SDS, pri čemer ta čas izgubljajo manjše, predvsem koalicijske stranke, kar je dodaten alarmni zvonec za Šrota in napoved radikalizacije SLS. Če želi Janša še enkrat oblikovati volilno večino, se preprosto mora vrniti h koreninam svoje zmage iz leta 2004. Njegova zadnja priložnost je realizacija izvornega programa konca političnih delitev na liniji kulturnega boja, liberalizacija države, vladavina prava, širjenje možnosti za podjetniško pobudo, nižji davki - z eno besedo: obnova reformne usmeritve. V nasprotnem bo Janša čez leto svet okrog sebe opazoval iz opozicijskih klopi. BI Za Janšo je v zadnjem letu vladanja bolj od predsedovanja ključen prav »boj proti tajkunom« (naj ga levica še tako smeši s populizmom), če bo ta pomenil spopad z monopoli in nadaljnjo liberalizacijo. Zadnja Janševa priiOŽnOSt Paradoks levičarske interpretacije Janševega obdobja je v tem, da po eni strani razlaga, kako ta vlada obvladuje vse sfere družbenega življenja, po drugi pa z zadnjimi dogodki izkazuje predvsem svojo nemoč. Resnica je menda nekje v sredini, toda pomembnejši od takšnega spekulativnega licitiranja je odziv predsednika vlade na zdajšnje politične razmere: odločil se je odmakniti od politične sredine nazaj na svoj teren, kjer pa seveda ni dovolj glasov za ponovitev mandata. Opozicijo je pozval na odkrit spopad, potegnil ostro ločnico in tako Demokracija • 5o/xii • 13. december 2007 SLOVENIJA Lovke Šrotove hobotnice Vida Kocjan, foto: arhiv Demokracije, arhiv STA Premiki v lastniških strukturah s Pivovarno Laško povezanih oseb se nadaljujejo. Vsi skupaj so želeli kupiti tudi delnice Nove Kreditne banke Maribor, za kar so ponujali več kot 400 milijonov evrov. Pretekli teden je mariborska družba Center Naložbe prodala 1,530.000 delnic oziroma 17,835 odstotka delnic Pivovarne Laško. Družba, ki je v večinski lasti družbe Kolonel (njena lastnica je borzna posrednica Probanke), se je tako "rešila" lastništva pivovarne. Omenjeni delež je po podatkih iz delniške knjige kupilo Cestno podjetje Maribor (CPM), katerega 48- odstotni lastnik je celjska družba Ekos. Lastnik omenjene družbe je nekdanji predsednik nadzornega sveta Centra Naložbe Janez Ško-berne, ki je svoj mandat med nadzorniki Centra Naložbe začel sredi julija letos. Škoberne je direktor Cestnega podjetja Maribor. Dodani Ekos Prodaja delnic družbe Center Naložbe je sprožila več polemik Nekateri so v tem videli posledico napovedi, da je družba pod drobnogledom organov pregona, drugi pa menijo, da gre le za nadaljevanje skrbno načrtovanega procesa konsolidacije lastništva imperija Boška Šrota, predsednika uprave Pivovarne Laško. Če smo zadnjič objavili lastniško hobotnico imperija, lahko zdaj dodamo še podjetje Ekos, ki je v Škobernetovi lasti. Mimogrede, podjetje ima registrirano podobno dejavnost kot podjetje, kjer je Škoberne direktor. Zeleni steber To pa še ni vse. Pivovarna Laško je dala ponudbo za nakup delnic Nove Kreditne banke Maribor. Skupaj s Probanko, ki jo vodi Romana Pajenk, sta ponudili 400 milijonov evrov, kar znaša kar polovico celotne vrednosti NKBM. Poleg tega so na razpisu za prodajo delnic NKBM sodelovale še nekatere druge s pivovarno povezane osebe. Med drugim Stojan Zdolšek, podpredsednik nadzornega sveta časopisne hiše Delo in odvetnik, ki vodi večino skupščin Pivovarne Laško in z njo povezanih pravnih oseb. Zdolšek je kot dobro poučeni vlagatelj (za kar si je pridobil potrdilo agencije za trg vrednostnih papirjev) ponudil kar 10 milijonov evrov, vendar mu ni uspelo. Dodajmo, da je 27 milijonov evrov ponu- Andrijana Starina Kosem po naših informacijah z Laščani sodeluje že več kot dve leti. SLOVENIJA Nova Kreditna banka Maribor Romana Pajenk, direktorica Probanke Probanka ima v hobotnici pomembno vlogo. dila tudi Jankovičeva Electa, ki je v zadnjih tednih kupila večje število delnic Pivovarne Laško. Po nekaterih podatkih naj bi Electa sodelovala z Mirkom Tušem in proti pivovarni oziroma Bošku Srotu, po drugih pa naj bi bilo sodelovanje med njimi dogovorjeno. Napoved ali preusmeritev? Zanimivo je tudi to, da so tradicionalno dobro poučene novinarke, za katere je Ana Jud v eni od svojih knjig napisala, da tesno sodelujejo z Andijano Starina Kosem, predsednico nadzornega sveta Dela, v preteklih dneh zapisale, da »v nekaj dneh, predvidoma najkasneje v začetku prihodnjega tedna, lahko pričakujemo, da bo Center Naložbe objavil namero za prevzem Infond Holdinga, največjega lastnika Pivovarne Laško. S tem se bo začela prva faza konsolidacije lastništva Pivovarne Laško, ki ji bo v drugi fazi sledil prevzem Pivovarne Laško«. V času, ko nastaja ta članek, se napoved še ni uresničila. Novinarke so tudi zapisale, da »ko bo Center Naložbe zaključil prevzem Infond Holdinga, bosta namreč kot povezani osebi skupaj obvladovala skoraj 43 odstotkov pivovarne, Center Naložbe (nekdanji Infond Holding 1) je od oktobra lani v lasti ljubljanske družbe Kolonel. Družba ima številne naložbe v slovenskih podjetjih, med drugim v Infond Holdingu (22,37 odstotka) in Mercatorju (0,4 odstotka), Termah Čatež, Premogovniku Velenje in Uniorju. zato bosta morala v skladu s prevzemno zakonodajo takoj objaviti prevzemno ponudbo«. Ob tem so pojasnile, da so se Laščani na konsolidacijo lastništva pripravljali več let, tako da ta čas prek prijateljskih družb obvladujejo več kot polovico lastništva, in da »ni težko predvidevati, da so odločitev za legalizacijo lastniških povezav sprožile zlasti napetosti v odnosih med Pivovarno Laško na čelu z Boškom Šrotom in vlado Janeza Janše«. Kdor spremlja dogodke zadnjih dni, ve, od kod so te informacije. Zato velja biti pozoren, saj bi lahko razvpita gospa s tovrstnimi informacijami sledi speljala v povsem drugo smer. Vse je mogoče. Holding A vrnimo se k NKBM in poskusu nakupovanja delnic. Stanislav Kovač, raziskovalni novinar, je že 21. avgusta letos v poslovnem časniku Finance opisal lastniške povezave Pivovarne Laško. Po tem času so se nekatere stvari spremenile, vendar ne tako, da bi odstopale od začrtanega cilja, to je prevzema pivovarne. Kovač piše, da bo Šrotov imperij spremljala tudi banka. Predvideva, da bo to NKBM, prihodnji lastniki bančno-zavarovalniške skupine NKBM pa takrat še niso bili znani. Znani niso niti danes, želje pa se v celoti potrjujejo. Po naših zanesljivih virih je o oblikovanju t. i. holdinga pred nekaj meseci govorila tudi Andrijana Starina Kosem. Sogovorniku je dejala, da na oblikovanju holdinga delajo že dve leti. Spomnimo, da je bila takrat še državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo. B SR0T0V IMPERIJ UM FttftM CMkrKAB« i» M Krt MS« U PIVOVARNA LAŠKO j Mill Iliru StutoUraCK WËÈSBSÊB/S8ÊÊ Vir: časnik Finance, 21.8.2007: Public enemy: Šrotova oligarhija i dopnla°VlntL; * 'Udari - H°dat* e„ Kronologija lastništva Dela Bralcem smo dolžni še informacije o lastniški sestavi časopisnega podjetja Delo. To je zdaj v skoraj popolni lasti Pivovarne Laško, spremembe v preteklih letih pa so potekale na naslednji način: Laščani so v lastniško sestavo Dela vstopili na začetku leta 2003, ko so kupili 24,99 odstotka družbe, za to pa so se odločili v času, ko se je na slovenskem trgu bila bitka za prevzem Pivovarne Union. Slednje je uspelo Laščanom, že takrat pa so dojeli, da morajo za uresničitev svojih ciljev imeti »potrebna orodja«, kar Delo (in Večer) vsekakor je. Ob koncu leta 2005 je Infond Holding (s pivovarno povezana družba) svojih 19,99 odstotka delnic prodal KD Holdingu, ki je v lasti Matjaža Gantarja. Ta je želel Delo celo prevzeti, vendar je kmalu ugotovil, da mu to ne bo uspelo. Zato je oktobra lani delež prodal Abanki in Probanki (povezana s Pivovarno Laško). Ti pa seveda nista bili končna kupca, saj je terminska pogodba določala, da bodo omenjene delnice konec januarja letos spet prešle na Infond Holding. Abankin del delnic je Infond Holding v dogovorjenem roku res prevzel, drugega, Probankinega, pa je marca letos kupila Radenska, ki je v lasti Laščanov. Temu je sledila prevzemna ponudba, s pomočjo katere so Laščani prišli do skoraj popolnega lastništva Dela. Naj dodamo, da so Laščani vedno sami izbirali upravo, po novem statutu pa nadzorniki imenujejo tudi urednike. Demokracija ■ 50/xii • 13. december 2007 23 SLOVENIJA Rast BDP - v odstotkih 3. četrtletje 2006 6,1 4. četrtletje 2006 6,3 1. četrtletje 2007 7,2 2. četrtletje 2007 6,0 3. četrtletje 2007 6,3 Opomba: Rast glede na isto četrtletje prejšnjega leta Vir: SURS Rekordna gospodarska rast Vida Kocjan, foto: arhiv Demokracije Gospodarska rast se v Sloveniji še naprej povečuje, v tretjem četrtletju 2007 je bila kar 6,3-odstotna. Bruto domači proizvod (BDP) seje v tretjem četrtletju 2007 v primerjavi s tretjim četrtletjem 2006 realno povečal za 6,3 odstotka. V prvih devetih mesecih leta je bil BDP v primerjavi z istim obdobjem leta 2006 realno višji za 6,5 odstotka. BDP, popravljen za vpliv sezone in število delovnih dni, je bil v tretjem četrtletju letos za 1,6 odstotka višji kot v drugem četrtletju letos in za 6,3 odstotka višji kot v tretjem četrtletju 2006. Nominalno je BDP v tretjem četrdetju 2007 znašal 8.715 milijonov evrov, kar je za 10,7 odstotka več kot pred letom. V prvih devetih mesecih 2007 se je BDP nominalno zvišal za 10,7 odstotka v primerjavi z istim obdobjem leta 2006. leta. Skupni izvoz blaga in storitev je bil v tretjem četrtletju 2007 realno za 15,8 odstotka višji kot pred letom, kar je ena izmed najvišjih rasti v zadnjih desetih letih. Izvoz tako še naprej ostaja eden glavnih generatorjev gospodarske rasti. Izvoz je v tretjem četrtletju letos h gospodarski rasti prispeval 10,5 odstotne točke. Podobne značilnosti kot za izvoz veljajo tudi za uvoz. Rast uvoza se še naprej povečuje. V tretjem četrtletju 2007 je bil realno za 17,4 odstotka višji kot pred letom, kar je podobno kot pri izvozu med najvišjimi povečanji v zadnjih letih. Ker je bila rast izvoza počasnejša od rasti uvoza, je saldo menjave blaga in Visoka rast Nadaljuje se tudi visoka rast izvoza in uvoza. Rast izvoza ostaja visoka tudi v začetku druge polovice letošnjega 24 Proizvodnja narašča. Demokracija • 50/xii ■ 13. december 2007 SLOVENIJA Vrste pred zavodom za zaposlovanje se krajšajo. Na kratko VASLE DIREKTOR UMARJA Vlada je za direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) imenovala Boštjana Va-sleta. Vasle, ki vodi Umar kot v. d. direktorja urada že od sredine septembra, je bil imenovan za pet let z možnostjo vnovičnega imenovanja. Nasledil je Janeza Šušteršiča, ki ga je vlada na njegov predlog razrešila 19. julija. Šušteršič, ki je Umar vodil od leta 2001, poklicno pot nadaljuje na Fakulteti za management v Kopru. Boštjan Vasle PROIZVODNJA VIŠJA ZA DESETINO Obseg industrijske proizvodnje je bil oktobra za 9,8 odstotka višji kot septembra, v primerjavi z lanskim oktobrom pa se je povečal za 10,9 odstotka. Industrijska proizvodnja je bila v prvih desetih mesecih letos glede na isto obdobje lani višja za 8,2 odstotka. Oktobra se je v primerjavi z lanskim oktobrom po dejavnostih za 12,8 odstotka povečal obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, medtem ko se je za 1,3 odstotka zmanjšal obseg proizvodnje v rudarstvu, prav tako se je zmanjšal obseg proizvodnje v preskrbi z elektriko, s plinom in z vodo, in sicer za 11,3 odstotka. VIŠJI OBISK ZDRAVILIŠČ Slovenska naravna zdravilišča so meseca novembra gostila 51.713 gostov, kar je za 10,3 odstotka več kot v istem mesecu lani, medtem ko seje število prenočitev povečalo za 4,5 odstotka, na 203.525. Med novembrskimi gosti je bilo 44,2 odstotka tujih, med ustvarjenimi prenočitvami pa je delež tujih znašal 42,1 odstotka. V 11 mesecih skupaj so imela zdravilišča za 4,2 odstotka več gostov kot v istem lanskem obdobju, prenočitev pa za 1,7 odstotka več. Avstrijskih gostov je bilo novembra v 15 slovenskih naravnih zdraviliščih za štiri odstotke več kot novembra lani, vendar je ostalo število prenočitev nespremenjeno. Delež Avstrijcev v strukturi tujih prenočitev znaša 38,4 odstotka. Močno se je povečalo število Italijanov. Teh je bilo novembra kar za 56 odstotkov več kot pred letom dni, za 45 odstotkov več je bilo prenočitev, njihov delež v strukturi tujih prenočitev pa seje povečal za 37,9 odstotka. Nemcev je bilo v slovenskih zdraviliščih prejšnji mesec za 17 odstotkov manj kot pred letom dni, Hrvatov za 8 odstotkov manj, Rusov pa za 72 odstotkov več. storitev s tujino na gospodarsko rast vplival negativno v višini i,o odstotne točke. Trošenje Hitra rast investicij najbolj vpliva na rast domačega trošenja. Rast domače potrošnje ostaja podobno visoka kot v prejšnjih štirih četrtletjih; v tretjem četrtletju 2007 je bila 7,4-odsto-tna. Hitrejša rast domačega trošenja v obdobju od druge polovice 2006 dalje je skoraj v celoti posledica hitrega povečevanja brutoinvesticij. Skupne bruto-investicije so bile v tretjem četrtletju 2007 za 19,4 odstotka višje Nekateri statistični podatki: • Inflacija v novembru - mesečna: 0,9 % - letna: 5,7 % • Povprečna plača za september - bruto: 1.259,07 evra - neto: 820,47 evra • Bruto domači proizvod - stopnja rasti, III. čet.: 6,3 % -na preb.,2006:15.167EUR • Primanjkljaj in dolg države v letu 2006 -primanjkljaj: 1,2%BDP - dolg: 27,1 % BDP • Temeljna obrestna mera za december 2007 - mesečna: 0,5 % - letna: 6,05 % Vir: SURS kot v tretjem četrtletju 2006. Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 17,7 odstotka, od tega investicije v gradbene objekte za 22,5, investicije v opremo in stroje pa za 10,0 odstotka. Gospodinjstva Končna potrošnja se povečuje zbolj umirjenimi stopnjami (v tretjem četrtletju je bila rast 2,5-odstotna) in že daljše obdobje raste počasneje od bruto domačega proizvoda. Potrošnja gospodinjstev je bila za 2,7 odstotka višja kot pred letom, kar pomeni nadaljevanje počasnejše rasti, nižje kot v letu 2006 so tudi stopnje rasti izdatkov države za končno potrošnjo (2,o-odstotno povečanje na letni ravni). Dodana vrednost Rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu ostaja visoka. Skupna dodana vrednost se je v tretjem četrtletju 2007 v primerjavi s tretjim četrtletjem 2006 realno povečala za 6,2 odstotka. Najvišja rast dodane vrednosti je bila že peto četrtletje zapored v dejavnosti gradbeništva (16,8-odstotna rast v tretjem četrtletju 2007), vendar pa se je rast v tej dejavnosti precej upočasnila in bila znatno nižja od rasti v prvi polovici 2007. Po drugi strani rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih že sedem zaporednih četrtletij ostaja približno enaka (v tretjem četrtletju 2007 je bila dodana vrednost za 8,0 odstotka višja kot pred letom). Visoke so bile tudi stopnje rasti dodane vre- dnosti v finančnem posredništvu (15,7 odstotka), trgovini (8,0 odstotka, preskrbi z energijo (6,9 odstotka) in transportu (4,8 odstotka). Zaposlenost Nadaljuje se tudi visoka rast zaposlenosti. Še naprej ohranja dinamiko iz prve polovice leta. V tretjem četrtletju 2007 je bilo zaposlenih 969.700 oseb, kar je za 2,7 odstotka (25.500 oseb) več kot v tretjem četrtletju 2006. Najbolj se je zaposlenost povečala v gradbeništvu (za 10,7 odstotka), transportu (7,1 odstotka), poslovnih storitvah (5,9 odstotka) in gostinstvu (4,4 odstotka). Število zaposlenih je zraslo za 3,2 odstotka, število samozaposle-nih pa za 0,3 odstotka. IB Demokracija ■ so/xii ■ 13. december 2007 25 Novi recepti v kuhinji dela Primož Pečnik, foto: arhiv Demokracije V Sloveniji je začela veljati novela zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A). Prinaša nekaj novosti, med drugim mobing in spremembe pri odpovedi iz poslovnih razlogov, zaradi česar nekateri pravijo, da se odmika od varovanja delavca. Državni zbor je v začetku novembra spremenil zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Gre za eno od sklepnih dejanj spreminjanja delovne zakonodaje. V času visoke gospodarske rasti in zmanjševanja brezposelnosti se je začela pri nas uveljavljati ureditev, po kateri je trg dela bolj fleksibilen. Ureditev naj bi zagotavljala socialno varnost tistim, ki bodo zaposlitev izgubili v prihajajoči dinamiki trga dela, vendar bo odgovor na ta vprašanja prinesel čas. "Zastarela" ureditev Leta 2003 je začel veljati zakon o delovnih razmerjih (sprejet 2002), ki je delovno razmerje pojmoval kot pogodbeno razmerje med delavcem in delodajalcem. Pri tem je delavca opredeljeval kot šibkejšo stranko v razmerju, zaradi česar 26 je bila vrsta določb namenjena njegovemu varstvu med sklepanjem pogodbe o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in končno tudi pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Prav v tem segmentu je imela Slovenija eno najbolj togih delovnoprav-nih ureditev, zato želi reforma vzpostaviti bolj "prilagodljiv trg dela", na katerem bodo ljudje hi- treje in laže našli delo, podjetja pa hitreje odpuščala in na novo zaposlovala. Predlagatelji novele so se opirali na "koncept varne prožnosti", ki predstavlja ukrepe za večjo možnost prilagajanja zaposlenih na nove zahteve dela v delovni organizaciji in na trgu dela, poleg tega pa tudi širše možnosti zaposlovanja in odpuščanja delavcev. Kaj je novega? Novela je precej obsežna. Gre za za spremembe okoli 90 členov zakona, ki vsebuje 247 členov. Nekatere so redakcijske narave, nekatere so posledica usklajevanja s pravnimi predpisi EU ali pa usklajevanja z našo zakonodajo. Tukaj so še določbe, ki samo konkretizirajo, kar ni bilo izrecno določeno že prej, a je upoštevala sodna praksa, kot tudi določbe, ki poleg "kozme- tičnih" sprememb prinašajo tudi nekaj vsebinskih. Nekaj je takih, ld olajšujejo poslovanje delodajalcem. Med drugim to, da se pogodba o zaposlitvi lahko sklene za opravljanje "vrste dela" in ne več nujno za točno določeno delovno mesto. S tem ima delodajalec možnost zaposliti nekoga, ki bo v praksi opravljal več različnih delovnih nalog, s čimer je delodajalcu omogočeno lažje poslovanje. Tukaj se pojavlja vprašanje varnosti delavca, saj obstaja bojazen, da bo delodajalec lahko z njim manipuliral, ker delavec ne bo točno vedel, "kaj je podpisal". Vendar je njegovo delo namenjeno poslovanju delodajalca, ta pa mora v splošnem aktu vnaprej določiti vrsto dela, za katerega zaposluje. Delodajalcem se olajšuje zaposlovanje tudi s tem, da se krajša rok za prijavo Demokracija • 5o/xn • 13. december 2007 Ministrica za delo Marjeta Cotman SLOVENIJA na prosto delovno mesto oziroma vrsto dela. Ta ne traja več osem dni, ampal le pet, s čimer je delodajalcem omogočeno hitrejše odzivanje na potrebe po delu. Pri zaposlovanju za določen čas ni več omejitve trajanja pogodbe na dve leti, če gre za delo, ki je projektno organizirano. Če torej traja projekt več kot dve leti, je mogoča daljša zaposlitev za določen čas. Zanimiva je določba, ki nekoliko znižuje letno omejitev nadurnega dela (s 180 na 170 ur), hkrati pa omogoča nadurno delo do 230 nadur letno, če delavec s tem soglaša. Tukaj se postavlja vprašanje, kakšno bo to soglasje delavca v praksi. Obstaja Novela je precej obsežna. Gre za spremembe okoli 90 členov zakona, ki vsebuje 247 členov. možnost, da bo pri pridobivanju "soglasja" delodajalec izkoriščal svoj močnejši položaj. Nekaj novosti pa tudi povečuje delovnopravno varnost delavca. Pri zaposlovanju je namreč prepovedana uporaba civilnopravnih pogodb, ki delavcu ne dajejo zdravstvenega in socialnega zavarovanja. Civilnopravne pogodbe so bile ob obstoju elementov delovnega razmerja prepovedane že prej, vendar nova določba izrecno prepoveduje sklepanje civilnopravnih pogodb v primerih zaposlitve za določen čas, kar se je v preteklosti pogosto kršilo, kot zatrjujejo predlagatelji. Novost je tudi dolžnost delodajalca, da ne-izbranemu kandidatu na njegovo zahtevo omogoči vpogled v podatke o izpolnjevanju pogojev za zaposlitev, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi za prosto delovno mesto. Namen te določbe je v povečevanju discipline delodajalcev v postopkih zaposlovanja. Širijo se tudi možnosti ukrepanja inšpektorjev za delo. Zelo pomembno je, da velja sporazum o razrešitvi spora med delavcem Mobing je posebna vrsta kršenja pravic v delovnem razmerju. Gre za dalj časa trajajoče in stalno ponavljajoče se šikaniranje, katerega glavni cilj je izločiti žrtev iz delovnega okolja in v končni fazi morda celo pripraviti do tega, da sama odpove pogodbo o zaposlitvi. Do zdaj je ZDR urejal le varovanje delavca pred nadlegovanjem spolne narave, v drugih primerih pa se je delavec lahko skliceval na ZDR, ki je na splošno deleodajalcu zapovedoval "varovanje delavčeve osebnosti in ščitenje delavčeve zasebnosti". Delavec seje lahko oprl tudi na Ustavo RS, ki v 34. členu določa pravico do "osebnega dostojanstva in varnosti", v 35. členu pa "varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic". Danes mobing ureja novelirani ZDR v 6.a členu (4. odstavek), najdemo pa ga tudi v predlogu novega kazenskega zakonika v 197. členu pod naslovom "Nasilje na delovnem mestu". Predlog kazenskega zakonika sicer sankcionira le hujšo obliko mo-binga in zanj predvideva zaporno kazen do 3 let. Pravice iz pogodbe ZDR tudi po noveli v 49. členu določa, da delavec kljub vsakokratni spremembi zakona ohrani pravice, ki so v pogodbi o zaposlitvi zanj ugodneje določene. Tako je za vsakega delavca bolje, da ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi doseže, da se njegove pravice izrecno zapišejo v pogodbo, ker lahko na ta način "preživijo" tudi spremembo zakona ali drugega predpisa (kolektivna pogodba, splošni akt delodajalca). Seveda veljajo določbe zakona ali drugih predpisov, če je delavčeva pogodba zanj manj ugodna, hkrati pa v nasprotju z zakonom ali drugim predpisom (30. člen). Trg dela je postal fleksibilnejši. in delodajalcem, pri katerem je sodeloval inšpektor za delo, kot izvršilni naslov. Delavci (ali pa delodajalci) se zaradi takšnega načina reševanja spora pogosto odrečejo sodni poti, zaradi česar lahko zamudijo sodne roke in s tem izvršilni naslov. Novost pri redni odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov je sodelovanje z zavodom za zaposlovanje. Če delodajalec po odpovedi iz poslovnih razlogov delavcu ne more ponuditi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali ga dokvalificirati oziroma prekvalificirati, lahko o odpovedi obvesti zavod že v času trajanja odpovednega roka. Prav tako se delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi in se zaposli pri drugem delodajalcu, glede delovne dobe izenačuje z delavcem, ki pod spremenjenimi pogoji dela še naprej pri istem delodajalcu. Moč zakona Za mnenje smo povprašali asistenta mag. Luka Tičarja s katedre za delovno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Dejal je, da zakon po noveli ohranja koncepcijo delovnih razmerij, ki temelji na varovanju delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju. Novela zakona med drugim povečuje možnosti lažjega odzivanja delodajalcev na potrebe delovnega procesa. Po njegovem mnenju novela v tem pogledu ni slaba in prinaša nekaj pozitivnih sprememb, čeprav rešitve pravno gledano niso vse optimalne. Meni pa tudi, da sprememba v tako velikem obsegu ni bila nujna. Sodišča so namreč uspešno delovala po ZDR (2002), poleg tega pa potre- bujejo nekaj časa, da se ustalijo določena zakonska pravila, s čimer zagotavljajo pravno varnost. Tega časa pa sodna praksa z zakonom iz 2002 morda ni imela dovolj. Naj sklenemo z ugotovitvijo, da je novela ZDR-A predvidela rešitve za nekaj novih situacij, ki so se izkazale za pomembne. Poleg tega imajo uzakonjena pravila, ki jih sodna praksa pri svojem delu sicer ne potrebuje, tudi svojo svetlo plat. Ta je v tem, da postanejo delavci in delodajalci kot pravni laiki bolj ozaveščeni glede svojih pravic, kar lahko pripomore k večji pravičnosti delovnih razmerij v praksi. Seveda pa je vsak zakon namenjen "razumnemu" uporabniku, kar pomeni bolj ali manj poštnemu človeku. Delovno zakonodajo izkoriščajo tako delavci, ki si včasih pomagajo tudi z zlorabo zdravstvenega sistema, kot delodajalci, ki v želji po večjih dobičkih brez pomislekov izkoriščajo svoj ekonomsko močnejši položaj. V teh primerih pa ZDR-A in njegovi nasledniki ne bodo uspešni. 19 27 Delavci naj ne bi šli na ulice zaradi Zakona o delovnih razmerjih. Demokracija ■ so/xii ■ 13. december 2007 POKRAJINE Župani o pokrajinski problematiki Vida Kocjan, foto: Stanko Gruden/STA, Gregor Pohleven Župani so si enotni, da pokrajine potrebujemo, v njih pa vidijo priložnost za razvoj. Pomembnejše od imena pokrajin so njihove naloge. Predsedstvi Skupnosti občin Slovenije in Združenja občin Slovenije sta se v Ljubljani sešli na prvi skupni seji. Ker so razpravo namenili projektu ustanavljanja pokrajin, so medse povabili tudi ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivana Žagarja ter nekatere predstavnike ministrstev. Župani so izrazili nekaj pomislekov tako glede imen kot območij in rešitev pri financiranju, večinoma pa v pokrajinah vidijo razvojni potencial. Idealne rešitve ni Minister Ivan Žagar je zbranim predstavil osrednjo temo srečanja - pokrajinsko zakonodajo. Pri tem je ponovil, da je vlada predlog regionaliza-cije Slovenije sprejela na podlagi mnenj občin in široke razprave o vladnem predlogu maja 2007, s čimer se je končal vladni del priprave omenjene zakonodaje. Predlagano število pokrajin (14) izhaja iz dosedanjega politične- ga dialoga, njihovo oblikovanje pa je z vidika razvoja in upravljanja izredno pomemben projekt. Minister je še dejal, da del zakonov, ki jih je vlada posredovala v parlamentarni postopek, po razpravi v drugi obravnavi v državnem zboru čaka na odločanje o dopolnilih, preostali trije zakoni pa na prvo obravnavo, ki bo predvidoma januarja prihodnje leto. Med njimi je zakon o ustanovitvi pokrajin, ki ga bosta morah podpreti dve tretjini poslank in poslancev, občine pa imajo zdaj pred prvo parlamentarno obravnavo možnost, da posredujejo svoje pripombe. Razvojni korak Župani so na srečanju izrazili nekaj pomislekov glede imen, območij in rešitev pri financiranju, vendar so bili večinoma enotni, da pokraji- ne potrebujemo, saj v njih vidijo razvojno priložnost za Slovenijo in svoje okolje. Župan mestne občine Ptuj Štefan Čelan na primer meni, da nekateri glede zakonodaje zahtevajo čudeže, zato je treba narediti prvi korak in nato pokrajine izoblikovati v prehodnem obdobju. Tudi župan občine Ve- lenje Srečko Meh je podobnega prepričanja. Župan občine Litija Franci Rokavec pa meni, da brez pokrajin ne bo decentralizacije, zato bi bilo slabo, če bi denimo pred parlamentarnimi volitvami njihovo ustanavljanje odložili. Rokavec, ki je bil tudi državni sekretar v službi vlade za lokalno samoupravo, meni, da bi morala vlada nastopiti enotno. Podobno je bil do uspeha projekta zaradi razhajanj med ministrstvi skeptičen župan Jesenic Tomaž Tom Mencinger. Pri tem sta imela oba v mislih nastop državnega sekretarja Romana Repa z ministrstva za javno upravo, kjer imajo glede prenosa nalog z upravnih enot na pokrajine drugačno stališče kot vlada. Župan mestne občine Slovenj Gradec Matjaž Zanoškar meni, da je bil v skladu z voljo dveh tretjin Korošcev sedež ko- Minister Ivan Žagar POKRAJINE roške pokrajine sprva predviden v Slovenj Gradcu, vlada pa je na seji sprejela nerazumljive modifikacije, po katerih se sedež uprave seli na Ravne na Koroškem. Drugače pa Zanoškar verjame, da bo projekt prinesel boljše možnosti za razvoj. Nekateri so se odzvali na napovedi, naj bi bil proces regionalizacije finančno nevtralen. Z napovedmi, da se število zaposlenih ne bo povečalo, se ne strinja župan občine Miklavž na Dravskem polju Leopold Krem-žar, ki meni, da v lokalnih okoljih ne priznavajo strokovnega potenciala. »Nova organizacija nekaj stane, a če dobro deluje, tega denarja ni škoda,« je dejal župan mestne občine Nova Gorica Mirko Brulc. Župan Trzina Tone Peršak je prepričan, da je število 14 kompromis, ki je postal nedotakljiv. Župan občine Tolmin Uroš Brežan je na srečanju izrazil bojazen, da bi uvedba pokrajin lahko pomenila zmanjšanje dostopnosti storitev javne uprave v manjših okoljih, čeprav je v zakonskem predlogu zapisana tudi zaveza, da se to ne bo zgodilo. Tolminski župan je še opozoril, da se ljudje iz Posočja z imenom goriška pokrajina ne morejo poistovetiti. Imena pokrajin Nekateri pa večje poudarke dajejo imenom pokrajin. Primorski poslanci so se tako pretekli teden zavzeli za ohranitev imena Primorska. Če bo uveljavljen vladni predlog o regionalizaciji, ki predvideva delitev Primorske na dve pokrajini, potem naj se ti namesto sedaj predvidenih imen Goriška in is-trsko-kraška pokrajina imenujeta Severna in Južna Primorska, so v Vipavi sklenili člani Kluba primorskih poslancev, katerega predsednica je Eva Irgl (SDS). Slednja je dejala, da večina od osmih primorskih poslancev, ki so se udeležili srečanja, podpira vladni predlog o oblikovanju dveh pokrajin na območju Primorske, ne strinja pa se s predlaganimi imeni. »Če bosta obveljali dve pokrajini, potem se zavzemamo za imeni Severna in Južna Primorska, da se ohrani ime Primorska, kije zmeraj združevalo Primorce,« je poudarila. Na dejstvo, da je ime Primorska izginilo iz zadnjega vladnega Vsak župan zagovarja svoje interese. pani opravičili. S tem je odgovoril na vprašanje, ali je odsotnost posledica različnih pogledov na poimenovanje prihodnje pokrajine. Na sprejemu so bih namreč navzoči le predstavniki tistih občin, ki soglašajo z vladnim predlogom, da bi se pokrajina imenovala Goriška, medtem ko so bili odsotni predvsem zagovorniki poimenovanja Severna Primorska. »Ime je bistveno, a so naloge pokrajine pomembnejše,« je v zvezi z diskusijami o imenu prihodnje pokraji- HHt * ¡ HHM^. Župani so si enotni, da bodo pokrajine prinesle več pozitivnega kot negativnega in bodo bistveno pripomogle k razvoju. Eva Irgl, Klub primorskih poslancev predloga pokrajinske zakonodaje, se je odzval tudi ajdovski župan Marjan Poljšak, ki se je srečanja primorskih poslancev v Vipavi udeležil skupaj s tamkajšnjim županom Ivanom Princesom. V razpravi je bilo mogoče slišati tudi pozive k oblikovanju enotne pokrajine na Primorskem. Za ohranitev imena Primorska se je zavzela tudi civilna iniciativa Za Primorsko, ki je bila ustanovljena prav v ta namen. Zupani na Obali o pokrajinah so se pretekli teden v Marezigah na pobudo župana občine Koper Borisa Popoviča pogovarjali tudi župani južnoprimorskih občin. Srečanja se je udeležilo šest županov od osmih. Izrekli so se proti zakonskemu predlogu o delitvi Primorske na dve pokrajini - na istrsko-kraško in goriško. Na to srečanje se je z odprtim pismom županom zdajšnje statistične regije odzval izolski župan Tomislav Kloko-čovnik, ki je uvodoma zapisal, da se osebno močno strinja s stali- DeMOKRACIJA ■ 50/XII • 13. december 2007 šči nekaterih županov, da bi bilo treba ohraniti ime Primorska in njeno enotnost, za katero so se njihovi predhodniki skozi zgodovino trdo bojevali. Ob tem pa je opozoril, da niti tokrat kot že nekajkrat doslej, ko je prav tako šlo za prireditve večjega in širšega pomena, kot izolski župan ni prejel nobenega vabila organizatorja dogodka Popoviča. Kloko-čovnik je prepričan, da mora po novi ureditvi Primorska ostati močna in koherentna, kjer bi se vsi prebivalci počutili dobro, brez občutka kakršne koli prisile ali prepričevanja. Naloge pomembnejše Da ni vse v najlepšem redu niti na no-vogoriškem koncu, kaže to, da se je novoletnega sprejema na mestni občini udeležilo le pet sever-noprimorskih županov oz. podžupanov, čeprav regijo sestavlja 13 občin. Župan Brulc je pojasnil, da ni šlo za bojkot, saj so se žu- ne dejal župan občine Miren-Ko-stanjevica Zlatko Martin Marušič. Če se je vlada odločila za 14 pokrajin, potem enotna Primorska ni smiselna, je dodal. Vladni predlog delitve države na pokrajine in poimenovanje Goriška sta podprli tudi občini Šempeter-Vrtojba in Brda, kot sta dejala šempetrsko-vrtojbenski podžupan Zvonko Mavric in briški župan Franc Mu-žič, pri čemer ima slednji, kot je dejal, nekatere pomisleke o procesu regionalizacije. Sicer pa so župani, med katerimi je bil tudi prvi mož Kanala Andrej Maffi, na tiskovni konferenci po srečanju izpostavili dobro sodelovanje med občinami na ožjem Goriškem. Po mnenju županov je le-to lahko zgled drugim, sad dobrega sodelovanja pa so skupni projekti, kot je preskrba z vodo, Sabotin - park miru in čistilna naprava. 19 Predvidena delitev Slovenije na pokrajine 29 Meščani so dali županu nedvoumno sporočilo. Vstaja pred magistratom Peter Avsenik, foto: Gregor Pohleven Minuli ponedeljek so se že drugič v tednu dni pred ljubljanski magistrat zgrnili prebivalci Stare Ljubljane, ki nasprotujejo potezam in načrtom župana prestolnice Zorana Jankoviča. Protestni shod so stanovalci organizirali v času seje mestnega sveta. Na njej so mestni svetniki z liste župana Jankoviča, opozicija je sejo zapustila, brez razprave sprejeli predlog odloka o cestnoprometni ureditvi. V odloku je med dragim zapisana sporna določba, da smejo stanovalci starega mestnega jedra do svojih domov z avtomobili le v tako imenovanem dostavnem času, to je med šesto in pol deseto uro dopoldne. Po mnenju stanovalcev so z županovimi dejanji ogrožene bistvene kvalitete mesta, med njimi poslovni utrip in življenjski ritem stanovalcev. Sicer pa v Ljubljani iz tedna v teden nastajajo nove civilne iniciative, ki nasprotujejo Jankovičevim predlogom. Poleg zapore dovoznih poti so trn v peti med drugim žu- 30 panovi načrti za podzemno garažo pod Plečnikovo tržnico. »Kdo te je volil?« Pravzaprav so protestniki pred magistratom pretekla dva ponedeljka nasprotovali županovemu nezakonitemu ravnanju. Član Civilne iniciative za Ljubljano (CILJ) Jure Grahek je na začetku shoda poudaril, da so se tokrat prebivalcem starega mestnega jedra pridružili tudi nekateri drugi Ljubljančani, ki se ne strinjajo z županovimi posegi v prestolnici. Poleg zapore mestnega središča za promet so tokrat meščani opozarjali na nedopustno parkiranje na tržnici, težave z vrtički in graditev stolpnic v Dravljah. Stanovalec starega mestnega jedra Peter Mezek, ki je že pred časom napovedal, da se bo skupaj z meščani bojeval za sprejemljive bivanjske razmere, je med drugim dejal, da so z odlokom »čudežno izginile kolesarske steze«. Sicer pa vztraja pri 24-urnem dovozu do stanovanj in nasprotuje »parkiranju pod okni«, kot bi želje stanovalcev rad prikazal Jankovič. Mezek in mnogi drugi so prepričani, da župan Meščan Peter Mezek ravna samovoljno. Marinka Ku-rilič, članica civilne iniciative Tržnice ne damo, ki se zavzema za ohranitev Plečnikove tržnice, pa meni, da bi župan vendarle moral prisluhniti občanom v stiski. Protestnikom se je kmalu po začetku shoda pridružil tudi župan. Vse predloge stanovalcev je zavrnil, zato je bil deležen žolčnih pripomb, med drugim medklica: »Kdo te je volil?!« Župan je mimo pojasnil, da bi morali stanovalci to vprašati 63 odstotkov Ljubljančank in Ljubljančanov. Po njegovem mnenju so ga namreč ti volili zaradi programa, ki je predvideval tudi načrtovane posege v mesto. O tem, ah so meščanke in meščani dejansko volili vse točke županovega volilnega programa, bi se verjetno dalo razpravljati ... A o tem pozneje. Demokracija ■ 50/xii • 13. december 2007 SLOVENIJA Poenotena mestna opozidja Tako kot pred desetimi dnevi so se protestnikom na ulici pridružili tudi svetniki mestne opozicije. Mestni svet, v katerem seveda v veliki večini sedijo svetniki Jankovičeve liste, je po vrsti zavračal njihove predloge; med drugim je mestni svetnik SDS Peter Sušnik predlagal preložitev točke o dostavnem času na prihodnjo sejo, sklicano za 20. december. Mihael Jarc, svetnik Liste za čisto pitno vodo, pa je predlagal tajno glasovanje o odloku in dopolnilih, ki jih je vložila opozicija. Zavrnjen je bil celo predlog svetnika LDS Slavka Slaka za 15-minutni odmor. Slak je kasneje svoj predlog ponovil še v imenu poslanske skupine LDS - spet neuspešno. Svetnica SD je zato opozorila na kršitev poslovnika, saj mora načinu, kako svetniki »nekritično sledijo svojemu vodji ne glede na metode, ki jih uporablja«. Miha Jazbinšek, svetnik Zelenih Slovenije, je med drugim napovedal, da bodo predlagali, da bi Stritarjeva in Mačkova ulica, Vodnikov in Krekov trg ter cesta na tržnici dobile enak status, ki bi omogočal 24-urno dostavo stanovalcem. Glede parkiranja okoli tržnice pa so nekateri svetniki prepričani, da gre za umetno ustvarjen problem. Mihael Jarc meni, da bi se Janko-vič prav zaradi tega kasneje lahko pojavil kot rešitelj, ki je z zgradivijo podzemne garaže zunanjo površino tržnice rešil prometnega kaosa. Župan Zoran Jankovič je na drugi strani prepričan, da gre za optimalno cestnoprometno ureditev. Poudarja, da zaporo mestnega Predvolilnih obljub Zorana Jankoviča je bilo veliko, med njimi pa neprijetnih ukrepov ni obešal na veliki zvon. Prebivalci Stare Ljubljane nimajo stalnega dovoza do stanovanj. župan v skladu z njim na predlog svetniške skupine za posvetovanje odrediti odmor. Potem ko je končno prišlo do 15-minutnega odmora, je župan zavrnil še predlog Te-kavčičeve, da se točka prekine in da se skliče izredna seja. Razen dveh izjem so zato opozicijski svetniki sejo zapustili, svetniki Jankovičeve liste ter samostojna svetnika Janez Kopač in Aleš Kardelj pa so brez razprave sprejeli 16 od 30 vloženih dopolnil. Med njimi sta dve posebej zanimivi določbi: za nujne potrebe stanovalcev bo na javnem razpisu izbran voznik taksija, če pa bodo prebivalci mestnega središča, ki zaradi območja za pešce ne morejo uporabljati svojih garaž, želeli parkirati, bodo morali odšteti 200 evrov, čeprav ima večina stanovalcev dovolilnice, ki veljajo do konca letošnjega leta... Nekritično sledenje vodji? ob zadnjih dogodkih v ljubljanski mestni hiši velja omeniti, da so se v nasprotovanju Jankovičevi mestni politiki glede omenjenega odloka poenotili vsi svetniki večjih opozicijskih skupin: SDS, NSi, LDS, SD in še nekateri drugi svetniki. Na to so meščani župana opozorili tudi v protestnem pismu, v katerem se čudijo zlasti središča podpira 85 odstotkov Ljubljančank in Ljubljančanov in da je predlog stanovalcev o 24-urnem dovozu do stanovanj v nasprotju s tem. Dodaja, da je prejel več kot 100 pisem meščank in meščanov in da so ga obiskali tudi na dnevih odprtih vrat, vendar pa so njihove zahteve nesprejemljive. Glede obstrukcije seje mestnega sveta meni, da tisti, ki so sejo zapustili, ne vedo, kaj je dobro za prestolnico. Vse lepo in prav, toda lahko se je zavzeti za zaporo mestnega središča, če te to ne zadeva neposredno. Malo teže pa je, če zaradi tega kljub veljavnim dovolilnicam nekdo ne more domov z avtomobilom pripeljati niti večje zaloge hrane iz trgovine oziroma mora za to plačati taksi... Izglasovane so bile obljube Dej stvo, da ljubljanski mestni svetniki zavračajo celo možnost tajnega glasovanja o predlogih, navaja na misel, da odnosi znotraj liste Zorana Jankoviča najbrž niso preveč demokratični. Bolj jasno je nekaj drugega; župan trdi, da so meščani kar s 63 odstotki volili njegov program, zato pri njegovem uresničevanju ne sme biti ovir. V tej zgodbi pa nekaj ni v redu ... Čeprav je bil Jankovič Seja mestnega sveta je potekala brez opozicijskih svetnikov. demokratično izvoljen za župana, ni mogoče trditi, da so meščani volili le njegov program. Pravzaprav bi glede na njegove predvolilne nastope prej sklepali, da so glasovali za njegove obljube. Med njimi pa neprijetnih ukrepov, ki te dni pestijo stanovalce Stare Ljubljane, vsekakor ni obešal na veliki zvon. Na ves glas je tedaj govoril, da bo v letu 2008 Ljubljana dobila nov stadion, o njem pa slabih štiristo dni pred iztekom roka ni ne duha ne sluha. Demokracija • 50/xii ■ 13. december 2007 Obeh protestnih shodov se je udeležilo le nekaj sto prebivalcev, kar kaže, da branijo le interese skupine prebivalcev starega mestnega jedra. Napis na enem od njihovih protestnih transparentov, da so prebivalci »v getu«, ni daleč od resnice. Zaradi županovih ukrepov so namreč stanovalci starega mestnega jedra prestolnice praktično odrezani od prometnic in zdi se, da jih mestna oblast obravnava kot drugorazredne državljane. B 31 Plečnikova tržnica je v zadnjem času obdana s pločevino. - kmetijstvo manjšin, kjer so si obiskovalci ogledovali izdelke in pridelke skoraj 30 razstavljalcev z obeh strani meje. Na odprtju sejma, ki ga je dvojezično povezoval Rado Šušteršič, je MPZ Valentin Vodnik iz Doline zapel evropsko himno in Zdravljico. Deželni predsednik Kmečke zveze Alojz Debelis je dejal, da so krajani v preteklosti vselej skrbeli za kmetijstvo in da je v globaliziranem svetu poglavitna kakovost pridelkov. Razstavljavci so se predstavili z mnogimi različnimi vini in olji, siri, medom in drugimi tipičnimi lokalnimi dobrotami ter z ribami in s tartufi. Sejem se je v prostorih prodajno-informativnega središča za promocijo in pokušnjo tipičnih proizvodov zadruge Dolga Krona pri Dolini nadaljeval še v soboto. Poživili so ga nastopi Trobilne skupine Pihalnega orkestra Ricmanje, Etno-gledališke mladinske skupine in folklorne pevske skupine Skupnosti Italijanov D. Alighieri iz Izole, slovenske Tamburaške skupine SKD F. Prešeren iz Boljunca in nastop skupine Kantadori. Interreg Italija—Slovenija se jem sta priredili deželna Kmečka zveza in Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti iz Kopra v okviru evropskega projekta Agromin, že tri leta pa sodelujeta tudi slovenska narodna skupnost v Italiji in italijanska v Sloveniji v sklopu evropskega programa Interreg III A Italija-Slovenija. Cilj takšne prireditve je ovrednotenje virov primarnega sektorja obeh manjšin, oblikovanje in promocija skupne čezmejne ponudbe tipičnih proizvodov in pridelkov ter krepitev sodelovanja in medsebojnega poznavanja med manjšinama. Pri tem je pomembno, da bo evropska komisija morda že pred božičem oziroma najkasneje januarja 2008 odobrila program Interreg Italija-Slovenija za obdobje 2007-2013, razpisi zanj pa bodo zunaj že spomladi. Evropska unija je v prejšnjem obdobju lokalnim čezmejnim projektom namenila 101 milijon evrov, za projekte Interreg Italija-Slovenija pa bo v obdobju 2007-2013 dala na voljo 136 milijonov evrov. 00 Lucija Horvat, foto: arhiv Demokracije Dvojezična občina Dolina pri Trstu, kjer živi veliko zamejskih Slovencev, je znana po dolini Glinščice, prelepi izletniški točki in naravnem rezervatu. Občina Dolina je na podlagi dogovora z deželno upravo pristojna za upravljanje rezervata Naravni rezervat Doline Glinščice in je zato pripravila razvoj no-ohranitveni načrt. Slednji mora v dolinski občini prevladati nad normativi, ki urejajo varovanje na evropsko pomembnih območjih z italijansko kratico Sic in območjih s posebnim varstvom (Zps). Za upravljanje rezervata je dežela Furlanija - Julijska krajina (FJK) občinski upravi posredovala 500 tisoč evrov. Dokončnega načrta za upravljanje območij Sic in Zps pa FJK še ni izdelala. Prvi korak iz lokalnega upravnega programa Agenda 21 oz. procesa, ki ga je občinska uprava sprožila v začetku leta, potem ko je postala upraviteljica rezervata Doline Glinščice, mora biti izdelava načrta za vzdrževanje in razvoj Doline Glinščice. Ker je obveljal pre- 32 dlog, da je v izdelavo načrta treba vključiti ljudi, so priredili vrsto srečanj z občani po vaseh, tem pa je sledilo srečanje s srenjami. Na zadnjem zasedanju v Boljuncu so predstavili zamisli in zahteve, ki so jih zbrali v tem obdobju in ki bodo podlaga za izdelavo smernic, na katerih bo slonel načrt za vzdržeavnje in razvoj Doline Glinščice. Poleg tega bodo že ja- nuarja prihodnje leto ustanovili forum, na katerega bodo vabljeni nosilci interesov: trgovci in vsi občani Doline. Sejem manjšin Mladi s slovenske strani meje v Dolino radi prihajajo na Majnico in druge slovenske prireditve, v preteklem tednu pa je Dolino zaznamoval razstavni sejem Agromin Demokracija • so/xn ■ 13. december 2007 ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO Dolina Glinščice (v občini Dolina) Kantadori —k a j i a a r 11 a Demokracija www.demokracija.si/knjigama Vroča decembrska Ob nakupu knjige Dušana S. Lajovca Med svobodo in rdečo zvezdo vam pri naročilu knjig A, B ali C priznamo 40-odstotni popust. praznični paket! o Knjiga Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili Redna cena: 20,82 EUR ^^ Knjiga Državna ureditev Republike Slovenije Redna cena: 35,46 EUR Ob nakupu knjige Viktorja Miklavčiča Pričevanja vam pri naročilu knjig A, B ali C priznamo 50-odstotni popust. Redna cena: 36,72 EUR 3C_______________________________________________________________________________ ■ Dušan S. Lajovic: 25,87 EUR ■ Viktor Miklavčič: Pričevanj 20,44 EUR □ A □ B □ C m?*:. .. 12,49 EUR □ A .. 21,28 EUR □ B .. 22,03 EUR □ C SO ...............-veta-10'41 EUR ofeQO$U ........17,73 EUR ..!..........................18,36 EUR Ime in priimek (ime podjetja): Datum naročila: Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ NE □ DA ID za D D V: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315,1000 Ljubljana ali na faks 01 230 06 61. Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. k n i ¡earn a Demokracija www.demokracija.si Nova obzorja d. o .o., Komenskega 11, Ljubljana Paket štirih knjig 100 let socialdemokracije, Mati Slovenija, Okopi in TUJINA BiH se je kot zadnja izmed držav nekdanje Jugoslavije začela približevati EU. Začetek trnove poti Ana Miillner, foto: arhiv Demokracije, Reuters Bosna in Hercegovina je prejšnji teden napravila prvi pomemben korak k približevanju Evropski uniji. Širitev povezave na Zahodni Balkan poteka v času ko odhaja glavna haaška tožilka Carla Del Ponte. Bosna in Hercegovina je prejšnji teden kot zadnja izmed držav nekdanje Jugoslavije parafirala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju z Evropsko unijo (EU). A za državo, ki jo še vedno delijo spori med različnimi etničnimi skupinami in ki jo razjedata organizirani kriminal ter korupcija, je to le začetek dolge in trnove poti na poti v EU. Med Brusljem in Sarajevom Deževno in vetrovno torkovo jutro bi večina prebivalcev BiH verjetno hitro izbrisala iz spomina, če se ne bi na ta dan zgodil dogodek izrednega pomena: BiH je stopila na pot pogajanj z Brusljem in tako začela postopek približevanja evropski 34 povezavi. Na uradni slovesnosti ob parafiranju sporazuma o stabilizaciji in približevanju EU predstavniki bosenskih oblasti niso skrivali zadovoljstva, saj je EU s tem korakom predvsem priznala napredek, ki ga je država dosegla v zadnjih letih. »To je pomemben korak za vse nas. Danes smo dokazali, da so se motili tisti, ki so menili, da je prihodnost države problematična in pod vprašajem,« je izjavil predsedujoči svetu ministrov BiH v odstopu Nikola Špirič. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Miroslav Lajščak pa je poudaril, da se je s parafiranjem sporazuma država po več mesecih negotovosti vrnila na pot v evropske povezave. Naslednji pomemben korak, DliMOKRACIJA • 50/XII ■ 13. december 2007 ki si ga je za cilj zadala oblast v Sarajevu, je podpis omenjenega sporazuma, kar bi se po najbolj optimističnem scenariju lahko zgodilo že v začetku prihodnjega leta. Evropski komisar za w w 1 _ J ~ 9 j ^BBBB fuj H/ < f^^H [ ^ V §■ m j IfM * Evropski komisar za širitev Olli Rehn širitev Olli Rehn je na obisku v Sarajevu posvaril pred dejstvom, da BiH ne sme zaspati na lovorikah, temveč si mora še naprej s polno paro prizadevati za napredek države. Večne težave BiH Kljub začetku uradnih pogovorov med Brusljem in Sarajevom pa to še ne pomeni, da BiH ne čaka še izredno naporen proces stabilizacije in evropeizacije države. Zaradi izredno zapletene javne uprave in policije ta dva sektorja nujno potrebujeta korenite reforme, da bi povečala učinkovitost. Še največ težav pa bo v prihodnje najverjetneje predstavljal boj proti korupciji, ki je v tem delu sveta močno zasidrana v glavah ljudi. Poleg tega čez območje BiH po- TUJINA tekajo vse glavne tihotapske poti z vzhoda, kar se z leti le malo spreminja. A bolj kot omenjene težave je zaskrbljivo notranjepolitično stanje v državi in sobiva-nje treh narodov, ki tvorijo državo; Bošnjakov, Srbov in Hrvatov. Zadnje mesece se je močno povečalo število incidentov med različnimi etničnimi skupinami, kar dokazuje, da stare zamere še vedno niso povsem pozabljene. Največji izziv, s katerim se ta čas sooča ta balkanska država, je zagotovo ta, da se mora priučiti lastne politike in vladanja. »Vemo, da je za oblast v Sara- Oblast v Sarajevu se mora predvsem naučiti vladati državi brez zunanje pomoči. jevu težko začeti sprejemati lastne odločitve, če so morali dolga leta ravnati, kot so jim narekovali drugi,« je v Bruslju dejal komisar Rehn. Prav zato si le malokdo upa napovedati letnico vstopa BiH v EU. To se prav gotovo še ne bo zgodilo v prihodnjih dveh desetletjih. Kaj pa Srbija? Medtem ko je Srbija omenjeni sporazum z EU parafirala prejšnji mesec, je BiH do nedavnega ostala edina država na Zahodnem Balkanu brez kakršnih koli uradnih odnosov z evropsko sedemindvajseteri- Odhod prve dame Haaga S i. januarjem se bo od položaja glavne tožilke Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu poslovila Carla Del Ponte, ki je v osmih letih na položaju postala sinonim za to slovito sodišče. A to ni prvi tovrstni položaj za Del Pontejevo, ki je svojo kariero popolnoma posvetila lovu na zločince in razbijanju kriminalnih združb. V osemdesetih letih se je lotila preiskovanja povezave med italijanskimi prekupčevalci z mamili in švicarskimi finančnimi ustanovami, s čimer se je spustila v neposreden boj z italijansko mafijo. Pri tem se je vsak dan soočala s številnimi grožnjami; med drugim je zloglasna Cosa nostra okoli njene hiše v Palermu nastavila skoraj pol tone eksploziva, a so ga pravočasno odkrili. Kasneje se je v rodni Švici bojevala proti odpravi bančne anonimnosti, po kateri so finančne družbe te države znane po vsem svetu in ki je omogočala brezskrbno skrivanje premoženja mednarodnim kriminalcem. Med drugim je vpletenost v finančni škandal dokazala nekdanjemu ruskemu predsedniku Jelcinu in zamrznila več kot 100 milijonov dolarjev premoženja nekdanji pakistanski premierki Benazir Buto. Njeno prvo delo v okviru Organizacije združenih narodov je bilo vodenje sodišča za vojne zločine v Ruandi. A Del Pontejeva je delo zapustila domnevno zaradi političnih pritiskov, ki so se začeli stopnjevati s preiskovanjem genocida, ki gaje izvajala ruandska nacionalna armada. Na željo takratnega generalnega sekretarja OZN Kofija Anana je 15. septembra 1999 prevzela delo glavne tožilke na haaškem sodišču. Takrat je javno oznanila, daje njen cilj na sodno klop spraviti vse vojne zločince z območja nekdanje Jugoslavije, začenši z nekdanjim srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem. Kar se je sprva zdelo kot izredno ambiciozen načrt, se je kmalu začenjalo spreminjati v realnost; sodišče v Haagu je začelo reševati Iz Haaga v Argentino prve primere in sojenja so začela dobivati epiloge. Zaradi njene odločnosti pri iskanju Ratka Mladiča in Radovana Karadžiča so Del Pontejovo Srbi začeli imenovati »novi gestapo«. A Del Pontejeva je tako žaljivk kot groženj vajena. Kljub učinkovitemu delu je tako ona kot sodišče v Haagu deležno nemalo kritik. Del Pontejevi očitajo predvsem to, da preveliko pozornost namenja iskanju Mladiča in Karadžiča, namesto da bi se posvetila sojenju tistim, ki so se že znašli v Haagu. Haaškemu tri-bunalu pa očitajo predvsem počasnost in neučinkovitost sojenja, kar se je dobro videlo na procesu proti Miloševiču. Prav nedokončani proces proti nekdanjemu srbskemu predsedniku (zaradi Milo-ševiče smrti) je odvzel upanje vsem tistim, ki so Miloševičeva krvava povelja izkusili na svoji koži in ki so v Haagu videli upanje za vsaj delno zadoščenje pravici. A sodni procesi kmalu ne bodo več skrb Del Pon-tejeve, saj naj bi slednja po neuradnih podatkih kmalu postala nova švicarska veleposlanica v Argentini. Pri tem je le malo verjetno, da bo kljub odhodu v diplomatske vode spremenila svoj dosedanji način delovanja, ki jo je naredil razpoznavno po vsem svetu. čje, ki še najbolj zavira napredek Srbije in povzroča sive lase celotni svetovni diplomaciji, še naprej ostaja kosovsko vprašanje. Prav te dni se namreč kaže, da je diplomacija izrabila vse svoje pristojnosti za mirno rešitev te problematike in enostranska razglasitev samostojnosti je tako le še vprašanje časa. Večina Srbov se je sicer že sprijaznila z izgubo Kosova, omenja pa se možnost, da bi si Srbija ob izgubi »zibelke srbstva« priključila Republiko srbsko. Dogajanje na Balkanu se tako iz dneva v dan bolj zapleta, in kot kaže, lahko do korenitih sprememb na območju pride prav v času slovenskega predsedovanja EU. 19 35 co. A nekajtedenska »prednost« Srbije pred BiH pravzaprav ne pomeni nič; Srbija se namreč poleg svojih notranjepolitičnih težav sooča tudi s povečanim pritiskom haaškega sodišča zavoljo pobeglih vojnih zločincev Radiča in Karadžiča. A podro- Diplomacija ne najde rešitve za Kosovo. Demokracija • so/xii • 13. december 2007 Odhajajoči Nikola Špirič GLOBUS Napoleonov rokopis Prvo stran ljubezenskega romana, ki ga je napisal nekdanji francoski cesar in general Napoleon Bonaparte, so na dražbi prodali za 24.000 evrov. Prvo stran kratkega romana z naslovom Clisson in Evgenija je kupil kupec, čigar identiteta ni znana. Zgodba najverjetneje temelji na kratki romanci Napoleona s sestro njegove svakinje Desiree Clary. Roman Clisson in Evgenija obsega 22 strani in je ohranjen v rokopisu. Napoleon gaje napisal leta 1795 v starosti 26 let, ko je bil še general, in pomeni njegov edini literarni poskus, roman pa za časa njegovega življenja ni bil objavljen. Omenjena prva stran iz knjige je bila del zasebne zbirke neke francoske družine. Vatikansko drevo Na Trgu svetega Petra v Vatikanu so postavili 30-metrsko božično drevo iz gozdov Južne Tirolske. Jelko, ki so jo posekali v Val Badii v Dolomitih, bodo jutri, 14. decembra, med praznično slovesnostjo z nastopom zbora in folklornih skupin okrasili z 2.000 balončki in prižgali lučke. Rumeni žerjav je dvignil mogočno drevo na trgu, kjer tradicionalno postavijo tudi jaslice v naravni velikosti. Okrašeno drevo in jaslice na trgu si bo po pričakovanjih med božičnimi prazniki ogledalo na tisoče turistov in romarjev. Miren božič Starši otrok z Madagaskarja se lahko veselijo mirnega božiča, potem ko je vlada tega afriškega otoka prepovedala prodajo, uvoz ali nakup igrač v obliki orožja in drugih vojaških predmetov. Oblasti so prečesale deželo, nato pa tudi v prestolnici Antanarivu po domovih zasegle na tisoče igrač v obliki orožja. O prodaji tovrstnih igrač so zaslišali okoli 300 ljudi, med njimi 60 trgovcev, ki sedaj čakajo obravnavo. Vodja akcije Richard Ravalomanana je poudaril, da orožje, četudi le plastične kopije, ne sodi v roke otrok in ni primerno darilo. Bližje rešitvi Predstavniki nemških železnic in sindikata strojevodij GDL so po devetih mesecih spora glede plač le nakazali možnost rešitve. Še do konca januarja naj bi vodstvi GDL in Deutsche Bahn sklenili posebno tarifno pogodbo. Novih stavk, ki so v minulih tednih večkrat ohromile nemške železnice, do takrat ne bo. O konkretnih rešitvah se še niso dogovorih, preboj v pogajanjih pa predstavlja dogovor o samostojni plačni pogodbi za člane sindikata GDL, ki naj bi jo vključili v celotno tarifno strukturo železnic, kjer je zaposlenih 135 tisoč ljudi. Zaprte farme Kitajska je zaprla več kot 400 farm za rejo medvedov, kar je znak večjega prizadevanja za varstvo pravic živali. Število medvedjih farm, ki živali vzrejajo predvsem zaradi žolča, ki se uporablja kot zdravilo, se je v devetdesetih letih prejšnje- TUJI TISK El Pais Zločin brez kazni Vitalij Šentalinskijesknjigo Zločin brez kazni končal svojo raziskavo represije v odnosu do intelektualcev v SSSR. Dogajalo se je tako, da so tipkarja, ki se je zmotil in napačno napisal besedo Leningrad, ustrelili prav tako kot ruskega pe- 36 snika Osipa Mandelštama, ki si je drznil pisati pesmi o Stalinu. Njegovo smrt so brezčutno zabeležili z rdečim svinčnikom kakor tudi tisoče smrti intelektualcev, ki so bili podvrženi represiji v času Sovjetske zveze. Vitalij Šentalin-ski pripoveduje, da je v arhivu KGB spravljenih 200 ogromnih rdečih map z dokazi dela stroja smrti. »Ko sem prvič odprl vse te zvezke in posamezne primere, nisem mogel drugače, kot da sem se obrnil stran in jih takoj spet zaprl,« je priznal. Prvi dve knjigi na to temo imata naslov Sužnji svobode in Sokratova ovadba. Njegov križarski pohod proti zgodovinski amneziji se je začel pred dvajsetimi leti, ko je perestrojka odprla nova obzorja svobode. Berliner Zeitung Sramota za Rusijo 35prUncrT3filunfl 1 ggjj gifig fcjgÜ. Es |,ÜKS?4" md JE, ¡MKL mr Nič ne more bolj užaliti kakor ostra ironija. Minister za kulturo Ruske federacije je bil šokiran nad fotografijo dveh poljubjajočih se policistov, ki je bila na razstavi Soc-art. Politična umetnost Rusije. Njeni eksponati so ta čas raz- DeMOKRACIJA • 50/XII • 13. december 2007 stavljeni v pariški galeriji Maison Rouge. Pred tem je bilo razstavo mogoče videti v Galeriji Tretja-kovski, ki jo je tudi pripravila. Tako je ruski minister za kulturo izjavil, da so dela, ki sestavljajo fond sodobne umetnosti Galerije Tretjakovski sramota za Rusijo, kar je užalilo njenega direktorja Valentina Rodionova. Ministra Sokolova so tožili zaradi kleveta-nja. V resnici pa ima zaradi vsega tega največ težav vodja oddelka za nove umetniške smeri Andrej Jerofejev, ki ga že zasledujejo pravoslavna cerkev in nekatere radikalne skupine. Te izvajajo izpade na razstavah, Jerofejev dobiva grozilna pisma, predvsem pa ga kar naprej tožijo. GLOBUS ga stoletja zmanjšalo s 480 na 68. Poleg tega žolč pridobivajo s pomočjo novih kirurških tehnik, ki naj bi medvedom zmanjšale bolečine posega, medtem ko so tradicionalni načini vključevali zapiranje medvedov v majhne železne kletke ali železne jopiče. K ustreznemu ravnanju z živalmi naj bi pripomogel tudi vladni sistem označevanja živali, po katerem ima vsak medved svojo dato- teko. Medvedji žolč uporabljajo v tradicionalni kitajski medicini za zdravljenje povišane telesne temperature, bolezni jeter, krčev in bolezni srca. Za povprečni medvedji žolčnik v Aziji iztržijo tudi do 3.400 dolarjev. Velika Škoda Humanitarna škoda in opustošenje, ki ga je prejšnji mesec v Bangladešu povzročil ciklon Sidr, je veliko večje, kot je bilo sprva ocenjeno. Nujno pomoč še vedno potrebuje 2,6 milijona ljudi. Bangladeš je medtem že zaprosil za dodatno milijardo dolarjev pomoči za obnovo prizadetih območij in zaščito pred naravnimi katastrofami. Po ocenah naj bi bilo v pustošenju prizadetih več kot 8,5 milijona ljudi, 564.000 domov je bilo popolnoma uničenih, medtem ko je bilo 885.280 hiš poškodovanih. V tragediji je umrlo več kot 3.000 ljudi, številne vasi, infrastruktura, živina in žetev pa so bih popolnoma uničeni. Združeni narodi so Bangladešu pred tem že odobrili 5,92 milijona evrov pomoči. Izkoreninjanje v več racijah v Catanii na vzhodu Sicilije je bilo aretiranih več deset gangsterjev, med njimi domnevni mafijski šef Vincenzo Santapaola. Akcije so del kampanje vlade proti mafiji, ki že zadaja hude rane kriminalnemu združenju. Klane razbijajo kos za kosom. 38-letni Santapaola naj bi bil postal šef mafije v Catanii po aretaciji svojega očeta Benedetta Santapaole, dolgoletnega najmočnejšega mafijskega šefa na Siciliji, leta 1993. Aretirani so med drugim osumljeni članstva v mafiji, trgovine z mamili in izsiljevanja. Policija je pri njih zasegla orožje in mamila, našli pa so tudi knjigo s seznami zneskov, ki so jih izsiljevali, in plač, ki so jih dajali svojim ljudem. Akcija je bila zadnja v vrsti operacij proti sicilijanski mafiji. Kitajska škofa Kitajska državna Katoliška cerkev je v manj kot tednu dni umestila dva škofa, ki ju je odobril Vatikan. 42-letni Joseph Gan Junqiu je bil posvečen v katedrali svetega Srca v mestu Guangzhou na jugu Kitajske, in sicer manj kot teden dni za 41-letnim Francisom Lu Shuowangom, ki je postal novi škof Yichanga v provinci Hubei. Oba škofa sta dobila blagoslov papeža Benedikta XVI., Gan Junqiu naj bi tudi javno izražal zvestobo Vatikanu. Sveti sedež je bil dolga leta v sporu s Kitajsko, ker je Peking sam, brez odobritve papeža, imenoval škofe. V zadnjih mesecih pa je pokazal pripravljenost za imenovanje cerkvenih dostojanstvenikov, ki so dobili odobritev Vatikana. ■W TUJI TISK La Reppublica Vojak Harry Potter Nagrobna plošča je precej skromna, a dovolj elegantna. Okrog sta tišina in mir vojaškega pokopališča. Od Sredozemskega morja piha topel veterc. To vojaško pokopališče je v Izraelu, v mestecu Ra-mleh, na njem pa je grob Harryja Potterja. »Spomin na navadnega vojaka Harryja Potterja z osebno številko 5251351, ki je umrl pri izpolnjevanju naloge v Hebronu leta i939> star 19 let in 10 mesecev«, je zapisano na grobu, kjer je pokopan mladi soimenjak slavnega čarovnika, ki ga je oživila domišljija Ro-wlingove. Bil je vojak kralja Jurija VI. in poslan v Izrael z bataljonom za vzdrževanje statusa quo med Arabci in Judi. Zanimivo je, da britanska komisija za vojaške pokope pravi, da je v bojih v različnih krajih tedaj umrlo kar 20 Harryjev Potterjev, ki zdaj ležijo v Singapur-ju, v Ipri, v Libiji in drugod. Pred nekaj leti je neki izraelski fotograf objavil fotografijo tega groba na internetu in od tedaj se k njemu zgrinjajo cele reke turistov. The Times Razdražljiv TIMES 9=3 To je nenavadna in popolnoma ruska predstava: država z 11 časovnimi pasovi je enotno, brez drugače mislečih glasov izrazila popolno podporo svojemu vodji, predsedniku Putinu. Vzrok za to je precej jasen: zastraševanje vo- DeMOKRACIJA ■ 50/XII • 13. december 2007 livcev in kandidatov, sumljivo visoka volilna udeležba v nekaterih regijah: 99-odstotna v Čečeniji in 98-odstotna v Ingušetiji. Vse to nikakor ni kompliment za demokracijo v Rusiji. Po teh volitvah bo Putin najverjetneje še okrepil vzvode oblasti, ne da bi bil omejen s svojim mandatom. Svoje mesto predsednika bo po ustavi moral vsaj začasno zapustiti. Od treh poti ga zanima samo ena, in sicer postati premier in potem postaviti ubogljivega predsednika. Če mu uspe, se bodo morali tudi sosedi Rusije pripraviti na težke odnose z njo, saj bodo pogojeni s paranoidnim mišljenjem in ne z zdravo pametjo. 37 ff INTERVJU Iz primanjkljaja na SOD v velik presežek D. V., foto: Gregor Pohleven Pogovarjali smo se z direktorjem Slovenske odškodninske družbe mag. Markom Pogačnikom. Vodi družbo, kije zadolžena za poravnavanje več vrst odškodnin in obveznosti in zato upravlja z velikim premoženjem. Dodiplomski in magistrski študij je končal na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Poklicno pot je začel leta 1995 kot svetovalec za slovenske in hrvaške stranke pri Metroju Gradec v Avstriji, po dveh letih pa je postal vodja za slovenski in hrvaški trg pri Metroju v Vidmu v Italiji. Leta 2000je postal direktor maloprodaje za področje Slovenije v Jelovici. Kasneje je prevzel delovne naloge vodje nabave in jih je v tem podjetju opravljal vse do imenovanja za direktorja Slovenske odškodninske družbe. Kakšna bo usoda Slovenske odškodninske družbe (SOD)? Uvodoma naj poudarim poslanstvo SOD in namen, s katerim je bila ustanovljena. Njeno glavno poslanstvo je zagotavljanje sredstev za poravnavo obveznosti do upravičencev po zakonu o denacionalizaciji za odškodnine zaradi zaplembe premoženja in za odškodnine za vojno in povojno nasilje. Vemo, da je za sredstva za poravnavo teh obveznosti SOD v skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju pridobila deleže v kapitalskih naložbah. SOD ima omejen rok trajanja, in sicer do leta 2016, ko zapade tudi amortizacijski načrt naših obveznic SOS2E, ki kotirajo na Ljubljanski borzi in se uporabljajo izključno za poravnavo odškodnin iz naslova denacionalizacije. Izključni vir za zagotavljanje teh odškodnin je premoženje SOD. Za obveznosti izplačevanja drugih odškodnin pa delujemo kot komisionarji v imenu RS. Gre za izplačila v obliki obveznic RS39 in RS21. V letošnjem letu je SOD prevzela še dodatno obveznost, in sicer v zvezi s spremembo zakona o telekomunikacijskih vlaganjih. Vlada RS je določila, da bo SOD izplačala odškodnine za presežna vlaganja v telekomunikacijsko infrastrukturo. Te odškodnine smo začeli izplačevati letos. Od maja do sedaj smo jih izplačali v višini približno 46 milijonov evrov, medtem ko v prihodnjem letu načrtujemo 80 milijonov evrov izplačil. Ocenjujemo, naj bi bilo vseh obveznosti med 125 in 130 milijoni evrov. Kot nadomestilo za izplačilo teh odškodnin je bilo v letošnjem letu z države na SOD prenesenih 10 odstotkov delnic Telekoma. Kaj menite o predlogu državnega sveta, da se razpiše referendum, na katerem bi odločali o ustavitvi (raz)prodaje državnega premoženja v podjetjih oziroma o zakonskem omejevanju razpolaganja z državno lastnino? V zadnjem obdobju poslušamo veliko razprav o odprodaji tega premoženja in najrazličnejših idej o referendumih. Pojavlja se tudi veliko kvazistrokovnjakov, za katere imam včasih občutek, da dejansko ne razumejo, kakšna je sploh vloga SOD. Kolikor se je državni svet že odločil, da razmišlja o tem, in dal pobudo za razpis referenduma o odločanju o ustavitvi prodaje državnega premoženja, in če je tukaj mišljeno tudi premoženje, ki je v lasti SOD, potem bi bilo smiselno, da državni svet razmišlja tudi o tem, kako se bodo poravnale obveznosti, ki jih ima SOD. Postopki denacionalizacije še vedno niso končani. Ocenjujemo, naj bi SOD po zdajšnjih zakonih in obveznostih do konca svoje »življenjske dobe« izplačala še za 1,6 milijarde evrov odškodnin. Še enkrat bi poudaril, da je bilo premoženje, ki ga SOD ima, nanjo preneseno z namenom, da ga upravlja in prodaja v skladu s svojimi obveznostmi. Do sedaj je SOD svoje odškodnine vedno izplačala iz lastnega premoženja, nikoli nismo bremenili proračuna oz. dav-koplačevalskega denarja. Vemo pa, kakšno je bilo stanje na SOD pred dvema ali tremi leti, ko se je govorilo o ogromni luknji, o tem, da SOD svojih obveznosti leta 2009 ne bo mogla več poravnavati. Glavna naloga in cilj novega upravnega odbora novega vodstva sta bila narediti analizo, kakšna ta luknja dejansko je, in poskušati z novo strategijo upravljanja in preoblikovanja svojega portfelja zagotoviti, da bo SOD vse obveznosti lahko izplačala iz lastnega premoženja. Danes sem zadovoljen, da lahko rečemo, da se konec leta 2007 na SOD ne pogovarjamo več o luknji, temveč kot kaže sedaj, lahko govorimo o velikem presežku. Bilančno gledano bo imela SOD ob koncu leta 2007 kar 635 milijonov evrov presežka. To pomeni, da ima glede na obveznosti do predvidenega konca svojega delovanja 635 milijonov evrov presežka. Pri tem so upoštevane obveznosti iz vseh naslovov in zagotovo je to podatek, ki je zdaleč najpomembnejši. SOD tudi po statutu družbe na nikakršen način ne more bremeniti proračuna. Bilančna vsota premoženja je 2,6 milijarde evrov. Ne glede na to, da odškodnine rešujemo tekoče in te iz leta v leto naraščajo, bo največji pritisk na izplačilo odškodnin prav v prihajajočih letih 2008 in 2009, potem bodo te obremenitve začele počasi padati, ker se bo denacionalizacija končevala. Smo na dobri poti, da cilj, ki smo si ga zastavili, uresničimo; SOD bo torej vse svoje obveznosti poplačala iz lastnega premoženja in ne v breme proračuna. Tempo prodaje premoženja je v dobršni meri usklajen z našimi obveznostmi. Hkrati tudi vemo, da je vlada sprejela dokument, ki opredeljuje umik KAD in SOD iz gospodarstva in družb. Družbe so razdeljene v tri skupine in opredeljeni so tudi roki, do katerih naj bi se umaknili iz katere skupine. Izjema je tretja, tako imenovana strateška skupina podjetij, kjer časovni rok odprodaje ni opredeljen. Vladni dokument je podlaga in mi ga izpolnjujemo. Ali to pomeni pospešeno prodajo podjetij v prihajajočem letu? Če pogledamo obstoječi portfelj SOD, imamo v danem trenutku (pogovarjali smo se 5.12. 2007, op. a.) v svojem portfelju samo še 64 kapitalskih naložb, od tega 18 strateških. V letošnjem letu smo odprodali 41 kapitalskih naložb in njihova skupna vrednost je znašala več kot 220 milijonov evrov. Prepričan sem, da se SOD iz vseh naložb umika na transparenten način in glavni cilj, ki ga zasledujemo, je maksimiranje same cene. V zadnjem obdobju smo v javnih medijih objavili 8 javnih razpisov. Vendar vztrajamo, da premoženja ne bomo odprodali za vsako ceno, ampak vsaj po ceni, ki jo pridobimo na ► Demokracija • so/xii • 13. december 2007 39 INTERVJU Mag. Marko Pogačnik ► podlagi strokovnih cenitev. Če ne dobimo zadovoljivih ponudb, poskušamo z dodatnimi prodajnimi aktivnostmi uresničiti ciljno ceno, ki smo si jo zastavili. Javni razpisi in način umika, ki ga izvajamo, so se izkazali za zelo uspešne. V primerih, ko imamo več kot enega ustreznega ponudnika, se običajno odločimo, da delež odprodamo na dražbi in s tem dosežemo najboljši mogoči izkupiček. Pred kratkim vam je uspelo prodati Iskrae-meco egiptovski družbi El Sewedy Group za ceno 101,5 evra za delnico. Za Iskraemeco se je zanimala še kitajska družba Holley Group, omenjal seje tudi nemški Hydrometer. Kako ste zadovoljni s prodajo? H kakšnim strateškim ciljem so se zavezali Egipčani? Ali je bila lanska dokapitalizacija v višini slabih 11,5 milijona evrov upravičena? Iskraemeco je bil resnično težak projekt. Sedaj ko je končan, se lahko z zadovoljstvom ozremo na svoje dosežke, saj vidimo, da so bili vsi zadani cilji uresničeni. Pokazalo se je, da je včasih treba narediti kakšen korak nazaj, da potem lahko narediš korak ali dva naprej. Tako KAD kot SOD sta dosegli tri glavne cilje, ki smo si jih pri tej naložbi zadali. Zavarovali smo lastniški delež, ki sta ga KAD in SOD imeli v tej družbi, in preprečili neupravičeno oškodovanje upnikov v višini 10 milijard takratnih slovenskih tolarjev. Drugi korak smo naredili tudi zaradi potez, ki so šele sledile - zagotovili smo n milijonov evrov dokapi-talizacijskega denarja, da je lahko Iskraemeco prebrodil težave, ki jih je takrat imel. Za takratne težave je bilo verjetno odgovorno slabo vodenje in slab nadzor. Zaradi tega je prišlo do menjave nadzornega sveta in uprave. Novi ljudje so se posvetili reševanju vprašanja, kako Iskraemeco rešiti iz situacije, v kateri se je znašel. Uvedli so se dodatni mehanizmi nadzora v odvisnih družbah, v katerih so bile največje črne luknje in največji vzrok za stanje, v katerem se je znašla družba Iska-remeco. Sledila je ugotovitev, da obstoječa lastniška struktura ni primerna, saj je Iskraemeco potreboval strateškega partnerja za zagotovitev dodatnega kapitala in razvoja ter možnost prodora na nove trge. Kot vemo, sta od Iskraemeca ostala le blagovna znamka in razvoj, vse drugo je bilo v razsulu. V aprilu letos smo skupaj KAD, SOD in DUS (družba pooblaščenka) začeli z intenzivnim iskanjem strateškega partnerja, pri čemer naš glavni cilj ni bila prodajna cena, saj vemo, da je v podjetju zaposlenih več kot 1.000 lju- di in so bila potrebna dodatna zagotovila, da bomo izbrali resnično pravega strateškega partnerja. Mnenja sem, da smo po intenzivnih pogajanjih izbrali pravega. To je družba El Sewedy Group, ki je tudi ponudila najvišjo ceno za delnico, in sicer 101,5 evra. Z novim lastnikom smo se tudi dogovorili, da bo v prihodnjih štirih letih v podjetje dodatno investiral 30 milijonov evrov. V prodajni pogodbi smo zagotovili še dodatne zaveze, kot so, da sedež podjetja trajno ostane v Kranju, da se trajno ohrani blagovna znamka in da se za nedoločen čas obdrži oddelek raziskav in razvoja. Poleg tega se je kupec obvezal, da bodo vsaj še štiri leta v enakem obsegu sodelovali s slovenskimi dobavitelji in da ne bo prihajalo do odpuščanja v družbi Iskraemeco. Če bi se pokazalo, da so nekateri delavci višek, bodo zagotovili dodatne programe in tako zagotovili zaposlitev zanje. Ali imate zagotovila, da bo novi lastnik dejansko spoštoval sprejete obveze? Obstajajo pogodbene kazni v primeru nespoštovanja pogodbenih dogovorov? V sami pogodbi so poleg zavez navedene tudi odškodnine za primer, da se teh zavez ne bi držali. Kazen znaša 8 odstotkov celotne kupnine za vsako izmed sprejetih zavez. Prepričan pa sem, da se bo novi lastnik držal zavez in zagotovil še dodatne trge za Iskraemeco. Čeprav smo se umaknili iz lastniške strukture, nas mora družba vseeno še naprej obveščati in nas seznanjati z letnimi poročili. Ob tem naj poudarim, da je bila poprej omenjena dokapitalizacija po 75 evrov na delnico upravičena. Prvotno smo s tem zagotovili preživetje Iskraemeca, kasneje pa smo delnice prodali po bistveno višji ceni, kot smo jih vplačali v procesu dokapitalizacije. Prodaja se tudi Paloma. Dobili ste sedem ponudb. Ali nam lahko poveste, kdo so ponudniki? Ali je strateški partner že na vidiku? Paloma je v podobnem položaju, kot je bila družba Iskraemeco. Upoštevaje pozitivne izkušnje načina odprodaje in iskanje strateškega partnerja smo se pri Palomi odločili za zelo podoben način. Ocenjujemo, da KAD in SOD nista prava lastnika, ki bi lahko zagotovila nadaljnji razvoj družbe. Če bi se pojavil strateški partner, ki lahko zagotovi nadaljnjo rast in razvoj družbe Paloma, sta se KAD in SOD pripravljeni v celoti umakniti iz lastniške strukture. V fazi prvega skrbnega pregleda ocenjujemo, naj bi ponudniki, ki so opravili skrbni pregled, zavezujoče ponudbe z bančnimi poroštvi oddali v drugi polovici decembra. Te ponudbe so tudi pogoj za drugo fazo poglobljenega skrbnega pregleda, ki naj bi potekala januarja. Nato bodo naše strokovne službe ocenile, ali bi bil določen strateg primeren ali ne. Glede na to, da od-prodajamo več kot 70-odstotni lastniški delež, se bomo zavzemali, da bi v pogodbo vključili podobne zaveze, kot smo jih sprejeli pri družbi Iskraemeco. Interes za izvedbo skrbnega pregleda je izrazilo 7 ponudnikov. Pojavilo se je šest tujih ponudnikov in en slovenski. Nekaj ponudnikov izhaja iz branže, nekaj je finančnih investitorjev. Smiselno bi bilo, da Paloma dobi nekoga, ki je povezan z branžo, ne pa samo finančnega investitorja. Vemo, da slednji zasledujejo predvsem kratkoročne cilje. Zagotovili bi radi dolgoročnega, stabilnega lastnika. Petrolu ste svoj delež v Istrabenzu prodali za ceno 110 evrov za delnico. V nekaterih medijih ocenjujejo, da je šlo za slabo prodajo, saj je bila cena delnice Istrabenza še pred kratkim vredna 140 evrov, prav tako pa lahko glede na v medijih omenjeno višino bančnih poroštev Petrola sklepamo, da bi lahko Petrol ponudil za ceno delnice tudi 135 evrov. Kako komentirate to? Najprej je treba pogledati celoten potek dogodkov. Kot vemo, je Petrol objavil prevzem Istrabenza. Objava prevzema je najbolj transparentna oblika spremembe lastništva, kjer se jasno pokaže dejanski interes in optimalna mogoča cena. Ne dolgo pred objavo prevzema sta KAD in SOD za delež v Istrabenzu prejeli 4 ponudbe. Najboljša od njih je bila 95 evrov za delnico. Petrol je v prvi javni prevzemni ponudbi objavil ceno 100 Slovenska odškodninska družba se iz vseh naložb umika na transparenten način in glavni cilj je maksimiranje prodajne cene. 40 Demokracija • 50/xn • 13. december 2007 evrov, kasneje pa smo v pogajanjih dosegli ceno 110 evrov za naš umik. Ocena naših strokovnih služb in cenitev sta pokazali, da je to poštena in primerna cena, pri kateri se je smiselno umakniti. KAD in SOD sta se odločili, da prevzemno ponudbo sprejmeta predčasno, da omogočita še vsem drugim, ki bi morebiti ocenili, da je ta delež zanje vreden več, da pravočasno objavijo nasprotno prevzemno ponudbo. V vsakem primeru bi delež prodali tistemu, ki bi ponudil višjo ceno. Do nasprotne prevzemne ponudbe ni prišlo, vendar smo s povišanjem cene s 100 na 110 evrov zagotovili dodatnih 15 milijonov prihodkov. Zato sem prepričan, daje bil umik iz družbe Petrol popolnoma transparenten in nam je omogočil največji mogoči izkupiček. Trg je pokazal, da boljše ponudbe za delež ni bilo. Glede očitka, da je bila cena na borzi pred prevzemno ponudbo 140 evrov, si moramo samo ogledati, s kolikšnim številom delnic je bila ta cena dosežena in kako velik sveženj smo prodajali mi. Danes se cena Istrabenzovih delnic giblje okrog 100 evrov. To pomeni, da je bil naš umik pravilen in smo dobili dobro ceno. Še enkrat bi rad poudaril, da ni bilo nobene nasprotne prevzemne ponudbe, čeprav je bila možnost dana. Ne moremo upoštevati cene delnic, ki je bila dvignjena ob majhnem prometu. Izpostavil bi še dejstvo, da je bil tečaj Istra-benzove delnice na začetku leta približno 40 evrov. Treba se je vprašati, kje so razlogi za tak dvig tečaja. Izredno velika rast tečajev zagotovo ni posledica poslovnih rezultatov, ki jih je družba ustvarila. Govorim bolj na splošno, saj to ne velja le za to družbo, ampak tudi za večino drugih podjetij, katerih delniški tečaji so v letošnjem letu zelo zrasli. Osebno menim, da je eden izmed vzrokov rasti tečajev na Ljubljanski borzi tudi odziv trga na umik KAD in SOD iz gospodarstva, saj je ta vlada kot prva do sedaj jasno povedala, da se namerava umakniti iz gospodarstva, in je ob tem postavila jasne časovne roke za ta umik. To so vlagatelji zelo pozitivno pozdravih. Visoke cene na borzi torej pripisujem tudi umikanju KAD in SOD iz naložb. Ne vidim namreč razloga, da bi se cene delnic večine teh družb od začetka leta pa do danes dvignile za 200 odstotkov samo zaradi sprememb v njihovem poslovanju. Ta čas skupaj s KAD prodajate deleže v 14 družbah (zadnji večji razpis), za katere je prispelo 28 ponudb, ki morajo veljati vsaj do 14. januarja 2008. V kolikšni meri pričakujete, da bodo prodaje uspele? V kakšni fazi so pogajanja? Se kje zapleta? Kako kaže s prodajo Žita? Gre za že osmi zaporedni javni razpis, ki sta ga objavili KAD in SOD in deloma v nekaterih družbah tudi DSU. Že prej sem ome- nil, na kakšen način se umikamo, in tu bomo nadaljevali z istimi postopki. Najprej opravimo cenitev podjetja, da pridobimo dejansko vrednost. V nadaljevanju naše strokovne službe preučijo vse ponudbe. Ponudniki so povabljeni na pogovore. Če ocenimo, da je cena prava in da obstaja več kot en ponudnik, se odločimo za dražbo, ki je najboljši način za maksimiranje cene. Za Žito smo dobili eno ponudbo. V naslednjih dneh se bomo sešli s tem ponudnikom in razložili Demokracija • 50/xii • 13. december 2007 INTERVJU svoja pričakovanja ter poleg tega poslušali še pričakovanja ponudnikove strani. Vsekakor bomo odločitev sporočili najkasneje do 14. januarja. Kdo je ponudnik za Žito, vam v skladu z varstvom interesov prodajalca in kupca ne morem povedati. SOD je največja lastnica Zavarovalnice Triglav. V medijih se omenja veliko zanimanje tujcev za odkup deleža, predvsem s nemških zavarovalnic Allianz in Miinchen RE. Ali je zanimanje za nakup res tako veliko? Ali ste se že sešli s potencialnimi kupci oz. ali ste že dobili kakšno uradno ali neuradno ponudbo? Kako gledate na tuje lastništvo Zavarovalnice Triglav? Bi raje videli, da ostane v slovenskih rokah? SOD je največja posamična lastnica Zavarovalnice Triglav, vendar nismo navezovali nobenih stikov z omenjenima družbama. Prav tako se iz družb Allianz in Miinchen RE na nas ni obrnil nihče z interesom za nakup tega deleža. Poudaril bi, da SOD intenzivno izvaja zakon o lastninskem preoblikovanju Zavarovalnice Triglav za pravne osebe. Vemo, da je SOD skrbnica za deleže pravnih oseb, ki so upravičeni do delnic. V letu 2006 smo preverili prejšnjo oz. staro cenitev, ki se je izkazala za bistveno prenizko. Z novim vrednotenjem smo zagotovili, da proračun dobi 50 milijonov evrov več kot po stari cenitvi, oziroma preprečili, da bi nekateri prepoceni prišli do lastniškega deleža. Rad bi poudaril, da se pravne osebe intenzivno odločajo za odkup delnic Triglava. Kar precej pravnih oseb, ki so takrat vložile tožbe, sedaj te umika in odkupuje delnice od nas. V letu 2007 smo doslej iz tega naslova v proračun RS nakazali približno 80 milijonov evrov. Konec leta 2008 bo družba predvidoma razpolagala s slabimi 28 odstotki osnovnega kapitala zavarovalnice, od katerih bo le 1,5 odstotka osnovnega kapitala zavarovalnice v skrbništvu, preostalih 26 odstotkov pa bo v dokončnem imetni- štvu družbe. Ocenjujemo, da bo ob koncu lastninjenja Zavarovalnice Triglav družba razpolagala najmanj s 25 odstotki osnovnega kapitala zavarovalnice. Gre za našo največjo zavarovalnico in pomembno je, da je lastniška struktura takšna, da zagotavlja nadaljnjo rast in razvoj podjetja. Za zdaj se pri nas nihče ni oglasil in z nikomer se nismo pogovarjali. Upoštevaje delež, ki ga pa imamo, bi se zainteresirani pri nas zagotovo oglasih. Ifi 41 Visoko rast tečajev delnic pripisujem tudi odprodaji naložb KAD in SOD, saj so vlagatelji zelo pozitivno pozdravili umikanje države iz gospodarstva. ZGODOVINA Rekonstrukcija Emone (po dr. L. Plesničar. studio Arxel international, 1993) Rekonstrukcija Emone Rimska zgodovina V. M. Zveza zgodovinskih društev Slovenije je izdala 33. zvezek Zbirke Zgodovinskega časopisa, ki prinaša prvi del obsežne monografije akademika prof. dr. Rajka Bratoža Rimska zgodovina. Ta univerzitetni učbenik in hkrati pregledna znanstvena monografija obsega 528 strani, v njej pa je prof. dr. Rajko Bratož predstavil rimsko zgodovino od začetkov do nastopa cesarja Dioklecijana. Soizdajatelja knjige sta še Filozofska fakulteta v Ljubljani in Študentska založba. Prvih tisoč let Rima Bratožev pregled rimske zgodovine je prva obširnejša predstavitev obče zgodovine Rima v slovenščini. Prvi del obravnava tisočletno obdobje od začetkov Rima do nastopa Dioklecijana 284 po Kr., drugi del pa bo zajemal okrog tristoletno obdobje pozne antike. V nasprotju s starejšimi tujimi pregledi podobnega obsega v večji meri upošteva cesarsko dobo, kar ustreza povečanemu zanimanju za ta čas v modernih raziskavah. Nekoliko podrobneje je predstavljen današnji slovenski prostor s sosednjimi območji: severovzhodna Italija, vzhodne Alpe, srednje Podonavje, Zahodni Balkan. Poleg politične zgodovine pregled upošteva, zlasti za cesarsko dobo, razvoj družbe, v manjši meri tudi gospodarstvo, upravo, versko življenje in kulturo. Za obravnavana obdobja in teme vključuje predstavitev temeljnih virov, razvoja raziskav in znanstvene bibliografije, ki je v znatni meri prilagojena slovenskemu raziskovalnemu prostoru. V obsežnem izboru so upoštevana dela slovenske znanosti, ki je na področju raziskav izbranih Rim m 5. stoletju 42 Demokracija • 5o/xii • 13. december 2007 ZGODOVINA področij rimske antike dosegla pomembne rezultate. Po Grčiji še Rim O pisanju Rimske zgodovine, te obsežne knjige in zahtevne tematike (in že prej Grške zgodovine), je dr. Bratož na njeni predstavitvi dejal: »Spodbudo za pisanje Rimske zgodovine so mi dale dobre izkušnje z Grško zgodovino: povečanje znanja pri študentih, pozitiven odziv kritike, spodbuda pri vodstvu Zgodovinskega časopisa in na matičnem Oddelku za zgodovino, ne nazadnje tudi dobre izkušnje z uporabo tega učbenika na mariborski univerzi. Pregled rimske zgodovine je nastajal postopoma. Prva podlaga za Rimsko zgodovino so bile priprave na predavanja, ki sem se jim posvečal precej skrbno. Prvotno besedilo sem kasneje večkrat v celoti dopolnil in predelal, poleg tega dodal več novih tem, ki jih predavanja zaradi omejenega števila ur niso mogla zajeti. Ključnega pomena so bila izpopolnjevanja v tujini: v celoti 15 mesecev v Nemčiji kot štipendist Humboldtovega sklada, večkrat za krajši čas v Avstriji in Italiji. Pisanju knjige sem se posvetil po zaključku večjega raziskovalno-publicističnega programa v letu 2001, besedilo prvega dela pa zaključil spomladi 2006. Besedilo, ki je bilo spočetka zasnovano kot univerzitetni učbenik, podobno kot Grška zgodovina (1. izd. 1997, 2. izd. 2003; okrog 300 strani besedila), je preraslo v večjo, bolj ambiciozno sintezo, ki po obsegu besedila dvainpolkrat presega Grško zgodovino. Pisanje sinteze Rimske zgodovine se je pokazalo kot zahteven projekt, že zaradi samega obsega snovi. Za to področje zgodovinskih raziskav je v znanstvenem 'obtoku' več tisoč knjig in več deset tisoč razprav v revij alnem tisku in zbornikih ter enciklopedičnih gesel. Celotna snov je za enega raziskovalca neobvladljiva; posameznik, zlasti če razpolaga s knjižnico le krajši čas, lahko ustvari le približek dobre znanstvene sinteze. Ko sem v izvrstni knjižnici univerze v Wiirzburgu spoznaval pravi obseg dela, ki sem ga dotlej le predvideval iz meni poznanih bibliografij, sem se moral večkrat truditi, da sem premagal resignacijo. Trije cilji Poskušal sem doseči tri cilje: (1) posredovati dokaj izčrpen prikaz zgodovine rimske republike in zgodnjega cesarstva; (2) 'faktografski del' besedila podpreti z dokaj izčrpnim znanstvenim aparatom virov in literature, pri čemer že o posameznih večjih temah obstaja ogromna, več stotin ali tisoč naslovov obsegajoča bibliografija; (3) dati delu poudarke, ki se mi zdijo smiselni za naš prostor in čas, kot so podrobnejša osvetlitev slovenskega prostora, prikaz rimske družbe v luči pravne ureditve države in njene etnično, jezikovno in kulturno mešane zgradbe. Pri prikazu verskega življenja sem posebej izpostavil vprašanje odnosa rimske družbe in države do Judov in kristjanov kot dveh skupin, ki sta zaradi vsebine svoje vere posebej izstopali in s tem odpirali izredno zapletena vprašanja toleriranja, prepovedi ali omejenega dopuščanja avtonomnega verskega življenja. Ob oceni zgodovinskih dogodkov in procesov sem se izogibal teorijam in kakršnim koli ideološkim opredelitvam, pač pa sem v dokaj velikem obsegu navedel vire, ki v izbranih kritičnih trenutkih pojasnjujejo tako ali drugačno obnašanje teh dveh skupin. Obenem ti viri pojasnjujejo ravnanje države ali reakcije večinskega dela rimske družbe, ki so večkrat odstopale od držav- ne zakonodaje oziroma njenega praktičnega izvajanja.« Prelomen dogodek Dr. Marje ta Šašel Kos z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU je na predstavitvi knjige dejala, da je to prva resna v slovenščini napisana rimska zgodovina, kar je prelomni dogodek, ki zasluži vso pozornost. »Ne da bi pretiravala, lahko rečem, da predstavljamo delo, ki v polni meri ustreza tako antičnim kot modernim kriterijem in idealom pisanja zgodovine. Zgodovina nam je lahko daleč, npr. zgodovina eksotičnih dežel, lahko pa nam je blizu; ko namreč beremo zgodovino stare Grčije in Rima, ugotavljamo, da smo to v marsičem mi, da je to naša zgodovina. Ob vsej drugačnosti, ki ni nezanemarljiva, v antiki prepoznavamo korenine naše sedanjosti. Ne sme in ne more nam biti vseeno, kaj se je dogajalo na slovenskih tleh pred nami.« Zgodovina Slovenije v rimski dobi je vpeta v zgodovino rimskega imperija, ki se je razvil iz male državice v Laciju in katerega veličasten vzpon do danes ni pojasnjen v vseh podrobnostih. V času svojega največjega obsega se je raztezal od Britanije do Afrike in Sirije, obsegal je večji del Evrope in Malo Azijo in to je predmet knjige prof. Bratoža. V njej obravnava rimsko zgodovino od samih začetkov Rima do nastopa cesarja Dioklecijana. Drugi del, za katerega upamo, da bo čim prej izšel, bo obravnaval poznorimsko in po-znoantično zgodovino. Kaj vse knjiga obsega, nam pove razčlenjeno kazalo. Tudi »slovenski« Rim Razčlemba vsebine pokaže, kako sistematično, kompleksno in hkrati detajlno je koncipiran ta učbenik, poudarja dr. Šašel Kosova, dobra poznavalka te teme, ki je seveda veliko več kot le učbenik ► Kip Emonca so odkrili na Kongresnem trgu v Ljubljani. Demokracija ■ 50/xii ■ 13. december 2007 43 Leta 31 pred Kr.je Rimu zavladal Cezarjev posvojenec Oktavijan in si pridobil naziv Avgust (vzvišeni). Avgustu, drugemu ustanovitelju Rima in začetniku Rimskega cesarstva, so v Rimu v čast postavili 80 kipov. Pretorijanska garda, telesna straža cesarja Avgusta ZGODOVINA Rimska zgodovina ®§llll« Rimska nekropola v Šempetru v Savinjski dolini ► - je leksikalni priročnik rimske zgodovine v najboljšem pomenu besede, ponuja zanesljivo bazo za vse nadaljnje raziskave posameznih tem, ki so tu obravnavane sintetično in pregledno. Vsako poglavje ima namreč svoj uvod in vire ter izbrano literaturo, v kateri je svetovna upoštevana z vsemi temeljnimi in modernimi deli, relevantna slovenska pa tako rekoč v celoti. V uvodnem poglavju o raziskovanju rimske zgodovine na Slovenskem avtor omenja vse svoje predhodnike in ovrednoti njihov prispevek k zgodovinopisju, od škofa Viktorina (ki je deloval v Petovioni in umrl okrog leta 300) do prof. Jožeta Kastelica, avtorjevega predhodnika, ki je dolga leta predaval rimsko zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med starejšimi deli izstopa po pomembnosti predvsem Linhartov Poskus zgodovine Kranjske, lahko pa omenimo tudi Valenti- edini ohranjeni zemljevid iz antike, Tabulo Peutingeriano. Ugodni odmevi iz sveta janež Stergar iz Zveze zgodovinskih društev Slovenije je na predstavitvi knjige izrazil veselje, »da nam je v 33. letu mojega uredni-kovanja uspelo izdati 33. zvezek Zbirke Zgodovinskega časopisa, ki je doslej daleč najobsežnejši in torej naš največji založniški zalogaj«. Na naslov avtorja in založnic so že prišli prvi pisni odmevi, je dejal, ki so brez izje- na Vodnika, ki je manj znan kot zgodovinar in starinoslovec, a je v nemščini napisal kratko zgodovino Kranjske in sosednjih dežel, ki je rabila kot učbenik, zbiral pa je tudi rimske napise in prerisal Demokracija ■ 5o/xn • 13. december 2007 Dr. Rajko Bratož Dr. Rajko Bratož (roj. 1952) je profesor za zgodovino starega veka na Univerzi v Ljubljani in redni član SAZU. Posveča se zlasti raziskavam pozne antike s posebnim ozirom na zgodovino zgodnjega krščanstva na območju severovzhodne Italije, vzhodnih Alp, srednjega Podonavja in Zahodnega Balkana. V tem okviru je med drugim preučeval začetke krščanstva v Ogleju in na njegovem vplivnem območju, Dioklecijanovo preganjanje kristjanov, obdobje cesarja Teo-dozija, razvoj cerkvene organizacije, oglejsko shizmo in vprašanje preživetja antičnih struktur v zgodnjem srednjem veku. Njegova bibliografija obsega deset knjig ter večje število razprav in člankov, od tega okrog petdeset v tujini. V Zbirki Zgodovinskega časopisa je objavil krajši razpravi o vplivu oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor (1990) in o bitki pri Frigidu (1994) ter univerzitetni učbenik grške zgodovine (1997; dopolnjena izdaja 2000). Enijeva grobnica iz Šempetra Priscianova grobnica iz Šempetra ZGODOVINA me zelo pohvalni. Prihajajo od kompetentnih strokovnjakov iz Slovenije in sedmih drugih držav. Profesor dr. Karlheinz Dietz iz Wiirzburga ugotavlja, da nekaj takega potrebujejo tudi v Nemčiji. Profesor dr. Giuseppe Zecchi-ni iz Milana sporoča, da v Italiji nimajo tako bogatega in obsežnega priročnika rimske zgodovine. Hrvaški akademik profesor dr. Nenad Cambi piše, da bodo Bratoževo knjigo s pridom uporabljali tudi njihovi znanstveniki in študenti. Mostarski profesor dr. Ante Škegro se je že zanimal za možnost, da bi delo prevedli in izdali v hrvaščini. Knjiga je zelo pomembno referenčno delo za vse zgodovinarje, arheologe, sociologe, antropologe in ljubitelje antike ter hkrati idealen prispevek za uvajanje slovenske strokovne terminologije, saj tega upravičeno ne moremo pričakovati od vrhunskih, v tujem jeziku napisanih specialnih del slovenskih raziskovalcev, katerih prevod bi bil zanimiv le za peščico Slovencev. Bratoževa knjiga je torej vsestransko dragocena pridobitev za slovensko zgodovinopisje in njenega izida smo lahko le veseli, pravi dr. Marjeta Šašel Kos. Tudi v svetovnem merilu ni veliko učbenikov za rimsko zgodovino, ki bi bili tako izčrpni in pregledni ter premišljeno sestavljeni ter bi vsebovali ob vsakem večjem poglavju še podpoglavje, namenjeno domačemu ozemlju in gradivu. Še obvladljiva vsebina Na vprašanje, ali so že kakšne ponudbe za prevajanje, dr. Bratož odgovarja: »Izvode knjige, ki je prišla iz tiskarne v prvi polovici Rimljani so odkrili talno ogrevanje prostorov (hipokavst). oktobra, sem razposlal vsem tistim kolegom v tujini, ki so me bodisi podpirali v času študija v inozemskih knjižnicah, in nekaterim drugim, s katerimi vzdržujem strokovne stike v obliki vabljenih predavanj, udeležbe na znanstvenih srečanjih in izmenjave objav. Med inozemskimi kolegi razumejo slovensko besedilo v celoti hrvaški zgodovinarji, drugi pa si lahko ustvarijo mnenje na podlagi zgradbe knjige in njenega znanstvenega aparata. Dosedanji odzivi so bili pozitivni v obliki, ki v več primerih presega vljudno zahvalo. Nemški in italijanski profesor, oba mednarodno priznana strokovnjaka z uveljavljenih univerz (Wurz-burg in Katoliška univerza v Milanu), sta ob zahvali omenila, da na njihovem območju ni knjige, ki bi v srednjem obsegu, primernem za univerzitetni študij, tako izčrpno ponujala tako obsežno snov. Kolikor poznam novejše nemške in italijanske univerzitetne priročnike, se s tem strinjam: nekatere publikacije so zaradi prevelikega obsega (italijanska Storia di Roma v več zvezkih na okrog 5000 straneh) za študij preobsežne, druge (kot nemška Oldenburg Grundriss der Geschichte, po en zvezek za republiko in zgodnjo cesarsko dobo) so pri narativnem prikazu dobe precej krajše, vendar pa bolj podrobne v drugem, analitičnem delu. Pri tem je bibliografija v teh nemških publikacijah glede na obseg primerljiva s tisto, ki jo prinaša Rimska zgodovina 1. Kot izraz namena, ne pa še kot konkretno ponudbo, razumem spodbudo kolega s Hrvaške, da bi knjigo prevedli v hrvaščino in jo uporabljali pri univerzitetnem študiju. Čas bo pokazal, ali se bo ta spodbuda preoblikovala v ponudbo ali načrt za prevod in - glede regionalne zgodovine - delno prilagoditev Rimske zgodovine hrvaškemu prostoru.« Sprejemljiva cena Knjiga ni le učbenik za študente in dodatna literatura za dijake ter njihove profesorje, ampak je vsekakor tudi izvirno sintetično znanstve- no delo z obiljem novih pogledov in ocen za vse, ki se zanimajo za antično ah še posebej za rimsko zgodovino. Izšla je s pomočjo Agencije za raziskovalno dejavnost RS, ministrstev za kulturo in za šolstvo in šport, zaradi česar je lahko bila natisnjena kar v 2200 izvodih, cena knjige pa je glede na obseg razmeroma dostopna bralcem: 48 evrov (36 za člane zgodovinskega društva, posebej znižana pa je za študente). DB Božično praznovanje z našimi valovi! Dornberk 93,2 • Koper Postojna 88,9^-/ 89,1 IUrska w Tinjan Bistrica Lucija ".2 97,3 100,1 Črnomelj 92,8 . Posnetek božičnega gala koncerta bo 24. dec. ob 21. uri! RADIO OGNJIŠČE Demokracija ■ so/xn • 13. december 2007 45 OSEBNOSTI Stalinove podobe v očeh svetovnega komunizma ni omajalo niti to, daje pred drugo svetovno vojno sklenil pakt s Hitlerjem. Idol svetovnega komunizma Bogdan Sajovic, foto: arhiv Demokracije Vodja svetovnega komunizma Josif Visarjonovič Džugašvili-Stalin. Pred dobrimi sedemdesetimi leti je vsa tako imenovana avantgarda delavskega razreda, to se pravi pripadniki komunistične partije, njeni sim-patizerji in tudi dobršen del levičarske inteligence, prisegala na eno in edino zveličavno ime. Ime vodje Sovjetske zveze in njene partije, Josifa Visarjonoviča 46 Džugašvilija, bolj znanega pod bojnim imenom Stalin. S svojim položajem generalnega sekretarja sovjetske partije in kot vodja tedaj edine komunistične države na svetu je Stalin za komuniste postal vodja, razsodnik in komandant, vse po malem ali pa tudi vse skupaj, kakor se je pokazala potreba. Slovenski komunisti niso bili prav nič drugačni od večine drugih tedanjih komunistov po svetu. Glede na to, da so v skladu s svojim svetovnim nazorom prezirali Cerkev, kakršno koli že, so si ustvarili svojo. Sveto pismo jim je nadomestil Marxov Kapital, Stalin jim je pomenil Sv. trojico v eni osebi, pa še papeža Demokracija ■ so/xii • 13. december 201 V Moskvi so seveda videli, da v »najbolj napredni državi na svetu« ni vse tako, kot bi moralo biti. Beda je bila hujša kot v večini evropskih držav, o svobodi pa ni, da bi govorili. Sovjetska tajna policija je zapirala vse povprek, krive, manj krive in tudi popolnoma nič krive. Komunisti, vsaj tisti, ki so imeli srečo ali pa so dovolj hitro obrnili plašč po vetru in jim je uspelo priti iz Moskve, so kljub vsemu, kar so tam videli, dosledno trdih, da je v Stalinovi Sovjetski zvezi vse v najlepšem redu. Nekateri so bili pač zaslepljeni in ubogljivi, da so razširjali takšne trditve, drugi pa pokvarjeni, kajti če bi priznali, kar so v resnici videli, bi ostalo bore malo takih, ki bi takšno družbeno ureditev podpirali. Komuniste, ki so bili vseeno dovolj pokončni, da so povedali, kakšne so resnične razmere v komunističnem raju, so njihovi kolegi ostro obsodili in navadno Josif Visarjonovič Džugašvili-Stalin je bil človek, ki je v prvi polovici dvajsetega stoletja krepko zaznamoval politično dogajanje predvsem v Evropi. Slovenski komunisti so bili njegovi zvesti častilci in bi to tudi ostali, če ne bi prišlo do upora informbiroju. za povrh, saj so njegove »encikli-ke« spolnjevali in oboževali bolj kot večina katoličanov enciklike svojega papeža. Ideal vsega pa je bilo romanje v obljubljeno deželo Sovjetsko zvezo in predvsem sveto mesto Moskvo. OSEBNOSTI retičnega dela, kar ni bila njegova najmočnejša stran, precej ukvarjal s praktičnim. Med drugim je organiziral več delavskih stavk in demonstracij, poleg tega pa je, vsaj po pričanju nekaterih sodobnikov (redkih, ki jih ni kasneje pobil), organiziral ropanje bank »v imenu revolucije«, da bi pridobil denar za stranko, pri tem pa menda sodeloval tudi s čisto navadnimi kriminalci. Zaradi njegovega dela so ga večkrat poslali v izgnanstvo, predvsem v Sibirijo. Tedaj še ni bil Stalin, njegovo revolucionarno ime je bilo Koba. Od leta 1912 je bil član centralnega komiteja ruske partije, v času oktobrske revolucije, v kateri se je držal bolj ob strani, pa tudi urednik partijskega glasila Pravda. V tistem času je prevzel bojno ime Stalin, ki se mu je zdelo primernejše, bojevitejše. Po zmagi oktobrske revolucije in komunističnem prevzemu oblasti je bil Stalin sprva bolj v ozadju. Nato pa so mu njegovi kolegi bolj ali manj vsilili mesto sekretarja glavne nadzorne komisije, ki je imela nalogo nadzorovati »odklone« v celotnem državnem aparatu od ministrstev navzdol, za dobro mero pa še mesto generalnega sekretarja partije. Sami so se namreč raje ukvarjali s teoretičnimi razglabljanji. Stalin je dobro izkoristil »darilo« svojih kolegov in očistil aparat vseh nasprotnikov, na njihova mesta pa postavil svoje ljudi ali pa vsaj dovolj poslušne kimavce. Po Leninovi smrti leta 1924 mu torej ni bilo težko drugega za drugim izriniti vseh uglednih nasprotnikov in morebitnih tekmecev. Leta 1927 je bil nesporni vladar, ki je pospešeno in tudi zelo uspešno začel graditi svoj kult osebnosti. Kult osebnosti in čistke čist ke so bile v Sovjetski zvezi, odkar so prišli na oblast komunisti. Najprej so bili na vrsti pripadniki plemstva, poslovneži, nekdanji oficirji, uradniki, sodniki in pripadniki nekdanjih desničarskih strank. Kmalu so prišli na vrsto pripadniki vseh drugih strank, tudi levičarskih, recimo anarhisti. Padlo je tudi po duhovščini in nacionalističnih voditeljih, predvsem v Ukrajini in v Zakavkazju ter srednji Aziji. ► 47 tudi vrgli iz partije. Če gre verjeti eni najbolj znanih slovenskih le-vičark v predvojnem času Angeli Vode, so bili komunisti takšne »odpadnike« pripravljeni tudi usmrtiti. Vodetova je po drugi svetovni vojni tudi sama izkusila slovensko različico komunizma, vse njeno desetletja dolgo levičarsko politično delovanje ji ni prav dosti pomagalo, ko je priletela v totalitarno represivno kolesje svojih nekdanjih tovarišev. Komunistična ikona staUn kot ikona je bil v srcih slovenskih in tudi mnogih drugih komunistov vso drugo svetovno vojno. Njegove podobe ni omajalo niti to, da je poleg milijonov čisto nedolžnih prebivalcev Sovjetske zveze (ti sicer komunistov niso kaj dosti brigali) pobil praktično ves nekdanji revolucionarni vrh, kompletno vodstvo internacio-nale in na tisoče svojih nekdanjih kolegov. Ni jih zmotilo krvavo medsebojno obračunavanje med španskimi republikanci v španski državljanski vojni, ki so ga sprožili komunisti po direktivi iz Moskve, kar je pripeljalo posledično tudi do zloma republikanske morale in pripomoglo Francu k zmagi. Nerazumljivo, še pakt Hitler-Stalin, s katerim sta si diktatorja celo razdelila vzhodno Evropo, se komunistom ni zdel prav nič sporen. Slovenski komunisti so se Stalinovih napak zavedeli šele tedaj, ko je Stalin sklenil obračunati z vodstvom jugoslovanske partije. Tito, do tedaj Stalinov »najmilejši sin«, je namreč začel zaradi svojega postavljaškega značaja malce »štrleti« nad merilom, ki ga je »veliki vodja« predpisal za svoje vazale. Poleg tega je bilo treba najti primernega krivca, kajti komunistična vstaja v Grčiji se je klavrno sesedala. Tito in njegovi sodelavci, ki so grškim komunistom (neuradno seveda) pomagali med vstajo, so bili zato kaj pripravna žrtev. Večina tistih naših komunistov, ki so še dan prej vzklikali Naj živi Stalin, je čez noč obrnila ploščo Hruščov je bil zvest Stalinov vazal; šele po diktatorjevi smrti se je opogumil in obsodil njegov kult osebnosti. Demokracija • so/xii • 13. december 2007 Stalin na začetku svoje revolucionarne kariere, ko je organiziral stavke in tudi bančne rope. in tekmovala v pljuvanju po svoji dotedanji ikoni. Tisti, ki niso pravočasno preskočili na drugo stran, pa so se pokorili v koncentracijskih taboriščih, ustanovljenih po vzorcih taborišč »velikega učitelja«. Ne nazadnje so se največji sinovi slovenskega naroda množično šolali na rdečem institutu v Moskvi in še posebej v šoli NKVD, poimenovani po nesmrtnem Dzeržinskem. Torej so dobro vedeli, kako se stvari streže. A marsikomu je bilo na skrivaj hudo, da so se stvari tako obrnile. Če namreč Stalin ne bi poskušal po svojem receptu disciplinirati še njih, bi ostal v njihovih očeh še ve- dno brezmadežni vitez. Tako pa je bil po njihovem mnenju pač velik človek, ki pa je »narobe« razumel principe revolucije. Marsikdo tako misli še dandanes. Namesto popa komunist jo sif Visarjonovič Džugašvili, kot se je imenoval uradno, se je rodil siromašnemu čevljarju 18. decembra 1878 v mestu Gori v današnji Gruziji, tedaj delu ruskega carstva. Oče je sina vzgajal s pasom, pobožna mati pa ga je po svojih močeh poskušala zavarovati. Po očetovi smrti je mati Jo-sifa poslala v šolo za duhovnika, ker je upala, da bo sin kot pop preskrbljen. Stalin je bil že kot otrok precej jeznorite in uporne narave, zato so ga pri petnajstih letih vrgli iz semenišča. Leta 1898 se je pridružil Ruski socialdemokratski delavski partiji, predhodnici VKP(b), po domače komunistični partiji. Nekaj let po vstopu je bil že poklicni revolucionar in se je poleg partijskega teo- Milijoni kmetov so po nedolžnem trpeli pod komunističnim režimom. OSEBNOSTI Idol svetovnega komunizma tujih komunističnih partij v Moskvi in celo tajna policija je »morala« dati svoj delež vohunov in saboterjev v obdobju čistk. Vsesplošnemu pokolu navkljub pa je Stalin v očeh milijonov vernikov po Sovjetski zvezi in tudi zunaj nje ostal ikona, ne nazadnje zaradi svojega do popolnosti izdelanega kulta osebnosti. Prilizovalci so kar tekmovali, kdo bo »velikega vodjo« bolj častil, in bili fanatično pripravljeni takoj ovaditi vsakogar, za katerega so le sumili, da temu čaščenju ne pritrjuje brezpogojno in v popolnosti. Vodja supersilezgodnj emu Hi- tierjevemu osvajanju Evrope niso komunisti zaradi pakta Hitler-Stalin popolnoma nič nasprotovali. Zakaj pa bi mu? Sovjetska zveza je v letu 1940 dobavljala Nemčiji žito, nafto, bombaž, fosfate in razne druge strateške surovine, ki jih je nemški vojni stroj potreboval, pa jih zaradi zavezni- Med stalinističnimi žrtvami je bil tudi pisatelj Aleksander Solženicin, kije v taboriščih preživel osem let. ► Od konca dvajstih in v tridesetih letih so bili konstantno na udaru kmetje, ki niso želeli v kolhoze, in tehnična inteligenca, ki je bila obtožena sabotaže. Sistem pač ni deloval, hrane ni bilo, industrijskega blaga tudi ne, zato so iskali saboterje. Mimogrede pa so se v taboriščih znašli tudi vsi tisti, za katere se je oblastem samo zazdelo, da so narobe pomežiknili, kaj šele res kaj rekli. Obtožbe so bile tako iz trte izvite, da bi bile prav smešne, če seveda to ne bi prineslo milijone smrtnih žrtev, dolga desetletja garanja v taboriščih ali bednega življenja v izgnanstvu ter neverjetno število osebnih in družinskih tragedij. V drugi polovici tridesetih je Stalin sklenil v svojih čistkah še razširiti repertoar. Na vrsto so prišla ministrstva, pravzaprav celotna državna uprava, ki je bila tako ali tako že čisto komunistična. Na vrsto so prišli nekdanji vodje revolucije, resnični ali namišljeni tekmeci Stalina za oblast, oficirji Rdeče armade, pripadniki ške blokade na morju ni mogel uvažati z drugih celin. Brez te pomoči bi nemški vojni stroj lahko že prvo leto vojne zaškripal, če se ne bi celo ustavil. A v trenutku, ko je Hitler napadel Sovjetsko zvezo, je bilo na-cistično-komunistične španovije in idile konec. Komunisti, tudi slovenski, so se kar nenadoma spomnili, da je treba z nacisti v boj. Protiimperialistična fronta je nenadoma postala osvobodilna. Med vojno so komunisti, ki jih je opogumila Moskva, pripravljali teren za revolucionarni prevzem oblasti po Hitlerjevem porazu in obračun z vsemi svojimi nasprotniki. Ponekod, med drugim v Sloveniji, jim je to uspelo, drugje, v Franciji, Italiji in Grčiji, pa ne. Po drugi svetovni vojni je Sovjetska zveza postala supersila in imela pod seboj polovico Evrope v obliki vazalnih držav. Stalinovi podrepniki v teh državah so natančno izpolnjevali navodila iz Moskve, čistili politične nasprotnike in vsako morebitno opozicijo. Staro Kominterno je zamenjal modernejši informbiro, ki bi moral imeti sedež ne v Moskvi, pač pa v najzvestejši državi komunističnega tabora, v Jugoslaviji. Po sporu s Stalinom se je informbiro preselil v Bukarešto. Spor s Stalinom je pripeljal tudi do groženj z vojaškim vdorom, zato so jugoslovanski politični vodje cele tri mesece - od resolu- veda slovenski, so z olajšanjem sprejeli vnovični vstop v komunistično bratovščino. Rehabilitacija samo svojih Stalinov kult osebnosti je bil tako močan, da so ob njegovi smrti marca 1953 žalovali milijoni ljudi tako v Sovjsetski zvezi kot po svetu. Pokopali so ga v mavzolej na Rdečem trgu, poleg Lenina. Šele tri leta po Stalinovi smrti je Hruščov na partijskem kongresu (značilno, njegov referat je bil tajen!) obsodil kult osebnosti in obžaloval ter zahteval rehabilitacijo žrtev stalinističnih čistk v tridesetih in štiridesetih letih dvajsetega stoletja. Seveda pa je obžalovanje in rehabilitacijo prihranil le za člane komunistične partije, sovjetske oficirje in tuje komuniste, za druge milijone žrtev, od katerih so nekatere še vedno gnile po sibirskih taboriščih, mu je bilo malo mar. Stalinovo truplo je kljub obsodbi kulta osebnosti ostalo v mavzoleju na Rdečem trgu vse do leta 1961, ko so ga končno umaknili in njegove posmrtne ostanke pokopali na bližnjem pokopališču, na Aleji velikanov. Še vedno pa živijo komunistični nostalgiki, ki se ob obletnici njegove smrti in nekdanjih revolucionarnih praznikih z rdečimi zastavami ter s pripadajočo ikonografijo in kostumografijo klanjajo svojemu velikemu vzorniku. iS bi bil Stalin za marsikaterega slovenskega komunista še dandanes brezmadežni vitez. Če ne bi bilo spora z informbirojem, Suženjsko delo v gulagih; milijoni so zaradi bolezni in izčrpanosti pomrli. cije informbiroja marca 1948 pa do junija istega leta - spor skrivali, pošiljali v Moskvo spravljive izjave, češ da niso izdali komunistične smeri in revolucije, in šele ko se uradna Moskva ni odzvala na njihove izjave lojalnosti, so javno objavili razdor s Sovjetsko zvezo. Na stran Sovjetske zveze se je postavila celotna komunistična intenacionala od Francije do Poljske. Grožnja vdora je minila šele s Stalinovo smrtjo in jugokomunisti, med njimi se- 48 Demokracija • 50/xii • 13. december 2007 Za čistejše^ izgorevanje ^ Prima - novo kurilno olje Novo kurilno olje je prihranek za vas in okolje. Izboljšali smo njegovo kakovost, zato izgoreva bolj čisto, s tem pa povečuje izkoristek in zaščito vašega ogrevalnega sistema. Z njim boste prihranili tako pri vzdrževanju naprav kot pri porabi goriva. Prima, kajne? Središčno naselje istoimenske občine z gručastim jedrom ob hudourniškem potoku Reki je umaknjeno na severni rob Kranjskega polja, pod Krvavec (1853 m). Cerklje ležijo na križišču krajevnih cest z Visokega, Brnika in iz Komende in so izhodišče za obisk zimskošportnega središča na Krvavcu. Z ugodno lego so na prehodu iz Ljubljanske kotline v visokogorski svet Kamniško-Savinjskih Alp stičišče bogatega naravnega okolja, kulturne krajine in načina življenja tukajšnjih prebivalcev, kar je oplemeniteno še z urejenostjo okolja in gostoljubnostjo ljudi, ki tu živijo. Letnica in trije križi Grbovno polje ima obliko ščita, ki se zgoraj sklepa s termi roglji. V zgornjem delu je ščitek s krožnim zgornjim sklepom, na katerem je izpisana prva zgodovinsko izpričana letnica obstoja kraja kot sedeža župnije, kar je v tistem času pomenilo središče današnje občine, ki je bilo že takrat sklenjeno območje. Po šegi srednjega veka je izpis z rimskimi številkami ADMCLIV (1154) = Anno Domini millesimo centesimo quinquagesimo quatro, ki stoje v določeni kompozicijski ureditvi. Spodnji del grbovnega polja izpolnjujejo trije enako veliki enakokraki križi, ki simbolno predstavljajo tri cerkve, ki so v srednjem veku stale v središču vasi in je kraj dobil po njih ime. Marija, zavetnica kraja Kraj seje po cerkvi Marije v trnju prvotno imenoval Trnovlje. Z imenom Cerklje se prvič omenja leta 1239. Župnijska cerkev Marije Vnebovzete je največja cerkev v cerkljanski občini. Stoji na dominantnem mestu v središču vasi, kjer je po mnenju zgodovinarjev prva cerkev stala že v 9. stoletju. V začetku 13. stoletja sta ob Marijini cerkvi stali še manjši, in sicer cerkev sv. Tomaža in cerkev sv. Mihaela. Slednja naj bi se bila porušila ob potresu leta 1511, ki je Cerklje močno prizadel. Tomaževo kapelo pa so podrli hkrati s staro Marijino cerkvijo. Glavni oltar te cerkve je ena najbogatejših poznoba-ročnih stvaritev na Gorenjskem. Avtor ni znan, plastike pa so delo mojstra, ki se je zgledoval pri Francescu Robbi. Delavniška varianta trona glavnega oltarja je slika Leopolda Layerja Marijino vnebovzetje. Tudi sv. Uršula in sv. Notburga na zadnjih stranskih oltarjih sta Layerjevi. Križev pot in slika nadangela Mihaela v zadnjem desnem stranskem oltarju sta delo domačina Ivana Franketa. Freske na kupolah prezbiterija in ladje pa so delo Matije Koželja. Nasproti župnijske cerkve Marije Vnebovzete stoji secesijska Hribarjeva vila. Tu je letoval dolgoletni ljubljanski župan Ivan Hribar. Vila se ne uporablja v turistične namene. Osrednji del vile, spominsko sobo in park upravlja Gorenjska banka, večinoma za lastne potrebe. Zanimiva je tudi cerkev Marijinega oznanjenja nedaleč stran v Ader-gasu. Leta 1238 je ob tej kapeli nastal samostan dominikank To baročno stavbo krasi sedem oltarnih slik znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Johanna Martina Schmidta iz Kremsa. Najznamenitejša umetnina v cerkvi je romanski bož-jepotni kip Marije z Jezusom, ki ima svoje stalno mesto v glavnem oltarju med tro-nom in tabernakljem. Je najstarejši Marijin kip na Slovenskem. Na koru visijo štiri slike Marijinega življenja, ki so delo slikarja Valentina Metzingerja. Prvotni ženski dominikanski samostan so ustanovili oglejski patriarhi leta 1238. Ob turškem napadu leta 1471 je bil močno poškodovan. Sedanjo obliko je dobil med letoma 1732 in 1771, ko so ga obnovili po načrtih C. Zullianija. Jožef II. gaje leta 1782 odpravil in v njem je bila vojaška bolnišnica, pozneje pa sedež gosposke. Od samostanskih objektov je ohranjen vzhodni del, Iger so stanovanja, šola in župnišče. Buditelja slovenske zavesti Ignacij Borštnik, ki se je rodil 1. julija 1858 v Cerkljah, je položil temelje slovenskemu in hrvaškemu realističnemu in naturalističnemu gledališču. Ni bil le igralec in režiser, temveč tudi pisec iger (Stari Ilija, Ni moj okus, Ponesrečena glavna skušnjava), prevajalec, filmski igralec, NAŠI KRAJI Cerklje - pogled iz zraka Župnijska cerkev Marije Vnebovzete Cer kev Marijinega oznanjenja vAdergasu Vir: www.slovenia.info (Slovenska turistična organizacija), www.cerklje.si scenarist in pesnik (v pesmih, ki jih je objavljal v Ilustrovanem tedniku, je čutiti neizrekljivo hrepenenje po domači zemlji Gorenjski). V 37 letih, med letoma 1882 in 1919, je na gledaliških deskah oživil več kot 400 vlog. Na rojstni hiši je spominska plošča, v spominskem parku pa njegov doprsni kip. Poleg njega je treba omeniti Davorina Jenka, rojenega leta 1835 v Dvorjah pri Cerkljah na Gorenjskem. Večino slovenskih del je napisal v času študija na Dunaju. Posebej znane so Lipa zelenela je, Blagor mu, ki se spočije in Naprej, zastava slave, ki je kmalu postala slovenska narodna himna. Med prvimi je na Slovenskem pisal samospeve, posebej so pomembni tisti, ki jih je, tudi med prvimi, pisal na Prešernova besedila. Še preden je končal pravo na Dunaju, je že slovel kot dirigent in skladatelj, zato so mu ponudili službo na skrajnem vzhodu Avstro-Ogrske, v Pančevu. Po nekaj letih zborovodskega dela je postal kapelnik in skladatelj Srbskega narodnega Kapela Marije Snežne na Krvavcu je narejena v alpskem slogu po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Spomenik Ignaciju Borštniku gledališča, kjer je ostal do upokojitve. Med bivanjem v Beogradu je komponiral predvsem na srbska besedila za gledališče, postavil pa je tudi temelje srbski zborovski glasbi. Pokoj je preživljal v Sloveniji, v Cerkljah in Ljubljani, kjer je leta 1914 tudi umrl. Krvavec Rekreacijsko -turistični center Krvavec, ki je od Cerkelj oddaljen le dva kilometra, ima zanimivo legendo. Ta pravi, da je nekoč v gradu pod hribom živel mož, po rodu ajd. Imel je dve prelepi hčeri. Nekega dne so za njiju izvedeli Turki in ju šli iskat. Hoteli so ju odpeljati, vendar je oče temu nasprotoval, zato so ga Turki ubili. Ajdovski deklici sta stekli na bližnji hrib in začeli točiti krvave solze. Po hribu navzdol so tekli krvavi potoki, zato je dobil hrib ime Krvavec. Danes Krvavec ponuja 26 km odlično urejenih smučarskih prog na nadmorski višini od 1450 m do 1971 m, kar omogoča ugodno smuko na naravnem in kompaktnem snegu. Smučarska sezona se zaradi ugodne lege ponavadi začne že konec novembra in traja več kot 150 dni, vse do prvih dni meseca maja. Najnovejša pridobitev je šestsedežnica, ki smučarje popelje z Gospince na vrh Krvavca v manj kot petih minutah in omogoča smučanje na večini smučarskih prog. Proge so razgibane in primerne za smučarje rekreativce in tekmovalce. Bogata dodatna ponudba šole smučanja, izposoje in servisa smučarske opreme, poligon za začetnike in otroška igrala pa razveseljujejo tudi številne smučarje začetnike. Praznični december Društvo Sončni hribček skupaj z gospodom Pavlom Juhantom, župnikom v Tunjicah pri Kamniku, organizira etnološko razstavo z naslovom Božič v vaseh pod Krvavcem, ki bo v župnijskih prostorih cerkve na Šenturški gori od 14. decembra 2007 do 18. januarja 2008. Namen razstave je, da v pisni in slikovni obliki ter s posamezni- Hribarjeva vila mi predmeti, kot so npr. primeri jaslic, božična in novoletna drevesca, podobe za blagoslovitev konj, božična in novoletna krasilna umetnost na tkanini, papirju, darilih in drugih predmetih, predstavijo obiskovalcem in širši slovenski javnosti življenje za čas adventa, miklavže-vanja, svetega večera in božiča, žegnanje konj na Štefanji gori, silvestrovega in novega leta, koledovanja za čas Sv. treh kraljev in sveč-nice v šegah, običajih in navadah v vasicah pod Krvavcem in v sosednjih vaseh. Razstavo bosta spremljala še dva prijetna dogodka: polnočnica na Šenturški gori in novoletni koncert pevskih zborov. iB Ženski dominikanski samostan Na območju današnje cerkljanske občine je grad Strmol edini, ki se je ohranil vse do danes. Demokracija ■ so/xn ■ 13. december 2007 51 RECENZIJE Hannah Arendt Eichmann v Jeruzalemu Knjiga Margery Kempe Založba Kud Logos Knjiga Margery Kempe je prva avtobiografija v angleščini, nastala v prvi polovici 15. stoletja. Mnogo stoletij je delo veljalo za izgubljeno, dokler ga niso leta 1934 znova našli in se je hitro uvrstilo med osrednja dela angleške književne zgodovine. Poglavitna avtorica Margery Kempe je bila nepismena ženska, izkušena romari-ca, mati štirinajstih otrok in mistikinja, ki je svoje spomine narekovala izbranemu duhovniku. Besedilo, ki poleg duhovne avtobiogra-fije razkriva tudi nekatere značilnosti hagio-grafije in čiste fikcije, ne označuje le začetkov angleške proze, temveč je zanimiv izraz za angleški prostor nenavadne, čutne duhovne in mistične predanosti. Delo je prevedla Nike K. Pokora in ga opremila s spremno besedo. Mohorjev koledar Celjska Mohorjeva družba Naj omenimo samo nekaj tem iz letošnjega Mohorjevega koledarja 2008. Nina Mazi piše o vodi - tekočem zlatu, dr. Avguštin Lah poskuša odgovoriti na vprašanje, kako bomo preživeli, Janez Suhadolc predstavi lepotico (cerkev) iz Odrancev, Marjan Bradeško piše o lepotah naših slapov, Ferdinand Skuk o pliberškem jormaku (sejmu), dr. Zinka Zorko o brez-pravju štajerskih Slovencev v Avstriji, objavljena sta potopisa dr. Kajetana Gantarja med rojaki v Kanadi in dr. Jožeta Mačka po sveti gori Atosu, Kozma Ahačič je prispeval zapis o očetu slovenske književnosti Trubarju, dr. Stane Granda o Janezu Bleiweisu, Bogo Jakopič o pesniku Leopoldu Staneku, Lojze Kova-čič o dr. Antonu Prešernu, dr. Kajetan Gantar o Janku Modru. Predstavljeni so nekateri jubilej-niki: Janez Gradišnik, Marijan Smolik, France Pibernik, Tone Pavček in Zora Tavčar. Eichmann v Jeruzalemu 2. Študentska založba Knjiga Eichmann v Jeruzalemu temelji na reportažnih prispevkih slovite filozofinje Hanne Arendt (1906-1975) za ameriški časopis The New Yorker s procesa, na katerem so leta i960 v Jeruzalemu sodih nacističnemu zločincu Adolfu Eichmannu, ki so ga Izraelci pred tem ugrabili v Argentini. Reportaže Arendtove so v javnosti dvignile obilo prahu, zato se je odločila za razširjeno izdajo v knjigi. Knjiga je postala eno ključnih del za razumevanje okoliščin nacističnega načrta genocida nad Judi, izvedbe t. i. dokončne rešitve ter mehanizmov zla v primerih organiziranih množičnih pomorov. Eichmann, ki je bil odgovoren za transport in posledični umor več deset tisoč Judov, se 52 1. 2. v knjigi ne kaže kot demonizirana nečloveška pošast, ampak po mnenju Arendtove utegne biti »Eichmann« vsakdo, ki v spletu nesrečnih naključij privoli postati voljan instrument v organizaciji množičnega pobijanja. Terencij Založba Litera V zbirki Iz antičnega sveta je izšla knjiga Dekle z otoka Androsa. Terencij velja za najpomembnejšega predstavnika rimske komedije po Plav-tu. Ohranilo se je le šest njegovih komedij, od katerih je bila doslej v slovenščino prevedena le ena - Evnuh. Drama Dekle z otoka Androsa sloni na konfliktu med očetom in sinom. Toda to je samo odsev globljega konflikta med čutom sinovske hvaležnosti in nezmagljivim klicem mlade ljubezni. Komedijo je prevedel in ji spremno besedo napisal Kajetan Gantar. Sezonske rastline 3. Prešernova družba Knjiga Sto sezonskih rastlin na Slovenskem je slikovit sprehod skozi čudovit svet sezonskih rastlin, hkrati pa nas opremi z napotki za vzgojo in nego rastiin na domačem vrtu. Avtorica Ruth Podgornik Reš, agronomka, vrtnarka in velika ljubiteljica cvetja, že dobro desetletje objavlja strokovne članke in fotografije v različnih medijih. Pogosto s svojimi prispevki gostuje tudi na radijskih in televizijskih postajah. Demokracija 1918-1941 SAZU Decembra 2006 je SAZU organiziral simpozij z naslovom Problemi demokracije na Slovenskem v letih 1918-1941. Zdaj je izšel zbornik, v katerem je objavljenih 23 predavanj, med njimi: O slovenskih političnih tradicijah v času nastanka kraljevine SHS leta 1918 (Peter Vodopivec), Ali je mogoče s totalitarizmom presojati demokracijo? (Janez Juhant), Ideologija Rimskokatoliške Demokracija • 50/xii • 13. december 2007 cerkve na Slovenskem pred drugo svetovno vojno (Spomenka Hribar), »Totalitarni duh« na Slovenskem tudi v katoliškem taboru (Janko Ple-terski), Liberalci, demokracija in volilni sistem 1918-1941 (Jurij Perovšek), Koroščevo razumevanje demokracije v času njegove (1928) in Sto-jadinovičeve vlade (1935-1938) (Mateja Ratej), Demokratičnost volitev v Dravski banovini? (Jure Gašparič), Politika KP Slovenije skozi prizmo zadnjih treh predvojnih partijskih konferenc (Božo Repe), Demokracija in Slovenski krščanski socialisti (Janko Prunk), Odnos SLS do demokracije ... (Anka Vidovič Miklavčič), Katoliška akcija -elita v Cerkvi in družbi na Slovenskem med obema vojnama? (France M. Dolinar), O percepciji oziroma o odnosu do vprašanja demokracije pri Akademskem društvu straža (Boris Mlakar), Mesto demokracije v miselnem svetu Tomčevih Mladcev Kristusa Kralja (Tomaž Simčič), Vatikanski arhivi (Jože Pirjevec), Politični katolicizem v Sloveniji v luči vpliva iz Nemčije (Egon Pelikan), Katoliški tabor in iskanje družbenega modela na predvečer okupacije (Bojan Godeša). 4. Založba Mladinska knjiga Izčrpen priročnik Popolna masaža telesa (napisali so ga Nitya Lacroix, Francesca Rinaldi, Sharon Seager in Renée Tanner) z več kot 800 fotografijami predstavlja masažo kot celovit pristop k odpravljanju tegob sodobnega časa. Masaža nas sprošča in poživlja pa tudi olajša in odpravi marsikatero zdravstveno težavo. Boleč vrat zaradi večurnega sedenja za računalnikom ali volanom, astmo, tesnobo, glavobol, za-mašene sinuse, nespečnost... Masaže se lahko s pomočjo tega priročnika nauči vsak. Tehnike masaže so nazorno opisane in ilustrirane, posebna poglavja so namenjena masaži nosečnic, otrok, refleksologiji, akupresuri, aromaterapi-ji. Opisana je tudi tehnika, s katero se lahko masiramo sami. Poleg tega je v priročniku še kopica nasvetov o tem, kako se pripravimo na masažo, katera eterična olja uporabljamo, preberemo pa lahko tudi različne zanimivosti, na primer kratko zgodovino masaže. Masaža telesa Celovit prikaz masažnih tehnik od glave do stopal TUDI VASE GOSPODINJSTVO LAHKO PRISPEVA K LEPŠl PRIHODNOSTI Pridružite se skupnosti, ki aktivno skrbi za zdravo okolje! Mesečni strošek nakupa Modre energije je nizek - predstavlja približno ceno ene skodelice kave. Odločite se za nakup okolju prijazne električne energije iz obnovljivih virov slovenskih rek. Modro energijo pridobivamo v hidroelektrarnah, ki ne obremenjujejo okolja in tako prispevajo k ohranitvi narave in živalskih vrst. Modra energija V Obnovljivi viri sedanjosti in prihodnosti Holding Slovenske elektrarne do.o. Elektro Ljubljana ! ELEKTRO flARIBOR w yt/ Elektro Celje ELEKTRO PRIMORSKA VEC INFORMACIJ PRI VASEM DOBAVITELJU ELEKTRIČNE ENERGIJE: HSE 01 470 41 00 ELEKTRO MARIBOR 02 220 01 15 ELEKTRO PRIMORSKA 05 333 33 50 ELEKTRO LJUBLJANA 01 430 42 70 ELEKTRO CELJE 03 420 14 10 KULTURA Rita Pollacchi Alen Bottaini Zlati Don Kihot v Ljubjani Lucija Horvat, foto: arhiv SNG Opera in balet Ljubljana Zlati december v okviru SNG Opere in baleta Ljubljana bo danes in jutri ob 19.30 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prinesel pravljični balet Don Kihot. Praznična uprizoritev Don Kihota na Gospodarske razstavišču v Ljubljani je obogatena z zvenečimi tujimi baletnimi imeni. Poleg baletnega ansambla in solistov SNG Opera in balet Ljubljana se bo danes, 14. 12., predstavil prvak Bavarskega državnega baleta Alen Bottaini, ki bo plesal vlogo Basila v paru s slovensko solistko Rito Pollacchi. Jutri, 15. 12., pa bo vlogo Basila skupaj s solistko Tjašo Kmetec odplesal prvak Portugalskega državnega baleta Tomislav Petrano-vič. V vlogi Espande se bo v obeh predstavah predstavil prvak Berlinskega državnega baleta Wieslaw Dudek. V vlogi Dulcineje, Don Kihotove muze, bo v alternaciji z Olgo Andrejevo nastopila Bojana Nenadovič Otrin, z vlogo temperamentne Mercedes pa se bo ob Sanji Neškovič Peršin prvič predstavila Regina Križaj. Prva iz niza decembrskih baletnih predstav je posvečena nedavno preminulemu koreografskemu mojstru XX. stoletja Mauriceu Bejartu. Alen Bottaini Baletnik Alen Bottaini je rojen v Viareggiu v Italiji. Šolal se je na baletni šoli Massa-carrara in na inštitutu Vaganova v St. Peterburgu. Svoje prve profesionalne korake kot baletni plesalec je naredil v Monte Carlu in Londonu. Leta 1993 je dobil angažma vMiinchnu, leta 1999 pa je napredoval v prvega solista. Poleg vloge Bazila v Don Kihotu pleše še druge glavne vloge klasičnega baletnega Tomislav Petranovič repertoarja: Colasa iz Navihanke, Pucka iz Sna kresne noči, Arman-da Duvala iz Dame s kameiijam, Solorja in Zlati idol v Bajaderi, Lenskega v Crankovem Onjeginu, Mercutia in Romea v Romeu in Juliji ter druge. Pleše tudi sodoben baletni repertoar. Leta 1996 je osvojil zlato medaljo in posebno nagrado za umetniško interpretacijo na mednarodnem baletnem tekmovanju v Varni. Istega leta je prejel nagrado Positano za najboljšega italijanskega plesalca. Kot gost solist nastopa v različnih italijanskih baletnih ansamblih, na Kubi in na Japonskem. Tomislav Petranovič Rojen je leta 1976 v Zagrebu. Baletni študij je končal na baletni akademiji v Zagrebu in na plesni akademiji v Miinchnu. Kot profesionalni plesalec se je prvič predstavil v letih od 1993 do 1995 v Hrvaškem na- rodnem gledališču v Zagrebu in kasneje postal član baleta Državne opere na Dunaju, kjer je ostal deset let. V tem obdobju je plesal v različnih delih klasičnega in sodobnega baletnega repertoarja in leta 2001 postal solist. Med vloge, ki jih je interpretiral kot baletnik dunajske Državne opere, spadajo Willi v Plesu kadetov, Josef v Pe-pelki, Princ v Hrestaču in Mino-taver v Spartaku. Interpretiral je še vlogo Janka v Janku in Metki in plesal v Silence sans Reproche (Tišina brez očitka), obe deli je koreogra-firala Marguerite Doulon. Njegov repertoar sestavljajo tudi interpretacije pomembnih glavnih vlog. Gostoval je v Berlinu, Tel Avivu, Beogradu in v Moskvi. Praznična ponudba Na Go spodarskem razstavišču v Ljubljani si bodo ljubitelji opere 20. decembra ob 19.30 lahko ogledali opero Traviata Giuseppa Verdija, zgodbo o čisti in nesebični ljubezni. Predstavili se bodo najboljši domači solisti in solistke, kot so Milena Morača in Marko Kobal ter drugi, ki se jim bo pridružil Sergej Kiselev, član Opere HNK Ivana pl. Zajca na Reki. Konec decembra, natančneje 26., 27., 28. in 29., bodo ljubitelji baleta lahko videli Hoffmanovo božično pripovedko Hrestač v koreografiji in režiji Yourija Vamosa. Plesala bosta baletna para Ana Klašnja in Anton Bogov ter Regina Križaj in Wieslaw Dudek. OD (711 ELEKTROPROM Že 40 z uami: • elektroinstalacije » strojne instalacije » projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij » geodetske storitve » daljinsko ogrevanje z lesno biomaso • kabelsko komunikacijski sistemi » grafitne ščetke »trgovine EVJ Center • delovni stroji in nizke gradnje » bar Sedmica lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 EVJ ELEKTROPROM d.0.0. Loke pri Zagorju 22 HI 2 Klsovec www.eleklioproiri.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 54 Demokracija ■ 50/xii • 13. december 2007 KULTURA Častni doktorat Ecu Na slavnostni seji senata Univerze v Ljubljani so častni doktorat podelili pisatelju in znanstveniku Umbertu Ecu, ki je danes eno najbolj znanih imen na svetovnem literarno-kulturnem področju. Eco je eden najpomembnejših živečih italijanskih pisateljev in eden največjih romanopiscev v svetovnem merilu. Študiral je v Torinu, kjer je danes profesor. Svojo pot je začel kot kulturni urednik na RAI. Pisal je strokovna, esejistična in literarna dela. V šestdesetih in sedemdesetih letih je razvijal ideje o odprtem besedilu in semiotiki, ki je postala ena osrednjih znanstvenih ved. Njegov znanstveni opus sega na več področij - od filozofije, zlasti estetike, etike, medievalistike, literarne teorije, jezikoslovja, se-miotike, teorije medijev, prevo-doslovja do kulturologije. Eco je govoril o migracijah, ki bodo po njegovem mnenju prinesle številne težave v evropski prostor, in opozoril na pomembnost zgodovine, iz katere bi se morah učiti. Tudi politiki delajo številne Jakopičeva nagrada Dobitnik nacionalnega priznanja na likovno-vizualnem področju za leto 2007 - Jakopičeve nagrade je Srečo Dragan. Dobil jo je za uvajanje in dosežke na področju novih medijev v likovni umetnosti. Dragan velja za enega od pionirjev konceptualne in vi-deoumetnosti v Sloveniji. Srečo Slikar Srečo Dragan Dragan se je rodil leta 1944 v Kočevskem rogu. Leta 1968 je diplomiral na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1970 končal Napovednik dogodkov ČETRTEK, zo. 12.2007 Pisatelj Umberto Eco napake zaradi nepoznavanja zgodovine. Dodal je, da je tudi v svojih delih, kjer je sicer uporabljal fikcijo, veliko inspiracij dobil prav iz zgodovinsko resničnih virov. Verjame v Evropsko unijo in po njegovem mnenju smo prvič v zgodovini priče pojavu, ko se zdi vojna med evropskimi narodi nepredstavljiva, v čemer vidi velik uspeh in dodaja, da bodo zaradi različnih povezav med mesti in kraji znotraj Evropske unije nacionalne države postopoma izginile. Častni naziv je Eco prejel na predlog Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je Umberta Eca ocenila kot pisatelja, znanstvenika in humanističnega intelektualca svetovnega formata. L. H. 9.00 & 10.15 Cankarjev dom: J. in W. Grimm, E. Humperdinck: Janko in Metka - opera za otroke 19.30 SNG Drama: I.Cankar: Romantične duše PETEK, 21.12.2007 slikarsko specialko pri prof. Zoranu Didku. Leta 1987 je bil na ALU izvoljen za docenta za estetiko in tehnologijo videoumetnosti, leta 1994 pa je postal izredni profesor za ta predmet. Izpopolnjeval se je v Londonu, Varšavi, Wroclawu in Krakovu. Bil je urednik revije Ekran in član skupine OHO. Leta 1977 je bil njegov video Brez naslova uvrščen v arhiv Beneškega bienala. Čeprav je njegovo ustvarjanje predvsem umetniško, ga narava tega dela posredno vodi tudi v znanstvenoraziskovalno sfero, saj mnogih umetniških projektov ni mogoče uresničiti drugače kot z razvojem novih tehnoloških rešitev in s sodelovanjem v določenih tehnološkorazvojnih skupinah. V zadnjih letih je bil pobudnik neformalnega sodelovanja umetnikov z znanstveniki za robotiko, računalniškimi strokovnjaki in strokovnjaki za virtu-alno animacijo 3D. L. H. 17.00 SNG Drama: Heinrich von Kleist: Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem 19.30 MGL: Jean-Baptiste P. Molière: Ljudomrznik 20.00 MGL: Sergi Belbel: Mobilec 20.00 Teter Komedija: David Tristram: Neverjetno odkritje zlate ribice Orke SOBOTA, 22.12.2007_ 17.00 Slovensko mladinsko gledališče: S. Makarovič: Pekarna Mišmaš - gledališka predstava 19.30 MGL: Jean-Baptiste P. Molière: Ljudomrznik 20.00 Križanke: W. Shakespeare: Zimska pravljica 20.00 MGL:Tom Stoppard: Rosenkranc in Gildenstern sta mrtva NEDELJA, 23.12.2007_ 10.00 Cankarjev dom: H. C. Andersen: Stanovitni kositrni vojak - gledališka predstava 17.00 Mini teater Ljubljana: Carlo Collodi: Ostržek - igrana predstava PONEDELJEK, 24.12.2007_ 11.00& 17.00 Lutkovno gledališče Ljubljana: A. Lindgren, B. Tadel: Kljukec s strehe - lutkovna predstava 17.15 Mestni trg: New Swing Quartet in Vokalna skupina Pinocchio - božični koncert 21.00 KUD France Prešeren: Lolita (Slovenija), džez & gosti Kempom (Makedonija), Picikato Brass Band (Makedonija), romska etno glasba TOREK, 25.12.2007_ 10.00-18.00 Ljubljanski grad: Zmajeve norčije - božično-novoletna razstava za otroke 20.00 Festivalna dvorana: Božični ples: Večer lepih želja in melodij SREDA, 26.12.2007_ 19.30 Gospodarsko razstavišče: P. I. Čajkovski: Hrestač, božična zgodba - baletna pravljica 19.00 Slovensko mladinsko gledališče: L. Visconti: Somrak bogov. 19.30 Cankarjev dom: Cirque Éloize &Teatro Sunil (Kanada/Švica): Megla / Nebbia - cirkuška predstava 20.00 Prešernov trg: Vlado Kreslin & Mali bogovi - rock RADIO ZELEIMI VAL 93.1 & 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.0.0., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Demokracija ■ 50/xn ■ 13. december 2007 55 FILM Zlati kompas Monika Maljevič V svetu, kjer vsakega človeka spremlja živalska podoba njegove duše, se mlada Lyra po izginotju najboljšega prijatelja zaplete v skrivnostno zaroto. Njen edini vodnik pa je kompas, ki lahko ob pravilni uporabi loči med resnico in lažjo. V veliki pustolovščini se mora spopasti z nenavadnimi čarobnimi bitji, dvoličnimi čarovnicami in drugimi nevarnimi pastmi, na pomoč pa ji priskoči veliki beli medved, ki je bil neupravičeno izgnan iz kraljestva kosmatincev. S skupnimi močmi in oblico poguma se spopadeta s težavami, a največja nevarnosti preti od tam, kjer bi to najmanj pričakovali. Obstaja svet, kjer severnemu nebu vladajo čarovnice, kjer so polarni medvedi najmogočnejši bojevniki, kjer ima vsak človek svojega živalskega duha, ki je njegovo drugo srce. Toda temu svetu vlada Magisterium, ki želi voditi človeštvo, a ga ogroža zlati kompas in otrok, ki mu je namenjen. Dvanajstletna Lyra Bela-cqua (Dakota Blue Richards) živi izjemno življenje kot varovanka uglednega kolidža Jordan. Na vsakem koraku ji sledil njen demon Pantalaimon (glas je posodil Freddie Highmore) - majhna, ves čas spreminjajoča se žival, ki ji neprestano vceplja glas razuma. Toda Lyrin svet se spreminja. Njen stric, lord Asriel (Daniel Craig), se namerava podati na se- Toda Lyra se kaj kmalu znajde v pasti, ki so ji jo nastavili, da bi se dokopali do njenega predmeta, ki si ga Magisterium tako obupno želi dobiti - zlati kompas. Dal ji ga je rektor kolidža Jordan (Jack Shepherd); gre za mistično, vsemogočno napravo, Priredba romana zlati kompas je epska zgodba o 12-letni Lyri Belacqua, varovanki kolidža Jordan, ki se poda na potovanje, polno nevarnosti in čudes. Scenarist in režiser Chris Weitz je naletel na prvo knjigo Philipa Pullma-na, ko je snemal uspešnico Vse o fantu, ki je prejela nominacijo za oskarja za najboljši prirejeni scenarij. »Prijatelji so mi povedali za izjemno britansko trilogijo,« se spominja Weitz. »Domišljija in briljantnost teh knjig sta me čisto prevzela.« 13 The Golden Compass ari Žanr: domišljijska pustolovščina Scenarij: Chris Weitz po romanu Philipa Pullmana Režija: Chris Weitz Produkdja: Deborah Forte, Bill Carraro Igrajo: Nicole Kidman, Daniel Craig, Dakota Blue Richards, Ben Walker, Nonso Anozie, Eva Green, Jim Carter,Tom Courtenay Premiera: 13.12.2007 Distribucija: Ljubljanski kinematografi i verni polarni krog, da bi raziskal skrivnostni element, ki mu pravijo Prah, toda Magisterium bi naredil prav vse, tudi zaprl Jordan, da bi ga ustavil. Govorice o otrocih, ki so skrivnostno izginili in so jih odpeljali na sever, postanejo grozljivo resnične, ko izgine Lyrin najboljši prijatelj Roger. Lyra priseže, da ga bo za vsako ceno rešila, in ko se na kolidžu pojavi gosopa Coulter (Nicole Kidman), očarljiva znanstvenica in svetovna popotnica, izkoristi to priložnost, da pobegne. ki pove resnico, razkrije skrivne namere drugih in napove - celo spremeni - prihodnost. Takrat Lyra spozna, da se bo morala izviti iz primeža gospe Coulterjeve in sama rešiti Ro-gerja. Toda usoda jo pripelje pod okrilje pomorskih cigotov, ki jih vodijo lord Faa (Jim Carter), mama Costa (Clare Higgins) in oča Coram (Tom Courtenay). Lyra tako združi moči s cigoti, skrivnostno čarovnico Serafino Pekkalo (Eva Green) in teksaškim letalcem Leejem Scoresbyjem (Sam Elliott). Podajo se na pustolovščino, ki jih bo ponesla preko neba in oceana do severnih ledenih poljan, kjer dobijo močnega zaveznika, oklepnega medveda Ioreka Byrnisona (glas je posodil lan McKellen), ki se zaveže, da jim bo pomagal do končne zmage. 5 6 Demokracija • 50/xii • 13. december 2007 mim izKoristite vroče ob naročilu revije Naš dom HR Vsi novi naročniki, ki boste letno naročnino na revijo Naš dom plačali do 25. februarja 2008, boste: • deležni 25% popusta, s katerim je celoletna naročnina na revijo Naš dom za leto 2008 le 17,10 EUR • sodelovali v žrebanju za LCD-televizor Gorenje LCD-televizor Gorenje 32VIP51HD (diagonala zaslona 82 cm, ločljivost WXGA 1366 x 768) gorenje moj. tvoj. dom. Naš dom, priznano revijo za kulturo bivanja, lahko naročite z naročilnico, po telefonu (02) 23 53 321, (02) 23 53 500 ali e-mailu narocnina@vecer.com. Naročilnica za nove naročnike revije Naš dom Naš dom, ki izhaja vsaka dva meseca, naročam za najmanj eno leto: D od februarja 2008 (letna naročnina s 25% popustom je 17,10 EUR) □ vključno z decembrom 2007 (doplačilo 2,85 EUR) Ime in priimek Naslov (ulica, hišna št., poštna št., kraj) Telefon Datum rojstva Podpis Izpolnjeno naročilnico pošljite najkasneje do 21. januarja 2008 v kuverti na naslov ČZP Večer, d.d., 2504 Maribor. Vsak novi naročnik, ki bo plačal letno naročnino po prejeti položnici do 25. februarja, bo sodeloval v žrebanju za LCD-televizor # Gorenje. Pravila nagradnega žrebanja so na spletni strani www.nasdom.net. -g Ime nagrajenca bo na www.nasdom.net objavljeno od 15. marca 2008. I o Naročnina na Naš dom velja do pisnega preklica. Naročnik s podpisom dovoljuje, da ČZP Večer, d.d., njegove podatke uporablja v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. AVTOMOBILIZEM Zanimivi posebnež ms Tekst in foto: Pavel Furlan, SAGA Institute Nissan tiida 1,616Vacenta TEHNIČNE KARAKTERISTIKE Na prvi pogled kaže, da so bili Nissanovi snovalci tiide povsem skregani z logiko. Na njej je namreč vse izdelano proti modnim smernicam in se zato zdi precej čudno. In zgrešeno. A ni tako. Izkušnja s tiido kaže povsem drugo podobo. Nissan ve, kaj dela. Prejšnja ugotovitev ni prav nič pristranska, čeprav je tiida že na daleč opazna s svojo neskladno obliko, nepričakovanim lomljenjem pločevine in detajli, ki so povsem nesorazmerni z drugim avtomobilskim oblikovanjem. Za to je kriva Nissanova politika; izdelati ekstremno kon- vencionalen avtomobil, da se prav zaradi te svoje konvencionalnosti zlahka uvršča med posebneže ne-konvencionalne vrste. Delček tega gre pripisati tudi globalnosti avtomobila, saj je na evropske ceste pripeljal z drugih celin šele po letu in pol po njegovi predstavitvi. Ti-idina neprivlačnost izhaja iz tudi navzven kvadraste, a zelo bogato odmerjene potniške kabine, poudarjene s prav v robove in kote zarezanimi stekli, visokim in skoraj ravnim strešnim lokom, velikimi stranskimi vrati, ki se zajedajo globoko v stebrička A in C, s kratkim, rahlo ošiljenim, a prekmalu poševno odsekanim nosom ter največji navor v Nm pri vrt./min 156 pri 4400 mere (dolžina x širina x višina) v mm 4303 x 1695 x 1533 TEHNIČNI PODATKI NISSAN TIIDA 1,616V vrsta motorja bencinski, štirivaljni, vrstni, 4 ventili na valj prostornina v ccm moč v kW (KM) pri vrt./min 81 (110) pri 6000 menjalnik ročni, petstopenjski pogon na sprednji kolesi medosna razdalja v mm prtljažnik v litrih poraba na testu v l/l 00 km 300-500 cena vozila v EUR 16.950 masa praznega vozila v kg največja hitrost v km/h pospešek 0-100 km/h v s poraba (po normah EU) v 1/100 km 8,9/5,7/6,9 58 Demokracija • so/xii • 13. december 2007 AVTOMOBILIZEM zadkom, katerega last bi lahko pripisali vsaj tričetrt kombilimu-zinam nižjega srednjega razreda, v katerega se dimenzijsko tiida tudi uvršča. A takšen oblikovalski prijem je narejen z namenom. Ka-binske dimenzije ponujajo potnikom prostornost križark razreda limuzin premium, medtem ko gabariti zunanjosti ostajajo v tolerancah uporabnosti v urbanih, prometno zgoščenih razmerah. Notranjost navduši Premišljena in skrbno načrtovana je prav zato tiidina notranjost. Vredna vseh pohval. Tam, kjer se ljudje vozijo, se morajo tudi najbolje počutiti. Osnova za to so udobni, široki, dovolj dolgi in ravno prav trdi foteljasti sedeži, nasajeni malce više, za boljšo preglednost med vožnjo in za lažje vstopanje in izstopanje. In zaradi odlične ideje konstruktorjev so potisnjeni navzven prav do tapiserije vrat. Zaradi boljšega občutka zračnosti in odprtosti. Podobno velja tudi za blok armaturne plošče. Zajeten kos že skoraj dolgočasno ravnih površin je pisan na kožo konservativnim lastnikom, vsi drugi se utegnejo nad njim zmrdovati, čeprav je narejen iz dobrih materialov in je njegova izdelava japonsko solidna. Konservativnost in prevelika želja po nekarakternosti je razvidna tudi iz izbire in postavitve stikal in tipk, takšnih že dolgo časa ni mogoče najti v oblikovalskih katalogih. A tiida razveseli na drug način; svetla bež notranjost testne je že skorajda imenitna, založe-nost z varnostno in komfortno opremo paketa 'acenta' dobra, prostornost zadnje klopi z nastavljivim naslonskim delom, čeprav skoraj neverjetno, razkošna tudi za košarkarje, prtljažnik, ki se da povečati iz 300-litrskega do 500-litrskega, zaradi 24 centimetrov vzdolžne premičnosti le-te dovolj velik za vsakdanja in nevsakdanja pretovarjanja. Vožnja je udobna Najbolj razveseljujoča pri tiidi pa je vožnja. Čeprav je avtomobil zrasel na fleksibilni osnovi najmanjše v hiši, micre. Vse je naravnano na udobje. V kakršnih koli razmerah. Lahkotnost blaženja se izkaže prav na vsaki napaki vozišča, impresivna je izolacija hrupa in vseh vibracij, ki pri tem nastanejo. Pri tej točki Nissan v avtomo-bilističnem svetu ostaja na prvem mestu. Udobje in varno počutje ostaja tudi pri hitreje peljanih ovinkih, ko bo le pri pretiravanju začel avtomobilu rahlo siliti nos iz ovinka. Da tiida ni niti malo dinamično, kaj šele športno naravnan avtomobil, govori zunanjost, notranjost, ne nazadnje pa tudi njen pogonski sklop, ki predstavlja še najbolj navaden, zares konvenri-onalen del avtomobila. Motor je evropsko nemoderno bencinski. Čisti Nissanov izdelek z 1,6 litra gibne prostornine, 16 sesalnimi in izpušnimi ventili, krmiljenimi prek nežno vrtečih se odmičnih gredi v aluminijastem odlitku precizno izdelane glave ter nižanjem decibelov in tresljajev v prid optimiranim izpušnim sistemom. Zmogljivost agregata z 81 kilovati moči in 153 Nm navora pri 4400 vrt./min je pri tem avtomobilu povprečna, namenjena samo premagovanju razdalj. Zato pa je pet stopenj v menjalniku vedno pripravljenih na prestavljanje. Poraba je tako pri normalni vožnji z 8,5 litra bencina zmerna, ob malce urnejši vožnji pa se zna kaj hitro povzpeti čez desetih litrov na 100 prevoženih kilometrov. DCi je zato nedvomno boljša izbira. Ni kaj, kljub svoji nenavadnosti in predvsem drugačnosti je tiida dober avtomobil - s tem, kar ponuja, in s tem, kar je pri nakupu mogoče izbrati. Konservativnost ni nujno vedno slaba stvar. O tem pričajo izkušnje. IU Novici ¿S31 VOLKSWAGEN TI6UAN Končno je v Slovenijo pripeljal mali toua-regov bratec tiguan. Že res da z zamudo, ampak to zagotovo ne bo vplivalo na njegov prodajni uspeh. Ime avta so izbrali bralci nemške revije, sestavljeno pa je iz dveh besed: tiger (za moč in eleganco) in legvan (za vzdržljivost v težkih razmerah). Notranjost je kakovostno izdelana in zelo uporabna, a prav nič oblikovno razburljiva. Tako kot tudi sama zunanjost ne, ki je nekakšna mešanica touarega in crossgolfa. Ko boste kupovali svojega, se boste morali odločiti med cestnim ali bolj terenskim. Na voljo so namreč trije paketi opreme z dvema sprednjima deloma, kjer eden laže premaguje terenske prepreke, drugi pa cestne kilometre. V dolžino meri dobrih 4,4 metra, od tal pa je oddaljen 19 centimetrov, tako da se visokih robnikov nikakor ne boji. Ta čas sta v ponudbi dva motorja, bencinski 1,4TSI s 110 in turbodizelski 2,0 TDI s 103 kilovati. Cena je za osnovni model kar ugodna, okoli 26.600 evrov se giblje, kasneje pa pripelje še različica z le sprednjim pogonom in 2.000 evrov nižjo ceno. Zato jih nameravajo prihodnje leto prodati 350, leto kasneje pa poseči v sam vrh razreda. AVTOPRALNICA KIA PR0 CEE D Še tretja različica Kiine uspešnice cee'd se je znašla v prodajnih salonih. Tokrat gre za trivratno športno izvedbo, ki je daljša, nižja in lažja od petvratne, ohranja pa prilagodljivo notranjost in sedemletno poroštvo na pogonski sklop. Dodatki na karoseriji poudarjajo športno podobo, medtem ko je armaturna plošča ostala praktično enaka. Kupci imajo na izbiro šest motorjev; 1,6-litrska turbodizla s 66 ali 85 kW in dvolitrskega s 103 kW ter tri bencinske štirivaljnike z delovnimi prostorninami od 1,4 do 2,0 litra in razponom moči od 80 do 105 kW. V Sloveniji naj bi jih v prihodnjem letu prodali okoli 200, ta čas pa so na voljo le močnejše različice s športno opremo, tako da 1,6-litrski bencinski model stane 15.990, dizelski (85 kW) pa 16.690 evrov. Demokracija ■ 50/xii • 13. december 2007 59 ZDRAVJE Hrana: odrešiteljica in mučiteljica Lucija Horvat, foto: arhiv Demokracije Težave s prehranjevanjem, ki jim rečemo tudi motnje hranjenja, imajo najpogosteje mlada dekleta, včasih tudi fantje, težava pa lahko povzroči tudi smrt. Motnje hranjenja imajo ljudje, ki so izgubili nadzor nad uživanjem hrane. Izguba nadzora nad prehranjevanjem se lahko ponavlja večkrat na dan, »samo« nekajkrat na teden ali še redkeje. Motnje hranjenja se kažejo kot pretirano hranj enj e, prenajedanje, občasno bruhanje ali jemanje odvajal ali pa kot pretirano zavračanje hrane oziroma stradanje. Motnje hranjenja so torej različne, vzroki zanje pa so bolj ali manj podobne težave psihičnega izvora. Gre za izražanje temeljnega neza- Ne nasedajte medijskim idealom. dovoljstva z življenjem, strahu in praznine, česar bolnik ali bolnica ne more izraziti drugače kakor s svojim odnosom do videza svojega telesa in posledično do hrane. Boj s hrano Ljudje, ki imajo resne težave s prehranjevanjem, so navadno pretirano osredotočeni na svoje telo, predvsem na težo in videz v razmerju do družbenih idealov in na hrano. Veliko časa porabijo za razmišljanje in ocenjevanje svojega zunanjega videza, kaj in koliko bodo pojedli, pri čemer pa jih zdravje ne skrbi. Mnogi med njimi verjamejo, da bodo srečni, šele ko bodo dovolj vitki. Njihov boj s hrano je kar srhljiv, saj si je po eni strani želijo, po drugi pa nočejo imeti nič z njo. Pri ljudeh s takimi motnjami uživanje hrane navadno spremlja občutek krivde. Kljub temu pa je treba vedeti, da vsaka težava s hrano, kot je na primer preobilna večerja, tolaženje s tortico, ko nam je hudo, shujševal-ne diete, jemanje odvajal ali post kdaj pa kdaj še ne pomeni motnje hranjenja. Da gre za motnjo, vemo takrat, ko ima oseba resno načeto zdravje zaradi odnosa do hrane in ko jo muči občutek ujetosti v začarani krog hrane. Ni vse motnja Težave s hrano so zelo variabilne, saj so na eni strani ljudje, ki včasih - ob raznih praznikih, rojstnih dnevih - pojedo toliko, da občutijo fizično nelagodje, nekateri kdaj pa kdaj jedo zaradi razočaranja, jeze in dolgočasja. V resnici niso tako redke ženske, ki občasno hujšajo, po končani dieti pa podležejo skušnjavi in se najedo prepovedane hrane. Nekatere poskušajo preprečiti posledice tega tako, da vzamejo odvajala, hrano izbruhajo ali pa so bolj fizično aktivne. Veliko je tudi ljudi, ki zaradi stre- sa ne morejo jesti. Hrana za take ljudi še ni prevelik problem, to pa vse dotlej, dokler jim tak način zlorabe hrane ne postane pogost način obvladovanja življenja. Dokler hrana za posameznico ne predstavlja resnega problema in ne ogroža njenega zdravja, tem odstopanjem ni mogoče reči motnja hranjenja. Kar ločuje navadne težave s hrano in motnje hranjenja, je ogroženost zdravja in osebno nezadovoljstvo z načinom prehranjevanja. Zgrešeni ideali Samo razmišljamo lahko o vzrokih, zaradi katerih so se motnje hranjenja tako zelo razširile. Eden najočitnejših je družbeni ideal ženske, ki naj ima kar se da vitko telo. Mnoge pop-in filmske zvezdnice so večinoma suhe in ponujajo celo svoje diete, ki naj bi pomagale ohranjati njihovo lepoto, še bolj pa (pre)nizko telesno težo. Zato je pogosteje, da ženske, ki jih že od malega učijo, da morajo paziti na svoj videz, kljub svoji normalni teži želijo še naprej hujšati in doseči medijsko predpisani ideal. Motnje hranjenja lahko dolgo ostanejo nevidna odvisnost - prizadete osebe dolgo ohranjajo "normalno" težo, toda njihovo življenje postaja vse bolj bitka za nadzor nad hrano kot sovražnikom, kar spremljajo razne oblike samokaznovanja, če jim to ne uspe. Obvladovanje hrane postaja vse bolj merilo za lastno identiteto, vso energijo porabijo za nadzor nad hrano, druge dejavnosti pa zanemarjajo. Odvisnost od hrane Motnje hranjenja imajo nekaj skupnih značilnosti z nekaterimi oblikami zasvojenosti, zato jim lahko rečemo tudi zasvojenost oz. odvisnost od hrane. Kot druge zasvojenosti pomenijo odgovor Demokracija • so/xn • 13. december 2007 na osebno trpljenje, občutek pomanjkanja smisla, lahko so obred prehoda iz otroštva v odraslost ali pa so posledica nepredelane travme. Oseba, ki je prizadeta zaradi motnje s hranjenjem, dolgo misli, da lahko svoj problem s hrano obvladuje sama, če bo le zares hotela in se disciplinirala, in šele ob večjem neuspehu uvidi, da se vrti v začaranem krogu s hrano in da potrebuje pomoč od zunaj. Poleg podobnosti z drugimi oblikami zasvojenosti pa imajo motnje hranjenja vsaj eno posebnost: rešitev iz te odvisnosti ni v tem, da se prizadeti odrečejo hrani, od katere so odvisni, ampak da najdejo način, kako živeti tako, da hrana ne bo glavna skrb ali veselje v njihovem življenju. Anoreksija Za anoreksijo je značilno zavračanje hrane, ki se lahko začne s čisto navadnim hujšanjem. Hkrati z zavračanjem hrane jemoč-no omejen tudi izbor primernih jedi, čemur sledi čezmerna izguba teže. Nekaterim ženskam začne primanjkovati hranilnih snovi, kar jim še dodatno zmanjša apetit. K težavam, ki spremljajo anoreksijo, sodijo tudi nemir, utrujenost, šibkost, izpadanje las. Pri vsem tem je pogosto še pospeševanje izgube teže s pretirano telesno vadbo. V končni fazi je ogroženo zdravje, menstrualni cikli postanejo neredni ali pa menstruacija izgine, telo je podhranjeno. Ozdravljivo Simptomi bulimije so napadi pretirane lakote, ki se ji drugače reče tudi volčja lakota, in posledično prenajedanja, ki jim sledi običajno izzvano bruhanje zaužitega ali pa uporaba odvajal, da se zaužita hrana ne bi mogla prebaviti in vsrkati v telo. Telesna teža bolnice ali bolnika je lahko dolgo časa normalna. Ponavljajoče se pre-najedanje in bruhanje pa lahko povzročita utrujenost, zobno gnilobo, trdovratno vnetje grla, boleč trebuh, napenjanje ter ZDRAVJE različne prebavne in presnovne motnje. Pretirana uporaba odvajal lahko povzroči motnje v delovanju mišic v črevesju, posledica je kronično zaprtje, hkrati pa telesu zaradi bruhanja in odvajanja primanjkuje tekočine, elektrolitov in hranilnih snovi. Prenajedanje najpogosteje povzroča debelost in ljudje, ki zaradi nje trpijo, pogosto čutijo željo po hrani, tudi če niso lačni. Pogosto pojedo velike količine hrane zelo hitro. Svoji težav se navadno sramujejo in zato jedo skrivaj. Motnje hranjenja so ozdravljive. Zdravje pa še ne pomeni biti brez simptomov, temveč tudi ustrezno duševno in družbeno funkcioniranje v družinskem krogu ter v šoli, službi in med prijatelji. Prvi pogoj za uspešno zdravljenje je lastna motivacija. Dokler se oseba sama ne odloči, da želi spremeniti svoje življenje, je nihče ne more prisiliti. Pogosto pa je potrebno psihiatrično in bolnišnično spremljanje bolnika, če so huje prizadete telesne funkcije. 13 PR I NT-CI: VISI Tisk velikih formatov. 100,09 € Plakat vključen v ceno. economy banner iyâteœ 1-babe 227,42 € Plakata vključena v ceno. economy \ banner- ! sjibíem / .'o 1 l_ï»cre en 450,64 € (loocm) 495,71 € (I20cm) Plakat vključen v ceno. ' P PALOUP www.print-division.com 145,16 € Plakat vključen v ceno. Gib scblechtem Empfang kein Chance DIGITAL RADIO glasklarer Sound Screen ül ß 4 Nasi izdelki in storitve ° fotopovečave ° display grafike ° plakati ° city light grafika . * ° zastave ° razstavne in sejemske aplikacije 0 tekstilni printi velikega formata ° jumbo panoji ° nalepke velikega formata ° avto grafike / samolepilne folije ° fasadne grafike - mash 0 cerade / PVC ponjave / platna ° presvetljene grafike 0 laminacija, kaširanje, uokvirjanje, montaža Vse cene vsebujejo 20% DDV. Print Dlvlsion d.o.o., Jezdarska ulica 13, 2000 Maribor, 02/33 04 270, naroclla@print-divlsion.com Motnje hranjenja prizadenejo večinoma dekleta. Demokracija • so/xii • 13. december 2007 61 ŠPORT Zlata žoga za zlatega dečka Novinarji z vsega sveta letos niso imeli težke naloge pri izboru najboljšega nogometaša Evrope, dokaz pa je osvojena lovorika z velikim naskokom pred drugimi nogometaši. Z reprezentanco Brazilije je Kaka postal svetovni prvak. Kristijan Stranščak, foto: Reuters ■ icardo Izecson Santos Leite, znan pod imenom Kaka, si J. Vto nagrado zasluži v vseh pogledih.Sloviti francoski tednik France Football, ki nagrado podeljuje od leta 1956, je izbor letos prvič razširil na ves svet - prvič so bih v konkurenci tudi nogometaši, ki ne igrajo v Evropi, v žiriji pa so bih prvič neevropski novinarji. Ricardo Izecson Santos Leite Rojen je bil 22. aprila 1982 v Bra-zilii, a že kot otrok se je s starši preselil v Sao Paulo. Zgodba tega nogometaša ni tipična zgodba brazilskega fantiča, ki je riž in fižol in ima kakšno družinsko dramo na ramenih. Prav nasprotno. Družina pripada srednjemu malomeščanskem sloju in je zelo verna, kar Kaka tudi sam večkrat pove in pokaže. Njegov oče je inženir, medtem ko je mama učiteljica. Nikoli niso imeli težav sestaviti kosilo in večerjo, prav nasprotno, kot deček si je Kaka 62 lahko privoščil tudi kakšno majč-ko znanih modnih oblikovalcev ter moderno videoigro, medtem ko je bil marsikateri njegov prijatelj večkrat tudi lačen. Kot sam pravi, je imel veliko srečo, daje bil del dobro stoječe družine. Z njim je v ekipi mladih dečkov v klubu iz Sao Paula treniralo ogromno Demokracija ■ revnih fantičev. Ker se je Kaka že takrat zavedal, kakšno srečo ima, je svoje nogometne prijatelje večkrat po treningih peljal domov k svoji mami Simoni Cristini, da jim je pripravila tople sendviče. Njegov dom je bil samo 1.400 metrov stran od igrišča, medtem ko so nekateri fantje mo- rali peš tudi po več kilometrov, da so lahko prišli na treninge, saj si starši niso mogli privoščiti avtomobila oziroma so delali po cele dneve, da so preživljali svoje družine. Čeprav Kakajeva zgodba ni tipično brazilska, pa je vseeno zelo zanimiva. Pri 18. blizu tragedije Kaka je zelo veren in to rad poudari, predvsem zato, ker meni, da mu je Bog leta 2001 izkazal veliko naklonjenost. Oktobra tega leta je Kaka obiskal starše, ki so se preselili v Caldas Novas. K njim je večkrat zelo rad zavil tudi zato, ker so imeli doma bazen. Toda prav slednji bi skoraj končal njegovo zgodbo o uspehu. Nekoč je med spuščanjem po toboganu z glavo udaril v dno bazena in si zlomil vratno vretence. Zdravniki so se bali, da nikoli več ne bo mogel normalno hoditi. Za fanta je bilo to zelo mučno, saj je dan prej še delal to, kar ima najraje, treniral, potem pa je obležal v postelji in se praktično ni mogel niti premikati. Takrat mu ni preostalo drugega kot živeti v upanju, da se mu kosti v vratu zacelijo in da se ne zgodi najhujše. Med dolgim, skoraj enoletnim okrevanjem si je Kaka zapisal deset stvari, ki bi jih rad dosegel v življenju. Na prvem mestu je bila želja, da bi spet igral nogomet, na dnu seznama pa je zapisal, da si hoče nadeti dres brazilske reprezentance in oditi v Italijo oziroma Španijo. Leta 2003 je izpolnil vseh deset stvari. »Mislim, da mi je pomagal Bog. Rešil me je pred najhujšim,« je kasneje dejal evengeljskemu krščanstvu trdno zavezani petindvajsetle-tnik. Še danes pri vsakem zadetku dvigne roke visoko v zrak in se tako na svoj način zahvali Bogu. Sanjska športna kariera začetki njegove športne poti segajo med mlade fante v klubu iz Sao Paula, v katerem je debitiral v prvi ekipi januarja 2001 pri osemnajstih letih. Kot neznan deček se je Kaka verjame, da je dobil drugo priložnost. - .... Nemški voznik formule 1 NICO ROSBERG je podpisal pogodbo z ekipo Williams do leta 2009. Doslej je nastopil na 35 tekmah za VN in bil najviše oktobra letos, ko je bil 4. v Braziliji. Njegov partner v ekipi bo Japonec Kazuki Nakadžima. Plavalec Kopra MATJAŽ MARKiČ je na odprtem prvenstvu Nizozemske v Eindhovnu zmagal na 100 m prsno, z dosežkom 1:01,49 pa < je dosegel tudi normo MOK za nastop na igrah v Pekingu. Osebni rekord je v nedeljo popravil kar za 55 stotink sekunde. Preveč veselo trenerja Ancelottija, navijačev in soigralcev. Vsa leta je pri Milanu, kjer bo še najmanj do leta 2012, pravi pa, da si želi kariero končati prav v Milanu. V vseh teh letih je z Milanom osvojil italijanski super-pokal, italijansko državno prvenstvo, dva evropska superpokala in tudi ligo prvakov ter v isti sezoni bil tudi najboljši strelec tega prvenstva. Seveda ni treba omenjati, da je ljubljenec tudi vseh Brazilcev in da je član brazilske reprezentance, za katero je debitiral januarja 2002. Do danes je za Brazilijo dosegel 15 zadetkov v 47 tekmah. Leta 2002 je postal z njo tudi svetovni prvak, leta 2005 pa je osvojil pokal federacij. Zasluženo najboljši v začetku decembra je Kaka pričakovano dobil letošnjo zlato žogo, nagrado za najboljšega nogometaša leta, ki ga že od leta 1956 pod okriljem francoskega magazina France Football izbirajo evropski novinarji. Letošnji izbor se je razširil tudi na nogometaše, ki igrajo zunaj Evrope, namesto 50 novinarjev pa je najboljšega izbiralo 96 predstavnikov sedme sile. Petindvajsetletni Brazilec je v tem letu blestel v ligi prvakov, v kateri je dosegel deset zadetkov in je z Milanom osvojil naslov evropskega šampiona. Dobil je prepričljivo največ glasov (444). Za njim sta se uvrstila predstavnika mlajšega rodu, 22-letni Portugalec Cristiano Ronaldo (277) in 20-letni Argentinec Lionel Messi (255). Kaka je po Ronaldu (dvakrat), Rivaldu in Ronaldinhu četrti Brazilec s povsem zasluženo zlato žogo. 13 Esad Babačič Atene naj bi bile za slovensko košarkarsko reprezentanco mesto srečnega imena. Tako vsaj pravi večni predsednik Dušan Šešok, ki se je zelo razveselil, da bomo vstopnico za Peking iskali v peklu grških navijačev. Glede na to, da smo Slovenci mojstri kvalifikacij, je takšna reakcija bolj kot ne pričakovana. Brazilija ni več tisto, kar je bila nekoč, nekaj podobnega pa velja tudi za Portoriko, ki ni sposoben velikih presenečenj. Če vemo, da bo Kanada brez najboljšega podajalca nove dobe Steva Nasha, potem nam ostaneta le dve resni oviri do obljubljene dežele - stari prijateljici Hrvaška in Nemčija. Naši južni sosedje se počasi, a zanesljivo vračajo na pota stare slave, kar pa ne pomeni, da bodo lahko opravili z našimi fanti. Glede motiva tu ne bi smelo biti težav, kar velja tudi za tekmo z Grki, ki smo jim ostali dolžni. Imam občutek, da bodo naši laže opravili z gostitelji kot pa z Nemci, proti katerim smo veliki favoriti. Da nam takšna vloga ne leži najbolj, smo se lahko prepričali že nekajkrat. Upam samo, da o odhodu na olimpijske igre ne bo odločala tekma proti Nowitzkemu, ki se ga naši obrambni igralci preveč bojijo. Še dobro, da mu je njegov klubski trener z nenehnim eksperimentiranjem malce otopil ubijalski instinkt za doseganje košev. Dokler imamo Smodiša, se niti najboljši belec tega trenutka ne more popolnoma sprostiti. Večje vprašanje je, kako bo motor nove reprezentance sprejel vrnitev nekaterih zvezdnikov, ki so spustili evropsko prvenstvo. Dejstvo je, da bodo nekateri povratniki zelo dobrodošli. To velja še posebej za branilce, na prvem mestu za Sanija Bečiroviča, ki se bo v Atenah počutil kot doma. Prav praznina na bekovskih položajih nam je v Španiji odnesla tako želeno kolajno. Jaka Lakovič je bil preprosto preobremenjen, zaradi česar so se mu dogajale črne luknje. Goran Dragic ni mogel zapolniti vseh vrzeli, kar je bilo najočitneje v fatalni tekmi proti Grkom. Bolj kot to, kako bomo prišli v Peking, me skrbi, ali se bo zgodovina še enkrat ponovila. Potrditev Aleša Pipana na mesto selektorja reprezentance nam zagotavlja še veliko stresnih tekem. Optimizem Dušana Šešoka lahko pomeni, da bomo prišli na olimpijske igre z istim odnosom do usodnih tekem, kot smo ga imeli zadnjih deset let in več. Osebno bi raje videl, da bi pred Atenami nekatere stvari spremenili, kar velja tudi za način vodenja in psihološko pripravo na turnirski način tekmovanja. Kot smo se že prepričali, težava ni v igralcih, ki so zares kvalitetni. predstavil v najboljši luči na finalnem turnirju Rio-Sao Paulo, ki sodi med najmočnejše turnirje za mlade nogometaše v Braziliji. Dosegel je dva zadetka in tako prvič prispeval glavni del svojemu klubu, da je osvojil turnir. Leta 2001 so ga vključili v člansko ekipo in že prvo leto je odigral sedemindvajset tekem ter dosegel sedem zadetkov. Naslednji dve leti je bil redni član ekipe Sao Paula; zanj je odigral 146 tekem in dosegel 58 zadetkov. Leta 2003 ga je pod svoje okrilje vzel Milan, zanj pa brazilskem klubu plačal 8,5 milijona evrov. Ko so ga na predstavitvi v Italiji videli novinarji, so se tisti, ki ga niso poznali, spraševali, zakaj je Milan toliko plačal za igralca, o katerem je nekaj let prej Arsen Wenger, trener Arsenala, dejal, da je preprosto prešibak za vrhunski evropski nogomet. No, na presenečenje vseh razen Milanovih trenerjev je Ricardu Izecsonu Santosu Le-iteju uspelo že prvo leto. Postal je ljubljenec lastnika Berlusconija, Demokracija ■ 50/xii ■ 13. december 2007 63 BMMmm^S^f /i Najdeni skeleti so stari od i oo do t 50 let ali celo več. Skeleti s Cankarjeve Delavci so pri gradbenih delih na Cankarjevi ulici v Ljubljani našli nepopolne skelete štirih oseb. Kosti so kasneje prepeljali na Inštitut za sodno medicino. Petra Janša, foto: Gregor Pohleven Skeleti so po ugotovitvah Inštituta za sodno medicino stari od 100 do 150 let ah celo več, a prej so morali okostja posušiti, da so sploh lahko določili starost ležanja. Kot je dejal Jože Balažic z inštituta, so skeleti zelo pomanjkljivi, po zadnjih ugotovitvah pa naj bi pripadali najmanj štirim osebam; med najdenimi kostmi je ena sama lobanja, ki naj bi pripadala starejši osebi, odkrili pa so tudi del kosti, ki bi lahko pripadale otroku. Med deli skeletov so bile najdene tudi živalske kosti. Ugotovljena dejstva Najdeno okostje gotovo ne izvira iz obdobja povojnih pobojev, pa čeprav so se takoj pojavila namigovanja, da bi bilo okostje povezano z zapori nekdanje Službe državne varnosti, ki so bili na bližnji Beethovnovi ulici. Ugotovitve analiz inštituta so pokazale, da so oko- stja pomanjkljiva in pripadajo posmrtnim ostankom najmanj štirih oseb, med njimi so našli okostja dveh moških, ženske in otroka. Analiza kostne strukture v kostnih rezancih pa je razkrila, da so kosti stare več kot petdeset let. Ugotovljeno je tudi bilo, da na njih ni znakov nasilja, in čeprav so zelo dobro ohranjene, predvsem zato, ker so ležale v mivki in pod asfaltno prevleko, dosti več podatkov ni mogoče razbrati. Profesor Balažic tudi ugotavlja, da kraj, kjer so okostja odkrili, ni primaren, saj drugih delov telesa niso odkrili, npr. stegnenic in drugih lobanj, in da so bile leta pripeljana oziroma navožena na omenjeni kraj, kot je v svoji izjavi domneval tudi direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman. Nenavadno pa je, da so med posmrtnimi ostanki odkrili svetinjico, kar bi bilo mogoče povezati z dejstvom, da je tu v 18. stoletju stal samostan ljubljanskih klaris, ki je bil v času Avstro-ogrske namenjen za vojaško bolnišnico. tU Smrt iz malomarnosti Mariborski kriminalisti še vedno ugotavljajo okoliščine smrti trimesečnega dojenčka v Mariboru. Po neuradnih podatkih so truplo dojenčka v mariborsko bolnišnico pripeljali prejšnji ponedeljek popoldne, preiskava pa je pokazala, naj bi bil umrl zaradi zastoja srca, ki je bil posledica zadušitve. Za smrt dojenčka naj bi bila odgovorna njegova 49-letna babica, ki naj bi bila v vinjenem stanju legla v posteljo poleg otroka, med spanjem pa naj bi bila ga po nesreči zadušila. Zaradi smrti dojenčka bodo policisti o vsem obvestili center za socialno delo, da ta preveri razmere v družini, saj naj bi 29-letna mati umrlega dojenčka imela še enega, šoloobveznega otroka. Boris Bajec, načelnik direktorjevega urada na Policijski upravi Maribor, je dejal, da za zdaj še zbirajo obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti, vzrok smrti dojenčka pa še ni dokončno znan, saj še čakajo na mnenje patologa. Šele slednje bo pokazalo, ali je šlo dejansko za zadušitev ah morda za naravno smrt, od tega pa bo tudi odvisno, kako bodo kriminalisti ukrepali - s kazensko ovadbo oziroma samo s poročilom na okrožno državno tožilstvo. Bajec je še omenil, da osumljena ženska ni več v policijskem pridržanju. ti: . te K ÜLlLiUL Sfc.ll: K: IL 8L Med spanjem naj bi bila babica zadušila dojenčka. 64 Demokracija ■ 50/xii ■ 13. december 2007 ■■■■■■ Ker vaš avto ni igrača Vsi, ki boste obnavljali obvezno avtomobilsko zavarovanje (AO) ali zavarovanje voznika (AOplus) in ste v zadnjem letu imeli 50-odstotni bonus, ste odslej upravičeni do 55 % bonusa. 100 % ZAVAROVANJE ZA 45 % CENE Odkup bonusa pri prvi škodi Z dodatnim zavarovanjem za odkup bonusa pri prvi škodi kljub povzročeni prometni nesreči v tekočem zavarovalnem letu ne izgubite bonusa. Brez točk! Če se vam zgodi, da naberete najvišje število izrečenih kazenskih točk in vam odvzamejo vozniško dovoljenje, vamz zavarovanjem Brez točk! krijemo stroške ponovnega opravljanja vozniškega izpita. Pravna zaščita vozniškega dovoljenja in 24-urna pomoč na cesti za samo 1 cent Ob sklenitvi AO in AOplus si lahko samo za 1 cent doplačila zagotovite pravno zaščito vozniškega dovoljenja in 24-urno pomoč na cesti. Denar na roko Poškodovanci v prometnih nezgodah svoj škodni primer rešite v enem dnevu! www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20 RUMENO - s: i: > \ jt. j; f £ M J ; « prihod s tremi limuzinami in tremi spremljevalnimi avtomobili je načrtoval kratek postanek za novinarje in fotografe, ki pa se temnopoltemu raperju ni zdel pomemben, saj se je hitro umaknil v prostor VIP. Zabava se je začela bučno, VIP-gostje pa so dobesedno obkolili ameriškega zvezdnika. Potem pa se je zgodilo to, kar so vsi želeli. Medtem ko so G-Unit razgrevali množico, Raperje obiskal Slovenijo. je 50 Cent preplezal varnostno ograjo, prijel za mikrofon in za-Prvo soboto v decembru so se pred loka- repal svojo prvo uspešnico In Da lom Rollbar v ljubljanskem nakupovalnem Club. Po slabe pol ure je zvezdnik središču BTC trli medijski predstavniki in zapustil dvorano in se odpravil oboževalci raperja 50 Cent. Druščina G- proti Zagrebu, kjer je imel kon-Unit in temnopolti raper so se tja pripeljali cert, G-Unit pa so še nekaj časa nekaj čez polnoč. Pričakovani zvezdniški nadaljevali s svojim šovom. Prestižna Nuša Popevkarica Nuša Derenda je pred časom za posebno priložnost posnela skladbo z naslovom Prestiž. Nuša se v novi skladbi odlično počuti, čeprav je drugačna od njenih drugih skladb. Glasbo in aranžma je prispeval Nušin pro-ducent Raay, besedilo pa je tokrat napisala članica zasedbe Turbo Angels Marjetka Jurkovnik sku- Zaplavala je v nekoliko drugačne glasbene vode. paj s Tejo Vindiš. S pesmijo Prestiž si je zaželela enkraten izlet v bolj moderno glasbo in povsem drugačno koreografijo, za katero je odgovoren Igor Jelen, ki kot koreograf aktivno sodeluje z Nušo. Nekdanja evrovizijska predstavnica z mlado avtorsko ekipo pripravlja novo zgoščenko, ki naj bi izšla na valentinovo. Samska Lindsay Lindsay Lohan, ki se že nekaj časa trudi, da bi se rešila odvisnosti od nevarnih drog, se je po slabih dveh mesecih ljubezenskega razmerja in celo zaroki razšla s svojim najnovejšim fantom, deskarjem na snegu Rileyjem Gilesom. Parček se je spoznal poleti v Utahu, natančneje v centru za odvajanje od odvisnoti Cirque Lodge, kjer sta se oba poskušala otresti nevarne razvade. Tokrat naj bi bila Lindsay dobila košarico od 25-letnega športnika, ki je tako razdrl tudi zaroko. Lindsay in Riley naj bi se bila razšla kmalu po zahvalnem dnevu, zvezdnica pa naj bi se zdaj posvetila svojemu življenju in karieri. Medtem pa nekateri drugi mediji poročajo, naj bi bila Lindsay zapustila Rileyja, in sicer zato, ker ni prepričal njene družine in prijateljev, prav tako pa naj bi preveč žural celo za Lindsayjin okus. Vrnitev Spice Girls V tem času v medijih glasno odmeva vrnitev skupine Spice Girls. Preden so dekleta znova stopila na oder, je nogometni zvezdnik David Beckham vsaki izmed članic podaril zlato zapestnico. Njegova Posh Spice se je pošalila: »David misli, da je poročen kar z vsemi petimi.« Kljub spominčku za srečo pa na članice že letijo nekatere kritike. Nekateri kritiki tako pravijo, da na svojem koncertu v kanadskem Vancouvru, kjer so imele prvi koncert na svoji novi turneji, niso pele v živo, temveč so le odpirale usta. Dekleta so te navedbe ostro zanikale in zatrjujejo, da zanesljivo pojejo v živo. Skupina je imela uvodni koncert pred razprodano dvorano s šestnajst tisoč obiskovalci. »Vsa dekleta so pela v živo. Med pesmimi imajo samo posnet opomnik, kar je običajno, da se uskladijo, sicer pa so bili vsi njihovi vokali v živo,« so sporočili iz njihovega štaba. Ali res pojejo v živo? 66 Samska! Demokracija • 50/xn ■ 13. december 2007 Razmišljate o dodatni pokojnini? ALi kako hitro privarčevati za sanjsko potovanje? V vsakem primeru je tu rentno varčevanje Nove KBM - za mirno in brezskrbno prihodnost vas in vaših najdražjih. prvega pologa vam do 31. decembra PODARIMO 25 EUR! » Denar plemenitiva samo še v "štumfu" Nove KBM!« (Q BREZPLAČNA ŠTEVILKA 080 17 50 www.nkbm.si ^.Nova KBM TV-KULOAR Ko slon razbija porcelan Magični gledalec No, zdaj sem pa tudi jaz »not padu«. Pa ne zaradi oddaje na Pop TV, ki naj bi bila nekakšna konkurenca NLP. Prav glede slednje se govori, naj bi jo v kratkem ukinili ali pa naj bi vanjo zvabili kakšen nov obraz. Pravzaprav mi je vseeno, saj me oddaje, ki se v vsakdanji govorici imenujejo »razvedrilne«, čedalje manj privlačijo. Morda tudi zato, ker jim »resnejše« oddaje delajo nelojalno konkurenco ali pa so nekakšen hibrid med »rumenimi« in resnimi vsebinami. Takšnih oddaj je že na Pop TV preveč. Sam večkrat »tečnarim« tudi zaradi glasbenih vsebin, saj se dostikrat vidi in sliši, da nacionalka očitno nima posebnega glasbenega uredništva, zato glasbene vsebine največkrat določajo zunanji sodelavci (OK, pustimo dobrodelne koncerte, ti so posebna zgodba). Tudi na tekmovalnih festivalih ni nič bolje. Ljudstvo piše glasbo, ljudstvo jo tudi izbira. Kadija tuži, kadija sudi! Seveda vem, da je povprečen gledalec sit raznih strokovnih komisij, saj jih hitro poveže s kakšno »kuhinjo«. Kje so časi, ko je RTV Ljubljana uporabila tako rekoč vse studijske zmogljivosti, da so lahko nastali kvalitetni posnetki popularne glasbe? Na primer Pop delavnica, kjer je tedaj še mlada Alenka Godec s skladbo »Tvoja« naredila neverjeten preboj. No, vsaj Miklavžev koncert je malo dvignil sicer nič kaj spodbudno glasbeno povprečje. In če sem na začetku omenil, da raje gledam resnejše oddaje, bi med njimi omenil Vroči stol prejšnji ponedeljek, ko seje (znova) govorilo o medijih. Priznam, da sem po eni strani tudi ljubitelj senzacij. Zanje je poskrbel nihče drug kot odgovorni urednik Dela Janez Markeš, ki se je za moje pojme s svojo zadirčnostjo popolnoma osmešil pred javnostjo. Včasih sem imel občutek, da bo kar skočil s stola in usekal Voduška na g... Vsekakor nespodobno za intelektualca in urednika, ki poleg tega nosi še doktorski naziv. O vodite- _vroči ■ v- sil Oven 21.3.-20.4. Dvojčka 22.5-21.6 Rak 22.6.-21.7 lju oddaje Vladimirju Vodušku si sicer tudi mislim svoje, vendar je bil v nasprotju z Mar-kešem vsaj kulturen. Še Gregor Repovž, ki ga sicer ne prenašam dobro, je bil kljub skakanju v besedo dokaj znosen. Ker so v nekaterih trenutkih gostje oddaje govorili drug čez drugega, sem imel občutek, da so se Slakova Trenja preselila na nacionalko, le da je Vodušek v primerjavi s Slakom hladnokrven. Res pa je, da je razburjenemu J. M. namignil, da ga bo vrgel iz studia, če se bo še naprej tako obnašal. Voduška je vmes izdal mariborski naglas, s čimer je pokazal, da je bil tudi on nekoliko živčen. Še najboljša sta bila urednik Financ Peter Franki in v. d. urednika Maga Silvester Šurla. Peter Jančič pa bi lahko pazil na svoje besede, saj si ga je zaradi njegove neprevidnosti dva dni pozneje pošteno privoščil moj časopisni »zoprnik« Vlado Miheljak. A nihče ni popoln. Da je bila Markeševa polomija še večja, je prišel v studio precej neokusno oblečen, kar je še dodatno utrdilo vtis, da je bil kot slon v trgovini s porcelanom. Skratka, njegov stol v studiu je bil kar pošteno vroč. Res pa je tudi, da bo morala nacionalka razmisliti, ali se splača z raznimi tabloidnimi oddajami izzivati podobne bizarne situacije, kot se je zgodila v ponedeljek zvečer. E HOROSKOP Konec leta se približuje z vrtoglavo hitrostjo in vse delo, ki ga opravljate, se vam zdi neznansko težko. Nič, treba bo potrpeti in prenesti vse napore, ki vam jih prinaša življenje. Nikakor pa ne kaže obupavati. Želeli si boste, da bi preživeli čim več časa na lepšem in boljšem. Kmalu se vam bodo želje uresničile, vsaj začasno. Pograbila vas bo nakupovalna mrzlica. Morali boste počakati na boljše čase, saj vam nekoliko zmanjkuje denarja. Sorodniki vam bodo s svojim načinom obnašanja povzročili nemajhne skrbi. S svojim nenapovedanim obiskom vas bodo tako vznemirili, da ne boste vedeli, kam sami s sabo. Vse se vam bo zdelo težko in zoprno, a nič se vam ne bo ponesrečilo. Tisti, ki se morate zdraviti, boste imeli veliko manj časa kot drugi. Bodite prepričani, da bo vse v redu in tako tudi bo. Opravki bodo kar deževali, nikakor se ne pustite prepričati, da nimate prav, saj ste stoodstotno na pravi poti. Živčni boste, ker vam nekatere stvari ne bodo šle prav. Nikakor se ne dajte, vse bo še v redu. Bodite pa pripravljeni na vse mogoče. Delo, ki ga opravljate, je vse prej kot lahko in zdelo se vam bo, da se nikakor ne morete odpočiti, kot je treba. Teden bo minil kakor blisk in zdelo se vam bo, da niste pravzaprav nič naredili. Veliko veselja se vam obeta konec tedna, ko se bodo na vratih pojavili nepričakovani obiski. Veselje bo tako veliko, da boste skoraj pozabili na obveznost. Naveličani ljudi in dela se boste sredi tedna odpravili domov kar sredi delovnega dne. Pri tem vsaj pazite, da vas ne vidi ali opazi šef, sicer si boste prislužili nemalo težav. Veliko živcev bo prihranjenih, če boste poiskali nadomeščanje. Po dolgem času se boste spet pogovorili s svojimi starimi prijatelji. To vam bo vlilo veliko življenjske energije in vsega najlepšega. Pogum, ki vas preveva, je neverjeten in vsi okoli vas se mu čudijo in se mu bodo še naprej čudili. Še vedno boste imeli ogromno dela in skrbi in pri tem še opazili ne boste, kako dobro vam pravzaprav gre. Vse vam bo tako ali drugače uspelo spraviti skozi. Čaka vas pomirjujoč konec tedna in veliko srečanj s prijatelji. Devica 22.8.-21.9. Tehtnica 22.9.-22.10. Škorpijon 23.10.-21.11. Strelec 22.11.-20.12 Stare rane se bodoodprle, če boste preveč praskali okoli njih. Najbolje bo, če se ne sekirate preveč in se posvetite raje vsem drobnim, vsakdanjim stvarem. Predvsem bodite veseli vsakega dneva posebej. Sosed vas bo prijetno presenetil. Kozorog 21.12-19.1. Vodnar 20.1.-18.2 Razmišljanja, ki se vam bodo porajala te dni, se vam bodo zdela prav nepomembna v primerjavi z vsem, kar imate postoriti. Vse prijetne stvari boste morali odložiti na naslednji mesec, ko se bo vse nekako postavilo na glavo - v pozitivno. Bližajoči se prazniki vas bodo spravljali ob pamet, saj se boste spraševali, kaj ste v tem letu sploh naredili. Nikar se ne sekirajte - že tako je vsega preveč, "'b' Poskrbite raje, da bo ta teden čim bolj 19.2.-20.3 sproščen za vaše domače. gpP manjšino 68 Demokracija • so/xii • 13. december 2007 KRIŽANKA ENOTNI V ZMAGI OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE od prvih večstrankarskih volitev do mednarodnega priznanja SESTAVIL: MIRAN ERCEG Rojstni list slovenske države ENOTNI v ZMAGI (april 1990-maj 1992) . • predstavitev zgodovinskih dejstev • kronološko urejena fotokronika t objava faksimilov najpomembnejših državotvornih dokumentov • izbor iz takratnega časopisnega in revijalnega tiska (članki, karikature) Cena: 12.800 SIT (53,41 €) Za člane kluba Samorog: 9.984 SIT (41,66 €) Možnost nakupa na tri obroke DEL NOGE MED KOLENOM IN GLEŽNJEM ORAČ (ZASTARELO) VESOLJSKO VOZILO TESLA Informacije in naročila: knjižni klub Samorog, telefon: 01/ 433 43 06, naslov: Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, e-pošta: knjizni.klub@samorog.com ČRKA RUSKE AZBUKE SMUČARKA H0SP0VA PREGIB AMERIŠKI REŽISER PECKINPAH UŽITNA MORSKA ŠKOLJKA GRŠKO MESTO V TESALIJI NAJBOLJŠA VRSTA SADR0VCA LIKER IZ VISENJ PREDMESTJE L0SANGELESA ORODJE ZA REKA V TURČIJI (IZČRKAV0) LJUDSTVO ZNAK ZA OLGA KACJAN SESTAVINA PREDIVA GESLO GOVORNIK, PRIDIGAR IZPLAK0-VALNIK L0ŠCIL0 GL. MESTO ITALIJE DEL CESA HITRO HLAPLJIVA TEKOČINA SARAJEVO ZADELO TISKANO DELO, PRIPRAVA ZA NOŠENJE STRANSKI ZG0RNII DEL TRUPA SLOVENSKI LUTKAR OBREŽJE ČRNOGORSKI VLADAR LITERARNI KRITIK (CESARE) ZEMLJIŠČE Z RASTLINAMI LINDA EVANS VETER KRILO PRI ŠKOTIH KOZ SMUČARSKI KOSTUM, VOGELNIKOVA ZELENKAST OKSID POTOMEC BEOTIJEC POVPREČJE KRIŽANKE: 4,71 ČRKE SL. SLIKAR GIUSEPPE BALDRIGHI PORTUGALSKO MESTO TINE OREL SLOVENSKI USTVARJALNA SPOSOBNOST ZLITINA BAKRA IN KOSITRA VIOLINIST ANTON SOVE Rešitev prejšnje križanke GORIVO, OPILEK, REDOL, NRAVI, JA, IKO, ATONON, OSP, KRT, LIČANI, SLOVANI, OVE, JK, TARIM, SRKA, RAS, AVATI, KOV, TI, LOŽAN, ATI, RAPA, INES, ŽREC, ILIR, NIN, ANNABA, TE, AJKA, RAJ, ODEJA, AAR, ARE, KAREL Nagrajenca 48 številke 1. nagrada: STANKO MAVEC C. na Plužne 9, 5282 Cerkno 2.nagrada: ANDREJ URANKAR Prevoje 74,1225 Lukovica KES 1. nagrada: knj iga Enotni v zmagi ".:WH55fi:;v........ S ' ' ...... 2. nagrada: knjiga Enotni v zmagi ..... • .. ..... .... - .... 3. nagrada: knjiga Enotni v zmagi Dobitnikoma čestitamo in ju hkrati prosimo, da nam pošljejta svojo davčno številko. 1 Nagradno križanko izrežite Demokracija, p.p. -/.ti; , 1 m najpozneje do 20. 12. 2007 1001 Ljubljana, 1 1 pošljite na naš naslov: 1 s pripisom "Nagradna;križanka".1 Demokracija ■ 50/xii ■ 13. december 2007 69 KRONIKA ČASA VČERAJ, DANES, JUTRI... > 10.12.1948 je generalna skupščina OZN sprejela deklaracijo o človekovih pravicah. >10.12.1884 se je v Opatjem selu pri Gorici rodil slovenski politik Drago Marušič. Bil je prvi predsednik Rdečega križa Slovenije in predsednik jugoslovanskega RK. > 10.12.1903 seje v Idriji rodil kipar, risar in ilustrator Nikolaj Pirnat. > 10.12.1987 je Slovensko sociološko društvo organiziralo javno razpravo o alternativnih programih ustavnega razvoja Slovenije. >11.12.1756 seje v Radovljici rodil slovenski pisatelj in dramatik Anton Tomaž Linhart. >11.12.1803 seje rodil francoski skladatelj Hector Berlioz, oče modernega orkestra. > 11.12.1872 je 52 prijavljencev v Ljubljani ustanovilo Društvo slovenskih pisateljev. > 11.12.1873 seje na Bledu rodil matematik, prvi rektor ljubljanske univerze Josip Plemelj. > 11.12.1990 je bila v Poročevalcu SR Slovenije objavljena glasovnica za glasovanje na plebiscitu o samostojnosti Slovenije. > 12.12.1929 seje rodil angleški dramatik John Osborne. Rekel je: »Nikoli ne verjemi ogledalom ali časopisom.« > 12.12.1970 so v Ljubljani študenti organizirali protestno zborovanje zaradi zahtev Italije po nekdanji coni B STO. Udeležilo se gaje 8.000 ljudi. > 13.12.1466 je umrl veliki italijanski kipar Donato di Niccolo di Betto Bardi - Donatello. > 13.12.1981 je poljski voditelj general Ja-ruzelski razglasil izredno stanje in dal aretirati vse voditelje sindikata Solidarnost. > 14.12.1914 seje rodil slovenski humorist, igralec in pisatelj Frane Milčinski - Ježek. > 14.12.1945 je generalna skupščina OZN določila New York za svoje središče. > 15.12.1465 je ljubljanski škof Lamberg posvetil oltar v Marijini cerkvi na Blejskem otoku. > 15.12.1613 se je rodil francoski pisatelj La Rochefoucauld. Rekel je: »Nič ne delimo tako velikodušno kot nasvete.« > 15.12.1832 se je rodil francoski inženir Alexandre Gustave Eiffel. > 15.12.1846 so izšle poezije dr. Franceta Prešerna. > 16.12.1773 se je zgodila »bostonska čajanka«. Ameriški rodoljubi so v Bostonu zmetali v morje čaj, ki je bil natovorjen na treh britanskih ladjah. > 16.12.1941 je formalnopravno madžarski okupator priključil Prekmurje Madžarski, čeprav so civilnopravno priključitev uvedli že 15. avgusta. > 16.12.1955 so sprejeli sklep o oborožitvi Natovih enot z jedrskim orožjem. 70 POGLED NAZAJ (OD 10.12. DO 17.12.) Frank Sinatra Ameriški pevec zabavne glasbe in filmski igralec Frank Sinatra se je rodil 12. decembra 1915. Zaradi domnevnih zvez z mafijo je bil nekoliko sporna osebnost. • Imel je precej slabih izkušenj z ženskami. Nekoč je o tem rekel: »Ženske so slabše kot cestni razbojniki. Ti hočejo od človeka samo denar, ženske pa tudi življenje.« • V svojih najboljših letih je doživljal na odru tako ognjevito odobravanje, daje včasih prišel z odra komaj še živ in zdrav. Odkril je rešitev za takšne primere. Ko je bil naval oboževalcev najhujši, je Sinatra dal orkestru znamenje, da zaigra državno himno. Ko so ljudje stali mirno, je izginil z odra in iz dvorane. • Igralec Humprey Bogart je o Sinatri menil: »Predstavlja si raj kot kraj, kjer je veliko žensk in nobenega novinarja. Sam tega ne ve, ampak zanj bi bilo bolje, če bi bilo prav nasprotno.« • Ko se je Sinatra poročil z Mio Farow, je njegova nekdanja žena Ava Gardner rekla: »Zmeraj sem vedela, da bo Frank nazadnje zlezel v posteljo k majhnemu fantku.« Demokracija in samostojnost Na tiskovni konferenci, na kateri se je 13. decembra 1989 predstavila nova koalicija Demos, je njen predsednik Jože Pučnik dejal, da želijo uveljaviti dve temeljni zahtevi slovenskega naroda: »Civilno družbo, pravno državo in pluralistično demokracijo ter nacionalno in državno suverenost Slovenije.« Zahtevali so tudi enakopraven dostop do medijskega prostora in se odzvali na gospodarski bojkot Slovenije, ki ga je uvedla Srbija. Demokracija ■ 50/xii ■ 13. december 2007 Jože Pučnik: »Ko smo se novembra 1989 cel mesec pogajali o sestavi Demosa, sta bila predvsem dva problema, na katera smo se opirali. To je bila prvič osamosvojitev Slovenije, suverenost Slovenije in druga točka, odprava enopartijskega sistema in uvedba večstrankarskega parlamentarnega sistema. Ob prvi zahtevi, torej o uveljavitvi suverene slovenske države v Demosu, pravzaprav nikoli ni bilo večjih dvomov. Bile so razlike pri oceni taktičnih potez, pri časovnem sosledju, pri tempu, ampak tu je bil Demos enoten. Kar pa zadeva seveda uveljavitev parlamentarne države, vključno z njenimi učinki na gospodarstvo, na sodstvo, na upravo, tukaj pa so se seveda Demosove stranke močno razlikovale in tukaj so se tudi začeli spori znotraj Demosa,« je kasneje ocenjeval Pučnik. Pogoji za priznanje Nemški zunanji minister Genscher je 16. decembra 1991 na srečanju zunanjih ministrov v Bruslju predstavil usklajen nemško-francoski predlog glede jugoslovanske krize. Državam, ki so si želele priznanja, so članice Evropske skupnosti v izjavi zunanjih ministrov naložile vrsto zahtev. V Deklaraciji o Jugoslaviji so zunanji ministri od kandidatk za priznanje zahtevali upoštevanje mednarodnih konvencij o varstvu človekovih pravic, pravic narodnih in etničnih manjšin ter dokumentov Konference o evropski varnosti in sodelovanju. Zahtevali so, da vse te zaščite in obveznosti vnesejo v svojo ustavno ureditev in zakonodajo, da vse medsebojne spore in zadeve, povezane z nasledstvom nekdanje države, rešujejo sporazumno z drugimi vpletenimi stranmi in da se obvežejo, da bodo še naprej sodelovale na konferenci o Jugoslaviji. Odločitev o tem, ali država izpolnjuje zastavljene pogoje in je s tem upravičena do priznanja, naj bi sprejela Badinterjeva komisija. ODZIVI IN MNENJA 93. s m G « RENC Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. št.47/3 Poziv k razumu in soglasju (1) Odgovorni urednik Demokracije je 22. novembra v uvodniku zapisal: »Poslanci vladne koalicije in narodnosti so enotno podprli premierja Janšo pred predsedovanjem EU. V opoziciji njegovega poziva niso razumeli. Zdi se, da jim je sovraštvo zameglilo razum.« Teden dni kasneje je bil na koncu uvodnika citiran Vlado Miheljak, kar zastrašujoče potrjuje sovraštvo, podobno kot je leta 1945 pisal Tone Seliškar o trganju korenin sovražnikov ljudstva. Strah Dnevnikovega kolumnista je vsekakor odveč, saj največja opozicijska stranka že dolgo časa govori eno, dela pa drugo. Še več, stranko močno obremenjuje sum, da je s podpisniki novinarske peticije oblikovala fronto proti vladi. Ni jim bilo dovolj napadov doma, poslužili so se najbolj zavrženih dejanj: zavajajočega in lažnega obrekovanja v tujini. Že mnogo pred zmago oktobra 2004 je Janez Janša napovedoval težave vladanja. Vedel je, da je velik del družbene strukture od uradnikov in novinarjev do sodnikov in lastnikov kapitala še vedno pod vplivom starih sil. Volivci so vseeno glasovali za spremembe, kar vlada tudi izvaja. In prav v tem je glavni razlog za napad s široke fronte, od peticij šolnikov in novinarjev do go-spodarsko-političnih manipulacij kapitala. Dogajanje okrog celjske naveze nehote spominja na celjske grofe, ko so ti širili vpliv in povečevali bogastvo, na koncu pa žalostno propadli. Ko je bil celjski župan ustoličen, je predlagal, da se slovenski parlament preseli v Celje. Kot dolgoletni župan tretjega največjega mesta je prevzel tudi stranko, ki je tesno povezana s protekcionističnim kmetijskim in cestnim lobijem. Sedaj, pred novimi volitvami, očitno gradijo nove mostove. Slovenska zgodovina je res poučna. Med drugo svetovno vojno je bila OF fasada za revolucionarni prevzem oblasti. Danes poskušajo politiki preteklosti iz ozadja znova vzpostaviti koalicijo žlahtnih konservativcev in socialno-liberalnih nosilcev kapitala (Forum 21). Lepa fasada za tujino. A mislim, da gre le za prehodno obdobje, ko nosilci kapitala politike še ne obvladajo v celoti. Za koalicijo leta 2012 pa že grozi, da bo glavno besedo imel kapital. Na koncu bi vseeno izpostavil upanje za Slovenijo, da sedanja koalicija, ki je v svojem jedru daleč od vpliva velikega kapitala, nadaljuje evropsko pot. Posredno to potrjuje tudi novi predsednik države. Pozdravil je ustanovitev novega društva novinarjev in publicistov, ki ima drugačen pogled na probleme, o katerih govori zavajajoča novinarska peticija. Ernest Pušnik, Hrušica RADI O J . I C E F na 88,9 in 95,9 MHz št. 48/30 Spremembe pri zaposlovanju (1) V članku »Spremembe pri zaposlovanju« z dne 29. 11. 2007 je zapisana popolnoma napačna trditev, da »zaposlitvene agencije pobirajo svoj odstotek in se v opisanem tristranskem razmerju postavijo med delavca in tistega, pri katerem ta opravlja delo. Zaposlitvena agencija je namreč gospodarska družba in je strošek v tristranskem razmerju. Te stroške v praksi nosi delavec«. Stroškov storitev iskanja bodočih zaposlenih, ki jih opravljajo agencije članice Združenja agencij za zaposlovanje, niti v praksi niti v teoriji nikoli ne plačajo delavci, ampak jih v celoti plača stranka, torej podjetje, ki išče zaposlene, in ne delavci, ki so napoteni na delo. Pri tem je ključno, da so agencije za zaposlovanje močan vezni člen med potrebami po delu in ponudbo dela, saj so hitro odzivne in imajo strokovno znanje za kakovostne rešitve, ki so v interesu delavcev in delodajalcev. Agencije za zaposlovanje vsak dan opravijo obsežno strokovno delo na področju kadrovanja, dogovarjanja o pogojih dela, aktivnega upravljanja s podatkovnimi bazami kandidatov za zaposlitve, pogovorov z zaposlenimi, obračunov plač in zastopanja zaposlenih pri strankah, v podjetjih torej, kamor jih napotimo. V Združenju agencij za zaposlovanje smo prepričani, da bo pomen gospodarskih družb, ki dolgoročno pripomorejo h konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, v prihodnje še ve- čji, in se zavedamo odgovornosti, ki jih to prinaša. Prepričani smo, da naše delo ni dodatni strošek. Opravimo del dela, ki bi ga sicer moral za vsako zaposlitev opraviti naš uporabnik, in vse skupaj nadgradimo s storitvami, ki so jih deležni kandidati, in s storitvami, ki bogatijo procese na trgu dela. Alojz Šket, predsednik Združenja agencij za zaposlovanje GIZ Demokracija ■ so/xn ■ 13. december 2007 št. 49/71 0 Delu in medijih nekoč in danes (2) Kot bralec imam pravico povedati svoje mnenje. Tokrat bi odgovoril nekdanjemu uredniku Maga, sedaj odgovornemu uredniku Dela J. Markešu. Tolikšnega razočaranja, kot sem ga doživel nad J. Markešem, nisem doživel niti nad Ropovim cinizmom, njegovo hudobijo in njegovimi lažmi, ki so zares neverjetni. Sedaj ga prekaša Mar-keš, ki s svojimi napadi na vlado, v katerih je skoncentriral laži in gnev, morda prav zaradi osebnih ambicij, ki jih ni mogel uresničiti, ampak se je zaradi pritiska kapitalistom raje vdal! Vendar ni moj namen kritizirati Ropa ali katerega koli drugega, pač pa odgovoriti Markešu na njegova žaljiva pisanja v Delu 23. 11. 2007, Demokraciji štev. 49, 6. 12. 2007 ali na besede v oddaji Vroči stol na TV i. Tisto, kar omenjate, g. Markeš, da vas je Demokracija počastila z objavo sedmih očitkov, je prav, da so objavili, ker so izjave resnične in ► 71 Demokracija Demokracija ODZIVI IN MNENJA ni potreben komentar. Pismo, ki ste ga napisali predsedniku DZ g. Cukjatiju, je nezaslišana laž. Niti z besedo niste omenili, kaj šele obsodili peticije 571 novinarjev, ki je bila poslana na okoli 300 naslovov po Evropi in svetu. Da so z njo oblatili Slovenijo in Slovence, ne more zanikati nihče. Sam sem to doživel in občutil prav v tujini, ki se ji sedaj reče tudi naša Evropa. Blatenje in povzročanje sovraštva med Slovenci in s tem tudi v Evropi je za moje pojme kaznivo dejanje in vredno obsodbe. Nastop na TV 1 je pokazal pravi obraz sedanjega odgovornega urednika Dela, ki je trmasto hotel uveljaviti svoj prav, pokazalo pa se je nasprotno. V državnem zboru premier niti z besedo ni kritiziral novinarjev, ampak le malomarnost tistih 571, ki so s peticijo škodovali Sloveniji in Slovencem. Nihče vam ni ukazoval, nihče iz vladnih krogov ni pritiskal na novinarje, to so same laži, nihče ni pritiskal na vaše novinarje v Delu, so pa vam in vašim kolegom novinarjem ukazovali vaši lastniki, celo član SD (čeprav je navidezno iz te stranke izstopil), ki prek svojih poslušnih nadzornih svetov poskušajo rušiti vlado, kar pa niti vam niti njim ne bo uspelo! Taka dejanja me zelo spominjajo na mlada leta, ker so take prijeme imeli italijanski fašisti. Prav verjetno je, da se bomo odpovedali časopisu Delo in brali kaj drugega. Če vas obvladuje neki pravnik s pomočjo razvajene nadzornice, vam ni treba zlivati gnojnice na vlado in posebej na predsednika vlade, raje bodite kritični in poglejte v svoje vrste ter priznajte storjene napake, za katere upam, da bodo vendarle škodovale le vam in vašim nostalgičnim fALPSKtVAL Radio Alpski val www.alpskival.net 105 38 11 886 <053811 674 72 L O /.lIV- * Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tat 02//29 02 20, /20 73 24, k: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: rodio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.rodioi-sg.si RAD^DMEV 97.2, 99.5, 103.7, 106,2 mhz ukv, stereo, rds novinarjem, ki delajo razdor med Slovenci. Tega jim ne bomo odpustih, čeprav ni niti trohice maščevalnosti v naših srcih! Silvan Štokelj, Ljubljana Uredniku Dela Ne bom dolgovezila, povedala pa vam bom, gospod Janez Markeš, to, kar Vam gre. Velikokrat sem Vam na Mag pošiljala v objavo pisma, pa jih niste nikoli objavili - toliko o pluralnosti medijev. Ne morem pa verjeti, da ste lahko toliko let skrivali svoj pravi obraz pod znamko Maga in ste z izobrazbo, kakršno imate, prišli do tajkunov - denar res naredi vse! Izdali ste slovenski narod oziroma tiste, ki pošteno delajo in mislijo. Upam, g. Markeš, da Vam nihče več ne verjame, niti osnovnošolček ne, kaj šele nekdo, ki spremlja dogajanje v Sloveniji. Odkrili ste svoj obraz, tako imenovano poštenje in resnico, zato vam svetujem, da se nehate upirati, ker vam ne verjamemo več. Kar naprej vedrite na Delu, moje roke pa so prepoštene, da bi prijela v roke tak časnik, kaj šele da bi ga brala. Ana Osterman, Kranj Lukšič pri psihiatru? Vedno bolj všeč mi je ta tov. Lukšič. Evidentno je, da se mu je zareklo, ker so njegove zapisane besede mnogo hitrejše kot njegovo trezno razmišljanje. Namesto da bi po zapisani bedariji modro obmolknil, kolikor že ne zmore korektnega opravičila, smo priče njegovemu maloumnemu sprenevedanju, ki ne pozna meja. Kako značilno za zakrknjenega komunista, ki poln sam sebe, kot da bi trpel za kroničnim za- DeMOKRACIJA • 50/XII • 13. december 2007 prtjem, na lastnem blatu gradi zagovor. Njegovo pošiljanje k tov. Ziherlu z razlago, da tov. Ziherl že ve, da »v opoziciji ni konec sveta«, žali zdravo pamet, kar najbolje razkriva dikcija prvotnega Lu-kšičevega zapisa, navajam: »Sicer pa jim svetujem, da se obrnejo na enega od podpredsednikov LDS, ki je bolj pristojen za naravo njihovih problemov. Sam sem namreč le politolog.« Seveda se zagovoru tov. Lukšiča ob tovrstni zlonamerni dikciji že krave režijo. On je kot akademsko izobraženi podpredsednik SD samo ubogi politolog in nikakor politik, ki bi znal sam utemeljiti, da »v opoziciji ni konec sveta«. Morebiti bi pa moral prav zaradi tega politikant-sko ubogi politolog tov. Lukšič prvi poiskati pomoč pri enem od podpredsednikov LDS, ki je domnevno bolj pristojen za naravo njegovega problema. Bog ve, ali mu je še mogoče pomagati!? Kakor koli, podpredsednik SD in akademski doktor politologije Igor Lukšič že ve, kje je mogoče urgentno prek vrste poiskati pomoč v duševni stiski - pri podpredsedniku LDS dr. Slavku Ziherlu, baje svetovno znanem psihiatričnem specialistu za ne-potentneže. Glede na to, kako je prokomunistični politolog tov. Lukšič odkritosrčno priporočil širšemu občestvu obisk pri psihiatru tov. Ziherlu, je evidentno, da je slednji tov. Lukšiču uspešno pomagal pri dosedanji naravi njegovega problema. Znano je, da strokovnjak za nepotentneže tov. Ziherl že dlje časa, khm, strokovno in politično sodeluje z vidno ostarelo tovari-ško Liberalno akademijo; videti je, da je kot zadnji podpredsednik udbovsko pogojene LDS prine- sel tudi nekaj duševnega miru v čedalje bolj nepotentne ostanke razpadle LDS. Še pomnite, sprijeni tovariši, šarlatansko diagnozo, s katero je tov. Ziherl (v javni polemiki o razpisanem referendumu o zakonu o RTV SLO) označil sedanjo oblast? Še pomnite, sprevrženi tovariši, njegovo psihopatsko šarlatansko diagnozo, s katero je označil prebegle poslance LDS, ki jih je prokomunistični tov. Franco Juri narisal kot poskakujoče politične podgane? Prokomunistični Lukšič, ki je še pred mesecem prozorno zlorabljal bruce za politikantsko udbovsko vohljanje, je to pot del nacije napotil v obdelavo k proudbovski psihiatriji, to je k tisti državni psihiatriji, ki so jo sprijeni komunisti in njihovi maloumno vdani vazali od nekdaj s pridom zlorabljali za obračun z neljubimi državljani, upoštevajoč dejstvo, da ta proudbovska državna psihiatrija uradno ne beleži niti ene strokovne napake vse od leta 1945 do danes, čeprav je vsaki kritični osebi jasno, da imamo opraviti z nevarnim šarlatanstvom pro-komunističnih političnih psihopatov, oprostite, psihiatrov, ki so državno psihiatrijo vedno zlorabljali v politične namene. In za poznavanje tovrstnih represivnih mehanizmov za odstranjevanje komunističnim proudbovcem neljubih državljanov ni treba biti doktor politologije. Tovrstno dejstvo in dikcija Lukšičevega prvotnega zapisa postavlja njegovo zlonamerno napotilo v povsem drugo luč (kot jo želi tov. Lukšič predstaviti sedaj), ki ga razkriva v primarnih nagonih po politični diskvalifikaciji oziroma eliminaciji proko-munističnim silam neljubih drža- ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM Konkurenčnost medijev? Marija Vodišek V Sloveniji je - vsaj pri dnevnikih - edina konkurenčnost v intenzivnosti napadanja sedanje vlade in koalicije. Pravzaprav je to kar o. k., saj je najboljši dokaz in dobesedno »črno na belem«, da gre za orkestrirano delovanje. Prav vseeno je, kateri dnevni časopis be-reš, saj vsi skrajno karikirano opisujejo delo vlade in kar tekmujejo med seboj, kdo bo bolj lagal. Nekaj redkih izjem je med tedniki in brezplačnimi mediji, pa še te bi najraje uničili. To je tudi dokaz, da so plačljivi mediji pod strogim nadzorom njihovih kapitalskih lastnikov. Pa naj se ti kapitalisti lahko delajo še bolj »nezaintere-sirane«, s svojim vplivom na medije branijo svoj krivično nagra-bljeni kapital. Je res samo denar sveta vladar? Brez dvoma, saj se okrog njih zbirajo roji os, da se nasrkajo vsaj malo tistega, kar jim milostno dovolijo. To je predvsem armada vsemogočih novinarjev, nekaterih diplomantov na FDV, ki deluje še vedno tako kot v času »socializma s človeškim obrazom« (prosto po Kučanu). No, pa ti diplomirani, razen nekaj častnih izjem, niso nič boljši od priučenih »šlosarjev«, ki se tudi razumejo na vse. Ta čas me prebiranje seznama podpisnikov Zgagove in Šurčeve peticije nadvse zabava. Predvsem imena nekaterih oseb, ki same sebe prištevajo med vrhunske poznavalce ne le domačih, temveč svetovnih dogodkov. Jaz pa trdim, da teh dogodkov nikoli niso res dojeli, še manj pa so jih sposobni pravilno posredovati. Nekateri dolgoletni dopisniki iz tujine so tudi vohunih okrog slovenske emigracije in bili za to plačani, zato ne morejo biti nikoli objektivni. Ti vohunčki so danes učitelji bodočih novinarjev, kar je popolna katastrofa za stroko. Nekateri podpisniki zloglasne peticije se danes opravičujejo, da izvirnik ni bil enak poslanemu po širnem svetu. Pa to ne more biti opravičilo, saj se vendar dobro poznajo med seboj. Toliko gnojnice, kot je je v peticiji, se lahko nabere samo v njihovih hlevih. V njej največkrat poleg vlade obtožujejo premierja Janeza Janšo, zato je bila njegova temeljna človeška in državljanska pravica, da se je odzval na vse laži in blatenje. Pa je prav vseeno, ali je to ASK, SZ in JM v upravi in uredništvu časnika Dela všeč ah ne. Ko se glavna avtorja peticije sedaj v pismih bralcev Delove priloge branita, sta prav tako neprepričljiva kot v svojem »remek delu«. Med drugim Matej Šurc piše, da za Janeza Janšo ni uporabil besede idiot, temveč le »pohtični bebec«. SIC. Če ne razume pomena ene ali druge besede, naj vzame v roke slovar. Eden od podpisnikov peticije je tudi voditelj Odmevov na TVS Boštjan Lajovic. Ne vem, ali mu primanjkuje svobode izražanja ali le prostora za gestikuliranje. No, samo na kratko o Vročem stolu 3. decembra na nacionalki: novinar Maga Silvester Šurla je bil zelo prepričljiv, ker je govoril resnico, to je, da kapital z grožnjami žuga neubogljivim novinarjem in jih zmerja z lažnivci. Odgovorni urednik Dela Janez Markeš pa je prikazal vrhunec oholosti in aro-gance ter samo potrdil, da se nismo motili o njem. vljanov; kako značilno za vsakega sprevrženega ortodoksnega komunista večkrat prebarvane, a še vedno krvavo rdeče zločinske zveze proudbovcev, katere pravna naslednica je SD. Franc Trunk, veteran vojne za Slovenijo, Lucija Protest To pa je sodu izbilo dno! Nadvse smo ogorčeni, jezni in prizadeti zaradi laži, napisanih v peticiji, ki so jih z zlobnimi nameni poslali v svet ljudje, ki oblikujejo javno mnenje, ne da bi dokazali en sam primer pritiska predsednika vlade, gospoda Janeza Janše, na novinarje, kar je podlost brez primere. Pozabili pa so, da ima laž kratke noge. Sicer pa od Zgage ni moč kaj dobrega niti pričakovati. Nedopustno je, da si takšni jemljejo pravico blatiti Slovenijo in vse nas v svetu zaradi svoje ideološke opredeljenosti in jeze, ker niso več pri koritu. Že tako ne beremo dnevnega časopisja, odslej ga bomo še manj. Je res tak užitek in tolikšen dobiček tolči predvsem po predsedniku vlade, da je v ta namen vredno poteptati poštenost, novinarsko etiko in resnico? Približuje se čas predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Ker je sedanji premier g. Janša zaradi svoje pokončnosti in načelnosti zelo cenjen in spoštovan v svetu, česar levičarski vodje nikoli niso bih deležni, ga iz zavisti in sovraštva, ki ju je moč zaznati preko TV ekranov, diskreditira-jo doma in v svetu, kolikor je le mogoče. Na njihovih obrazih pa se že pojavlja trajna sled zlobe. Ob napovedi mogočega odstopa vlade pa so se ustrašili, saj še niso dovolj trdno v sedlu, da bi bih prepričani v svojo zmago na naslednjih volitvah. Hkrati z njimi pa njihovi podporniki iz ljudstva, ki so govorih: »Joj, kaj bo pa zdaj, ti novi nam bodo spet znižali plače in pokojnine!« Drugega si tudi ne zaslužimo. Mihaela Afner, Celje Teharske mučenke Večkrat sem že slišal in bral o ženah in dekletih, ki so bile množično odvedene iz teharskega ta- borišča v smrt. Nekateri pišejo in govorijo, da jih je bilo nad trideset, drugi štirideset do petdeset ali šestdeset tisoč. Ker sem bil očividec teh dogodkov, želim razjasniti ta primer. Čemu bi pomanjševali zločin? V prvih dneh junija leta 1945 ob treh popoldne je prišel ukaz, da gremo vsi iz civilne barake na večerjo. Čudili smo se zakaj tako zgodaj. Moški in polovica žensk smo se že vrnili, ko so stražarji drugim ženskam onemogočili vstop v barako. V notranjost barake pa so vstopih partizani in začeli izganjati vse ženske, ki so že bile v sobah, na prosto ter jih potiskati na cesto. Stal sem pri oknu moške sobe in opazoval, kako so stražarji zunaj začeli razporejati ženske v štiri vrste v globino. Med temi ne-srečnicami sem opazil tudi svojo sestro Zofko. Nato je prišel drug partizan in začel preštevati ženske v vrstah. Pri številki dvajset je zamahnil z roko in druge odrinil nazaj. Nihče teh osemdeset žena in deklet ni vprašal po imenu in priimku. Ob vrstah se je pojavil človek v civilu in govoril, naj dvigne roko tista, ki nima brata, očeta ah moža pri domobrancih. Nobena roka se ni dvignila. Ko so ženske odhajale in so se vrste raztegnile, je bila to velika čreda. Od sonca obsijane so izginjale za vogalom kuhinjske barake, ponižane in uničene, smrti naproti. V živalskem svetu samec nikoli ne napade samice svoje vrste. To pa je počel slovenski »homo sapi-ens« - slovenski partizan! Nekaj deset deklet in žena je bilo odpeljanih z domobranci na tovornjak. S seznami so prihajali ponoči po sobah in jih klicah po priimkih in imenih. Po kakšnem ključu so sestavljali te sezname za smrt, bi bilo treba še raziskati. V civilni baraki so bili tudi oče, mama in dve odrasli hčerki Kukovica, doma iz Polja ah Za-dobrove pri Ljubljani. Oče je bil nastanjen v moški sobi, ženske pa v sobici desno od vhodnih vrat. Ko so zvečer barako zaklenili in pred njo postavili stražo, so se Kukovčevi srečevali na hodniku za vrati moške sobe. Po pobegu domobrancev 21. junija ponoči so obdolžili Kukov- čeve ženske, da so pobeglim domobrancem pomagale z damsko pilico prepiliti žično ograjo. Kot se je kasneje izkazalo, to ni bilo res. Drugo jutro je bila ženska sobica prazna. Mislim, da njene nekdanje stanovalke čakajo vsta- jenja v teharskem jarku. Očeta so po vrnitvi iz taborišča znova aretirali in je za božič 1945 umrl v ljubljanskih zaporih. Menim, da bodo teharske mučenke nekoč dosegle čast oltarja. Lojze Tekavec, Cerknica Demokracija • sq/xii • 13. december 2007 73 Zahteva Anderličev odstop Predsednik SNS Zmago Ječinčič zahteva razrešitev predsednika odbora za obrambo DZ Antona Anderliča. Predsedniku DZ Francetu Cukjatiju predlaga, naj razmisli o njegovi zamenjavi. Po njegovo je Anderlič človek, ki "odkrito sovraži orožje, se ga ne želi dotakniti, kaj šele uporabljati". Prepričan je, da tako razmišljanje pod vprašaj postavlja "njegov celotni odnos do obrambe" naše države. Anderliču se zdi predlog neresen. Zaslužen za Širitev Schengenska širitev je ob uvedbi evra »za naše državljane najbolj otipljiva oblika vstopanja v evropski prostor«, je po soglasni odločitvi notranjih ministrov EU o širitvi schengenske-ga prostora z 21. decembrom na devet novih držav, tudi Slovenijo, dejal slovenski minister Dragutin Mate. »Zdaj bomo s prostim gibanjem v EU dejansko začutili, kot prvič z uvedbo evra, da smo del Evrope in enakovredni državljani v EU,« je poudaril minister. LJUDJE Politični semafor Za vedno iste kadre Na okrogli mizi Kriza slovenske demokracije je predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn menil, naj bi bil eden glavnih krivcev za domnevno krizo kadrovski cunami. "Namesto stroke so pomembnejše druge kvalitete, kot so sorodstvene vezi ali članstvo v stranki," pravi Štrajn. Pozabil pa je, da prav sprememba oblasti omogoči, da se izkažejo novi ljudje, ki niso vpeti v obstoječe klientelistične povezave. Poslovna odličnost Priznanje RS za poslovno odličnost je letos prejela farmacevtska družba Krka in v njenem imenu predsednik uprave Jože Colarič, ki spada med najuspešnejše slovenske menedžerje. Gre za eno najuspešnejših slovenskih podjetij z več kot polstoletno tradicijo, vrhunsko tehnologijo in nenehnim vlaganjem v znanje in razvoj ter s tem tudi v konkurenčnost, je ob podelitvi nagrade dejal minister za gospodarstvo Andrej Viz-jak. Podelitev nagrade je utemeljil z dejstvom, da podjetje namenja veliko pozornost sistemom vodenja in izboljševanja, doseganju najvišje ravni kakovosti ter preprečevanju onesnaževanja okolja ob čim manjših stroških. Družba g ima po njegovo jasno vizijo in S močno korporacijsko kulturo, ki to vizijo podpira; uvršča se v vrh i farmacevtskih podjetij v srednji c in vzhodni Evropi. Finančna moč 9 družbe se kaže v zelo ugodni ka-£ pitalski strukturi z nizko zadolže- demokracija • 50/XII ■ 13. december 2007 nostjo in visoko donosno rastjo, kateri botruje tudi obvladovanje surovinskih virov. »Zavedamo se, da če hočemo napredovati, biti boljši od konkurence, stalno težiti k odličnosti, moramo delati, kombinirati znanje, voljo do dodatnega znanja z delom,« je ob prejemu nagrade dejal Colarič. Ob tem je poudaril, da nagrada ni prišla čez noč, ampak je plod dela prejšnje generacije. Družba je bila ustanovljena leta 1954 v Novem mestu in je ob ustanovitvi zaposlovala devet ljudi. Danes zaposluje skoraj 6.500 ljudi, več kot 40 odstotkov v tujini. Glavna konkurenčna prednost Krke je po njegovo tudi vertikalna integracija. Ta zagotavlja obvladovanje celotnega procesa od razvoja do učinkovine in končnih izdelkov. Krka izdeluje vse od osnovnih surovin do končnega izdelka v svojih tovarnah in s tem ohranja dodano vrednost v poslovnem sistemu. Velik poudarek namenja razvoju in raziskavam. M. B. CASINO & CABARET Šentilj, Slovenija hit stars SVETLA STRAN ŽIVLJENJA www.mond-hitstars.si Igralniško zabaviščni center Mond v Šentilju ves dan ponuja napeta in domišljije polna doživetja. Svoje ure sreče in prijetne spremembe doživite pri mizah za ruleto, igralnih avtomatih, v barih in restavracijah. Na našem Cabaretu vas bomo zapeljali v svet, poln napetosti in domišljije. OTVORITEV 15.12.07 ZVEZDE OTVORITVE „THE COMMODORES" Včasih se želje uresničijo! Ne, ne šalim se, včasih se želje res uresničijo. Hm, že nekaj časa sem si želela nov Mobipaket. Saj veste, po dveh letih se toliko stvari spremeni ... Hm ... In potem sem na božično jutro ostrmela. Ne vem, ali sem svoje želje govorila na glas ali pa morda oči in mami bereta moje misli ... eeeee ... raje ne :)... kakorkoli že, pod jelko meje čakal ličen novoletni Mobipaket s povsem novim mobitelom! Točno takšnim, kot sem si ga želela, pa še kakšno funkcijo več ima. No, zdaj sem glavna, pa še torbico imam vedno preko rame! Hvala, mami in oči! www.mobitel.si mobi Mobitelova prodajna mreža omogoča nakup Mobi programa na več kot 1000 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Zaradi tega je mogoče, da določen model Mobipaketa ni na voljo na vseh prodajnih mestih hkrati. Ponudba velja do odprodaje zalog. Podrobnejše informacije so na voljo na vseh prodajnih mestih in na brezplačni številki za Mobitelove uporabnike 041 700 700.