242, fitevilka. Ljubljana, vtorek 21. oktobra. VI. leto, 1873. SLOVENSK Izhaja vhub. dan, lavsemfti ponedeljke In dtmvo po prani v. [ja po po.U irrjomao, za av»lro-o•..-..... a 10 kraje, »a c.-s. •• 10 kr. .....■• • Za tfljfl deislfl 20 golđ.. v a n<>; leta 10 k«h •• '/•• .• ;■■ ucitel;« •.: IJad kih goln*. in za dijake relji znliana r.«n» li rioeri Z*. Ulfctjaiio ca •. '. 50 ■« pe4t! pi >j a>ai :-.. Sofcl £f . Za oznanila po pladnje od Sel i «oma poth-mt« 6 kr, 9* w Wttanilo • kr« doka. 8 '■ - dvakrat I) 4 ."• m Bi« Ml večkrat tuka, Vaakokr*« m piana fte*npel] z:i 30 kr. Dppial Daj m favole- '•••aftkirati. --■ BokopUi no »o rraftajo. — Oredoritvc .},; t KJtrlAjanl *ha noloVlki ©oirtl i Taroarjovi hiši „U»tal Evropa**. Opra 7>i">tvo. na kata-o na) ao h-lv*av.>liio po-JKljafr n*rtf,-i:,t<, refcla&af^tfft, psnaiHta t.' j. a^fllMatrativne fini, io v „Narodni kavni-* v Tavčarje •'i Idi« Naši kandidatje so: V mestih in trgih: 1. (1 lavno mesto Ljubljana in kranjska trgovinska in obrtnijska zbornica: 2. Celje, Žaveo, Vitanje, Vojnik, Laško z voliščem Celje; Mozirje, Gornjigrad, Ljubno, Vransko z voliščem Mozirje; Rogatec, Šmarje z voliščem Rogatec; Brežice, Sevnica, Kozje z voliščem Brežice; Konjice z voliščem Konjice; Šoštanj z voliščem Šoštanj : k , 3. Postojna, Idrija, .Vrhnika, Lo/. .Radovljica, Tržič. Kamnik. Kranj. Loka: g. dr. j. i«.i n. ilr. Anton l»rus. i O $l\ ilr. Valentin /,n nčk. Slovenstd centralni rolilni odbor v Ijjubljani. Volitve na slovenskem Štajerskem. V pondeljek 20. oktobra volile so kmet ske občine ua Štajerskem poslance v državni zbor. Došli so nam o volitvab sledeči telegrami : 1. Volilna skupina felje-llrežice. V tf»j skupini je bil narodno liberalni kandidat dr. Vodnjak, klerikalni kanonik Kosar in nemškutarski apotekar ttnidaršič: 1. Volišče,Celje, za okraje Celje, Vransko, Oornjigradj Laško in Šoštanj. (Izv. telegram „Slov. Naroda.") Iz Celja 20. okt. Kosar jo dobil liti, dr. Vošnjak 61, Sehni-deivchitz 12 glasov, upamo da bodo po breškem icstiltatu ožja volitev med dr. V očnjakom in Kosarjcm, pri kateri dr. Vošnjak zmaga. 2. Volišče Brežice za okraja Brežice, Ko/je in Sevnica. (Izv. telegram „Slov. Naroda.") Is Mrežice 20. okt. Dr. V o i* njak jo dobil 2«», Schuidcrschitz 57, Kosar 2*» glasov. 4 volilci uijso prišli volit. I/. Celja ob 2. uri: Pri prvi volitvi Kosar 112 glasov, Vošnjak 87, Žuideršič 68. Kavno se začin ja ožja volitev med Kosurj-in in dr. Vošnjak om. Popi strašno pr, tiskaj o. Ožja volitev se je začela ob 2. uri. Uspeli poročajo sledeči telegrami: Iz Celja ob A. uri: Tukaj je dobil pri ožji volitvi KoB&f 10f>, dr. Vošnjak 77 glasov. Če je v BreEioab dobro, smagamo. Prav-ničarji so pri dragem voljenji tukaj 11 glasov izgubiii. Iz Ure žic ob 4 uri 30 minut. Pri ožji volitvi v Brežicah dr. Vošnjak 7 1 glasov, Kosar 32 glasov dobil. 8 volilci odšli. Vošnjak zmaga. Iz Celja ob 5 uri 50 minut. Pri ožji volitvi tu in v Brežicah je dr. Vošnjak iz- voljen za poslanca s 150 glasovi proti 188 Kosarjevim. Zmaga po trdem, budem boji, za 'to pa nepopisljivo veselje! II. Volilna skupina Ptiij-Uogatec-Ljiitoincr. Narodno-liberalni kandidatje dr. P loj v Pluji, klerikalni Miha Herman, neinškutarski grof Wurmbrand. 1. Volišče za okraje Ptuj, Ormuž in sv. Lenaid. (Izv. telegram „Slov. Narod.") Iz Ptuja 20. okt. Herman je tukaj z veliko večino izvoljen. 2. Volišče Itogatac za okraje Rogatcc-Soiarje. (Izv. telegrama nemamo. Čujemo, da je voljen Herman.) 3. Volišče I.jio.tiiici' za okraj Ljutomer in zgornja Radgona. (Izv. telegram „Slov. Naroda.") Iz Ljutomera 20. okt. Izmed 69 glasov je dobil Herman 05, VVnrmbrand 4 glase. Pritisk duhovnikov velikanski. III. Volilna skupina Marilmr-Slovcnji-grado«-Konjice. 8. Volišče Nlo\ ««ii ji 5..«-.ulcr za okraja Slovenji Oradec in M.nenberg. (Izv. tolegram ,.Slov. Naroda.")' Iz Slovenjema Ciradca 20. okt. Dobili so pri volitvi: Pftjk 33 glasov, Seidol 26, Sonns2, Sohmitt2, Lobhinger 1 glas. Iz To/mintr 20. okt. Izid ožje volitve v Tolminu, Tonkli 7, VVinkler 57 glasov. Iz Gorice 20. okt. VVinkler je pri ožji volitvi izvoljen za poslanca. On ima 156 glasov, Tonkli pa 82. (Torej še menj kot pri prvi volitvi. Ur.) Iz Maribora in Konjic bij smo dobili do končanja uredništva nobenega tele;:rama !! Najbrž so so naši prijatelji drug ua drugega zanašali tako, da nam nij nobeden te-legrafiral. Ali so Slovenci pali V Telegrami ^Slovenskemu Narodu". Iz Sclttnt' 10 okt. Pri ožji volitvi je dobil Winkler 35, Tonkli 12 glasov. Winklerjeva volitev. Dva slovanska lista, hrvatski „Obzor" in češki R Posel s Prah v" nas, t. j. Slovenski Narod" kregata, da smo rajši priporočali VVinklerja nego Tonklija. Tu imamo zopet s poštenimi ljudmi opraviti. ki nam dobre svete dajejo in nas karajo, a stvari ne poznajo Čisto nič. Redaktorji so pndučujejo iz bečkih listov o naših razmerah. Zadosti jim, da so v „N. fr. Pr." laž brali, daje VVinkler „veiTassungstreu", a ne vedo, da to nij istina, nego da je g. Wiuklcr naroden Slovenec, hvaljen iu slavljen baš od staroslovencev najbolj, To prosimo, da gori imenovana konstatirala iu nas ne obirata pri Nvojih čitatoljih. V njihov poduk jim še povemo, da smo mi prej bili proti VVinkler ju, samo zato ker je uradnik. A kakor brž je prišlo izbirati med nafOdnini, od Slovencev spoštovanim uradnikom, pa med nezanesljivim Ton-klijem, — nijsmo ni cu hip dvomili. VVinklcr jc mož, v narodnih rečeh se moremo zanašati nanj ker je emirom naroden, Tonklija pa noben inteligenten Slovenec politične značajnosti ne zaupa. Za to so naši inteligentni volilci Winklerja volili, ne pa morda ua naš komando. Da je bil poleg te^a tudi naprednostni moment odločiven, tega tudi ne tajimo. Toliko za denes, morda o tem še {spregovorimo, V 1 l.mi 20. okt. Da si odlagamo govorjenje o izvršenih volitvah na kasneje, moramo vendar že denes izpregovoriti o izvolitti llolioii-warl;i na Gorenjskem. Za denes naj zadostuje kratka beseda: mi smo povsem zadovoljni, da ie llohenvvai t voljen. Precej pri početku volilnega pihanja smo izrekli in potem ponavljali, da tudi mi želimo, da on pride v državni »bor. Ko hi ga bili naši bivši rtprvaki" prej stavili namesto Barbe ali Poklukai ja, nič bi se ne bilo od nas proti reklo, ker auticentralisti smo mi bili zmirom odločneje, nego klerikalci. Da si grof Hohenvvart potem, ko smo se informirali, da se je protivil uvedeuju slovenščine v urade, da je bolj birokratična osoba, da je njegovo miuistorstvo bolj Schiitfle vodil, nego on, da mu uaptedek narodov nij prvo, itd., — nij ravno naš malik, vendar izprevidimo, da bode izvrstua moč proti ustavoverni khki. Zato je prav i nam, da so ga na Gorenjskem zadnji hip postavili, ker bolji bo že kot oni, ki so ga prej tu nameravali voliti. Na Notranjskem nij bil naš mož iz baš navedenih razlogov in pa za to, ker je Costova klika več iz sovraštva, nego iz politike iz Hohenvvarta izvila oni kij, ki je imel nas slovenske narodno-liberales in kandidata, ki smo ga mi hoteli v rajhsrat imeti, popolnem ubiti. Tu je potem šlo ali boriti se, ali abdicirati v političnem delovanji, ali Costovemu klečeplastvu podvreči se. To nijsmo hoteli, zato smo llohdnvvarta vrgli in z njim lllei-vveis-Costo, ki ne umejeta sloge in edinosti v poštenem možatem delu za narod, nego le perfidno sebično samosilje, gospodstvo in mamelukovstvo. Ako pak si „N. Fr. Pr." v članku od sobote trditi drzne, da je Hohenvvart kot minister posebno nam Slovencem dobro naklonjen bil, moramo to kot žalibog neresnično odbiti. Za nas nij storil nič, za to, in ker imamo Slovenci tako malo sede žev oddati, smo želeli, naj bi ga bili rajši Čehi, Moravci ali nemški federalisti volili. S tako trditvijo more le nesramnost judovskega novinarja svoje kratkovidne bralce slepiti. Politični razgled. V IJubljaul 20. oktobra. i\cm#ki cesar ali pruski kralj je prišel 17. t. m. na Duuaj z Bismarkom in je bil na dvoru s sijajem sprejet. Ostal bo baje do 22. okt. na Dunaji. — Ob priliki tega prihoda prinaša uradna „Wiener Abendpost" članek, kateri oficijozno pridigujc prijateljstvo naše države s Prusijo, da so vsa prejšnja protivja pozabljena, ter da je ta razmera poroštvo miril, — Fraze v tacih priložnostih običajne. V fmaliviji zmagujejo liuvttti V kmetskih okrajih je izvoljenih 13 Rusinov in le 12 Poljakov. V dveh okrajih je ožje volitve potreba. Poljaki so iznenađeni iu poparjeni vsled tega izida. Iz fjvovft se poroča, da so v vasi Suparce na Gališkem kmetje uprli se, žan-darji so bili poklicani, dva kmeta sta hudo ranjena, in vojaki so morali policani biti, da so mir naredili. Nekateri ori ki volilni okraji so pred volitvijo v deželni zbor poslancu naročili, da mora v zbor iti, ker je položjo denes drugačno, nego je dozdaj bilo, ter da je treba, da se o češkem narodu ne molči zmirom temuč da se njegov glas čuje povsod. f*<»#-r#.vk*t mesta so volila tri ustavo-verne liberalce. V fmtn-41'i je voljen deželni glavar grof Coronini, klerikalec Oatinelli je propadel. tiivtttthi sabor je sprejel postavo o dostavkih k volilnemu redu. #«'*••/#/#<•«.*■/.■# ministri silijo Rfac-Maho-na, naj ima tako politiko, da bo njim, to je, Chambordovcem po godi. Zato se je začelo dvomiti , boli predsednik razpisal dovrševalne volitve v onih 13 okrajih, kjer so poslanski sedeži prazni. — Pri Thiersti je bil te dni zbor udov levega centra; vsi so zagotovili, da se ne bodo dali /apel jati s Chaiubordovioii obljubami, da bi za monarhijo glasovali. Sloga med vsemi republikanskimi frakcijami je taka, da nastane gotovo hud boj, ako se kraljestvo proglasi. — Pri seji 17. okt. je Sodnik tt«>ijaNl4e<;ii okraju na Koroškem 10. oktobra [Izv. dop.| Kakor sem vam uže telegralično naznanil, priman j kalo je v volilnem okraji Beljak-Borovlje slovenskemu uarodnemu kandidatu Vigelnu samo šest glasov, in zmaga bi bila narodna. To je lepo znamenje, da se tudi ua Koroškem slovenska narodna zavest čedalje bolj vzbuja Naroda*4 /.• sY. 242., 21. oktobra 1873. iu da bodfl — h tem trdnim upanjem so s > volilni nit./.jc v Beljacc razšli — prihodnjič tu snaga na slovenski strani. Iu zakaj ne V Volilni okraj Bel jak-Korovi je obsega 18 slovenskih občin z nad 34.000 slovenskimi prebivalci, ki volijo 76 volilnih mol; nemških občin pa je 14 z 10.300 prebivalci, ki dajo 46 volilnih mož. Ko bi tedaj po slovenskih občinah toliko odpadnikov ne bilo, Nemci v tem okraji nikoli zmagati ne morejo. Treba bode, da sožemo nekaterim slovenskim občinam [iod pazduho, da se znebijo tujega nemškega mišljenja in rešijo tujčeve pete. Take slovenske občine, ki so po svojih volilnih možeh za ncinškutarja glasovali, pa so : Lipuljavas; voli 1 vol. m. — (odpada sc tu nijsmo nadejali). KI oster (Amoldstein); voli (J vol, m.; (zadnjič so bili vsi „velikonemci, namreč 2 roj. Kranjca (II), 1 rojen Erdeljee, 2 naseljena Nemca, med njimi 1 sam rojen v klo šterski fari). Podklolterska občina obsega 8 župnije: Vrata, Klošter in razprostranjeno faro St. Lenart. V Kloštru je okrajna soduija. Kako so si v ti občini zmago zlajšati sku-šali, kaže to , da ho iz volilnega zapisnika ispnstUi 2 duhovnika, poštena narodnjaka, (morda tudi Še koga V) ter jih stoprv vsled reklamacije vpisali. Tudi se je volitev volilnih mož na nedeljo ob 10. pred poludnem, tedaj ob času božje službe vršila. Vse nekako čudno! Zilja (Marija Gail) pri Beljaku, voli 8 vol. m. (vsi so nasprotno glasovali, med njimi prvi župan, ki se „v časih" rad slovenskega „narodnjaka" imenuje). Dalje so protinarodno glasovali možje iz slovenskih občin spodnjega Roža : B o ro ve 1 j, Podgore, St. Marjete iu Sel. Jako čudno in nepričakovano ! — BekStajn je dal 5 narodnih mož in 2 nemškutarja, namreč župana (roj, Kranjec) iu ustavaškega kandidatu Pctritsch-a. Oba pa sta 9a le v ožji volitvi kot volilna moža prodrla, ker je po prvem glasovanji nekaj narodnih voliloev odšlo. Živeli Hekštaujci I Težek stan so imeli, pa držali so se vrlo. — Etožilki Bodnijskl okraj je enoglasno narodnega kandidata volil; tako so volili tudi volilni možje iz slov. občin : U ker, Žab ni c, Ziljskc II i s trice, Smcrič, S k o č i d o 1 i, M c d b r o v n i c e, S v o t u o v e s i, S vi nčnice, Sveč, iz nemških Lužuic in iz nemško trbiške okolice, Slava vsem! Da so se pa Nemci in nemškutarji narodnih volilcev jako bali, nam je dokazala njih buru a agitacija na beljaškem tržišči. Njim, ki uas dragekrati črez rame ogledujejo, smo bili 13. oktobra „dragi prijatelji", — imela so usta oni dan za uas dosti sladkih besed, ki sicer od Sloveucev samo zanič-Ijivo govore, ovajali iu grdili so narodnega kandidata, kolikor so jo le dalo. Vrh tega so jo vladni komis ir skazal ves pristransk v volilno komisijo uiti cucga izmed slovenske stranke nij imenoval, akoravno je videl zdat-no narodno manjšino. Tudi je ukazal iz-ostalega nemškega volilca iskat iti, med tem ko se sa slovenskega nij zmenil. To je takt iu vladua nepristranost I Končno še par besedic. Slovenci! Zadnje volitve so Vam pokazale tiste iiga-možc, katerim nij toliko za narod in narodnost mar, kakor 'za to, da sc temu ali onemu, tu ali tam prikupijo, ki nemajo značajnosti dosti, da bi se možato vstavljali hujskanju zoper lastno kri, — koncem tekočega leta bodemo volili nove odčin-nke saHopnike. Začnimo snažiti lastno hišo, iztrebimo iz našega polja toliko I Na Slovenskem moramo imeti v občinskem zastopa Slovence, može, ki imajo srce za nas, ki so pripravljeni tudi kaj žrtovati za blagor naroda, ne pa izdajice in tujce, katere le sebičnost vodi, kateri le naš narodni propad žele, katerim srce le za tuje bije. Tedaj na noge, koroški Sloveuei, se svojimi oskrbi narod slovenski, hišo svojo, in zmagoval bodeš korak za korakom! Iz MlovoiftttkOjfftl ltoro>ltr;a 17. oktobra. [Izv. dop.) Poročalo so Vam je, da smo koroški Slovenci tudi v okraji veli-kovškem in celovškem s slovenskim kandidatom Einspielerjeni propali. Malo glasov je nam manjkalo do zmage. Srce nas jo bedelo iu v duŠO nas jo globoko peklo, ko smo videli, da so prusijanski Nemci zmagali samo za to, ker so agitirali zoper nas Slovence skoro samo s tem orožjem, da so našim lastnim kmetom rekli, da smo sami ul tramontanel in klerikalci, ki le za duhovne delamo in za Rim, za svoje ljudske pravice pa ne. Celo v našem slovenskem jeziku so se oklici iu mali spisi med volilec metali, kjer je bil samo o tem govor, kakovi klerikalci in ultrauioutauci, ter reakcijouarji so naši slovenski kandidatje. S tem se je mnogo Slovencev premotilo. In denes moremo reči, da, ko bi bil naš kandidat narodno-liberalen, ko bi bil na primer dr. Pavlic kandidiral iu bi bili vbi Slovenci delali zanj, — bili bi mi zmagali. Klerikalizem nas je vrgel. Slovenska zavednost se širi, iu kadar bo enkrat tudi pri nas gotovo in vsem znano, da smo tudi mi Slovenci za svobodo iu napredek, zmagovali bomo. Že prihodnjič bomo gotovo zmagali. Samo to je želeti, da bi tudi pri nas duhovniki iu Einspielcrjcvci Is-prevideli, da je bolji Slovence, nego pru-Boljubl mlado-nemeo. Mi to isprevidimo. Za to Bmo za Eiuspielerja vse delali in vse storili, — ker je Slovenec, in nijsmo Vprašali za „pravuarstvo" ali uepravuarstvo. Da bi med naše klerikalce enkrat ta patri j o ti zem zašel! Narodnost je prva, to ima „Slovenski Narod" prav, iu če je kje le narodnost v nevarnosti, to je pri nas ua Koroškem. Delajmo torej le za slovenstvo in ne pustimo, da bi se reklo: Slovenec iu klerikalec je vse eno. Lo potem bomo zmagovali. U z lai*Ml4«kK'iS 19. okt. [Izv. dop. J (Dolenjski „C ha brus".) V mostnem volilnem zapisniku bilo jo pri nas navadno vpisanih 4te čitali v zgodovini vseh omikanih iu napredujočih narodov v Evropi in drugod, da so bili mo/.je iz odvetniškega stanu prvi v boji za svobodo, omiko iu napredek in najmogočnejši protivniki absolutizma, reakcijo iu vseh mnogovrstnih tlak v Tako so se obnašali možje tega stanu na Fraucoskem, na Angleškem, v severni Ameriki , in ko je propadel absolutizem v Avstriji 1. [sls, bo bili možje tega stanu, ki so pogumno postopali za svobodo, tuniko in napredek. Vi mislite, da so pašami odvetniki protivniki klerikalne reakcije. Ali še nijste zapazili, da je začel pihati drug veter, da tudi prosto ljudstvo se je vzbudilo iz dolgoletnega spanja; ali nijste videli dan volitve, kako pogumne iu razumne može, da je ljudstvo pooblastilo z volilno pravico ? Lepo je bilo videti med volilnimi možmi najumnejSe na- rodnjake , ki so kljubu vsema Vašemu iu klerikalnemu agitovanj \ odločno volili dr. Itazlaga za po-lanca. S tem nij^o mislili nasprotovati Vam, duhovnikom in llohcovvartu, ampak želeli so si izvoliti moža, ki jo sam kmetski sin, ki se trudi že skoraj celo svoje življenje za srečo naroda, ki pozna uaše reve, težave in potrebe po lastnih skušnjah, in kateremu so celo Vaši klerikalci vso čast dali. Co se občutite zmožnega in vplivnega na Vaše občinstvo, združite se z liberalnimi možmi, kateri so za napredek in omiko; naša dežela in naš uarod sta zaostala v tem osi m, mi potrebujemo dosti šol, izvrstnih učiteljev na podlagi svobode in napredki , mi potrebujemo razvitka v poljedelstvu , rokodelstvu in obrtništvu. Sloveč angleški naoijonal-eko-Domje izrekel, da nobena stvar nij tako draga, kakor nevednost. Ubogi ljudje letajo zmirom za vražami in se jim gnjusi delo, izobraženi in b »gati narodi spoštujejo delo, kakor največjo svetinjo, ki jo je bog podaril. Sedmi dan je za počitek trudnim delavcem, drugi vsi za delo. Učimo torej naše ljudstvo v prvi vrsti spoštovati trud in delo in poprijeti se ga sami in potem bo naše ljudstvo premožno, srečno, in si bo samo pridobilo vsa druga sredstva za višjo omiko in izobraženje. Živio tedaj trud in delo! Bz Vrata 18. okt. [Isv.dop.J Rekli bi skoraj, da nij še imel „Slov. Narod" v svoje predale tako sijajne volitve zabilježiti, kakor je bila naša v Trstu 16. t. m. Okoličani tržaške slovenske okolice so ta dan pokazali, da so vredni imeni „straža na morji"! Že ko jo dau napočil, pripravljali so se k važnemu činu, k hudemu volilnemu boju. Pogumno so prikoračili is uajdaljuih krajev naše okolice proti Trstu. Sinja Adri-ja jim je prijazno obličje kazala ter jim pogum navdihavala. Kakor da bi jih opominjati hotela, kako je bila nekdaj slovanska zemlja svobodna, a zdaj je ukovana v spone, katere kuje od edne strani ošabui Lah, od druge čez slovanske planin ■ nemški požrešni mol di. Kmetje, stari iu mladi, vsi hite po raznih potih v Trst, kakor da bi šlo prav za zadnjo kapljo slovenske krvi; vsem je bila brati na obrazu želja, katera jih je oživljala, da dosežejo, kar jim je sveta domovinska dolžnost in kar jim je narodni čut v srci vzbujal. Laška stranka je kar strmela, ko je videla tako krdelo naroda, katero jim bode lavorikov venec namišljeno laške zmage gotovo odnesla iz bojišča. <'inj-Ijivo je bilo videti slovenske starčke, do 80 let stare, kateri so se do volilnega prostora pripeljali, potem pa ob palici komaj v dvorano prilezli, da so oddali svoj glas domačinu. Volitev jc bila jako veličastna in vsak je hotel kmalu ua vrsto priti, da mu ue uide glas; agitacija od laške strani je bila kruta in huda. Po vseh koteh so Lahi iu zidovi nagovarjali naše okoličane za barona M r-pnrga. A vse je bilo zastonj, uiti enega volilca nijso ulovili. Vsak se je moško .odrezal, rekoč: jaz volim domačina, vi pa volite, kar vam drago, tujec nas ne bode v državnem zboru zastopal. Žc v jutru jo laška stranka vse umetnosti poskusila zoper Na-bergoja. Agitirali so uradni slugu od maji trota, iu celo ue s praznimi rokami, nego bili bo previđeni z denarjem iu so ga ponujali. Isto tako je neki žc znaui lahonski du- hoven zastonj se mučil in trudil loviti poštene okoličane z novel j odlazil je nazadnje ves potrt s slabim spor čilom, da je lahonska stvar izgubljena. Da osvetim Živo narodno zavest okoličanov, naj omenim še to da so ljudje, kateri imajo važna dela, mnogo škode trpeli, ko so morali cele 3 ali 4 ure čakati, preduo so na vrsto prišli. Bil je neki tako star kmet, dobro uro daleč doma, ki ko hoče voliti, vidi da nema glasovnice, hitro svoje staro ude napoti in dosopiha še ob pravem času ves truden k volitvi. Gnječa je bila strašna pri volišči. In kdor je hotel voliti, moral se je potiti, da je bil ves premočen. Ko laški mestni volilci vidijo hrabre slovenske okoličane tako v ogromnem številu, jim je srce upalo in izgubili so ves pogum. Vendar je nasprotna lahonska stranka vse pripomočke poskusila, da bi volitvo vsaj na kak način odškodovali. Policija je imela poročilo, da namerava okolica z vi-hrajočimi slovenskimi zastavami k volitvi priti in da je vsega tega aranžer rojanska čitalnica, kar pa je vse laž bilo. A bile so vse straže konsignirane. Kljubu vsemu temu pa so kmetje redno in mirno prihajali in odhajali, da nij bilo niti najmanjšega nereda. Popoldne so volitev ob 2. uri ustavili ter ob 4. uri zopet začeli in do 8. ure zvečer nadaljevali. Po osmi uri je bilo skrutiniranje ali štetje volilnih listkov. To je trajalo do cd na j ste ure po noči. Listkov jo bilo čez 1500 oddanih. Z veseljem smo zaslišali iz ust predsednikovih: Nabor gro p ima 1103 glasov. Radostnih src se je potem napijalo v veseli družbi našemu narodno-liberalcu Na-bergoju in vrlim okoličanom, kateri so tako sijajno svoje rodoljubje pokazali. O«! * v. lomlažtl pri Ajdovščini 16. okt. I Izv. dop.j Pred nekimi dnevi sem srečno prignal svojo čredo lepih ovac iz Čav-na do tu, kjer sem prenočil. Drugo jutro namenil sem so guati je dalje proti Trstu, kjer bi je ložje prodal; a vže tu doma zginilo so mi po uoči tri, — dvo črni in ona lisasta. Po marljivem iskanji in izpraševanji zvedel sera hipoma, kje da so one. Izmed črnih dveh ostala jo ena tu, druga je zdr-čala črez jamo v Kam njo; lisasta pa, šla je v fjokavec. A pri tolikem broji nijsem se brigal dosti za njo. Še pri hladu krenem jo z ostalo čredo proti Rifcnbergu; a komaj semkaj dospevši, bil sem že zopet ob dvo črni — ena ostala jo tu, druga mi zrdrkne v Šmarje. Čudež pa, kojega še dragi čitatelji nikdar tacega čuli nijste, je v resnici oču-dovanja vreden od v.sacega pametnega čitatelja. Po.stalo jc vseh pet sami občinski pr-vostojniki ali gg. župani. Da pa dospem lastnim željam, sem namenil najprej iu bolj opisati sna5aj našega tukajšnjega g. župana F. B .... a. Navadno bil in kazal so je še pre-ooj pogumnega proti črnim pijavkam krvi nbozih kmetov, a tudi narodnega moža doma iu drugod. Slast in dobroto slehernega sadu spoznamo takoj, ko ga vžijemo, ravno tako spoznali smo hipoma pri včerajšnji volitvi v Gorici našega puhlega klečeplaščeka Fr. Br. župana tukajšnjega. Ko je bila volitev I. t. ni. doma, obljubil je naš Kupan, da bode volil za naš slo-vvuski narod prezaslužcne,ga dr. Lavriča, in s temi pogoji bil je t ml i izvoljen j ali on je na ta sveti program popolnem zabil, ter volil tega, kogar so mu gospod nunčck, najhitreje pri spovedi ukazali, ali ga je pa kaka finančna /.lahta z onim do tega primorala. Pokazal je s tem svojo pravo neodvisnost pri klečeplaznih, svojo možtvo pa zagrnil v krilo večnega sovračtva no samo pri občiuarjih, ampak tudi pri drugih poštenih možeh. Ce tuđi teško, vendar primoran sem javiti slavnemu občinstvu to, kar imam na srci, da sram nas je vseh sosedov in občinarjev, 'da nam župani mož, ki se nij držal svoje besede in svojih obljub.) Tudi v Rifenbergn in v Šmarjah sta župana preslepljeno v farizejsko črno halo ogr-uena bila, ali iz kacih uzrokov, tega mi nij znano. Njih značaj mi jc le toliko znan, da trdita še vedno to, kar so naši pradedi priznavati morali ali hvalabože, jaz menim, da smo v sedanji dobi uže trdni jezdeci na lastnih konjičih. Slavno občinstvo i Čitatelji! Prosim torej Vas, preudarite i prerašetajte na tanko ovi dopis, je li imam prav, ako posameznim i tudi ob enem vsem občinam skupaj podajem nasvet, naj bi se v prihodnje pri poslednjih volitvah strogo ozirali na to, kaj i koga da volijo i kaj da imajo voliti za občinskega prvo-sednika ali župana. Naj se gleda torej pri osobi na duševne pa tudi na gmotne razmere ; kajti brez obeh teh mu je težko žu-paniti i pride večkrat v zadrege, da potrebuje prve ali zadnje pomoči. In ako pride za župana siromašek obeh /možnosti, leti na ravnost k g. nunčku pomoči prosit. S podporo pa so taki reveži vlove v verige i kremplje duhovščine, iz kojih je onim se težko oprostiti, posebno pri tacih volitvah, kakor se sedaj ravno vršijo. To lehko rečem iz lastnega prepričanja, da bi mi primorski »Slovenci gotovo zadnji ne bili, ko bi duhovščina ne upljivala tako, zbng katere jc moral nas vrli g. dr. Lavrič odstopiti poslanstvu, a vendar s častjo. Pri priložnosti vskliknem v imena vseh narodno-liberalnih primorskih Slovencev. „Živi naj naš vsestrauično narodni g. dr. LavriČ!" Občine, pazite na to, da si volite možake za župane, ne pa „figa može", kajti figa mož je meni toliko v pravem smislu, kakor baba; vemo pa vsi dobro, da nam babe na nobeni način ž u pa ni t i ne morejo v sedanji dobi. lepoti % U lt ON 11 17. okt. (Izv.dop.j Ker nam vlada prepoveduje tabore, na katerih bi zdaj naši fanatični duhovni gotovo tudi o '/.mišljeni nevarnosti za vero govorili, ter kričali, da vera je v strašni pogibelji, poslužujejo se ti gospodje cerkvenih prižnic. Tako se na primer godi v naši hrenovski farni cerkvi. Tu je minolo nedeljo neki g. Karel Jančingar imel zabavljivi govor. Mahal je okrog sebe z rokami, kakor da bi se muham ali sršenom branil, zraven pa tako upil, kakor da bi ocet prodajal. Med tem dolgim, za cerkev nespodobnim govorom je rekel: „Tukaj v naši fari so eni štirje ali pet, kateri so brezverci, oni berejo lažnjivl svinjski (olikan je ta popi Ur.) „Slovenski Narod" in „Slovenski Tednik". Teb mož se bojte, kajti oui hočejo spraviti ob vero, oni delajo povsod zoper nas. (In bodo Čedalje bolj zoper take hujskače, kakor se vidi baš iz tega. Ur.) Eden je še celo tako „predr-zeu", da je začel v časopisih od nas gospodov (? Ur.) pisati ter laži (?) o na8 po svet ^ trositi. Oa pa boste te ljudi poznali, vam jih hočem prihodnjo nedeljo iz te prižuice pokazati in imenovati." Gospodin kaplan, ali res mislite, da ste naš korporal, ali res mislite, da moramo vam vsi v strahu biti in tako govoriti, misliti in delati, kakor nam bosta vaš fanatizem in vaša nekrščanska jeza s prižnice komandirala V Rečem vam, da se jako motite, kajti mi ne poznamo strahu za pravico. Sicer dolžnost je naša, da se ravnamo v verstvu tako, kakor nas pravi duhovniki iz evsnge-lija podučujejo. A vi gospodin Jančingar ne spadate med te duhovne, ki jih tukaj me nim, kajti takih je žalibog že prav malo. Jaz mislim namreč one duhovne, ki Kriščevo vero, vero ljubezni ne pa hujskanje iu strastne farške politike med narod sejejo, kakor na primer vi. Vi pravite tudi, da mi, ki znamo nekoliko čitati in pisati, hočemo vas v kozji rog vgnati. Kako da vi do tega pridete, tega ne vem, a to vas vendar zagotavljam, da mi so vam ne bodemo nikdar slepo pod vrgli, tako tudi vam nečemo nikdar dolžni ostati na vaše psovalno govore, katere bi vi, ako bi bili pametni, popolnem opustili, da bi se vam vsaj kmetje doma ue smijali. Rekli ste, da prihodnjo nedeljo boste „Slovenski Narod" iz prižnice čitali, to bi bilo prav pametno, ker to bi našemu ljudstvu več koristilo, kakor pa vaši osobni govori. Jezi vas tudi, da mi „Slovenski Narod" in „Slovemki Tednik" okolo med kmete razpošiljamo, se ve, bolje je motna voda za ribe loviti, kot pa čista. Ue se pa vam dozdeva, da po tem se voda bistri, pojte pa v Ameriko, kamor se veduo odpravljate, tam je Še dosti temote iu divjosti, tam vas morebiti nobeden ne bode v časnike dajal. Toliko za dene«. Pri včerajšnji volitvi je bil na naši strani tudi en gospod kaplan. Ta gospod je p« kazal, da jo značajen, ter mož skozi in skozi, on volil je po svojem pripričanji dr. Razlaga. Slava mu! On je duhoven po božji volji, ker z ljudstvom drži, ne pa z višjimi farizeji. Zato ga pa vsi pametni možje ljubijo in spoštujejo. Taki naj bi bili vsi dn hovni, pa bi nobenega prepira ne bilo. Iz Lilij«' 17. okt. [Izv. dop.na | V šem okrajnem glavarstvu so volitve VOlUcev bile tako končane, da je za slovenskega kan didata gotova večina bila, in da bo nasprotui kandidat Brolib, k večjemu ti glasov vjel, in sicer iz litijske soduije iz sledečih občin : iz Zagorja 4, iz Smartna pa enega. V teh dveh občinah se je najbolj čuditi tistim, kateri so hoteli vso volitveno agitacijo v svoje roke vzeti, pa so nazadnje pripustili, da so se v njihovih občinah nemškutarji zmogli. No, v Zagorji se pač vidi, da se vse „gevverka" boji ; ali Šmartno, kako da voliš Nemca Krutha ki je tam gori iz severne Nemčije doma, za volilca, kako da ga imaš za Župana? Žalost no, ako ti manjka svojih sposobnih domačih mož! Poglejmo zdaj včerajšnjo litijsko vol hov. Litija je majhen trg, in majhna občina, pa uašteje c. kr. uradnikov pri volitvi toliko da bi jih kmalu več bilo kakor kmetov; od /c leznice 4, od okrajnega glavarstva 4, od davkarije 4, od sodnije 4 iu potem še dva c. kr. okrajna zdravnika, skupaj reci 1(», tem so na pomoč prihiteli se tukajšnji lekar, in ključar in en črcvljar. Mislil je naš okrajni paša, da zmaga je gotovo njegova; kajti tako so bili pri volitvi vsi edini, da so tisti, kateri so bili za volilce postavljeni, sami zase glasovali. Zapovedalo se jim jc trdo, da morejo vsi volit priti, ker razen s-dni je, kjer sta dva uradnika doma ostala, in razen ene ga železniškega uradnika so bili vsi prišli, Mula daso šo briče doma pintili. Okrajni paša je tudi takim posestnikom volilno pravico odrekel, kateri že po 20 let ali pa šc več davke pla čujejo inje na taki način li kmetov odpahnil. Se pod janjškim grofom so smeli ti možje voliti, pod .Schonvvettrom pa ne; skliceval seje, da je on samo za pravico in postavo tukaj, mislil si je, da kmetje gotovo ne bodo tako zložno volili. Ako jc kdo kakemu drugemu *voje krstno ime povedal, ta se jekojsadri in zavpil, da neče biti v šoli. Ali nazadnje so so glasovi sešteli, in nemčurski so imeli po Ki glasov, navodni pa po 50. Drogi dan pa so jc tudi nad narodnim županom take razsrdil, da mu nij pustil niti enega soda na mostu pomiti, češ to jc ccc. kr. most, ne pa Županjaki. Za Kozlerja jo bilo že vse prepozno, l)i bili vsaj žc v nedeljo vedeli;; bil ves drugačen izid. Iz <«s°u«lc*»l 17. oktobra J—. |Izv. dop.I Včerajšnji večerni list tukajšnje „Ta-gesposto" piso pod naslovom ,.Rundschau" sledeče : nVolitve za državni zbor, koje so se do Hcdaj vršile, izpale so proti pričakovanju na dobro našej (ustavoverni) stranki. Tuđi v kmetskih občinah na Kranjskem sta bila voljena dva u stavo ve in a kandidata, Desehnuaan in dr. Razlag! Mi računamo zadnjega za to k us t avo vercem, ke r j c on protivnik federalizma, protivnik d e u h t op a v državni zbor in na temelji ustavo narodne interese Slovencev zastopa, s čemer s m e n a š a (ustavoverua) stranka popolnem zadovoljna biti." Kaj bi rekli vi k t emu V Jaz pravim, da je to ustavoverni „bhidsinn in hbchster potenz !. Domače stvari. — (Izza ljubljanskih kulis) se „Soči" piše: „Lesarjeva smrt jc več malih, pa dobrih službiC izpraznila, mej njimi tudi službo društvenega tajnika pri „slovenski matici." Znano je, da je Lesar to službo zastonj prev-■el (imel je sploh navado, da je vse — prevzemal, kar so mu je ponujalo), potem je od nje vsako leto 1000—1200 gold. vlekel. Kdo bi se tedaj čudil, da se jo za to malo kravico, ki pa dobro molze, po Lesarjevi smrti pogajalo več, deloma dobro- in slabi) BOanih gospodov. Ti so stolni kaplan Kluu, J. Alcaevec („ Urencclj"), jur. dr. Jurij Štr-benc, bivši kaplan, zdaj defieicnt, Jos. N. iu J. T . .. Ad captandam benevolentiam Dosti ne mogočnosti in pa menda, da bi svojo sposobnost za tajniški posel dokazala, sta vzlasti poslednja dva uže precej časa sem prav srčno na „Slov. Narod" iu njegovo stran zabavljala iu v naroduc-liberalec se zadirala. Zastonj ! Te dni namreč je bila matičnega odbom seja, v kateri se jo sklenilo, da tajništvo (ali samo začasno ali za trdno, ne vem) dobi stolni kaplau Kluu kot odškodovanje za znano zgubljeno pravdo. Tudi dr. Strbcuc je odškodovanje dobil — postavili so ga za kandidata proti Dežmauu na mestu odstopivšega Tomšiča. Pa dr. Sterbcnc je baje rekel, da hi rajši matično tajništvo prevzel nego — kandidaturo. Kaj no, da jc j ameteni mož, ta dr. Štrbcnc V Njegova kandidatura j« Deimana p:>t v drisnri »bor popolnem ugladila, kajti ToniSiČS bi bili na roduo-liberalci na vsak način podpirali, Str-beuca pa, hudega popa, na n beu način ne morejo. Za kulisami se tudi šepeta, da Tomšič nij prostovoljno odstopil, ampak jc bil moralično prisiljen." — (Iz Ljubljane) se „Soči" piše: ^(i. T re u e n s tei n, glavni ravnatelj banke „Slovenije", je te dni izdelal obširno spomenico o jako žalostnem hankinein i tanji ter jo izročil podpredsedniku, dr. Golti. Gosp. Trcuensteiu pravi v svojem poročilu, da od vsega vplačanega denarja (340.000 gl.!) jc denes še 42.000 gld. v blagajnici: nasvetava tedaj mnogo prenaredeb. Cc se to no sprejmo in ne izvrše, po tem .... — (Cirkus Dcrsin), ki zdaj tu v Ljubljani predstavo daje, obiskuje sc prav jako in obiskovalci hvalijo produkcije kot izvrstne. PonIiiiio. „Nulla điei sine linca", ali pa po domače, nij „Novic" brez napada na mene. — Vse, kar sem v ljubljan ki čitalniski krčmi ob velikih iu malih petkih jedel in kar sem se v prijateljskih krogih ozbilno ali v šali pogovarjal, denejo na sito in zasuknejo po svoje v ta namen, da bi me pred volilci kompromitirali. — Odgovarjam na to: 1. Zo vlani so Novice" brez navajanja mojega imena rekle, da sem jaz v čitalnični krčmi imenovanje Kazlagovo za dež. glavarja-narodni Škandal" imenoval. Takrat se mi nij ljubilo na take bedarijo odgovarjati, ali ker vidim, da „Novine" zdaj s Co-stom ne dado toliko časa miru, dokler jim popolnem sapo ne zapremo, primoran sem stvar razjasniti. JJ/lo je 1871, leta v nedeljo zvečer pred otvorenjem deželnega zbora, ko jc v čitalniškem vrtu muzika igrala, in ko pridem jaz na ravnost iz Maribora tje. Vsedcm se k mizi, k ljubljanskemu znancu, slučajuo tudi dež. poslancu, ki je imel okolo mize celo svojo rodbino. — Mož jc bil prav „dobre volje". — Med igranjem godbe pride telegram iz iicča nam oznanovaje, da jc dr. Razlag za deželnega glavarja imenovan. — Moj znanec jc v*lcd tega v jako „navdušenih" besedah v nemškem jeziku svoje veselje izraže-val, „dass wir das erste Mal cinen nationalen Landeshauptmann haben!!" Ta entnaiaiem mojega soseda jc meni povod] dal se šaliti ž njim. Rekel sem na to: rAh Sie, das ist ein Skandal cisten Rangcs!" Vsled tega, se ve da se je po meni za šalo provociran mož strašno razsrdil in po konci stopil z besedami: „Was! vvarum? vvic mcinen Sio das, ich versteh' Sie nicht mehr, vver hfitte den eruannt vverden soilenV" liolj ko se je mož jezil, veči „gaudium" sem imel jaz odgovorjaje nm : „No, natUrlich. vver denn sonst, sls dr, Costa." — V tem smisla sc fe ta burkasti prepir dalje razvijal. Vsakdo, posebno pa dr. Costa, mora iz teh mojih besedij spre-Videti ironijo, ki je v tej moji šali bila, ker mislim, da on že davno prej dobro pozna moje mnenje o njeg< »cm poklicu, Cicerona ali pa Deska „Slovenije", igrati. — Strašno mora dr. Cotti voda v grlo teči, oko je žc primoran za se kapital delati iz n.ojdi večernih šal v Čitalniski krčmi v privatn00 gold. plačati ! — Tudi odbor za tabor v Žopračab na Koroškem je gosp. Josipu Nolliju in meni potne stroške povrnil, pa ne verujem, da bi bil dr. Blelvveisa pooblastil, mi to javno v čaBopisu očitati, kot kako sramoto. Ako bi bil jaz diet tako željen, bil bi šel kot državni poslanec v „Reihsrath" kjer bi bil lahko vsak dan 10 gold. vlekel, med tem ko vsak ve, da niti tretjine tega v Ljub-ljaui ne zaslužim. V Ljubljani 17. oktobra 1873. Dr. V. Z ar ni k. I*OMl*aiio. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalescižre du Barry Nobena bolezen ne more izvrstne) Revaleaotere du l?arry zoperstaviti sc in odstrani taista brez leka in l»re/. stroškov vse bolezni V želodci, v živcih, v prala, na pijačah, jetrah. žlezah, na slizrdci, v duš-njaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, noprabavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, /.lato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlieo in bljc- vanje tudi ob času nolocosti, soalno silo, otoinost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek i/. To.lKM) spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem lekoni zo-pistavljala sc: Spričevalo It, 57.942, IJleinaeh, 11. julija 1H7.'!. Vale] Bovaloseloro Imam rasen Bogu v mojih strašnih bolesnih V želodci in eutnicah življenje zahvaliti. Jane« God e e, provizor tare Olciuach, polta Pod goro pri Oelovoi, Spričevalo št. 68*914* Woskau, 11. septembra lsus. Ker sem dolga leta za kronično bolezen zlate žile, na jetrah in zapor vsakovrstne zdravniške pomoči brez uspeha rabil, sem pribežal v svoji obup- nosti k Vašoj llevaloscicio. Ne umrem se ljubemu Boga in Vam dovolj zahvaliti za dragi dar narave, kateri |o sa-me velika dobrota bil. Prano S t e i n m a u. TečneJŠI kot meso, prihrani Revalesdere pri odraičenih in pri otrocih 50krst svojo ceno za zdravila. V phhastih pufiicah po pol lunta l gold. .r>o kr., t rani 2 gold. no kr., 2 funta 4 gold. 60 kr., r> funtov 10 KOld., iS funtov 20 gold., 24 funtov 86 gold., -- Hovalescioro-Uiseiuton v puileall a 2 gold, 60 kr. In i gold. 60 kr. — Kevjilescit ro-Choeolatec v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. r'u Kr-i ta* § K°1,1 60 kr., 48 tas 4 gold, .r>0 kr., v prahu /a 1'JO ta- i 11 golcL, sa 288 tas 20 gold., — sa 57U tas 86 gold, — Prodaje: Barry du Barrv & Comp. na i>«-uall, irallllaielMfaaafl It s, v i.jubtjttni Ed. Miibr, v <-ra«i«ri bratje 0beran»meyr, v int*-bralra Dieohtl & Frank, v Celovcu P, Birn baoher, v Lomi Lndvlg MHllcr, vMariboru I. Kole t ni k & VL Morič, v Morim« J. K Btookhsnsen, kakor v vseh mestih pri dobrih 1-l.arjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpolllja du najska hiša na vse krajo po poštnih nakaznicah aili povzetjih. Tujci. 18, o k t o 1) i a. tHttSSI Scgre I.tiei iz Trsta. — Kartiu iz Dunaja. — l»r. I.utterotli z gOSpO iz Trsta. I »• Bl«fauatvi Bersog V/. Dunaja — Rnl Tereta iz Šmarja. — pl. Stehsoru iz Kamnika. — lloth- fild i/. Peite. — Br. Rotsebttra i/. Iludevaai. — pj. Poscarlni, Pretner bi Trata. — Rotbllld tz Švedskega, — Sttiinoieli iz Dunaja. — (Jiintp. Kastoiie, MoMDt-eič iz Trsta. — pl. Psgji.irnszl iz NoVe^amesta. — Dr. TanzOT i/. («ruden. — Villero, Štefan obit. iz Patei'borna. — Sigmund Bduard i/. Trsta. — ll »*5e-var i/. Krškojfti. — Prlater i/. Zagreba. — Vič.c ■ Kapodlatrlje. - Polšji /. gospo Is Prage Prt ,TSi»If«'-l: Skerl \/ SelSBO — Ibilvisrr.i iz Napulja. — 5Vengov»ki i/. Idrije. — Heisig', Uatfjevac Iz Karlovci — \Vidic. Oblak i/. Dunaja — Globo- 5nik is Železnikov. — Paper, Belon iz Dunaja, — Dr. Dnterlnngaaer iz Reke. Pri 2fjiiii«»r«'ii: Subin iz 1 rd.indn. — Kobal iz Vipave. Dunajska borza 2<). oktobra (Izvirno t^ogr.ifič tO poročilo.) iir-.otui dr*, ilol« v ba&kov Knotni drž. nol^ v drebru IfcflO drž. posojilo Akcij« »Arodr." bank' Kreditne akcij« . London ...... Nsool........ C. U. crkn-o . , . Srebro ... 68 (Id 35 kr. 72 65 100 „ 26 «»r>o . — r 2 Iti , 75 119 „ 70 5 . 107 , 40 t( Zobozdravnik '»i ......* m A. Paicliel hc počasti s tem naznanjati, da jc svojo prakso v Gradei popolnem popustil iu kc »talno v 8,juliljaiiii naselil, ter ima bvoj a<«'li«»r od /.#. oktobra naprej tam, kjer je. dosdaj g. dr. Kovač bival, xr Kic^flisčiiali iilicali Mtf. 2. novembra 1878. V tem kratkem času se bode si*4O0 dobitkov v sneiku 1 milijonov 565*200 piark Copr. gotpvp odločilo, roip, na thh žnikc razdelilo, Natančneje so dobitki Blodeče razdeljeni: )larl( ii. -»OO.OOO. IOO.OOO. 75.000. 50.000, IO.OOO, 00*000. 2 a SO.OOO. 2 n 15.0O0, .'• a 13*O60; 10 a IO.OOO, 10 a sooo. 10 n aooo. .ho n sooo« 60 a :t04><», 200 a SOOO, 400 ;i tooo. 4oO a r.oo, 466 a 2«<>, 19.800 A ilo bik. Ct,ko( i a Hienjši dobitek, Vsi ti dobitki »e bodo po načrtu 14 dnij jim ždrebanji pmi državnim poroitvoui dotičnim posestnikom Brečk izplačali, Za V86 /t,r|"""j;l ždioOanja in za udelc-ž nje pri i i žd rchnuji: dobitkov velia 1 , original Brefilcš samo gld, h:i, , «. v. o 171 7l r r n „ 35 r r " 'i, 11 „ „ „ 70 „ Nij ajnaoega puavzetJVf katero bi osi- 11 ina so idnusti in tučnega izplačanja dobitkov več gotovosti pomrjalo, kakor toj .tnoj pri- porooanio to iitleležeiiji' vsakemu, kateri ž. * i i po oeni In s lidno srcSo poskusiti. i>oirla«*<' nij i!oS:eiw> in v.mi k deležnik dobi takoj od države garantirano orlginal-srečko sam v ruke. Naročila naj bc b dotičiiiui zneskom v avstrijskem oemvrji v priporočenem pisma direktno na podpisano menjalnico polljejn in se bodo te naroČila takoj točno iu natančno izvršila. S. Steindecker & Comp. Bank- und VVechselgeschaft (27G—3) llaiiil»iii*K'. Izdajatelj i o ?.% urednic-.vo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tiak »Narodne tiskarne".