POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto XIV. Štev. 230 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25—61 Ib 25-61 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 8. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-81 Maribor, četrtek 10. oktobra 1940 NAROČNINA NA MESEC PrelemaD v upravi ali po pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POŠTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409 Cena din 1 Mussolinijev obisk v Julijski krajini Italijanski ministrski predsednik je'včeraj inspiciral velike vojaške vaje v Črnem vrhu nad Idrijo ob navzočnosti prestolonaslednika Umberta — Danes se udeleži velike parade v Padovi - V Rimu pravijo, da bo danes ali v nedeljo imel važen govor RIM, 10. oktobra. ZPV. Kakor se v rimskih političnih krogih zatrjuje, bo Imel Mussolini, ki se mudi na inšpekciji italijanske vojske na italijanskem sever ovzhodu, danes ali pa v nedeljo govor.v katerem bo orisal sedanji svetovni po litični In vojaški položaj. Za ta Mussoli-nijev govor vlada povsod veliko zanima nje. Vaje v Zadlogu pri Črnem vrhu RIM, 10. oktobra. ZPV. Včeraj je ministrski predsednik Mussolini v spremstvu propagandnega ministra Pa v o 1 i -ni ja in vojnega državnega podtajnika generala S a d d u j a dospel z letalom na goriško letališče. Na letališču ga je pozdravil poveljnik armadnega zbora »Isonzo«, general Ambrosio. V spremstvu vojaških poveljnikov ter vojaških zastopnikov Nemčije, Španije, Madžarske in Bolgarije se je odpeljal nato Mussolini z avtomobilom čez Ajdovščino in Col na črni vrh, kjer je v Zadlogu na meji Jugoslavije pregledal tam zbran 11. armadni zbor. K vojaški paradi na črnovrški planoti je bilo povabljeno tudi tamkajšnje prebivalstvo. V Zadlogu je sprejel Mussolinija prestolonaslednik Umberto, ki se je skupaj z njim udeležil parade. Parado je izvršila divizija »Re« (Kralj). Divizija je nastopila tudi s strelnimi vajami, pri kate- rih so se preizkušale tehnične sposobnosti orožja in vojaštva. Popoldne Se je Mussolini vrnil spet z avtomobilom v Gorico, od koder je kljub slabemu vremenu odletel s tamkajšnjega letališča ob 14.15 v Padovo, kjer bo danes ogromna parada prostovoljcev mladih fašistov. Pri tej pa-paradi bodo sodelovale tudi,posebne častne čete nacionalističnih miličnikov Nemčije, Španije, Madžarske, Romunije in Bolgarije. Za časa parade bodo krožila nad Padovo in okolico mnogoštevilna bojna letala, a povsod je razpostavljeno tudi protiletalsko topništvo. Kakor poroča agencija Stefani, je Mussolini s tem dovršil inšpekcije italijanskih armad, ki so zbrane v Padski nižini vse do mej Julijske Krajine. Najprej je inspiciral divizije »Triest«, nato »Po« in »Ison- Sodelovanje Anglije, USA in SSSR? Mrzlična posvetovanja v Washlngtonu o Daljnem vzhodu — Ameriški državljani zapučajo Daljni vzhod — Kitajci so zadovoljni z razvojem WASH1NGT0N, 10. oktobra. ZPV. V Bed hfti In v zunanjem ter v vojnem ministrstvu še Vrše te dni mrzlične konference, posebno se pa opaža konferiranje s poslanikoma Anglije in Sovjetske zveze. Splošno se pričakuje, da bo nastalo tesno zbBžanje med USA, Anglijo in Sovjetsko zvezo v vseh vprašanjih Daljnega vzhoda. Sporazum o enakem postopanju morda ne bo formalno sklenjen, bo pa v praksi Izvajan. Zatrjuje se celo, da je bil angleški sklep o ponovnem odpret ju burmanske ceste za dobave Kitajski sprejet v sporazumu z USA in SSSR. Roosevelt konferira dalje tudi neprenehoma s poveljniki mornarice in vojske. PERMANENTNO ZASEDANJE SENATA IN KONGRESA WA5HINGT0N, 10. okt. DNE Čeprav fcaseda kongres brez pres tanka že devet mesecev, je vodstvo demokratske stranke, odločbo, naj se zasedanje nadaljnje brez odmorov. Senat je prav tako sklenil, da ne bo odlagal sej. Od danes dalje do 18. novembra bo d merjen senatu vsak teden le tridnevni počitek. AMERICAN! ZAPUŠČAJO AZIJO ŠANGHAJ, 19. aktobfa. Unp. Voditelji ameriškega društva v Šanghaju so tele-grafiraii včeraj v Washbigton ter pozvali vlado, naj pospeši evakuacijo ameriških državljanov z Daljnega vzhoda. Vse vozne karte na ameriških parnikih so oddane do kortca leta. Veliko potnikov bo šlo lahko iz Azije šele V januarju, ker je tako malo zvez s parniki. ŠANGHAJ, 10. oktobra. Assp. Ameriške ladijske' agencije so naravnost oble- gane od Američanov, ki hočejo kupiti karte za prevoz v USA iz različnih krajev Azije. V Tokiu je neki uradnik zunanjega ministrstva izrekel svoje začudenje nad odhodom Američanov ter še pristavil, da japonsfka vlada nima namena svetovati svojim državljanom v Ameriki, naj se vrnejo domov. RAZBURJENJE V ŠANGHAJU ŠANGHAJ, 10. okt. Stefani. Tu vlada precejšnje razburjenje zaradi odhoda ame riških državljanov, ki so mnogi lastniki vOekih podjetij, še sinoči so se Američan] veselo zabavali v nočnih lokalih, danes se v veliki naglici najeli prostore na ladjah, lq so oddane za prevoz v USA več tednov vnaprej. KITAJCI PRIČAKUJEJO POMOČ ŠANGHAJ, 10. okt. Agencija Domej javlja, da so kitajski list] navdušeni zaradi ponovne otvoritve ceste Iz Burme. Listi vidijo v tem dober znak, prav tako v dejstvu, da so se USA odločile umekni-ti svoje državljane s področja Daljnega vzhoda. Kitajski tisk predvideva anglo-ameriško ofenzivo proti Japoncem na Tihem oceanu in pravi, da delajo Angleži in Američani sporazumno. ČANGKAJŠKOVA PROKLAMACIJA čpNGKING, 10. okt. DNE V poslanici, ki jo je ob današnjem narodnem prazniku naslovil Cangkajšek na narod, poudarja ponovno, da Kitajska ne bo nikoli priznala novega reda, ki ga predvideva trojni pakt na Daljnem vzhodu. Kitajska država mora biti v celoti znova vzpostavljena, prej Kitajci ne bodo položili orožja. Kitajska bo zmagala, zato naj nadaljuje se- zo«, ki pripadajo drugemu armadnemu zboru. Vsem tem inšpekcijam so prisostvovali tudi atašeji tujih držav. Vaje, ki so se ob tej priliki vršile, so dokazale veliko sposobnost Ln izvežbanost italijanske vojske. Preizkušeni so bili zlasti novi načini napadov na močno utrjene postojanke z upoštevanjem vseh dosedanjih izkušenj v sedanji vojni. Topništvo je odprlo pot specialnim četam, nato je pa nastopila pehota, dočim so možnarjl še dalje uničevali položaje, metalci plamenov pa opravljali še zadnje delo. Ta inšpekcija je pokazala veliko zanimanje, ki ga Mussolini posveča vojski v sedanjih burnih vojnih časih. Rezultati vaj so bHi povsod odlični in vsakdo se je lahko prepričal, da razpolaga Italija z V6em, kar je potrebno za sigurno končno zmago. danjo borbo do kraja, brez ozira na trenutni mednarodni položaj. INDIJCI SO ZADOVOLJNI KALKUTA, 10. okt. Reuter. Predsednik indijskega kongresa, Abul Kalan Azad, je dejal, da se vsi Indijci vesele ponovni otvoritvene ceste iz Burme na Kitajsko, BURMA NIMA VEČ POMENA TOKIO, 10. okt. ZPV. Japonski listi pišejo, da angleška Burma nima več po-sebnga pomena za Japonce, odkar so vkorakati v francosko Indoktno. Iz Indo-kine morejo popolnoma obvladati burmansko cesto na kitajski strani In ftn zaradi tega niti ni treba napadati onega dela, ki leži v 'angleški Burmi. Kljub temu se skrajno ostro obračajo proti Angliji, a še bolj proti Zedinjenim državam Severne Amerike. ČUNGKING, 10. okt. Unp. Kakor se Je izvedelo, namerava japonsko letalstvo bombardirati burmansko cesto, vendar samo njen kitajski del. Ponudbe USA za nevtralnost Angleži blokiralo Madagaskar LONDON, 10. okt. Ass, Press. Anglija je prekinil« kabel, ki je doslej vezal francoski otok Madagaskar z afriško celino. Južnoafriška mornarica je pa Igvršlla napad na francoske ladje, k) obratujejo z Madagaskarjem In odrezala otok od vsakega prometa z zunanjim svetom. Madagaskar je blokiran. VICHY, 10. okt. Unp. Angleška morna- rica je začela blokado Madagaskarja, ki ima namen francoski otok popolnoma izstradati, dokler bo pod Petainovo vlado. Angleške ladje patrufirajo med afriškim kontinentom ter 980 milj dolgim otokom. Francoska vlada v Vlchyju obtožuje britansko mornarico, da hoče nasilno zasesti francoske prekomorske posesti, če se ne odpovedo vichyjski vladi ter pridružijo četam generala de Gaullea. Pred notranjo krizo na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 10. oktobra. ZPV. Kakor izgleda, grozi Madžarski resna notranja kriza. Z ozirom na izstop bivšega ministrskega predsednika Imredyja in ministra Jarossa, kakor tudi nekaterih drugih pčslancev iz vladne stranke, je vlada sklenila razčistiti novi položaj. Pozvala je vse svoje vodilne člane, da v določenem roku izjavijo, ati hočejo tudi v bodoče še delovati v stranki in po načetih njene discipline, ali ne. Vsi oni, ki odgovore negativno, bodo takoj izključeni RIM, 10. okt. Unp. »Popolo d’Italia« piše, da je britanski imperij doživel že težke udarce. USA lahko marsikaj pridobijo s koncem angleškega imperija. Vojaški strokovnjak omenjenega lista Marion Appelius, pravi, da bi sile osi ponudile Kanadi Novi Fundland, USA pa naj bi dobile Bahamatsko otočje, Bermude, Jafe stranke. Nove razmere s priključitvijo delov bivše Češkoslovaške in severne Transilvanije, tudi močno vplivajo na notranji položaj. Pred vsem je treba rešiti razna socialna in agrarna vprašanja, ki so bila v Češkoslovaški ln Romuniji že davno rešena, na Madžarskem pa ne. — Vlada se po svojem ministrskem predsedniku Telekiju trudi, da bi dosegla neke vrste sodelovanje ali kompromis z voditeljem pušičastih križarjev Szalassy-jem, toda doslej so tl upi kaj minimalni. SzaHassy hoče sam prevzeti vodstvo Madžarske in njegove akcije postajajo ve dno odločnejše. Angleži potopili francosko ladjo ALGBCIRAS, 10. okt. Unp. Neka francoska ladja, ki se ni hotela na poziv Angležev v Gibraltarju ustaviti, je bila potopljena. majko, Avstralijo in Novi Zeland. To pf seveda pod pogojem ameriške nevtralnosti. Na drugi strani pa, pravi Appelius, bodo USA izvršile samomor, če bodo šle v vojno na strani Velike Britanije ter bodo v bodočnosti obsojene na diplomatsko silo druge vrste. VVINSTON CHURCHILL, premijer angleške vlade, je bU na sfnoč-nem zborovanju konservativcev soglasno izvoljen za predsednika stranke. Kraf] Jurij VI. je povabil pred tem ChurcMHa na kostjo. Senzacionalne napovedi novih akcij Po švicarskih informacijah je treba pričakovati že v prihodnjih dneh velike politične in vojaške akcije na Bližnjem in Daljnem vzhodu - Pred prekinitvijo med Anglijo in Bnmnniin in Romunijo CURIH,. 10. oktobra. Berlinski dopisnik »Basier Nachrichten« javlja, da dela nemško zunanje ministrstvo v zadnjih dneh s polno paro. že v bližnjih dneh, ako ne urah, je pričakovati velika politična iznenadenja in politične ofenzive s strani osovinskih sil. V privatnih berlinskih krogih govore, da je transport nemških čet v Romunijo samo uvod v veliko strateško in politično ofenzivo proti Angliji na Balkanu. Pričakujejo, da bo potem, ko je Nemčija rekla »a«, tudi Italija s svoje strani dejala »b«. ŠPANSKE NAPOVEDI MADRID, 10. oktobra. Reuter. V Španiji vlada prepričanje, da se bliža nova faza spopadov v Evropi, da pa bo Španija ostala izven njih. List »ABC« je mnenja, da bosta zdaj Bližnji in Daljni vzhod postala prizorišče vojne. SiH osi bosta posvetili svoji cilje Turčiji in Grčiji. TURČIJA, SSSR IN ANGLIJA CARIGRAD, Reuter. 10. okt. Turški poslanik v Moskvi, Ali Hajdar Aktaj, ki je dospel v Ankaro, poročat svoji vladi, je pred odhodom na svoje mesto izjavil, da lahko potrdi, da so odnosa ji med Turčijo in sovjetsko Rusijo normalni in prijateljski. Prepričan sem, da se bodo tl odnošaji še okrepili, kar terja tudi sedanji položaj in sosedstvo. Prav takšnega mnenja so v Moskvi. Novi sovjetski poslanik v Ankari, Vinogradov, ima nalog, da dela v enakem smislu na medsebojnem zbližaniu obeh sosednih držav* V turških političnih krogih pripisujejo tej izjavi Hajdar Aktaja zelo velik pomen. LONDON, 10. okt. Podtajnik zunanjega ministrstva Butler je na neko interpelacijo izjavil, da je angleška vl^da v stalnih stikih s turško vlado. Obe vladi raz- pravljata skupno o vseh vprašanjih, posebno še glede Sirije. Anglija prekine stike z romumjo BUKAREŠTA, 10. oktobra Unp. Velika Britanija bo v najkrajšem času prekinila diplomatske odnošaje z Romunijo kot rezultat prihoda nemških čet v strateško važne kraje Romunije, pravijo v diplomatskih krogih. Odnošaji med Ramunijo in Madžarsko pa postajajo iz dneva v dan slabši ter ni več daleč verjetnost spopadov, ker je bilo po madžarskih zatrdilih 440 Madžarov v romunski Transsil-vaniji ubitih. BUKAREŠTA, 10. oktobra. Unp. Angleški poslanik sir Renigald Hoare je imel dvourno konferenco z generalom Anto-nescom, tekom katere se je zaman trudi! dobiti od »conducatorja« romunske države zadovoljiv odgovor zaradi preganjanja angleških državljanov v Romuniji. Angleški državljani zapuščajo Romunijo, tudi diplomatski uradniki se že pripravljajo na pot. KRALJ IN ANTONESCU POJDETA V BERLIN NVASHINGTON, 10. okt.. United Press poroča iz Berlina, da bosta romunski kralj Mihael in romunski ministrski pred sednik Antonescu odpotovala v kratkem v Berlin na uradni obisk. BRODOVJE ZA ČRNO MORJE BUKAREŠTA, 10. okt. ZPV. V Giur giu, Galatzu in Mamaifl so nemški* stro kovnjaki, ki so bili poslani tja da pripra vijo vse potrebno za montiranje nemških podmornic In brzih motornih čolnov, ki bodo v kosih poslani iz Nemčije v Romu nijo, odnosno na Črno morje. PREPOVED DOBAVE ROMUNSKEGA BENCINA BUKAREŠTA, 10. okt. Unp. Romunska vlada je prepovedala izvoz petroleja v Grčijo z motivacijo, da je slednja naklo. njena Angliji. Na protest grškega posla n*a je romunska vlada dovolila, da se dobavi Grčiji petrolej, ki je bil naročen pred 5. oktobrom. Misli se, da bo v krat kem romunska vlada prepovedala vsak izvoz petroleja v vse države) ki niso na-klenjene silam osi. Prva bo na vrsti Tur. čija. Namen sil osi je po soglasnih sod bah opazovalec doseči preko Turčije po trolejska polja v Iraku ter s tem odrezati Veliki Britaniji ta najbogatejši izvor petroleja. PROTI Tl)]IM NOVINARJEM BUKAREŠTA, 10. okt. Unp. Propagand no ministrstvo je razpustilo bukareško društvo tujih novinarjev. Kot vzrok je navedeno dojstvo, da je bilo v društvu največ angleških in židovskih novinarjev. Srditi napadi na Ai in Nemčijo Nemška letala so povzročala v Angliji veliko škodo - Angleška letala so pa izvršila večurne napade na nemška pristanišča in industrije VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 10. oktobra. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj poročalo: Neka nemška pomožna križarka je na svojih križarenjih po daljnih morjih potopila za ">2.000 ton sovražnega trgovinskega bro-dovja. Napadi na London in druga središča v Angliji so se včeraj in preteklo noč nadaljevali. Zadeta so bila letališča, kjer so bile uničenen številne lope in zaklonišča ter številna letala, ki so »bila na tleh, nadalje vojaška taborišča, tovarne za vojno industrijo, živežna in blagovna skladišča v severni Angliji, pristanišča in ovarne v zahodni Angliji. Ob škotski obali je bila trgovska ladja tako poškodovana, da je morala ustaviti plovbo. Severozahodno od irske obale so naša letala na-oadla večji angleški prevoz vojaštva, se-stoječ iz peterih ladij. Ena ladja z 20.000 'onami je bila zadeta In ni mogla več dalje. Sovražnik je poskusil bombardirati lekatera mesta v severni in severozahod-h Nemčiji, pri tem pa je imel zelo hude 'zgube. Porušenih je bilo nekaj hiš. Obžalovati moramo nekaj smrtnih žrtev in tudi nekaj ranjencev med vicilnlm prebl-/alstvom. V industriji in na železnicah ni bila storjena nobena škoda. Sovražnik je včeraj izgubil 16 letal. Nemške izgube rtiašajo 3 letala. DANAŠNJA POROČILA . BERLIN, 10. okt. DNB. Ob francoski ♦bali so bili sinoči sestreljeni trije angleški bombniki tipa »Bristol Blenheim«. — Zrasti so jih nemški lovci. Dva angleška bombnika sta bila uničena tudi nad An-s!*jo. En nemški bombnik se ni vrnil. BERLIN, 10. okt. DNB. V noči od 9. na JO. oktobrom so posamezni angleški bombniki skušali preko Holandske vdreti r Nemčijo, Napad je bil zavrnjen, le red-fcim sovražnim . letalom se je posrečilo, Sribližati se Berlinu In odvreči bombe, ti pa niso napravile na vojaških objektih 8obene škode. V teku noči so nemška letala letela nad Londonom in južno An-llijo. Poedinosti o tem napadu še ni. ftANASNJE ANGLEŠKO POROČILO LONDON, 10. okl Unp. Angleška fetoS# »o v l('kn noči bombardirali! velika nemška pomorska oporišča Bremen in AVilhelmshaven ter odvrgla več ton bomb na pristaniške naprave. Napad na Bremen je bil liujži kot vseh 32 prejšnjih ter je trajal poldrugo uro; Valovi angleških. letal so metali eksplozivne in zažigalne bombe ter povzročili več požarov. Letalsko ministrstvo javlja, da sd bila. napadena tudi invazijska pristahišča v. Kanalu ter železniška križišča in orožarne/v zahodni Nemčiji, kakor tudi letališča in industrijske naprave. Bombardirale so bile tudi Fokkerjcve tovarne letal in letališče v Amsterdamu ter Kruppove tovarne v Essenu. ŠKODA V ANGLIJI LONDON, 10. okt. Unp. Nemški bombniki so popolnoma podrli važen kolodvor v Londonu ter zravnali z zemljo neko industrijsko središče v južni Angliji v teku včerajšnjih in nocojšnjih napadov. LONDON, 10. okt. Unp. V Londonu je bilo nocoj bombardiranih 32 distriktov. Bombe so prizadejale veliko škodo na liišah in industrijskih poslopjih. V enem distriktu je padlo 20 bomb, ki niso povzročile nobene škode. Poleg Londona s obili napadeni tudi drugi kraji v Angliji. Povsod je nekaj žrtev, vendar njihovo število ni veliko. SESTRELJENA NEMŠKA LETALA LONDON, io. oktobra. Reuter. Z ozirom na nemške vesti, da so bili včeraj sestreljeni samo 3 nemški bombniki, objavlja letalsko ministrstvo kraje in natančne podatke o 8 nemških letalih ter večinoma tudi imena pilotov, ki so bili sestreljeni. Preganjanja v obeh Transilvanija h BUDIMPEŠTA, 10. oktobra. MTI. Preganjanje Madžarov iz onega dela Transilvanije, ki je ostala pod Romunijo, se nadaljuje. Kljub intervenciji' škofov se madžarski duhovniki preganjajo dalje. Doslej je bilo pregnanih že 150 madžarskih duhovnikov in nun. Iz županij Bis-zar in Arad je dospelo na mejo 450 madžarskih beguncev, pričakujejo pa naval novih preganjance v. Nov odmev Churchillovega govora BERLIN, 10. okt. DNB. »Nemška diplomatska korespondenca*' piše, da ima dejstvo, da govori Churchill v spodnjem donni o zunanji politiki, večji pomen./Angleški vlastodržci razumejo zdaj, da njili besede ne veljajo več v svetu. Velika Britanija ni več vodilni čmilelj v svetovni politiki. Iz Evrope je Anglija izključena. Njeni bivši zavezniki spremljajo z nezaupanjem Hijena, dela. Ostali „pravi prijatelji41 Anglije pa sploh nočejo delali po njenih direktivah, nasprotno, oni svetujejo prej lako ponosnemu imperiju. V takšnem položaju more Churchill govoriti le o malenkostnih problemih. V Burmi je ustavila Anglija prevoz na Kitajsko svojčas le zalo, da prepreči japonsko v njenih naljnjih načrtih.. Naivno je tudi, kako gospodar Gibraltarja z iskrenim zadovoljstvom čaka na čas, ko bo Španija lahko dobila svoje pravo mesto v Sredozemlju in slavno članstvo v evropski zajednici narodov. Torpedirana dva grška parnika LISBONA, 10. oktobra. Stefani. Ob portugalski obali sta oila torpedirana grška parnika, 6700tonski »Agios Nikola« in 8000tonski »Antonlus Cantria«. Posadke so rešili. Curih, 9. okt. Devize: Beograd 10, Pariz 9.90, London 16.90, New York 4.31 'A, Milano 21.77K-, Berlin 172.75, Budimpešta 855/s. vofno p©mcil® RIM, 10. okt. Stefani. Italijanski glavni stan je izdal včeraj sledeče vojno poročilo Naše letalske sile so napadle tovarne torpedov v Valetti ter bencinska skladišč? v Kalfarni na Malti. Pri tej priliki je prišlo do spopada med našimi letali in sovražnikovimi lovci. Eno sovražnikovo letalo zbi. to. Eno naše letalo pa se ni vrniio domov. Severni Afriki so naše motorizirane kolone zelo aktivne. Naše letalske sile so izvedle napad na skupino sovražnikovih motoriziranih oddelkov 70 km južno od Sidi el Baranija. Trije blindirani avtomobili so bili poškodovani. Eno naše letalo se ni vrnilo. Sovražnik je z letali napadel Tobruk in Bargio. Ni bilo niti škode niti žrtev. — V Vzhodni Afriki je bilo opaziti oddelke sudanskih konjenikov m meji Eritreje. Ponovno smo bombardirali nek konvoj v Rdečem morju. Era ladja je bila zadeta. Nevarnost vojne med Perujem in Ekvadorjem OUITO, 10. okt. ZPV. Med Ekvador-iem in Perujem je nastala resna napetost, ki grozi z vojno, m sicer zaradi sporov c nekih obmejnih pokrajinah. Gre za neko manjše, a na rudah bogato ozemlje, ki s! ga prisvaja tako Peru kakor Ekvador. — Peruanci so poslali v omenjene sporne kraje svoje čete in jih zasedli. Ekvadorska vlada je pa uradno objavila, da je imenovala posebno komisijo, katere naloga je izvršiti preiskavo o vdoru perujske vojske na ekvadorsko ozemlje. SELITEV DELA NEMCEV IZ ROMUNIJE BUKAREŠTA, 10. okt. ZPV. Tu so se pričela med zastopniki Romunije in zastopniki Nemčije pogajanja za preselitev jažnokukovinskih in dobruških Nemcev iz Romunije v Nemčijo. Gre za okoli 60.000 ljudi. ROOSEVELTOV SIN MOBILIZIRAN WASHINGTON, 10. okt. Unp. Roose. veltov najs.tarejši sin James je mobiliziran z ostalimi mornatiškimi častniki v Los Angejesu. NOVI GOSPODARSKI RED V EVROPI RIM, 10. okt. Stefani. Na poziv nemške vlade je odpotoval italijanski minister za izmenjavo surovin in blaga,. Riccardi v Berlin. Tu se bo posvetoval z dr. Funkom o vprašanjih novega gospodarska reda v Evropi. POT ITALIJANSKEGA ADMIRALA SKOZI GIBLARTAR GIBRALTAR, 10. okt. Unp. Angleška pomorska oblastva bodo spustila skozi Gibraltar nekega italijanskega admirala, ki je na poti iz USA v Italijo. To bodo storile zaradi kurtoazije napram USA, ki so omenjenega admirala povabile še preden je bila Italija v vojni z Veliko Britanijo. MAHER PAŠE ZAHTEVA SKLICANJE PARLAMENTA KAHIRA, 10. okt.' Reuter. Na včerajšnji seji vlade je vodja saudistov Ali Maher paša zahteval, da se takoj skliče parlament na zasedanje. Predsednik vlade je odgovoril, da se bo parlament sestal najkasneje v enem mesecu. PREISKAVA O SMRTI AMERIŠKEGA SENATORJA WASHINGTON, 10. okt. DNB. Senat je sklenil, naj se uvede preiskava o smrti senatorja Lundoona, ki je bil ubit ob letalski nesreči 31. avgusta. Lundoon je bil eden najost»*ejših kritikov Rooseveltove zunanje politike v senatu. Takoj po nesreči je bila uvedena preiskava, katere rezultati po doslej niso b'll objavljeni. GOSPODARSKA OBNOVA FRANCIJE VICHY, 10. okt. Unp. Maršal Petain j« po radiu napovedal gospodarski in re-fonstrukcijski program v obeh Francijah ter dejal, da bodo v tem programu že sodelovali 3 milijoni begunci ter 2 milijoni demobilizirancev. GRAFFELL UMRL NEW YORK, 10. okt. Unp. Sir Wilfre4 Graffell, ki je bil 40 let zdravnik Eskimov in 'ribičev ter lovcev na Labradorju v Kanadi, je umrl. Mariborska napoved: Spremenljivo oblačno. Toplota se ne bo mnogo jzpre-rt-enila. Včeraj je bila najvišja temperatu. ra 20.8, danes najnižja 8.2, opoldne 21.& Mesta bolgarske Dobrudže in njihov položaj Bolgare čakajo precejšnje n at o g e, da dvignejo v vsakem pogledu zanemarjena mesta Dne 1. t. m. so bolgarske čete vkorakale še v zadnje mesto južne Dobrudže, v Silistri-jo, ki so jo dan poprej zapustili zadnji Romuni. S tem je bila po 28. letih južna Do-brudža v celoti spet vrnjena Bolgariji. S pokrajino, bogato žitnico in delom črnomorske ter donavske obale, je dobila Bolgarija v Dobrudži štiri večja mesta: Dobrič, Silistrijo, Tutrakan in Balčik. Skoraj tri desetletja trajajoče romunsko gospostvo je seveda tudi v teh mestih marsikaj spremenilo, torna temeljno prebivalstvo je vendarle ostalo po večini bolgarsko, le da kaže nekaj znakov tujega vpliva. Z odhodom Romunov in prihodom Bolgarov, ki bodo izseljene Romune nadomestili, bodo dobruška mesta v celoti dobila bolgarski značaj. Največje mesto v bolgarski Dobrudži je Dobrič, ki je šjel pred odhodom Romunov 48.000, po njihovem odhodu pa še okoli 44.000 prebivalcev. Po narodnosti je okoli 30.000 Bolgarov, ostali pa so po odhodu Romunov Turki, Gagavci, Cigani, Armenci in Židje. Mesto ima še vedno 12 džamij in v starem delu mnogo znakov nekdanje turške nadoblasti. Kot središče bogate pokrajine je važno in premožno trgovsko mesto. Trgovina je večinoma v rokah Židov in Bolgarov. Stroje tobačne tovarne, v kateri je bilo zaposlenih okoli 400 delavcev, so Romuni odpeljali s seboj, prav tako tudi stroje tovarne trikotaže in olja. Vsa tri industrijska podjetja so ustanovili Romuni. Zgradili so tudi veliko novo poštno palačo. Drugo mesto po velikosti je S i 1 i s t r i j a, ki ima okoli 20.000 prebivalcev, od tega relativno večino Bolgarov. Silistrija leži ob Donavi in bo postala poleg Ruščuka gotovo kmalu drugo najvažnejše bolgarsko donavsko pristanišče, posebno za trgovino z agrarnimi pridelki zahodnega dela južne Dobrudže. V mestu je močno razvita tudi obrt, ki ima vse pogoje za razvoj v industrijo, pomembna panoga je tudi ribištvo, a v okolici je obsežno vinogradništvo. Kljub svojemu ugodnemu položaju Silistrija pod Romuni ni doživela tistega napredka, kakor bi pričakovali. Nastala je v glavnem le večja četrt vil, v katerih je prebivalo romunsko uraaništvo, ki se je sedaj odselilo. Tretje mesto bolgarske Dobrudže je Tutrakan z okoli 10.000 prebivalci. Tudi Tutrakan leži ob Donavi in ima mnogo možnosti za nadaljnji razvoj. Njegovo zaledje je rodovitna poljedelska pokrajina. Tudi tu je mestno prebivalstvo večinoma bolgarsko. Močno je razvita obrt, ki izkazuje večje, skoraj že industrijske obrate. Kakor v Silistriji, je v Tutrakanu doma bogato ribištvo. Dalje ima mesto obsežno pristanišče. Po svoji žu-nanjščini je kaj neenotno, kajti poleg hiš starega, turškega sloga, so zrastle v zadnjih desetletjih tudi moderne zahodnjaške stavbe, črtrto pomembno mesto je Balčik, ki leži severno od Varne ob obali črnega morja. Mesto si je izbrala pokojna romunska kraljica Marija za poletno rezidenco in dala zgraditi tam kraljevski gradič. Zaradi tega je zrastlo v okolici veliko vil, ki pa števila mestnega prebivalstva dejansko niso povečale, Kajti bile so obljudene le krajši čas poleti. Balčik je imel za časa bolgarske nadoblasti celo več prebivalcev, kakor pozneje, pod Ro- KOMU JE PREPUŠČENA SLOVENIJA? Ker Slovenija nima niti tistih pravic, ki jih ima po sporazumu Hrvaška, je tudi v gospodarskih vprašanjih po zaslugi naših političnih vodičev prepuščena diktatom producentov kmetijskih in živinskih pridelkov (n. pr. glede masti) iz drugih banovin, ki zahtevajo že sedaj ponovno zvišanje maksimalnih cen za pšenico. — (»Slovenija« št. 40.) muni, ker se je okoli 2000 Bolgarov v teku tega časa preselilo v Bolgarijo. Sedaj šteje komaj nekaj nad 6000 duš, od ’tega nad polovico Bolgarov. Romuni so zgradili tam moderne ceste, veliko mestno hišo, vojašnice in bolnišnico, ki pa je bila zaradi znane korupcije zgrajena tako, da se podira že zdaj, še preden je sploh bila izročena svojemu namenu. Postavili so jo namreč brez potrebnih betonskih opornikov na prodnato stavbišče. Med industrijo bi lahko šteli samo neki stari mlin. Romuni so odnesli iz mestne blagajne ves denar, nad dva milijona lejev, in pustili v njej samo 1 lej. Bolgare čakajo torej precejšnje naloge, da obnove ta štiri glavna mesta Dobrudže in po- skrbe za njihov napredek v urbanističnem, gospodarskem, kulturnem in narodnem oziru. Po odhodu Romunov bodo morali poskrbeti zlasti še za odhod Turkov, kar pa itak namerava izvršiti že Turčija sama s tem, da jih je poklicala v Malo Azijo. Romune in Turke bodo morali nadomestiti večinoma priseljenci iz Bolgarije, kajti kakor se je sedaj izkazalo, pritok Bolgarov iz severne, Romuniji preostale Dobrudže, ne bo zdaleč tako številen, kakor so Bolgari pričakovali. Večina teh Bolgarov se namreč noče posloviti od svojih domov in so prej pripravljeni odreči se svoji narodnosti, kakor svoji tradicionalni domovini. Bolgari jih ne morejo prisiliti, da bi se preselili, Romuni jim pa tudi puščajo svobodno odločitev. Nevtralnost da, toda ne desinteresirana »Hrvatski Dnevnik« citira po sofijski »Zarji« članek berlinskega lista »Volki-scher Beobachter« v katerem se trdi, da danes ni mogoča več v Evropi politika nevtralnosti ter dostavlja: »Če malo analiziramo ono, kar se je pri nas doslej dogajalo in s« še vrši, vidimo, da politika nevtralnosti Jugoslavije ni bila desinteresirana. Vse naše gospodarsko življenje se je orientiralo k politiki osi, posebno še po vstopu Italije v vojno. So geopolitični zakoni, ki jih ne more nihče izpremeniti. T uji tisk piše o pritisku oso vinskih sil na Jugoslavijo, v stvari pa to ni nikak pritisk, nego zakon življenja in položaja, ki ga je prinesel tok dogodkov. Nemški in italijanski listi pa zopet omenjajo sile, ki da so neprijazne politiki osi. Te sile pa nimajo vpliva na našo zunanjo politiko niti na smer naše gospodarske politike. Jugoslavija vodi danes povsem realno zunanjo politiko, vskladeno s položajem v svetu.« Politična razračunavanja na Finskem Vodja finske socialno-demokratske stranke, Tanner, je imel v Helsinkih velik političen govor, v katerem je, kakor poroča »Neue Ziir-cher Zeitung«, ostro nastopil proti komunistič ni opoziciji v državi. Tanner se je posebno zavzemal za nastop proti »Društvu za svobodo in mir s Sovjetsko zvezo«, ki je neposredno po moskovskem miru povzročilo večje nemire na Finskem, v nadi, da se vlada ne bo upala nastopiti proti organizaciji s tako zvenečim naslovom. »Ml nismo vajenk, je vzkliknil Tanner, »da bi nam mladoletni ali pa hujskači dajali nasvete, kako naj si uredimo svoje odnošaje do Sovjetske zveze.« Dalje je govornik naglasil, da »so se vrinili komunisti tudi že med socialiste same v nadi, da bo Finska ubrala pota po usodi baltskih držav. »Zdaj ni čas primeren za revolucije na levo. Boj proti reakciji bo v bodoče glavna naloga delavskih vrst. Finski narod naj se zaveda, da vojne v Evropi še ni konec, zato mora biti notranje složen, vsak vpliv od zunaj je pa treba iztrebiti.« Čistoča ust obvaruje zobe pred boleznimi. Vsakodnevna nega zob je torej zapoved zdravja. Chlorodont zobna pasta K položaju Nemcev v Jugoslaviji je ministrski predsednik Cvetkovič na zboru JRZ za donavsko banovino med drugim dejal, da »ne sme biti rešitev manjšinskega vprašanja pri nas političen posel, ne trgovina z ljudskim blagom.« — Kjer so Nemci v večini, lahko dobe svoje predstojnike v oblasti. Obsodil je profesionalni nacionalizem. »Smo pred prelomom, državo je treba zgraditi na temeljih nove Evrope.« Tako »Deutsches Volks-blatt«. SUo osi, njih prijatelji In sovražniki. Rimski »11 Tevere« prinaša velik zemljevid nove Evrope. V njem so obeležene države, ki so pod kontrolo osi, dalje Jugoslavija, Madžarska, Slovaška, Romunija, Bolgarija, Španija, Finska, Švedska in Rusija kot Nemčiji in Italiji prijateljske dežele. Med sovražne dežele sta postavljeni Grčija in Anglija, Turčija je označena kot še neopredeljena sila Evrope. Transbalkansko železnico bodo zgradili Italijani iz Albanije preko Florine k Solunu in dalje na Carigrad. Bo to najkrajša zveza Rima z Orientom. Sovjetska vojska na Daljnem vzhodu dobi nove jeklarne ob Amurju. Postavili so že stroje in dve Martinovi peči, s čimer bo udarna sila Sovjetske Rusije v vzhodni Aziji znatno pridobila. Delavnost angleških bombnikov v napadalnih poletih preko meje Letalski strokovnjak -londonske radio postaje, Buck-ley Hargreaves je v predavanju v gornji temi med drugim dejal: »Od kar so se začeli nemški zračni napadi na Anglijo, so mnogi zahtevali, naj angleška letala odvržejo za vsako nemško bombo na London po tri bombe na Berlin. Treba pa je naglasiti, da je bombardiranje vojnih objektov mnogo efektinejše, kakor napadanje civilnega prebivalstva v mestih. Za nas je pomembnejše bombardiranje sovražnih vlačilcev in ladij na obalah Severnega morja in kanala, dalje uničevanje tovarn za letala, železniških križišč, rafinerij petroleja, nego zasipanje delavskih hišic v Berlinu z bombami. V septembru so naše letalske sile izvedle najmanj 200 poletov nad sovražne vojaške naprave. Berlin je prejel 15 naših napadov, Essen 16, Hamm 60. Vsak večji industrijski kraj v Porurju je bil bombardiran, poškodovali smo doslej tri četrtine sovražne industrije. Petrolejske rafinerije, ki so -koncentrirane po veliki K u Mura Slike iz živijenia gamsov V založbi Tiskarne sv. Cirila v Mariboru je izšla te dni na 46 straneh če-trtinke profesorja Stanka Lapu h a povest »črni svatje«, posvečena našim gamsom. Avtor si je izbral za prizorišče Krmo v Triglavskem gorovju. Iz uvoda spoznamo, da je pisatelj želel obogateti naše slovstvo o divjih živalih ter vzbuditi tudi ljubezen in spoštovanje do planinskega sveta ter njihovih prebivalcev. Za opis si je izbral obliko, ki je bolj pripovednega značaja, vendar pa tudi prirodopisnega in lovskega. Zdru žitev vseh teh treh področij se mu morda ni povsod popolnoma posrečila. Dasi ima delo svojega »glavnega junaka« v mladem gamsu, je vendar kot povest preveč fragmentarična in zato premalo povezana v krepkejšo in globlje zajeto enoto. Toda vse to nadomešča velika avtorjeva ljubezen do planinskega sveta in živalstva, predvsem do »osrednjih junakov« gamsov kakor tudi marsikatera posamezna slika, ki sc mu je lepo posrečila. V to pripovedovanje so vključene še druge planinske živali in tudi ljudje se- veda ne manjkajo. Tc/ predstavljajo večinoma lovci in divji lovci, pa tudi planinci in vojaki. Pisatelj je spretno vpletel v svoj spis dogodke iz svetovne vojne na našem skrajnem slovenskem severozahodu, kakor so jih gledali in doživljali njegovi gamsi. Knjižica, ki jo je rodila iskrena ljubezen, bo nudila zlasti vsem tistim, ki življenja gamsov ne poznajo, marsikatero zanimivo odkritje, a zanimala bo nedvomno tudi vse naše lovce ter končno sploh ljubitelje planin. Njeno privlačnost povečujejo še mnogoštevilne slike, deloma fotografije deloma risbe, pa tudi tisk in sicer preprosta oprema sta prikupna. Stilistično in jezikovno je delo preprosto, a sicer dobro, le nekaj korektur, vsaj ponekod, ne bi bilo odveč. Trditev, da so »gamsi pasli travo«, je menda pač pomota, ki jo je avtor prezrl. V uvodu moti pisanje imen Ewald Karel m Kipling Ru-dyard, namesto Karl Ewald in Rudyard Kipling. kakor sta se pisala sama in ju piše tudi ves ostali svet, razen Madžarov. To madžarsko pisanje priimkov pred ime- ni sc je pri nas pričelo z uradnega »ši-meljna« že kar preveč seliti tudi v časnikarstvo in celo v leposlovje. Spis, ki ga toplo priporočamo, se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane 16 dinarjev. —r. k Priročnik za Slomškove proslave, »Slava Slomšku«, sta napisala E. Bojc in L. Kramolc ter ga izdala v samozaložbi v Ljubljani. Trdinova 8 I. Brošura obsega 24 strani četrtinke in vsebuje poleg Bojčevega orisa Slomškovega življenja še izbor iz njegovih del ter ob koncu 10 njegovih uglasbenih pesmi z notami. Knjižica bo služila posebno za j šolske proslave Antona Martina Slom-i ška. k Antologija hrvatskih pripovednikov. Te dni je izšla v Državni tiskarni v Beogradu »Antologija savremenih hrvatskih pripovjedača«. Knjiga je tiskana v lati-j nici. Zastopani so: Vladamir Nazor, Sla-! vko Kolar, Mile Budak, Mihovil Pavlek-Miškin, Ivan Goran-Kovačič, Hasan Ki-kič, V. Kaleh. August Cesarec, Danko Angjelinovid, V. Majer, S Mihalič Ivo Kozateanin, Niko Bartulovič, Gjuro Vilo-vič, A. Muratbegovič. Luka Perkovič, Novak Simič. Alija Nametak in Slavko Batušič. večini na zahodu Nemčije, so poškodovane, zdaj so na vrsti one v srednji Nemčiji.« Na sliki je angleški bombnik znamke »Bristol Beufort«, ki se je posebno izkazal v dosedanjih poletih nad nasprotno ozemlje. V Rim in Berlin bo potoval v bližnjih dneh romunski kralj Mihael s predsednikom vlade Antotnescom. Koliko porabijo Angleži v Egiptu? O tem poroča »Daily Telegraphu« posebni dopisnik iz Kahne. Doslej so porabili Angleži v Egiptu 20 jnilijonov funtov za svojo vojsko. Ko so pa prišle nove čete, so se stroški zelo povečali. Zadnji teden n. pr. so porabili Angleži pol milijona funtov, t. j. 100 milijonov dinarjev za svojo vojsko v Egiptu. Dakar na zahodni obali Afrike je velikega gospodarskega in političnega pomena. Ladie, ki plujejo v Evropo, južno Afriko in južno Ameriko, pristajajo tu. Mesto ima veliko letališče za mednarodne letalske proge iz Evrope v južno Ameriko. Od tod vodi važna železniška proga, tako zvana Bamako-linija naravnost v plodno dolino Nigra. Pristanišče v Dakarju, ki je bilo zgrajeno v letih 1904. do 1910., se stalno dograjuje. Francoske kolonialne oblasti so 1938 odobrile 30 milijonov frankov kredita za ureditev prostorne •vojne luke. Dela še niso končana. Ker je ozadje Dakarja zelo bogato, se obeta mestu še velika bodočnost. • Zdravstveno oskrbo nudi socialno zavarovanje. Dasi ima svoje napake v postopku, je v principu pravilno zasnovano, žal ga divji vrtinec, kj plete v priložnosten strankarski objem najbrezvestnejši osebni egoizem s strokovno izobraženostjo baš sedaj, trga na šibke kose, proces, ki je nasproten samemu bistvu resne socialne politike. — (Dr. inž. Črtomir Nagode v 8—9 itev. »Misli in dela«). Afovice Nemško vinogradništvo Inž. Josip Teržan Kdo ne pozna vina »renski rizling« in »mosler«! To so vina, ki so v ugodnih legah Slovenskih goric in Haloz po kakovosti najboljša. Trta teh vinskih sort izvira iz porečja reke Rene in njegovih pritokov. Naše vinogradnike bo gotovo zanimalo, v kakšnem iz samostanov, tridesetletna vojna in kočno severne sosede Nemčije. V 16. stoletju najdemo vinsko trto, širom vseh krajev in pokrajin, ki tvorijo danes Veliko Nemčijo. Hude zaporedne zime in mrazovi pa so zadale hud udarec takratnemu nemškemu vinogradništvu. Gospodarske, politične in verske razmere, ki so na to sledile, so bile vzrok, da nemško vinogradništvo, ki je bilo vezano v glavnem na samostanska posestva, ni bilo obnovljeno. Kmečki punti, versko-reformatorski boji in izgon menihov iz samostanov, trdiesetletna vojna in kočno razpad srednjeveškega nemškega cesarstva, so vzroki takratnega nazadovanja vinogradništva. Temu se je nato pridružil še organiziran uvoz južnih vin potom Hanze. Pod temi neugodnimi vplivi se 'je vinogradništvo obdržalo samo še v sončnem območju reke Rene in njenih pritokov. Druga velika nesreča je zadela nemško in celokupno evropsko vinogradništvo koncem preteklega stoletja z nastopom rastlinskih škodljivcev, predvsem trsne uši, ki je kot poprej kuga med ljudmi, uničila sedaj vinsko trto širom Evrope. Površina vinogradov se je zmanjšala skoraj za polovico! Vina južne Evrope so s svojo nizko ceno preplavila nemški trg in ovirala ponovno povečanje vinogradniške površine. Številni mali vinogradniki so opustili svoje vinograde in odšli v mesta med industrijske delavce. V zadnjem desetletju se je nemška gospodarska politika usmerila med drugim tudi na dvig nemškega vinogradništva. Na področju Nemčije pred letom 1938 je bilo 80.000 ha vinogradov. Danes pa je v veliki Nemčiji 140.000 ha vinogradov (Avstrija, Sudeti, Češko-Moravska, Alzacija in Lotrinška). S to površino zavzema Velika Nemčija osmo mesto med vino pridelujočimi državami v Evropi. Te so: Italija, Francija, Španija, Portugalska, Grčija, Jugoslavija in Madžarska. Vinogradi zavzemajo v Nemčiji v razmerju s celokupno obdelano površino samo 0.30%. To je sicer zelo malo, toda radi intenzivnosti vinogradniške kulture presega narodno-go- spodarski pomen vinogradništva omenjeni površinski odstotek. Vinogradništvo zaposluje 5—6krat več delovnih moči kot ostalo poljedelstvo. Na 1 ha vinograda se lahko v Nemčiji pri tamošnjih vinskih cenah in povprečnem pridelku, preživlja 3—4članska družina. Ne smemo pozabiti, da je z vinsko trto posajeno samo ono tlo, ki ni sposobno za drugo kulturo. Nemška gospodarska statistika ceni vrednost nemškega vinskega pridelka z 200 milijoni nemških mark na leto. Če priračuna-j potrebne za obdelovanje vinograda in kletare-nja (stroje, modro galico, žveplo, umetna gnojila, kletarske potrebščine, in dr.) dobimo šele pravo sliko, kaj pomenijo bregovite sončne lege za Skupno narodno gospodarstvo, ki za splošno poljedeljstvo niso primerne, a potom vinogradništva tvorijo vseeno intenzivno iskoriščanje zemlje. Na splošno se želi pridelati v vinogradih mnogo vina, ne oziraje se na kakovost. V novejšem času pa posvečajo v Nemčiji pri pridelovanju vin največjo skrb proizvodnji prvorazredne kakovosti, mo k temu še gospodarske potrebščine, ki so | Ideal so jim harmonična, mila, sladka in is- kreča se vina, s primerno aromo in prijetno cvetlico. Nemško vinogradništvo se presnavlja in or« ganizira na zadružni podlagi. Ogromno število malih viničarij se združuje v cilju tipiziran ja vina. Dela se na selekciji najboljših in najrodovitejših vinskih sort, ž gnojenjem z umetnimi gnojili in vporabo modernih strojev za obdelovanje se povečava donosnost vinogradništva. Zelo razširjena je tudi predelava grozdja, oz. mošta v sladosok, oz. brezalkoholni grozdni sok. Baš na tem polju si obetajo velik napredek, ker smatrajo, da bo lahko zasaditi s posebno vrsto selekcionirane vinske trte obširne bregove, ki niso baš ugodni za prvovrstno vino, bodo pa rodili grozdje, sposoben za sladosok. Tudi pri nas bomo morali opustiti staro tradicijo pridelovanja vina v malih obratih s par polovnjaki in preiti na veleobrat, standardizirale in tipiziran je naše vinske proizvodnje. Zamenjajte stare kovance 20. oktobra bo potekel skrajni rok za zamenjavo starih kovancev po din 1.—, 31. oktobra pa za zamenjavo starih Srebrnjakov po din 20.—. Zaradi tega naj jih lastniki starih kovancev zamenjajo za nove pri blagajnah Narodne banke in državnih finančnih ustanov,' po preteku gornjih rokov tega denarja ne bo več mogoče zamenjati. Pod blagajnami NB se razumejo tudi vse njene podružnice, pod državnimi finančnimi ustanovami pa vsi oni uiradi, kjer se vrše vplačila in izplačila denarja. Pri event. pošiljanju denarja Narodni banki se bo kot dan oddaje štel oni dan, ko bo denar oddan. Življenjski pogoji slovenskega kmeta Brez zemlje ni kmetijstva, zato je za kmečkega človeka zemlja neobhodna živ ljenjska osnova. Ona mu predstavlja pristni življenjski prostor, ki mu naj daje eksistenčno možnost. Zato smatramo, da je važnejše od načina mišljenja in čustvovanja, od kulturnih posebnosti, tradicije, vrednotenja in ostalih izrazov subjektivnega življenja vasi, ravno temeljitejše spoznavanje objektivnih sil in pogojev kmečkega razvoja. Lotimo se najprej najvažnejših vprašanj, to je gostote naseljenosti in lastninskih odn. posestnih razmer, kajti oboje nam kaže najvernej-šo sliko eksistenčnih možnosti našega kmeta. Če se ozremo na odnos med kmečkim prebivalstvom in površino obdelane kmečke zemlje, moramo ugotoviti, da je ves Balkanski polotok kot izrazito agrarno ozemlje mnogo bolj preobljuden kot pa vsa ostala Evropa. Z ozirom na razmere v naši državi je agrarna prenaseljenost »n gostota kmečkega prebivalstva tako-rekoč največja v Sloveniji, saj živi na 100 ha polja povprečno 238 slovenskih kmečkih prebivalcev (na Danskem samo 37). * Po statistiki izkazujeta najbolj kmečki značaj Prekmurje (83, 7-87%) in ptujski okraj (83,2%). Nato slede Črnomelj (81,9%), okraj Ljutomer 81,8%s,’Maribor levi breg (80,-%); zato so tudi okraji vzhodne Slovenije med najbolj prenaseljenimi, to so: Sobota, Dolnja Lendava, Ptuj, Ljutomer, Maribor, levi breg itd. Od večje ali manjše kmečke gostote in prenaseljenosti je odvisno tudi gospodarsko in socialno življenje posameznih okrajev. Poglejmo še nekaj takšnih značilnosti! Iz Prekmurja gre leto za letom 7—10 tisoč (ca 15%) neizkoriščenih kmečkih moči na sezonsko delo, kar je znamenje, da še v vzhodnih predelih ni rešeno kmetsko in sploh narodno gospodarsko vprašanje ter bo še treba temeljitejših gospodarskih in socialnih reform. Ptujski okraj, ki ima največjo vinograd niško površino v Sloveniji, ima svoj pereč problem v slovenjegoriškem, predvsem pa haloškem viničarju. Tako je n. pr. v katastralni občini Gorca (Podlehnik) 54 domačih posestnikov, ki posedujejo le eno tretjino vsega zemljišča (30,7% = 189,83 ha) ter pride na domačega posestnika povprečno le 3,51 ha slabše zemlje, dočim ima 101 tujec dve tretjini celokupnega zemljišča (66% = 407,16 ha), tako da pride, na tujega posestnika povprečno 4,03 ha boljše zemlje. V isti občini ima 36 domačih vinogradnikov le eno sedmino vseh vinogradov (14,1 % = 9,22 ha) ter pride na domačega posestnika povprečno 0,25 slabega vinograda, dočim ima 55 tujcev šest sedmin vseh vinogradov (85,9%—56,13 ha), tako da pride na tujega vinogradnika povprečno 1,02 ha najboljših vinogradov. Od tega imajo štirje inozemski posestniki več kot eno desetino vse zemlje (10,1% 62,62 ha) in dva inozemska vinogradnika tudi več kot eno desetino vseh vinogradov (10,5% =6,81 ha). Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah (glej Jože Kerenčičevo delo) so le malo boljši, -gu- Letos bo malo medu Čebelarji se bojijo hude zime Lanska zima je bila dolgotrajna in ostra ter je že sama prizadela čebelarjem težke izgube. Kolikor niso bili roji žrtev mraza, jih je prizadel glad. Na začetku letošnje sezone je bilo število panjev zato precej znižano. Slabi pogoji, ki jih je nudilo tudi letošnje poletje in posebno pomanjkanje paše, so bili slabotni. V času, ko so bile različne medonosne rastline v polnem cvetju, so bili najhujši nalivi, ki so onemogočili čebelam nabiranje medu in tako je propadla tudi ta možnost, ki naj bi okrepila slabotne roje. Težko verjetno je, da bi jesen mnogo po- pravila stanje, v katero so čebelarstvo pahnile zimske in poletne neprilike. Najhujše skrbi pa povzroča čebelarjem even tualna huda zima, ki bi imela po njihovem mnenju posledico, da bi najmanj polovica rojev propadla. Slabotni ne bi vzdržali do spomladi. Najtežje so prizadeti čebelarji v severnih in osrednjih predelih države, toda tudi po južnih ni mnogo bolje. Temu primerno so se zato dvignile tudi cene medu, nekoliko pa je tudi tu vplivala splošna draginja. Danes je povprečna cena v maloprodaji 30 din, pa tudi na veliko je cenejši med le za kakih 8 din. Državni dohodki in izdatki Državni dohodki v avgustu izkazujejo v primeri z lanskim letom' precejšen porast. Laui so znašali za celo državo za 165 milijonov manj, kot letos ko znašajo brez Hrvatske 1306 milijonov din. Pri tem pa so neposredni davki znašali manj in sicer le 180 milijonov, ker je plačilo zemljarine odloženo do 15. t. m. Močno so narasli dohodki posebnih davkov, trošarin, in posebno monopolski dohodki, ki so znašali lani 198, sedaj pa 235 milijo- nov. Železnice so vrgle 317 milijonov, lani pa le 232 milijona. Celokupni državni dohodki v prvih 5 mesecih tekočega budžetskega leta izkazujejo 5879.1 milijon din ali 263,7 milijonov t. j. 5.92% manj od predvidenih izdatkov, ki bi morali znašati 6142.8 milijonov. V resnici pa znašajo izdatki 5086.4 milijonov ali 17.20 manj kot je bilo predvideno v proračunu. V resnici so bili v 5 mesecih večji od izdatkov za 792.7 milijonov ali 15.5%. DRUGI MEDENI TEDEN ROMAN RilBV M. A VRES: — Ali mi to obljubiš, pa naj se zgodi kar koli? — Obljubljam! Ujel je še njene prste in jih poljubil. — Dragica, po končani predstavi pridem po tebe. Ne morem dovoliti, da ostaneš sama. Ali me ljubiš? — Mar je treba vprašati? Tega vprašanja Jimmy ni dovolj pazljivo pretehtal. Potrt se je vrnil v ložo. Zdelo se mu je, da se bo zdaj zdaj sesul s-vet v temeljih. Popolnoma je bil pozabil, da sedita Wyattovi v parterju. Kristinine rjave oči so se venomer obračale vanj, toda Jini-my je niti enkrat ni pogledal. Z očmi in z vsem svojim življenjem je visel na odru, lejer je igrala njegova ljubljena Cynthija. — Moj Bog, tako lepa je, da se je ni-k(fli ne odrečem! — si je dejal kakor brez uma. Zdelo se mu je, da njena mikavnost rase z vsakim trenutkom. Ne, brez nje bi nc mogel živeti. Vsaj tako se mu je zdelo ta trenutek. Brez njune ljubezni bi zanj svet ne bil vreden počenega groša. Oni drugi pa — ta vražji nesramnež! — je zaškripal z zobmi v svoji onemogli jezi. Ta zver, ta surovež, ki jo je pred leti zapustil, da je umirala od gladu. Tudi sedaj nima niti za las pravice do'nje. Slednjič je bilo igre konec in zastor je zagrnil lepo pravljico, ki se je razvijala na odru. Jimmy pa je bil obupan, da še nikoli tako. Ko se je ob burnem ploskanju še enkrat dvignil zastor, je Kristina še enkrat pogledala Jimmyja. Z očmi je blodil po odru, ko da zanj razen odra' ni ničesar več na svetu. Zadušila je vzdih in se Obrnila, da si obleče plašč. V gledališču pa so še vedno ploskali Cynthiji. Chalkmer je čakal. Vselej mu je bilo všeč, ko je Cynthija doživljala cele plazove priznanja ter se je raz oder zahvaljevala publiki. Toda danes je čakal zaman. Ko pa se je končno preril skozi gnečo, so mu za odrom povedali, da je gospodična Farro-wa zapustila gledališče, čim je bilo igre konec. Jimmyjevo srce se je za hip ustavilo kot mrtvo. Zakaj, bil je prepričan, da je Cynthija tako ravnala zato, da se mu izogne. Razburjeno je vprašal: — Ali je šla sama? Vratar mu je odgovoril, ne da bi ga ,pogledal: — Z njo je bil nek gospod; če se ne motim, gospod Mortlake. Challoner je ko slepec stopil v noč. Obšel je gledališče, da pride na glavno ulico. Gospa Wyattova in Kristina sta pravkar vstopali v avto. Kristina ga je zagledala ter mu položila roko na ramo, ko je hotel mimo. — Jimmy! Challoner se je boječe stresel. Ko bi le mogel, bi se raje izognil. Mortlake! Šla je torej s to zverino! — je še imel na jeziku, ko je mehanično odgovarjal gospe Hyattovi: — Hvala vam, stokrat hvala! Hotel sem še nekoliko na sprehod, toda če ste toliko ljubeznivi, pa me vzamete s seboj... Prav za prav se je stežka zavedal, kaj govori. Snel je klobuk in si trudno obrisal čelo. Sam ni vedel, kako je prišel v avto ter sedi poleg Kristine. Silil se je, da bi kaj govoril. — No, kako vam je bilo všeč v gledališču? Strahovito težko je govoril, vendar se je čudil, da nista opazili njegove zadrege in utrujenosti. — Zelo, — mu je dejala gospa Wyat-tova. — Večkrat sem že slišala o Cyn-thiji Farrovvi, toda danes sem jo prvič videla. Krasna je! — To je najlepša žena, ki sem jo kdaj videla, — je pristavila Kristina. Challoner jo je hvaležno pogledal. Vedel je, da so žene večinoma zavistne mačke; in le redka je, ki najde za svojo sovrstnico besedo pohvale in priznanja. Zdelo se mu je, da je bolečina nekoliko lažja. — Če nimate kaj boljšega, Jimmy, — je dejala gospa Wyattova, — ali bi ne hotel z nama večerjati v hotelu? V Londonu ostaneva vsega samo dva tedna. Če utegnete, pojdite z nama! Challoner je dejal, da je s tem vabilom še posebno počaščen. Toda videti je bilo, da je v nekaterih življenjskih prilikah še zelo neizkušen. Sicer pa ni imel ta večer namena, da bi še obiskal Cynthijo. Neizmerno si je želel, da bi vedela, kaj ta hip .počenja. Naj vendar ve, da se kljub vsemu ne bo zadušil v žalosti in obupu! Šla je torej s tem ogabnim Mortlakom; prav, toda tudi on ne kani prebiti tehle ur za pečjo v žalosti in bednem premišljevanju. Zelo rad pa bi vendarle vedel, kam je odšla s tem Mortlakom. Znabiti je že v gledališču vedela, da pride po predstavi Mortlake ponjo. Zaškripal je z zobmi. Obe ženi sta se o nečem pogovarjali, ko da bi njegove molčečnosti in odsotnosti niti ne opazili. Kristinin glas ga je nekoliko spominjal Cynthije. Bliskovita izprememba čustev mu je napolnila srce. Ubogi srček! Vse to vendar ni samo njena krivda! Brez dvoma je prav tako žrtev kot on sam. Zahrepenel je po njej. Žal mu je bilo, ker je sprejel povabilo gospe WyaUove. Zdelo se mu je, da tli storil prav. Že se je hotel opravičit?, toda ta hip je taksi potegnil z vso silo, 'in ic omahnil na blazinasto naslonjalo L|udil|ani Za!n@ svečanosti za pokoinega kralja A!©ksandra I. jeste obletnice mučeniške smrti kralja Aleksandra se je Ljubljana spominjala z vso pieteteo. Že na predvečer so imele nekatere organizacije in sokolska društva komemoracije. Dopoldne je bil v pravoslavni cerkvi svečan parastos, ki so sc ga udeležili predstavniki vojaških ',1 civilnih oblastev ter številno občin- stvo. — Pred spomenikom v Zvezdi so že zjutraj začeli polagati šopke svežih cvetlic učenci in učenke ljubljanskih ljud skih šol. Popoldne so polagali šopke z državnimi trobojnicami člani, članice, naraščaj in deca Sokola l. Tabor in napravili na desni strani spomenika inicialke »S. L«. Vence so položili tudi vojni prostovoljci v močni deputaciji s predsedni- kom g. Jerasom na čelu, nadalje vojni invalidi in mestna občina ljubljanska. — Pred spomenikom so ljudje ves dan prižigali svečke. Zvečer je bila svečana sokolska komemoracija v Narodnem domu, ob osmi uri pa je meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih društev položil pred spomenik krasen venec. a • m m n« n ,* Loleriia LKB. Včeraj smo objavili Seja mestnega sveta Siuhlganskega nsu, izžrebanih številk loimje lo v ce- * ^ 9 1 ** Hi K tei obiavi nrinominiamo. da bo je sklicana na petek 11. oktobra ob 17. Na dnevnem redu bodo poročila finančne ga odbora, med drugim zadevajoča: zboljšanje gmotnega položaja mestnih nameščencev, draginjske doklade in minimalne mezde, računski zaključek mestne občine in mestnega pogrebnega zavoda za 1. 1939-40, vstop mestne občine ljubljanske v »Ljubljanski velesejem«, družbo z omenjeno zavezo, zgraditev poslopja za okrajno načelstvo in upravo policije, naprava zaklonišč za mestne urade v hiši Krekov trg 10, nadalje poročila gradbenega odbora o raznih parcelacijah ter trošarinskega in personalno-pravnega odbora. Po javni seji bo še tajna seja o raznih personalnih zadevah. Na tem obsežnem dnevnem redu je raz veseljivo to, da prideta na sejo tudi dve zadevi, ki sta najaktualnejši in najvaž- nejši: pravilnik fonda za zaščito in preskrbo prebivalstva in odbritev izrednega kredita v svrho nabave inventarja za mestni aprovizacijski urad. Torej bo tukaj prilika, da se mestni svetovalci v potrebni meri porazgovorijo o stvareh, ki so življenske važnosti za ljubljansiko pre bivalstvo, to je o aprovizaciji, o protidra ginjski akciji in o vsem, kat je s tem v zvezi, pa da podajo svoje pinenje in sta vijo primerne predloge. Da bo javnost videla, da je mestni svet v sedanjih tež kih časih in razmerah docela na svojem mestu, da se zaveda svojih nalog in dolžnosti in da posveča vso skrb in brigo va^ rovanju interesov Ljubljane in njenega prebivalstva. Zato pričakujemo, da bodo na tej seji storjeni koristni .sklepi, po ka terih so bodo potem vse zadevne akcije mogle Tazvijati v pospešenem tempu, na učinkovit način in s polnim uspehom. BOLGARSKI SKAVTI V LJUBLJANI Sinoči jc na potu iz Sofije v Italijo prispelo v Ljubljano 150 bolgarskih skavtov. Potujeio v Padovo, povabljeni so na slavnosti, ki jih bo tam imela fašistična mladina. Enourni postanek svojega vlaka na ljubljanskem kolodvoru, so mladi Bolgari porabili, da so si malo ogledali Ljubljano v okolišu kolodvora, kolikor ie bilo to ponoči in v dežju mogoče. Ker njihov prihod ni bil znan, se ljubljanski skavti niso mogli pozdraviti z bolgarskimi brati. a Konvikl „Dom visokošolk", pod novo upravo univerzitetnih oblaslev ima še nekaj mest prostih. Zato se morejo v pri bodnjih dneh še vložiti prošnjo za sprejem v Dom, in sicer po obrazcih, ki se dobe pri upraviteljici Doma. Celje Komemoracija za pokojnim kraljem Sokolsko društvo Celie-matica je priredilo sinoči ob 20. v primemo dekorirani društveni telovadnici komemoracijo ob priliki obletnice smrti blagopokojnega kralja Aleksandra. H komemoraciji se je zbralo celotno članstvo in naraščaj društva tako, da je bila telovadnica nabito polna sokolskih pripadnikov. Sokolski or- kester je uvodoma zaigral Chopinovo »žalno koračnico«, nato je sledil spominski govor o pokojnem kralju, ki ga je govoril prof. Ivan Mlina t. H koncu jo sledila še državna himna in pesem sokolskih legij, nakar je bila lepa spominska svečanost zaključena. Proslave so se -udeležili tudi pripadniki Sokola I. Pekovski pomočniki za svoje pravice Celjski pekovski pomočniki so nas naprosili za sledečo objavo: Pekovski mojstri trdijo, da ljudski kruh, ki jc pečen v soboto, ni več užiten v ponedeljek. Mojstri bi radi dosegli, da hi se kruh, namenjen za ponedeljkovo prodajo, pekel ob nedeljah zvečer, za kar so že intervenirali na pristojnih mestih, sklicevaje se na gornjo trditev. Ako bi pomočniki delali v nedeljo zvečer, bi bil s tem kršen 36 urni počitek, ker je po uredbi prepovedano vsako nočno delo v pekarnah. Pomočni- ki so nam včeraj predložili kruh, ki je bil pečen že v petek 4. t. m in je bil še po petih dneh popolnoma užiten. Pomočniki prosijo pristojne oblasti, da se jim ne bi kršil nedeljski in nočni počitek, ker je dokazano, da trditev mojstrov, da kruh, ki je pečen v soboto za ponedeljek, ni več užiten, ne drži. Kjer kruh ne hi bil v redu, so krivi mojstri sami, ker ali ni dovolj pečen, ali pa se po peki ž njim ne ravna pravilno. POŽAR Včeraj zjutraj okrog pol 4. ure je pričela goreti baraka, v kateri jc bil tudi hlev, pri posestniku in krojaškemu moj-stru Valentinu Baunigartncrju v Cretu. Poslopje je ogenj skoro popolnoma uničil. Vnela se je tudi že slreha na hiši. K sreči s?. ljudje ogenj pravočasno opazili, zbudili domače, ki so ogenj s prihitelimi sosedi pogasili in rešili hišo. Škode je okrog 5000 din. Ogenj je najbrž zanetila iskra iz žagovine, ki jo je prejšnji večer vajenec v bližini poslopja stresel iz peči na žagovino. c \ofio si je zlomil liad kolenom pri igri triletni sinček posestnika Anton Mraz iz Olimja pri Podčetrtku. c V«z sc jc prevrnil na 26 letnega mizarskega pomočnika Avgusta Lesjaka iz Levea pri Celju. Pri tem mu je zlomilo nogo pod kolenom. c SHri prste na roki je odrezala cirku-larka 03 letnemu tesarju Francu Lamutu iz Sp. Zreč pri Konjicah. c Kap je zadela pri delu na cesti na Hribu sv. Jožefa včeraj dopoldne delavca Pristovnika. Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. S Jju. K tej objavi pripominjamo, da bo pravilno kontrolirana lisla izžrebanih številk loterije LKB objavljena še v ponedeljek, 14. oktobra. c Pulrona je eksplodirala. 10 letni sin posestnika Maks Knez iz Ostrožnega pri Celju je našel v gozdu patrono, po kateri je razbijal. Palrona je eksplodirala in mu raztrgala prste na roki in stegno. c živinski in kramarski sejem bo v Celju 21. oktobra. c Mezdno gibanje, so pričeli čevljarski pomočniki v Celju. Zahtevajo zvišanje plač in sklenitev kolektivne pogodbe. Kljub temu, da med mojstri ni mnogo razumevanja za težnje pomočnikov izgloda, da bo prišlo do sporazuma. c Premeščen jc od davčne uprave v Celju k davčni upravi na Vrhniko davčni uradnik Jakob Grmek. c Preskrba prebivalstva s premogom. Mestno poglavarstvo objavlja: Zaradi visokih cen in pomanjkanja drv za kurjavo se pripoi‘oča prebivalstvu, da sc preskrbi z velenjskim premogom, ki jc po svoji kurilni vrednosti boljši in cenejši od drv. Mestna občina obenem prosi direkcijo državnega rudnika Velenje, da v največji meri ugodi naročilom, c UCIteljsko zborovanje. Okrajno društvo JUU v Celju bo imelo redno občni zbor v soboto, 12. t. m., s pričetkom ob 9. dopoldne na I. dekliški ljudski šoli v Colju. c Spominske proslave so bile včeraj ob šesti obletnici tragične smrti kralja Aleksandra na celjskih šolah. — Po celjskih •cerkvah ni bilo nobenih svečanosti. •j- Dr. Gvido Sernec Iz Ljubljane jep rišla danes vest, da je v tamkajšnjem »Leonišču« po daljši bolezni preminul v 62. letu starosti znani celjski odvetnik g. dr. Gvidon Sernec. Pokojnik je bil odličen narodni mo, ki se je mnogo udejstvoval zlasti v sokolskih vrstah. Ko se je 1909 gradi! v Gaberju Sokolski dom, si je kot starosta celjskega Sokola pridobil velikih zaslug. Dolgo dobo je bil tudi starosti celjske sokolske župe ter do nedavna aktiven telovadec. V predvojni dobi je bil izredno marljiv član vaditeljskega zbora pri celjskem Sokolu. Koncem 1909 se je preselil iz Celja v Ormož, kjer je otvoril odvetniško pisarno, ki jo je vodil vse do prevrata, ko se je spet vrnil v Celje ter z očetom, pokojnim narodnim delavcem dr. Josipom Sernecem, vodil skupno odvetniško pisarao. Po očetovi smrti 1925 je sam prevzel pisarno. Med drugimi pomembnimi funkcijami je bi! tudi podpredsednik upravnega sveta Celjske posojilnice. Zemski ostanki pokojnika bodo prepeljani v Celje. Dan in čas pogreba bo objavljen naknadno. Vrlemu in zaslužnemu narodnemu možu bodi ohranjen svetal spomin, užaloščeni rodbini in svojcem iskreno sožalje! Nesreča na postaji Rače-Fram 50 letni delavec Klet Ivan iz Prepolj pri Pučah je včeraj popoldne nakladal s svojim 19 letnim sinom Ivanom hlode na vsak na železniški postaji Rače-Fram. Pri delu sta prepozno opazila brzi. vlak, ki je zadel na enem koncu v hlod. Hlod je z z vso silo priletel v oba delavca ter jih vrgel po tleh, pri čemer si je Klet Ivan star. zlomil nogo in rebra ter dobil tudi poškodbe na glavi, sin pa ima zlomljeno nogo. Oba so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Rudarski kraji v boju z draginjo V torek 8. t. m. je bila v Ljubljani de-putaclja iz naših rudarskih središč. Oglasila se je na banski upravi in bila sprejeta pri banu. V deputaciji so bili župani Klenovšek za Trbovlje, Malovrh za občino Hrastnik-Dol, Prosenc za Zagorje, Lešnik za občino Sv. Krištof, za senovsko občino pa župan Fabjančič. V odposlanstvu sta sodelovala še banski svetnik Križnik Filip iz Trbovelj in kot zastopnik upokojencev D o m-šek Ivan iz Hrastnika. Zastopniki rudarskih središč so opisali banu težak položaj v irevirjih, kjer je občutna draginja. Težko prizadeti so staroupokojenci, upokojenci, vdove in sirote. Že nekajkrat so najbolj prizadeti to izrazili na občinskih uradih v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. Prebivalstvo trboveljske občine je sklicalo tudi sestanek odgovornih zastopnikov rudarskega prebivalstva. Zbrali so se zgoraj navedeni predsedniki rudarskih občin, zastopniki podružnic Bratovskih skladnic, Zveze rudarjev Jugoslavije, Narodne strokovne zveze, Jugoslovenske strokovne zveze, Zveze združenih delavcev, Organizacije stavbinskih delavcev v Trbovljah, Organizacije steklarskih in kemičnih delavcev v Hrastniku, Načelstvo II. rudarske skupine in organizacije upokojencev. Bili so sprejeti sklepi, ki jih je deputacija predložila banu. V tej svoji vlogi predlagajo zastopniki rudarskega delavstva sledeče: 1. Z zvišanjem cen vsem življenskiin potrebščinam je nujno, da se takoj zvišajo tudi pokojnine staroupokojencem, upokojencem, vdovam in sirotam ter prenizke 'rentnme rentnikom. Postopoma z draginjo pa je nujno, da se zvišajo tudi podpore svojcem vpoklicanih. 2. Določijo naj se maksimalne cene za vse življen-ske potrebščine tako pri veletrgovcih, kakor pri trgovcih na drobno, upoštevajoč pri tem maksimalni zaslužek trgovcev. 3. Racionalizirajo naj se življenske potrebščine, t\ se prepreči prekomerno kopičenje istih, kar tudi povzroča naraščanje draginje. 4. V industrijskih središčih naj se osnuje iz državnih sredstev zadostna zaloga žtvljenskih potrebščin. Predlogu, ki je bil izročen so predložili še spomenico Društva rudniških upokojencev, naslovljeno na senatorje Mihelčiča, Smodeja in Brodarja, resolucijo istega društva ter dve prošnji Kluba upokojenih rudniških nameščencev. Ban je deputaciji. zagotovil, da bo enako vlogo, ki je bila poslana-na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, toplo priporočal in utemeljil. Enaka vloga je bila naslovljena še na ministrstvo za šume iit rude ter na kmetijsko ministrstvo. Pričakujemo, da bodo merodajni čini* telji, s primernimi odločbami olajšali položaj delovnega ljudstva v premogovnih revirjih ter upoštevali predloge, ki so jih predložili zastopniki vseh prizadetih. Vesela zgodba o neugnanem prekmurskem teletu Mala prekmurska vas Budinci, najsevernejša naselbina v naši državi, je doživela svojevrstno senzacijo. Na koncu vasi, v bližini madžarske meje, živi' precej premožna kmetica. Nekega dne je spustil njen sin kravo in par tednov staro tele na dvorišče. Tele se ie prestrašilo česa, ni točno ugotovljeno, mogoče ni bilo vajeno svobode — pa ja čez drn in strn pobrisalo proti borovem-j gozdičku, ki se razprostira tik ob meji. In prav tu je začetek budinske senzacije, ki je celo nekoliko mednarodnega značaja. Tele je namreč izkoristilo zapleteni sistem mednarodnega prometa in jc po potrebi raje emigriralo, kot pa da bi sc dalo ujeti. Pojavljalo se je včasih psi :;as, včasih na Madžarskem, kot je odo pač situaciji primerno. Paslo se je večinoma po njivah in delalo ljudem precejšnjo škodo. Prenočevalo je v gozdu. Tele je bilo na svobodi že mesec dni. Nanj so prirejali široko zasnovane love. Tako so se zbrali nekoč možje in fantje iz cele vasi ter šli na lov z lasi, tako nekako kot vidimo v kovbojskih filmih. Teleta niso ujeli, pač pa silen naliv. Potoki so tako narasli, da se niso mogli več vrniti domov, temveč so irenočevali v sosednji vasi. Med vaščani, posebno pa vaško mladino, so krožile že d^lgo zgodbe o pošastnem divjem teletu, ki se skriva v gozdu, da ga nihče ne more ujeti, žre ajdo in fižol, da ne ,bo ničesar ostalo več za dolge, gladne zimske dni. V nekaterih zgodbah je imelo 6 nog in zobe kot lev. Kot v dobri pravljici, ie tudi tej pošasti zavil vrat nedolžen in priden fantiček. To je bil mali šandor. Na poti v šolo je opazil tele, skočil po strica in stric za teletom. Stric in tele sta nato bežala do markovskega parnega mlina. Tu ga je stric ujel. Nekaj Časa g;, je vleklo za seboj, priskočili so drugi in budinske mednarodne senzacije je bilo konec. Tele je spet v hlevu budinske vdove in pravijo, da so mu izpuhtele pri polnih jaslih vse hude misli na svobodne pohode po gozdu in obmejnih njivah. P. B. Trboveljski drobiž Dvoje nezgod. Na vzhodnem obratu se je v jami pri delu ponesrečil rudar Vrtovšek Jože. Poškodba je lažjega značaji. V zapadni jami pa se je poškodoval na roki rudar Šuligoj Alojz. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnišnici. Tudi učenka meščanske šole Ciboj Božena, kateri je priletel na izletu v glavo precej velik kamen, se zdravi v bolnišnici Bratovske skladnice. Za prometne uradnike so premeščeni na tukajšnjo postajo gg. Gliševič Dragoljub iz Brezovice, Železnik France iz Slov. Bistrice. Seibitz Viljem iz Zidanega mosta, Hrobat Franc iz Murske Sobote in Bogataj Vladislav iz Medvod. Iz Trbovelj pa je odšel v Kotori-bo prometnik g. Jenko Janez. Kap je zadela znanega lovca in rudniškega upokojenca g. Dominika Ranzingarja. Z rešilnim avtom so ga pripeljali v bolnišnico Bratovske skladnice. o Premeščen je na lastno prošnjo za starešino okrajnega sodišča v fladovljieo «r. Ivan Močnik iz Višnje gore. SSSimSiSSSmmm CBS - fantastične oči in ušesa vsega sveta V Ameriki čez šestdesetinko sekunde izvejo, kaj se dogaja v Evropi V našem listu ste že gotovo večkrat opazili med najnovejšimi vestmi o svetovnih dogajanjih tudi sledeče: »CBS poroča, da itd.« Kdo je ta skrivnostni CBS, ki prinaša najhitreje vesti iz celega sveta in jih prebira prav kmalu tudi naš bravec? CBS je skraj-sana oznaka za veliko ameriško radijsko podjetje Columbia Broadcasting System, ki danes s pravo ameriško naglico in izredno velikopoteznostjo konkurira slovečim poročevalskim agencijam, kot so znana Reuterjeva, nemški DNB, italijanska Stefani, francoska HAVAS itd. Poleg mnogih najmodernejših pri dobitev tehnike, igra glavno vlogo pri tem tudi najmodernejši sotrudnik sodobnega novinarstva: radio-reporter. Druga svetovna vojna je postavila modem! poročevalski službi >nove, veliko večje zahteve, kot pa je bil to slučaj v prvi svetovni vojni, pa tudi malo časa pred sedanjo vojno samo. Velika ameriška radijska podjetja so poskrbela že takoj na začetku sedanjega spopada, da v pravem ameriškem tempu organizirajo tudi svojo poročevalsko službo. Za vsako ceno so hotela doseči le en cilj: svojemu občinstvu preskrbeti najhitreje najinteresantnejše in najvažnejše vesti. In te mu sporočajo res za vsako ceno. Hitrostni rekord v poročanju važnih vojnih in drugih dogodkih ima sigurno danes CBS ne samo v Ameriki, temveč po celem svetu. Uredniški oddelek tega orjaškega podjetja [e v razkošni in ogromni palači na newyor-ski Madison Aveniji. Svoje oči bi ušesa pa ima po vsem svetu. Poročila prejema iz večih važnih in zanesljivih virov. Prvi vir so vesti United Pressa in Internationa Servicea, natipkana na posebnih pisalnih strojih na daljavo. Pošiljajo jih redakcije omenjenih agencij, ki so samo nekoliko oddaljene. Drugi vir tvorijo poročila neštetih lastnih dopisnikov, ki jih je CBS razkropil po vsem svetu. Vesti pošiljajo telefon-' sko in brzojavno. Poleg tega pa poročajo občinstvu iz najvažnejših svetovnih središč neposredno preko radia in to dvakrat dnevno! Tretji vir so poročila vseh uradnih kratkovalovnih radijskih postaj sveta. Na njih prežijo preizkušeni novinarji v posebnem oddelku CBS-a za kratke valove. Ti »lovci na kratke valove« obvladajo 17 jezikov ter lahko zasledujejo prenose vseh važnejših uradnih postaj, ki jih nato takoj sporočajo redakciji. Kdaj izve občinstvo tTajnovejše vesti? Za ta poročila ima radijska družba določen čas na sporedu svojih oddaj. Toda, če so prispele posebno važne vesti, prekinejo navadno v sporedih določeno oddajo ter jih takoj spo-roče. Vesti ne sporoča napovedovalec, temveč takozvani »analist«. »Analist« je časnikar visoke naobrazbe in širokega obzorja, ki ne sporoča samo gole vesti, temveč jim dodaja tudi primeren komentar, to je, občinstvu narekuje sproti že, kar članek. Pravijo, da so »analisti« danes v Ameriki prav tako popularni in sloveči med navadnim občinstvom, kot slavne filmske zvezde. Najpopularnejši med njimi so E. Dawis, L. Wells in Albert Wamer. Ti trije danes usmerjajo gledanje nekaj milijonov Američanov na vsa dogajanja na svetu, in prav zato so njihovi komentarji važni tudi za nadaljnji potek teh dogajanj samih, saj vemo, kako paz-no jim sledi ameriška javnost. Mnogo zgovornejši primer napredka sodobne poročevalske službe pa nudijo občinstvu čezoceanske kratkovalovne radijske reportaže. Povsod jih prenašajo krajevne radijske postaje. Tako odhaja danes v Londonu in Berlinu reporter CBS dnevno dvakrat v poslopje londonskega oziroma berlinskega radijskega podjetja in tam preko mikrofona oddaja najnovejša poročila. Seveda je tekst teh poročil primerno prerešetan na cenzuri, ki v nobenem primeru ni premila. Teh poročil pa niti angleški, niti nemški poslušalci londonskega ali berlinskega radia ne morejo slišati. Iz poslopja radijskega podjetja jih namreč prenašajo preko telefona do kratkova- lovne radijske postaje in od tod v Severno Ameriko, kjer jih sprejema kratkovalovna postaja RCA, ki se nahaja na otoku Long Is-land v bližini New Yorka. Od tod pošiljajo po žici reportaže naprej oddajnici, ki se nahaja v zvezni državi Ne\v Jersey. Šele iz orjaškega stolpa te postaje jih lahko sprejemajo ameriški radijski poslušalci na svojih aparatih. In vendar ta zamotan prenos reportaže iz Berlina ali Londona ne traja več kot šestdesetinko sekunde! Kratkovalovni oddelek CBS pa prejete reportaže s pomočjo kratkih valov pošilja takoj spet nazaj v svet, tako da lahko radijski reporter v Londonu ali Berlinu sliši svoj glas iz Amerike! Pravcati čudež — toda zato tudi stane dnevno deset tisoč dolarjev! Pa se^ veda tudi prinaša prav toliko ali pa še več na drugi strani! Pri tem opisu nikakor ne smemo prezreti poglavitnih junakov teh čudežnih reportaž! To so radijski reporterji, ki jih moramo tudi »za vsako ceno« nabavljati točno ob napovedanem času vsak dan, premagovati vse mogoče ovire, ki mnogokrat grozijo preprečiti oddajanje, z žalostjo v srcu zreti, kako cenzorske škarje strižejo najzanimivejše vesti, katere so si le s težavo izbojevali, in po bogve kaki ceni. Pri tem so prav pogosto tudi v neposredni življenjski nevarnosti sa^ mo zato, da bi radijski poslušalci imeli čim točnejši opis bombardiranj in vsega, J Ljubljana, DvoFakova 8. 18749-25 Prevzamem BRIVNICO v najem proti kavciji. Ponudbe na ogl. odd- »Večernika« pod »Kavcija«. 18734-28 Sporočamo žalostno vest, da je danes, 10, okrobra, ponoči po daljši bolezni v Leo-nišču v Ljubljani preminul v 62. letu svoje starosti naš ljubljeni, dragi oče, gospod Gvidon Sernec odvetnik v Celju Truplo dragega pokojnika bomo prepeljali v Celje. Cas pogreba bo objavljen naknadno v dnevnikih. CELJE, 10. oktobra 1940. Globoko žalujoča rodbina dr. Sernečeva in sorodniki l/as msmU : mmmv hh mati ogtasi v,Murniku"! Izd ta in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik STANKO DETELA ? Mariboru. — Oglasi po ceniku - Itokopisi se *e zračnic — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulirn 6. — Telefon nreHnUtvn Štev 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev 11 409.