SI. 61. V Trstu, v soboto 31. julija 1886. EDINOS Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. if I h .EDINOST« zihaia i krat 11» tvaako irtit in sabata o bludne. Cena za vn« t .M1 . „ „ , - . B w •t* prilogo Tel *a oolu leia 3 *UJ«J° Uraialfttva »vis Tirraata« »Nuova Tlpografla;« vnak mora biti ogaaane 1. gl. SO kr sa celo leto. - Poaaniezn« icvilka ae «->uiv»|o Dri ooravuiitv i { ^"kiran. Rokoptal t>»« poaebn« TrodnoaU d« vračajo. - /aurati (razne vrele uaio*- u M-atikau v Trm t»o & * tiarlol in v A)4avičlal nn d ir - tf*r»&»tmi, rekih- niia in podanice) ae zarađunijo po pogodbi — prav cend; pri kratkih o#laaih z drobnimi tntcije >n ir>anrat«< nroiomn Opravnlitve. vti Ttrrutt. »Nava tlakama* ) •"■'katni ■» nlaAais i% vitko beaedo 2 kr Naš notranji in zunanji položaj, V tem času kislih hrastovcev se navadno dela velika politika, naS glavni namen ni sicer baviti se Ž njo, ali parkrat v letu, posebno pa v času ko diplomati potujejo, zdi se tudi mam primerno, da spregovorimo nekoliko o velikej politiki. Danes pa hočemo to storiti s posebnim obzirom na našo Avstrijo. Ako kedaj, pokazalo se je letos, na katerej strani je avstrijski patrijotizem. Koliko prilik je bilo Se le te dni za opazovanje naSih Velikonemcev, kateri so se 1. 1866 napojili pravega nem-Skega duha, ali leta 1870 pa se kar samaknoli v Bismarka, stvaritelja velike Nemčije. Kjerkoli so mogii, pokazali so Nemci ostentativno, da av-strijskej ideji ne marajo žrtovati svojega gospodarstva nad drugimi narodi in da, ako jim Avstrija zopet do hegemonije ne pomaga, stori jim to kedo drug, katerega jasno in glasno proglasu] ju /a Mesijo. Na drugej strani so zopet Ma-djari pokazali v zadevi generala Jan-«ky-ja, da jim je le za svoj Madja-roszag, a prav nič za celokupnost Avstrije in da jih uže zopet po nekem srbi, kar so uže enkrat skusili. Kaj more Madjarorszag brez Avstrije? Le to naj bi premislili Madjarski državniki, da brez Avstrije nema niti Madjarije in potem bi jim gotovo vse muhe zginole iz glave ter bi gledali, da se kar hitro pobotajo z avstrijskimi narodi in tako Avstriji tisto moč in stalnost preskrbe, katera jej je potrebna za morda uže bližnje zgodovinske do-godbe v Evropi. Kaj bi govorili o Italijanih, katerih je v Avstriji premalo, da bi jih državnik v po2to% jemal;' prav zato pa se je čuditi, da Iredenta Se tako pokoncu nosi glavo v Istri in Trstu, mei tem ko je v Dalmaciji uže zatrta. Mora se torej iz letošnjih dogodkov sklepati, da le Slovan svojo osodo v Avstriji vedno voljno prenaša, naj si uže bode slaba, ali dobra. Nemci se uže jeze, ker se Slovanom v Avstriji le Še kaže upanje, da bi mogli enkrat v Avstriji postati enakopravni z njimi. Madjari in Italijani, ki so se uže tudi imeli boriti z nemškim nasilstvom, pa so v tem obziru vse pozabili in se prav čisto nič ne naučili, kar je toliko žalostnejše posebno za zadnje, ki se Štejejo mej prve naprednjaSIce in svobodnjaške narode; so prav taki. Zgodovina, posebno novejSa zgodovina nam prejasno kaže, da je bil Slovan vedno pravi trpin za Av-Istrijo, za katero je voljno vsak čas | prenašal vse nezgode, pa tudi danes Se je Slovan edini trdni steber, tia kateri more Avstrija na vsako stran največ zidati, kajti toliko Poljak, kakor Ceh in Slovenec imajo danes poleg Magjara največi lriterCS, da Av- Via "svoj prapor enakopravnost, pri vsem tem nismo vsaj mi Slovenci glede enakopravnosti zdaj skoro prav nič na boljšem, nego smo bili v poprejšnjih ustavovernih dobah. — Pri vsem tem pa Nemci in Italijani očitajo Taaffejevemu ministerstvu, da je preveč slovansko. Žalostne so torej zazmere v Avstriji uže zaradi tega, ker narodi sami nočejo nastopiti prave poti do sporazumenja, česar so pa v prvej vrsti krivi liberalni Nemci, prav za prav pretirani egoizem načelnikov te stranke. Avstrijski državniki ved<5 denes predobro, pri čem so glede notranje politike ; oni morejo računiti na zmernost in požrtvovalnost Slovanov v prvej vrsti in zatorej se denes skoro noben pravi državnik ne more udati politiki vladanja brez Slovanov in proti njim. Ker pa je predobro znano gotovo tudi našim državnikom, da zunanja politika skoro največ določuje notranjo politiko vsake države, uprav zato imajo še nov užrok, da ne pust6 lastnih Slovanov pritiskati na zid. V tem mesecu, se je marsikaj pogovore m politične kombinacije mej evropejsko diplomacijo. Rusija je proglasila, da hoče odpraviti v Batumu strija obstane in da se ne razprši^ na'žgoa'no, kai'_daje sklepati na važne kar delajo uprav nemški in italijanski----------------'^*■ Iredentarji. — Mislilo ae je, da se Slovanom, posebno pa nam Slovencem, ki smo za Avstrijo tukaj na jugu prosto luko, s tem je dala odgovor tako važen element in uprav zarad i na angleške spletke v Bolgariji in tega poleg Hrvatov najvažnejši mej faktično od svoje strani Evropi ra-vsemi avstr. Slovani, uže k malu izpolni zodela, da je Berolinska pogodba čisto nič veČ ne veže. — Velikanske trdnjave, katere hoče Rusija zgraditi ob Črnem morju in mnogobrojno izvrstno PODLISTEK. Moledovanje pri nas in drugod. (Konec.) Zopet druga pesem, ki si jo je ljudstvo v prepisih kar mimogrede osvojilo glasi se: ^Poštene ovč ce 1 tak pojemo mi — Ljubljeni kristjani! poslušajte vil Te sveče ki s pušlami cirane so. So k časti Mariji gor v svetni nebo. O grešniki vbogi, obrn'mo se mi Tje k materi božji, ki v tronu stoji; Kdaj bomo ležali na smrtni post'lji. Marija Svečanka, prisveti nam ti I Mor'blt da vtem letu b'mo mogli mi umret, Z Žalostnim srcem zapust'li ta svet; Oh ure nI' dneva ne vemo to mi Kiaj rožca cvetoča se dol' obleti. Ko ura odbije b'mo mogli mi vmret, Vsi znanci, prijatli, zapust'ii ta svet; Bogastvo, veselje, ostalo vse to. Nas bojo pa djali v to črno zemljo. Poštene ovčice le zmislimo si — Na rajne dušic«, ki tukaj jih ni, So b'le na tem svetu, pa mogli so umret In večnemu Bogu to rajtengo dat; Jutranja z irja nam greje srce, Ker Jezus preljubi z solncem sem gre, Nas vodi Marija, nas prosi lepo, 2apusi'mo te grehe in ž Vino sveto. prva zapoved narodnega obstanka, da namreč dobimo svoje narodne šole in pa popolno spoštovanje v .......................rj__________„ uradih; toda tudi ta prvi pogoj na-' brodovje, katerega nekoliko uŽe ima, rodnega obstanka se nam Slovencem nekoliko pa še pripravlja Rusija v Še vedno krati, in akoprem imamo Črnem morju, vse to prejasno kaže, zdaj roinisterstvo, ki si je zapisalo da se Rusija resno pripravlja na ko- V nebeškem veselju angelci pojo, Marijo Svečanko častijo lepo, Zapojmo, Čistimo Marijo tudi mi, Je nam dete rodila, v jaslicah spi. Marija Svečanka v vpeljavanje je šla In Bvojega sina Bogu ofrala; Svet' Simon ta stari ji močno vesel, Da je to dete na roke prejel. Končuje pa se z voščilom: Vi oče in mati, vam damo lep dar. Marija, svet' Jožef vam naj bo za dar; Po njunih vsi navkib le Živ'mo lepo, Da pridemo k njim tje v sveto nebo. Mladenči, dekleta vam damo lep dar, To detce sveto vam naj bo za darl Zdaj srečno ostan'te, mi gremo od vas, Marija, svet' Jožef, ostan'ta pri vas/ Takšne vsebine je tudi tretja »Svečen-ska pesem«: Hvaljen bodi Jezus Kristus In njegovo sveto irne I Tak sliš'te kaj vam pojemo: Naj vam to k srcu gre! No pesem vam čemo zapeti V veseli« vsem ljudem, Svet Jožef in Marija Sla sta v Betlehem. Na potu prigodilo se Da Marija rodila je Tega Sina božjega Skoz' Duha svetega. V Btlehem' sla obhodila Kjer uhetperje« nista dobila, Kjei* bi bia pofiv.il*, In Čez noč prebivala. V Betlehem sta prišla, Žlahto obiskat šla, Pa Žlabta ni hotela Njiju gor vzeti. Svet Jožef se obrne In milo tak govori .* »To je vse božja volja, Da se zdaj tak godi. Za mestom je na štala, Se taj bova podala, Le-tam je prebritki mraz, Vsmili se Bog ti čez nas/ Marija ga pa trošta, O svoj'ga moža Jožefa: »Jaz bom nocoj rodila Zveličarja sveta. Kteri je vetvaril zemljo, nebo, Človeku dal dušo, telo, On nam bo pomagal, Da bova prestal i to.« Svet' Jož-1 nji pa pravi: »Oh ki>k men' to brttlco de, (>e boš pa ti rodila, Nimava odejice. Kam bodeš ga povila, In kam ga položila ?« • Slama bo blazinica Seno pa odejica.« Marija pa pleničke lepo ukup spravi In svojga si sinčka Na nje povila je. nečni udarec na Turčijo in torej tudi na koneČno reSenje jutrovega pra-Šanja. Ali precej potem se je vrSila na Francoskem velika demonstracija proti nemškemu cesarstvu, postavili so Francozje izvrstuemu generalu Chan-zi-ju spominek, ta Chanzi je bil nekaj časa poslanik v Rusiji in je kot tak močno kultivira! zvezo mej Rusijo in Francijo. Zato pa je francoska vlada povabila rusko, da bi bila zastopana pri slavnosti odkritja Ghan-zi-jevega spomenika in ruski car je v ta namen delegiral enega svojih boljših generalov, katerega je slavnostni govornik posebno srčno pozdravil povdarjajoč prijateljstvo Ruske i Francoske. Govoril je javno tudi ruski general in isto tako provdarjal prijateljstvo mej Francozi in Rusi; ljudstvo pa je tem besedam živo in navdušeno pritrjevalo z besedami: »Evvive la Russie, evvive la grande nation Slave!« Ta demonstracija je morala Nemce nekoliko prestrašiti in Bis— mark je precej potem čutil potrebo, da se še bolj nasloni na Avstrijo. Nemčije je strah pred francosko-rusko zvezo, do katere mora prej ali .•! ' -"»ti. ker ie ta stvar uže v krvi JJ l----.. .. J.. 1,„ ^ , obeh ljudstev in po siauj^ro i^P0 uže tako odmenjena; ali Avstrija neT bi se smela te sveze mnogo strašiti, ker ona nema poklica, da bi bila v prvej vrsti hraniteljica ali »Ostmark« Nemčije. kakor bi to želoli velikonemci ; Avstriji gre zdaj za to, da utemelji svojo vlast na Balkanu, v tem obziru je konkurentka Rusije. Nemčija gotovo obeča Avstriji vse lepo in dobro in ce!6 prekositev Rusije v konkurenci na Balkanu. Na drugej strani je tudi An- Svet' Jožef je pa poieg stal In Jezusa kufieval, Ki je v jaslicah ležal Id britki mraz prestal. Pastlrci so ti prvi Prišli Jezusa častit, Ki so na polji bili Poleg svojih ovčic. Angelj jih pa gor zbudi »Kar neznano je še* — jih u2i: »Le pojte v Betlehem, Tam ena luč gori.« Ko notri v štalco prišli so, No malo dete našli so Ki je v jaslicah ležalo, Milo jih pogledovalo. Mi sklenemo to pesem O rojstvu naš'ga Jezusa, Ntj Ito vara to k veselju O Mariji Svečenski. Katior je iz te posledne pesmi razvidno, spričujo mnoge teh pesni res slabo pasniško žilo skladatelja, kateremu se nemara ni zdelo včasih tudi truda vredno odeti svoj umotvor v lepšo obliko. Pa še od tega malega Ide vsled pozabljivosti poslednji Čas preveliko, časih Še dobrih stvari v izgubo, ker zbiratelji prečesto-krat celo nemajo kje prilike priobčiti zapisanega narodnega blaga. Pa nam potem lahko očitajo, da ga nismo imeli, ker še to malo ni izdano I Skoda 1 EDINO ST glija, katera bi rada Rusiji delala /iiprfeke, ko bi se zadnja hotela polastiti Carigrada in gospodarstva čez Lino morje. — Ali pri tem započetji bi se mogla Angleška strašno opeči, ker Rusija v Črnem morju s tako sigurnostjo postopa, da se more uže danes računati skoro na dan, kedaj Rusija reče: ključ od vrat v Črno morje vzamem jaz, kedor mi ga hoče vzeti, sem naj pride. Moj Balkanskimi narodi se je tudi poskušalo vsaditi neko nasprotnost proti llusiji, kak namen je imela drugače srbsko-bolgarska vojna? — Ali to sovraštvo je le umetno narejeno in toliko srbski kralj Milan, kakor bolgarski kuez Aleksander stojita na dveh vulkanih, katera kmalo začneta bljuvati ogenj, ki nju kraljestvo požge. Kar se denes čita v nemških in italijanskih listih o zadovoljnosti srbskega narodu, vse je zlagano, pri prvej priliki je pripravljen srbski narod uničiti ves sedanji regiment in postaviti si novo vlado, isto tako je v Bolgariji in kdo ve, ako nema uže zdaj kak Nikita naloge, da o svojem času združi balkanske Slovane v večo državo. _ Bog zna, čemu je dobra napačna politika Milana in izneverjenje liattenberga? Morda pa bo to koristilo ideji združenja balkanskih Slovanov! Vidi se torej iz vsega, da evropska diplomacija zdaj dela svoje važne poteze na diplomatičuej Sahnej plošči. — Bis-mark pred vsem najbolj miroželjen se drži trdno Avstrije in Rusije; njemu ta zveza najbolj konvenira, ker garan-tuje evropski mir, katerega je Nemčija skoro najbolj potrebna. — Rusiji ta zveza le toliko časa konvenira, dokler jej Nemčija in Avstrija ne prekrižati njenih interesov na Balkanu. Zarad tega menda kaže tudi za Bismarka najboljše, da se mej Avstrijo in Rusijo izvrši neka poravnava, vsled katere je obema velevlastima na Balkanu ^Va^ij-cnu meja akcij t. V principu je ta stvar skoro gotovo uže določena, in Avstrija na vsak način najboljše stori, da se z Rusijo odkritosčno pobota za vse slučaje, ker le zveza z Rusijo jej more garantirati za vse čase vpiiv in posestvo na Balkanu, mej tem ko bi jej zveza z Nemško proti Rusiji utegnola na vrat nakopati polno sovražnikov, v prvej vrsti vse slovanske države, toliko Rusijo, kakor vse Balkanske države, potem Francosko in skoro najbrže tudi Italijansko. Na to priliko Italijani le preže in kmalo bi bila dana, da se pri nas zunanja politika vrSi po želji madjarskih šovinistov m nemških egoistov, — Mi bi bili kmalo razdvojeni z Rusijo in potem z vsem svetom, ako bi madjar-ska drevesa rastla v nebo. K sreči tega še ni in ne bodo tudi Madjari Še tako hitro imeli svoje posebne armade, akopram bi jim jo liberalni Ne mci dovolili, samo da jim Madjari pomagajo zopet do egiptovskih loncev; ali k sreči je tudi nad Nemci in Madjari še nek faktor, kateri ne pusti, ni ne more pustiti, da bi se Madjarom v tem obziru volja spolnila. Na koga pa se more v takih slučajih ta viši faktor vpirati, ako ne na Slovane? Tudi se samo ob sebi vsiljuje na jezik prašanje: Kako je sploh mogoče izvesti po Avstriji sprejeto in začeto nalogo na Balkanu, ako ne s pomočjo lastnih Slovanov? Madjari in Nemci bi vso to stvar strašno pokvarili, Madjari pa bi Avstrijo na Jutrovem kar onemogočili in kaj potem sploh z našo državo? < Zunanja politika naša, ako pravilna, torej sama ob sebi zahteva, da se Slovani v Avstriji ne pritiskajo na zid, kakor se je to godilo in se tu pa tam še godi. — Avstrijskim interesom nasprotno bi bilo torej, ako bi se pri nas začela zjpet ponemfie-valna politika, bodi si pa pod liberalno ali klerikalno krinko. Avstrija ne treba več eksperimentov. Ako hoče trdno stati na zunaj, mora se držati svoje najstarše zaveznice Rusije, ako hoče pa sploh svojo misijo izvrševati, opirati se mora v prvej vrsti na svoje Slovane. Zato pa bi se moralo sedanje ministerstvo le bolj proti desnici po-maknoti, nikar pa iskati dotikljaja z levico, ker to bi le zavleklo vsako porazumanje mej avstrijskimi narodi in bi Slovane tiralo v obup in v Avstriji jako Škodljivo opozicijo. Toliko za danes o občnem političnem položaju. Politični pregled. Notranje dežele. Nadvojvoda Karol Ljudevit je 29. t. m. z svojo soprogo odpotoval v Petrograd, kamor ga je povabil ruski car. Bog djt sleparje, malodredno drhal, končuioč se sladkimi besedami: »Dragi kompare, verujte mi, jaz ne hi nikoli misli, da je ta in ta tak prilrigan malo-vrednež. Jaz sem ga imel za poštenjaka, ker se je tako ulju Ino vedel. A prevaril sem se! On je uzrok vsem našim nesrečam «. Vi jim verujete in premotili so vas— volkovi v ovčjih kožah. • Kompare« pa ima vaš glas (in za tega Btori naš lahonček vse) in za vas se ne briga več, smeje se vam v obraz, tudi ima vas za norca v pravem pomenu besede. K malu potem pa vidite v družbi z onimi, o kojih vara je prej pravil toliko slabega, katerim je poprej vse zrekel in pije na zdravje ... , ne domovine . . ampak na zdravje dobljenega sedeža v občinskem zastopništvu, ki mu bo donašal marsikak dober grižljaj. Prijatelji 1 pozor tedaj, ne zaupajte za-peljivcem, fie tudi bodo z varni Še bolj prijazni. Glejte, kaj so učinili oni možje občini Buzeškil — Spraznili so občinsko denarnico — zadolžili občinska premoženja — zapravili občinsko dedščino — pomnožili dolgove — plačevali niso uradnikom — preganjali so dobie občane — ter lotili so se celo darov, darovanih ubogim od samega cesarja 11 Zdaj govorite! Ali ste zadovoljni imeti take »patriote« v svojem zastopstvu? Kaj mislite, ali so vredni vašega zaupanja?! Proč z šalo ! Glasujte za poštene in zanesljive može; za one, kateri liubijo vas, vaš rod, domovino vašo ter obsojajo vsakoršno zlorabo! Poznate jih — glasujte za nje 1 Domač© in razne vesti. Imenovanje. Davkovski nadzornik Fr. Zarli je bil Imenovan višjim dav-kovskim nadzornikom za okrožje primorskega finančnega vodstva. Korveta »Aurora« zapusti jutri Pulj ter odpluje na dveletno popotovanje; poveljnik jej bode fregatni kapitan Miiller, ki ima iskati trgovinskih zvez v vshodnjej Aziji; obUkati bo korveta morala razen druzih, posebno te le luke : Port Sald, Adeu, Point de Galle, Singa-pore, severne bregove Sunda otokov, Filipine, japanske otoke in luke, Petropav-lovsk, Korea> Tientsin, Šangaj, Fučev, Amoj, Hongkong, Hue, Saigon. Korveta »Saida« pa odpluje 1. septembra v Brazilijo, La Plato, Kaptovn in Suec; na poti bode devet mesecev. Ustavljene vaje v orodji. Vsled kolere v Trstu i na Rieki je vojno ministerstvo zaukazalo, da se k 97. pešne-mu polku in 19. lovskemu bataljonu spadajoči reservniki k jesenskim vajam ne skličejo. To velja tudi za vse reserviste, ki spadajo k drugim polkom, pa v Trstu, ali njrgovej okolici stanujejo. Zoper kolero. Vsled minister-skega ukaza je vucstvo južne želenice zapovedalo, da se imajo popotniki iz Italije uatanko preiskavati in oni ter njih prtljaga razkuževati. Bolnikom se daljna vožnja ue bo dopuščala. Da se spolnovanje teh na-redeb nadzira, poslali so se zdravniki na mejne postaje. K latllje v zapor. Na krovu Lloy-dovega patnika »Titauia«, ki je prišel v sredo iz Bomhaja, zasačili so redarji nekega Ivana Links, ki je v Bombaji izne veril 60.000 gid. v zlatu, potem pa v Trst pobegnol. Dobili so pri njem Še skoraj ves denar. Enoletni prostovoljci c. k. vojne mornarice. Vprihodnje more je kakor enoletni prostovoljci stopiti v c. k. vojno mornarico ludi tisti mladeniči, ki so navtično šolo izvršili z dobrim vspe-bom ter morejo dokazati, da bo bili vsaj eno leto na ladijah dolge vožnje kakor mornarji vkrcani. Tržaške novosti: Kolera. Od polnoči 28. t. m. do polnoči 30. t. m. bilo je napadenih v mestu in okolici 18 oseb. Vseh je zbolelo dosedaj 120, ozdravelo 23, umrlo 70, zdravi se jih 31. — Od 28. t. m. polnoči do polnoči 29. jih je zbolelo 9. — V okolici kolera največ napada na Kontovelu; v četrtek zboleli so tam štirje. — V sredo je bilo na Že-leznični potezi Herpelje pet novih slučajev. Napadeni v mestu so: G-letua deklica A. Zenardi, ki je k malu umrla; 51-letna M. Adamo v ulici Ghega; Franjo Ilinčič kičmar v ulici Malcanton, ki je v stanovanju umrl. Včeraj fo zboleli: Ernesl Cesch - otti. poštni kontrolor v vla Farnetto in umrl; njegova 18-letna hči je menda tuli umrla »a kolero, Urša Pečjur iz Gropade, N. Hoc-cas-dna v Vrdeli, K.Papulini mizar v ul ci Farnetto, Antonija Gonnzel na Vrdeli in Katerina Devetak v Corsia Giulia. — Kakor se vidi je Kolera 2ičela še precej hudo razsijiti in vročina jo še pošpešuje. Tuli v okolici se je uža prec«j razširila kamor so jo zanesle, kakor smo zadnjič rekli, ženske z perilom. Bog nam daj zdravega »n hladnega vremena kajti vročina, ki ie sedaj v mestu navladala, preti kolero Še bolj razširiti. Vzlasti pa treba miru ker strah je največi pomagač koleri. Nesreče. N-k 15-Mni dijak iz Lihinj.i hotel je skočiti s parnika, ko se je ia bližal bregu, na suho. Ali po neprevidnosti pal je v morje, iz katerega bo ga Izlekli nekoji težaki, drugaČi bi ga bil parnik zrnasti!. Policijsko. Alojzu Paviču v ulici Malcanton odnesli so neznani uzmoviči mošnjico z 140 gl. — 25-letnega postopača J. Bernetiča so redarji zaprli ker je ukral jedno tehtnico vredno 10 gld. — Dva pi-jančka sta pila v nekej pivarni potem pa se odtegnola ne da bi plačala. — 11 -leten dečke tepel je na ulici druzega G-letnega tovariša ter mu zadal več ran. Dobro upanje I — Zap-li so Leopolda T. iz Komna, 25-letnega težaka Josipa J.iz Trsta ker je ukral nek vožiček. — Nekega Henrika G. je mahnila lastna dekla tako močno z šolnoui po nosu, da se je moral Iti zdravit v bolnico. — Neznani tatovi so pri-dtli v stanovanje neke Marije G. v Čiar-boli ter odnesli 105 for. — Nek pijanec je nabijal lastno ženo na domu, radi česa so ga peljali v luknjo, naj tamkaj nabija zid, ne pa uboge ženske. — Pri sv. Alojziu so odnesli tatovi iz nekega stanovanja 140 for. — Zaprli bo tudi več postopačev ter jim dali kruha, ki jim je manjkal. Stipendije. R ispisanih je pet sti-pendijev Annauian za učence na c. kr. driavnej gimnaziji in dva stipendija M.pet jako gorko od 22. do 29.; neznano gorko od 22 do 26.; srednja gorko od 29. do 31. — sploh bode ves mesec velika vročina in polno viharjev. Toplote je a po 4 kr. in sicer 2oti milijonov. virgink pa 190 milijonov. Število slepcev v Evropi. V Evropi je okou 300.0U0 .-.lepili lm 11, katerih vsan potiebuje za življenja 3i)0 <1o 350 frankov, vBi »kupaj tedaj 100 milijonov frankov, ali 50 milijonov goldinarjev. Statiskarji so proračunih, da pride na 10U0 ljudi en slepec brez ozira na one, ki imajo bude očesne bolezni. V Italiji je bilo po l(ud ž^nsk. V Vtl.kih mestih Jc; n jveć slepcev, manjših manj, i najmanj na kmetib. To je lahko verjete, ker ved ni prah. od&ev od belih hiš m manjkanje zelenja si »bo vpliva na oči i to tudi ne more hiti brez vpliva na zarod. Našim ffusiMMlInjam utegnemo ustreči, ako jim poročimo, kako na Japonskem ravnajo, da meso poleti sveže ( hranilo. Vlože ga v posodo iz porcelana ter n lijo kropa nanj lohko, da stoji čez meso, potem pa ulijo olja na vodo. Tako popolnoma zapre zraku pot d > mesa In meso ostane popolnoma oobro. Tržno porodilo. Kava — jako trdna, cene skotai nespremenljive. Prodalo seje 1000 vrt Č kave Rio no 50-6:1 for. 1600 Santot po 52.50 do G2 for. EDINOST £;:dkor. — Vsl#*d malo praŠatj ni se v zadnjem t^dnu dobro prndai cene nepremakljive, Prodalo se ie 5»!ce .... 280 • 30 • London 10 lir sterlin . . 120 » 05 • Napoleon ....... 10 • 'I, • G. kr. cekini...... 5 » 9;i • K t. državnih mark ... 61 » 85 • Cegnarjev Viljem Teli se prodaja v tiskarni Dolenčev) po f-O noldov. Kdor hoče na hlad! Poleg prekrasnega mesta Kamnik v najlepšej legi in uprav poleg nove železnice, ki se bole gradila, je naprodaj lepa nova h §a, v katerej j» 6 sob, izba. kuhinja, kl-t potem je poleg hiše veliki obokan blev, senik, šupa za voze, hlev za orešiče in še razni drugi prostori. — K hiši spada tudi mali in vefii vrt, potem več njiv, senožeti in nekaj gozda, vsega skup nad 30 oralov. Gena je 7000 gld.; plačilni pogoji jako UfcOdni. NatanjČneje se more pozverteti pri na-Šetn upravništvu Via Torente 12. Poglavitni MUltl ln molitev i vgia viuii ki jib mora znati kdor hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo, in sv. zakon, zove se mala knjižica katera je izŠia v naši tiskarni io se dobiva po 4 nove. Najboljši papir z,a eigaretke 20—3G j« pristni LE H0U8L0N fraoe. fabrikat Caivlejev in lleorjev v Parizu Svart se pred ponarejanjem. Ta papir Korko projMiruSujo jrfnpoditi dri. J. J. Honl K Ludvlg, K. ' Llppnmnn profedcirji kemija na d'in.ij.sk. vseuđiliflCu, radi njeKove naj bolj 9-». kikovosti, radi njegova ČUtott in zato. kur v njem ni nikiike 9 ■sooif euille^ h g ^ format/ 1 l§ H TRK! TcJt , hch*r L_i- «'h»i.ic v u i i—>j S Fac-SImile rte 1'Etiguctte T^ZZLJi__ t/ii r*s*/CA*rs. 17 Rt* Rrraiitr i PA KIS 2i Trgovina A. Majer-jevei^a Exportnega piva v steklenicah v L.I(ltl..I\\l (pivovarna na paro) priporoma Cesarsko, in Ilock-pivo v skrinjicaii po 25 in 50 stekl. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejn* pomoč in nI treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Će se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše Želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boieznnim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti podarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. 9—12 Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na 1 svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristofoletti v Oorict, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rovis, O. B. Farabnschi in M Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj Želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. Fci QL3 o cu X> > r---i P CD ■•—j r-l „J CD O C= ^ t—p p oo t—l cu ^ i—3 co Jo > u cu U ' k—i o CL, CJ> o r w " -— a .s e o 5 i « o i. mi" ° a. m Ja J8 « .5 - 2 > > ± B •S _ o S o Ts S c ° C c X e •<« co 2 > ~ > ae u e E a- M. . , n E "C .<= ^ n u N s « s d.^ ,m 2 ta. |fo" S "C • e £ 'H O. rr — ,«J a V. K C a i — "S * S 5 iS a « g ^ g «> a ? • u ® - t .t: a, — rt B fl « m a > ® > — — «5 8 _ g o H £m •o ja ca o rt « • Od « * ^ o w ® et x • »J m 2. O .— 03 E ^ s 5 S £ 3 M " a 5 ^ « « i -- 0 c "S « ® O .2 i rt. E d t 3 ~ - to t. ia a ® ^ 3 1! s H J X 0u 8°L Gosp. Gabr.Picoli-ju, lekamičarju v Ljubljani Na zahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v Želodcu in zlati žili 49—50 Ljubljana, mesec januar 1884. Dr Emil vitez pl. StSckl, c. k. vladni svetovalec in dpfelno-Banitnet poročevalec. Podpisani potrjuje, da ima Želodečna esenca ljubljanskega lekarničarja Piccoli-ja hitre in preiudne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi nioje in sosedne župnije; komaj preteče dan,^ da ne bi kdo prišel k meni, kt me prosi ia )edno steklenico želodečne esencp, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. \Vlassisk, župnik-kan. Plominj, Primorsko Antirrheumon najboljše zdravilo nroti pre-hlajenji, kostobolji, hrornoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr Pattllje santoninske; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 košč. 50 kr. 1000 koSč 5 pld. 2000 6 gld Silioilne pestile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davlci (difteritis), plučnim, prsidm in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost. škatljica 20 kr. Zeliični prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim ' boleznim, za-sliŽenju, kašlju, bripavosti, dnšljivemu kašlju itd Odraičeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 36 kr Tu navedena, Kaker vsa druga zdravila se zmiraj frilna dobe v lekarni G. Piccoli-ja «pri angel u» v ILi|tabI|anl na Dunajskej cesti, kder se naročila takoj po polti proti povzetji izvršujejo. "ISjlg Tržaška hranilnica Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, razno praznikov, sicer od 9. ure do 12 ure cmludne. Ob nedeljah na od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice * Plačuje vsak dan od 9. do 12. uie opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprpj, zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gl, z od poved bo 5 dni. Eskomptuje menjice. domiciltrane na tržaškem trgu po...... Posojuje na državne papirje avstHj-8ko.o»r»ke do 1000 gl. po . . više zneske v takočem računu po.......... Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. Trst. 24. marcija 1881. —9 »VI. 4Vi° *V'o Razkužujoče sredstvo za stranisća in vsak drug kraj — po-pclncma neškodljivo zdravju. Najbolj ekonomično in povsod rabljeno. Da se razku/i kako stranišče zlije naj s<* vsaki dan netri 2 žlici te tekočine. Za vsak drug kraj stanovanja zadostuje vliti v kako pesedo nekobko žlic. postaviti posodo v kak kct. ter menjati ga je enkrat na teden. Simo v Lekarnici ROVIS v Trstu V i-tej lekarni so na prodaj slavno znane PR0TIK0LERICNE KAPLJICE izvrstno pre^ervativno sredstvo BASTLER-jevo IZVLEČEK iz antilakega tamarinda hladeča in debro okusna pijača priporočljiva vzlasti za ve iko toploto. Odgojevalko ^iZL'^tl V Ljubi 'ani. Djtična mora b ti zmožna, da poiučnje o predmetih ljulske šole — nemSko in slovensko, prednost imajo one, kale-e zn j» tu »i glas vir — Ponudbe naj se poSiIjijo na Annoncen - Bureau Fran\ MMler v Ljubljani. 2—1 ŽELODČNE BOLEZNI je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti po JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi želodčni pijači. Da si Človek izvoli pravi lek proti želodčnim holezmm, pač ni tako lehko. posebno dundenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne ennke l*ke Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čndeži priporočajo, niso nič druzega, nego škodljiva xmp*. Edini Jecuzalemskl hal-xnm Mi je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče ln želodčne živet hitro krepčaliie m či pravico prednosti nad ysemi dofledaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balsam b»»jat na delajočih snovih kineške robar-bare, katera korenika je poznena zarad nje-iv-gu »godnega npliva na prebavijenje ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težuvam v želodcu odvisnim od slabega preb ivljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti nejeSčnosti. zabasanju, smrdljivi napi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci iti vaakej bolezni v črevesju. Steklenica z navodom vred stane 3t) novc.ev. 38—89 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI Skladišč« v Trstu v lekan i Marku Rarasini, na Reki v lekarni al Redentore, O. Omeiner. v Korminu v lekarni A. Frah-zo» i. v Tominn v lekarni E Palisca. A •®OI Lekarna Trnkćczv. zraven rotovža . v Lij ub^j ani Marijaceljske kapljic na velikem mestnem trgu, priporoča tukaj popisana najboljša ln sveia zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prijeli pi-menih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Tmk6czy-jevih firm so : Na Dunaj i dve in ena kemična tovarna v Gradci (na Štajerskem) etia pa v Ljiihljnnl. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj nnvedena adravila s prvu pošto dobi, da nasl v tuko te napravi : Lekarna Trnk6ozy poleg rotovža v ILjtibljnnl. Cvet proti trganju (Gflolitl, je odločno najboljše zdravilo zoper proti n, ter revma-tizem, trganje po udih. bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval.Zahteva naj se samo «cvet zoper tr|(ftiij« po dr. Msličuo z zraven siojećim znamenjom 1 steklenice ij0 kr , tueat 4 gld. 00 kr. EČ^ ni na steklenici zraven znamenja, ni pravi cvet in ga precej vrnite. HARIAZELLERI TROPI NUR ECI APOTHEKER TRNKU LAIBACH 1 STUCK za želodec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti »a zdravje, imajo izvrsten vspeh t ri vseli bol-znih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankarje slasti pri Jedi, slab želodec, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje. glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zabaianje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih In zoper zlato Žilo Steklenica velja 20 kr., 1 tueat 2 gld., 5 tueatov samo H gld. Mvai'ilo! Opozarjamo, tla se tiste Istinite MARIJACELJSKE kapljice do-bivnji» samo v lekarni TRN-K0CZY-ja, zraven rotovža na velikem trgu v Ljubljani. (Si5 huticin i'kuj Plnninski zeliščni sirup kranjski, n otroke, ie nnjhnljSi zoper kašelj, hripavost, vratobol, jeti1 čine: l steklenica r>« kr , 1 tucat £» gl. Samo ta sirop za ail Kričistilne ^rogljice, ZDRAVILA ZA ŽIVINE. Štupa za živino. Ta jtrnv »li.brii stupit iio-niagii nuj bul jn pri vg-li liolf /nih krnv, kuni i» prallčev. Konje var«,l" Ktu|iik trganja p« Pravih, b'rtuvk, vbl-Ii nnle*Ul>ik knCnlli bol«»/.iili, k »flhi, ]> uCnili in vratnih hnUnniJ. ter odpravlja vhu i gtt*. ink<> doln-eK1« mleka. /ainotekz rauiinim navodr m vrt'd velja le 5'J Kr., o zaniotkov Mam<» t lillllic NajlniljSo mazilo za korje, "•»* * iKiinajja pri pret^u «11, oto-hanil koI,kn|ilt-tiili boiogni, otrp-nehji v hokn, križi itil otekanji nntfi lli"litirjl|i na nu-tfali. Ilirljanjl t S-ćauji h i I la,oprave, susioi itd.,s kratka rl v«'h vnanjih »oleznln ln lilintli. HCoklerilua v. r.ilill-niiu inivodiini vrod slane lu 1 jrlil , A h teki. /. rnhilniia iia\"