NOVI TEDNIK NT&RC
Direktor NT&RC d.0.0. Jože Cerovšek ŠT. 35 -  LETO 50  -   CEUE, 31. 8.'95  - CENA 200 SIT Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič I
Vždiski občini politični in strankarski interesi namesto strokovnih argumentov. Vroča tema na strani 7.
Janez Burin, najstarejši Slovenec, je naše gore list, a po očetu i
italijanskega porekla. Reportaža na strani 21.
Prestol za unfine in ustvarjalne Slovence
Windows 95 osvajajo svet. Stran 8.
Osem dni do MOS. Stran 2.
Interspar odprl vrata. Stran 6.
Zmaga je bila lepi Urši usojena. Stran 20.
Pivovarji v Franciji. Stran 17.
Vitanje jeokuženo.Stran2.
Šeječassuhihkrav
Zasebnik Vinko Vučajnk v intervjuju na strani 5.
Gradnja avtoceste prinaša presenečenja. Stran 2.
DOGODKI

Do MOS še osem dni
y torek slovesna predstavitev Celjanke preil Celjanko - Za 28. MOS ilokončno urejen glavni vhoH na sejmišče
Do začetka 28. MOS na 55
tisoč razstavnih površin
Celjskega sejma nas loči še
8 dni. MOS, ki bo na celj-
skem sejmišču od 8. do 17.
septembra, bo v petek, 8.
septembra, ob 10. uri sloves-
no odprl predsednik Vlade
RS dr. Janez Drnovšek, že
v torek, 5. septembra po-
poldne pa v Celjskem sejmu
pripravljajo slovesnost
s predstavitvijo dokončne
ureditve glavnega vhoda na
sejmišče.
Pred lani zgrajeno stekle-
no lepotico, ki so jo v Celju
poimenovali Celjanka, bodo
namreč prihodnji teden po-
stavili še eno Celjanko. Gre
za 2,20 metra visoko brona-
sto skulpturo ženske, ki jo je
izdelal akademski kipar
Boštjan Putrih. Celjanka bo
postavljena skupaj s fontano
(na sliki), ki jo zidajo delavci
gradbenega podjetja Cim-
perman, projekt zanjo pa je
izdelal arhitekt Jože Kome-
rički. Nova pridobitev Celj-
skega sejma bo z ureditvijo
območja do Dečkove ceste
pomenila tudi dokončno po-
dobo glavnega vhoda na sej-
mišče.
Sicer pa na območju celj-
skega sejmišča v teh dneh hi-
tijo s postavitvijo samega
sejma. V montažnih sejem-
skih dvoranah so za letošnji
sejem zagotovili dodatne po-
krite razstavne površine, no-
vih sejemskih objektov pa si
glede na obstoječe prostor-
ske možnosti Celjskega sej-
ma, v kratkem ni mogoče
obetati.
Interes razstavljavcev za
28. MOS je po ocenah direk-
torja Celjskega sejma mag.
Franca Pangerla večji kot
kdaj koli v preteklosti, tako
da še vedno ostaja na listi
čakanja preko 200 zaintere-
siranih obrtnikov in podjet-
nikov. Predsednik sejemske-
ga poslovnega odbora in
predsednik Izvršilnega od-
bora Obrtne zbornice Slove-
nije Stanislav Krambcrger je
zadovoljen z letošnjim čišče-
njem razstavnih sejemskih
programov, vendar meni, da
bo dosledna branžna pred-
stavitev malega gospodar-
stva v okviru MOS mogoča
šele takrat, ko bo sejem do-
končno postavljen vsaj nekaj
dni pred uradnim odprtjem.
»To,« pravi Kramberger, »je
tudi eden od izzivov sejem-
skim organizatorjem za pri-
hodnja leta.«
Organizatorji v času MOS
pripravljajo vrsto obsejem-
skih strokovnih prireditev.
»Slovenski obrtniki si največ
obetamo od seje državnoz-
borskega odbora za gospo-
darstvo, katerega člani naj
bi podprli naše upravičene
zahteve za ureditev normal-
nih pogojev poslovanja, za-
nimiva pa bo tudi razprava
o obrti in novi šolski zakono-
daji, saj je sprejem le-te tik
pred državnozborsko proce-
duro,« pravi pred uradnim
začetkom 28. MOS predsed-
nik OZS Miha Grah.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
Vitanje olcuženo s steicIinD
širše območje kraja Vitanje je okuženo s steklino. Ko-
njiška veterinarska inšpekcija je to območje proglasila za
okuženo, ker so konec julija v naselju Vitanje našli mrtvo
lisico, za katero so na veterinarski fakulteti v Ljubljani
ugotovili, da je bila okužena s steklino. Ker so tudi 20.
avgusta našli po vsej verjetnosti steklo in na sumljiv način
pokončano lisico, je odločitev veterinarske inšpekcije ra-
zumljiva.
Lovska družina Vitanje zato priporoča vsem občanom,
da onemogočijo prenos stekline preko domačih živali.
Obvezna je zapora (kontumac)) psov in mačk. Krajane
opozarjajo, naj bodo pozorni na živali, ki se nenavadno
obnašajo in na poginule divje živali ter naj o tem obve'stijo
lovce ali veterinarsko-higiensko službo po telefonu, šte-
vilka 38-451.
B.Z.
Italijani hočejo
lastno betonarno
BoHo zaratJi graiJnJe avtoceste po Savinjski
dolini otJplrall tudi nove kamnolome
Italijanski podjetji Callisto
Pontello in Tirena Scavi, ki sta
dobili levji delež pri izgradnji
trase avtoceste skozi Savinj-
sko dolino, resno razmišljata
o postavitvi lastne betonarne,
najraje pa bi menda postavili
tudi lastno asfaltno bazo.
Da bodo ob trasi postavili
lastno betonarno, so se menda
Italijani že odločili, ni pa še
sprejeta dokončna odločitev
o postavitvi asfaltne baze.
V Darsu italijanski betonami
ne nasprotujejo, po njihovem
je to stvar izvajalca, ki je pač
ocenil, da se mu lastna beto-
nama izplača. Seveda pa bodo
morali Italijani tako za beto-
narno kot morebitno asfaltno
bazo zbrati vsa potrebna so-
glasja, objekta pa po trditvah
Darsa in predstavnikov žalske
občine ne smeta obremenjeva-
ti okolja. Žalska občina je spr-
va sicer protestirala proti te-
mu, da bi izvajalci postavili
betonarno in predvsem asfalt-
no bazo, saj je v bližini asfalt-
na baza Cestnega podjetja Ce-
lje, kjer bi lahko proizvedli
potrebne količine asfalta, ven-
dar so v Darsu odgovorili, da
trasa in tudi objekti na njej
niso v pristojnosti občine in
torej ni potrebno njihovo so-
glasje.
Da Italijani niso posebej za-
interesirani za sodelovanje
s slovenskimi in konkretno
gradbenimi podjetji na Celj-
skem, dokazujejo tudi dogaja-
nja v zvezi s kamnolomi. Kljub
vsaj dvema večjima kamnolo-
moma, to sta kamnolom Cest-
nega podjetja Celje v Veliki
Pirešici in Ingrada v Libojah,
so se namreč izvajalci povezali
z zasebniki na terenu po Sa-
vinjski dolini. Ti naj bi si pri-
dobili dovoljenja za odpiranje
zasebnih kamnolomov, s čimer
bi si Italijani očitno radi zago-
tovili cenejši material. Menda
so razmišljali celo o tem, da bi
kamenje z vlaki vozili iz Italije
v Slovenijo. Na žalski občini
imajo tako že nekaj prošenj za
odpiranje zasebnih kamnolo-
mov in gramoznih jam. Prvo
prošnjo je vložil zasebnik za
odpiranje kamnoloma v bližini
Žovneškega jezera, tam naj bi
izkopaU milijon kubičnih me-
trov granulatov. Drugi kam-
nolom naj bi odprl zasebnik
v opuščenem kamnolomu
v Andražu, kjer naj bi izkopali
300 tisoč kubičnih metrov gra-
nulatov. Razen za ta dva kam-
noloma so vložene še tri proš-
nje za gramozne jame, od ko-
der bi vozili material za spod-
nji ustroj cest.
Ali zaradi gradnje avtoceste
po Savinjski dolini res potre-
bujemo še dva kamnoloma in
gramozne jame, ki bodo ekolo-
ško uničile dolino, je seveda
drugo vprašanje. Nenazadnje
bodo svoje najbrž povedali tu-
di krajani v zaselkih, od koder
bi vozili kamenje in s tem za-
gotovo uničili dobršen del kra-
jevnih cest. Vprašanje pa je,
kdo bo krajanom in tudi obči-
ni sploh prisluhnil, saj Dars
očitno zanima zgolj in samo
uresničitev zastavljenega cilja.
. IRENA BASA
Biroicratslco določanje ohčin
oaiočltev DZ dvakrat prizadela Štorovčane — O meji med
ŠtoramI In Celjem spet septembra
Minulo sredo so se sestali
predstavniki vodstev štorske
in celjske občine, da bi se do-
govorili, kako rešiti spor glede
medobčinske meje, ki papir-
nato prisoja del nove štorske
železarne celjski občini. Skle-
nili so, da predlog sporazumne
rešitve pripravijo v Štorah,
o njem pa bodo, predvidoma
že na septembrski seji, v pri-
sotnosti Štorovčanov odločali
celjski občinski svetniki.
Znano je, da so v Štorah in
Celju za natančen potek svoje
medobčinske meje izvedeli še-
le po zahtevi Celjanov, da iz
države dobijo natančen opis in
grafičen prikaz svojih občin-
skih meja. Celjski svetniki so
namreč ob obravnavi besedila
Statuta Mestne občine Celje
sklenili, da k statutu priložijo
tudi natančen opis in grafičen
prikaz občinskih meja, da se
bo natančno vedelo, kaj sodi
v novo mestno občino. Iz dob-
ljenega gradiva je bilo jasno,
da del meje med Štorami in
Celjem poteka po reki Voglaj-
ni, kar pomeni, da novi del
štorske železarne sodi v celj-
sko občino.
V Štorah nekateri obtožuje-
jo Celjane, da so vplivali na
potek medobčinske meje in
s tem zase pridobili vitalni del
železarskega kompleksa, ki
edini prinaša dohodek in raz-
vojne možnosti. Določitev me-
je pa je sporna še z enega vidi-
ka - v meje Mestne občine Celje
namreč uvršča del katastrske-
ga območja Zvodno, ki nepo-
sredno meji na Svetino. Kot je
znano, so krajani Svetine pred
časom izrazili željo za priklju-
čitev k Mestni občini Celje,
s pripojitvijo tega območja
k Celju pa zdaj neposredno
mejijo na mestno občino.
V Celju očitke, da so sami
skušali vplivati na potek meje,
odločno   zavračajo.   Tajnik
Mestne občine Celje Aleš
Vrečko, ki se je minulo sredo
udeležil sestanka vodstev obeh
občin pojasnjuje, da na refor-
mo lokalne samouprave v Ce-
lju pač niso imeli nobenega
vpliva. »Če bi državni zbor
upošteval voljo ljudi, izraženo
na predhodnih referendumih,
celjske občine sploh ne bi deli-
li. V Celju na predvečer spreje-
ma zakona sploh nismo vedeli,
da bodo nastale tri nove obči-
ne. Strinjam pa se, da so bili
v Štorah s kabinetnimi držav-
nimi odločitvami dvakrat
oškodovani. Prvič, ko državni
zbor ni upošteval njihove od-
ločitve, da ostanejo v skupni
občini, drugič pa, ko je določil
občinske meje,« pojasnjuje
Vrečko celjska stališča.
Rezultati sredinega sestan-
ka so znani, koliko pa bodo
doprinesli k reševanju nasta-
lega spora med občinama, bo
jasno po zasedanju celjskih
svetnikov. Ti bodo namreč od-
ločili, ali sprejmejo predlaga-
no rešitev Štorovčanov, po ka-
teri bi na najhitrejši način
predlagali spremembe medob-
činske meje, ki naj bi v spor-
nem območju spet potekala po
železnici ter vrnila novi del že-
lezarskega kompleksa v štor-
sko občino. Če bodo svetniki
odločili drugače, bodo v Što-
rah seveda vztrajali na dolgo-
trajnejši in mučnejši poti,
s katero bodo zahtevali spre-
membo zakona o določitvi ob-
činskih meja.
Spor zaradi meje med Što-
rami in Celjem, ki ga niso za-
kuhali v nobeni od novo nasta-
lih občin, saj je posledica pa-
pirnatega, birokratskega odlo-
čanja in določanja nove lokal-
ne samouprave v državi, pa ni-
kakor ni v korist dobrih sosed-
skih odnosov. Zato je toUko
bolj razveseljivo, da je sesta-
nek minulo sredo prinesel vsaj
dogovor obeh strani, da si
v vmesnem času do končne od-
ločitve ne bosta nagajali in
onemogočali normalnega dela
v novih železarskih objektih.
IVANA STAMEJČIČ
Septembra nov
tarifni sistem
z jutrišnjim dnem bomo v Sloveniji prešli na nov,
spremenjen tarifni sistem za obračunavanje cen elek-
trične energije. Elektrogospodarstvo bo namesto seda-
nje zimske in poletne sezone uvedlo še tretjo, tako
imenovano srednjo sezono.
Bistvena razlika med dosedanjim in novim načinom
izračimavanja cen elektrike je, da bo uvedba srednje
sezone nekoliko ublažila prehod in s tem tudi cenovni
skok iz ene sezone v drugo. Pri starem načinu plačeva-
nja, torej od prvega oktobra dalje, bi se po trditvah
strokovnjakov cena za porabljeno kilovatno uro dnev-
nega toka povečala z 9.504 na 14.245 SIT. Z uvedbo
dodatne sezone se bo cena z jutrišnjim dnem povečala
na 11.407 SIT, s prvim novembrom in z uvedbo višje
sezone pa se bo cena dnevnega toka zvišala na 13.684
SIT. Cena nočnega toka se bo z prvim septembrom
s 5.588 SIT za kilovatno uro povečala na 6.710 SIT,
z novembrom pa bo za kilovatno uro nočnega toka
treba plačati 8.052. V elektrogospodarstvu še obljub-
ljajo, da se cena za obračun moči do konca letošnjega
leta ne bo spreminjala. IB
Smrt gasilca
PTUJ, 30. avgust (Veče^
- Ptujskim prostovoljni^
gasilcem, ki so se sinod
odzvali klicu na pomoč ij
se odpeljali gasit požai
v Sedlašku pri Podlehniku
se je na poti do pogorišči
zgodila prometna nesreča
Gasilski avtomobil cister.
na je na težko dostopnen
terenu zdrsnil s ceste in S(
prevrnil. Po neuradnih po
datkih je bil v nesreči mp,
tev en prostovoljni gasilec
štirje njegovi kolegi pa s(
se hudo poškodovali.
Bomba v LJubljani
LJUBLJANA, 29. avgusi
(Delo) - Nedaleč od lokala
Astoria v ljubljanskem na-
selju Nove Jarše je sinoči
eksplodirala ročna bomba,
Drobci bombe so ranili
6 ljudi in poškodovali
3 parkirane avtomobile,
v široko zastavljeni policij,
ski akciji, v kateri so sode-
lovale vse ljubljanske poli-
cijske enote, pa so po petih
urah odkrili storilca. Bom-
bo je pred lokalom odvrgel
2 3-letni slovenski držav-
ljan Leonard L. s Ptuja, po
ocenah policije pa ni šlo za
teroristični napad.
Umrl Borut Lesjak
LJUBLJANA, 26. avgu
sta (Republika) - V 64. leti
je umrl znani skladatelj ir
pianist Borut Lesjak. Jav
nost ga pozna kot avtorji
številnih šansonov in zim
zelenih melodij, ustvaril pa
je tudi glasbo za 60 slovafj
skih dokimientamih in llj
celovečernih filmov. Meli
njimi tudi eno najbolj pri-
ljubljenih večnih skladb
Ne čakaj na maj. Lesjak je
bil med svojo bogato glas-
beno potjo tudi tri desetlet-
ja član Orkestra slovenske
filharmonije, v zadnjih le-
tih pa je sodeloval zlasti
s pevko Vito Mavric.
TreUI
podpredsednik
LJUBLJANA, 27. avgu-
sta (Delo) - Slovenski krš-
čanski demokrati so poleg
Janka Deželaka in dr. Pe-
tra Venclja dobili še tretje-
ga podpredsednika stran-
ke. To je Tine Vivod iz Ar;
gentine, ki so ga izvolili
zdomci in izseljenci. Vivod,
ki živi v Argentini od leta
1954, je bil doslej predsed-
nik Zedninjene SlovenijCf
največje organizacije Slo-
vencev v tej južnoameriški
državi. Iz njegovih doseda-
njih javnih nastopov je mo-
goče sklepati, da se bo pri
svojem delu zavzemal
predvsem za popravljanje
krivic in za drugačno oce-
njevanje domobrancev.
Odgovorni urednik: Branku
Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ure<)'
nika: Milena B. Poklic.
Uredništvo: Marjela Agrež, Ir^'
na Baša, Tatjana Cvim, Janja I"'
tihar. Brane Jeranko, Ksenija L''
kič, Edi Masnec, Urška SeliSnit^
Ivana Stamejčič, Željko Zul«
Tehnični urednik: Franjo Bog''
di, pomočnika: Robert K.ojter«''
IgorŠarlah. Oblikovanje: MinJ'
Bajagič. Tajnica urednišo'
Mojca Marot.
Naslov uredništva: Novi tedni'''|
Prešernova J 9, Celje. Telefo"
(063)442-500, fax 441-032.
it. 35.-31. avgust 1995
3
DOGODKI
Občina
Radeče bo
praznovala
E v spomin na izgnance v času 2. sve-
tovne vojne in v spomin na dan, ko so
gadeče postale mesto, se bodo 8. sep-
tembra pričele prireditve ob prazniku
radeške občine.
Badečani so v spomin na svoje kra-
jane, izgnance, praznovali v preteklih ^
letih že krajevni praznik, letos pi-vič
pa bo praznovanje občinskega značaja
jji bo trajalo kar do 24. septembra.
V tem času se bodo zvrstile številne
prireditve, osrednja, ki bo v nedeljo,
10. septembra na Svibnem in bo pote-
kala pod geslom »Minilo let je petde-
set«, pa bo namenjena srečanju vseh
izgnancev občine Radeče.
Praznovanje bodo začeli 8. septem-
bra popoldne z okroglo mizo o zakonu
o prometni varnosti, ki jo v hotelu Ja-
dran pripravlja podjetje AMG iz
Hrastnika. Podjetje AMG je namreč
najelo in prenovilo del prostorov biv-
šega hotela, v katerih bo prav tega dne
odprlo turistično agencijo in avto šolo.
V petek bosta tudi redna in nato zve-
čer še slavnostna seja občinskega sveta
Radeče, v galeriji Radeče papir pa bo-
do odprli razstavo likovnih del slikar-
ke Severine Trošt-Šprogar. V soboto,
9. septembra, bo delegacija predstav-
nikov zveze borcev in osnovne šole,
tako kot je običaj že vrsto let, obiskala
vse tiste grobove talcev na Štajerskem,
kjer so pokopani tudi krajani Radeč in
okolice, vsi preostali dnevi praznova-
nja v Radečah pa bodo predvsem
v znamenju društvenih in športnih
srečanj.
JI
Šola, ki so jo zgradili v Trnavi, bo nadomestila staro v Orli vasi, ki jo bodo, ker je na
trasi bodoče avtoceste Arja vas-Vransko, porušili.
Praznik v Trnavi
Odprli boao novo šolo, ptiptavljajo vrsio prireilltev
Letošnje praznovanje praznika občine
Žalec bo v Trnavi. Sicer pa bodo priredi-
tve v počastitev praznika ves september.
Največ prireditev, z otvoritvijo nove
šole, se bo zvrstilo v KS Trnava od 8. do
11. septembra. V teh dneh se v tej krajev-
ni skupnosti na praznik pripravljajo
z vso prizadevnostjo. Predsednik sveta
KS Trnava, Boris Fišer je povedal, da
pripravljajo štiri dni prireditev. »V petek
8. septembra bo srečanje borcev občine
Žalec. V soboto, 9. septembra bo slav-
nostna seja občinskega sveta in predsta-
vitev nove šole, v nedeljo 10. septembra
pa bodo športne aktivnosti. Ob 10. uri bo
nogometni turnir za naslov prvaka Tma-
ve, ob 14. uri, pa bi se nai pomerila zma-
fovabia ekipa z ekipo svetnikov občine
ialec. Ta dan bodo nov prapor razvili
tudi naši gasilci. V ponedeljek, 11. sep-
tembra ob 17. uri, pa bo otvoritev nove
nadomestne šole, ki jo bo odprl minister
za šolstvo, Slavko Gaber.«
Novo šolo sedaj v Trnavi imajo, nimajo
pa telovadnice. O tem, je Boris Fišer de-
jal: »Telovadnica zagotovo sodi k novi
šoli in k sodobnemu šolskemu sistemu.
Okrog 40 milijonov denarja že imamo,
manjka nam še okrog 30 milijonov tolar-
jev. To bomo skušali reševati v nasled-
njih mesecih, tako da bi oktobra že tudi
začeli graditi telovadnico.«
T. TAVČAR
Praznik za Šentjur
Jutri slovesno odprtje šole v Hruševcu
v šentjurskem predelu Hru-
ševec bo jutri, v petek 1. sep-
tembra, slovesno odprtje nove
šolske zgradbe. Gre za veliko
razbremenitev mestne šole
Franja Malgaja, ki je bila po
številu učencev v državnem
vrhu.
Na slovesnosti bodo nasto-
pili različni pevski zbori, otro-
ška šolska iz Dramelj in iz
Slivnice ter šentjurski moški
zbor Skladateljev Ipavcev,
šentjurska godba na pihala in
mažoretke ter recitatorji mest-
ne osnovne šole Franja Malga-
ja. V novih šolskih učilnicah
ter telovadnici bodo učenci iz
vseh šol občine (tudi iz srednje
kmetijske šole) predstavili
najrazličnejše dejavnosti.
Med govormlci bo župan,
Jurij Malovrh, povabili pa so
tudi šolskega ministra, dr.
Slavka Gabra ter ožje sodelav-
ce, predsednika državnega
zbora, Jožefa Školjča ter Her-
mana Rigelnika, ki je pred le-
tom dni postavil temeljni ka-
men za novo šolo. Pripravljajo
tudi cerkveni blagoslov nove-
ga poslopja.
Sicer pa so imeli v preteklih
dneh v novi hruševski šoli še
precejšnje priprave. Tako so
morali preveriti najrazličnejše
napeljave, prostore pa so, po
predpisih, tudi razkužili. Veli-
ko priprav je bilo tudi med
šolniki. Z rednim poukom bo-
do v Hruševcu začeli v pone-
deljek, 4. septembra.
BRANE JERANKO
Šentlovrečani so volili...
v mnogih krajih žalskega
okraja so bile to nedeljo voli-
tve. Domovi so bili olo-ašeni
z zastavami, ob poteh postav-
ljeni mlaji, pred vsakim voliš-
čem pa slavoloki s transparen-
ti in volilnimi napisi. Vsepov-
sod praznično razpoloženje.
»Kam pa hitite, očka?«
»V Dom, na volitve. Sem že
tako pozen. Ko se vrnem, poj-
de žena, ki že komaj čaka. Pra-
vi, da je tako vesela, ko lahko
tudi ona voli in soodloča.«
»Glej, glej, tam jih je pa kar
cel voz! In kako je okrašen, pa
harmonikarja imajo in za-
stavo!«
»O, to pa to! To so naše mla-
dinke, ki so se zmenile, da bo-
do šle skupno na volišče! F*ra-
vijo, da hočejo izvoliti tudi že-
ne v odbor, najboljše izmed se-
be. Saj tudi zaslužijo, ko so pa
vendar bile vestne pomagalke
naših partizanov,« je dejal
kmečki očanec in se izgubil
v množici pred voliščem.
Pravkar vstopa star invalid.
Brez ene noge je in z berglami
si pomaga. Kljub naporni hoji
mu žari obraz od notranjega
zadovoljstva.
»Bog daj, oča Oplotnik. Tudi
vi v dolini?«
»Dolga je bila pot z Mrzlice.
Že tri ure štorkljam. Pa sem
hotel priti, čeprav že celih se-
dem let nisem bil v dolini. Pa
kaj bi tudi hodil tod doli, ko
sem pa na vsakem koraku sre-
čal zelenca. Bog nas varuj te
zalege,« oče se prekriža, kakor
da bi izgovoril hudičevo ime.
Vstopil ie. Priskočile so mla-
dinke, mu odvzele bergle in ga
podpirale, ko je opravljal for-
malnosti pred volilno komisi-
jo. Ves nasmejan je nato sedel
za mizo, kjer je postarana
kmečka mati že tuhtala in
pcMičrtavala im^. _ _
»Ta je pa tisti z brkami, dol-
gimi, da bi se ga kar ustrašil.
Pa bo dober predsednik, saj je
bil štiri leta partizanski oča.«
Skupina deklet pred vho-
dom je v živahnem pogovoru.
«Grega, boš prišel nocoj
v dom? Veš, novega predsedni-
ka bomo nekoliko presenetile.
Zdajle bomo okrasile njegovo
mesto pri kamniti mizi. Pa ni-
komur ne pravi, da ne bo prej
zvedel...«
»Mrzličani gredo in dež nam
prinašajo,« pozdravi skupina
volilcev pravkar došle hribov-
ske očance in matere, ki se ni-
so ustrašiU ne dolge poti ne
plohe, ki že od zjutraj nekoliko
moti prazničnost volilnega
dne. »Ja, ja, je že potrebna ta
nebeška voda, da vam dolin-
cem opere še zadnjo nesnago,
ki so jo pustili zelenci in njiho-
va tovarišija,« odvrne neki
kmet z Mrzlice ter se s hčerko-
volilko prerine do volilne mi-
ze. Volilna komisija komaj
zmaguje delo, toliko jih je
prišlo.
Stara kmečka mati s hribov
sedi za mizo in prebira volilni
listek.
»Oh, to pa že ni prav! Kje pa
so naši partizanski znanci, da
jih ni med tistimi, ki jih naj
volimo. Tako so prezebovali,
tolikim se kuhala čaje in jim
dala kruha, ko so se lačni vrni-
li s sovražnih pohodov. In tako
navdušeni so bili!«
Kmetska mati hiti s hčerko
na volišče, sivolasi starček sto-
ji s sinom in vnukom pred vo-
lilno komisijo, mladinke in že-
ne prihajajo v povorki s pe-
smijo in godbo, delavci strnje-
no korakajo proti volišču, pov-
sod prazničnost in dobra
volja...
(Nova pot, 17. avgusta 1945)
Srečanje Prekomorcev
v Ravnah pri Šoštanju bo v nedeljo, 3. septembra, ob 11. uri
srečanje članov skupnosti borcev V. prekomorske brigade in
skupnosti borcev brigad ustanovljenih v Sovjetski zvezi ter
'Njihovih družinskih članov iz celjskega območja in drugih slo-
*«nskih krajev.
V. prekomorska brigada ima svoj domicil v celjski občini že
tri desetletja, ves ta čas pa v Celju ter okoliških krajih, občasno
Pa tudi drugod po Štajerskem in Gorenjskem pripravlja sreča-
'ija borcev-prekomorcev. Letošnje redno srečanje bo v nedeljo
dopoldne pri gostišču Kotnik pod Klancem v Ravnah pri Šošta-
zbranim - organizatorji ocenjujejo, da se bo zbralo veliko od
^živečih 1300 borcev skupnosti - pa bosta spregovorila velenj-
ski župan Srečko Meh in predsednik slaipnosti Franjo Štebih.
---\_
Srečanje obrtnih ilelavcev
Sindikat obrtnih delavcev in skladi za izobraževanje delav-
'^fv, zaposlenih pri obrtnikih, pripravljajo že trinajsto srečanje
''^ftnih delavcev Slovenije, ki bo tudi letos v času celjskega
'*'>'"tnega sejma.
Okrog 1700 obrtnih delavcev iz vse Slovenije si bo v soboto, 9.
^^Ptembra dopoldne, najprej ogledalo Mednarodni obrtni
yem, popoldne pa bo na letališču Leveč še družabno srečanje,
^avnostni govornik bo predsednik Svobodnih sindikatov Slo-
^nije Dušan Semolič, na prireditvi pa bodo podelili tudi letoš-
priznanja republiškega odbora Sindikata obrtnih delavcev,
."niočna organizacija Svobodnih sindikatov Celje pričakuje,
^ bodo na srečanje prišli zlasti obrtni delavci s Celjskega.   JI
PO SVETU
Atentat
v Jeruzalemu
v Jeruzalemu je odjekni-
la eksplozija, ki je zahteva-
la 6 smrtnih žrtev, okoli
100 ljudi pa je bilo ranje-
nih. Bombo, narejeno iz
treh do štirih kilogramov
eksploziva TNT, je na avto-
bus prinesla samomorilska
atentatorka, ki je eksplo-
zivno telo aktivirala v času,
ko je bilo na avtobusu za-
radi odhoda na delo največ
ljudi. Odgovornost za na-
pad je prevzelo gibanje
islamskega odpora Hamas,
ki ga vodijo nasprotniki
palestinskega vodje Arafa-
ta. Izrael je zaradi atentata
popolnoma zaprl Zahodni
breg, vstop v državo pa je
prepovedal tudi delavcem
iz palestinske enklave Ga-
ze. Kljub napadu pa so
izraelski in palestinski po-
gajalci, ki s pogovarjajo
o razširitvi palestinske av-
tonomije na ves Zahodni
breg reke Jordan, spet sedli
za pogajalsko mizo. Od
podpisa mirovnega spora-
zuma med PLO in Izraelom
septembra 1993 je bilo
v Izraelu in na zasedenih
območjih več podobnih te-
rorističnih napadov, ki so
jih v večini zakrivili islam-
ski skrajneži, pripradniki
Hamasa, in islamski
džihad.
Huda žeieznišica
nesreča
v najhujši železniški ne-
sreči v zgodovini Indije, ki
se je pripetila na severu dr-
žave blizu mesta Feroza-
bad, je umrlo več kot 400
ljudi, mnogo ranjenih pa so
prepeljali v bolnišnico. Do
nesreče je prišlo, ko se je
ekspresni vlak, ki je vozil
100 kilometrov na uro, za-
letel v drugi ekspresni
vlak, ki je stal na tirih.
Ustavil se je namreč, da bi
odstranil kravo, ki jo je po-
vozil, vendar ob tem ni
vključil ustrezne signaliza-
cije, s katero bi opozoril na
nesrečo. Napako pa je na-
pravil tudi delavec na že-
leznici, ki drugega vlaka ni
pravočasno opozoril, da tir
ni izpraznjen. Prizorišče
nesreče je obiskal indijski
premier Rao, ki ga je priča-
kala množica protestnikov.
Protestirala je proti slabi
reševalni akciji, vlado pa je
obtožila, da skriva podatke
o številu mrtvih. Na izred-
nem sestanku se je zbrala
tudi opozicija in zahtevala,
da predsednik vlade odsto-
pi. Nesreča v Ferozabadu
je bila že tretja huda želez-
niška nesreča v Indiji to le-
to, samo v zadnjem deset-
letju pa je bilo več kot 30
nesreč.
Afrišica begunsica
icriza
Zairske oblasti so iz be-
gunskih taborišč v državi
začele nasilno izseljevati
begunce iz Ruande in Bu-
rundija. Zairski vojaki so
nmoge begunce tudi izro-
pali, potem pa so jih z avto-
busi odpeljali na nikogarš-
nje ozemlje med tremi dr-
žavami in jih tam tudi pu-
stili. Po nekaterih podatkih
so vojaki izselili najmanj
15 tisoč ljudi, okoli 170 ti-
soč beguncev iz 47 begun-
skih taborišč pa se je zate-
klo v gore blizu taborišč,
da bi se izognili nasilni iz-
selitvi. Okoli miljon ruand-
skih beguncev se je po lan-
skoletni državljanski vojni
zateklo v Zaire. Večina od
njih je pripadnikov večin-
skega naroda Hutujev, ki
so se lani znesli nad manj-
šinskim narodom Tutsijev
(ubitih in zmasakriranih je
bilo najmanj milijon ljudi),
zdaj pa se nočejo vrniti do-
mov, saj se bojijo maščeva-
nja Tutsijev, ki so po vojni
v državi prevzeli oblast. Da
bi preprečil nasilno izselje-
vanje, je s posebnim pozi-
vom Zairu, naj takoj pre-
neha s takšnimi akcijami,
dvakrat posegel Varnostni
svet OZN. Kot kaže je zale-
glo, saj so .se po drugem po-
zivu begunci začeli vračati
v taborišča, nekateri pa so
se celo vrnili v svojo matič-
no državo.
izgnali Harryja
Wuja
Kitajsko vrhovno sodiš-
če je na 15 let zapora in na
izgon iz države obsodilo
znanega borca za človeko-
ve pravice, ameriškega dr-
žavljana kitajskega pore-
kla Harryja Wuja, 58-letni
Wu je bil obtožen vohunje-
nja in prodaje državnih
skrivnosti, ko naj bi se iz-
dajal za kitajskega držav-
nega uradnika. Kitajske
oblasti so sprva namerava-
le Wuja izgnati po odsluže-
nju zaporne kazni, vendar
so se nekaj ur po obsodbi
odločile, da ga takoj izže-
nejo. Kljub njegovi vrnitvi
v San Francisco so se ame-
riško-kitajski odnosi še po-
slabšali. Ti so že tako slabi
zaradi kitajskega kršenja
človekovih pravic, trgovin-
skih sporov, jedrskih po-
skusov in prodaje orožja.
Vendar pa v ZDA zatrjuje-
jo, da s Pekingom niso
sklenili nobenega sporazu-
ma v zameno za Wujevo ta-
kojšnjo izpustitev. Nekate-
ri so na to namreč namigo-
vali, potem ko so v Was-
hingtonu zahtevali, da se
prva dama ZDA Hillary
Clinton ne udeleži svetovne
konference o ženskah v Pe-
kingu, če prej ne bo razre-
šen Wujev primer.
Novi diplomati za
BIH
v Washingtonu se je mu-
dil bosanski zunanji mini-
ster Šačirbegovič, ko je po
pogovorih z ameriškim dr-
žavnim sekretarjem Chri-
stopherjem povedal, da da-
je novemu ameriškemu mi-
rovnemu načrtu na voljo
dva meseca da uspe, v na-
sprotnem primeru pa je za
bosanko krizo možna samo
vojaška rešitev. V Was-
hingtonu so potekale tudi
pogrebne slovesnosti za
tremi ameriškimi diploma-
ti, ki so umrli v BiH. Pred-
sednik Clinton je dejal, da
so bili veleposlaniki miru,
ki so se izpostavili največ-
jemu izzivu modeme de-
mokracije. Ameriški pred-
sednik je ob tem tudi že
imenoval četverico novih
diplomatov, ki bodo nada-
ljevali pogajanja v BiH. To
težko nalogo bodo prevzeli
Roberts Owen, pravnik iz
Washingtona, ki je odigral
pomembno posvetovalno
vlogo v ustanavljanju mu-
slimansko-hrvaške federa-
cije v BiH. V novi ekipi so
tudi Donald Kerrick, di-
rektor vojaškega poroče-
valskega centra v Pentago-
nu. James Pardew, vodja
skupine za posredovanje
na Balkanu v uradu ameri-
škega obrambnega mini-
strstva in kot zadnji Chri-
stopher Hill iz oddelka zu-
nanjega ministrstva, zadol-
žen za vprašanje južne in
srednje Evrope. Medtem,
ko v Bili čakajo nove di-
plomate, se je v Sarajevu
zgodil nov pokol. Granata,
ki je padla blizu glavne
mestne tržnice, je ubila
najmanj 35 ljudi, več kot 80
pa je bilo ranjenih.
Št. 35.-31. avgust 1995
GOSPODARSTVO
4
Finančna stabilnost države?
Slovenija se je pridružila državam, ki so razglasile konvertibilnost svojega denarja
Na priporočilo Banke Slovenije je slovenska vlada sprejela
sklep o prevzemu obveznosti, ki jih določa osmi člen statuta
Mednarodnega denarnega sklada. To pomeni formalno uvedbo
konvertibilnosti tolarja v tekočih mednarodnih transakcijah od
1. septembra dalje.
Zunanja konvertibilnost valute je znamenje finančne stabil-
nosti države, predvsem pa njene plačilno bilančne stabilnosti, ki
omogoča, da se vse transakcije v mednarodnem prometu oprav-
ljajo pravočasno. Kljub temu, da konvertibilnost večina pozi-
tivno sprejema, so nekateri mnenja, da bomo na rezultate
morali še nekaj časa počakati. Zanimalo nas je, kako konverti-
bilnost domače valute komentirajo vodilni v večjih podjetjih in
finančnih institucijah na Celjskem ter kaj si od nje obetajo.
Ivan  Špes,  Unior  Zreče:
»Konvertibilnost v vsakem
primeru z veseljem pozdrav-
ljam, saj mislim, da bi se poča-
si moral tudi tolar pojaviti kot
konvertibilno plačilno sred-
stvo. Država tako kaže svojo
finančno in gospodarsko sta-
bilnost. Sicer pa je za nas bolj
problem višina tečajev, ker
smo velik izvoznik in smo za-
radi visokega tečaja tolarja ze-
lo prizadeti. Upamo na pomoč
države in računamo na neka-
tere ugodnosti.«
Niko Kač, Banka Celje:
»Dejanska konvertibilnost je
bila že prej, zdaj pa smo jo
tudi uradno razglasili, zato bi
se lahko pojavil problem, če se
ne bi obdržala. To je bila poli-
tična odločitev, ki smo jo mo-
rali sprejeti, da bi tako pospe-
šili približevanje Evropi, če-
prav naše valute še nekaj časa
na tečainicah ne bomo videli.
Sicer bi jaz s takšno odločitvi-
jo še nekaj časa počakal. Me-
nim pa, da je prav, da je Banka
Slovenije konvertibilnost
sprejela, saj če hočemo v Evro-
po, potrebujemo konvertibilen
tolar. Pomembno je tudi, da bo
pri tem vztrajala.«
Jože Stanič, Gorenje: »Za
nas se ne bo nič spremenilo.
V našem podjetju izvažamo 95
odstotkov proizvodnje, tako
da fakturiramo v tujih valu-
tah. Ne morem si predstavlja-
ti, da bi fakturirali v tolarjih.
Osebno mislim, da je konverti-
bilnost pozitivna, vendar pa se
v gospodarskem smislu ne bo
nič spremenilo.«
Marjan Prelec, Cinkarna:
»Glede na visok porast stro-
škov v zadnjih letih je konver-
tibilnost za nas nerealna. Dr-
žava je že sama ugotovila, da
je tolar nekonvertibilen. Iz-
voznike bo sicer podprla, ven-
dar pa so naše zahteve (nareje-
ne po navodilih Ministrstva za
gospodarske dejavnosti) večje
od razpoložljivih sredstev, ta-
ko da bodo reducirane. Izvoz-
niki v takšni situaciji ne more-
mo >živeti<, lahko le >životari-
mo<. Tečaj tolarja je precenjen.
Kako bo s sprejeto konverti-
bilnostjo, bo pokazal čas. Tre-
nutno so devizne rezerve res
velike," vendar pa država še ni
začela z odplačevanjem obvez-
nosti, ki jih ima v tujini. Kako
bo potem, ko se bodo te rezer-
ve izpraznile, bomo šele vi-
deli.«
Jože Pelko, Steklarna Roga-
ška Slatina: »Vsekakor je to
pozitiven trend, vendar bo na
rezultate potrebno počakati.
Kaže pa, da se prilagajamo
svetovnemu monetarnemu gi-
banju. Naše podjetje je pretež-
ni izvoznik, z največjim tržiš-
čem v Ameriki in tudi na dru-
gih dolarskih področjih. Lah-
ko bi rekel, da je že veliko za-
mujenega in da bo potrebno še
kar nekaj časa, da se bomo po-
stavili nazaj na >tir<, saj so iz-
gube zaradi tečajnih razlik kar
precejšne.«
Bojan Voh, SIP Šempeter:
»To pomeni, da lahko delamo
v stabilnih gospodarskih po-
gojih, ki pa ne bi smeli biti
prehudi. Nekaj časa nazaj smo
zaradi konvertibilnosti veliko
izgubili. Tečaj tolarja naj bi se
spreminjal v skladu z evrop-
skimi trendi. Naše podjetje iz-
važa v 25 držav in v večini smo
vezani na valute, katerih tečaji
precej nihajo (dolar, španska
pezeta in druge). V zadnjem
mesecu se je situacija izboljša-
la, saj se tečaj in domača infla-
cija nekako usklajujeta. V vsa-
kem primeru je konvertibil-
nost dobrodošla.«
DAMJANA SEME
Negativen trend se
nadaljuje
Fiše Jožica Maltarič
Zadnji avgustovski dnevi
minevajo na trgu vrednostnih
papirjev predvsem v znamenju
padanja SBI. Ta je 25.8. znašal
1.146,54, 28.8. pa 1.139,29,
29.8. 1.126,07 SIT. V sredini
avgusta je ob povečani živah-
nosti in dvigu cen vrednostnih
papirjev vse kazalo, da bo pri-
šlo do oživitve trga, vendar je
bilo veselje kratkotrajno. Vse
to seveda samo dokazuje, kako
spremenljiv je slovenski trg
vrednostnih papirjev, kar pa je
glede na leta njegovega delo-
vanja razumljivo. Tako je zna-
šala 29.8. 1995 srednja vred-
nost redne delnice DADAS
114.140,00 SIT, redne delnice
SKB banke pa 32.365,00 SIT;
na A kotaciji je bilo sklenjenih
za 267 mio, na C kotaciji pa za
31,8 mio SIT poslov.
Ker Banka Slovenije trgu ne
ponudi deviz, devizni tečaj na-
rašča nekoliko hitreje, kot bi
sicer. Kljub v zadnjem času
povečanemu vpisovanju posa-
meznih vrst blagajniških zapi-
sov Banke Slovenije, se tolar-
ska likvidnost v bančnem si-
stemu ni bistveno spremenila.
Ponudba medbančnih likvid-
nostnih posojil je bila manjša,
to pa ni odločilno vplivalo na
povprečno višino cene bančne-
ga denarja, ki se je še naprej
oblikovala med R+2,4 in
R+2,8% na leto. Povsem dru-
gačne so bile razmere na med-
bančnem deviznem trgu, kjer
je povpraševanje močno prese-
glo ponudbo. Centralna banka
se kljub pretečenemu neizpol-
njevanju deviznega minimuma
pri posameznih bankah ni od-
ločila za posege za neposredno
ali začasno prodajo deviz.
Mnenje centralne banke, da bi
moralo preseganje deviznega
minimuma za bančni sistem
v višini 100 mio USD zadosto-
vati za pokritje obveznosti
vseh bank, je z vidika poslov-
nih bank v mnogočem nespre-
jemljivo. Treba se je namreč
zavedati, da tako rekoč nobe-
na banka ne more za več dni
točno predvidevati, kakšni bo-
do prihodnji denarni tokovi.
Glede na trenutne razmere na
trgu bi bila vsekakor potrebna
aktivnejša vloga Banke Slove-
nije. Za neto nakupe deviz je
treba voditi »ustrezno tečajno
politiko« oz. vzdrževati prime-
ren nakupni tečaj. Podjetniški
tečaji večine bank so skokovi-
to naraščali in pri DEM dose-
gli 1% rast. Dogajanja v pri-
hodnje so močno odvisna od
centralne banke. Ker je zaradi
vplivov iz naslova starega de-
viznega varčevanja pričakova-
ti, da bo septembrski devizni
minimum nižji od avgustov-
skega, se lahko zgodi, da se
centralna banka ne bo odločila
za spremembo. S to potezo, ki
za banke nikakor ne bo dobro-
došla, utegne Banka Slovenije
zadržati pritiske, kar zadeva
rast deviznih tečajev in pripo-
moči k premikom navzgor.
Rast tečaja DEM pa se že
odraža v rasti tečajev in pro-
meta obveznic. Tako je bilo
v torek, 29.8.1995, z republi-
ško obveznico 1. emisije za 11
mio SIT poslov, z republiško
obveznico 2. emisije pa kar za
141 mio sit, obveznico Banke
Celje pa proti koncu trgovanja
ni bilo moč kupiti, saj na stra-
ni prodaje ni bilo nobenega
ponudnika. Očitno se bo del
kapitala iz delnic (glede na
rast tečaja DEM) selil v papir-
je z valutno klavzulo. Občin-
ske obveznice so trenutno zelo
donosen vrednostni papir, po-
nudba in povpraševanje po
njih če se osredotočimo le na
obveznice občin Laško, Šmar-
je, mesta Ljubljane in Novega
mesta, pa se pri teh cenah zelo
težko uskladita. Imetniki po
tako nizkih cenah zaradi nji-
hove donosnosti prej omenje-
nih papirjev nočejo prodajati.
iViontova obietnica
Tržni delež na domačem trgu povečujejo
V Konfekciji Mont Kozje,
v podjetju z 220 zaposlenimi,
bodo v prvi polovici septem-
bra obeležili 40-letnico dela.
Podjetje iz osrčja Kozjanskega
tudi v času, ki tekstilni indu-
striji ni naklonjen, povečuje
tržni delež na slovenskem tr-
gu. Tako ostaja Mont v vrhu,
tako rekoč nosilni proizvajalec
konfekcije za prosti čas, med
proizvodnjo pa imajo tudi
znane izdelke, polnjene z gos-
jim puhom.
Za osrčje Kozjanskega je
podjetje pretekla štiri deset-
letja imelo izjemen pomen, saj
je bilo dolgo edina možnost za
zaposlitev žensk. Začelo se je
s tovarno Kozjanka, z nekaj
desetimi zaposlenimi, po nekaj
letih so jo priključili celjski
Metki, od konca osemdesetih
let pa posluje kot samostojno
podjetje Konfekcija Mont
Kozje. V podjetju so pred zak-
ljučno fazo lastninjenja, pri
čemer bo ostalo 60 odstotkov
delnic v lasti sedanjih in nek-
danjih delavcev podjetja. Dru-
go soglasje Agencije so že pri-
dobili, z lastninjenjem pa naj
bi končali še pred koncem leta.
Z obeleži tvij o pomembne
obletnice začenjajo jutri,
s predstavitvijo izdelkov za je-
sen in zimo ter pomlad in po-
letje, pri čemer gre tudi za
zaključevanje podpisovanja
pogodb z velikimi kupci. Ju-
trišnja modna revija bo na Ro-
gli, v dvorani hotela Planja.
Osrednja slovesnost pa bo
v Kozjem, 8. septembra,
z modno revijo, kjer bodo
predstavili že omenjene izdel-
ke. Direktor, Jože Planine, bo
posebej predstavil Montove
pretekle rezultate, govoril pa
bo tudi o načrtih. Ob tej pri-
ložnosti bodo predstavili tudi
bogato kulturno ustvarjalnost
Kozjega.
BRANE JERANKO
Delavcj zalitevali izplačilo
Oktobra bodo v STC začeli z javno prodajo delnic
še v Markovičevih časih so
se v celjskem podjetju STC od-
ločili, da bodo približno 10 od-
stotkov plače namenili lastni-
njenju, v ta namen so zaposle-
ni dobili komercialne zapise.
Zdaj, ko naj bi te zapise upo-
rabili za notranji odkup, pa se
je precej zaposlenih odločilo,
da komercialnih zapisov ne
bodo porabili za lastninjenje,
temveč so zahtevali denarno
izplačilo.
Kot je povedal Marko Sra-
botnik, ki v podjetju STC pri-
pravlja vse potrebno za lastni-
njenje, so denar za lastninjenje
zbirah v letih 1990, 1992 in
1993. Na ta način so privarče-
vali približno 15 milijonov
SIT. Del zaposlenih pa se je
letos odločil za izplačilo pri-
varčevanega denarja, tako da
so v STC interesentom že iz-
plačali polovico denarja oziro-
ma 7 milijonov SIT. Srabotnik
dodaja, da imajo zaposleni vso
pravico razpolagati s svojim
denarjem, bi pa notranji od-
kup izvedli lažje in hitreje, če
bi vsi zaposleni svoje komerci-
alne zapise namenili lastninje-
nju podjetja.
V STC je zaposlenih 78 de-
lavcev, podjetje je staro komaj
četrt stoletja, tako da pri last-
ninjenju ne morejo računati na
večje število bivših zaposlenih
ali upokojencev. Vrednost po-
djetja je ocenjena na 734 mili-
jonov SIT, nominalna vred-
nost znaša 522 milijonov SIT.
S programom lastninjenja, za
katerega že imajo prvo soglas-
, je Agencije, bodo 40 odstotkov
premoženja prenesli na skla-
de, 30 odstotkov bodo nameni-
li javni prodaji, ki se bo začela
predvidoma oktobra, približ-
no 20 odstotkov bo šlo v inter-
no razdelitev in delno še na
sklade, 10 odstotkov pa bodo
lastninili z notranjim od-
kupom. IB
Laščani icupujejo
Štajersko
pivovarno
V Pivovarni Laško na-
meravajo svojo proizvod-
njo razširiti s programom
brezalkoholnih pijač. Zato
načrtujejo nakup večinske-
ga deleža delnic Štajerske
pivovarne iz Maribora,
s katero so pred leti že so-
delovali. V Štajerski pivo-
varni naredijo letno 70 ti-
soč hektolitrov piva, v po-
djetju pa so se odločili, da
bodo v procesu lastninjenja
vse delnice prenesli na re-
publiški sklad za razvoj.
Ko bo Koržetov sklad raz-
pisal javno dražbo, name-
ravajo v Pivovarni Laško
odkupiti večinski delež
delnic, še prej pa bo treba
rešiti denacionalizacijski
zahtevek za zemljišče, ki ga
je v primeru Štajerske pi-
vovarne vložila Cerkev.
Novo vodstvo Ere
Vino
Podjetje Era Vino
Šmartno ob Paki ima novo
vodstvo. Pred kratkim je
direktorsko mesto prevzel
Boris Krajnc, nekdanji
predsednik žalskega izvrš-1
nega sveta.
Tamov tralctor    J
Na letošnjem sejmu'
v Gornji Radgoni so javno-
sti prvič predstavili trak-
tor, 80-odstotno izdelani
v Sloveniji. Traktor Holde^l
440 je rezultat dela Tamo-
vih delavcev. Proizvodnja
v Tamu teče že tri mesece,
do konca leta pa naj bi iz-
delali petdeset takšnih
traktorjev. Traktor Holder
440 je težak 1820 kilogra-
mov, primeren pa je za ek-
stremne terene in uporaben
zlasti za vinogradništvo,
sadjarstvo in komunalo.
V Tamu že obvladajo izde-
lavo vseh sestavnih delov,
razen motorja, ki prihaja iz
nemškega Deutza, uvožena
je tudi hidravlika. Traktor
je rezultat sodelovanja
z nemško firmo Holder,
kjer razmišljajo, da bi ce-
lotno proizvodnjo teh trak-
torjev postopoma preselili
v mariborski Tam. Prihod-
nje leto naj bi v Mariboru
izdelali 500 traktorjev, ki
jih nameravajo prodajati
na slovenskem, nemškem
in češkem tržišču ter ob-
močju nekdanje Jugosla-
vije.
Priznanja
razstavljalcem
v začetku tega tedna so
na 33. mednarodnem kme-
tijsko živilskem sejmu
v Gornji Radgoni zaključili
ocenjevanje mleka in mleč-
nih izdelkov, mesnih izdel-
kov, kmetijske mehaniza-
cije in inovacij. Za kmetij-
sko mehanizacijo in inova-
cije je svoje izdelke poslalo
dvajset podjetij in posa-
meznikov, strokovna komi-
sija pa je sedemnajstim iz-
delkom podelila zlate me-
dalje. S celjskega območja
so zlati medalji prejeli
v podjetju Sip Šempeter ter
inovator Jože Bider iz Re-
čice ob Savinji, ki se je na
sejmu predstavil z pnev-
matsko transportno napra-
vo za rezalnik silaže.
IB
Št. 35. - 31. avgust 1995
5
GOSPODARSTVO
Se ie čas suhih krav
fako pravi ¥lnko Vučalnk, žalski zasebnik, ki le Izpeljal eno letošnjih najzahtevnejših naložb na Celjskem
l4ovi bazeni v Atomskih toplicah nedvomno
godijo med najlepšo turistično pridobitev na
gašem območju in tudi širšem slovenskem pro-
storu. V dobrih štirih mesecih so jih zgradili
jglavci žalskega zasebnega podjetja VGI
(jiradbeni inženiring. Lastnik in direktor tega
podjetja, ki sicer že leta velja za kvalitetnega
izvajalca, je gradbeni inženir Vinko Vučajnk.
j^j je za vas kot gradbenika pomenila ta
naložba?
I Podjetje VGI Vučajnk je letos izvajalo grad-
bena dela na bazenskem kompleksu, že lani pa
jpio v Podčetrtku obnavljali hotel in sicer ku-
hinjski prizidek, restavracijski del ter hidrote-
rapije- V prvi vrsti je gradnja takšnega objek-
ta^ kot so novi bazeni v Atomskih toplicah,
velik izziv. Najprej je bilo potrebno zaupanje
investitorja, da zasebnemu podjetniku sploh
i zaupa izgradnjo takšnega komleksa. Poleg te-
, ga pa takšen objekt zahteva povsem drugačen
pristop v primerjavi s klasičnimi gradnjami,
Kdo je pripravljal načrte?
Načrte so izdelali v Ali Inženiring v Ljublja-
ni, pripravila jih je projektantka Anka Priv-
šek, ki je v bistvu domača arhitektka Atom-
skih toplic. Njena je vsa arhitektura, že prej
Atomske vasi in ostaUh objektov, ki so jih
gradili v Atomskih toplicah.
Kolikšne količine materialov so vgrajene
v bazene?
Pri gradnji smo porabili približno 1300 do
1400 kubičnih metrov betona, 70 do 80 ton
armature, potem 3500 kvadratnih metrov opa-
ža, pa 1000 kvadratnih metrov tlakovcev, pre-
ko 4000 metrov raznih cevi, ki so vgrajene
v kinetah oziroma betonskem dnu. Potem je tu
i še keramika, plastika, vse to je vgrajeno v 1200
kvadratnih metrov velik bazenski kompleks in
.njegovo okolico.
Vinko Vučajnk, lastnik in direktor VGI, je
gradbeni inženir, kot rojstni kraj je v osebni
izkaznici vpisana Dobova pri Brežicah. Naj-
prej je bil vodja gradbišč v Ljubljani, po priho-
du v Žalec leta 1977 se je zaposlil kot vodja
tehnične službe v bivši stanovanjski skupnosti,
z obrtništvom pa se je začel ukvarjati leta
1982.
Ste že preizkusili rezultat
svojega dela?
Na veselje nekaterih in mojo
žalost sem bazen preizkusil in
to v obleki. Takšen je pač obi-
čaj in treba ga je bilo spošto-
vati.
Je ta bazen največji posel
vašega podjetja?
Ne bi rekel, da je največje
delo, je pa eno najbolj zahtev-
nih. Brez pomoči strokovnih
sodelavcev, truda delavcev,
koordinatorja del, sodelovanja
z  investitorjem  in  drugimi
takšnega dela sploh ni mogoče
opraviti. Predvsem pa ne v ta-
ko kratkem času, pri čemer
nam je še mesec dni nagajalo
slabo vreme. Med drugimi več-
jinii deli bi omenil gradnjo sa-
mopostrežne trgovine na
Vranskem, tudi ta objekt je bil
končan v štirih mesecih, po-
tem razne delavniške kom-
plekse, pa adaptacije gradov
in stanovanjskih objektov.
Ampak Atomske toplice so bi-
le gotovo najzahtevnejše.
V Podčetrtku pa še vedno
delate?
Še. Kompleks se bo širil, tu-
di v prihodnje upam, da se bo
za nas našlo delo, trenutno pa
delamo na ureditvi kampa.
Dela sploh ne znamo
vrednotni
Kdaj ste sicer zapluli v obrt-
niške vode?
Z obrtništvom se ukvarjam
od leta 1982. V začetku je bilo
5, 6 zaposlenih, potem 10, kas-
neje spet 4 ali 5 delavcev. Pred
dvema letoma sem zaposlil ne-
kaj več ljudi, danes nas je 15.
Stalno sta zaposlena dva teh-
nika, sam kot lastnik firme in
delavci, ki pokrivajo zidarska,
tesarska in ostala dela. Za več-
ja dela si pomagamo s skupi-
nami, tako da lahko prevze-
mamo objekte, kjer je potreb-
nih 30 do 40 ljudi.
Gradbeniki imate danes za-
gotovo več dela kot denimo
pred tremi, štirimi leti?
To drži, letos je dela več kot
ga je bilo lani, lani ga je bilo
najbrž več kot leto poprej. In-
vesticije naraščajo, vendar ob-
sega dela, kakršnemu smo bili
priča pred 10 in več leti, še
nismo dosegli in prepričan
sem, da ga še nekaj časa ne
bomo. Če uporabim rek o sed-
mih debelih in sedmih suhih
kravah bi rekel, da smo pri
peti, šesti suhi kravi.
Večjemu povpraševanju pa
najbrž sledi tudi rast cen.
Prihajamo v obdobje, ko je
vrednotenje dela na eni naj-
nižjih stopenj. V Sloveniji je
vrednost ure, ki jo lahko vkal-
kuliramo, 10 do 12, v najbolj-
ših primerih 14 mark. Za isti
kader je mogoče na Zahodu
doseči 30, 35, celo 40 mark.
Številke jasno kažejo, kako
vrednotimo delo. Razlaga, za-
kaj tako, je preprosta. Pristop
tujcev k tehnološkim rešitvam,
modernizaciji in mehanizaciji
je na bistveno višji stopnji, de-
lo s temi pripomočki zahteva
tudi kvaliteten kader. Pri nas
smo s tehnologijo in mehani-
zacijo tam, kjer pač smo. Cena
je za vsakega investitorja se-
veda bistveno previsoka, za
nas, ki se ukvarjamo s to de-
javnostjo, pa vedno prenizka.
Ta borba je večna in vsa umet-
nost v tej borbi je v tem, da se
mehaniziramo, tehnološko
opremljamo, kar pa spet stane
in tega si ne moreš privoščiti,
če ne zaslužiš. Zaslužiš pa lah-
ko, če je cena normalna. Vedno
se vrtiš v tem krogu.
Imate kljub velikemu števi-
lu brezposelnih kdaj težave,
ko iščete delavce?        /■
To je svojevrsten problem.
Lani je bil objavljen razpis,
iskali smo 10 ali 15 ljudi, pri-
javil se je en sam delavec. Ho-
češ nočeš moraš zaposlovati ti-
sto, kar dobiš, hočeš nočeš po-
skušaš iz konkurenčne firme
dobiti nekoga, ki zna dobro
opravljati delo.
Brez dobrega kadra
nI dobrega obrtnika
Vinko Vučajnk, vi ste tudi
predsednik žalske Zbornice
zasebnega gospodarstva.
V prihodnjih dneh bodo obrt-
niki v okviru Mednarodnega
obrtnega sejma spet nanizali
vrsto problemov, za katere jim
bodo politiki obljubili skorajš-
nje rešitve. Se je v slovenskem
obrtništvu kaj premaknilo
v času od lanskega do letošnje-
ga sejma?
Veliko je bilo narejenega na
področju zakonodaje. Dobili
smo nov obrtni zakon, kup
podzakonskih aktov in vse to
nas približuje srednjeevrop-
skemu pojmovanju obrtništva.
Uvajajo se obrtna dovoljenja,
sistem vajencev in mojstrov,
dualni sistem izobraževanja in
to so osnove, če hočemo obrt-
ništvu dati težo, ki jo zasluži.
Zame je najpomembnejše to,
da bomo dobili obrtniški si-
stem, ki si bo sam lahko izučil
dober kader. V preteklosti smo
bili obrtniki pogosto brez do-
brega kadra, brez dobrega ka-
dra pa ni dobrega obrtnika. Bo
pa trajalo še nekaj časa, da
bomo dobro napisan zakon
spraviU v življenje.
Kako pa komentirate odnos
bank do obrtnikov in možnosti
za najemanje kreditov?
Stvari se spreminjajo. Preži-
veli smo obdobje, ko nisi imel
podpore, prišlo je obdobje, ko
so se banke sploh hotele pogo-
varjati z nami. Danes sicer še
ni tako, kot bi si želeli, obresti
za najete kredite so še enorm-
no visoke. Je pa bistveno več
bank, tudi med njimi je kon-
kurenca in nič več ni tega, da
bi moral biti v eni sami banki.
Sam se lahko odločiš, s katero
bančno hišo boš sodeloval.
Menim, da banka mora biti
servis obrtništvu, v preteklosti
so bile banke zgolj servis go-
spodarstvu, obrtništvo pa so
puščale ob strani.
Si kdaj izračunate, koliko
zaslužka vam vzame država?
Nočem računati. Držim se
načela: kar je državnega, je
državnega, kar je papeževo, je
papeževo, kar je nioje, je moje.
Seveda pa je treba velikokrat
dokazovati, da poskuša na-
sprotna stran vedno vzeti ne-
kaj več, kot ji po moje pripada.
Za konec - po katerih grad-
biščih vas vodi pot v teh dneh?
Vsepovsod v krogu stopet-
desetih kilometrov. Od Atom-
skih toplic, Žalca, Rogle...
Zjutraj napolnim rezervoar
z bencinom, zvečer je ponava-
di prazen.        ireNA BAŠA
5016 delničarjev Etola
Povpraševanje po Etolovih ilelnicah kar iJesetkrat preseglo razpisano vsoto
V celjskem Etolu so sredi avgusta
uspešno zaključili z javno prodajo del-
nic. Kot je povedal pomočnik direktorja
Jože Jelene so v Etolu pri lastninskem
preoblikovanju ubrali podoben način kot
Pivovarna Laško in Cetis.
Poleg interne razdelitve in notranjega
odkupa ter lastninjenja podjetja z javno
prodajo s certifikati, so delnice ponudili
tudi v javno prodajo za gotovino. Z inter-
no razdelitvijo so v Etolu olastninili 8,3
odstotka, z notranjim odkupom pa 19
odstotkov celotnega premoženja podjetja
in pri tem, kot je dejal Jelene, glede na
ekonomske možnosti delavcev izkoristili
maksimalni odstotek notranjega odkupa.
Imetnikom lastninskih certifikatov in
gotovinskim kupcem je Etol v javni pro-
daji ponudil v odkup 55 odstotkov druž-
benega premoženja, ki je bilo ocenjeno
na 2,88 milijarde tolarjev. V javni proda-
ji za certifikate je Etol prodal petnajst
odstotkov, za gotovino pa 4,3 odstotka.
Za gotovino je bilo razpisanih 21 milijo-
nov mark in na ta način so prodali 10,8
odstotka vseh delnic glede na celotno
vrednost premoženja Etola. Z javno pro-
dajo za certifikate so v Etolu dobili 4158
delničarjev, s prodajo delnic za gotovino
pa 22 delničarjev, med katerimi je naj-
večji delničar ljubljanska Kolinska, ki je
odkupila tri tisoč delnic in si s tem prido-
bila enoodstotni lastninski delež. Tako je
tudi med vsemi 5016. delničarji postala
največji.
Skoraj tretjino odstotkov delnic, ki jih
v javni prodaji za gotovino niso prodali,
gre skladom, ti pa jih bodo ponudili poo-
blaščenim investicijskim družbam.
Po besedah Jožeta Jelenca so z rezulta-
ti javne prodaje in strukturo lastništva
zelo zadovoljni, saj je znanih 52 odstot-
kov delničarjev. Povpraševanje po Etolo-
vih delnicah je po Jelenčevih besedah
kar desetkrat preseglo razpisano vsoto.
To pomeni, da se je vrednost delnice, ki
je bila v izhodišču vredna deset tisoč
tolarjev, povečala za 30 odstotkov in ta-
ko končna prodajna cena delnice za cer-
tifikate znaša 13 tisoč tolarjev. Delničar-
ji iz javne prodaje za certifikate bodo
tako lahko vnovčili le 57,2 odstotka cer-
tifikata, razliko pa bo Etol fizičnim ose-
bam vrnil.
Sicer pa v Etolu po besedah Brigite
Čoki, vodje finančno računovodske služ-
be, v bližnji prihodnosti ne načrtujejo
večjih naložb, saj so lani zaključili ob-
sežni investicijski ciklus posodabljanja
proizvodnje in tako bodo v prihodnjih
petih letih ustvarjeni dobiček namenjaU
za izplačilo dividend delničarjem.
Trenutno se v Etolu, kjer je zaposlenih
dvesto delavcev, ukvarjajo s pridobiva-
njem drugega soglasja Agencije za last-
ninsko preoblikovanje podjetij, tako da
bodo lastninjenje podjetja predvidoma
končali do konca leta, ko bo nova delni-
ška družba tudi sodno registrirana.
SERGEJA MITIČ
Nova pošta v Novi vasi
V Novi vasi v Celju bodo jutri, v petek, 1. septembra ob
12. uri, slovesno odprli peto poštno enoto na mestnem
območju. Pošta v Novi vasi bo pokrivala celotno Novo vas
ter dele naselij Ostrožno, Dobrova, Lokrovec in Dolgo
polje.
Prostori nove pošte so v prizidku nekdanjega železni-
čarskega samskega doma, zdaj poslovno stanovanjskega
objekta v Ulici bratov Vošnjak 12. Stanovanjski sklad
Mestne občine Celje je kot investitor zgradil prostore do
rv. gradbene faze. Pošto Celje pa je dokončno ureditev in
oprema za nove prostore veljala 10 milijonov tolarjev.
Nova pošta v Novi vasi bo dnevno odprta od 7. do 18.
ure, ob sobotah od 7. do 12. ure, obseg poštnih storitev pa
bo, razen dostave, enak kot v vseh drugih poštah. Pošta
v Novi vasi je bila dolgoletna potreba krajanov, saj v tem
delu mesta živi v 1.850 družinah nekaj več kot 5.200
prebivalcev, skupaj z deli sosednjih naselij pa bo na pošto
v Novi vasi vezano 3.300 gospodinjstev oziroma okoli
9 tisoč Celjanov. IS
Hmeljarji ne morejo računati
na nepovratna sredstva
l^a obnovo žičnic In hmeljskih sušilnic Je mogoče najeti
'ffetlite,'' sta svetovala Obal in Senegačnik
v času obiranja hmelja sta
"»inuli teden Savinjsko dolino
^biskala državni sekretar za
**netijstvo Ivan Obal ter sve-
tovalec vlade Lojze Sene-
Bačnik.
Najprej sta se pogovarjala
^ direktorjem Inštituta za
hmeljarstvo in pivovarstvo Jo-
**toni Breznikom, srečanja sta
?^ udeležila tudi direktor
l^etijstva Edi Omladič ter le-
l^šnji hmeljarski starešina
'^ado Marolt. Obala in Sene-
pčnika so seznanili z letošnjo
Neljsko letino in prodajo
r!^^lja, predvsem pa s proble-
r^' s katerimi se srečujejo
^eljarji. Ti si želijo predvsem
'Obnoviti   zastarele  hmelj ske
žičnice in sušilnice, pri čemer
so od države želeU dobiti ne-
povratna sredstva. Obal in Se-
negačnik sta v pogovoru jasno
povedala, da vlada namenja
nepovratna sredstva zgolj
ogroženim območjem, hme-
ljarji pa lahko po njunih zago-
tovilih računajo le na kredite,
pri čemer bi jim država iz na-
slova intervencijskih sredstev
povrnila 80 odstotkov realne
obrestne mere. Na ta način bo-
do lahko obnavljali žičnice in
sušilnice v zasebnem in druž-
benem sektorju.
Na gluha ušesa je naletela
tudi druga zahteva savinjskih
hmeljarjev, ki bi želeli cenejšo
nafto. Če bi ugodili kmetijcem.
bi se po oceni Obala in Sene-
gačnika oglasili tudi gradbin-
ci, prevozniki in še kdo. Oblju-
bila pa sta pomoč pri opredeli- •
tvi položaja hmeljarjev kot ne-
to izvoznikov ter oprostitev
carin pri uvozu hmelj ske vrvi-
ce. Položaj Inštituta za hme-
ljarstvo in pivovarstvo pa naj
bi še letos jasno opredelili
v zakonu o javnih službah.
Gosta sta si zatem ogledala
nasade hmelja na Inštitutu,
obiskala Hmezad Export Im-
port, hmeljske nasade stareši-
ne Vlada Marolta ter si ogle-
dala vzrejo kuncev podjetja
Euromandi na Žovneku.
IB
Ivan Obal in Lojze Senegačnik sta si ogledala hmeljske nasade Inštituta za hmeljarstvo in
pivovarstvo v Žalcu.
Sff. 35.-31. avgust 1995
DOGODKI
Konkurenca odprla vrata
Trgovci v mestu najbrž niso veseli Centra Interspar, potrošniki pa se nad večjo Izbiro ne botlo pritoževali
Včeraj dopoldne so v Celju
odprli vrata nakupovalnega
Centra Interspar. Po prvih vti-
sih lahko rečemo, da je \Teden
obiska. Prvi dan so pričakova-
li deset tisoč obiskovalcev, da
bi se izognili gneči in pred-
vsem prometni zmedi na celj-
skih cestah, so za pomoč prosi-
li tudi policiste.
Uradna otvoritev je bila si-
cer že v torek zvečer, istega
dne je bila v restavraciji Cen-
tra Interspar tudi tiskovna
konferenca. Korenine Spara
segajo 62 let nazaj na Nizo-
zemsko, v Amsterdamu je da-
nes tudi sedež mednarodnega
združenja Spar, ki je prisoten
v 25 deželah sveta. Spar Av-
strija, ki širi svojo mrežo
v Slovenijo, sodi med naju-
.spešnejše člane v tej družini.
Predsednik Spar Avstrija
Hans Reisch je na novinarski
konferenci povedal, da je Spar
Avstrija delniška družba, sta-
ra četrt stoletja, ustanovilo jo
je deset družinskih podjetij, ki
so se ukvarjala z veleprodajo
živil. Še danes je to zasebno
avstrijsko družinsko podjetje,
v svoji branži se v Avstriji
uvršča na drugo mesto in na
avstrijskem tržišču pokriva 20
odstotni tržni delež. Spar Av-
strija je lani ustvaril 24 mili-
jard šilingov prometa, zapo-
sluje 11 tisoč ljudi, promet pa
se odvija v 1400 trgovinah, od
tega v 270 lastnih filialah, 31
centrih, kakršna sta v Ljublja-
ni in Celju, ter v poslovalnicah
preko 1100 samostojnih trgov-
cev. Razen v Sloveniji širijo
svojo mrežo tudi v nekatere
druge vzhodnoevropske drža-
ve, prvo Sparovo trgovino so
odprU v Sloveniji pred štirimi
leti. Danes ima Spar v naši dr-
žavi pet trgovin, zelo dobro
posluje po njihovi oceni Cen-
ter Interspar v Ljubljani, zato
so se odločili za gradnjo po-
dobnega centra v Celju, obema
centroma pa naj bi se pridru-
žilo še nekaj centrov po drugih
krajih Slovenije.
Lastniki Centra Interspar
oziroma kot se uradno imenuje
ISC Shopping centra so All-
bert Saizburg, Euromarkt
Salzburg, BTC Shopping Cen-
ter Ljubljana in PSM Merca-
tor Ljubljana. Kot je povedal
direktor Centra Interspar Igor
Mervič, ki je direktor centra
v Ljubljani in v Celju, je Inter-
spar objekt na Mariborski 100
odkupil od velenjskega Vegra-
da. Naložba je brez opreme ve-
ljala 2,3 milijarde SIT, trgovi-
ne pa imajo prostore v najemu
in so jih same tudi dodatno
opremile. Največji del prosto-
ra in sicer 7 tisoč kvadratnih
metrov, zavzema trgovina In-
terspar. Na prodajnih policah
je kupcem na voljo 30 tisoč
artiklov, od tega 10 tisoč živil,
Trgovina Interspar zavzema
največji del Centra Interspar.
V veleblagovnici samopostrež-
nega tipa lahko kupci izbirajo
med prehrambenimi izdelki,
kozmetiko, čistilnimi in pral-
nimi sredstvi, izdelki za go-
spodinjstvo, tekstilom, papir-
nato galanterijo, igračami,
tehničnim blagom ter opremo
za šport in prosti čas. Ob otvo-
ritvi so kupcem ponudili VTsto
izdelkov po nižjih cenah.
Ugodna ponudba velja za živi-
la, čistila in kozmetiko od 30.
avgusta do 9. septembra, za
ostala neživila pa od 30. avgu-
sta do 26. septembra oziroma
do prodaje zalog. _
130 različnih vrst sadja in ze-
lenjave iz vsega sveta, 400 vrst
svežega mesa in klobas, 120
različnih vrst sirov, kruh in
pecivo pa dobavljajo iz lastne
pekarne. Skupno Center Inter-
spar ponuja obiskovalcem pri-
bližno 100 tisoč različnih iz-
delkov. Druga največja trgovi-
na v Centru Interspar je Medi-
ana, ki jo je na 1900 kvadrat-
nih metrih uredil Mercator,
kupcem pa v njej ponujajo
tekstilne izdelke. Po oceni
Igorja Merviča je velika pred-
nost tega centra v tem, da se
vsi lokali odpirajo istočasno,
v njem pa so zajete vse branže.
Prihod Interspara v Celje bo
po besedah župana mestne ob-
čine Celje Jožeta Zimska sicer
sprožil hudo konkurenco, ta
pa bo po njegovem spodbudila
razvoj trgovine in ostalega go-
spodarstva.
Direktor Poslovnega siste-
ma Mercator, ki je glavni po-
slovni partner Interspara
v Sloveniji, Živko PregI pa je
na tiskovni konferenci v Celju
povedal: »Veseli smo, da pri-
haja do otvoritve drugega In-
tersparovega centra v Sloveni-
ji. To pravim namenoma, ker
je otvoritev centra v javnosti
sprejeta protislovno. Podobno
kot ne more biti pred tujo kon-
kurenco zaščitena slovenska
industrija, ne more biti pred
konkurenco zaščitena niti slo-
venska trgovina. Trdim, da je
prihod Interspara v Ljubljano
pomenil za slovensko trgovino
Nakupovalni center ima 620
parkirišč za osebna vozila, pri
glaN^nem vhodu so predvidena
parkirna mesta za invalide in
parkirna mesta za približno 80
koles. Objekt razpolaga tudi
s sanitarijami za kupce in in-
valide ter prostorom za previ-
janje dojenčkov.
tehnološko revolucijo. Njihova
prisotnost se v prometu Mer-
catorja ne občuti, pomeni pa
stalni pritisk na kvaUteto
v naših trgovinah. Tržna
struktura slovenskih trgovin
ni normalna. Mercator ima 20
odstotni delež, sledi nam več
manjših trgovskih podjetij, ki
imajo približno do štiri odsto-
ten tržni delež. Tega v Evropi
ni, povsod je nekaj velikih
subjektov, kakršen bo na slo-
venskem tržišču najbrž tudi
Spar čez nekaj let. To pomeni
nova delovna mesta, boljšo po-
nudbo na prodajnih policah in
v zadnjem času tudi pojavlja-
nje slovenskih izdelkov
prodajnih policah Spara v t
striji. Vsi skupaj se lahko mi
sikaj naučimo od Sparove
odnosa do kupca, njihove lo|
stike in zato smo se odlo(
tudi za kapitalske povezav
je v Celju menil Živko Pre^
Prihodnji dnevi in tedni I
do pokazali, kako bodo z no
pridobitvijo zadovoljni p
trošniki. Zagotovo jih ne bo
Center Interspar je od pon
deljka do petka odprt med
in 20. uro, ob sobotah pa od
do 17. ure. V času mednaro
nega obrtnega sejma v Cel
bo center odprt tudi v nedelj
10. in 17. septembra od 9. (
17. ure.
prepričale tožbe trgovcev, (
je Center Interspar nepotMJ
na konkurenca, pa tudi tr^
cem v samem centru ne bok
pomagale zgolj besede o tai
da se pri njih splača kupovat
Kupci se bodo odločali sami i
kupovali pri tistih, kjer boj
bolj zadovoljni in kjer jim I
do za isti denar ponudil več
IRENA BA
Foto: SHERI
Trak je v torek zvečer simbolično prerezal župan Mestne občine Celje Jože Zimšek. Center
Interspar so slovesno pospremili na pot številni govorniki in New Swing Quartet, blagoslovil pa
ga je mariborski škof Franc Kramberger.
Sprehod skozi Center Interspar
V nakupovalnem centru je skupno 22 lokalov.
Poleg trgovine in restavracije Interspar z 250 sedeži so
v centru še: Modiana s ponudbo tekstilnih izdelkov, trgo.
vina s čevlji Turbo Schuh, Salon Creative, kjer ponujajo
talne obloge, tople pode, preproge in zavese, Naf Naf
s tekstilnimi izdelki svetovno znane francoske blagovne
znamke, Meditrade, kjer fe prodajajo filme in aparate
znamke Kodak ter izdelujejo fotografije.Topolino
s ponudbo otroške obutve in oblačil, cvetličarstvo Garde-
nia, trgovina z urami Sten time, potem Kragolnik&co,
d.o.o. Zlatarna Kragolnik, optika Ščurek, podjetje A-Ž
s ponudbo akustike, Drogerie markt, Sportina Bled
s ponudbo tekstilnih izdelkov, Caffe Shop Santana, pro-
dajalna športnih copat Tomas Šport 2, Miroteks
s ponudbo spodnjega perila, trgovina obutve Gala, proda-
jalna Gran s ponudbo jeansa, Fit Media pa ima v novem
centru prodajalno Fit Medico. Svoje prostore ima v Cen-
tru Interspar tudi Banka Celje. Agencija opravlja tolarsko
in devizno poslovanje za občane, odprta je od ponedeljka
do petka od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, obiskovalcem pa
bo non stop na voljo bankomat.
Bodo v Hramšah rušili?
v žalski občini se širijo govorice, da naj bi 31. avgusta
začeli rušiti vikend naselje v Hramšah. V občinski hiši in
upravni enoti govoric niso mogli komentirati, jasnega
odgovora niso znali povedati tudi v inšpekcijskih službah.
Nekoliko več informacij je bilo o tem problemu, ki še
vedno razburja žalsko občino, mogoče dobiti le na Mini-
strstvu za okolje in prostor, kjer so nam v uredništvo
poslali poročilo o ukrepanju Inšpektorata RS za okolje in
prostor v zvezi s problematiko Hramš. V poročilu je zapi-
sano, da je bila aprila letos s strani krajevne skupnosti
Galicija podana prijava o tem, da na območju naselja
Hramše investitorji oziroma lastniki parcel izvajajo nedo-
voljene posege v prostor. Maja in junija 1995 je bil oprav-
ljen obsežen inšpekcijski pregled celotnega območja
Hramš v sodelovanju z urbanističnim inšpektorjem iz
Celja. Na podlagi ugotovljenega stanja so bile v skladu
z veljavno zakonodajo konec junija izdane odstranitvene
ali uskladitvene odločbe, odvisno od pridobljenih dovo-
ljenj investitorjev. Investitorji nedovoljenih posegov so se
po informacijah republiškega inšpektorata na izdane
odločbe pritožili, njihove pritožbe pa so bile konec julija
poslane v reševanje na Ministrstvo za okolje in prostor.
Po teh informacijah sodeč torej v Hramšah stvari še niso
jasne in zadnji avgustovski dan v tem zaselku najbrž še ne
bodo hnuneli buldožerji. IRENA BAŠA
O siflepu na soilišču?
Delničarji poročila o lanskem poslovanju zaravlllšča
v Slatini niso sprejeli
Na petkovi skupščini delniške družbe
Rogaška ZHT so bili s strani uprave
zdravilišča podani trije različni predlogi
za ravnanje med postopkom prisilne po-
ravnave.
Delničarji so se odločili za predlog, naj
v prisilni poravnavi zoper dolžnika
Zdravilišče Rogaška Slatina, holding
d.o.o., delniška družba ZHT zagotovi po-
ravnavo terjatve v znesku od 5 do 7 mi-
Ijonov mark, ostalo pa bi spremenili
v lastninski delež ZHT na holdingu. Tak-
šen sklep so sprejeli kljub nasprotovanju
člana nadzornega sveta, Dareta Sadarja
iz Dadasa (lastnika hotela Donat), na-
sprotovanju nekaterih delničarjev ter
prisotnega notarja. Šlo je namreč za opo-
zorila, da predstavniki holdinga o tem
kot največji delničarji, ne morejo glaso-
vati. Sicer pa je drugi predlog uprave
predvideval poravnavo terjatev po 50
odstotkov v denarju oziroma v spremi-
njanju v lastniški delež, tretji pa porav-
navo izključno v denarju.
Uvodnega poročila o lanskem poslov-
nem letu, ki ga je predstavil Milan Zago-
da, niso sprejeli - prav tako ne poročila
o delu nadzornega sveta, ki ga je podal
Florjan Zorin. Na skupščini so tudi ri
zrešili dva člana nadzornega sveta, Flo
jana Zorina in Bojana Rateja, imenov!
pa tri nove. Med novimi sta Tamara 1A
in Gorazd Tršan, oba iz Sklada za razv
ter Janez Gobec, predstavnik tako in)
novanih malih delničarjev. Nov nadzoB
svet se bo sestal še v tem tednu, saj naj I
določil revizijsko hišo, ki bo pregleda
lansko poslovanje, saj poročila niso spr
jeli.
Sicer pa je prisotne zanimalo vse n»
goče: zakaj so pri prodaji hotela Ti
pozabili na hipoteko, pa tudi to, kako i
po čem je prišel hotel Donat v last Dadi
sa. Dare Sadar je pojasnil, da so ga kupi
od SKB banke za več kot 11 miljono
mark, torej ni res, da za simbolih
znesek.
Med petkovo razpravo je bilo sliši
tudi zahteve po izredni skupščini.
BRANE JERANK
Sanacija se je začeia_
y občim Laško bodo letos odpravili najmanj sedem plazov
Predstavniki občinske upra-
ve Laško so se včeraj s člani
državne komisije za odpravo
posledic naravnih nesreč po-
govarjali o finančni pomoči, ki
naj bi jo država še dala občini
za sanacijo številnih plazov.
Republika je letos v ta namen
že odobrila Laščanom okrog
25 milijonov tolarjev, ki jih
bodo v celoti porabili za sana-
cijo prvih sedmih plazov.
Ob obilnem deževju v začet-
ku letošnjega marca se je v ob-
čini Laško sprožilo več kot
petdeset plazov, ki so povzro-
čili veliko gmotno škodo in bi
jih bilo treba prav vse v celoti
sanirati. Ker občina sama ni-
ma zadosti denarja in je sko-
rajda povsem odvisna od dr-
žavne blagajne, bo tudi od-
pravljanje plazov potekalo po
takšnem vrstnem redu kot ga
je določila državna komisija..
Tako bodo najprej v celoti sa-
nirali plaz v Tovstem, nad to-
varno Tim, v Strmci in Sedra-
žu ter plazove pri kmetijah
Lokovšek, Marovt v Oleščah in
Košič v Klenovem. Za sanacijo
teh plazov je državna komisija
odobrila 25 milijonov tolarjev,
ki naj bi na račun laške občine
prispeli te dni. Podjetji A in
A iz Laškega in Geo iz Ljub-
ljane, s katerima je občina La-
ško podpisala izvajalsko po-
godbo, sta že začeli s sanacijo
plazu v Strmci, začetek del na
ostalih plazovih pa bo poleg
vseh drugih okoliščin odvisen
tudi od vremena. V občinski
upravi pravijo, da bodo dela
končana v naslednjih mesecih,
pri tem pa upajo, da bo država
v tem letu dala denar še za
kakšnega od preostalih pla-
zov. Državno komisijo bodo
poskušali tudi prepričati, da
občino Laško vključi tudi
v seznam za prihodnje leto.
Občine, ki naj bi jim v letu
1996 država dala pomoč za od-
pravo posledic naravnih ne-
sreč so namreč že določene,
med njimi pa ni laške.        jl
Za icanaiizacijo Poienščice
v Slovenskih Konjicah bo-
do rešili desetletje star pro-
blem - regulirali in kanalizi-
rali bodo potok Polcnšica, ki
je sedaj eden največjih eko-
loških problemov v kraju.
Zato so na ponedeljkovem
zasedanju konjiškega občin-
skega sveta po hitrem po-
stopku sprejeli odlok o go-
spodarskih javnih službah
v občini Slovenske Konjice
in sklep o najemu posojila.
To pomeni, da bodo javne
službe odslej izvajale svoje
naloge na podlagi standar-
dov in normativov, ki jih
predpiše občina. Na območ-
ju občine Slovenske Konjice
se bodo tako v okviru javnih
služb opravljale dejavnosti
oskrbe s pitno vodo, odvaja-
nje in čiščetije komunalnih
odpadnih voda, odlaganje in
ravnanje s komunalnimi od-
padki, čiščenje javnih povr-
šin, urejanje javnih poti, po-
vršin za pešce in zelenic ter
pregledovanje, nadzorovanje
in čiščenje kurilnih naprav,
dinmih vodov in zračnikov
za varstvo zraka.
Omenjeni odlok so svetni-
ki sprejeli po hitrem postop-
ku zato, ker sprejetje odloka
pogojuje pridobitev nepo-
vratnih sredstev ministrstva
za okolje in prostor, in sicer
v višini 18 milijonov tolar-
jev. Z njimi namerava obči-
na pričeti z regulacijo in ^
nalizacijo struge potoka P
lenšica, ki predstavlja v K'
njicah očiten ekološki p^*
blem. Vrednost sanacije P*
toka je skupno 52 milijonj
tolarjev, od tega naj bi oW
na zagotovila 16 milijon*'
Ker so bili svetniki enoti"
da se je potrebno omenjen'
ga problema čimprej loti"
so sprejeli tudi sklep o najj
mu posojila v višini 18
Jonov tolarjev pri minisj
stvu za varstvo okolja in ^
Janja prostora. Zahtev*
projekt sanacije Polenš*'
naj bi bil zaključen čez '
oziroma štiri leta.
it. 35.-31. avgust 1995

VROČA TEMA
Če hočeš hiti ravnatelj,
moraš v pravo stranico
Vtalskl občim se tehinica vse boli nagiba na stran polltičnib In strankarsklb Interesov, ne pa
strokovnih argumentov
, ^ftiara Mohorko, Emilijan Ribič, Ta-
nja Cehner - to so trije ravnatelji v žal-
^li občini, za katere si upamo trditi,
j3 padli zaradi političnih intere-
sov. Bodo stranke slovenske pomladi
Jo konca letošnjega leta zrušile še tri
ravnatelje?
Vse skupaj se je začelo dogajati
v začetku leta. Pri imenovanju ravna-
teljev namreč ni dovolj, da jih potrdijo
sveti zavodov, kar pomeni, da so z nji-
nii zadovoljni učitelji v kolektivu in
starši, ni dovolj, da dobijo soglasje
2avoda za šolstvo, svoje mnenje mo-
rajo povedati tudi svetniki občinskega
sveta. In ravno v svetniških klopeh se
je zataknilo.
Kronologijo dogodkov je na kratko
povzela vodja žalskega oddelka za go-
spodarske in negospodarske dejavno-
sti Tanja Rehar-Razboršek, »Januarja
letos se je najprej zapletlo v primeru
lHare Mohorko, dotedanje ravnatelji-
ce VVZ Janko Herman. Že člani komi-
sije za volitve in imenovanja so imeli
pomisleke, ker ni bilo protikandidata.
Komisija je potem njeno imenovanje
i sicer predlagala, svetniki pa soglasja
. niso potrdili. Namesto tega je svet za-
( voda Maro Mohorko imenoval za vr-
šilko dolžnosti ravnateljice, jeseni pa
bodo razpis ponovili. Gre za ravnate-
ljico, ki po strokovni plati izjemno
uspešno vodi VVZ Janko Herman in
podružnice, tako da so starši zado-
voljni s storitvami v vrtcih, predvsem
pa so upoštevani interesi otrok. Dobi-
la je vso podporo v kolektivu, tudi
strokovna mnenja Zavoda za šolstvo
so bila pozitivna, poleg tega je ena
redkih, ki ima naziv svetovalec.
Naslednji primer v februarju je bil
, ravnatelj osnovne šole Braslovče Emi-
lijan Ribič. Ponovno ga je za ravnate-
lja predlagal Zavod za šolstvo, podprl
ga je kolektiv, vendar o soglasju za
njegovo imenovanje niti niso razprav-
ljali vse do julijske seje občinskega
sveta. Svetniki so namreč trdili, da
sveti zavodov niso legitimni, češ da so
v svetih predstavniki občine, ki jih je
izvolila še občinska skupščina v sta-
rem sestavu. To vprašanje smo razre-
ših s pomočjo repubUških strokovnja-
kov. Dokler občinski svet teh pred-
stavnikov ne razreši, tako dolgo so
sveti zavodov legitinmi. Na julijsko
sejo smo p>otem na dnevni red le uvr-
stiU soglasje za imenovanje ravnate-
lja. Ribič soglasja ni dobil in to brez
bkršnega koli vprašanja o strokovno
uspešnem ali neuspešnem delu. Pre-
pričana sem, da vsi ravnatelji niso sa-
mo dobri, da imajo tudi slabe lastno-
sti, vendar je o morebitnih napakah
treba spregovoriti, če pa razprave
sploh ni, gre po moje za politične in ne
strokovne odločitve.
V tem primeru se je na delovno so-
^šče pritožil še protikandidat Franc
Kfalj. Pritožil se je na formalni del
postopka, češ da v razpisu ni bilo na-
vedeno, da se delovno mesto razpisuje
^ obdobje štirih let. V zakonu o zavo-
ji jasno piše, da mandat traja štiri
^ta, zato to ni bilo posebej izpostav-
ljeno. Razen tega se je Kralj pritožil,
^ ni dobil odgovora v tridesetih
^eh. Res ga ni dobil, ker je svet zavo-
čakal na odločitev občinskega sve-
^> dobil pa je odgovor, da je svet
^voda predlagal za ravnatelja Emili-
lana Ribiča, da pa čakajo na soglasje
letnikov. Osebno menim, da bi mo-
"^^li v tem in vseh drugih primerih
'Upoštevati stališča sveta zavodov,
y^ih so predstavniki staršev in učite-
J^v, učitelji in starši so dovolj kritič-
prvi vidijo napake in če ne bi bili
^dovoljni z delom ravnatelja, bi se
gotovo odločili za drugega kandi-
'»ata.«
Po oceni Razborškove se je to zgodi-
'o na Vranskem, kjer so že člani sveta
^voda predlagali spremembo. Na
'fanskem je bil vršilec dolžnosti rav-
''atelja Branko Džordževič, z njego-
^m ponovnim imenovcUijem se že lani
!?fso strinjali poslanci občinske skupš-
^iHe in ga imenovali le za vršilca dolž-
^^sti. Letos se je za mesto ravnatelja
^ Vranskem prijavilo pet kandida-
j ^> svet zavoda osnovne šole Vransko
Za ravnateljico predlagal Valerijo
Pukl. To je bil tudi edini primer, kjer
so bili člani sveta zavoda in občinski
svetniki enotnega nmenja. Branko
Džordževič pa se je na odločitev pri-
tožil.«
Primer, ki je s strokovnega področja
mnoge v žalski občini močno presene-
til, pa je odločitev svetnikov, da ne
dajo soglasja dosedanji ravnateljici
žalske glasbene šole Tanji Cehner.
»Tudi tu gre po moji oceni za primer,
ko se strokovnost in uspehi glasbene
šole kljub prostorski problematiki
sploh niso upoštevali. Po podatkih,
s katerimi razpolagamo v občini, je
doslej vsaj pet učencev te glasbene
šole diplomiralo na akademiji za glas-
bo, učenci se vračajo na šolo kot učite-
lji, poleg tega pa gre za izjemno tesno
povezavo s krajem in pripravljenost
za sodelovanje na raznih prireditvah.
Za mesto ravnatelja sta se potegovala
dva kandidata, poleg Tanje Cehner še
Januš Rasiewicz. Formalne pogoje sta
izpolnjevala oba. Zavod za šolstvo se
z glasbenimi šolami posebej ne ukvar-
ja, zato so odločitev prepustili svetu
zavoda glasbene šole. Ta je izbral Ta-
njo Cehner, svetniki pa so njeno ime-
novanje spet zavmiU brez kakšnih ko-
li vprašanj. Tanja Cehner je zdaj vršil-
ka dolžnosti ravnateljice, tudi v tem
primeru bo treba razpis ponoviti.«
Ali desno usmerjeni
zdravnllc iahico operira
levo usmerjenega
pacienta?
v žalskih kuloarjih je slišati, da se-
danji ravnatelji pač niso v pravih
strankah, zato so se stranke slovenske
pontiladi odločile za zamenjave. Mara
Mohorko jim menda ne odgovarja kot
članica ZLSD, Emilijan Ribič je član
LDS, v primeru Tanje Cehner so bili
svetniki očitno bolj naklonjeni proti-
kandidatu, članu SDSS. Franc Zolnir,
predsednik občinskega sveta in obe-
nem predstavnik strank slovenske po-
mladi, je v pogovoru sicer odločno za-
nikal vsakršno vmešavanje politike.
»Svetniki se odločajo samostojno,
nihče jih v nič ne sili. Osebno menim,
da morajo biti ljudje, ki se potegujejo
za mesto ravnateljev, moralne avtori-
tete, če temu ni tako, ne vem, kako naj
prepričam svetnike, da jih potrdijo.
Ce pa bodo šole ob ponovnih razpisih
predlagale iste kandidate, potem po
moje nima smisla, da svetniki ne bi
izglasovali soglasij.«
In kako dogajanja komentirajo rav-
natelji sami? Emilijan Ribič je pove-
dal: »Najprej bi rad sporočil vsem
staršem otrok, ki obiskujejo naše šole
v Braslovčah, Gomilskem in Letušu,
da je vse pripravljeno za pouk v no-
vem šolskem letu in organizirano tako
kot prejšnja leta. Ker se mi je zadnjih
pol leta zgodilo kar nekaj krivic glede
kratenja človekovih pravic in rušenja
osebnega dostojanstva sporočam, da
se bom za lastne pravice boril enako
kot za dobro ime šole, za katero ne
bom nikoli dovolil, da hi izgubila do-
bro ime, ki si ga je pridobila z deset-
letji požrtvovalnega dela celotnega
kolektiva. Tistim, ki o meni pišejo na-
okrog, da sem končal Pedagoško aka-
demijo v Mariboru, ki se po njihovih
merilih ne more kosati niti z njihovimi
popoldanskimi akademijami sporo-
čam, da sem ponosen, ker sem jo obi-
skoval in da sem bil študent prve red-
ne generacije, v kateri sem kot prvi
redni študent kemije tudi diplomiral.
Tistim, ki Braslovčanom in drugim
razlagajo, da jim gre le za poštenje in
za pošten postopek izbire ravnatelja
sporočam, da je v času mojega ravna-
teljevanja, to pa je bilo 22 let, odšlo iz
te šole preko tisoč učencev. Upam si
trditi, da v šoli nismo vzgojili niti ene-
ga nepoštenega učenca. Številni obi-
skovalci naše šole iz vseh krajev Slo-
venije so se prepričali, da so naši
učenci lepo vzgojeni, žal pa nekateri
teh nmenj niso hoteli slišati, mene
osebno pa so skozi anonimna pisma
prikazali kot prvega nepoštenega v tej
vrsti. Za konec naj povem, da se bom
prijavil tudi na naslednji razpis in to
še z več žara kot doslej, saj mi ni
zmanjkalo volje in idej za vodenje šo-
le. Prepričan sem, da se bodo oglasili
razni pisarji, ki jim pismeno ne bom
odgovarjal, vedno pa me lahko najde-
jo na delovnem mestu v šoli Braslovče
in vedno bom pripravljen na kon-
struktivni dialog.«
Dosedanja ravnateljica glasbene
šole Tanja Cehner je povedala samo
to, da dogajanj ne more komentirati,
ker razumen človek takšnih zapletov
preprosto ne more razložiti. Dodaja
še, da pri tem sploh ni pomembna
sama osebno temveč jo zanima zgolj
usoda glasbene šole.
Mara Mohorko, zdaj vršilka dolžno-
sti ravnateljice VVZ Janko Herman,
pa je povedala: »V VVZ Janko Her-
man sem prišla v začetku leta 1987,
bila brez težav ravnateljica dva man-
data, prej sem bila 6 let vodja v Celju.
Težko je komentirati odločitve svetni-
kov. V nekem smislu nisem bila prese-
nečena, je pa človek po svoje razoča-
ran. Nisem človek, ki se hvali, samo
kot argument naj povem, da imam na-
ziv svetnik, ta naziv, ki ga potrdi mi-
nistrstvo za šolstvo, nas ima 7 v Slove-
niji in 3 na celjskem območju. Poleg
tega smo letos sodelovali v Ljubljani
s predstavitvijo dobrega vrtca in po-
želi vso pohvalo stroke. VVZ pokriva
celotno žalsko občino, vsa leta sem
sama v šestih organizacijskih enotah
vodila svete staršev, tako da so upo-
rabniki lahko vplivali na odločitve.
Tudi obsežna raziskava o zadovolj-
stvu staršev s kvaliteto našega dela, ki
sem jo delala leta 1990 potrjuje, da so
uporabniki zadovoljni. V vsakem oko-
lju sem želela zagotoviti enakovredne
pogoje glede načina dela z otroki in
zagotovitve materialnih pogojev. To
so stvari, na katere sem lahko vpliva-
la, nikoli pa nisem mogla vplivati de-
nimo na gradnjo novih vrtcev. Koliko
je na odločitev svetnikov morda vpli-
valo dejstvo, da sem članica ZLSD
- o tem nisem razmišljala. Verjetno
sem ena redkih, ki je ostala v stranki,
čeprav se s političnim delovanjem že
dolgo časa ne ukvarjam. Sicer pa, če
bi razmišljali na tak način, potem bi
se lahko začeli spraševati tudi to, ali
lahko desno usmerjeni zdravnik ope-
rira levo usmerjenega pacienta. Zame
je pomembna samo stroka, moj moto
so poštenost, pravičnost, strpnost, boj
za čim boljše pogoje dela in kvaliteto
storitev v prid otrok.«
Bodo padli še trije
ravnatelji?
v kratkem bodo morali žalski svet-
niki odločati še o treh ravnateljih. Ob-
javljen je že razpis za ravnatelja os-
novne šole Griže, dosedanjemu ravna-
telju Franciju Žagarju poteče mandat
prvega oktobra. Prvega novembra po-
teče mandat ra\hiatelju petrovške os-
novne šole Jožetu Krulcu, v začetku
decembra pa žalskemu ravnatelju
Adiju Vidmajerju. Nihče ne trdi, da
vsi ravnatelji morajo ostati na položa-
jih, a če so potrebne zamenjave, naj
o tem odločajo kolektivi in starši, od-
loča naj stroka, ne pa politika. V na-
sprotnem primeru bodo posledice za-
gotovo kmalu vidne v kolektivih in
dolgoročno tudi pri otrocih.
V ponedeljek se je sestal aktiv žal-
skih ravnateljev, ki ga v letošnjem šol-
skem letu vodi ravnateljica osnovne
šole Šempeter l\ica Čretnik. Po kon-
čani seji je v imenu ravnateljev pove-
dala: »Aktiv je ogorčen zaradi doga-
janj v žalski občini, ogorčeni in razo-
čarani smo predvsem zato, ker se ne
upoštevajo strokovna mnenja temveč
je v ospredju politika. Žal nam je, da
do zapletov prihaja v času, ko je treba
vse sile usmeriti v začetek pouka. Vsi
ravnatelji smo enotnega nmenja, da
mora biti šolstvo politično neoprede-
ljeno, naš cilj pa zgolj vzgoja in izo-
braževanje.«
Najbrž pa bi bil že čas, da se javno
oglasi tudi Zavod za šolstvo, saj so
svetniki konec koncev izničili njihova
strokovna mnenja. Pa tudi vloga šol-
skega ministra dr. Slavka Gabra za-
gotovo ni samo rezanje trakov na no-
vih šolskih objektih, mar ne?
IRENA BAŠA
Tanja Rehar-Razboršek
Tanja Cehner.
Emilijan Ribič
Mara Mohorko
Panika je odveč
LJUBLJANA, 24. avgu-
sta (Republika) - Če bo me-
njalnišlu tečaj nemške
marke še naprej tako rasel
kot je zadnje tedne v avgu-
stu, bo prodajni tečaj za
marko do konca septembra
znašal okrog 84 tolarjev.
AnaUtiki napovedujejo, da
se bodo tečaji imiirili, pa
tudi Banka Slovenije doslej
še ni posegla po instrumen-
tih, ki jih uporablja, kadar
prehitra rast tečajev ogro-
ža stabilnost cen. Dogaja-
nje na menjalniškem trgu,
ki je posledica višjega pov-
praševanja po devizah od
ponudbe, najbolj razvese-
ljuje izvoznike, ki se že dol-
go časa zavzemajo za zvi-
šanje menjalniškega tečaja
nemške marke.
Sporazum
s Slovaško
RADENCI, 25. avgusta
(Republika) - Ministra za
kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano Republike Slove-
nije in Republike Slovaške
sta podpisala dva zelo po-
membna meddržavna do-
kumenta. Gre za sporazum
o sodelovanju na področju
veterinarske medicine ter
sporazum o sodelovanju na
področju karantene in var-
stva rastlin. Po besedah
ministra Osterca bosta
sklenjena dogovora pred-
vsem zavirala razširjanje
rastlinskih in živalskih bo-
lezni.
Sejem za kakovost
GORNJA RADGONA,
26.   avgusta   (Republika)
- Predsednik Milan Kučan
je odprl 33. mednarodni
kmetijsko-živilski sejem,
na katerem letos sodeluje
1300 razstavi j alcev iz 30
držav. Letošnjo prireditev,
Ici namenja največ pozor-
nosti kakovosti in približe-
vanju Slovenije razviti
Evropi, naj bi si do 3. sep-
tembra ogledalo več kot
200 tisoč obiskovalcev.
Prosta mesta
LJUBLJANA, 24. avgu-
sta (Večer) - Ministrstvo za
šolstvo je sporočilo, da je
na fakultetah, akademijah
ter višjih in visokih šolah
nezasedenih še več kot
3.500 mest za redni študij
in prav toliko mest za
izredni študij. Za mesta se
bo mogoče prijaviti v drugi
polovici septembra s tako
imenovano tretjo prijavo.
V ministrstvu opozarjajo,
da morajo kandidati skrb-
no izpolniti prijavne
obrazce in oddati vsa zah-
tevana spričevala.
Soglasje Petroiu
LJUBLJANA, 24. avgu-
sta (Dnevnik) - Naftna
družba Petrol napoveduje,
da bo v začetku oktobra
objavila javno prodajo za
certifikate in gotovino.
Delnice za gotovino bodo
po 15.000 tolarjev, prodaj-
na vrednost delnice za cer-
tifikate pa bo znašala
10.000 tolarjev. Predvidena
končna lastniška struktura
podjetja bo takšna, da bo-
do večinski delež, 54,54 od-
stotka kapitala, imeli ku-
pci iz javne prodaje. Pri
tem Petrol računa pred-
vsem na majhne delničarje,
s katerimi si zagotavlja tu-
di tržišče.
St. 35.-31. avgust 1995
ZNANOST
Winilows 95
osvajalo svet
Danes je operacijski si-
stem Windows priljubljen in
uporabniki neprimerno več
delajo z Windows programi,
kot pa z MS-DOS programi.
Sedaj Windowsi podpirajo
funkcije, ki jih potrebujemo
za delo z naprednimi upo-
rabniškimi programi in
v omrežnih sistemih.
Začetki razvoja Microsof-
tovega operacijskega siste-
ma Windows 95 segajo v no-
vember leta 1985, ko je bila
izdelana prva različica Win-
dows. Leta 1990 je bila pred-
stavljena izjemoma uspešno
prodajana različica Win-
dows 3.0. 24. avgusta tega
leta, so prišli v prodajo Win-
dows 95, znani pod delovnim
imenom »Chicago«. Hazvoj-
na skupina si je za cilj posta-
vila revolucionarne m po-
membne spremembe Win-
dows 3.1, ki so jih razvili
v Windovirs 95. Ti se bodo
prodajali kot verzija 4.0.
Osnovna naloga za Win-
dows 95 je bila zgraditi izde-
lek, ki bo vključeval nove
možnosti in bo zanesljiv ter
preprost tako za uporabnika
kot za računalnik. Obenem
je strateški cilj razvoja ope-
racijskega sistema računal-
nik v vsak dom. Takemu raz-
voju je sledil tudi razvoj
strojne opreme kot sočasna
nepogrešljiva naloga za širo-
ko možnost uporabe osebnih
računalnikov. Razvoj Win-
dows 95 je imel vseskozi
pred očmi dve ciljni skupini,
končnega uporabnika in
proizvajalce strojne opreme.
Vsi razvoji Microsofta z dru-
gimi so usmerjeni v razvoj
standarda »vstavi in poženi«
( angl. plug and play).
Znotraj Windows 95 se
programi nalagajo brez
DOS, starega 20 let, katere-
ga namestitev ni več potreb-
na. Windows 95 je velika
nadgradnja za Windows 3.1,
pri kateri pa še vedno ohra-
nimo združljivost z MS-DOS
programom. Windowsi 95
uporabljajo 32 bitni model
ponmilnika. Rezultat tega je
odprava mnogih omejitev, ki
so jih postavljale starejše
verzije Windows.
Za novi operacijski sistem
je značilna večja prilagodlji-
vost delovne površine oken,
tako v ikonah kot v statusni
vrstici. V statusnih vrsticah
je možen direkten pristop do
programov in nazadnje od-
prtih datotek. Tako je zago-
tovljena direktna povezava
datotek s programi. Namesto
8 mest bomo po novem pro-
grame lahko imenovali z 255
katerikoli znakov. Windows
95 omogočajo sočasno delo-
vanje več programov, kar je
zlasti koristno, ko obdeluje-
mo različne vsebinske pro-
bleme, kot so kalkulacije, pi-
sanje teksta in izdelava risb
ter podobno. Naslednja no-
vost je, da so ikone zamenja-
ne z mapami (folder - doslej
delno poznano v programu
za delo z bazami podatkov
v Paradox for windows).
Mape omogočajo direkten
dostop do datotek in ne pre-
ko    program    managerja.
S tem File manager izgubi
svojo funkcijo, delo pa je hi-
trejše in bolj prijetno. Konec
težav naj bi bil tudi s »sesu-
vanjem« programov in nam
zaradi napake na eni aplika-
ciji ne bo potrebno ugasniti
računalnika. To ne velja za
prej nastale programe, tem-
več za tiste, ki so pisani za
Windows 95. Pomembno je
tudi, da novi operacijski si-
stem nudi velike možnosti za
širše medsebojno komunici-
ranje v mreži in z zunanjimi
enotami po načelu »vstavi in
poženi«. Glede na kompleks-
no zasnovo strategije medse-
bojne kompatibilnosti pake-
ta Microsoft Officea se napo-
veduje popolna izkorišče-
nost novega okolja in dina-
mičnih povezav ( sodobna
pisarna in namizno založni-
štvo z uporabo Excela, Word
for Windows, Access...).
Kakšna oprema je potreb-
na za delo z Windows 95?
Procesor 286 je preživel in ni
uporaben za Windows oko-
lje. S prihodom verzije Win-
dows 95 lahko uporabljamo
osebne računalnike 386 in
močnejše. Razen tega je mi-
nimalna opremljenost raču-
nalnika s 40 Mhz, 8 Mb de-
lovnega spomina in 60 Mb
prostora na  trdem disku.
Glede na upočasnjenost de-
lovanja in požrešnost Win-
dows aplikacij nasploh je za
delo priporočljivo imeti pro-
cesor 486 s 16 Mb delovnega
spomina in večji trdi disk ter
grafično kartico Super VGA
(1024x768, 256 barv).
Poznavalci ocenjujejo, da
80 odstotkov uporabnikov
na svetu uporablja Microsof-
tove programe. Za domače
uporabnike pa je že izdelana
neuradna verzija v slovenš-
čini, uradna pa naj bi bila
naprodaj proti koncu tega
leta. Po napovedih pozna-
valcev trženja Microsoft pri-
čakuje do konca tega leta
prodajo nad 30 milijonov
primerkov.
Za tiste uporabnike, ki
imajo dovolj močan računal-
nik, bo delo z novimi win-
dowsi prijetno. Odgovorni
v podjetjih pa se bodo odlo-
čili za prehod čimprej ali
kasneje, kar pa je v primeru
manj zmožne opreme pove-
zano s precejšnjimi stroški.
BOGDAN VUNJAK
Prestol za umne
in ustvarjalne Slovence
Zlata medalja za slovenski stol na sejmu Inovacij v PIttstiourgu v ZDA
Energijsko oblikovanje je
pri nas šele na začetku raz-
voja, zato je toliko več vred-
na inovacija, ki so jo pred
kratkim predstavili na sve-
tovnem sejmu inovacij Inpex
v Pittsbourgu (ZDA). Gre za
energijski stol imenovan me-
gatron, za še en oblikovalski
dosežek inovatorske skupine
Design Savnik. Zdaj za pro-
izvodnjo in prodajo tega sto-
la skrbi podjetje Vitalis iz
Novega mesta.
Nekateri ga že imajo
Udoben fotelj bodo poz-
dravili predvsem ustvarjalni
ljudje, tisti, ki želijo na kar
najbolj praktičen in obenem
udoben način povečati kako-
vost ter učinkovitost svojega
dela. Tu mislimo predvsem
na direktorje in menedžerje,
pa na politike, znanstvenike,
umetnike in vse druge kre-
ativce, ki jim moč uma in
duha vse bolj določa položaj
na lestvici uspešnosti in
iskanosti. Nekateri Slovenci
na pomembnih položajih so
si energijski stol megatron že
kupili, na primer gospa Ro-
mana Logarjeva, direktorica
slovenske Agencije za plačil-
ni promet, nadziranje in in-
formiranje, je bržčas med
prvimi začutila potrebo po
dodatnih energijskih
učinkih.
Oblika in vgradni elementi
energijskega stola megatron
so zasnovani na raziskavah
vplivov kozmičnega ultra se-
vanja na človeško telo. Ti
vgradni elementi spodbujajo
delovanje posameznih orga-
nov in žlez z notranjim izlo-
čanjem, zato je megatron pr-
vi praktični izdelek te vrste,
ki z dodajanjem vitalne
energije omogoča vzdrževati
energijsko ravnotežje v te-
lesu.
Design tega delovnega sto-
la je prilagojen obrisu popol-
ne telesne avre zdravega člo-
veka in na ta način stimulira
avro uporabnika k pravilni
obliki, ki ščiti telo pred odte-
kanjem vitalne energije. Na
posameznih mestih stola so
nameščene točno določene in
natančno usmerjene anten-
ske naprave, ki filtrirajo in
usmerjajo določen spekter
kozmične energije na odgo-
varjajoč energijski center te-
lesa.
Boljša izraba IQ
v praksi to pomeni, da si-
stem antenskih naprav
skrajša drugo fazo mišljenja
(inkubacijo) za 40 do 60 od-
stotkov in krepi tretjo fazo
mišljenja (iluminacijo) do 40
odstotkov, kar omogoča hi-
trejše odločanje. Sistem tudi
poveča izrabo inteligenčne-
ga kvocienta, povečuje spo-
sobnost komuniciranja in
krepi ustvarjalnost, delova-
nje čutil ter omogoča večjo
koncentracijo. Deluje tudi
proti stresu, zmanjšuje utru-
jenost, sprošča telo in odvaja
naboj    negativne    telesne
energije ter prizemljuje te-
lesno energijo in omogoča
večjo učinkovitost, zagotav-
ljajo avtorji megatrona, ki so
vrhimski strokovnjaki in ki
se v zadnjem času vse bolj
posvečajo področju energij-
skega oblikovanja.
Na vidik energijskega in-
dustrijskega in grafičnega
oblikovanja je prvi opozoril
znani slovenski oblikovalec
Davorin Savnik, in to že leta
1990 na srednjeevropski
konferenci za design na Du-
naju. Ko so o tem razmišljali
v inovatorski skupini Design
Savnik, so se odločili, da k že
znanim štirim področjem
oblikovanja (estetika, ergo-
nomija, ekologija, ekono-
mičnost) dodajo še petega
- energijo. In takšen je tudi
energijski stol, pravi prestol
za učenjake, umetnike in vse
tiste, ki jim je kaj do tega, da
je izkoristek njihove pameti
kar največji. Nove pameti pa
ta stol, žal, ne dovaja. Za to-
vrstne primere primanjklja-
ja se priporoča niimberški
lijak.
MARJELA AGREŽ
Vse večje izgube
LJUBLJANA,28. avgu-
sta (Delo) — Po poročilu
o polletnem poslovanju
ZZZS je tekoča izguba ob-
veznega zdravstenega za-
varovanja že presegla 5 mi-
lijard tolarjev. Slab finanč-
ni položaj naj bi med dru-
gim zakrivili tudi obrtniki,
ki prispevkov letos niso
plačevali redno ali jih
sploh niso, tako da znaša
dolg na ta račun več kot
milijardo tolarjev. Izdatke
obveznega zdravstvenega
zavarovanja, ki so od lan-
skih višji kar za četrtino, in
še zdaleč ne pokrivajo pri-
hodkov, gre pripisati tudi
poračunom plač izvajalcem
zdravstevnih storitev, ki
jih je terjal zakon o javnih
zavodih, ter nadpovprečni
rasti izdatkov za zdravila,
ortopedske pripomočke in
nadomestila za bolniške.
Hrvašl(i poiicisti
zopet groziii
PIRAN, 24. avgusta (De-
lo) - Približno dve milji
pred Piranom je zopet pri-
šlo do ribiškega incidenta,
ki sta ga povzročila dva hr-
vaška pomorska policista.
Z manjšim gliserjem sta se
približala izolskima ladja-
ma in zahtevala, da gresta
v Umag, pozneje pa zagro-
zila, da bodo naslednjič
»ukrepali z drugimi sred-
stvi«. Po opozorilu, da je
hrvaška pomorska policija
v slovenskem morju, in ne
obratno, in po klicu na pcjs^'
moč slovenski policiji, st^
se hrvaška policista uma-^
knila.
Pravice
homosei(suaicev
UUBUANA, 25. avgu-
sta (Delo) - Začel se je 5-
dnevni mednarodni posvet
o homoseksualnosti, na ka-
terem skušata Škucova
kluba Magnus in LL s po-
močjo tujih gostov, pred-
stavnikov vladnih organov
in različnih institucij odgo-
voriti na najpomembnejše
vprašanje aU je homosek-
sualec v Sloveniji enako-
praven državljan ali ne.
V okviru posveta sta že bili
dve okrogli mizi: o stanju,
odnosih in razmerju med
homoseksualnostjo in poli-
tiko ter o aidsu in diskrimi-
naciji.
Po državi
Pomoč odvisniicom
LJUBLJANA, 23. avgu-
sta (Delo) - V Sloveniji na-
staja sisitematična mreža
devetih centrov za prepre-
čevanje in zdravljenje od-
visnosti od nedovoljenih
drog. Glede na problemati-
ko v posameznih krajih,
bodo v Ljubljani, Kranju,
Celju, Mariboru in Kopru
odprU tako imenovane cen-
tre A, v Logatcu, Velenju
Murski Soboti in Novi Go-
rici pa centre B. V vseh
centrih bo svetovalnica za
odvisnike, svojce in peda-
goge, na voljo bo več oblik
terapij in patronaža, izva-
jali pa bodo tudi metadont-
sko vzdrževalni program-
Med najbolj pomembnimi
pridobitvami za odvisnike
in njihove svojce bo gotovo
pomoč pri rehabilitaciji in
ponovTii vključitvi
v družbo.
iff. 35.-31. avgust 1995
T"
TEMA TEDNA
Dober dan, šola
Letošnji prvi šolski dan bo
v ponedeljek, 4. septembra.
2a tiste, ki bodo v šolske
prostore zakorakali prvič, bo
to zagotovo dan, ki si ga bo-
do za dolgo vtisnili v spomin,
za druge, ki so šolskih klopi
vajeni že iz prejšnjih let, pa
odločitev šolskega ministra
dr. Slavka Gabra pomeni le
23 nekaj dni podaljšan brez-
skrbni čas počitnic.
No, čisto brez skrbi zadnji
počitniški dnevi le niso. Skr-
bi šolarjev in predvsem nji-
hovih staršev, kje vzeti de-
nar za nakup vsega potreb-
nega za našo še vedno >brez-
plačno< šolo, se družijo s ti-
stimi, kakšna bo letos pot
v šolo. Bo varnejša kot prejš-
nja leta, bodo vozniki vsaj
v bližini šol bolj previdni?
Ob tem pa so še čisto oseb-
ne, bolj ali manj velike in
pomembne stiske. Prvošolč-
ke skrbi, kakšna bo učitelji-
ca? Bo vsaj malo podobna ti-
sti iz male šole, bo mlajša ali
starejša, prijazna ali stroga?
Bo v razredu vsaj kakšen od
lanskih malošolskih prija-
teljčkov, ali pa bodo - vsaj
v mestih - raztepeni križem
šol in razredov? Pa tudi sta-
rejšim šolarjem podobne
skrbi niso prihranjene. Se
niso Mihčevi starši čez polet-
je odselili in bo zdaj Luka
brez soseda v šolski klopi?
Jim mar učiteljica za kemijo
lani ni povedala, da se sep-
tembra ne bodo videli, ker
pričakuje dojenčka? Kakšna
bo zdaj >nadomestna<?
Ob tem pa še, skupaj
s starši, tekanje po knjigar-
nah, kjer pravijo, da vseh uč-
benikov še ni, da bodo neka-
teri na voljo šele oktobra, ali
pa jih - res, da redkih - v le-
tošnjem šolskem letu sploh
ne bo. Pri tem pa se le ma-
lokdo vpraša, kako in iz česa
se bodo šolarji učili, večina
ima pred očmi le njihovo
uspešnost. Če je najmlajšim
pehanje za ocenami še malce
prihranjeno, pa je neizpro-
sen boj za ocene in uspeh, ki
omogočata prehodnost v na-
daljnje izobraževanje, vsak-
danjost vsaj od 6. razreda os-
novne šole naprej.
Pa ne skrbi le šolarjev,
v vsaj enaki meri so skrbi
odmerjene tudi učiteljem in
drugim šolskim delavcem.
Če se šolarji sprašujejo,
kakšna bo njihova učiteljica,
tudi njej ni vseeno, kakšen
razred bo >dobila<. Če se šo-
larji sprašujejo, kako se bo-
do v novem razredu znašli,
se ravnatelji ubadajo s tem,
kdo jih bo letos sploh učil.
Premajhna vloga in pomen
učiteljskega poklica, plače in
nenazadnje zahtevnost dela,
če se ga lotiš tudi z dušo,
mlade odvračata od pedago-
škega dela. Pomanjkanje
učiteljev na vseh ravneh pa
ravnatelje sili k zaposlova-
nju študentov in upokojen-
cev. Nekdo vendar mora
učiti!
Zadnji avgustovski dnevi
so ob mrzličnih pripravah na
šolo tudi dobra priložnost,
da razmislimo o teh stvareh.
Pred sprejemom nove šolske
zakonodaje smo - bo res pri-
nesla našim šolarjem ter nji-
hovim učiteljem vsaj del ti-
stega, česar imamo zadnjih
nekaj let polna usta? Zavze-
manja za prijazno šolo, ki bo
naše otroke tudi kaj naučila,
ne zgolj učila, namreč!
IVANA STAMEJČIČ
PREJELI SMO
Za zdravje v šoli
v ponedeljek se ponovno
odpro vrata slovenskega šol-
skega sistema. Ustanova
z največ zaposlenimi (29 ti-
soč jih je v Sloveniji) bo po-
stala skupno delovišče za
vzgojitelje, učitelje, pedago-
ge ter otroke, učence in dija-
ke (v osnovnih in srednjih
šolah jih bo okoli 315 tisoč).
Proces učenja, pridobivanja
znanj in veščin bo tako
stekel.
Prav vsak posameznik na
svoj način doživlja prvi ali
ponovni stik s šolo, s sošolci,
z učitelji. Pričakovanja so
velika, dobre volje je dovolj.
Zopet so v ospredju iskanja
novih, zanimivih stvari,
znanj. K temu dodane izkuš-
nje so dragocene za vsako
novo generacijo. Nov delovni
dan, umik prinaša s seboj
različne spremembe.
Starše in otroke bi rada
opozorila na pomen prepre-
čevanja vseh vrst nezgod od
poti v šolo do druženja, igre
in zadrževanja v sami šoli in
njeni okolici. Ulica, cesta,
semafor, predvsem pa ploč-
nik za pešce opozarjajo na
previdnost otroke in odrasle.
Nov način življenja in po-
čutja v šoli bo tak, kot ga
bodo želeli tisti, ki v šolo pri-
hajajo. Vsak prinaša svoje
navade, pričakovanja, želje
in znanje s seboj. Želene so
pozitivne izkušnje. Prav te
zagotavljajo dobro počutje
vsem prebivalcem šole. Ali
kdaj razmišljate, kaj lahko
sami storite za boljše počutje
v družbi sošolk in sošolcev?
Toliko izzivov, novosti se
vsak dan poraja v glavah
učencev in dijakov. Znanje,
ki ga delijo učitelji in peda-
gogi, brskanje po knjigah,
učbenikih vsakogar obogati,
vendar le toliko, kolikor sam
dovoli. Zakaj se že na prvi
šolski dan ne bi odločili za
redno učenje in delo v šoli?
Več bo kakovostnega znanja,
več bo prostega časa, časa za
ljubiteljske stvari.
Spoznavanje drugih, raz-
vijanje družabnosti, prija-
teljstva, pomoč, kadar jo po-
trebujejo, je tisto, kar spleta
vezi med sošolci, šolo, starši.
Pomaga do boljšega, zdrave-
ga načina življenja. Nekateri
potrebujejo več pomoči, po-
zornosti, več potrpljenja
v pogovoru in poslušanju.
Na take reči ne bi kazalo po-
zabiti. Še več! Bolj zgodaj
spoznamo pomen in učinek
dobrega poslušanja, večje bo
zadovoljstvo ob spoznanju in
odkrivanju samega sebe in
drugih. Kdor veliko daje tu-
di veliko dobiva. Uspešno se
razvijamo le ob druženju in
sodelovanju z drugimi.
Važne so odločitve, ki jih
boste sprejeli že na prvi šol-
ski dan. Skrb za zdravje sodi
zraven. Že prvi dan šole je
spoznavanje šolskega reda in
skrb za osnovno higieno
v šoli pomembno za nadalj-
nje uvajanje in spoštovanje
ukrepov in aktivnosti za pre-
prečevanje bolezni, invalid-
nosti. Velike skupnosti, tudi
šola, kakovostno preživijo le
s spoštovanjem dogovorov.
Tu gre za upoštevanje osnov-
nih pravil rednega umivanja
rok, vzdrževanje sanitarij,
zračenja v razredih, pravil-
nega oblačenja in upošteva-
nja zdrave prehrane.
Škodljive zdravstvene na-
vade naj ne spremljajo učen-
cev in dijakov. Nikjer naj ne
bo prostora za zavestno ok-
varjanje zdravja. Kajenje ci-
garet, uživanje alkohola in
drog, prevelika hitrost, pre-
več nasilja,... je bolje pre-
prečiti kot zdraviti.
Tale nova šola je kar
pravšnja za nove ustvarjalce,
bodoče znanstvenike, pred-
vsem pa dobre starše in so-
ljudi. Cisto malo je potrebno
vsak dan, da pridemo do ci-
lja. Večkrat bi se lahko po-
gledali v ogledalo. Tako bi
spoznali pravo sliko o sebi,
lažje bi nam bilo z drugimi.
Učenci, učitelji, pedagogi,
starši in vsi, ki jih zanima
zdravje naroda, lahko pri-
spevajo svoj delež.
VIKTORIJA REHAR,
koordinatorica zdravstvene
vzgoje ZZV Celje
Bodo na Polulah
bojkotirali pouk?
Starši zahtevajo za svoje šolarje prometno varnost - O tem, ali
boiJo bojkotirali pouk ali ne, oillpAUJVčer^il^ seji svet^ staršev
Ob zaključku redakcije na-
šega časopisa še ni bilo jasno,
ali bo ponedeljek, 4. septem-
ber, pr\'i šolski dan tudi za šo-
larje OŠ Frana Kranjca na Po-
lulah v Celju. Starši so namreč
konec lanskega šolskega leta
M svoje šolarje zahtevali ure-
ditev osnovne prometne var-
nosti, v primeru, da križišče na
Polulah in pot iz Košnice ne
bosta urejena, pa napovedali
bojkot pouka.
Kot smo poročali, so v Mest-
|ni občini Celje opozorilom
staršev prisluhnili in takoj iz-
delali projektno rešitev, za po-
stavitev semaforja ter ureditev
osnovne prometne varnosti ob
magistralni cesti pa so odgo-
vorni v Družbi za državne ce-
ste, kjer v letošnjih planih ni
bilo predvidenega denarja za
ta dela. Tako po besedah Izto-
ka Uranjeka, ki je v celjski ob-
čini odgovoren za promet, ni
bilo v tem času moč storiti nič
drugega, kot postaviti avto-
busno postajališče za šolarje
v neposredni bližini bencin-
skega servisa na Polulah. Po-
stavitev semaforja bi veljala
3 milijone tolarjev, ki jih v Ce-
lju nimajo kje vzeti, saj je bilo
skoraj tri četrtine denarja iz
postavke prometne varnosti
(cestna signalizacija in obelež-
be) porabljeno že pred sprejet-
jem občinskega proračuna.
Ključ za rešitev je torej v de-
narju, ki ga nimajo ne v občini,
ne v državi. Uranjek pravi, da
je največ, kar lahko v občini
storijo-into tudi bodo-skrbza
poostren policijski in redarski
nadzor prometa ter pogostejše
kontrole hitrosti vozil.
Odločitev, ali bodo šolarji
na Polulah v ponedeljek boj-
kotirali pouk ali ne, bodo na
sredinem (30. avgust) sestanku
sveta staršev odločili tisti, ki
jih za usodo otrok najbolj skr-
bi. Odločitev vsekakor ni (bila)
lahka.
IS
Foto: SHERPA
^ 'e/i dneh pri bencinskem servisu na Polulah pospešeno urejajo novo avtobusno postajališče.
Neurje podiralo hmeljske žičnice
v ponedeljek pozno popoldne sta se podrli dve hmeljski žičnici, kot predvidevajo zaradi
močnega dežja, ki je že tako težko breme zrelega hmelja, ki sta ga žičnici nosili, še povečalo,
in zaradi razmočenega zemljišča ter dotrajanosti žičnic. Na Polzeli je podrlo 7,29 ha veliko
žičnico, kjer ima svoja hmeljišča šest hmeljarjev, v Braslovčah pa je podrlo žičnico v izmeri
1,7 ha in je last Antona Fonde iz Kamenč. Škoda je velika, samo postavitev nove žičnice na
Polzeli bi stala 180 tisoč mark. Hmelj sedaj podpirajo in obirajo, na pomoč so jim priskočili
tudi polzelski gasilci in sosedje. T. TAVČAR
Sff. 35. • 31. avgust 1995
KULTURA

Ljudske šege
in dobrote
Icmečife
ifuliinje
Zveza kulturnih organi-
zacij občine Laško in zlasti
njen odbor za obujanje,
ohranjanje in prikazovanje
starih ljudskih šeg in de-
lovnih opravil že vrsto let
skrbita, da navade naših
prednikov ne bi utonile
v pozabo. Zato poleg šte-
vilnih drugih prireditev že
vrsto let pripravljata tudi
prikaz starih šeg in opravil.
Prireditev, ki bo letos že
dvanajsta po vrsti, bo 10.
septembra na grajskem vr-
tu v Marija Gradcu.
Na grajskem vrtu, ki je
doživel svoj prireditveni
krst ob junijskem kresova-
nju, se bo zvrstilo sedem
različnih skupin iz Laške-
ga in okolice. Nastopili bo-
sta folklorni skupini Anton
Tanec iz Marija Gradca in
Lipa iz Rečice, etno skupi-
ni iz Šentruperta in Jurklo-
štra, člani kulturnega dru-
štva iz Trobnega Dola in iz
Lažišča ter iz Društva po-
deželske mladine iz Vrha
nad Laškim. Pridružila se
jim bosta še pritrkovalca in
možnarist. Prireditev bodo
popestrile številne stojnice,
na katerih bodo ponujali
lončarske in kovaške izdel-
ke, izdelke spretnih kran-
celjpintaric in medičarske
dobrote, izdelke iz lecta,
suho robo in dobrote iz
kmečke kuhinje.
Letošnja prireditev bo
hkrati generalka za etno
skupino iz Šentruperta in
folklorno skupino iz Marija
Gradca, ki se bosta dva
tedna kasneje v Linzu
v Zgornji Avstriji udeležili
mednarodnega tekmovanja
v mlačvi na cepe in prikazu
starih šeg ob mlačvi. Tek-
movanje, ki naj bi bilo
predvsem spomin na stare
čase, že vrsto let pripravlja
linška tovarna strojev za
mlačev, letos pa so prvič
povabili tudi Slovenijo. JI
Ullij me nežno
čeprav pregovor pravi, da
se nobena juha ne poje tako
vroča, kot se skuha, se je na
primeru prekratke finančne
odeje za pokritje dejavnosti
treh kulturnih institucij v Ce-
lju, le pokazalo, da je zagata
res huda in vroča in da je
skrajni čas za bitje zvona.
Problem, o katerem smo si-
cer na tej strani že poročali,
kot kaže ni kratkotrajnega
značaja, da bi lahko minil po
načelu zgodbe o vroči juhi. Za-
vod za kulturne prireditve Ce-
lje (spomnimo se, da ima pod
svojim okriljem prvo razsta-
višče v Celju, Likovni salon in
imenitno Galerijo sodobne
umetnosti v Stari grofiji, da
prireja abonmajske in druge
koncerte ter se ponaša z Med-
narodnim mladinskim pev-
skim festivalom), Osrednja
knjižnica Celje (prav tako
z bogato sprenmo dejavnostjo
in zalogo znanja za generacije)
ter Zveza kulturnih organiza-
cij, z armado ljubiteljskih kul-
turnih delavcev, na katere smo
tako radi ponosni, kadar pro-
movirajo Celje doma in zlasti
v tujini, so v pravi godlji.
Denarja za njihovo dejav-
nost v proračunu občine za
v prihodnje ni in če bi kulturni
delavci, zlasti pa vodilni na
čelu teh treh kulturnih usta-
nov, ki so odvisni od občinske-
ga financiranja, vrgli puško
v koruzo in rekli, naj gre vse
skupaj v »pišmeuh«, bi lahko
že konec septembra zaprli vra-
ta hramov kulture, se dali na
liste brezposelnih in zvesto
občinstvo prepustili (na pri-
mer) Santa Barbari.
Pa se to seveda ne bo zgodilo
in se tudi ne sme, so odločeni
ne samo kulturniki, tudi na vr-
hu, kjer režejo pogačo na rezi-
ne bodo morali po skupščin-
skih počitnicah še enkrat sta-
kniti glave in če drugega ne,
zagnati vik in krik tja čez tro-
janski klanec, da bo prišlo na
uho ministru gospodu Pelha-
nu. Mimogi-ede, spomladi se je
kar pogosto mudil v Celju in
na našem območju, očitno tudi
zadovoljen s kulturnimi dobri-
nami v mestu ob Savinji, pa bi
že takrat lahko malo potarna-
li, da bo na jesen vroče.
Verjeti je, da bo Celje nare-
dilo kar največ, da se izogne
škandalu radikalnega krčenja
programov in dejavnosti
v kulturi, da bodo k temu
uporno pritegnili tudi uporab-
niki kulturnih dobrin, kajti
vodilni, ki smo jih povprašali
za komentar o umiranju kul-
ture na obroke so povedali:
Alenka Domjan, direktorica
ZKP: »Menimo, da se mora
nastali položaj reševati v di-
alogu z izvajalci napram obči-
ne in občina na ravni z repu-
bliko. Skupaj z zunanjim sve-
tom smo zato sklenili, da de-
javnosti ne prekinemo in bomo
dali poudarek tistim priredi-
tvam, ki so vezane na naci-
onalni program in na medna-
rodni kulturni prostor. Nika-
kor ne nameravamo vreči pu-
ške v koruzo.«
Janko Germadnik, ravnatelj
Osrednje knjižnice Celje: »Na-
stala situacija pomeni posred-
no zaprtje knjižnice, čeprav fi-
zično tega ne bomo nikoli na-
redili, že zaradi uporabnikov,
ki so svoje obveznosti do
knjižnice korektno poravnalil
Pa tudi zato, ker v vsej zgodo-
vini knjižnica tega nikoli ni
počela. Če bi zaprli knjižnico,
bi bilo podobno, kot če bi za-
prli, na primer šolo, ali zdrav-
stveni dom. Toda, gre za knjiž-
ni fond. Če zamudimo določe-
ne publikacije, ki izidejo, te
vrzeli zlepa ne bomo zakr-
pali.«
Štefan Žvižej, tajnik ZKO:
»Zaradi pomanjkanja denarja
za ljubiteljsko dejavnost smo
v preteklosti tako ali tako že
morali ukiniti vrsto društev.
ne moremo pa si predstavljati
nenadomestljive škode, ki bi
nastala s prenehanjem aktiv-
nega dela skupin prvega kako-
vostnega razreda. Pod našim
okriljem je, na primer, Celjski
godalni orkester Akord, s pol-
stoletno tradicijo, pa tudi dni-
gi ansambli, s katerimi se Ce-
lje rado pobaha v tujini in do-
ma, ko pa je zanje treba odšte-
ti tolar več ali jim najti prostor
za vadbo, pa ta vnema mine.
Če bomo razpustili odlične
ljubiteljske sestave se zna zgo-
diti, da jih nekoč, četudi bi
imeli denar, ne bomo mogli
več postaviti na noge. Zato op-
timistično upam, da se to ne bo
zgodilo.«
Minister Gregor pa... no,
bomo videli! Za jesensko ode-
jo pred dolgo in mrzlo zimo se
bo najbrž vleklo še veliko de-
javnosti in ustanov. Vsi ti bodo
trkali tudi na vrata in posluh
vse manj pogostih dobrotni-
kov in izhod iz brezna zna biti
res težak. Zato je treba začeti
hitro plezati!
MATEJA PODJED
Razstava
Božidarja
Ščurlca
v avli hotela Dobrna je od-
prta prodajna razstava celj-
skega slikarja Božidarja
Ščurka.
Slikar se uvršča med dejav-
nejše ljubiteljske umetnike
v regiji. Rojen je bil v poznih
štiridesetih letih, v sedemde-
setih pa se je zaposlil v Žele-
zarni Štore. V podjetju je bil
iniciator likovnega društva,
bil je predsednik podobne or-
ganizacije v Celju, danes pa je
član likovne sekcije v Sloven-
skih Konjicah. V preteklih le-
tih se je intenzivno posvečal
preučevanju različne slikarske
problematike, pri čemer so mu
pomagali različni mentoiji.
Dosegel je več uspehov z raz-
stavami in prejel tudi različne
nagrade, predvsem na likov-
nih kolonijah.
Dela, ki so postavljena na
razstavi, so bila navdahnjena
pri različnih motivih. Zelo po-
gosto so prikazane pokrajine,
panorame s podeželja. V njih
je osrednje težišče na vaški ar-
hitekturi, strnjeni okoli cerkve
in vpeti v bogato naravno za-
ledje. Ogledamo si lahko tudi
več tihožitij s cvetjem. V njih
je Ščurek izkoristil široko
bai-vno zasnovo teh motivov in
naredil pestre ter živahne
kompozicije. Njegov način sli-
kanja sodi v bližino realizma,
hkrati pa osnovno matrico
nadgradi z nizom spontano
nanešenih barvnih struktur,
zaradi česar kompozicije delu-
jejo bolj sproščeno in polno.
BORIS GORUPIČ
V računainišiiem
drobovju
Piše: Tadej Čater
Ko sem pred petimi, šestimi
leti združeval delo kot novinar
v kulturni redakciji enega iz-
med slovenskih dnevnikov,
sem »zadolžil« pisalno mizo in
star pisalni stroj. In potem je
naenkrat završalo; časopis se
bo moderniziral. Kar pomeni,
da ne bo več prenašanja papir-
jev iz posameznih redakcij
v desk, se pravi v centralno
redakcijo, da bodo to namesto
naših nog opravili računal-
niki.
Ni bilo hujšega. Le redki so
to odločitev vodstva sprejeli
z navdušenjem. Priznam, tudi
sam sem bil takrat velik na-
sprotnik kakršnega koli vme-
šavanja računalnikov v proces
pisanja. Jasno, šlo je za trk
dveh različnih polj človekove-
ga dojemanja sveta: »tehnič-
nega« in »humanističnega«.
Slednji smo se počutili ogrože-
ne. Slišali smo že marsikaj
o računalništvu, o posesivnosti
računalniških programer-
jev... Skratka, kar koli smo
o računalnikih in računalni-
karjih slišali, vse je nosilo ne-
gativni predznak. Z izjemo ra-
čunalniških igric. O teh smo
vedeli povedati celo več od ti-
stih, ki so jih zares poznali. In
igrali. Vedeli smo, da lahko
Evo slečeš le tako, da ji ponu-
diš jabolko, da lahko Rick pre-
maga tudi tistega velikana
v skafandru, da Volfi ubija na-
ciste za zabavo... »Humani-
ste« je na polju računalništva
pritegnila le njihova zabavna
plat. Igrice, kajpak. Pa čeprav
še tako zelo nečloveške. Kadar
je šlo za zabavo, smo odprtih
rok medse sprejeli tudi tipe, ki
prihajajo z navdušenjem, v av-
tomobilih se vozimo rajši, kot
da bi se prekladali po avtobu-
sih in vlakih... Skratka, »hu-
manisti« smo sprejeli vse, kar
so nam ponudili »tehniki«, le
tega nismo znali prenesti, da
so se vmešali v naš delovni
proces. Pa čeprav so nam tudi
pisalne stroje »podtaknili«
ravno »tehniki«. Ampak to
smo že tako in tako preboleli.
Kot smo danes preboleli raču-
nalnike, brez katerih si življt
nja ne znamo več predsta\
Ijati.
No, pa je spet počilo. Tokrt
na relaciji med »umetniki« i
»tehniki«. Slednji so namri
preko računalnikov prodi
v svet umetnosti. Še več, »tel
niki« so s pomočjo računalu
kov postali »umetniki«. Svo,
umetnost pa proglasili za r,
čunalniško umetnost. In J
predstavili na prvem festival
računalniške umetnosti v Mi
riboru.
Bistvo   problema,    spon
imenujmo to, kakor pač že hc
čemo, je podobno kot v prime
ru »humanistov« in »tehnikov
spet v občutku ogroženost
ljubosumja... V svetosti pt
slanstva, skratka. Vsaj v slč
venskem primeru, kjer je bil
umetnost vse do nedavna tak
rekoč sveto področje, na kat(
rega si ni drznila stopiti niti
noga   totalitarnega   sistema.
Umetnost je  vselej  uživala
svojo avtonomijo. In svoje pri-
vilegije, ki jih je z računalni-
štvom, ko so zabrisane vse me-
je med tehničnimi znanostim
in umetnostjo, preprosto izgu-
bila.  Umetnost je postala h
eno od polj človekovega izra-
žanja. Eno od mnogih drug
področij, na katerih se člov
ško bistvo tako ali druga
izraža,   udejanja,  potrjuje.
Podobno kot na polju računa
ništva. Ali na polju kemij
športa itd.
In, jasno; računalniški
umetnost je le ena od vseh
umetnosti. Tistemu, ki ne
ustreza, jo bo pač zavrgel. Če
kdo ne mara poezije, je pač ne
bere. Ali, če kdo ne mara zaha-
jati v gledališče, tja pačnegrtl
I nikome nista. I
Dvajsetlč v novo sezono
Plesni Forum Celje letos praznuje že dvajse-
to obletnico ustvarjanja na področju sodobne-
ga plesa in plesnega gledališča. Nekateri ple-
salci so počitnice izkoristili za plesno izpopol-
njevanje, ravnokar pa potekajo pospešene pri-
prave na mednarodno tekmovanje mladih ple-
salcev, ki bo konec septembra v italijanskem
Vidmu.
Tekmovanja se bodo udeležile Tjaša in An-
dreja Cepuš, pa Teja Šentjurc ter Alja Kapvm,
ki so pod mentorskim vodstvom Goge Stefano-
vič-Erjavec za to priložnost pripravile koreo-
grafijo >Zakaj<.
Dolgoletnega plesalca Foruma in letošnjega
zmagovalca >Opus 1< Marka Peperka je v svoj
najnovejši projekt >Romeo in Julija< povabil
koreograf Matjaž Farič, obeta pa se pestra
sezona tudi za ostale skupine plesnega foruma.
Tako bo otroška skupina Packa v septembru
za RTV Slovenijo posnela uspelo plesno slika-
nico >Škrat sanjavec<, najmlajši Metuljčki pa
se bodo pn^ič predstavili s celovečerno pred-
stavo za otroke, poimenovano >Kapljica<.
Dvajsetletnico delovanja bodo obeležili tudi
s slavnostnim koncertom in z dvema novima
predstavama >Alma< in >Zgodba o plesu<.
Pravkar vpisujejo tudi nove člane, in sicer
v oddelke: Plesni vrtec, Sodobni ples za otro-
ke, Sodobni ples za mladino in Program za
odrasle. Za novo sezono so poleg rednega ples-
nega programa pripravili tudi tečaje afro ple-
sa, orientalskih plesov, jazz baleta in tai chia.
Vpis poteka vsak dan po telefonu 36-559. To
leto so svoje delovanje tudi razširili in se naha-
jajo v prostorih Krajevne skupnosti Nova vas
in v dvorani na Stanetovi 17a.
Marko Peperko in Andreja Cepuš v eni od novejših plesnih skic.
Harieifinova piesna šoia vpisuje
Harlekinova šola za plesno
vzgojo, klasični balet in so-
dobni ples vpisuje nove učence
za šolsko leto 1995-96.
Predšolske otroke starosti
vpisujejo v program plesne
vzgoje, osnovnošolce od prve-
ga do tretjega razreda pa
v program za sodelovanje
v otroškem plesnem gledališču
Mali Harlekin in v priprave na
klasično baletno šolo. Otroke
od četrtega razreda dalje in
srednješolce vpisujejo, če ima-
jo plesno predznanje, izkušn;
ali pa imajo za ples dane sp
sobnosti.
Dosedanji učenci prične
z redno vadbo in poukom v p
nedeljek, 4. septembra po raJ
poredu, ki visi na stranski
vhodnih vratih Gimnazije Ce-
lje Center.
Vpis je možen na naslovu
Harlekinova šola, Partizanska
47, Celje, informacije pa so na
voljo na telefonski števillOI
453-656. N.i
Šola za orgle na Svetini
Veleposlaništvo Češke repu-
blike v Sloveniji, glasbena šola
Frana Koruna Kožcijskega iz
Velenja in Consortium musi-
cae Velanensis so organizirali
prvo mednarodno poletno šolo
za orgle. Vodja šole je bil prof.
Jaroslav Tuma iz Prage, asi-
stent pa Saša Frelih-Mišo, hiš-
ni organist Cankarjevega do-
ma v Ljubljani.
Šole, ki je trajala od 16. do
23. avgusta, se je udeležilo 16
članov; v največji meri so to
slovenski učenci in študentje
orgel. V tem tednu so se po-
glabljali v lepote in značilnosti
stare in modeme češke orgel-
ske glasbe. Poleg rednih pre-
davanj in praktičnega pouka
na mehanskih orglah v župnij-
ski cerkvi na Vranskem so se
v nedeljo, 20. avgusta, odpra-
vili še na poučno popotovanje
po Sloveniji. Pot jih je pripe-
ljala tudi na Svetino, kjer ima-
jo popolnoma obnovljene me-
hanske orgle. Po sv. maši, je
profesor Tuma izvedel krajši
koncert: B.M. Čemohorsky:
fuga Laudetur Jesus Christus;
J. Seger: Fuga v f-molu na te-
mo J.S. Bacha; improvizacija
na temo J.S. Bacha; dve can-
zoni (v G4-duru in A4-duru) iz
starobrnskega orgelskega
zbornika (ok. 1620); improvi-
zacija na slovenski božični na-
pev Božji nam je rojen sin in
suita Hanatski plesi anonim-
nega moravskega skladatelja
iz 18. stoletja.
Prof. Tumo odlikuje izvrst-
na tehnika orgelske igre, glo-
boko doživljanje glasbe in od-
lično poznavanje stare glasbe
in historičnih inštrumentov,
kakršne so tudi orgle na Sveti-
ni. Vodja šole je bil z rekon-
sti-ukcijo inštrumenta zelo za-
dovoljen. Navdušenim poslu-
šalcem je sicer deževno nede-
ljo, popestril z dovršenostjo
svetovno znanega mojstra.
Na orgelski poti so si udele-
ženci ogledali tudi JanačkoV
pozitiv v opatovi kapeli v Ce-
lju in Janačkove enomanualn^
orgle v Rušah, ki so bile pra\'
tako pred nedavnim obnovlje-
ne. Prof. Tuma je povsod odi-
gral krajši orgelski program-
T.S'
Št. 35.-31. avgust 1995
11
KULTURA
poletni utrip
Kozjansltega parka
potisreda postaja pomemltno liultumo središče_
v Kozjanskem Spominskem
Trebče, s sedežem
^odsredi, so pripravili šte-
vilne poletne prireditve že
pretekla leta, letos pa je tam
posebno živahno. V odmaknje-
nem kraju je letos razstavljal
celo sloveči umetnik Christo,
pripravili so Mednarodno po-
letno šolo klasičnega saksofo-
j8 (pod vodstvom svetovno
znanega svetovno znanega
profesorja Londexa), v kraju
pa se pojavljajo vse številnejši
domači in tuji umetniki ter
ljubitelji umetnosti...
Na gradu so bile za začetek
„a ogled Christove litografije,
plakati in fotografije. Največ
zanimanja je bilo v Podsredi
seveda takrat, ko je slavni
ameriško-bolgarski umetnik
v Berlinu ovil poslopje Reich-
staga. Razstava, odprta od
maja do sredine julija, je pri-
vabila v Podsredo obiskovalce
od blizu in daleč. Kozjanski
park pa jo trenutno predstav-
lja v Obalnih galerijah, v Pira-
nu. V času Christove razstave
je v Podsredi koncertiral Ali
Capone štrajh trio, junija pa je
mnoge privabil Ljubljanski
oktet. Za konec junija je
v srednjeveškem trgu domače
turistično društvo priredilo
prvo Šentjanževo, s strokovno
pomočjo Kozjanskega parka.
Tako je bil na Starih gorah
imenitni kresni večer, z doma-
čim mladinskim pevskim zbo-
rom in >trjančenjem< (pritrko-
vanjem), večdnevni praznik pa
so zaključili s sejmom domače
obrti ter kulinarično razstavo,
promenadnim        koncertom
šmarske pihalne godbe ter
procesijo.
Bogato julijsko dogajanje so
začeli s triom Volodje Balža-
lorskega, Cveta Kobala in
Metke Petkowe - s slovesnim
odprtjem razstave Gotika na
Kozjanskem. Podsredška raz-
stava, z najodličnejšimi cerk-
venimi gotskimi umetnostni
spomeniki, vzbuja veliko zani-
Za nedeljo, 3. septembra, pri-
pravljajo na gradu Podsreda
lahkotnejši Grajski živžav.
Z njim želijo imenitno roman-
sko okolje približati kar naj-
širšemu krogu obiskovalcev,
zlasti najmlajšim. Začetek bo
opoldan, pripravljajo pa vož-
njo s kočijami, jahanje poni-
jev, risanje, modeliranje gline
ter otroški piknik, za rajanje
pa bo skrbela znana skupina
Čuki. Nastopili bodo tudi Tru-
badurji, pevski zbor Vrabčiči
(iz begunskega centra v Po-
stojni), iskali bodo grajski za-
klad, posebno zabavno pa bo
s kamelo iz ljubljanskega ži-
valskega vrta...
manje, saj je uradna spremlje-
valka osrednje, ljubljanske
predstavitve slovenske gotike.
V Podsredi si je mogoče zbra-
no bogastvo ogledati do 1. ok-
tobra. Med bogatimi priredi-
tvami bo v kraju, v bližnji pri-
hodnosti, tudi posebej omenje-
ni Grajski živžav, v zavodu
Spominski park pa se priprav-
ljajo še na koncert Ljubljan-
skih madrigaUstov ter na
predstavitev japonskega ki-
parja Masayukija Nagasseja.
Veliko dela imajo tudi za okto-
brsko razstavo Ducata let
Kozjanskega parka, s pregle-
dom dosedanjega dela.
Letos, julija, se je iz Podsre-
de veliko slišalo tudi o poletni
raziskovalni delavnici Podsre-
da 95, drugi po vrsti, ko je ra-
ziskovalo 29 študentov etnolo-
gije, umetnostne zgodovine in
arhitekture ter srednješolci iz
Celja, Brežic in Maribora.
Najbolj pa je odmevala Med-
narodna poletna šola klasične-
ga saksofona, pod vodstvom
svetovno znanega prof. Jeana
Marie Londexa, z 18. udele-
ženci iz Slovenije, Avstrije,
Nemčije in Francije. Seminar,
ki je bil od konca julija do za-
četka avgusta, so pripravili
pod pokroviteljstvom Franco-
skega kulturnega centra, na
gradu pa se je spet bilo veliko
glasbe. Ob tej priliki je kon-
certiral kvartet Alliage iz
Nemčije, člani, med njimi Slo-
venec Dejan Prešiček, pa so
sodelovali pri izobraževanju
slušateljev.
Pri vsem skupaj je letošnja
poletna šola klasičnega sakso-
fona šele uvod. Prihodnje pod-
sredško poletje se bodo na-
mreč zvrstili kar štirje semi-
narji za različne instrumente
- od klasičnega in jazz saksofo-
na do pozavne ter čela...
BRANE JERANKO
Otroška likovna kolonija
na Starem gradu
v nedeljo je bila na celj-
skem Starem gradu otroška
likovna kolonija, ki so jo pri-
pravili pri Likovni sekciji
Februar DPD Svoboda
Celje.
Udeležilo se je je 10 otrok,
ki so pod mentorskim vod-
stvom članic te likovne sek-
cije, Alice Javšnik in Dragice
Fajs slikali na temo Celje in
okolica. Otroški inspiraciji
je veliko pripomoglo prav
okolje celjskega Starega gra-
du in seveda pogled z njega
na mesto. Z delom so pričeli
že dopoldan, po deseti uri,
končali so ga ob 16. uri, sli-
karski material pa so pripra-
vili organizatorji. V glavnem
so otroci slikali v akvarelni
tehniki pa tudi z voščenkami
in svinčnikom. Ob strokovni
pomoči obeh mentoric so se
pobliže spoznali z dvema ak-
varelnima tehnikama. Idejo
za otroško likovno kolonijo
so pri tej likovni sekciji do-
bili ob obisku članov Koro-
ških likovnikov iz Raven na
Koroškem, ki so bili v Celju
na likovni koloniji v začetku
prejšnjega meseca, saj se jim
je takrat pridružilo tudi ne-
kaj otrok.
Otroci so ustvarili približ-
no 50 likovnih del, ki jih na-
meravajo že oktobra pred-
staviti na razstavi v celjski
bolnišnici in v zdravstvenem
domu. Likovna sekcija Fe-
bruar si s takšnim kulturno
vzgojnim delom obeta tudi
prirastek mladih likovnih
ustvarjalcev, zato bodo
z otroškimi likovnimi kolo-
nijami nadaljevali tudi v bo-
doče, najverjetneje že jeseni,
ko se bo narava obdala s pi-
sano paleto jesenskih barv.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Novo pri Mladinski knjigi
Kljub poletnemu zatišju so
pri Mladinski knjigi natisnili
več novih knjig z zanimivo
vsebino.
Domače in tuje živali v po-
dobah je Fran Erjavec prvič
izdal že pred več kot sto leti.
V obsežni knjigi so obravnava-
ne vse pomembnejše živalske
vrste, poleg poučnega značaja
Erjavčevega dela pa prihaja
do veljave predvsem njegov
bogat in sočen jezik, kar daje
tem spisom še dodatno pri-
vlačnost.
Dvaindvajset pripovedi ra-
zličnih pisateljev sestavlja
knjigo Najlepše zgodbe o psih.
V njih se uveljavlja reklo
o psu, kot najboljšem človeko-
vem prijatelju. Med avtorji so
Jack London, Virginia Woolf,
Rudyard Kipling in drugi.
Podobno je sestavljena tudi
knjiga Najlepše zgodbe o mač-
kah. O teh ljubeznivih, a hkra-
ti tudi izredno muhastih živa-
lih so pisali mnogi znani lite-
rati, med drugimi pa so tu
zgodbe Emila Zolaja, Marka
Twaina, Patricie Highsmith in
Colette.
Pod naslovom Smeh stoletij
so zbrane anekdote iz življenja
znanih osebnosti iz sveta,
mnogo pa jih je tudi od zname-
nitih Slovencev. Poleg njihove
duhovite vsebine, so anekdote
seveda poučne in mnogo pove-
do o njihovih glavnih likih.
Robert James WaUer je ro-
man Mostovi Madisona napi-
sal po resničnih dogodkih
o ljubezni med fotografom in
poročeno žensko na ameri-
škem podeželju. Po predlogi so
posneli film s Clintom East-
woodom ter Meryl Streep, ki
bo kmalu v naših kinemato-
grafih.
Med najbolj znane romane
Johna Steinbecka sodi Polen-
tarska polica. V ospredju je
več junakov, ki živijo na sa-
mem robu družbe. Delomrzne-
ži in pijanci pa kljub temu ži-
vijo v prijetnem, prijateljskem
vzdušju, v katerem ne manjka
humorja in slikovitih preo-
bratov.
Ponovno so natisnili enega
vrhuncev svetovne dramatike,
tragedijo Hamlet Williama
Shakespeara. Dramo o dan-
skem princu je napisal v svo-
jem najzrelejšem razdobju in
vsebuje pretanjen pesniški
izraz, intelektualno globino in
univerzalno človeško proble-
matiko. Prevod je delo Milana
Jesiha.
BORIS GORUPIČ
Izvirno in prevedeno ieposlovje
Cankarjeva založba je izda-
šest novih literarnih del do-
••»ačih oziroma tujih avtorjev.
Zbirko kratkih zgodb
JJumps v zrelih letih je napisal
*'lohor Hudej, slpg pa je lahko-
in ironičen. V razponu od
otroštva do poznejših let so
opisani različni, manj po-
''^embni dogodki, katerim da
pisatelj novo vsebino.
Eden opaznejših pesnikov
J^ajše generacije Brane Moze-
^^č, čigar dela so bila večkrat
^bjavljena tudi v drugih jezi-
^^h, je avtor zbirke Pesmi za
l!*»»rlimi sanjami, ki so polne
'^'ičnih izpovedi, ki jih preve-
ljubezen in čutnost.
Oblegana puščava je naslov
prvenca Branka Maselja. Opi-
suje zgodbo fanta in dekleta,
njuno potovanje v Afriko ter
različne pustolovščine, po po-
vratku domov pa se njuno raz-
merje ohladi, ob čemer pisatelj
razmišlja tudi o človekovi uso-
di in osamljenosti.
Ruski pisatelj Daniil Harms
pripada skupini avantgardnih
umetnikov iz prve polovice
stoletja, preplet dadaizma, na-
drealizma in absurda z antiju-
naki pa označuje tudi mini-
aturne zgodbe zbrane v knjigi
Zakon Linča.
Pri založbi so pričeli tudi
z izdajo nove zbirke Oblike
sveta. V njej bodo vsebovana
potopisna dela, za začetek pa
so izdali dva velika pisatelja.
Henry Miller je Kolos iz Maro-
ussija napisal ob spoznavanju
sredozemske Grčije. Kot Ame-
ričan je v tej deželi našel po-
vsem drugačno kulturo, ki ga
je prevzela, samo delo pa se
tudi uvršča v njegov ustvarjal-
ni vrh. Druga knjiga je delo
nemškega Nobelovega nagra-
jenca Heinricha Bolla Irski
potopis. Napisal je poetično
knjigo z očesom pronicljivega
opazovalca ter izvrstnega pri-
povednika.
BORIS GORUPIČ
PRIREDITVE
LEDALIŠČE
Na Gradu Tabor v Laškem se bodo jutri, v petek ob 20.30,
nadaljevale grajske poletne prireditve, tokrat s komedijo Bošt-
jana Tadela, Lučke Jagodic in Marka Pokorna z naslovom
Klinika Tivoli, d.o.o. Komedijo je režiral Boštjan Tadel, glas-
beno pa jo je opremil Marko Pokom.
OMCERTI
V Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo jutri,
v petek 1. septembra ob 20. uri, koncert violinista Volodje
Balžalorskega iz Ljubljane in pianista Christopha Theilerja iz
Dunaja. V torek, 5. septembra ob 20. uri, pa bo koncert opernih
in operetnih melodij s solisti Mariborske opere, na sporedu pa
bodo dela Verdija, Puccinija, Mozarta, Straussa, Kalmana in
Leharja.
V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek ob 20.
uri, koncert celjskega orkestra Akord, ki ga vodi Marjan
Breznik.
A.ZSTA.VE
V kulturnem domu v Gornjem Gradu je na ogled razstava del
akademskega slikarja Vinka Železnikarja.
V galeriji AC v Žalcu je na ogled stalna prodajna razstava
likovnih del Ace Markoviča iz Žalca.
V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bo do 9. sep-
tembra odprta razstava grafičnih listov z naslovom Angleška
karikatura.
V salonu Lovskega doma v Šentjurju razstavlja slikar Jože
Žlaus iz Vojnika.
V hotelu Dobrna danes in jutri še razstavlja slike Božidar
Ščurek, od sobote 2. septembra dalje pa bodo na ogled dela
slikarke Jožice Tomazini.
V Pokrajinskem muzeju v Celju je odprta razstava Meščanstvo
v provinci.
V Galeriji sodobne umetnosti v Celju je odprta razstava Forma
eterna, likovna dela mladih slovenskih umetnikov.
V Osrednji knjižnici v Celju je do konca avgusta še odprta
razstava Gimnazija skozi čas.
V Bolnišnici v Celju od jutri naprej razstavlja dela Mitja Kova-
čič iz Moravskih Toplic.
V hotelu Merx od jutri naprej razstavlja dela Vinko Pajek-Paj.
V Zdravstvenem domu v Celju razstavlja dela slikar Maximili-
jan Nezman.
Na Celjski koči razstavlja Rajko Mlinaric.
V prostorih Pošte Celje bo do konca septembra na ogled raz-
stava slik Vlada Renčlja-Vera.
V Termah Zreče bo v septembru razstavljala dela Alica Javšnik.
I     M    O
Union od 31.8. do 6.9. ob 16., 18.30 in 21. uri ameriški film
Batman za vse čase; Mali Union od 1. do 6.9. ob 20. uri ameriški
film Zgodba iz Bronxa; Metropol od 31.8. do 6.9. ob 17., 19. in^
21. uri ameriško-francoski film Leon. (Kinopodjetje Celje sij
pridržuje pravico do spremembe programa). j
Kino Dobrna 2.9. ob 19. uri in 3.9. ob 17. uri ameriški film'
Shame.
Kino Rogaška Slatina 1. in 2.9. ob 18. in 20.30 uri, ameriški film
Carlitov zakon.
Kino Žalec 1.9. ob 20. uri ameriški film Skrivališče ter 2.9. ob
18. uri in 3.9. ob 18. in 20. uri ameriški film Tomažek.
Izpopolnjevanje žalskih glasbenikov v Italiji
Poletne izpopolnjevalne šole v Trbižu so se udeležih trije žalski glasbeniki. Profesorici
Magdaleni Navodnik sta se pridružila še absolventka petega letnika klavirja Katarina Galič in
Primož Mavric, ki je končal sedmi letnik klavirja. Šolo sta vodila znani pianist ruskega rodu
Konstantin Bogino in njegov asistent Andria Rucli. Žalčani so se predstavili z nastopi v Trbižu in
okolici, kar jim je prineslo vabilo na mednarodno tekmovanje pianistov, ki bo v Cortemilli pri
Torinu. Tekmovanja se bosta udeležila profesorica Navodnikova in Primož Mavric. Katarina
Galič, ki je tudi nastopila, pa svojega posluha za glasbo ne omejuje samo na en inštrument: že lani
je v žalski glasbeni šoli poleg klavirja zaključila tudi tri leta saksofona. Tako jo je opazil priznani
Oto Vrhovnik, ki med drugim poučuje tudi na Dunaju, zato bo učenje saksofona najverjetneje
nadaljevala pri njem, v Velenju. I. JURHAR
Št. 35.-31. avgust 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE

Zdravnik mora biti dober po srcu
»Za tlelo ¥ meniclnl le pottiemitno, tla Ima človek razumevanle ilo IlutU,'- pravi iloktor Railisav
Komatllna, specialist Interne meillclne In revmatolog
Dober odnos med zdravni-
kom in pacientom je osnova
vsakega zdravljenja, pravi.
»Prvo službo sem nastopil
v Juršincih pri Ptuju in lahko
rečem, da sem se zapisal v nji-
hovo zgodovino. Ljudje so sta-
novali v hišah iz blata in sla-
me, z majhnimi okni in krušno
pečjo. To je bilo vse, kar so
imeli. Ni bilo vodovoda in lju-
dje niso skrbeli za svojo higi-
eno. Rekel sem si, s predavanji
tu ne bom nič naredil in ubral
drugo pot. Organiziral sem
prispevke ter gradnjo vodovo-
da, bil sem projektant, delovo-
dja in še zdravnik povrhu.
Kasneje smo uredili še kopa-
lišče, kamor so se vsi hodili
kopat. Vesel sem, da sem za ta
kraj lahko nekaj naredil. To je
socialna medicina, nimaš kaj,
vzemi takšno kot je,« se začet-
ka svoje kariere spominja dok-
tor Komadina.
»Kakšne posebne želje za
študij medicine nisem imel ni-
koli, lahko bi se odločil tudi za
kakšen drug študij. Bilo je bolj
priložnostno, saj sem zaprosil
za vojaško štipendijo in tako
so me poslali študirati medici-
no v Ljubljano, da bi kasneje
postal vojaški zdravnik. Sploh
pa je moja biografija nekaj po-
sebnega. Rodil sem se v Srbiji
in že pri dvanajstih letih ostal
brez staršev, vojna sirota.
Starša so Nemci v enem izmed
napadov ubili, vas požgali, in
to je bila huda tragedija. Otro-
ci smo na srečo v zadnjem tre-
nutku zbežali v sosednjo vas in
od tam opazovali, kako ogenj
požira vse, kar je tam ostalo.
Z bratom in sestro smo ostali
sami, nismo imeli niti žlice,
stopile so se vse posode in tudi
štedilnik. Znajti smo se morali
kot smo vedeli in znali. Bili
smo samorastniki, obdelovati
smo morali zemljo, naselili pa
smo se v majhno hiško na dvo-
rišču,« se spominja doktor Ko-
madina, ki je kljub vsemu
končal ginmazijo in se odpra-
vil v širni svet, kot sam pravi,
v Kikindo. »Tja sem prišel
v originalni srbski noši - hlače
tkane iz volne, srajca in spod-
nje perilo iz konoplje, široka
kapa ter copati, takšen sem
prišel v >civiliziran< kraj. Še
danes se mi zdi smešno, ko se
spominjam takratnih časov.
Potem sem maturiral in kmalu
odšel na študij v Ljubljano.
Študirati sem začel leta 1951
in od takrat ostal v Sloveniji.«
Po končanem študiju se je kot
terenski zdravnik zaposlil
v Prlekiji, kjer se je drugič ro-
dil, pravi. V Juršincih pri F*tu-
ju mu je bilo najlepše, še vedno
je ohranil stike z ljudmi in lepe
spomine na sam začetek svoje-
ga službovanja. Štipendijo je
vrnil, ker ni želel postati voja-
ški zdravnik. Po štirih letih je
prišel na specializacijo v Celje
in tukaj ostal.
Društvo za revmatike
Doktor Komadina je pred-
sednik Društva bolnikov in in-
validov z revmatskimi obole-
nji celjske regije, ki šteje že
petsto članov, ustanovili pa so
ga marca letos. Enkrat teden-
sko o revmi predava v Atom-
skih Toplicah. Za revmo pravi,
da je huda nadloga, saj jo
spremljajo hude bolečine.
Revmatskih bolezni je veliko,
in zaradi revme se ljudje zate-
kajo k splošnemu zdravniku,
saj ima vsaka revma opravka
z bolečino. Bolezen kot taka je
zelo razširjena. Nekaj je oz-
dravljivih, večina pa kronič-
nih, ki trajajo vse življenje.
Kljub temu jih je potrebno
zdraviti, cilj zdravljenja pa je,
da bolnika pripeljejo do faze
tako imenovanega zatišja, to-
rej da se umiri in tako se
zmanjša trpljenje oziroma bo-
lečine. »Za revmatike je dru-
ženje zelo pomembno, kar po-
ve tudi podatek, da se je naše-
ga prvega srečanja v Ravenski
dolini na Koroškem udeležilo
kar dvesto članov. Ogledali
smo si rimski vrelec v Kotljah,
rojstno hišo Prežihovega Vo-
ranca, na prireditvi pa so or-
ganizirali tudi srečolov, kate-
rega izkupiček je namenjen za
nakup prikolic za kampiranje.
Prikolice bomo namestili
v Atomskih Toplicah, v njih pa
bodo lahko prebivali člani, ki
se bodo tam zdravili. Sploh
moram pohvaliti vodstvo
v Atomskih Toplicah, saj so
nam vedno pripravljeni poma-
gati. Tako so nam dali v najem
dvorano, ki jo potrebujemo za
občasne sestanke, poleg tega
pa ima vsak član tudi kartico,
s katero lahko se enkrat teden-
sko lahko brezplačno kopa
v hotelu Atomskih Toplic ali
v kampu. To nam je v veliko
pomoč, uredili pa smo si tudi
najem prikolice s petimi ležiš-
či, tako lahko omogočimo čla-
nom cenejše bivanje, če se od-
ločijo za zdravljenje v zdravi-
lišču,« razlaga Rado Komadi-
na, ki bo predsednik društva le
še kakšno leto ali dve, potem
bo pa funkcijo prepustil ene-
mu izmed bolnikov, saj je to
njihovo društvo. S svojo stro-
kovnostjo pa jim bo pomagal
še naprej.
DAMJANA SEME,.
Oilprli bodo
cesto
Krajani Dobrne so že od
leta 1988 čakali na popra-
vilo ceste od Toplic Dobrna
do Polenika v naselju
Klane. Končno so dočakali.
Dela so stekla in prvi odsek
od Šventa do Poleneka je
zgrajen, razen varnostnih
ograj. To je prva gradnja
ceste z vsemi potrebnimi
dovoljenji v novo nastali
občini Vojnik. Cesto bodo
slovesno odprli v četrtek,
31. avgusta ob 17. uri pri
Šventu.
Čaščenje j
žalostne matere
božje
Gostišče Mirni kotič«
Milke Leljak iz Proseniškef
pripravlja v nedeljo, 3. se|
tembra, čaščenje žalosti
matere božje. Prireditev
tradicionalna, saj jo priprav
Ijajo že štiri leta zapovrstjo
Organizatorji pripravlja
kulturni program z nasU
pom ljudskih pevcev, ki b<
do na krajevno poznane ni
čine zapeli stare slovensl
pesmi. Ker bo prireditf
v kraju, ki je zaradi bližii
komunalnega in cinkarn
škega odlagališča ekološh
ogroženo, so na srečanje p
vabili tudi ekologe iz v
Slovenije.
Drugačno živijenje
Psihiatrično bolnišnico v Volniku urelalo
Duševna bolezen je bole-
zen kot vse ostale, čeprav jo
ljudje pogostokrat obravna-
vajo povsem drugače. Prav
zato so psihiatrične bolniš-
nice izven urbanih središč,
v izoliranih podeželskih
dvorcih in graščinah. Tako je
tudi s Psihiatrično bolnišni-
co Vojnik.
Poslopje bolnišnice je bilo
zgrajeno leta 1893 in je kopi-
ja nekega avstrijskega dvor-
ca, katerega del je tudi park.
Prvotno je bila v tej stavbi
hiralnica, leta 1960 pa so iz
Novega Celja na to lokacijo
premestili psihiatrijo. Nas-
ploh so po vojni tudi druge
ustanove te vrste našle svoj
prostor v starih dvorcih in
graščinah, ločeno od družbe,
saj je za razliko od telesne
duševna bolezen veljala za
nekaj, kar je treba prikriti.
Notranja razporeditev
prostorov nekdanje deželne
ubožnice ni ustrezala zahte-
vam bolnišnice, zato je bila
že takrat potrebna adaptaci-
ja. Tudi v zadnjem času ne
mirujejo. Namestili so nova
okna, asfaltirali dovoz, pre-
novili so streho in posodobili
kotlarno. Med prvimi se bo-
do priključili na plinovodno
omrežje, ko bo le-to zgraje-
no. Trenutno prenavljajo
južni del fasade. Zavod za
varstvo kulturne in naravne
dediščine bo poskrbel za
barvo, avtentično tisti iz ča-
sa, ko je bil dvorec zgrajen.
Po besedah direktorja dr.
Daniela Lajlarja bodo dela
končana še v tem letu.
V kletnih prostorih ob po-
moči opatije urejajo kapeli-
co. Načrtujejo tudi preuredi-
tev stanovanjskega objekta
Vila, kjer zdaj stanujejo štiri
družine, ki jih bo potrebno
preseliti. Objekt bodo upo-
rabili za alkohološki odde-
lek. Radi bi uredili tudi par-
kirišče zunaj bolnišničnega
kompleksa ter večnamenski
objekt za rekreacijo, priredi-
tve in strokovna srečanja.
Obstoječa igrišča so name-
njena rekreaciji pacientov,
kar je del rehabilitacije in
njihovega uvajanja v življe-
nje zimaj zavoda. Del kom-
pleksa je tudi manjši bazen,
v katerega bo potrebno vlo-
žiti še veliko sredstev, da bo
spet služil svojemu namenu
in ustrezal strogim krite-
rijem.
Včasih je lokacija v objek-
tih z zgodovinsko vrednostjo
povsem zadovoljiva za na-
mene psihiatrije, kljub temu,
da je želja psihiatrije odpr-
tost. Naveličana je posebne-
ga statusa v družbi in mne-
nja, da mora biti zakrita in
neopazna. V Vojniku se pre-
mika.
LUCIJA GRILEC
Razstava cvetja v Mozirju
V času od 1. do 5. septembra
bo v Mozirskcm gaju potekala
mednarodna razstava >Cvetje
Evrope 95<, na kateri bo sode-
lovalo 150 domačih in tujih
razstavljavcev, iz devetih
evropskih držav ter Izraela.
Poleg razstave cvetja na po-
vršini 70 tisoč kvadratnih me-
trov, so poskrbeli tudi za se-
jem kmetijske in vrtnarske
mehanizacije ter sejem cvetja.
Organizator razstave je Ekolo-
ško-hortikultumo društvo Sa-
vinjski gaj, v sodelovanju
z Društvom vrtnarjev Slove-
nije.
Znameniti Mozirski gaj so
marljivi in navdušeni krajani
skupaj z vrtnarji iz vse Slove-
nije ustvarili že leta 1978, na
površini nekdanje zapuščene
gmajne in odlagališča smeti,
na površini petih hektarov,
kjer je nastal park cvetja in
zelenja. Edinstveni slovenski
park cvetja, v katerega je bilo
vloženo veliko truda in prosto-
voljnega dela, ima zdaj težave,
saj ni nikogar, ki bi upravljav-
cu parka, to je EHD Savinjski
gaj, pomagal pridobiti uprav-
ljavsko koncesijo ter park na-
rediti še bolj privlačen za obi-
skovalce. V primeru, da bodo
še naprej naleteli na gluha
ušesa in se soočali s podobnimi
težavami, jeseni ne bo potreb-
no posaditi na tisoče tulipanov
in ostalih sadik pomladnega
cvetja, saj bodo prisiljeni pre-
pustiti park stihiji in tistim, ki
mislijo, da je park namenjen le
sebi.
V parku zdaj cvetijo milijoni
cvetov letnega cvetja, v času
razstave pa je v parku posaje-
nih preko petsto tisoč sadik
rož v številnih barvnih odten-
kih. Razstavljeni bodo tudi
razni eksponati, etnografski
objekti in prikazi narodnih
običajev. Cvetlični del razsta
ve bodo okrasili domači, nem
ški in holandski mojstri cve
lične umetnosti, floristi pa b(
do praktično prikazali nači
uporabe   in   vezanje   cvet j
Obiskovalcem Mozirskega ga
ja bodo prikazali, kako so ;
veli ljudje na podeželju pr
sto in več leti ter kakšno opi
mo in orodja so uporablja
Kmečka hiša, kašča, preuži
karska koča, mlin, kovačija
čebelnjak obujajo spomine i
sicer težko, a ne tako nemin
življenje v preteklosti. Med zi
nimive spomenike naše pret
klosti sodi nedvomno preuži
karski dom iz druge polovi
19. stoletja, ki predstavlja b
gastvo tako v narodopisne
kot tudi zgodovinskem pogl
du.   Koča  je   nekdaj   sta
v Šmihelu, od koder so jo pr
nesli v Mozirski gaj.
DAMJANA SEftfl
Obnovili Dom Svobode na Polzeli
Dom Svobode na Polzeli, kjer se odvijajo skoraj vse kulturne prireditve, je bil potreben obnov'«'
Vsa prizadevanja in izkupiček vseh prireditev je bil namenjen obnovi in prejšnji teden so z nj"
tudi končali. Po besedah predsednika KD Polzela Marka Slokarja, je obnova zajemala popravil"
in pleskanje pločevinastega dela strehe in žlebov, pleskanje oken in napušča, popravilo nadstr^
ška pred glavnim vhodom in pleskanje fasade. Seveda so bila sredstva zbrana na prireditva''
preskronma, zato so v akcijo vključili tudi sponzorje. Na sliki: del obnovljenega Doma Svobodi'
na Polzeli.
T. TAVČA^
Na slavju več tisoč ijudi
visoka obletnica gasilcev v Kozlom
v Kozjem so v soboto slavili
pomembno obletnico, 120-let-
nico domačega Gasilskega
društva. Velikega slaN^ja se je
udeležilo več tisoč ljudi, pri-
pravili pa so slavnostno sejo,
helikoptersko-padalski miting
s tridesetimi padalci ter gasil-
sko parado.
Med slavnostno sejo je pred-
sednik društva, ki šteje 356
članov, Peter Centrih, govoril
o bogati krajevni gasilski zgo-
dovini, pa tudi o povsem ob-
novljenem gasilskem domu.
Za častitljivo obletnico so ga
obnavljali s prostovoljnim de-
lom ter sredstvi gasilcev in
z izdatno pomočjo Konfekcije
Mont Kozje. Med sejo so pode-
lili državni gasilski priznanji,
ki sta jih prejela direktor
Monta, Jože Planine ter župan
občine Kozje, dr. Božo Sok, pa
tudi številna druga priznanja.
Največje slavje je bilo na
glavnem trgu, kjer je sekretar
slovenskega obrambnega mi-
nistrstva, mag. Boris Znidar-
šič, poudaril dobro sodelova-
nje vojaških organov in gasil-
cev. Predsednik Gasilske zve-
ze Slovenije, Emest Eory, je
pohvalil množičnost gasilstva
v tem kraju, župan Sok pa je
povedal o sodelovanju med
občino ter gasilskim dru-
štvom. Pri tem je omenil novo
gasilsko orodno vozilo, ki so
ga predali namenu med sobot-
nim praznovanjem. Sredstva
za nakup vozila so prispevali
iz obrambnega ministrstva, iz
občine Kozje ter s prostovolj-
nimi prispevki krajanov.
V kulturnem programu so
nastopili domači kulturniki,
moški pevski zbor ter folklor-
na skupina. Slavja so se udele-
žili tudi predstavniki prijatelj-
skih gasilskih društev s Ptuja
ter iz sosednje Hrvaške, iz
Krapine ter Planine Donje pri
Sesvetah. Glavna pokrovitelja
množične prireditve sta bila
obrambno ministrstvo ter
Konfekcija Mont Kozje.
BRANE JERANKO
Št. 35.-31. avgust 1995
13
NASI KRAJI IN LJUDJE
Obnavljanje Žičke Kartuzlje
fta lahnem razpisu Izbran nalugotinelšl ponudnik že začel z deli
l»redstavniki občine Sloven-
lii. Konjice so pred kratkim
Lbirali najugodnejšega po-
ijdnika za obnovitvena dela
, nekdanjem samostanu kar-
j^j^ijanov v Žicah. Odločili so
jf la zasebno podjetje Konji-
fana Draga Ratajca, ki je ne-
piudoma pričelo z deli.
Jože Baraga, bivši župan
pbčine Slovenske Konjice in
predsednik tamkajšnjega zgo-
Jjovinskega društva poudarja
2g,,dovinski pomen kartuzije
, Žičah, ki je najstarejša na
jlovenskih tleh. Čeprav je
p,oida najbolj znana edina še
jelujoča kartuzija v Pleterjah,
pa izvira ustanovna listina
žičke kartuzije že iz leta 1165.
jiartuzija je v državni lasti od
leta 1782, ko jo je avstrijski
jnonarh Jožef II. skupaj z dru-
gimi samostani razpustil. To je
bil začetek fizičnega propada
kartuzije, ki se je še pospešil
po drugi svetovni vojni.
S konservatorskimi deli si-
cer tu in tam poskušajo že
dvajset let, pri čemer se je svoj
čas močno angažiral tudi dr.
Marijan Zadnikar, obnovitve-
na dela pa so intenzivnejša še-
le zadnja štiri leta. V teh zad-
njih letih so dela potekala
v okviru javnih del in v navezi
s podjetjem Koning iz Sloven-
skih Konjic, vsako leto pa so
v obnovo investirali vsaj štiri
milijone tolarjev. Sanacija
Žičke kartuzije je res na me-
stu, saj gre za spomeniško va-
rovani objekt prve kategorije,
žal pa je lepo zveneč le naziv,
malo pa je bilo storjenega, da
bi ga opravičili. Do sedaj so se
trudili za okrepitev temeljev
in sanacijo kakšnih dvesto me-
rov obzidja, obnovljena pa sta
iila tudi dva stolpa.
Jože Baraga sodi, da je ver-
*tno najbolj ključna obnova
tartuzijanske cerkve, ki so jo
z odnašanjem krovnega mate-
riala baje v preteklosti poško-
dovali celo Konjičani sami.
Šele z vsaj zasilno sanacijo te
cerkve bi lahko začeli z bolj
organizirano obliko turizma.
Zanimivo je, da je Žička kar-
tuzija skoraj bolj poznana med
turisti izven slovenskih meja,
bivši župan pa meni, da bi se
bilo najprimerneje usmeriti
v nekakšen »cerkveni« turi-
zem, kar pomeni, da bi kartu-
zijanska cerkev postala ro-
marsko središče. Vsekakor bi
bilo nujno kar v najkrajšem
času pričeti s ponudbo pro-
spektov in zemljevidov na sa-
mi lokaciji, pa tudi gostinska
ponudba bi ne bila odveč. Vse-
kakor si vsi okoličani, ki znajo
ceniti vrednost Žičke kartuzije
želijo, da bi bilo poslopje ob-
novljeno tako, da bi dobilo tu-
di turistično vrednost in bi ne
propadalo več.
Sedanji konjiški župan Ja-
nez Jazbec je potrdil, da Žičko
kartuzijo že štiri leta obnav-
ljajo s pretežno občinskimi in
dodatnimi republiškimi sred-
stvi. Do sedaj je bila že ome-
njena strokovno-inženirska
firma Koning zadolžena za
nadzor in iskanje izvajalca
del, letos pa so se odločili za
drugačen pristop: Koning, ki
ima kompetentni kolektiv in
inženiring, še naprej priprav-
lja popis del za prihodnje leto,
skrbi za nabavo materiala in
strokovni nadzor, hkrati pa
vzdržuje stike med območnim
zavodom za spomeniško var-
stvo ter občino, medtem ko pa
so za izvajalca prvič objavili
javni razpis. Smatrajo namreč,
da je tako mogoče doseči kon-
kurenčnejše cene, in da je bolj
korektno, če je nadzorno po-
djetje ločeno od izvršnega. Na
javni razpis so se prijavili trije
kandidati, in sicer podjetje
Pavlic iz Zreč, pa firma Kon-
grad in zasebno podjetje Dra-
ga Ratajca iz Slovenskih Ko-
njic. Kot cenovno najugodnej-
še se je izkazalo podjetje Dra-
ga Ratajca, zato je tudi dobilo
naročilo.
Župan Jazbec je poudaril,
da se bodo z obnovo žičke kar-
tuzije vsekakor poskušali čim-
bolj približati prvotnemu sta-
nju in namembnosti objekta.
Zaenkrat načrtujejo obnovo
obzidja, s katerim se je strogi
red kartuzijanov poskušal
oddvojiti od zunanjega sveta,
v naslednjih dveh letih pa bo
najprej na vrsti kartuzijska
cerkev, ki jo je potrebno sta-
tično ojačati in pokriti. Za kaj
več verjetno ne bo denarja, to-
da že s tem bi lahko cerkev
prevzela funkcijo, ki jo je ime-
la v preteklosti in kot že reče-
no, postala duhovno ter ro-
marsko središče. Mogoče je, da
bodo po sanaciji prišla na vr-
sto tudi arheološka dela. Pred-
videvajo namreč, da je pod ru-
ševinami in naplavljeno zem-
ljo še marsikaj vrednega, če je
verjeti lokalnim legendam, pa
so v globini celo rovi.
Malce proč od samega kom-
pleksa Žičke kartuzije stojijo
tudi ostanki enega najstarejših
srednjeevropskih gostišč, go-
stilne >Gastož<, katere začetki
segajo v 15. stoletje. Občinski
veljaki razmišljajo tudi o pre-
novi te gostilne, ki bi naj - se-
veda sanirana in ponovno
oživljena ~ tudi komercialno
podprla kompleks Žičke kar-
tuzije. V skladu s tem so že
v teku pogovori z enim naju-
spešnejših konjiških podjetij
(ki naj bi zaenkrat ostalo še
neimenovano), da bi prevzelo
sanacijo gostilniškega objekta
in pri tem finančna sredstva
zagotovilo samo. Če bo šlo po
sreči, bodo ob pomoči območ-
nega zavoda za spomeniško
varstvo že letos uredili doku-
mentacijo za obnovo >Gasto-
ža<, naslednje leto pa naj bi
sanacija in komercialna upo-
raba objekta že stekli. Pouda-
rek v ponudbi obnovljene go-
stilne bi bil gotovo na tradiciji
in avtohtonosti, s čimer bi ne-
kako uokvirili celoten kom-
pleks Žičke kartuzije.
Pri obnovi se skušajo čim-
bolj približati podobi, ki je za-
črtana v prvotnih načrtih za
kartuzijo, zatorej je sodelova-
nje z območnim zavodom za
spomeniško   varstvo   nujno.
Ker gre za spomeniško varo-
vani objekt najvišje kategori-
je, ki je zgodovinsko tako re-
koč neprecenljiv, je sanacija
zelo zahtevna, saj je potrebne-
ga veliko strokovnega znanja
in zato tudi napreduje nekoli-
ko počasneje. Kot zanimivost
je Janez Jazbec omenil, da
z zidov kartuzije prav to leto
snemajo že zelo dotrajano fre-
sko iz 15. stoletja, ki jo bo tam
nadomestila kopija, kot je to
navada tudi v svetu. Original-
ni freski in še nekaj drugim
predmetom iz tistih časov, ki
so v muzejih sirom Slovenije
in celo zunaj naših meja, pa
skušajo, najti lokacijo nekje
v bližini mesta njihovega iz-
vora.
Za obnovo Žičke kartuzije
je slovensko ministrstvo za
kulturo letos odobrilo pet mi-
lijonov tolarjev in dodatna dva
milijona tolarjev namenilo še
za obnovo bližnje špitalske
cerkve, katere sanacija pa bo
po besedah Janeza Jazbeca
precej problematična. Tudi
občinski proračun predvideva
4,5 milijona tolarjev za obnovo
vseh spomeniško-varstvenih
objektov občine Slovenske
Konjice, vendar se za preraz-
poreditev sredstev odločajo
glede na pomembnost objek-
tov, ki so potrebni obnove, kar
v skoraj že 850 let starih Slo-
venskih Konjicah, polnih
ostankov zgodovine, ni vedno
lahka naloga. Že sapi javni
razpis je bil tako poskus, da bi
razpoložljiva sredstva čimbolj
gospodarno uporabili. Upajo,
da jim bo naslednje leto mini-
strstvo za kulturo namenilo
vsaj tolikšna finančna sred-
stva kot letos, vendar ministr-
stvo postavlja tudi dva pogoja:
tudi občinski proračun mora
prispevati delež denarja, ob-
močni zavod za spomeniško
varstvo pa mora objekt, pred-
viden za sanacijo, klasificirati
kot prednosten.
Vsekakor občinskim velja-
kom Slovenskih Konjic ne
manjka interesa, prizadevno-
sti in načrtov za naprej. Veseli
so podpore države in priorja
kartuzije v Pleterjah, še pose-
bej pa si veliko obetajo od
podpore, ki jo je izrazil red
kartuzijanov iz Francije. Za-
enkrat je ta le moralna, a ob-
činsko vodstvo ne izključuje
možnosti, da bi se ji pridružila
tudi materialna sredstva. Le
tako bi bila mogoča celovita
obnova kartuzije.
Konjičan Drago Ratajc pa je
lastnik zasebnega podjetja za
gradben^ dela, ki je bilo izbra-
no kot najboljši ponudnik za
izvedbo obnovitvenih del na
Žički kartuziji. Povedal je, da
se je na občinski javni razpis
prijavil tudi zato, ker si želi,
da bi bila kartuzija čimprej
preurejena: »Turisti, ki pride-
jo, vidijo le kamenje in razpa-
dajoče stavbe,« pravi in doda,
da se z obnovitvenimi deli
v veliki meri ukvarja tudi nje-
gov oče. Drago Ratajc starejši,
ki je sicer že v pokoju, se
v sklopu sinovega podjetja že
nekaj let z veseljem ubada
z obnovo Žičke kartuzije. Med
različnimi izvajalci, katerim je
firma Koning v preteklosti po-
verila obnovo, je bilo tudi po-
djetje Draga Ratajca, ki je ta-
ko sodelovalo že pri obnovi
dveh stolpov.
Letos so pričeli delati 16.
avgusta, v načrtu pa imajo sa-
nacijo dveh zidov - vhodnega
zidu in zidu ob potoku - in ob-
novo >ribjega< stolpa, kar bi po
ocenah Draga Ratajca moralo
trajati kakšne tri mesece. Po-
djetnik Ratajc zagotavlja, da
bodo    predvidena    opravila
končali v dogovorjenem roku,
a dodaja, da je dela dovolj še
kar za nekaj let. Toda izvedba
obnove je seveda odvisna
predvsem od finančnih sred-
stev, ki bodo na voljo. Glavna
dela, ki sicer potekajo pod
nadzprom spomeniškega var-
stva, so pretežno sanacijska:
statično ojačanje stolpa in za-
menjava skrilnate strehe, pa
delno rušenje zidu in ponovna
pozidava... Pri tem se trudijo,
da bi se z materiali in princi-
pom gradnje kar najbolj pri-
bližali prvotnemu stanju stav-
be, pri čemer Drago Ratajc
pripisuje največ zaslug svoje-
mu očetu. Sicer pa meni, da je
njegovo podjetje dobilo naro-
čilo zato, ker ga je sposobno
izvršiti kar najbolje ob naj-
manjših stroških. Imajo na-
mreč vso potrebno opremo in
primerno usposobljene ljudi,
povrhu pa jih k delu priganja
še precejšnja mera veselja. •
DOMINIKA SAMBOLIČ
Foto: PRIMOŽ POKLIC
95 let Kantužarleve mame
y^ Mali Brezi pri Laškem
^'feživlja jesen svojega življe-
nja Karolina Kantužar. Minu-
*° Soboto je v krogu domačih
Nznovala svoj 95. rojstni dan
? je ena izmed najstarejših
^ajank Šentruperta. Kako tu-
^ iie, ko pa je v sorodstvenih
j.^h z najstarejšo v tem kra-
100 let staro Julijano.
j^Ob prazniku so ji čestitali
£'ha Gunzek, predsednik va-
/^^ga odbora Krajevne skup-
l^sti Šentrupert in Vinko
l^afelc ter Mirica Zeme iz
tamkajšnje krajevne organiza-
cije Rdečega križa.
Karolina je bila sicer doma
iz Jelc pri Dobju, že kot otrok
pa je šla služit v Šentrupert,
na mamin dom, kasneje pa je
v tem kraju spoznala tudi mo-
ža. Prvič je šla od doma že pri
osmih letih in tako že zarana
spoznavala trpkost človeškega
življenja. V stiski, skromnosti,
pomanjkanju in težkemu delu
obenem, so se ji rodili trije
otroci: Micika, Rozika in
Franci.
Danes ji res nič ne manjka,
čeprav se preživlja zgolj
s kmečko starostno pokojnino.
Vso nego, skrb in pozornost ji
posvečata hčerka Rozika
z možem Ivom, ki sta se po
smrti njenega moža preselila
k njej. Pa tudi sicer se vsi radi
vračajo ,k mami. Tudi njenih
osem vnukov in prav toliko
pravnukov. Poleg obiskov in
pozornosti domačih, se Karo-
lina razvedri tudi ob gledanju
televizije in prebiranju časopi-
sov, brez očal seveda.
VLADO MAROT
St. 35.-31. avgust 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE

Peli so jih mati moja
Tratllclonalna pNretIliev Družina poje v AntJražu Je lepo uspela
v nedeljo so v Andražu pri
Polzeli organizirali že dva-
najsto tradicionalno priredi-
tev Družina poje. Na odru se
je zvrstilo dvaindvajset dru-
žin iz Slovenije in zamejstva,
prireditev pa si je ogledal tu-
di minister za kulturo Sergij
Pelhan.
Prvič so prireditev, na ka-
teri družine pojejo slovenske
ljudske pesmi, organizirali
pred dvanajstimi leti. Prire-
ditev organizira poseben od-
bor pri krajevni skupnosti
Andraž, sodeluje pa preko
sto krajanov. »Velike selek-
cije ni,« je povedal Simon
Ograjenšek, eden od organi-
zatorjev prireditve. Slavko
Pižorn, vodja programa pri-
reditve, je osebno obiskal vse
prijavljene družine: »Nasto-
piti smejo samo sorodniki
v prvem kolenu, to je oče,
mati in otroci. Le izjemoma
se jim lahko pridružijo snahe
in svaki, če se drugače ne da
glasovno izpopolniti nasto-
pajoče skupine.«
S prireditvijo so organiza-
torji želeli doseči tri cilje.
»Želeli smo povezati družine
v prepevanju lepe slovenske
ljudske pesmi, kakršna se je
prepevala doma,« je dejal
Slavko Pižorn. »Drugi cilj je,
da se ljudska pesem prenaša
na mlajše rodove. Končno pa
želimo tudi predstaviti dru-
žine.«
Čeprav prireditev Družina
poje ni tekmovalnega znača-
ja, se je po mnenju organiza-
torjev skozi leta občutno iz-
boljšala kvaliteta petja. Dol-
ga leta je bila mentorica te
prireditve dr. Zmaga Kumer
iz Slovenske akademije zna-
nosti in umetnosti, z institu-
ta za glasbeno narodopisje.
Ta institut vsako leto tudi
snema v Andražu zapete
ljudske pesmi. »Prav zato že-
limo, da družine pojejo pre-
prosto, da se ohrani avten-
tičnost pesmi,« je dejal Slav-
ko Pižorn. Institut za glasbe-
no narodopisje, pa tudi Ra-
dio Slovenija, ki prireditev
snema vsako leto, na posnet-
kih ohranjata slovensko
ljudsko pesem za bodoče ro-
dove.
Naj pesmi glasno
odmevalo
Prireditev se je kljub mu-
hastemu vremenu pričela
v zgodnjem popoldnevu. Za
začetek so zaplesali plesalci
folklorne skupine Oljka iz
Šmartnega ob Paki ob zvo-
kih harmonikarjev, učencev
priznanega učitelja diato-
nične harmonike Tineta Les-
jaka iz Oplotnice. »Danes je
za nas velik dan, je praznik
Andraža,« je nato v uvodnem
govoru povedal Tone Mešič,
predsednik krajevne skup-
nosti Andraž. Poleg visokih
gostov je še posebej pozdra-
vil nastopajoče družine, brez
katerih prireditve ne bi bilo.
»Družina je korenina naro-
da,« je dejal. »Dokler bomo
Slovenci peli, se nam ni tre-
ba bati, da bo slovenski jezik
izumrl.«
Na letošnji prireditvi se je
zbralo dvaindvajset družin
in v njih preko 130 pevcev.
»V vseh teh dvanajstih letih
nam je prepevalo več kot
1600 pevcev z vseh koncev
Slovenije in zamejstva in vse
zapete pesmi so prav gotovo
opravičevale moto naše pri-
reditve >Peli so jih mati mo-
ja<. Kajti materina pesem le-
že otrokom na dušo in ta bo
danes privrela na dan iz ust
naših nastopajočih,« je pove-
dal Slavko Pižorn.
»Sem slišal eno
ptičico pet«
Na odru so se zvrstili pevci
vseh starosti in iz vse Slove-
nije. Nastopile so družine iz
Andraža, Ljubljane, Kamni-
ka, Rake, Sevnice in drugod,
med njimi pa sta bili tudi
dve družini iz Avstrije in ena
iz Italije. Družine so zapele
vsaka po dve pesmi, tako kot
so jih slišale peti doma, pri
svojih materah. Obiskovalci
prireditve, veliko jih je bilo,
so poslušali bolj in manj
znane ljudske pesmi, kot
zadnji pa so Kopačevi iz
Medvod zapeli venček na-
rodnih. »Vsaka pesem je le-
pa, če je zapeta z dušo,« je
dejal Slavko Pižorn. In res ni
bilo vzdušje na prireditvi
prav nič tekmovalno, pač pa
je bilo prijetno, dobro orga-
nizirano druženje ljubiteljev
slovenske ljudske pesmi.
NATAŠA VERK
Foto: TONE TAVČAR
Družina Pižorn iz Andraža je letos nastopila že enajstič, tokrat s pesmijo Nocoj je pa en lep večer.
»Smo domačini in nastopanje na tej prireditvi nam je v veliko veselje,« so povedali. »Tudi doma
veliko pojemo.«
Prvič je na prireditvi v Andražu nastopila tudi družina Jožeta Galiča iz Šempetra v Savinjski
dolini.
Preden se odpro šoisica vrata
Tudi letos so se manjših ali
večjih popravil na šolah lotili
tako na vitanjski in zreških,
kot tudi na konjiških osnovnih
šolah.
V Vitanju so popraviU ogra-
jo pri stari osnovni šoli, v ka-
teri so obnovili tudi strop. La-
ni decembra so na tej zgradbi
sicer menjali streho, saj je le-
seno tramovje strohnelo, zdaj
pa so se lotili še sanacije stro-
pa. Pred novejšo zgradbo os-
novne šole pa so pričeli z as-
faltiranjem približno 80 kva-
dratnih metrov površine. Ob-
nova ograje in sanacija stropa
sta stali okrog 320 tisoč tolar-
jev, stroški asfaltiranja pa še
niso znani.
V Zrečah je občina za vzdr-
ževalna in investicijska dela
namenila skupno 6 milijonov
tolarjev, od katerih so 3 že na-
kazali. Denar je, oziroma bo,
porabljen za celotno ureditev
učilnice za kemijo ter za naba-
vo nastavljivih miz in stolov za
prvošolce, ki bodo obiskovali
zreško šolo ali šolo v Gorenju.
V svežih, učencem prijaznejših
barvnih odtenkih so preple-
skali pet učilnic in opravili
oplesk fasade v zreški šoli,
kjer so tudi adaptirali kotlov-
nico. Tudi šola na Gorenju bo
pričakala učence v svežih bar-
vah. Del denarja so porabili
tudi za nakup kosilnice.
Za redna vzdrževalna dela
v šolah konjiške občine je bilo
nakazanih približno polovico
namenskih sredstev, in sicer
8,5 milijonov tolarjev. Denar
je občina (po posvetu ravnate-
ljev vseh šol iz občine Sloven-
ske Konjice) nakazala, še pre-
den so se začele počitnice, tako
da so se v posameznih šolah
lahko pravočasno pripravili
pa sprejem učencev ob začetku
novega šolskega leta.
B.Z.
Lašici gasilci bodo praznovali
S slavnostno akademijo, ki bo 16. septembra zvečer
v Kulturnem centru, bodo laški gasilci proslavili svojih
pet srebrnih jubilejev.
Gasilsko društvo Laško ima za sabo že 125 let delovanja
in naj bi bilo najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji.
Trditev, da so najstarejši, želijo podkrepiti z nrmogimi
zgodovinskimi dejstvi, za katera so skoraj poldrugo leto
zbirali gradivo v domačih in tujih arhivih. Kroniko dru-
štva bodo že v prihodnjih dneh izdali v posebni knjižici.
Laški gasilci so svoj visok jubilej želeli proslaviti tudi
s položitvijo temeljnega kamna za nov gasilski dom
v naselju Debro, saj je sedanja lokacija doma v najstrož-
jem središču Laškega neprimerna. S svojo namero bodo
morali nekoliko počakati, ker na občini še nimajo urejene
vse potrebne dokumentacije. Nov gasilski dom bo vseka-
kor v Debru, saj postaja ta predel eden najbolj poseljenih
v Laškem, tu sta tovarni TIM in Paron, blizu pa sta tudi
zdravilišče in bodoči rekreacijsko-turistične center v Ja-
gočah. JI
Griški taborniki, udeleženci srečanja na Nizozemskem: Marth
Aubreht, Joži Krašovc, Tina Veligošek, Gordana Krajšek
Grega Tamše.
Griški taborniki
na Nizozemskem
Jambore 95 — svetovno srečanje
tabornikov In skavtov
Pred dnevi se je z Nizozem-
ske vrnila skupina griških ta-
bornikov, ki so se udeležili 18.
Jamboreja, svetovnega sreča-
nja skavtov in tabornikov iz
167 držav sveta.
Tradicionalno srečanje ta-
bornikov in skavtov, ki se ga je
letos udeležilo približno tride-
set tisoč mladih, je potekalo
pod geslom Bodočnost je zdaj
ter Vsi drugačni vsi enako-
pravni. V desetih dneh so se na
Nizozemskem udeležili števil-
nih aktivnosti, med drugim so
organizatorji poskrbeli za ja-
dranje, jahanje, potapljanje,
nočno orientacijo, mladi so se
lahko preizkusili v tako ime-
novani progi preživetja, se po-
merili v športnih aktivnostih,
se ukvarjali z računalniki ali
pa preživeli dan na plaži.
Griški taborniki so ob vrni-
tvi povedali, da so na Nizo-
zemskem preživeli nekaj ču-
dovitih dni, kar so jim orno:-*
čili v vodstvu roda Temni rc;.
sponzorji in starši. Še x\d
jim bo ostala v spominu otvo
ritvena slovesnost, na kateri
tabornike in skavte pozdravil'
nizozemska kraljica Beatric
ter stkane prijateljske vez
predvsem z mladimi iz Japoi
ske. Na Nizozemskem so si«
venski taborniki pripravili t«
di svoj dan, takrat so s kultui
nim programom številnim ti
ristom, ki so obiskali Jambon
predstavili svojo domovini
rdeča nit te predstavitve pa;
bila Slovenija, dežela polk i
kurentov. Nepozaben sponii
na Nizozemsko pa ostaja tu(
zaključna prireditev z veli
častnim polurnim ognjemetoi
ter trideset tisoč lučkami v r(
kah udeležencev. Naslednj
srečanje tabornikov in skavte
pa bo čez štiri leta v Čilu.
Zelja je dosti in poceni je
Savinjski kmetje bodo letos pridelali več kot tisoč ton zelja. Sedaj pospravljajo srednje po2
sorte, ki so namenjene največ za presno porabo, nekaj pa ga je tudi za kisanje. Pri Cokano'
v Vrbju pri Žalcu bodo letos pridelali od 20 do 30 ton zelja, gospodar Vlado je povedal, da dob
za kilogram dostavljenega in očiščenega zelja 30 do 40 tolarjev. Pridelava se tako izplača
v velikih količinah. Na posnetku Cokanovim pri spravilu pomagajo tudi sosedje. ]
T. TAVČi^
St. 35.-31. avgust 1995
15
NASI KRAJI IN LJUDJE
tfsak ima svoj križ
f/iarB In Ivan Šmit Iz Šatanovičeve v Celiu
I^aš časopis je eden najsta-
rejših prijateljev Mare in Iva-
na Celja. Bereta ga že
^ pnih številk, naročniško
zvestobo pa sta mu obljubila
istega leta, ko sta »da« dahnila
tudi drug drugemu. Tega je
zdaj že skoraj 42 let.
»Tale naša >predela< vsako
številko Celjskega do zadnje
pike, sam pa največkrat pre-
berem le horoskop in osmrtni-
ce« iskreno priznava Ivan
Šmit, ki ga je bolezen, zaradi
katere je pred dvema letoma
izgubil obe nogi, priklenila na
invalidski voziček. Tudi gospa
jVlara lahko zadnje čase hodi le
z berglami, zato zakonca Šmit
preživljata jesen svojega živ-
ljenja večinoma le v stanova-
nju. »Zaradi težav, ki so naju
doletele, ne tarnava mnogo,
saj tako ali tako ne moreva
ničesar spremeniti. Sva se pač
sprijaznila, da mora vsak od
nas nositi svoj križ,« pravi Ma-
ra, ki se cesto celo pošali na
račun njunih težav. »Ga imam
vsaj doma, kar se je v najinem
dosedanjem skupnem življe-
nju zgodilo le poredko. Ivan je
namreč ves svoj prosti čas pre-
živel na lovu, pozimi pa je kot
mesar hodil na koline.«
Šmitova sta se spoznala leta
1951 na Taboru pri Vranskem,
kjer je bil Ivan upravitelj dr-
žavnega posestva Ojstrica,
Mara, domačinka iz znane sta-
re gostilne »Mandelc«, pa je
delala v zadrugi. Marin oče se
je poleg gostilničarstva ukvar-
jal še s kovačijo in prav malo
je manjkalo, da bi se med ko-
vače zapisala tudi Mara. »Če-
prav sem bila še skoraj otrok,
^em obvladovala prav vsa ko-
[vaška opravila in če ne bi oče
prezgodaj umrl, bi gotovo na-
daljevala njegovo delo. Pa se je
vse skupaj obrnilo drugače,«
se spominja Mara, ki je po po-
roki ostala doma in se povsem
posvetilu možu in dvema hčer-
kama. Z Ivanom, ki je se rodil
v številni kmečki družini na
velikem posestvu v Polani pri
Jurkloštru, sta nekaj časa ži-
vela še na Taboru, nato sta se
preselila v Čret pri Celju, prav
jutri pa bo minilo 29 let, odkar
živita v bloku na Šaranovičevi
ulici. S prihodom v Celje se je
Ivan, mesar po poklicu, zapo-
slil v Mesninah, kjer je delal
vse do upokojitve leta 1980.
»Učna leta za mesarski poklic,
ki sem jih preživljal v Rade-
čah, so bila zelo težka,« se spo-
minja danes Ivan Šmit. »Moj-
stri so takrat kupovali živino
po vsej Sloveniji, vajenci pa
smo jo morali peš gnati do-
mov. Gotovo je tudi to primo-
glo k temu, da sem zdaj na
vozičku.« Ivan je delal v Rade-
čah do leta 19.39, nato pa je kar
sedem let moral služiti najra-
zličnejšim vojskam. Najprej
stari jugoslovanski, nato kot
mobiliziranec nemški, 43. leta
pa je z ruske fronte pobegnil
v Slovenijo k partizanom.
Mara in Ivan Šmit sta pre-
pričana, da nobena generacija
doslej ni doživela toliko druž-
benih in tehničnih sprememb
kot njuna. »Če samo pomislim,
kakšen je bil najin prvi radij-
ski aparat in kaj imajo danes
moji vnuki. Pa televizija, o ka-
teri smo včasih lahko le sanja-
li, danes pa že ne veš, kateri
program bi gledal,« ugotavlja
Mara. Prav na televizijo sta
Šmitova zelo navezana, saj ji-
ma je poleg časopisov edini
stik z zunanjim svetom. »Vča-
sih sva veliko hodila na izlete
po vsej Sloveniji, zdaj pa je
moj najdaljši izlet tisti do bal-
kona,« se rad z malce grenko-
be pošali Ivan. Pa je kljub te-
mu življenje še naprej lepo,
pravi.
JANJA INTIHAR
Življenje je kratko
Toda 50 skupnih let nI ravno mačll kašeli, pravita
zlatoporočenca Jezernik Iz Cella
Med Jožetom in Judito Je-
zernik se je vez ljubezni splet-
la ravno v času, ki je bil za to
najmanj primeren. Vojna pač
ni nikomur prizanašala, mnogi
so izgubili bitko za preživetje.
Ko se je izvedelo, da se imata
rada, so ju ločili, vendar pa
njuna ljubezen kljub temu ni
zamrla. Sedaj sta skupaj že
polnih petdeset let in pravita,
da čas kar prehitro teče.
Jože se ie rodil v kmečki
družini v Šoštanju, Judita pa
v Velenju. Na videz sta se poz-
nala že pred vojno, bolje pa sta
se seznanila šele leta 1944, ko
je Judito okrožni komite po-
slal v Šoštanj, kjer je kot se-
kretar okrajnega odbora delal
tudi Sinji. Sinji je bilo Jožeto-
vo partizansko ime. »Verjetno
je bila ljubezen na pi-vi pogled,
ne vem. Kakor hitro so za to
izvedeli ostali, sva morala
vsak na svoj konec - Judita
v Lovrenc na Pohorju, jaz pa
v Maribor,« je pripovedoval
Jože. Ko se je začela vojna, sta
bila oba praktično še otroka,
saj je imel Jože takrat komaj
17 in pol, Judita pa 21 let.
Kmalu po tem, ko sta se spoz-
nala, so ranjeno Judito zajeli
Nemci in jo prepeljali v Mari-
bor in nazadnje v zapore v Be-
gunje, od koder so jo rešili
partizani. Ko se je peš vračala
domov, je bila popolnoma iz-
mučena in izstradana, saj je
tehtala komaj 43 kilogramov.
Ko je Jože od znanke izvedel,
da se je Judita končno vrnila
domov, je takoj osedlal konja
in se odpravil proti domu. »Bi-
lo je ravno na dan osvobodi-
tve,« se je spominjal Jože. »Vsi
so streljali v zrak, kar je pre-
plašilo konja. Zdirjal je kot bi
mu gorelo pod nogami in ni-
sem ga mogel zaustaviti. Z vso
silo sem treščil v vejo in jo celo
zlomil. Po nesreči so me prepe-
IjaU v rudarsko bolnico, ka-
mor me je prišla obiskat tudi
Judita. Ko sem jo zagledal, ta-
ko shujšano in nebogljeno,
sem se zgrozil.«
Judita je bila tudi članica
povojne ženske organizacije
AFŽ in učiteljica na osvoboje-
nem ozemlju. »Da, veliko smo
preživeli, med in tudi po vojni.
Takrat si bil srečen, če si otro-
ku lahko dal zdrob in mleko,«
je dejala Judita. Po vojni sta se
z Jožetom veliko selila; iz Šo-
štanja sta se preselila v Slo-
venske Konjice, od tam v Polj-
čane, iz Poljčan pa v Celje,
kjer sedaj živita že 47 let. V za-
konu sta se jima rodila tudi sin
in hči, ki ju sedaj skupaj s šti-
rimi vnuki in tremi pravnuki
redno obiskujeta. Hčerka živi
v Košnici, sin pa se je nedavno
iz Celja preselil na Dolenjsko.
»Na otroke sva res ponosna,«
je povedal Jože. »Vsi imajo
službe, ustvarili so si družine
in prav dobro se razumemo.
Vendar pa sva vseeno raje na
svojem, kjer lahko sama skrbi-
va zase. Veste, nikoli nisem bil
rad odvisen od drugih. Tako
pa sedaj oba uživava v zaslu-
ženem pokoju in preživljava
jesen življenja.«
Jože in Judita sta velika lju-
bitelja narave, zlasti gora. Dve
leti sta bila tudi oskrbnika na
Ribiški koči, na Okrešlju in na
Moravski ledini, ko pa so se
začele težave z zdravjem, se
v gore nista več podala. Sedaj
jih opazujeta le še skozi okno,
ob jutranji kavi in obujata
spomine. Njuni dnevi se zače-
njajo zgodaj, saj vstajata že ob
peti uri. Brez jutranje kavice
seveda ne gre, potem pa vsak
postori svoje delo. »Vsak nare-
di nekaj,« je povedal Jože.
»Ženka kuha, jaz pa pospra-
vim ali zlikam. Nekaj pač mo-
raš delati, pravim jaz. Nikoli
nisem bil navajen lenariti in
takšen sem še zmeraj.«
Za Jožeta je bilo najhuje, ko
si je v prometni nesreči poško-
doval desno roko. Po hudih
bolečinah in mnogih nepre-
spanih nočeh pa sedaj roko, ki
je delno nepokretna, normalno
uporablja pri vsakdanjem de-
lu. V soboto, 19. avgusta, je
minilo natanko 50 let, odkar
sta si prvič obljubila zvestobo
in si nadela prstane. »Bilo je
res lepo,« je dejala Judita.
»Vnukinja Sonja je vse organi-
zirala in prav lepo smo se za-
bavali. Na vseh avtomobilih so
bile pentlje, mož je igral har-
moniko, vzdušje je bilo čudo-
vito.«
Na vprašanje, kaj si želita
v prihodnje, sta složno odgo-
vorila: »Zdravja in sreče, pa
da bi se še dolgo imela tako
rada.« Tudi mi jima želimo, da
bi se jima želje uresničile in da
bi se še več parov zgledovalo
po njima.
BOJANA JANČIČ
Srečanje goiiteljev malih živali
V soboto je bilo v športnem parku v Slovenskih Konji-
cah srečanje gojiteljev pascmskih malih živali.
Prišli so predstavniki društev iz Jesenic, Kranja, Kam-
nika, Murske Sobote, Pragerskega in Ptuja, mnogi pa so se
zaradi udeležbe na radgonskem sejmu opravičili. V Slove-
niji je namreč enaintrideset tovrstnih društev, ki združu-
jejo preko 1500 članov. Od leta 1992 so slovenski rejci
vključeni tudi v evropsko združenje. Kot je na srečanju
v Slovenskih Konjicah povedal predsednik slovenskega
združenja društev gojiteljev malih živali Matej Oblak, bo
združenje leta 1997 pripravilo evropsko konferenco dru-
štev gojiteljev malih živali, kar je za slovenske rejce veliko
priznanje. j H.
Kacin v Podčetrtlcu
V nedeljo, 3. septembra, se
bodo v Podčetrtku spominjali
UO-letnice obstoja domačega
gasilskega društva.
Visoko obletnico bodo naj-
prej obeležili s slavnostno sejo,
ko b6 tudi podelitev odliko-
vanj in priznanj, nadaljevali
pa z gasilsko parado ter zboro-
vanjem pred gasilskim do-
mom. Tam bo slavnostni govor
ministra za obrambo, Jelka
Kacina, prisotne pa bosta poz-
dravila tudi predsednik Gasil-
ske zveze Slovenije, Emest
Eoery ter domači župan, Mar-
jan Drofenik. Po predaji in
blagoslovitvi gasilskega doma
ter novega gasilskega avtomo-
bila bodo zapeli pevci Moške-
ga pevskega zbora Atomske
Toplice, dan pa bodo zaključili
z veselico.
Glavni pokrovitelj priredi-
tve je slovensko obrambno mi-
nistrstvo, pomagali pa so tudi
številni drugi.
BJ
Tržnica ho!
v Zrečah bodo jutri,
v petek ob 12.30, slovesno
položili temeljni kamen za
novo tržnico v centru me-
sta. To bo prva večja nalož-
be nove občine in še en ko-
rak k oblikovanju podobe
mladega mesta.
Angleški profesorji poučujejo slovenske otroke
v ponedeljek se je na Os-
novni šoli Ljubno ob Savinji
pričela poletna šola angle-
škega jezika, ki se je udele-
žuje skoraj 70 učencev od 4.
•Jo 8. razreda. Večina učen-
cev je z Ljubnega in Gornje-
ga Grada, nekaj pa tudi iz
^nigih slovenskih krajev.
Poletna šola poteka izk-
ljučno v angleškem jeziku,
^aj jo vodijo angleški profe-
sorji iz Oxforda. Ti letos na
ljubenski šoli že drugo leto
Zapored vodijo poletno šolo,
^ je pri starših naletela na
zelo ugoden odmev. Letos je
še posebej obogatena, saj de-
lo dopolnjujejo tudi nekatere
druge aktivnosti kot so loko-
strelstvo, kajakaštvo, pikni-
ki itd. Delo poteka v dopol-
danskem času v učilnicah,
popoldne pa v naravi.
Angleški profesorji so bili
na Ljubnem že lani in ker je
bilo delo zelo uspešno, jih ni
bilo težko angažirati tudi
letos.
Sicer pa je celotna organi-
zacija poletne šole angleške-
ga jezika v rokah prof. Jožice
Tiršek, ki na ljubenski šoli
vodi fakultativni pouk an-
gleškega jezika.
Tudi cena poletne šole je
zelo zmerna, saj za celote-
denski pouk, za prehrano in
druge aktivnosti starši pri-
spevajo samo 16 tisočakov.
Najlepši filmi
Na naslovnici Tednikovega
TV vodiča je bil prizor iz filma
Ples v dežju, igralka pa Duša
Počkaj. V poštev za žreb je pri-
spelo 23 kuponov.
V naš oglasni oddelek se naj
tokrat po sodček laškega piva
oglasi Ivanka Makuc iz C.
Kozjanskega odreda 6, Štore,
majici NT&RC pa bomo tokrat
poslali: Matjažu Mlakarju na
Teharje in Ani Kisovec iz
Celja.
Vljudno prosimo, da se po
sodček laškega piva oglasite
v naš oglasni oddelek, medtem
ko bomo majici poslali po
pošti!
V Vitanju vendarle enoizmenski
pouk
Zaradi predvidene prodaje stare vitanjske (spodnje) šo-
le, je večina pričakovala, da bo moral biti pouk v Vitanju
v dveh izmenah. Predvsem zaradi pritiska staršev se je
ravnatelj osnovne šole Tone Ošlak v dogovoru z vitanj-
skim županom in predsednikom občinskega sveta odločil,
da bo do prodaje stavbe pouk za vse učence dopoldne. Na
morebitno prodajo šole med šolskim letom pa se bodo
Vseeno pripravili in že sedaj oblikovali oddelke glede na
oddaljenost učencev od šole. B.Z.
St. 35.-31. avgust 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
16
Mladi raziskovalci v Belih Vodali
Že sedmi razisliovaini tabor - Tokrat nov organizator
Raziskovalni tabor, ki se je
letos od 20. do 27. avgusta od-
vijal v Belih Vodah nad Šošta-
njem, se je v Šaleški dolini že
kar ustalil, saj so se mladi ra-
ziskovalci iz cele Slovenije tu
zbrali žc sedmič. Dosedanji ta-
bori so bili po dvakrat v Za-
vodmah, na Paškem Kozjaku
in v Skalah, letos pa se je orga-
nizacije prvikrat lotil ERICO
- Inštitut za ekološke raziskave
iz Velenja.
V Andrejevem domu na Sle-
menu se je tako za teden dni
nastanilo okoli sedemdeset
mladih raziskovalcev: dijaki
in študentje - zvečine Zoisovi
štipendisti - ter njihovi men-
torji. Porazdeljeni v štirinajst
tematskih skupin so z različ-
nih vidikov raziskovali zani-
mivosti na področju Belih Vod
in v njihovi okolici. Svoja dog-
nanja in dosežke so predstavili
v zaključni razstavi. Vodja
projekta je bila mag. Marta
Svetina.
V začetnih letih je bil tabor
zasnovan predvsem družbo-
slovno, sčasoma pa so ugotovi-
li, da je interes mladih razi-
skovalcev vse bolj usmerjen na
področje naravoslovja. To se
kaže tudi v temah letošnjih
skupin: več kot polovica od
štirinajstih je naravoslovne
narave.
Gozdarska skupina je bele-
žila rastiščne indekse (poten-
ciale) gozdov v Šaleški dolini
in na petih raziskovalnih
ploskvah opravljala posebne
meritve, mladi geologi so
spoznavali kanmine na terenu,
odkrivali kraške pojave in na-
hajališča fosilov, pa tudi izde-
lali geološko karto obravnava-
nega področja. Geografsko
usmerjeni raziskovalci so svo-
jo pozornost posvetili pred-
vsem kmetijskemu obremenje-
vanju okolja v energetskem
smislu, medtem ko se je biolo-
ška skupina ukvarjala s pri-
merjavo rastišč na gnojenih in
negnojenih površinah. V sku-
pini za kemijo okolja so se uči-
li določati kvaliteto površin-
skih voda tako, da so na vzor-
cih tekočih voda s področja
Belih Vod opravili laboratorij-
ske fizikalno-kemijske anali-
ze. Posebna skupina je preuče-
vala naravne spomenike
v okolici, tisti mladi pa, ki so
se zanimali za rudarstvo in
okolje, so se seznanili z dejav-
nostimi velenjskega premo-
govnika ter s pridobivanjem,
obdelavo in porabo premoga
v termoelektrarni. Med nara-
voslovno usmerjene skupine bi
lahko šteli še mlade, ki so se
ukvarjali z geotermalno ener-
gijo in pojavi tople vode na
področju Belih Vod, medtem
ko so v skupini za etnologijo
preučevali spremembe
v strukturi družinske skupno-
sti v razponu od sredine 19.
stoletja do leta 1950. Mladi ar-
heologi so se seznanjali z vse-
bino in potekom študija arhe-
ologije in terensko pregledali
grad Kacenštajn, predmet pre-
učevanja skupine s področja
novejše zgodovine pa je bila
predvsem druga svetovna voj-
na na območju Belih Vod.
Mladi raziskovalci so pokazali
interes tudi za ljudsko glasbo
in ples, kar je pomenilo obi-
skovanje ljudskih godcev in
pevcev, pa zvočni, slikovni in
notni zapis tako zbranega gra-
diva. Slikarska skupina je de-
lovala kot nekakšna mini sli-
karska kolonija, ki letos ni po-
zabila na ekološke teme. Vid-
no aktivna je bila skupina no-
vinarjev, ki se je ukvarjala
z vsakodnevnim oblikovanjem
glasila tabora >Erika< in TV
dnevnikom, za konec pa naj bi
pripravili celo dokumentarec
o taborskih dnevih.
Za raziskovalni tabor se je
bilo mogoče prijaviti preko
razpisov v časopisu in na ra-
diu, še poseben interes pa so
imeli privabiti Zoisove štipen-
diste, je povedala mag. Sveti-
nova. Odziv je bil neverjetno
dober in žal so morali kar ne-
kaj prijavljenih zavrniti. Le-
tošnji raziskovalni tabor je na-
mreč že tako največji doslej.
zato so v upoštev prišli samo
dijaki višjih letnikov ali štu-
dentje, ki so se na razpis prija-
vili pravočasno.
Svoje delo so udeleženci ta-
bora zadnji dan, 27. avgusta,
predstavili na osnovni šoli
v Belih Vodah v obliki razsta-
ve, na katero so bili povabljeni
starši in si jo zelo radi ogledajo
tudi domačini. Vsaka od sku-
pin je pripravila plakat, s ka-
terim je obeležila svoje delo,
njihova obširnejša poročila pa
naj bi izšla v zborniku. Pripra-
vili so tudi bilten, v katerem so
predstavljene skupine, vodje
in udeleženci tabora.
Institut ERICO se je letos
z organizacijo še posebej po-
trudil, kar ni ostalo brez od-
meva pri dijakih in študentih,
saj so raziskovalni tabor še po-
sebej pohvalili tisti, ki so ga
obiskali že večkrat. Programi
so bili zelo natrpani in skrbno
pripravljeni vnaprej, kar je re-
zultat velikega truda, ki so ga
organizatorji v pripravo tega
projekta vlagali že od novega
leta.
Lokacija tabora se menja
vsaki dve leti, zato bodo v Be-
lih Vodah ostali še naslednje
leto. Mag. Marta Svetina zago-
tavlja, da si želi v okviru insti-
tuta prisostvovati še vnaprej,
kot glavni problem pa izpo-
stavlja seveda financiranje.
DOMINIKA SAMBOLIČ
Takole je izgledal krst 37 >novincev< iz letošnjega raziskovalnega tabora v Belili Vodah.
V zavetju
pajicove mreže
zabavišča
Tarantela
Jutri, v petek 1. septembr
bo podjetje Jelen v hotelu Dri
vinja v Slovenskih Konjiči
odprlo nov zabaviščni cent
Tarantela. Zabavišče l^o ni
menjeno obiskovalcem razli
nih starosti, vsak dan pa t
lahko sprejelo nad 500 gosto
Kot je povedal direktor p«
djetja Boris Klančnik, bo 5(
kvadratnih metrov velik pr(
stor opremljen z najsodobne«
šim ozvočenjem in vizuali
tehniko, ki bo računalnišli
vodena. Vrednost celotne ii
vesticije znaša 950 tisoč nen
ških mark, v zabavišču pa [
našlo delo kar 15 ljudi.
Z imenom Tarantela se sici
ponaša vrsta pajka, v skladu
s tem pa so se lotili tudi pro-
storske ureditve zabavišča, ki
nastaja v bivši večnamenski
dvorani hotela Dravinja. V Ta-
ranteli bodo za zabavo skrbeli
vsak dan od 21. do tretje ure
zjutraj in sicer s programskimi
sklopi. Tako bodo na določen
dan v tednu poskrbeli za ljubi-
telje večno zelenih melodij,
spet drug večer za ljubitelje
jazza... Pri pripravi program-
ske sheme so bili še posebej
pozorni na najmlajše, tudi os-
novnošolce, ki se jim obetajo
nedeljske filmske matineje ter
najnovejša glasba.
B.Z.
Poletno risanje v Slatini
Pripraviti so začetni ter nadaiievaini tečai
Zveza kulturnih organizacij
Slovenije je avgusta pripravila
Poletno likovno šolo, začetni
ter nadaljevalni tečaj. Udele-
ženci iz različnih koncev Slo-
venije so ustvarjali v prostorih
Steklarske šole v Rogaški Sla-
tini, kjer so, kot ugotavljajo
v ZKOS, najbolj ugodni pogoji
dela. Tudi pedagogi Steklar-
ske šole kažejo za takšno izpo-
polnjevanje precej zanimanja,
saj so redni gosti Poletne li-
kovne šole.
Osemdnevni tečaj so razde-
lili na dva dela. Začetni je tra-
jal od 11. do 19. avgusta, nada-
ljevalni pa od 19. do 27. avgu-
sta. Gre za pospešeni tečaj, za-
to so udeleženci risali po osem
ur na dan. Izobraževali so se
ateljejsko, v notranjih prosto-
rih, zunaj niso slikali. V začet-
nem tečaju so risali geometrij-
ska telesa v prostoru, preseke
teh teles in podobno. S tem so
pridobivali potrebni likovni
občutek. Osnovne risarske
veščine se je mogoče tudi na-
učiti, izrazita talentiranost ni
nuja. Tisti, ki so se udeležili
nadaljevalnega tečaja, pa so
risali človeško figuro, telo
v prostoru, ki je za reševanje
likovnih problemov najpri-
mernejši objekt.
Poletno likovno šolo v Roga-
ški Slatini je vodil akademski
slikar Tone Rački iz Ljubljane.
Zveza kulturnih organizacij
Slovenije želi s Poletno likov-
no šolo zapolniti šolsko vrzel,
saj v slovenskih srednjih šo-
lah, z izjemo oblikovalske,
praktičnega likovnega pouka
sploh ni.
BRANE JERANKO
Pohod konjenice preko Pohorja
v sredo, 30. avgusta, se bo
pričel štiridnevni pohod ko-
njenice preko Pohorja. Konje-
niki se bodo med 7. in 8. uro
zbrali na kmetiji Hohler v Te-
panju pri Slovenskih Konji-
cah, odhod pa bo ob 9. uri.
Konjenica se bo prvi dan
ustavila v Zgornji Bistrici, na-
slednji dan pa jo bo pot vodila
do Črnega jezera in Šumika.
V tretjem dnevu bodo konjeni-
ki prispeli na Roglo in v Rako-
vec, zadnji dan pa skozi Zreče
in Slovenske Konjice nazaj
proti Tepanju. Med potjo si
bodo konjeniki ogledali črno
kuhinjo, muzej in prizorišče
bitke pohorskega bataljona iz
druge svetovne vojne, slapove
Šimiika, Mašin žago in Lo-
vrenško jezero.
Prireditev bo v vsakem vre-
menu, organizirane so nočitve
in prehrana. Stroške prehrane
zase in za konja bodo konjeni-
ki lahko plačali z gotovino
pred odhodom iz Tepanja.
N.V.
Šalamon
razstavlja
v hotelu Dravinja
Modri salon hotela Dravinja
v Slovenskih Konjicah v teh
dneh krasijo olja in akvareli
konjiškega likovnega ustvar-
jalca Arpada Šalamona.
Dela - večino je umetnik
ustvaril nedavno - bodo na
ogled še ves prihodnji mesec.
Sicer pa se Šalamon prav zdaj
pripravlja na odprtje razstave
v Delovi stolpnici v Ljubljani.
Med razstavljenimi deli bodo
ob obstrakcijah prevladovali
motivi konjiških Škalc. Odprt-
je razstave je bilo v torek, 29.
avgusta.
B.F^
Sejem rabljene
opreme
v Jurkloštru
Redni sejem rabljene opre-
me v Jurkloštru naj bi bila ena
od rednih aktivnosti v tem
kraju vsako leto. Poskusno so
s sejmom pričeli že junija in se
je dobro obnesel, odslej pa ga
bodo redno organizirali vsako
prvo nedeljo v mesecu.
Prvi sejem bo že to nedeljo,
med 9. in 13. uro, na dvorišču
kartuzije v Jurkloštru. Orga-
nizatorji vabijo vse, ki imajo
namen karkoli prodati ali za-
menjati, da to storijo na njiho-
vem sejmu. Tajnik krajevne
skupnosti Edi Gračner nam je
še povedal, da se je na sejmu
v juniju dalo marsikaj kupiti,
še zlasti je bilo na voljo veliko
kmetijske mehanizacije in
opreme in s sejma so zadovolj-
ni odhajali tako prodajalci,
kakor tudi kupci. Udeležba na
sejmu je brezplačna.
V.M.
Dlakava roka s petimi prsti
Blaž Kužner iz Zgornjega Sečovega pri Rogaški Slatini, je;
prizadeven fant. V vrtu je posadil koruzo pokovko, njegov
pridelek pa je brez primere. Fant, ki bo v prihodnjih dneh začel
obiskovati 8. razred, je pridelal tudi pravo pravcato koruzno
roko s petimi prsti - dičijo jo celo dlake. Nevsakdanji storž,
nenavadna igra narave, je v soseščini vzbudila veliko zanima-,
nje, saj pravijo, da takšne še niso videli. Štirinajstletni Blaž,'
učenec osnovne šole v Ratanski vasi, v vrtu nasploh precej
pripomore mami Ani, smo izvedeli.
BJ, Foto: SHERPA
Krompirji velikani
če kupujete v prodajalni kilogram krompirja, ponavadi pri-
nesete domov vrečo polno manjših krompirjev. Ce bi krompir
prodajali pri Vodebovih v Zdolah 29 pri Kozjem, pa bi vam
vrečo lahko napolnili z enim samim samcatim krompirjem
Takšna kilogramska krompirja velikana, prvi tehta dober kilo-
gram, drugi pa le nekaj dekagramov manj, je v uredništvo
prinesel znanec Vodebovih Lazar Nikolič. Povedal je, da j«
družina Bogdana Vodeba v Zdolah letos pridelala približno pol
tone krompirja, od tega je kar tretjina takšnih velikanov.
FOTQ;.SHERPA
Krompir velikan na Gomilskem
Med množico sadov, ki so normalne velikosti in oblike, s«
najde tudi kakšna izjema. Takšen je tudi krompir, ki so
pobrali pri Murnovih na Gomilskem. Že po obliki je nenavaden,
pa tudi njegova teža je za krompir izrediio velika, saj tehta cel
kilogram. Kljub temu, da je tako nenavaden, ga bodo pri Mur'
novih sicer nekaj časa še občudovali, navsezadnje pa ga bode
tako kot ostali krompir, pojedli.
...„^.^.._„.. • T. TAVČAB
St. 35.-31. avgust 1995

ŠPORT
Odprta pot do finala
CeUsM rokomeiaši na turnirju Marrane nadigrall Brago In se po odpovedi Barcelone zlahka uvrstili v četrtfinale - Bomba
oddaljena le nekaj metrov?
Med vsemi udeleženci 20.
medcelinskega pokala Geor-
ges Marrane sta se v jutrišnji
četrtfinale najlažje uvrstila
evropiiki prvak Elgorriaga in
branilec naslova Celje Pivo-
varna Laško. Mnogi za nedeljo
napovedujejo špansko-sloven-
ski finale, toda za naše prvake
bo naporen že jutrišnji četrtfi-
nale proti poražencu dvoboja
med Zagrebom in PSG Asnier-
som, za katerega igrajo trije
francoski reprezentanti.
Naše šampione je v Parizu
ob vrsti težav, ki so se nadalje-
vale še naslednje dni, dočakala
novica o odpovedi Barcelone.
Najboljše moštvo zadnjih dveh
pokalov pokalnih zmagoval-
cev se niso strinjali s pogoji
organizatorjev - takšno je vsaj
uradno sporočilo - in sočasno
igrajo na drugem, turnirju, ta-
ko da jih je v skupini ob Ro-
ka vskem prelivu zamenjal
povprečni francoski prvoligaš
Dunkerque.
Skupina D - 1. krog: Celje Pi-
vovarna Laško-Braga 33:23
(15:10); Šcrbec, Stefanovič,
Pungartnik po 7, Puc 5, Šafa-
rič, Načinovič, Jeršič po 2,
Ivandija 1; Dunkerque-Av-
stralija 24:15; 2. krog: Celje
Pivovarna Laško-Avstralija
32:14 (17:7); Stefanovič 7,
Pungartnik 6, Šerbec, Načino-
vič po 5, Tomšič, Puc po 2,
Šafarič, Šantl, Ivandija, Jer-
šič, Leve po 1.
»Škoda, zares škoda. Zdaj
ne bom videl, kako igramo
proti obrambi 6-0, ki je značil-
nost vseh velikih ekip. Zato
tudi v Celju več pozornosti na-
menjam defenzivni igri na črti,
saj Evropa priznava samo raz-
novrstnost,« je bil nekoliko
nejevoljen trener Zovko, ki se-
veda ni računal z visoko zma-
go proti Bragi. »Obramba je
bila kvalitetnejša v prvem pol-
času, po odmoru pa je bil bolj-
ši vratar Peric. V napadu je že
bilo nekaj učinkovitih kombi-
nacij, toda še bolj moramo do-
delati nasprotne napade,« je
Zovko v nekaj besedah ocenil
igro, v kateri je bilo veliko ra-
cionalnosti in garanja od prve
do zadnje minute: »Braga je
igrala tako dobro, kot smo ji
dovolili in nič več. To je moč in
kvaliteta vrhunskih ekip in
v 2. krogu pokala prvakov si
lahko le želimo Portugalce,« je
po devetih obrambah razmi-
šljal vratar Dejan Peric, ki je
z Boštjanom Straškom na tek-
mi z reprezentanco Avstralije
zamenjal vlogi in bil ves čas na
klopi. Braga je v primerjavi
z lanskim polfinalom pokala
mest slabša za Cikulajeva in
močnejša za reprezentančno
levo krilo Ferreiro ter romun-
skega organizatorja igre Do-
bresca, ocene iger v priprav-
ljalnem obdobju pa so pogosto
tudi varljive.
Avstralija je bila le partner
za preizkus obramb 6-0 in 5-1.
Na levem krilu je začel Šafa-
rič, po odmoru je Puc igral na
desni strani, saj ima Serbec
spet nekaj težav z žulji. »Co-
pate imam razhojene, koža na
peti pa se mi je enostavno olu-
pila. Tovrstne težave so se za-
čele, ko sem zaradi poškodbe
pete v copat vstavil posebni
vložek, noga je nekoUko višja
in očitno prihaja do povečane-
ga trenja. Do finala bom zdr-
žal, igra pretežno v napadu mi
zaradi pomanjkanja moči tre-
nutno še odgovarja, toda za
pravi občutek moram biti tudi
v obrambi,« je rekel prvi igra-
lec tekme z Brago, ki je pome-
nila tudi zmago v skupini D in
morebitni dvoboj z Elgorriago
šele v nedeljskem finalu.
Celjani so pozno sinoči igra-
li z Dunkerquom, danes je
prost dan in vse ekipe se vra-
čajo v Pariz, jutri so polfinala
(naši prvaki, bodo igrali
v Montignyu), v soboto in ne-
deljo pa v pariškem okrožju
Ivry še polfinala in finala tur-
nirja z nagradnim skladom
75.000 mark. V napovedih ima
Celje Pivovarna Laško zaradi
lanske bleščeče zmage še po-
sebno veljavo, vsi po vrsti pa
Po prihodu iz Franfurta je na
pariškem letališču Pungartnik
na prtljago moral čakati debe-
lo uro, Ivandija je torbo dobil
šele naslednji dan, Požunova
pa je bila tudi v sredo zjutraj
še vedno v Nemčiji. Morda je
varnostnike zbegalo pet ploče-
vink piva in so zaradi pogostih
terorističnih napadov pomisli-
li na bombe?
opozarjajo na aprilski uspeh
naše reprezentance v Golovcu
proti njihovi izbrani vrsti
(24:17), ki je z naslovom sve-
tovnih prvakov neverjetno po-
večala zanimanje za rokomet.
Čez poletje so se igrali številni
beach hanball turnirji s po šti-
rimi igralci v polju, med ude-
leženci so bili vsi francoski re-
prezentanti, na improvizira-
nih tribunah pa tudi do 3000
ljudi.
Zadnje dni pa se Francozi
najbolj ukvarjajo s številni
bombami. V nedeljo so eksplo-
zivno telo odkrili na progi med
Parizom in Lyonom, zato je na
vseh železniških postajah do-
datno poostrena varnost. Poli-
caji po čakalnicah hodijo raz-
porejeni v strelce in pred na-
šim odhodom v Dimkerque so
morali v akcijo. Ob stebru, ki
ni bil oddaljen več kot dvajset
metrov, je samevala plastična
vrečka, prostor je bil kmalu
zaščiten in žandarji se vrečke
niso upali pritakniti. Njihove
akcije zaradi odhoda na TGV
vlak nismo videli, toda nasled-
nji dan je bilo iz skopih poročil
mogoče rcizbrati, da so ekstre-
misti spet grozili.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Uroš Šerbec ima spet težave z žulji, vendar je bil vseeno režiser
visoke zmage proti portugalskemu šampionu Bragi.
Nogomet
I. liga:
5. krog: Primorje-Biostart
Publikum 3:1 (Vrabac 3, Kam-
berovič), Rudar-Maribor Bra-
nik 2:0 (Pranjič, Žurman),
SCT Olimpija-Mag Korotan
2:1, Mura-Izola 4:0, HIT Gori-
ca-Beltinci 0:0. Vrstni red:
Mura, HIT Gorica, Rudar 11,
Primorje 10, SCT Olimpija,
Mag Korotan 7, Biostart Pu-
blikvim 5, Maribor Branik 4,
Beltinci 2, Izola 0.
II. liga:
3. krog: Šentjur-Era Šmart-
no 2:3 (Zilnik, Podrepšek; Ma-
šič 2, Druškovič), Zagorje-Ra-
deče Papir 0:0, Drava-Vevče
1:0, Koper-Nafta 0:1, Rudar-
Crnuče 0:0, Filc Mengeš-Že-
lezničar Oscar 1:4, Železničar
Mb-Naklo 2:0, Family Shop-
J^apredek BST 1:0. Vrstni red:
•-rnuče, Nafta 1... Radeče Pa-
pir 5... Šentjur, Era Šmartno
III. liga, vzhod:
2. krog: Bakovci-Dravograd
~:l, Kungota Broker-Beltrans
J:l, Aluminij-Odranci 3:0, Pa-
roma Sever-Kovinar 2:2, Tur-
l^isče-Dravinja 0:0, Steklar-
^nior 3:0, Pohorj e-Bistrica
*:2. Vrstni red: Dravinja, Ko-
y^'iar, Pohorje, Turnišče, Ba-
^ovci 4, Bistrica, Dravograd,
^^eklar, Aluminij, Odranci,
^ungota 3, Paloma Sever 1,
•^^Hrans, Unior 0.
IVINZ Celje:
1. krog: Brežice-Kovinar
3:1, Krško-TIM Laško 1:0, Us-
njar-Vransko 5:1, Odred-
Šmarje 4:0.
Leveč: Minulo soboto je bilo
na levškem letališču državno
letalsko prvenstvo, ki je bilo
hkrati tudi tekmovanje za po-
kal mesta Celje. Nastopajoči
so se pomerili v treh discipli-
nah: navigaciji, opazovanju in
pristajanju. Zmagovalec je po-
stal Velenjčan Damjan Glin-
šek, za njim pa sta se uvrstila
dva Celjana - Leon Bauer in
Slavko Lakovič.
Foederlach: 26. avgusta je
bila v tem avstrijskem mestecu
mednarodna tekma za pokal
Alpe-Jadran, ki sta se je ude-
ležila tudi člana celjskega
sn\učarsko-akrobatskega klu-
ba Mont. V absolutni konku-
renci je na plastični napravi
Andrej Kramer osvojil 9., ko-
maj 11-letni Matic Kosmač pa
24. mesto. Pri mladincih je bil
Kramer 4. in Kosmač 12.
Rečica pri Laškem: Rezulta-
ti regijskega prvenstva: MK
puška 3 X 20 trostav (člani): An-
drej Brunšek, mladinci: Dejan
Matek; pionirke 30 leže: Vojka
Matek; pionirke 3x10: Vojka
Matek (vsi Rečica). Pionirji 30
leže: Obradovič; pionirji 3x 10:
Sotlar (oba Velenje). MK pi-
štola Drulow: Damjan Sajovic
(Rečica).
Sff. 35.-31. avgusff 1995
ŠPORT
11
Pohod za evropski pokal?
Maratonski potioti Celle-Logarska aollaa v soboto vstopa v arugo desetletie - Starti tutll v Hlozlrlu, na Uubnem In v Lučah
Maratonski pohod Celje-
Logarska dolina bo v soboto
vstopil v drugo desetletje in
v naslednjem obdobju se
z nekaterimi vsebinskimi iz-
boljšavami želi primerjati
celo z najbolj znanimi prire-
ditvami v Biclu, Eisenachu
in Schwabisch Gmundnu.
»Naš namen je vključitev
v serijo prireditev za evrop-
ski pokal,« pogumno napo-
vedujejo organizatorji.
»Lanskega oktobra smo se
organizirali v Društvo mara-
toncev in pohodnikov Celje,
ki zdaj šteje že več kot 150
članov iz vse države. Bili
smo na Češkem in v Bielu,
organizirali smo Binkoštni
pohod v Pilštanj in maraton
državnosti, tradicionalni po-
hod po Savinjski dolini pa je
seveda naša najbolj po-
membna dejavnost,« pravi
predsednik Ivan Žaberl.
Prireditelji ob povečanem
zanimanju za hojo in tek pri-
čakujejo okoli 800 maraton-
cev, tako da bi se nadaljeval
trend rekordne udeležbe
v zadnjih treh letih. Izstopni
postaji bosta v Mozirju (35
km) in Lučah (60 km), vstop-
ne pa poleg starta v Celju še
v Mozirju, na Ljubnem in
v Lučah. Do vmesnih postaj
bo prevoz možen tudi s po-
sebnim avtobusom, ki bo
z Glazije odpeljal ob 6.30
uri.
Letos bo okrepčevalnic
več kot kadar koli doslej,
sporen in nekoliko nevaren
pa še vedno postaja del pro-
ge v okolici Letuša. »Zaradi
Start na Prešernovem trgu
v Celju je ob enih zjutraj,
v Mozirju (40 km) ob osmih,
na Ljubnem (25 km) ob de-
vetih in v Lučah (15 km) ob
desetih.
zelo prometne regionalne ce-
ste smo se znova prisiljeni
umakniti na travnike, zato
bo v temi potrebna nekoliko
večja previdnost. Poskušali
smo poiskati najbolj ustrez-
no rešitev, toda ustrezne
službe so zavrnile naše proš-
nje in ostali smo nemočni,«
se pohodnikom za morebitne
nevšečnosti že vnaprej opra-
vičujejo organizatorji, ki so
še lani delovali kot sekcija
Planinskega društva Celje.
V militaryu se bodo rezul-
tati na željo najboljših sešte-
vali, in tako ne bo več potre-
ben skupen prihod v cilj, kar
bo po svoje še povečalo mi-
kavnost prireditve. Rekorder
je Stanko Barber iz Velenja
z zmagovalnim časom pred-
lanskega pohoda 4;52,38, ča-
sovni limit za prihod v Lo-
garsko dolino pa je dovolj
velik: cilj bodo formalno za-
prli ob 17. uri.
»Pred meseci smo na
Športno    zvezo    naslovili
Prijave še danes in jutri
sprejemajo v prostorih
ZŠAM Celje (Slomškov trg
1) in KS Center (Gledališka
2) ter zadnji dve uri pred
startom tudi na prireditve-
nem prostoru na Prešerno-
vem trgu. Startnina je 2 tisoč
tolarjev.
prošnjo za vključitev v člaj
stvo, toda še vedno nismo b
li deležni niti povratne jj
formacije. Boli nas predvs«)
odnos športne sfere, saj in
maratonski pohod Celje-L(
garska dolina ogromne raj
sežnosti, za normalno org
nizacijo je potrebnih oko
50.000 mark in vsaj odgovi
bi nam lahko poslali,« (
pred novim pohodom pro
izviru Savinje nekoliko nej
voljni v Društvu maraton^
in pohodnikov Celje.
ŽELJKO ZUl
Alen Pevec na
EP v kartingu
še pred dobrim letom
dni je bil 17-letni Alen Pe-
vec le ljubitelj moto športa,
ko pa se mu je resneje po-
svetil, je že v prvi sezoni
postal državni prvak v ra-
zredu do 125 ccm. Tudi le-
tos je trenutno vodilni v pr-
venstvu, ves teden pa se
mudi v italijanski Val Vi-
hrati, kjer se udeležuje
evropskega prvenstva.
Nastop v finalu tega ve-
likega tekmovanja je bil
povsem realen cilj še pred
dvema tednoma, potem pa
je prišlo do poškodbe - iz-
paha leve rame. Dvanajst
dni mavca in 4-dnevna te-
rapija v Dobrni sta Pevcu
sicer povrnila del moči,
vseeno pa se njegova seda-
nja pripravljenost ne more
primerjati s tisto pred po-
škodbo. Kljub temu želja
po finalu ostaja, še posebej
zato, ker je letos precej na-
predoval in si zagotovi se-
dež pri itaUjanski firmi Bi-
rell, kjer si lahko obeta na-
predek in stik z evropskim
vrhom. V letošnji sezoni se
je že preizkusil v formuli
2000, z nastopom na EP si
bo pridobil dodatne prepo-
trebne izkušnje, še bolj kot
rutine pa si kljub težavam
z levo roko žeU preboja
med najboljše in 3. septem-
bra spopada z njimi.
T.L.
Rudar zanesljivo, Publikum slabo
DerbI v Velenlu zasluženo RuHarlem - CellanI spet razočarali z bleUo preUstavo — Lepotica v ŠenUurh
Derbi lige desetih je na
Stadion ob jezeru privabil
3 tisoč ljubiteljev nogometa,
ki so videli tretjo zmago ze-
leno-čmih v letošnjem pr-
venstvu.
Z enajstimi točkami so Ve-
lenjčani skupaj z Muro in
HIT Gorico na vrhu lestvice
in so zaenkrat hit prvenstva.
Z zanesljivo igro so prek
Pranj iča in Žurmana »zruši-
li« tudi Mariborčane, ki so
nastopili brez kaznovanih
Dabanoviča, Kariča (8 te-
kem prepovedi) in Keka (8),
na klopi pa je manjkal prav
tako kaznovani Branko Hor-
jak (6). Slednjih treh ne bo
tudi na pokalnem obračunu
20. septembra. Morda je
prav zaradi tega Bojan Praš-
nikar kazal vesel obraz po
izreku kazni in žrebu pokala
prejšnji teden v Murski So-
boti. Vendar zaenkrat ostaja
v ospredju prvenstvo in tek-
ma šestega kroga na Preva-
Ijah. Po silovitem startu je
favorit velenjska ekipa, še
posebej zaradi pogleda v sta-
tistiko, kjer je ob rubriki
»prejeti zadetki« zapisana
dvojka, kar je najmanj med
vsemi prvoligaši. Ob čvrsti
obrambi in značilni previdni
igri s hitrimi protinapadi bi
Rudarji utegnili razbiti zad-
njo linijo Mag Korotana
z Gregorjem Blatnikom na
čelu. Točka ali celo tri bi
Prašnikarjeve varovance ob-
držala pri vrhu in jim dala
moči za nadaljevanje dolge
sezone.
Vzdušje pri celjskem liga-
šu je povsem drugačno. Po
porazu s Primorjem so rume-
no-modri z le petimi točkami
na sedmem mestu. V Ajdovš-
čini so spet vodili, potem pa
jih je »povozil« Vrabac. Po
poškodbi se je vrnil sicer so-
lidni Bulajič, ki pa z Ajdovci
ni imel svojega dne. V Bio-
start Publikumu so zelo za-
dovoljni z dosedanjo učinko-
vitostjo (12 zadetkov - največ
v ligi), trenutna šibka točka
pa je igra v obrambi (11).
Trener Borut Jarc je razoča-
ran predvsem z odnosom
svojih varovancev do igre.
»Medtem ko naši nasprotni-
ki po tekmi zaradi utrujeno-
sti >umirajo<, so naši nogo-
metaši povsem sveži. Rezul-
tatov očitno ne bo tako dol-
go, dokler se ne bodo spre-
menile stvari v glavah neka-
terih igralcev,« je tarnal
Jarc, ki je po tekmi s Korota-
nom ponudil odstop, vendar
se je z vodstvom kluba dogo-
voril za nadaljevanje na celj-
ski klopi, kjer ga v soboto
čaka nova težka preizkušnja.
»Derbi šestega kroga z SCT
Olimpijo prihaja ob nepra-
vem času. Poleg vseh ostalih
težav sta za nove >poskrbela<
poškodovana Bašič in Cug-
mas, ki zaradi zloma prstov
na nogah ne bosta v enajste-
rici. Zelo težko bo.« Morda
so možnosti Publikuma
v tekmi z Ljubljančani teža-
ve v nasprotnem taboru, ki
pa so povsem druge narave.
Z dvema velikima, Maribo-
rom Branikom in Muro, so se
domačini na Skalni kleti
morali zadovoljiti s točko,
z državnimi prvaki je bilo
v preteklih sezonah nekoliko
lažje, a še zdaleč ne lahko.
»Podobno bo tudi tokrat,«
pravi po uspešnem come
backu Damjan Romih in do-
daja: »Moramo popraviti
igro in storiti manj napak.
Ob veliki meri borbenosti in
z ustreznim odnosom na
igrišču bi utegnili zadovoljiti
celjske ljubitelje nogometa
in vknjižiti nove tri točke.«
DruooHgaški derbi
Eri Šmartno
Blizu 700 ljubiteljev nogo-
meta je uživalo v sijajni
predstavi, ki sta jo v tretjem
krogu uprizorila Šentjur in
Pari osmine—finala pokala
Slovenije: Aluminij-Primor-
je, Koper-HIT Gorica, Ba-
kovci-SCT Olimpija, Tran-
sport II. Bistrica-Mura, Že-
lezničar Oscar-Čmuče, Čen-
tiba Wreng-Biostart Publi-
kum, Naklo-Šentjur in Ru-
dar (V)-Maribor Branik. Vse
tekme bodo 20. septembra.
Era Šmartno. Domačini so
bili v začetku nevarnejši,
vendar priložnosti niso izko-
ristili, za nameček pa se je
poškodoval še Bevc, ki je
v uvodnih minutah s prodori
in predložki po levi strani
napovedal lepo tekmo. Po
zadetku Druškoviča je ize-
načil Žilnik, nato pa je v Eri-
no vrsto vstopil odlični Ma-
šič, ki je odločil derbi. Za
goste zmaga ne bo pomenila
kaj dosti, če je ne potrdijo
z uspehom pred domačim
občinstvom, ko se bodo po-
merili s Filc Mengšem.
Šentjurčani z izidom
v tretjem krogu ne morejo
biti zadovoljni, a so z igro
dokazali da sodijo med bolj-
ša moštva. V četrtem krogu
bodo gostovali pri domžal-
skem Napredku.
Gostoval bo tudi radeški
Papir, in sicer pri vodilni
enajsterici Črnuč. Radečani
so prvenstvo začeli zelo so-
lidno in so izmed drugoliga-
šev s Celjskega presenetljivo
najbolje uvrščeni. Če jim
uspe še malo verjetni podvig
v Črnučah bo presenečenje
popolno.
Dravinja na vrliu
v tretji iigi
Konjiški nogometaši so se
s točko priborjeno v Tumiš-
ču obdržali na vodilnem me-
su v tretji ligi, kjer so pred-
vsem po zaslugi visoke zma-
ge v prvem krogu. LokaM
derbi sta v Rogaški Slati
odigrala Steklar in Unid
domačini pa so bili uspeŠM
ši. Zrečani ostajajo brez tol
na repu razpredelnice.    ]
Prvi krog v MNZ
Ceije
Po uvodnih srečanjih
težko kar koli napovedova
očitno pa so visoki cilji I
njarja povsem realni. V I
škem so napovedali boj
vrh, a so klonili že na gost
vanju pri Krškem, medt<
ko sta preostala izida bolj
manj pričakovana.
TOMAŽ LUKi
Polzeiani upajo na
uspeh z Madžari
s sobotnimi četrtfinalnimi
tiunirji se bo pri nas začela
košarkarska sezona, v kateri
imajo pri Kovinotehni Savinj-
ski Polzeli ponovno visoke
cilje.
Trener Boris Zrinski je Pol-
zelane v zadnjih letih pripeljal
v vrh slovenske košarke, letos
pa so apetiti še nekoliko na-
rasli.
Za vami so priprave pred
novo sezono, kako bi jih oce-
nili?
S pripravami sem zelo zado-
voljen, saj testi kažejo, da je
moštvo dobro pripravljeno,
kar upam, da bomo dokazali
že na sobotnem četrfinalnem
turnirju v Postojni.
Na prijateljskih tekmah je
bilo tudi nekaj nervoze, mar
ne?
Ja, ampak živčnost ni alar-
mantna, saj smo bili sredi pri-
pravljalnega obdobja. Izklju-
čena sta bila Tiller in Jagod-
nik, pri čemer moram pouda-
riti, da je bil Američan izzvan
in je pač želel vrniti udarec
izkušenemu Kotniku... Ekipo
smo nekoUko sprostiU in mi-
slim, da podobnih nevšečnosti
ne bo več.
Prva preizkušnja vas čaka
v Postojni. Kakšen je cilj na
četrtfinainem tumiriu?
Po razveljavitvi pi-votnega
žreba, smo dobili novega na-
sprotnika - Zagorje. Nikakor
j£h ne smemo podcenjevati, saj
se nam lahko to maščuje, še
posebej zato, ker so Zagorjani
izjemno močni. VsiliU jim bo-
mo svoj slog igre in verjamem
v finale Kovinotehna Savinj-
ska Polzela-Postojna.
Po sobotnem turnirju pa bo
verjetno že potrebno resno
razmišljati o Evropi in Mad-
žarih?
Res je. Ogledal sem si nekaj
posnetkov, v prihodnjih dnd
dobim še nekatere novejše. ž>
ne vem v kakšni zasedbi se bo
do predstavili, saj imajo tre
nutno štiri tujce, od kateril
bodo dva odpustili. So izjemi*
neugodni, agresivni, predvse«
na domačem igrišču, kjer tek;
me rešujejo z natančnimi met"
Kako v nadaljnje tekuK*
vanje?
Na prvi tekmi 6. septem^
na PolzeU bomo dali vse <^
sebe in odigraU zelo hitro,
den dni kasneje pa prav n»
sprotno. S počasnim tempo"*
jih bomo »umirili«, možnoS*
za uspeh pa bomo iskali tu^
v postavljeni obrambi, pijf,
kateri so manj nevarni. IzJ^
bomo morali še njihovo pre«'
nost v višini, saj imajo 208 <^
visokega centra Kovacsa iDf
dve preko 200 cm visoki kri^
Lani ni šlo proti Iraklisu. ^
letos drugače? ^ I
Upam in verjamem. Mad^Jj
ri so dobra ekipa, a se jih ^
bomo ustrašili. Tudi KoviJDj
tehna Savinjska Polzela
vrhimske košarkarje, ki
sposobni za evropske zmag«,
TOMAŽ LUKA
Turnir Satexu
v finalni tekmi za osvojitev
prvega mesta na Ikovem me-
morialu, ki je bil v Slovenskih
Konjicah, sta se pomerila ma-
riborski Satex in Rogaška Do-
nat Mg. Uspešnejši so bili Ma-
riborčani, ki so slavili s 95:83
(44:38). Najboljši igralec tur-
nirja prihaja iz vrst zmagoval-
cev - Boro Primorac, medtem,
ko je bil najboljši strelec Ivica
Jurkovič (Rogaška) z 48 toč-
kami.
Ena zmaga
Košarkarice Celja so se ude-
ležile močnega turnirja v Ban-
ski Bistrici na Slovaškem, kjer
so v prvi tekmi klonile proti
Slovanu iz Bratislave s 50:71,
nato z Ruženberogom 47:80,
v zadnjem nastopu pa so pre-
magale gostiteljice turnirja
z 71:62.
iff. 35.-31. avgust 1995
1»
ŠPORT
One man hand
aoUeri Teršek Iz Radeč le sam svol trener In praktično sam
c^ol Mtib — Na univerzlaai ¥ metu kopla za uvrstitev v finale
daljava okrog 73 m
fukuoka na japonskem otoku Kyushu je že
yes teden prizorišče 18. univerziade - svetovnih
Jportnih iger študentov. Na otvoritvi je sloven-
jlio zastavo nosil celjski atlet Gregor Cankar,
^ bo v kvalifikacijah skoka v daljavo nastopil
v soboto (finale bo v nedeljo), danes pa v metu
^opja starta Robert Teršek iz Radeč.
»Pričakoval sem že nastop na predlanskih
igrah v Buffalu, a so se stvari zalomile. V letoš-
nji sezoni sem načrtoval met preko 76 m, tudi
zaradi poškodbe hrbta pa sem z najboljšim
rezultatom pri 75,08 m z velenjskega pokala
Bruno Zavdi. Nekaj podobnega sem si želel že
lani, ko sem sezono predčasno končal zaradi
težav s komolcem, končni cilj pa so olimpijske
igre v Sydneyu 2000,« je pred odhodom razmi-
šljal 24-letni študent IV. letnika Fakultete za
šport, ki je v Aziji tudi zaradi naklonjenosti
I pokroviteljev.
Robi, tvoje prvo veliko tekmovanje se bo
začelo s kvalifikacijami. Kakšna daljava bo
potreba za petkov finale?
Najbrž bo nastopilo nekaj finalistov s sve-
tovnega prvenstva v Goteborgu, za uspeh pa
j bo potrebna daljava okrog 73 m. Moram biti
I optimist, na zadnjih treningih je kopje letelo
okoli pet metrov dlje kot običajno, in zato bi
na Japonskem moral nadaljevali uspešno sezo-
no, v kateri sem zmagal že enajstkrat. Osebni
rekord? Rekordi so naključni, veliko je odvisno
od počutja, možnosti za izboljšavo najboljšega
rezultata pa so skozi vso sezono nekako 50:50.
V Radečah razmere za trening niso idealne,
' toda kopje vseeno leti vse dlje. Zakaj?
; Pred kratkim sem težišče nekoliko spreme-
nil, z zgornjim delom telesa dlje počakam in
meti so bistveno daljši. V šali celo razlagam, da
sem sam svoj trener. Zamislim si novosti, ana-
liziram jih skupaj z Rafkom Draščkom, ki sne-
ma moje mete, in napredek je opazen. Na rade-
škem štadionu nimamo tartana, zalet je za
približno tretjino krajši in zato sem pogosto
tudi v Celju, kjer mi z nasveti pomaga Jože
JKopitar.
Stjepovičev državni rekord je 7932 m. Kako
Aolgo še?
Letos sem napredoval za skoraj dva metra,
trikrat sem izboljšal osebni rekord in zdaj
imam drugi najboljši slovenski rezultat vseh
časov. Čez dve leti bi že lahko presegel 80-
metrsko znamko, ki je tudi norma za nastop na
največjih tekmah. Na olimpijske igre v Atlanti
še ne računam, nastop na svetovnem prvenstvu
1997 v Grčiji je že bolj realen, vrhunec pa bi
vsekakor moral biti z olimpiado v Sydneyu.
Kakšen je bolj podroben načrt za naslednje
sezone?
Ogromno še lahko pridobim na moči. Na-
slednjo zimo se bom zavestno posvetil vadbi
z utežmi, vse bolj je pomembna prehrana, a tu-
di povsem življenjske zadeve. Jeseni bom po-
stal absolvent FTK, nato pa... Ne bo več šti-
pendije, ki zdaj zadostuje samo za bolj športno
naravnano hrano. Starši mi še vedno veliko
pomagajo, v klubu je na srečo skoraj vse po-
drejeno meni, a določenih ugodnosti bo enfa-at
konec.
V atletiki prevladujejo tekaške discipline;
zakaj torej kopje in ne teki?
Pred desetimi leti sem začel s skokom v da-
ljavo in tekom na 300 metrov. Najboljša pi-
onirska rezultata sta bila 652 cm in v teku
38.9, moj največji tekmec pa je bil Miro Kocu-
van. Nato sem si poškodoval gleženj, nič bilo
s skoki v daljavo, v klubu pa sta bili dve kopji.
Bolj za hec kot zares sem začel z meti, po dveh
tednih že dosegel daljavo 47 m, odšel na repu-
bliško prvenstvo za pionirje, z metom 44,16
m osvojil bronasto kolajno in ostal pri kopju.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Prvi treningi na ledu so dobro obiskani, nekaj težav pa je še vedno s slabim prezračevanjem
dvorane.
Hokej: do mladincev
Skupščina HK Celle — hokejska šola ie malčkom dodala še
selekcije pionirjev, kadetov In mladincev
Na celjskem drsališču je že
nekaj tednov ledena ploskev,
na kateri so največ umetnostni
drsalci in v zgodnjih popold-
nevih tudi hokejisti. Po agoniji
Inntala in razpustitvi kluba
najhitrejša zimska igra v me-
stu ob Savinji torej ni utonila
v pozabo, marveč bodo malčki,
pionirji ter kadeti ali mladinci
vključeni v ligaško prvenstvo.
Na začetku leta je bila v Ce-
lju uradno registrirana Hokej-
ska šola, ki je pod svojim okri-
ljem združevala samo malčke
in zaradi zdravega jedra - za
vse so skrbeli starši igralcev
— so mnogi predvidevali, da gre
za zametek novega kluba. Po
neslavnem koncu Inntala dru-
ge rešitve niti ni bilo in na
avgustovski skupščini je HK
Celje-hokejska šola dopolnil
svoja pravila in malčkom
priključil še selekcije pionir-
jev, kadetov ter mladincev.
»S spremembo pravil smo
začeli pridobivati nekdanje
igralce Inntala, pri čemer smo
se omejili samo na mlajše se-
lekcije,« pravi novi predsednik
kluba Zvone Korošec. »Innta-
lova evidenca je zelo nepopol-
na, zato smo stike navezali še-
le s polovico hokejistov in
ostale pričakujemo na trenin-
gih, ki so vsak torek, sredo in
petek med 15. in 17. uro ter ob
sobotah med 11. in 13. uro.
HZS smo posredovali vlogo za
vpis v njihovo članstvo in trd-
no željo za vključitev v tekmo-
valni proces.«
Celjani želijo v novem pr-
venstvu nastopati z malčki
(letnik 1984 in mlajši) in pi-
onirji (letnik 1982), glede na
igralski kader pa tudi s kadeti
ali mladinci. »Nikakor ne
z obema ekipama. Če bomo
zbrali več kadetov, bomo ne-
kaj mladincev posodili Mari-
boru, v nasprotnem pa bo naše
mladinsko moštvo zaigralo
v državnem prvenstvu,« je ok-
virno odločitev predstavil
Zvone Korošec.
Klub še vedno temelji na
starših igralcev. Z devetimi
člani predstavljajo kar tri če-
trtine izvršnega odbora in
obenem so tudi koordinatorji
dela s posameznimi ekipami.
Malčke in pionirje trenira Bo-
ris Pajič, ki se je tako kot prvi
iz Inntalove garde vključil
v novi klub, za sodelovanje se
je ponudil še Franc Grabler,
vsi drugi pa se držijo bolj ob
strani. Večina igralcev bo naj-
brž končala pri Avtoplusu,
v katerem se že nekaj let zbi-
rajo nekdanji hokejisti in so-
delujejo na priložnostnih tnr-
nirjih.
Oktobra bo startala šola ho-
kejskega drsanja za otroke
stare od pet do sedem let, vse
aktivnosti pa bodo še naprej
usmerjene k mlajšim selek-
cijam.
Novi klub se je že uvodoma
znašel v neprijetnih zagatah.
Moralna hipoteka Inntala je
velika, nekatera podjetja pa
sponzorsko sodelovanje s celj-
skim hokejem pogojujejo
s plačilom starih dolgov. Novi
klub jih seveda ni zakrivil in
v upravi nima niti enega člo-
veka, ki bi bil kakorkoli pove-
zan z aktivnostmi propadlega
Inntala, zato takšni postopki
niso utemeljeni.
ŽELJKO ZULE
Foto: SHERPA
Petek, 1. 9-
Košarka
Maribor: Rogaška-Zagorje
(četrtfinale pokala za moške,
18).
Sobota. 2, 9.
Košarka
Postojna: Kovinotehna-Pi-
vovama Laško (četrtfinale po-
•cala za moške, 18).
Nogomet
Celje: Publiktun-Olimpija,
^valje: Korotan-Rudar (6.
"^og L lige); Slovenske Konji-
ce: Dravinja-Steklar, Zreče:
Unior-Pohorje (3. krog m. li-
8e); Štore: Kovinar-Kiv Vran-
jo, Šmarje: Smarje-Usnjar,
^stnik: Tim Laško-Odred,
»fežice: Brežice-Krško (2.
•^og MNZ Celje, vse 16. 30).
Hedella, 3. 9,
Nogomet
> i^martno ob Paki: Era
^i*iartno-Mengeš, Domžale:
Ppnižale-Šentjur (obe 16. 30),
Mubljana: Čmuče-Radeče (4.
^•og n. Uge, 10. 30).
Atletsko DP preloženo ]
Konec tedna bi morali biti ekipni državni prvenstvi v atletiki,;
vendar so nekateri najboljši na univerziadi in zato je AZS;
tekmovanje preložila na 23. in 24. september. Lani je med^
moškimi zmagal Kladivar Cetis, ženska ekipa je bila druga,!
zaradi spremenjenega domačega koledaija pa se v tujini vrstijo;
nastopi celjskih reprezentantov.
Renata Strašek in Miro Kocuvan sta bila med udeleženci
močnih mitingov v Linzu in Rovertu ter nekoliko zaostala za
rezultati s svetovnega prvenstva. V Linzu je na mitingu za VN j
druge kategorije Straškova z lažjo poškodbo Ahilove tetive:
v metu kopja z 59,22 m zasedla 6. mesto, Miro Kocuvan pa je bil ]
s povprečnim časom 50,42 v teku na 400 m z ovirami in slabšo:
drugo polovico proge peti. V italijanskem Rovertu je nastopila j
samo Straškova in bila druga z daljavo 59,68 m.
Cestarll s kegljačl
Moški del celjskega kegljanja v prestopnem roku ni lu-esničil i
pogumnih načrtov o vrnitvi Nareksa in Gmajnerja ter prihodu]
nekaterih reprezentantov, vendar se novi pokrovitelj ni omajal, j
Cestno podjetje Celje je tako za naslednjo sezono prevzelo kritje
večine stroškov in edini moški prvoligaš v regiji bo nastopal pod ■
imenom CP Celje.
Pokal že pri četrtnnaiu
Od petka do nedelje turnirji za uvrstitev na flnal-four z derhljem
KovInotehna-PIvovama Laško - Ženske startalo 12. sentemhra
v zadnjem krogu kvalifika-
cij pokalnega tekmovanja za
košarkarje je Pivovarna Laško
T gosteh premagala Slivnico
s 96:82 (54:37; Tovornik 34,
Vujovič 19, Starovasnik 13,
Ck>lc 12, Tomašič 7, Jeras 6,
Blatnik 2, Blagotinšek 1), od
petka do nedelje pa bodo v Kr-
škem, Idriji, Mariboru in Po-
stojni četrtfinalni turnirji.
Z vsakega se bo v final-four
(30. in 31. marca 1996) uvrstil
samo zmagovalec, nosilci pa so
udeleženci lanske prvenstvene
končnice za naslov prvaka.
Najmočnejši par zaključnega
dela je Kovinotehna-Pivovar-
na Laško, moštvo Rogaške pa
lahko že vnaprej račima z za-
nesljivo uvrstitvijo v končnico
mariborskega timiirja.
V Krškem sta para Olimpi-
ja-Litija in Triglav-Interier,
v Idriji Satex-Helios in Lito-
stroj-Idrija, v Mariboru (tur-
nir se bo izjemoma začel že
jutri) BWC-Kraški zidar in
Rogaška-Zagorje ter v Postoj-
ni Kovinotehna-Pivovama
Laško   in   Republika-Loka.
Zmagovalci bodo v nedeljo
igrah za uvrstitev na zaključni
turnir.
Ženske bodo prvi del pokala
odigrale 12. in 19. septembra,
prijavljenih pa je samo ducat
ekip. Na startu bo Celje igralo
v Domžalah in v primeru zma-
ge doma z Ilirijo, ekipa Come-
ta pa mora najprej k Pomurju
in bo v primeru zmage doma
igrala z Mariborom. Zmago-
valci drugih tekem se bodo
uvrstiU na zaključni turnir, ki
bo 13. in 14. januarja 1996.
Ž. Z.
V treh letih na vrh
Moški del celjske košarke z novim vodstvom proti starim
položajem — Stevica Čeko uresničil dolgoletno željo »Ferlja*
Zorka — Dragiša Skakič novi predsednik
Predvidevanja izpred dveh
mesecev so se uresničila.
Splitski košarkar Stevica Če-
ko (32 let, 207 cm) je okrepitev
Celja, ki bo tako v novo sezono
vendarle startalo s tujcem in
obenem enim najvišjih igral-
cev A-2 lige. Čeko je bil prvič
kandidat za prestop v Celje že
leta 1988, vmes so se zanj zani-
mali tudi na Polzeli, zadnjo se-
zono pa je igral na Reki. Novi-
nec je še branilec Tomaž Gra-
hovac (Interier).
Klub je v zadnjih tednih do-
bil novo podobo, ki naj bi bila
jamstvo za lu-esničitev ambici-
ozno zastavljenega cilja: v treh
letih vrnitev v vrh slovenske
košarke. »Novi predsednik je
Dragiša Skakič, v upravnem
odboru pa so še Darko Dov-
žan, Vinko Erjavec, Marko Je-
zernik, Štefan Han in Tomaž
Udrih. Povečini gre za ljudi, ki
v preteklosti niso bih posebej
obremenjeni s košarko, a so
vseeno zaslutili priložnost za
novi vzpon Celja in so priprav-
ljeni realizirati osnovni fi-
nančni načrt za sezono 1995/
96,« pravi direktor kluba
Franc Zorko.
Mladinci so bili lani udele-
ženci zaključnega turnirja dr-
žavnega prvenstva (klub so
medtem zapustili Čmer, Gaj-
šek in brata Tomašič) in vrsta
nadarjenih posameznikov se
bi z dvema ustreznima okrepi-
tvama na položajih visokih
kril in centrov lahko sčasoma
spustila v enakovreden boj za
prodor v A-1 hgo. Celje je bilo
lani v podobnem položaju, na
napredovanje iz B lige ni nihče
računal in zdaj je tihi cilj celo
uvrstitev v končnico.
Celjani so se pripravljali sa-
mo v dvorani STŠ in na atlet-
skem štadionu, med prven-
stvom pa bo nekaj težav zaradi
študija posamesmikov. Her-
man, Nidorfer in Drobnič bo-
do treniraU s Heliosom in mla-
do ekipo Olimpije ter vsaj tri-
krat na teden tudi v Celju,
medtem ko naj bi se Kitek iz
Maribora vozil na vse trenin-
ge. Eden ciljev je tudi v ekipo
postopoma vključiti nekatere
mladhice, največ pozornosti
pa bo deležen Gregi (198 cm).
Franc Zorko je direktor prve-
ga moštva Celja in bo sočasno
aktiven tudi pri Rogaški, po-
tem ko se je na koncu lanske
sezone razšel s Polzelani.
»V obeh A Ugah je osnovni
pogoj za igranje parket, ven-
dar s Celjskim sejmom še ni-
smo uskladili naših želja za se-
Utev v Golovec in lahko se
zgodi, da bomo na začetku se-
zone morah poiskati nado-
mestno lokacijo. Na vsako tek-
mo bomo povabili učence ene
celjskih šol, saj moramo ko-
šarko znova približati mladim
in poskrbeti za dobro zaledje,«
pravi Zorko ob novici, da bo
mladinsko in kadetsko ekipo
treniral Boris Kralj, ki infor-
macije ni potrdil.
ŽELJKO ZULE
Št. 35.-31. avgust 1995
REPORTAŽA
Vse ie stvar usode
Mariborčanko Uršo Pertinač le meti nakupovanlem kruha opazila visažistka In lo povabila k akcill
Supermotlel 95 — Urša le zmagala
Tekmovanje za Fotomodel
Slovenije organizira ljub-
ljanska modna agencija Ima-
ge Management skupaj
z agencijo Ford iz New Yor-
ka. Na letošnjem tekmova-
nju za Supermodel je bilo
prijavljenih 625 deklet, na
junijskem finalu pa je bilo
samo še 14 finalistk. Zmago-
valka je postala Urša Perti-
nač iz Maribora, ki bo Slove-
nijo zastopala na mednarod-
nem lepotnem tekmovanju
Supermodel of The World
1995 na Bahamskih otokih.
Kdaj si se začela ukvarjati
z manekenstvom in kdo te je
navdušil za to?
Z manekenstvom sem se
začela ukvarjati pred pri-
bližno enim letom, sama si-
cer nikoli nisem dosti razmi-
šljala o tem, ampak sem slu-
čajno v trgovini kupovala
kruh in me je opazila ICseni-
ja Pehlič, visažistka pri od-
daji Poglej in zadeni in me je
pač navdušila za model 94.
Takrat sem osvojila 4. mesto
in sem bila tudi miss fotoge-
ničnosti. Zdaj sem pri agen-
ciji Image Management in
delam za njih. Letos sem po-
stala tudi supermodel.
Kako so na tvojo odločitev
za manekenstvo reagirali
starši?
Na začetku je bila mama
zelo skeptična, ni bila preveč
navdušena, potem pa, ko
sem postala miss fotogenič-
nosti, jo je najprej šokiralo,
in se je le navdušila za to.
Letos, ko sem postala super-
model, pa je baje morala
vzeti pomirjevalne kapljice.
Kako se je tvoja pot nada-
ljevala potem, ko si osvojila
naslov supermodel?
Najprej sem bila nekaj ča-
sa doma, na srečo je bil ta-
krat telefon pokvarjen, zato
me novinarji niso toliko
gnjavili, ampak potem pa se
je začelo. Imela sem dosti in-
tervjujev, pa nekaj slikanj,
snemanje za TV Maribor...
Pred kratkim si bila v Mi-
lanu v agenciji Flash. Kako
je bilo tam?
V Milano pokličejo različ-
ne agencije dekleta, ki so jim
všeč. V Flashu so videli moje
kopozite in tako sem 18. juli-
ja šla v Milano. Agencija mi
je dala stanovanje in vsak
dan sem jih poklicala, da so
mi povedali kastinge. Imela
sem tri do pet kastingov na
dan. Po mestu sem hodila sa-
ma in puščala kompozite, in
tako sem dobila delo za ča-
sopis Alta Moda in smo na-
redili izdajo za poročne
obleke. Ker sem bila tam sa-
mo 14 dni, nisem toliko dela-
la, kot bi še lahko. Če bi
ostala še kakih 14 dni, bi
imela še več dela in zato tudi
denarja. Stroške za stanova-
nje in vse kar mi je na začet-
ku nudila agencija, ko še ni-
sem imela dovolj denarja, da
bi plačevala sama, sem po-
tem morala vračati.
Si že delala za kakšnega
znanega kreatoria?
Ja, lani sem delala za Je-
an-Paul Gaultieinrja. Njego-
va oblačila so bila tako ne-
navadna, da si jih nisem zna-
la obleči. Polno je bilo lu-
kenj, polno zadrg in so mi
morali pomagati. Sicer ti
vedno pomagajo, ampak sem
hotela sama, pa ni šlo.
Koliko stane obleka kakš-
nega znanega kreatorja?
•
V Milanu sem si ogledala
Armanijeve obleke. Všeč mi
je bila neka črna obleka, ki
je bila znižana, stala pa je
2,500.000 Ur.
Septembra greš na Baha-
me. Kakšna so tvoja priča-
kovanja?
Prireditev so prestavili na
december. Ne vem še zakaj,
ampak saj je vseeno, glavno,
da grem. O pričakovanjih pa
ne bi govorila, ker je vse
stvar usode.
Morda veš, koliko modnih
pist si prehodila?
Ne vem na pamet, recimo
po razdalji in z vajami okoli
5 kilometrov.
Kolikokrat si bila na tek-
movanjih?
Tekmovanji sta bili dve,
bila pa sem tudi na natečaju.
Prvo tekmovanje je bilo za
Model 94, to je bilo v okviru
oddaje Poglej in zadeni.
Drugič sem bila na natečaju
za kozmetično hišo Max
Factor, takrat sem bila dru-
ga. Tretje pa je bilo tekmo-
vanje za Model 95.
Ti je všeč, da je na teh tek-
movanjih mednarodna ži-
rija?
Ja, zaradi tega sem tudi šla
na to tekmovanje, drugače
ne bi. Ne vem sicer, zakaj je
Auer rekel, da je žirija na
oddaji Poglej in zadeni med-
narodna, če pa so bili tam
sami Slovenci, poleg tega pa
tudi ne vem, če so to modni
poznavalci. Ne verjamem, da
ima direktor televizije kaj
pojma o modi.
Kaj praviš na to, da je po
Sloveniji veliko raznoraznih
lepotnih tekmovanj in ljudje
potem ne vedo, kaj je kaj?
Tekmovanj je res dosti,
vsaka druga revija ima nate-
čaj za svojo lepotico, zato bi
vsaka punca morala dobro
razmisliti, kam bo šla. Glav-
ni tekmovanji sta samo dve,
za Supermodel Slovenije, ki
je bilo letos res na ravni, in
pa tekmovanje za miss Slo-
venije, ki pa še ni prišlo do
take točke, ampak upajmo,
da se bo to zgodilo.
Bi povedala še kaj o svoji
osebnosti.
Po horoskopu sem lev. Mo-
je razpoloženje se spreminja
od noro vesele do noro ža-
lostne. Rada sem v družbi,
rada imam odprte ljudi, so-
vražim zahrbtneže in dvolič-
neže. Rada hodim na večerje,
obožujem dobro hrano, zdaj
moram uživati zelenjavo in
sadje. Čisto preprosta sem.
V katero šolo hodiš?
Zdaj grem v tretji letnik
gimnazije v Mariboru. Se
na jezikovni smeri, učim j
tri jezike, angleščino, frai
coščino in italijanščino. I
sem bila v Milanu, mi je it
lijanščina prav prišla.
Se       ukvarjaš       tu
s športom?
V osnovni šoli sem se u
varjala s košarko, odboj;
sem trenirala štiri leta, d
leti pa tudi pri Palomi Br
niku. Včasih tudi kolesaril
drugače pa sem veliko v fi
nessu.
Kaj   počneš   v   prost<
času? ^
Skoraj ga nimam, če pa že,
grem rada ven. Rada grem
v kino, gledališče, v naravo,
Rada imam živali, posebno
konje.
Kakšno glasbo rada po.
slušaš?
Zdaj me je navdušil Nick
Cave, v Milanu pa sem slu-
čajno slišala pesem Love Bi.
tes od Def Leppard in mi je
tudi zelo všeč. V bistvu po
slušam vse, še najbolj stari
ročk, najmanj pa techno.
Ce plaz z brega zemIJ
Hribčki ponižajte se,
dolince povišajte se,
da se bo videlo ravno polje.
da bom vidVa kam fantič moj gre.
(ljudska)
»V naših časih ni bilo toliko
plazov, kot jih je dandanes,« je
zmajeval z glavo prileten mo-
žak, ko je gledal po bregovih,
ki so se po dolgem deževju go-
lili v plazovih.
Naši časi? Besede človeka,
ki živi tudi sedanji čas, govori
pa o svojih časih. Torej gre za
mlada leta, ko je bil pri močeh,
sredi dogajanja, ko bi gore
prestavljal.
Svoje dni, ko se mu je zdelo,
da se svet suče okoli njega, ko
je bilo tisto, kar je lepega in
hudega doživljal, važnejše od
vsega drugega. V naših časih.
Svoje dni.
Možak modruje dalje.
Niso bile tako dolge suše,
kot so danes. Tudi ni bilo toli-
ko deževnih dni skupaj, ko se
je nebo odprlo. Kadar pa ni bil
le rahel dež, kadar je vlivalo
kot iz škafa, nismo bili »iz cu-
kra«, je pravil. Možaki so si iz
starega žaklja naredili kapu-
co, se pokrili s kakšnim starim
suknjičem, kajti marela za
opravek, h kakršnemu so se
namenili, ni bila priročna. Za
motiko, za grebljico, zlasti za
lopato, je treba dvoje rok. In
kam so šli?
Šh so »prekapat«.
Vsak gospodar je dobro ve-
del, kje ob deževju voda škodo
dela. Začeli so na najvišjem
mestu in očistili najprej grabe,
ki jih je zadelala trava, naril
krt, nasul veter z odpadlim
listjem... Ko so vozili seno
s travnikov, snopje z njiv, list-
je in drva iz bost - in ko so
zapeljali s kolovoza, so pogle-
dali nazaj. Če je »koloteč'na«,
kot so rekli vgreznjeni sledi
kolesa, rjizrila odtok ob kolo-
vozu, so šli in ga popravili. Čez
uro, čez noč, ko bi že pozabili,
bi lahko prišla nevihta in de-
roča voda bi planila v škodo.
Kolovoze, domače ceste so
»mirkali« tako, da so preko
ravnega cestišča vsakih dvaj-
set, trideset korakov naredili
rahle grabe. Naredili so • jih
več, če je bil svet bolj navkre-
ber. Po teh majhnih odtokih,
ki niso bili toUkšni, da bi voz
preveč stresali, se je ob dežju
odtekala voda v obcestni jarek
ali pa kar v travišče. Ker so
bile te grabe dovolj na gosto,
se je voda sproti odtekala, ni
drla, odnašala zemlje in peska.
Tudi te odtoke so šli med
dežjem prekapat. Po nali\'u je
bilo prepozno, kot zvoniti po
toči. Ko se voda nabere, ko
začne dreti, je njena rušilna
moč vedno večja in večja...
Kje na suhem pod streho so
potem oprezali. Ce ni nehalo,
so šli še drugič in tretjič po-
pravljat odtoke. Najhujšim
nalivom seveda tudi takrat ni-
so biU kos. Ujme niso bile sa-
mo tiste nevihte, ki so stresale
točo in s strelami netile strehe.
Tudi za tiste, ki so rušile poti,
odnašale zemljo, nasipavale
njive s kamenjem, ilom, gruš-
čem in jalovim drobirjem, so
na vremenskih procesijah vili
sklenjene roke pod oblake in
rotili:
Hude ure, reši nas, o go-
spod!
Če se je le zgodilo, da je
v sušnih dneh zemlja razpoka-
la, je bilo, kot tudi danes, dalje
odvisno od prvega dežja. Če je
rahlo, zlagoma deževalo, se je
zemlja razmočila in razpoke so
se zaprle. Če pa je vlivalo na
hitro in premočno, je voda
vdrla v globino in kjer je bila
pod prstjo in rušo lapomata
podlaga, je začela zemlja drse-
ti. Zmočen lapor je podoben
spolzkemu milu in če je bil
pritisk v strmih legah dovolj
velik, je bil plaz »rojen«.
Pa je bilo res včasih manj
plazov? Najbrž res. Nekoč so
kosili na roke in so se grmovju
in drevju lažje izogibali, če-
prav tudi nekoč košnja po
travniških sadovnjakih ni bila
v zabavo. Kosci tekmovalnega
duha so se drevja kar izognili
in pustili kakšnemu starejše-
mu stricu, da
»odkošaval«. f
le v bregu, zlai
terih so moi
spodnjo brazdi
žiti na zgornjo
zavarovali z di
kar z grmičeii
pod njivo ni z»
lino.
In če naposl
mogoče prepw
tegnil, so ga uS
mi in z drenai
menja, po kJ
pronicala do p
do potoka. Ta
je znan še dan'
Balotnarji iz Rečice ob prikazu starih šeg in ">
hribih je pogosto vleklo in se vdiralo tudi 1^
vešči.
it. 3S. - 31. avgust 1995
REPORTAŽA
20,21

bijanje navadno prepustijo
stroju.
KaJco je potelcalo zabijanje
balotn?
Najprej so ocenili, koliko
hrastovih ali kostanjevih de-
bel bo treba. Potem so pripra-
vili po nekaj metrov dolga de-
bla srednje debelosti. Debeli-
na dvolitrske steklenice za vi-
no, »Štefana« je bila pravšnja.
Deblo so obsekali vej, ga na
enem koncu zašilili, na dru-
gem pri vrhu okovali z moč-
nim obročem. Ce je bil svet
v globini kamnit, so ošiljeni
spodnji del prav tako okovali
s »špico«, ki jo je skoval vaški
kovač. Potem so balotno nasa-
dili navpik v plaz in okoli nje
postavili oder. Nanj so se spra-
vili štirje zares krepki moža-
karji. V navpično zvrtano luk-
njo so nasadili železen drog za
vodilo in potegnili na oder
»ovna«, ponekod tudi »pok«
imenovanega. To je bil za me-
ter dolg kos tnala, skozi sredi-
no zvrtanega in močnimi obro-
či okovanega. V oblikovan čok
je bilo vdelano osem lokov iz
čvrstega prožnega lesa. To so
bila držala, za vsakega moža
po par, s katerim so ovna po
železnem vodilu dvigovali,
s silo lastne teže in z nekaj
pomoči pa je udarjal navzdol.
Težko tnalo je bilo res podob-
no staremu ovnu z zavitimi ro-
govi. Z njim so zabijali balot-
no v tla. Sprva je kar hitro
tonila v plazovito plast, potem
bolj počasi in vedno počasneje.
Težje so jo s zabili v trden svet,
bolj je bilo zanesljivo, da bo
dobro držala.
Možje pri zabijanju so bili
dobro usklajeni. Na skupni
»hoo«, so dvignili ovna čim
višje, na »ruk« so ga pognali
navzdol. Tako po ves dan, ba-
lotna za balotno, tudi več dni
zapored, dokler ni bUa plazo-
vi ta površina kot jež.
Balotnarji so bili res dedci.
Kakšni zaletavi mladci bi se
zagnali, se spehali in odnehali.
Balotnarji so bili po porabi
moči podobni težkim vlečnim
volom, ne iskremu konjiču
pred kočijo.
In naš mož, ki s pogledom
žalostno boža odrte travnate
bregove, »tuhta« in modruje,
če je dobro, da so posekali vse
leskove žive meje. Še lešnikov
nimaš več kje nabrati, da o ko-
ristnosti njihovih korenin po
brežinah ne bi zgubljaU besed.
Razmišlja, kako je imenitno,
da voda priteče iz pip, kjer si
človek zamisli. Ni pa dobro, da
potem teče kar v zemljo, dela
podtalne vodne tokove - in pla-
zove. Tehta, če zdaj, od kar je
sin posekal živo mejo na prive-
tmi strani njive, vedno poleže-
jo žitni posevki ob ujmi z ve-
trom. Skrbi ga, kaj bo s seno-
žetjo v brežini, na kateri so
izdrli drevesa s koreninami
vred in jo zrigolali. Malo višje
je bil nekoč vinograd, pod
njim mlaka, obdana z »meka-
mi« (vrba z rumeno-rdečim
lubjem) in plitko izkopanim
vochijakom, kjer so dobivali
vodo za pripravo škropiva.
»Meke« so vsako leto obrezali
za vezanje trt h kolju. AU je
niso obrezali preveč, da bi ne
usahnila? Tudi te so zdrli in
vodnjak v mlaki zasuli. Kaj je
zdaj s tisto vodo?
Smo imeli mi in naši predni-
ki tudi kdaj prav?
Foto: EDI MASNEC
"»j"©*^***'"* ^ "JJf^ovi dolini in po
'    *o zabijanja balotn še danes
Hlapec Burln
In nlegova pravica
Janez Burln, nalstarelšl Slovenec, le po očetu Italllanskega porekla
Kdo je najstarejši Slovenec? V uredništvo
so nas obvestili, da je Janez Burin, po do-
datnem poizvedovanju pa smo ugotovili, da
podatek ni iz trte zvit. Gre za možakarja iz
Tajht pri Planini, iz šentjurske občine, ki je
v 102. letu starosti. Za 100. rojstni dan, ko je
bil najstarejši na Kozjanskem, je še zapel,
zaplesal in za vriskal, ob neprazničnih dneh
pa sekal drva, grabil travo, pobiral sadje ter
opravljal tudi druga lažja kmečka dela...
Pred dnevi, ko smo bili v Tajhtah, je sedel
na klopci, na soncu. Znova smo se pogovar-
jali o njegovem zanimivem življenju, o kruti
mladosti, o dolgem hlapčevanju pri različ-
nih gospodarjih, poroki hlapca in dekle,
treh desetletjih nege nepokretne žene ter
današnjem vsakdanu. Z njim in z Gračner-
jevimi, pri katerih preživlja razmeroma le-
po jesen življenja. Dandanašnji ni več tako
kot za njegov 100. rojstni dan. Počasi ugaša.
Pravzaprav ni bil še nikoli v življenju resno
bolan, začenjajo pa ga mučiti splošne tego-
be visoke starosti. Krajevni zdravnik, dr.
Janez Šmid, ga dobro pozna ter ga je za 100.
in 101. rojstni dan posebej obiskal ter obda-
ril. Decembra, ko praznuje rojstni dan, če-
stitajo Burinu tudi prijatelji iz krajevnega
Rdečega križa, Silvo Leveč, Hedvika Lon-
čarič in Pavla Dolar ter Gračnerjevo sorod-
stvo.
V lepem vremenu rad posedi na klopci.
Za vojaščino
nesposoben
Vsi dobro poznajo njegovo
trnovo življenjsko pot, iz-
jemno skromnost. O sebi pri-
poveduje v starinski govori-
ci, ki jo mladi komaj poznajo
in ki je tako različna od
knjižne slovenščine. Na svet
je prišel v Razborju pri Tr-
bovljah, v hudih razmerah.
Mati je bila dekla s tremi
otroci, oče pa je umrl, ko je
bil Janezek star komaj nekaj
mesecev. Oče najstarejšega
Slovenca je bil Italijan, iz
Furlanije. Bilo je v času Av-
stro-Ogrske, ko je bilo v na-
ših krajih precej Nemcev,
Italijanov, Cehov in drugih,
tako kot so pozneje, v Jugo-
slaviji, prihajali Bosanci, Sr-
bi, Albanci... Še kot otrok je
moral Janez delati kot varuh
mlajših otrok, pozneje pa je
bil hlapec. Na naboru so
ugotovili, da je zaradi pre-
nizke telesne višine za vojaš-
čino nesposoben.
Kot hlapec je delal pri naj-
različnejših gospodarjih,
najprej v Posavju, nato pa je
prišel na Planino pri Sevnici.
Večinoma je spal v hlevu,
skupaj z živino. Gospodarji
so s hlapci različno ravnali.
pri Senici, v Golobinjeku pri
Planini, pa je bil zadovoljen.
Gospodarjem se je hlapec
Burin priljubil kot izjenmo
spretni mešetar na živinskih
sejmih. Z njim so zato radi
hodili na sejme ter sklepali
dobre kupčije. Tako je bilo
na Planini, Pilštanju, v Šent-
jurju, Podčetrtku, Kozjem,
Šmarju pri Jelšah, Podsre-
di... Domači planinski kraj,
ki praznuje letos 650-letni-
co, je imel upoštevane sejme,
od Trikraljevskega, Albino-
vega, Pongračevega, Vidove-
ga, Marjetinega... V sejem-
skem živžavu so zbrali po
150 glav živine, ljudje so ku-
povali lončeno posodo ter
kmečko orodje, v gostilnah
se je pilo in pelo. Posamezni-
ki so sejemski izkupiček za-
pili ali zakartali, nekateri
celo zemljo.
Najstarejši Slovenec še
vedno spije kozarec vina, vse
življenje pa je bil pravo na-
sprotje takšnih zapravljiv-
cev. Pretežko si je zaslužil
vsak krajcar. Z obiskova-
njem sejmov je imel veliko
veselje tudi pozneje, ko se je
poročil ter sta, z ženo Micko,
kupila skromno domačijo.
Bilo je leta 1934, ko sta se
vzela hlapec in dekla.
Zvestoba do groba
Janez je bil takrat hlapec
pri Senici, v Golobinjeku,
Micka pa dekla pri Rantarju,
v Visočah, v vasicah v okolici
Planine. Oba sta imela pri-
hranke, zlasti nevesta. V le-
tih pred drugo svetovno voj-
no sta se preselila na svoje.
v kupljeno hiško v bližnjih
Lokah. Starejši Planinčani
se dobro spominjajo njune
izjemne delavnosti, priza-
devnosti ter osebne skrom-
nosti. V težkih gospodarskih
razmerah sta zgradila celo
hlev, material pa sta znosila
v koših. Veliko sta privarče-
vala ter posojala denar, tako
da so jima bili dolžni blizu in
daleč. Odlično sta se razu-
mela, otroškega blagoslova
pa v zakonu ni bilo. Burino-
va Micka, znana kot dobro-
srčna ženska, je bila tako
zgarana, da je obležala v po-
stelji, mož Janez pa jo je ne-
goval kar tri desetletja. Od
revme je bila vsa zvita, sča-
soma se ni več mogla obrniti
niti v postelji. Zvestoba do
groba pri Burinovih ni bila
prazna beseda. Mož Janez se
je navadil celo kuhalnice,
Micka pa je župniku poveda-
la, da tako dobro ne kiiha
nihče na svetu. Od skupnega
doma, ki sta ga nadvse ljubi-
la, sta se morala z leti ločiti,
skupaj pa sta ostala do gro-
ba. Ostareli mož nege ni več
zmogel, zato so oba sprejeli
v soseščini, pri Gračnerjevih.
Burinova Micka je tukaj ži-
vela še približno leto dni, na-
to pa, z devetdesetimi leti,
umrla.
Janez Burin je pri Grač-
nerjevih že enajst let. Za ra-
zliko od pokojne žene je
ostal več kot stoletje, do ne-
davnega, odličnega zdravja.
Pri Gračnerjevih, na kmetiji,
kjer živijo gospodinja Fani-
ka ter gospodar Anton, sku-
paj s sinom Borisom, je za-
dovoljen. Verjetno še bolj
kot najstarejši človek na sve-
tu, ameriški Dsmec Christian
Mortensen, ki je letos poleti
slavil 113. rojstni dan. Za
nekdanjega hlapca Burina je
v hribih nad Planino najlep-
še na svetu, tudi belega kru-
ha in mesa ima dandanašnji
kolikor hoče. Dobro se spo-
minja usode nekdanjih hla-
pcev Jernejev, ki so betežni
beračili od hiše do hiše, go-
spodar, pri katerem so pusti-
li zdravje ter plodove težke-
ga dela, pa jih je spodil. Nje-
gova jesen življenja je dru-
gačna. Zanj, ki se zna veseli-
ti vsake malenkosti, je lepa.
BRANE JERANKO
Janez Burin je v 102. letu življenja.
Najstarejši Slovenec preživlja lepo jesen življenja. V soseščini, pri Gračnerjevi družini, visoko
nad Planino.
Št. 35.-31. avgust 1995
RADIO
23
Trda pogajanja s Sazasom
Zakon o avtorskih pravicah si razlagamo vsaka stran po svole
Tudi na zadnji skupščini
Združenja radijskih postaj
v Sloveniji, ki je bila minulo
sredo v Murski Soboti smo bili
vodilni predstavniki lokalnih
in regionalnih radijskih postaj
enotni v ugotovitvi, da s Saza-
som — Združenjem skladate-
ljev, avtorjev in založnikov za
zaščito avtorskih pravic Slo-
venije - ne pridemo skupaj.
H kompromisni rešitvi ni
pripomogla niti posebna poga-
jalska skupina, ki jo je imeno-
valo Združenje, niti Sazas ni
upošteval vrste pripomb, ki jih
je za ureditev odnosov s Saza-
som za področje avtorskih
pravic oziroma obveznosti
s strani radijskih postaj, pri-
pravilo Združenje - njegova
skupščina oziroma izvršilni
odbor. Le-te so zapisane v 7.
točkah, nazadnje potrjene na
izvršilnem odboru Združenja
sredi junija.
Na skupščini v Murski Soboti
smo se radijci tudi dogovorili,
da se prijavimo na natečaj
Open society funda s tematiko
marginalnih družbenih sku-
pin. V ta namen bomo po 10.
novembru v času med 22. in
24. uro ponovno vzpostavili t.i.
četrto radijsko nu^žo.
Vse kaže, da si zakon tolma-
čimo vsak po svoje, pri čemer
radijski lokalci in regionalci
mislimo, da si ga tolmačimo na
pravilen način.
V Murski Soboti je bil spre-
jet soglasen sklep, da v podpis
poslane pogodbe z rokom 1.
september 1995, ne moremo
podpisati, ker niso bile upo-
števane že prej v okviru Zdru-
ženja uglašene pripombe.
Glavne pripombe radijcev so
naslednje: da je edini pristojni
organ za razvrščanje radijskih
postaj v komercialne oziroma
nekomercialne Svet za radi-
odifuzijo RepubUke Slovenije,
ki si je za urejanje statusnih
vprašanj lokalne radiodifuzije
določil datum 15. september
1995; da vsi prihodki radijskih
firm ne morejo šteti za osnovo
pri obračunu avtorskih pravic;
da pogodba ne more veljati za
nazaj; da je v podpisu predla-
gana stopnja 3,85% previsoka;
da ni rešeno vprašanje stro-
škov, ki bodo nastali zaradi
ločnih evidenc in, da se s po-
godbo ne moremo zavezati, da
bi lahko spoštovali določila
o prepovedi prenašanja oddaj
s tistimi, ki pogodbe ne bi
sklenili.
V Murski Soboti smo se ra-
dijci tudi dogovorili, da po-
godb s Sazasom do 1. septem-
bra ne moremo podpisati, o če-
mer bo Sazas seznanila vsaka
radijska postaja posebej. Sku-
pen sklep je bil tudi, da poga-
Svetovno združenje neodvis-
nih radijskih postaj AMARC
bo zadnji vikend v septembru
v Ljubljani pripravilo dvod-
nevni seminar, na katerem bo-
do predavala znana novinar-
ska imena svetovnih in evrop-
skih medijskih hiš ter univerz.
V okviru Združenja smo na ra-
čun AMARC uspeli pridobiti
eno slušateljsko mesto tudi za
Radio Celje.
jalska skupina Združenja še
poskuša doseči v pogajanjih
s Sazasom sprejemljivo re-
šitev.
Če ne bo prišlo do za obe
strani sprejemljive rešitve, bo
verjetno kot arbiter morala
poseči vmes vlada oziroma
njen organ oziroma Svet za ra-
diodifuzijo. Vsi radijci se nagi-
bamo k mnenju, da bi bila naj-
boljša takšna rešitev, ki bi
upoštevala »tarifo« za vsako
predvajano skladbo v radij-
skem programu, ne pa, da se
Sazas »vsede« na celoten pri-
hodek radijske postaje.
Radijci imamo pač nelago-
den občutek, da si nekdo hoče
od prigaranega radijskega pri-
hodka odrezati prevelik zalo-
gaj, čeprav je vsem hkrati jas-
no, da do ureditve in spoštova-
nja avtorskih pravic mora
priti.
MITJA UMNIK
Ena izmed treh voditeljic v jubilejnem Vrtiljaku je bila Mateja Podjed, kije vzela v precep dva
imenitna gosta - Lojzeta Slaka in Igorja Podpečana, pogovor pa je nanesel tudi na Podpečanov
poskus priredb Slakovib uspešnic za kvintet in pevce.
Minute
za glasbeni pouk
Nič ne pomaga, na kole-
darju je spet zapisan datum,
ki mnogo mladih spravlja
v slabo voljo. Začetek pouka
je, zato bomo tudi oddajo
Glasba je življenje pobarvali
času primemo. Ne bomo
vam solili pameti, ampak
bomo v stu(Uo povabili dr-
žavno sekretarko gospo mag.
Tejo Valenčič, ki je po stop-
ničkah takoj za ministrom
Gabrom. Naš klepet bo pote-
kal na šolsko-glasbeni način.
Seveda ne bo manjkalo
šolskih šal, verjetno nas bo
obiskal tudi cmeravi Lojzek,
pa še kakšno muziko bomo
zavrteli.
Scenarist naše oddaje pa
se je pripravil posebej za za-
četek pouka - predvsem glas-
benega.
Čelo - kaj je to?
Če ste povsem običajen
Zemljan, boste ob besedi če-
lo najprej pomislili na spred-
nji del glave, v koliko pa ste
glasbeno zasvojen državljan,
boste prej kot na glavo, po-
mislili na inštrument, ki sodi
med godala.
Glasbeniku, ki igra na če-
lo, pravimo čelist, običajne-
mu moškemu, ki ima bolj vi-
soko čelo, pa ne pravimo če-
list, ampak - plešec.
Čelo držimo med koleni in
igramo z lokom, ne po kole-
nih, ampak po strunah. Ka-
dar imate svoje čelo na kole-
nih, na svojih seveda, pome-
ni, da imate težko glavo.
V takšnih trenutkih vam ne
priporočam, da bi igrali na
čelo in še manj, da bi poslu-
šali kakšno te^o glasbo, ker
vam bo potem še težje.
SimonaH20
Za vse dovoli dela
Nastopajoči na stotem Vrti-
ljaku polk in valčkov, ki je bil
21. avgusta v gostišču Kocman
v Šentrupertu nad Laškim
z neposrednim radijskim pre-
nosom, ki je trajal dve uri in
pol, so lahko zadovoljni, saj so
svoje znanje dobro vnovčili.
Tako sta oktet Studenček in
trio Vikija Ašiča dobila vabilo
vodje Alpskega kvinteta Jože-
ta Antoliča, da sodelujeta pri-
hodnje leto maja na Alpskem
večeru na Bledu. Sestri Zden-
ka in Tonika Zaje iz Šentru-
perta bosta sodelovali na 15.
Zlati harmoniki na Ljubečni
in sicer uvodni večer, 8. sep-
tembra, ko bodo nastopili har-
monikarji veterani. K sodelo-
vanju jih je povabil Milan
Brecl. Najbolje so se odrezali
člani ansambla Dori (bratje
Boris, Primož in Marko Raz-
boršek iz Brodnic pri Rimskih
Toplicah ter Marko Jelene in
Gregor Podkoritnik), ki jih je
na mengeško marelo februarja
prihodnje leto povabil odlični
trobentar Franc Kompare, be-
sedilo jim bo napisala Vera
ŠoUnc, melodijo PVanc Žerdo-
ner, vse skupaj pa bodo brez-
plačno posneli v studiu Zlati
zvoki pri mojstru Igorju Pod-
pečanu.
Uspešen je bil tudi troben-
tar Franc Kompare iz glasbe-
nega središča Mengša, ki bo na
željo ravnatelja Kiiltumega
centra v Laškem Jureta Jana
pripravil samostojni koncert
skladb, ki so pravkar izšle na
kaseti, sodeloval pa bo tudi na
jubilejnem koncertu, ki ga
koncem leta ob 30 letnici an-
sambla CIK pripravlja vodja
Mirko PolutnUc.
Za zanimivost pa je poskr-
bel popularni Belokranjec To-
ni Verderber, ki se je v pone-
deljek opravičil, saj je spregle-
dal datmn in je mislil, da je
Vrtiljak 28. avgusta. »Sicer pa
sem mislil zagotovo priti,« je
bil odločen. In bo prišel, 25.
septembra v 105. Vrtiljak polk
in valčkov, ko bo predstavil
nov CD in kaseto. Odmevi na
jubilejni Vrtiljak, ki je bil
v vseh pogledUi uspeh Radia
Celje, so imenitni, odslej pa se
bo vse vrtelo proti številki
200!
TV
Foto: SHERPA
Odgovorni urednik: Mitja Umnik.
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc.
Uredništvo: Simona Brglez, Nataša GcrkeS, Vesna Lejl{,
Sergeja Mitii, Mateja Podjed, Vida Tanko, Janez Vedenik in
Tone Vrabl.Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 442-500.
_Studio: 441-310, 441-510.__
SREDNJA TRGOVSKA ŠOLA CELJE IN
ABITURA d.o.o. CELJE
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH V ŠOL LETU 1995/96
I. IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI
* PREKVALIFIKACIJA V POKLIC PRODAJALEC
* PREKVALIFIKACIJA V POKLIC TRGOVINSKI POSLOVODJA
' PREKVALIFIKACIJA ZA POKLIC POSLOVNI TEHNIK
* PRIDOBIVANJE IZOBRAZBE ZA POKLIC KOMERCIALNI TEHNIK
* PRIDOBIVANJE IZOBRAZBE ZA POKLIC TRGOVINSKI POSLOVODJA
II. SEMINARJI
* Priprava na preizkus usposobljenosti za poklic trgovinski poslovodja - 90 ur
* Tuji jeziki - obnovitveni in nadaljevalni za nemški, angleški in italijanski jezik - 60 ur
* Uporaba informacijskih servisov - internet -15 ur
* Obnovitveni iz higienskega minimuma -15 ur
INFORMACIJE
Za dodatne informacije kličite v času uradnih ur.
* SREDNJA TRGOVSKA ŠOLA CELJE, Kosovelova ul.4
uradne ure: ponedeljek in četrtek od 15. -17. ure, tel.: 063/ 21-930
* ABITURA d.o.o. CELJE, Vodnikova 9
uradne ure: torek In sreda od 15. -17. ure, tel.: 063/ 443-006
VPIS V PROGRAME IN SEMINARJE BO OD 11. DO 29. SEPTEMBRA 1995.
if. 35.-31. avgust 1995
«3
PISMA BRALCEV
Šentjurska LDS
zavaja
Izjava šentjurske LDS potrju-
je resnico, da jabolko ne pade
daleč od drevesa ali, da slabo
jjjevo ne more roditi dobrega sa-
du. Današnja LDS so v večini
bivši ZSMS-jevci, ki so bili šo-
lani in vzgajani po doktrini
ZKS-boljševiške partije. Njiho-
va metoda dela je bila laž, splet-
ka in prevara, če pa to ni uspe-
lo, pa diskvalifikacija in likvi-
dacija.
V izjavi šentjurske LDS gre
za veliko netočnosti, neuteme-
ljeno hvalisanje, posredno disk-
valifikacijo novih (pomladnih
Demosovih) predstavnikov ob-
lasti in končno za grožnje z ne-
pokorščino, zaključek pa so ne-
realne obljube ugodnosti in ne-
resnične ter zavajajoče parole.
Torej, vse dokaj znano iz 45-let-
nega enoumja in nasilja.
Pred petimi leti je po volji
ljudstva oblast vodil "Demos".
V Šentjurju so to bile stranke
KZS-SLS, SKD in SDZ-NDS.
Kot povsod, je tudi v Šentjurju
naredil napz^o (pravilno, bil za-
radi trojanskih konjev in pod-
kupljivih oseb nemočen), daje
po lažno demokratičnih načelih
gradil na kontinuiteti - starih
strukturah, ki so se potuhnile in
ustvarile videz nove oblasti, ki
je postala dežurni krivec za vse
neugodnosti novega sistema. V
resnici so obdržali vse vajeti v
svojih rokah.
I Kljub temu so bili ustvarjeni
premiki v več načrtnosti in do-
slednosti, ki si jih sedaj pripi-
suje LDS. Šentjurska prevozni-
ca (to ni obvoznica, saj gre čez
središče mesta in tako predstav-
lja zaradi nespoštovanja postop-
nosti in dosledne načrtnosti ve-
liko problemov) je bila zasno-
vana že v partijskem času kot
zavožena investicija, zadevo pa
je rešila prva demokratična ob-
last v Šentjurju. Zaradi LDS-
jevskih metod prevoznica ni re-
šila problema prevozov, ampak
jih je zakomplicirala, da sedaj
LDS vznemirja ljudi in se po-
skuša postaviti za rešitelja.
Demosova struktura oblasti je
opozorila na problem prevozov
na relaciji sever-jug, ki je zelo
pereč in dosti težje rešljiv kot
prevozi vzhod-zahod. Problem
povezav sever-jug je v Šentjur-
ju vpadnica na avtocesto in pod-
voz in nadvoz čez železniško
progo. Ta stvar je bila sprejeta
na znanje in izdelani so bili na-
črti. V središču mesta bo za
osebni promet podvoz, pri Si-
košku (malo vzhodneje) pa bo
nadvoz in od lam zgrajena vpad-
nica (ali obvoznica) na avtoce-
sto (še v zasnovi). To je tudi pra-
va rešitev prevozov. Ce bi v ce-
loti spoštovali prednost, načrt-
nost in postopnost, kar je tudi
gospodarnost, bi najprej naredi-
li podvoz in šele nato odprli pre-
voznico.
Tisti, ki so stvar zakomplici-
rali (stare strukture oblasti) se-
daj provocirajo ljudi in hočejo
postati rešitelji z denarjem dav-
koplačevalcev (s katerim slabo
gospodarijo) in na račun brez-
poselnih in slabo plačanih de-
lavcev, ki jim namenjajo samo
obljube.
Obljubljanje in hvalisanje je
znana stvar starih komunistič-
nih struktur oblasti. Gre za prin-
cip "divide et impera" - deli in
J^ladaj, ali princip zavajanja in
•kadrovanje po naročilu in mi-
|no sposobnosti, pripravljenosti
m odgovornosti. Torej ne pusti-
njo se več zavajati, pred nami
So odločilne volitve. Le po njih
^elih jih bomo spoznali, pa še
bodimo previdni. Postanimo
^ ponosni državljani in teme-
ljito izrabimo možnosti odloča-
nja na volitvah. Za nov sistem,
ki je nujen, so potrebni novi
ljudje, taki, ki nimajo partijskih
izkušenj manipuliranja in zava-
janja, ampak čut dolžnosti in od-
govornosti.
FRANC ZABUKOŠEK,
dt. stom., Šentjur
Plačaj in
reklamiraj
Za novinarje velja, da je ne
le lepo, temveč dostojno njiho-
vega poklica, da vedo, o čem pi-
šejo. Če potrebnega znanja ni-
majo, pa se pozanimajo, na kaj
se nanaša predmet njihovega pi-
sanja. To naj bi še bolj veljalo
za kolumniste.
Toda Tadej Čader seje v ko-
lumni Zapisovanja pod naslo-
vom Plačaj in reklamiraj (Novi
tednik, 17. avgust 1995) lotil
tem, o katerih ne ve kaj dosti.
Le en sam odstavek v pokuši-
no: "Ja, to je to. To je P.R.. Pla-
čaj in reklamiraj. Če v medijsko
propagiranje vprežeš novinarja,
se to imenuje P.R. Odnosi z jav-
nostmi. Če pa svoj oglas lepo
plačaš, pa temu na Slovenskem
lepo rečemo marketing. In v tem
je ves štos. Medtem, ko so si
marketing izmislili podjetniki,
so P.R., zasnovali novinarji. Za-
radi postranskega zaslužka."
(Vse vejice v citatu so avtorje-
G. Čader je pomešal dve stro-
ki z dvema tehnikama in iz vse-
ga skupaj skuhal prežganko: ti-
sto, o čemer avtor govori kot o
"P.R." se imenuje publiciteta, ti-
sto, o čemer govori kot o "mar-
ketingu" (slovensko: trženje) pa
oglaševanje (tudi: reklama). To
razlikovanje je namreč pomem-
bno zato, ker se publiciteta in
oglaševanje uporabljata tako v
odnosih z javnostmi (PR) kot v
trženju. Zgodovinske korenine
obeh strok - odnosov z javnost-
mi in trženja - pa so enake in o
tem se lahko avtor pouči v kak-
šnem učbeniku.
Razlika med odnosi z jav-
nostmi in trženjem je v tem, da
prva stroka dela na vzpostavlja-
nju in vzdrževanju vzajemno
koristnih odnosov med organi-
zacijami in družbenimi skupina-
mi znotraj in zunaj njih, od ka-
terih je odvisna usoda organi-
zacij (zaposleni, lokalne skup-
nosti, aktivistične skupine, za-
konodajalci, lastniki ...). Trže-
nje pa dela na odkrivanju in za-
dovoljevanju potreb ljudi z me-
njavo in dobičkom.
Obe stroki v procesih izvaja-
nja svojih dejavnosti zajemata
tudi komuniciranje. V procesih
komuniciranja včasih uporab-
ljata tudi množične medije. In
pri uporabi teh uporabljata ta-
ko novičarsko vrednost ljudi,
stvari ali dogodkov o katerih no-
vinarji po lastni presoji poroča-
jo (ali pa ne) kot tudi možnost
zakupa časa ali prostora v me-
dijih (oglaševanje). Ločevanje
teh štirih različnih konceptov
(odnosi z javnostmi, trženje,
publiciteta in oglaševanje) bi
moralo biti v malem prstu vsa-
kega novinarja in v tujini je to
prvo kar učijo na novinarskih
šolah. Pri nas doslej sicer še ni
bilo tako, a slej ko prej bo.
Dotlej pa: če kje v Sloveniji
kak novinar "dela na črno" Še
kaj drugega (poznam pa takšne,
ki kot "popoldansko obrt"
opravljajo posle tako s področ-
ja odnosov z javnostmi kot s po-
dročja trženja), je to stvar njega
samega, njegove novinarske hi-
še, novinarske stroke in drugih
razmerij, ki naj bi urejala odgo-
vornost novinarjev do bralcev,
poslušalcev in gledalcev mno-
žičnih medijev. Predvsem pa
osebne morale. G. Čader se na-
nu-eč v isti kolumni hvali, da mu
je neko turistično podjetje pla-
čalo počitnice. On pa naj bi za-
to zanje in o njih nekaj napisal.
V vsakem drugem poklicu bi se
to imenovalo podkupovanje. Če
g. Čader meni, da se temu reče
"P.R.", je to stvar njegove oseb-
ne racionalizacije lastnega po-
ložaja. Vsekakor pa to nima
zveze z odnosi z javnostmi (prej
bi to bila lahko pollegalna obli-
ka tržnega komuniciranja).
BRANEGRUBAN.
predsednik Slovenskega
društva za odnose z javnostmi
Pripis uredništva
Avtor prispevka Plačaj in re-
klamiraj je Tadej Čater in ne Ta-
dej Čader oziroma Čadež, kot
ga predsednik Slovenskega
društva za odnose z javnostmi
Brane Gruban v objavljenem pi-
smu in spremnem dopisu napač-
no poimenuje.
Dori zapušča
Slovenijo I.
Farani Šentruperta smo bili
zelo razočarani, ko smo izvedeli
za prestavitev našega duhovni-
ka Izidorja - Dorija Pečovnika.
Še posebej pa zato, ker smo iz-
vedeli, da so k temu pripomo-
gli tisti, ki so nesposobni in
"favšljivi" zaradi njegovih us-
pehov in dobrim odnosom, ka-
kršne je imel. Kljub temu, da so
ga uspeli "spraviti iz naše fare",
pa se uspehi v drugih farah ali
mestih ne bodo povečali, ker so
ti ljudje in duhovniki ostali tam,
kjer so. Popolnoma se strinjam
z gospodom Stankom Krajn-
cem, kije v pismih bralcev ome-
nil, da bo treba darovati sv. ma-
še tudi za zdravo pamet, tistim,
ki to počenjajo.
Ne morem pa tudi mimo Do-
rijevega naslednika, kije prišel
v našo faro. Kar mesec dni je že
med nami, pa še ni uspel vzpo-
staviti stika z najbližjimi sosedi
oziroma farani. Dori pa je vse
to opravil v prvih urah prihoda^'
zato se s to zamenjavo zares naj-
brž ne bomo mogli nikoli stri-
njati, vse dokler ne dosežemo ti-
stega, kar smo si zadali.
L G.,
Šentrupert
Spoštovano
"novinarsko
pero"
v tej poletni vročini, času do-
pustov in lenarjenja, ne bi pisal
tega odgovora na članek v trač-
nicah, NT z dne 9. 8. 1995.
Sprejel bi ga, kot pač sprejme-
mo trač-nice in podobne pisan-
je.
Vendar tega ne morem storiti
zaradi naslednjih dejstev. Letos
se namreč spominjamo žalost-
ne obletnice prvih dveh jedrskih
eksplozij nad Hirošimo in Na-
gasakijem. Kako grozovite so
posledice teh eksplozij doživlja-
jo(mo) še dandanes. Samo letos
je umrlo 3000 ljudi za posledi-
cami jedrske eksplozije pred 50
leti.
Pri vsem tem spoznanju pa
Francozi s svojim napuhom ho-
čejo razkazovati svoje mišice na
otoku Moruroa, kjer so jedrske
poskuse izvajali že med letoma
66 in 89. Na moj protest proti
temu, katerega sem podal na seji
občinskega sveta MO Celje, pa
seje ob oblikovno napako, s tem
pa tudi na vsebino, obregnilo
(na tiskarskega škrata se ne mo-
rem izgovoriti) "novinarsko pe-
ro".
Brezbrižnost do jedrskega
problema in podcenjujoč odnos
do mojega protesta je nerazum-
ljiv in nesprejemljiv od "novi-
narskega peresa". Zadeva je
preveč tragična in resna, da bi
se iz nje lahko norčevali.
ROMAN OMERZU,
Celje
Memonova
trgovina I.
Ko sem prebrala članek v
prejšnji številki Novega tedni-
ka Memonova trgovina, sem ta-
koj dobila občutek, daje v ime-
nu potrošnikov pisal sam (S.M.
Dobrna), saj jeprispevek sama
hvala.
Najbolj meje prizadelo to, da
duh po "kmetu" ne prija... - vsa-
komur. Tudi jaz sem kmetica in
kadar grem v njegovo trgovino
nimam vonja po "kmetu". Tudi
njegova izraza "zavohal" in "ta-
boljša polovica" mi nista všeč.
Kruh iz Preste Velenje smo že
prej lahko kupovali na Dobrni.
Zato pa - lastna hvala, cena ma-
la.
F.Š.,
Dobrna
Pripis uredništva
Pismo Memonova trgovina,
objavljeno v prejšnji številki
Novega tednika, je bilo podpi-
sano z inicialkama S.M., ki
zgolj po naključju sovpadata z
inicialkama lastnika trgovine
Silva Memona. Ime in priimek
pisca imamo v uredništvu, zato
pojasnilo, da avtor ni hkrati tu-
di lastnik trgovine.
Razglednica
Polzele I.
Da ne bi zastavljeno vpraša-
nje Franca Ježovnika iz Griž
(NT, 24. 8. 95) ostalo brez od-
govora, želim podati nekaj po-
jasnil.
Park ob graščini Šenek je bil
evidentiran kot spomenik obli-
kovane narave ter zavarovan kot
naravna dediščina že leta 1951
in se nahaja v inventarju najpo-
membnejše naravne dediščine
Slovenije. Leta 1990 ga je
skupščina občine Žalec z odlo-
kom razglasila kot spomenik
oblikovane narave.
Da je šeneški park Polzela-
nom pri srcu, pričajo mnoge ak-
tivnosti že desetletja nazaj v
preteklost. Kmalu po ustanovi-
tvi Hortikultumega društva na
Polzeli v letu 1970 je bila med
ostalimi dejavnostmi društva tu-
di vskoletna večkratna akcija:
Čiščenje in košnja parka Šenek
ter obnova poti. V tem parku je
bila v letu 1968 gledališka pred-
stava Finžgarjeve ljudske igre
Divji lovec in leta 1973 Krefto-
ve Velike puntarije v izvedbi
domačega kulturno umetniške-
ga društva, ki še tudi sedaj vsa-
ko leto pripravi prireditev Pol-
zelani Polzelanom.
Polzelski osnovnošolci so
pripravili raziskovalno nalogo o
opisu in evidentiranju posamez-
nih dreves v parku. Zavod za
varstvo naravne in kulturne de-
diščine Celje je pripravil projekt
obnove parka, ki ga je izdelala
ga. AlerJca Kolšek v sodelova-
nju s strokovnjaki Arboretuma
Volčji Potok. Tako je bilo od le-
ta 1991 dalje obnovljen ograj ni
zid - škarpa, na novo izdelani
kamniti stebri in ograja, obnov-
ljen vrtni paviljon, obnovljen je
tudi del oblikovanega pušpanja
ob cerkvici, drevesni kirurgi pa
so očistili in oblikovali nekate-
ra parkovna drevesa.
Vsa dela vodijo strokovnjaki
Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine iz Celja. Pri
tem pa ne smem pozabiti še de-
lavcev Javnega zavoda Dom
upokojencev Senek, ki skrbijo,
da je v parku čisto in daje trava
poicošena. Tudi sv Florjanu pos-
večena cerkvica v Šeneku že do-
biva v notranjosti svojo pravo
in prvotno podobo. Upamo pa,
da bo v bližnji prihodnosti ta del
šeneškega parka polepšala tudi
z novo fasado. Vse je pač odvi-
sno od finančnih sredstev in pri-
pravljenosti. Sicer pa obiskoval-
ci svojcev v domu upokojencev
in mnogi Polzelani, obiskoval-
ci parka, vidijo, da se v Šeneku
stalno nekaj obnavlja, da dobi-
va park ob Graščini Senek iz leta
v leto lepšo podobo.
STANKO NOVAK,
Polzela
Pojasnilo
Ministrstva za
šolstvo
V sredstvih javnega obvešča-
nja so bile v zvezi z vpisnimi
postopki na univerzi v zadnjem
času med drugim večkrat napač-
no navajane pristojnosti in na-
loge posameznih institucij, za-
to dajemo naslednje pojasnilo.
Minister za šolstvo in šport je
po predhodni uskladitvi z obe-
ma univerzama in na podlagi 40.
člena Zakona o visokem šolstvu
izdal Pravilnik o razpisu za vpis
in izvedbi vpisa v visokem šols-
tvu (Ur. 1. RS, št. 78/94). Ta pra-
vilnik v 6. členu določa, da
"strokovna, tehnična in druga
opravila, potrebna za izvedbo
prijavnih postopkov na razpis za
vpis v dodiplomske študijske
programe, opravlja visokošol-
ska prijavno-informacijska služ-
ba, ki jo organizirajo univerze
in samostojni visokošolski za-
vodi". Takšno službo (s kartico
VPIS) sta univerzi spomladi
vzpostavili, rektorja pa sta spe-
jela pravila njenega delovanja,
ki podrobneje opredeljujejo iz-
vedbo prijavnih in vpisnih po-
stopkov. Naj dodamo, da vpisa
v preteklih letih ni opravljala
univerza, ampak je potekal na
posameznih fakultetah, akade-
mijah ter višjih in visokih šolah
na dokaj neenoten način.
Zaenkrat še ni mogoče preso-
jati - vsaj dokončno ne - more-
bitnih napak pri vodenju po-
stopkov, saj na obeh univerzah
pristojni komisiji za pritožbe še
zaključujeta z delom. Že ome-
njeni pravilnik pa med drugim
določa, da se v primeru napake
v postopku kandidata naknad-
no vključi na seznam sprejetih,
če le zadovoljuje druge pogoje
razpisa. O obravnavanih pritož-
bah bosta torej lahko več pove-
dali obe univerzitetni komisiji.
Ministrstvo za šolstvo in šport
pa bo pri tem podprlo prizade-
vanja za spoštovanje zakonito-
sti in varovaje pravic v skladu z
zakonom in drugimi predpisi.
Naj dodamo, daje zdaj neza-
sedenih še preko 3.500 mest za
redni študij ter približno enako
Število mest za izredni študij, na
katera je mogoče kandidirati s
t.i. tretjo prijavo v drugi polo-
vici septembra, ko bodo znane
in objavljene tudi podrobnosti.
Tudi ob tej priložnosti kandida-
te ponovno opozarjamo, da naj
prijavni obrazec skrbno izpol-
nijo in pri tem upoštevajo vsa
priložena navodila. Skupaj z iz-
polnjenim obrazcem naj ne po-
zabijo oddati tudi zahtevanih
spričeval.
MINISTRSTVO ZA
ŠOLSTVO IN ŠPORT
Protestna izjava
Izvršilni odbor Aktiva Druš-
tva novinarjev Slovenije iz Ce-
lja ostro protestira zaradi gro-
ženj Matjaža Gerlanca novinar-
ki Našega časa in Radia Vele-
nje Bojani Špegel. Kot je delu
javnosti že znano, je gospod
Gerlanc novinarki Speglovi v
pismu odkrito zagrozil, da "ne
bo prišla poceni skozi" in da bo
proti njej "uporabil tudi neprav-
na sredstva, če bo nadaljevala z
blatenjem mojega (Gerlančeve-
ga, op.p.) imena". Povod za tak-
šno grožnjo je bilo kritično pi-
sanje novinarke o propadlem
tekmovanju za "miss topless
Velenja", katerega soorganiza-
tor je bil tudi gospod Gerlanc.
Javnost, predvsem pa novi-
narji, ki po službeni dolžnosti
že dlje časa spremljamo politič-
no dejavnost Matjaža Gerlanca,
smo se sicer lahko že večkrat
prepričali o dokaj nizki ravni
njegove politične kulture. Kriv-
do za mnoge svoje propadle po-
litične akcije je marsikdaj zva-
lil na novinarje, grozil s tožba-
mi in podobno. Z najnovejšo
potezo, ko je novinarki zaradi
njenega profesionalnega dela
zagrozil z "nepravnimi sreds-
tvi", pa je Matjaž Gerlanc po-
kazal tudi svojo nizko človeško
kulturo in civilizacijsko raven.
Morda kdo, ki pozna osebnost
in dosedanje delovanje Matja-
ža Gerlanca, poreče, da tudi nje-
gove najnovejše pisne grožnje
ne gre jemati resno. Novinarji
menimo nasprotno in smo ogor-
čeni, hkrati pa zaskrbljeni, še
posebej zaradi dejstva, daje tak-
šne grožnje napisal in podpisal
prvak ene od političnih strank,
torej javni delavec in ne kdor-
koli. Samo s strahom lahko ugi-
bamo, kaj je gospod Gerlanc mi-
slil z izrazom "nepravna sreds-
tva"! Na novinarskih konferen-
cah in v izjavah svoje stranke je
že večkrat opozarjal, da mu po-
samezniki grozijo s fizičnim na-
siljem. Policiji in drugim pri-
stojnim organom je očital, da ob
takšnih grožnjah ne ukrepajo.
Zdaj pa podobne metode, pred
katerimi kliče policijo na po-
moč, uporablja sam, proti novi-
narki, ki le profesionalno oprav-
lja svojo dolžnost.
Izvršilni odbor Aktiva Druš-
tva novinarjev celjskega ob-
močja zato ostro obsoja ravna-
nje Matjaža Gerlanca. Od pri-
stojnih organov pa pričakuje, da
bodo resno vzeli grožnje novi-
narki Bojani Špegel in da bodo
pravočasno ustrezno ukrepali.
Javnost se namreč tudi v velenj-
skem koncu dobro spomni šte-
vilnih primerov, ko so se grož-
nje posameznikov z nasiljem
končale z resničnimi tragičnimi
dogodki. Marsikdaj tudi zato,
ker so pristojne službe kljub
pravočasnim opozorilom reagi-
rale šele po tem, ko je bilo že
prepozno.
Za 10 DNS Celje
predsednica
MILENA B. POKLIC
iff. 35.-31. cnrgust 1995


• v bistroju Palma je 22.
avgusta zvečer gostoval Je-
seničan Senad M. Bil je ta-
ko živahen, da je šel vsem
na živce, ker pa je kršil tudi
javni red in mir, ga bo k se- '
bi povabil sodnik za pre-
krške.
• V hiši oziroma stanova-
nju v Hochkrautovi ulici
sta se najprej grdo gledala,
potem grdo zmerjala in na
koncu še grdo stepla Ivan
Z. in Milan K. Ker sta
v enaki meri kršila javni
red in mir, bosta oba po-
vabljena k sodniku za pre-
krške.
• Lastnica nekega lokala
na Celjski cesti v Vojniku
je v petek sporočila, da je
lokal v nevarnosti. Policisti
so potem ugotovili, da sta
se tam ob javni red in mir
spotikala Ljubljančan
Zlatko R. in Žalčan Andrej
B. Oba sta godna za sodni-
ka za prekrške.
• Vrtičkar iz Lemberga je
v petek dopoldne sporočil,
da mu je neznana oseba iz
same škodoželjnosti poš-
kropila nekaj paradižniko-
vih sadik, ki so zaradi stru-
pa spremenile barvo. Ko si
je policist ogledal inkrimi-
nirane sadike, je gospoda •
vrtičkarja potolažil z oce-
no, da najbrž ne gre za di-
verzijo na paradižnike,
ampak za običajno rjo, ki je
po deževju napadla rast-
line.
• Na Podjavorškovi ulici
je v petek ponoči skupina
razgrajačev kršila javni red
in mir z vpitjem in razbija-
njem. Ko so na kraj nemira
prispeli policisti, so se ko-
renjaki razbežali na vse
strani, ob enih naslednjega
dne pa so jezni dečki že ko-
rakali po Veselovi ulici,
oboroženi z dolgimi koli.
Spet so se tako nemarlo dr-
li, da se je vznemirila vsa
soseščina, policisti pa so
prijeli vodjo skupine Zora-
na M. ter njegova pajdaša
Dejana L. in Mladena R.
Četrti udeleženec nočnega
bojnega pohoda jim je zbe-
žal, a ne za dolgo.
• V stanovanju na Kidri-
čevi je Vid G. preganjal ne-
deljski dolgčas tako, da se
je drl in vznemirjal okolico.
Ko so se z njim soočili poli-
cisti, so ugotovili, da je mo-
žakar zrel za policijsko al-
ko treznilnico.
M.A.
Poskrbimo za varnost naših otrolc!
Hura, spet v šolo! No, ver-
jetno takšnih vzklikov iz ust
našil šolarjev tudi letos ne bo
prav veliko. Mladost je pač
najlepša v brezskrbnem življe-
nju, za večino mladih pa prvi
septembrski dnevi pomenijo
začetek mnogih skrbi. V dneh
pred pričetkom novega šolske-
ga leta je največ negotovosti
pri tistih, ki bodo to jesen pr-
vič prestopili pragove hramov
učenosti. Kar 30 tisoč je takš-
nih sirom po Sloveniji, in
predvsem tem bo v teh dneh
treba posvetiti kar največ po-
zornosti. Policisti ob tej pri-
ložnosti opozarjamo predvsem
na nevarnosti in pasti, ki na
naše otroke prežijo vsak dan
na naših cestah.
Policisti Uprave za notranje
zadeve Celje smo se tudi v pr-
vih dneh lanskega septembra
oglasili s podobnim zapisom,
kot je tale, na žalost pa so naše
ceste enako krvave, kot so bile
lani. Najstrašnejše pa je dej-
stvo, da na njih še vedno umi-
rajo naši najmlajši.
Slovenija je tudi v minulem
šolskem letu na cestah izgubi-
la za skoraj en šolski razred
šoloobveznih otrok, samo v le-
tošnjih sedmih mesecih pa se
je v prometnih nesrečah na na-
ših cestah poškodovalo 232
otrok in 352 mladostnikov,
starih od 14 do 18 let.
Na območju UNZ Celje so
bili do konca letošnjega julija
otroci udeleženi v 88 promet-
nih nesrečah, življenji dveh, ki
še nista dopolnila niti sedem
let, pa sta se končali na cestah
zgomjesavinjske doline.
V prometnih nezgodah je bilo
telesno poškodovanih 65 otrok
in 72 mladostnikov. Otroci so
v prometnih nesrečah najpo-
gosteje udeleženi kot pešci ter
vozniki koles, mladostniki
v starosti od 14 do 18 let pa
najpogosteje kot vozniki koles
z motorjem. Otroci do 14 let
starosti so med vsemi starost-
nimi kategorijami najpogo-
stejši odeleženci v prometnih
nesrečah kot vozniki koles,
podobno kot občani, stari nad
65 let.
Gornje številke dovolj jasno
opozarjajo na dejstvo, da so
v kategoriji kolesarjev najbolj
ogroženi prav otroci in starejši
ljudje. Uporaba koles z motor-
jem je seveda najpogostejša
pri mladostnikih, zato so ti tu-
di najačešče udeleženi v pro-
metnih nesrečah. Kot vozniki
motornih koles so v prometnih
nesrečah pogosto udeleženi
mladi v starosti od 18 do 24
let.
Pot k boljši prometni varno-
sti je v vzgoji mladih. Kljub
temu, da policisti že nekaj let
opozarjamo na te probleme, se
stanje bistveno ne spreminja
na bolje. Da se nahajamo
v razmerah, ko bo na naših
cestah vendarle treba nekaj
korenito spremeniti, pove že
ugotovitev, da je uporaba var-
nostne čelade pri motoristih in
voznikih koles z motorjem prej
izjema kot pravilo. Zmotno je
prepričanje mnogoka terih
staršev, da njihov mladi moto-
rist potrebuje čelado zaradi
kontrole policistov. Ne, more-
bitna policistova kazen ne mo-
re biti primerljiva z morebit-
nimi posledicami, ki skoraj
nujno nastanejo pri padcu
s takšnim prevoznim sred-
stvom. Tudi čelada, ki visi na
krmilu motorista, je lahko le
okras in ne pomeni nobene do-
datne varnosti. Življenja ne
morejo kupiti niti tisti najbolj
bogati, življenje je le eno sa-
mo, zato ga varujmo, ko je še
čas.
Res je, da so otroci naše naj-
večje bogastvo. Toda bogastvo
je predvsem v tem, da znamo
ceniti življenje. Šola življenja
ne pozna diplome, vsebuje le
spoštljivo zadovoljstvo, da
smo se naučili varno živeti in
da pri tem spoštujemo tudi
življenja drugih. Ker zgledi
vlečejo, bodo po takšnih stopi-
njah hodili tudi naši otroci, saj
se ti svojih prvih korakov, pa
tudi tistih na cesti, učijo od
svojih staršev.
Prvi šolski dnevi so čas, ko
lahko za najmlajše in njihove
nekoliko starejše vrstnike sto-
rimo nekaj več. Kot starši jih
naučimo osnovnih prometnih
pravil in jim pokažimo, katera
in kakšna je najbolj vama pot
v šolo in iz šole nazaj domov.
Poskrbimo za otroka, da bo
varen tudi pri igri, pri vožnji
s kolesom, kot sopotnik v av-
tomobilu itd. Ne puščajmo
otrok brez nadzora, opozarjaj-
mo jih na nepravilnosti in jim
ves čas svetujmo.
Starši! Ne dovolite, da se
vaši otroci samostojno preva-
žajo s traktorji, delovnimi
stroji in drugimi prevoznimi
sredstvi. Preden se kam odpe-
ljete, poglejte okrog vozila, saj
se otrok lahko povsem nepri-
čakovano znajde pod kolesi
vašega avtomobila. Posledice
so največkrat usodne.
Za pot v in iz šole otroka
ustrezno opremite, da ga bodo
vozniki pravočasno zaznavali.
Odsevne kresničke so zelo ko-
risten pripomoček, sploh pa
v mraku in nočnem času otr&
ka oblečimo v svetla, bolj vid
na oblačila. Vsakdanja pot vi
šega otroka naj bo tista, kij
čim bolj vama, četudi je neka
liko daljša. J
Če boste storili le nek
v korist večje varnosti na n
šib cestah, boste olajšali de
vsem, ki se ukvarjamo s pr
metno varnostjo. Policisti b
mo storili vse, da bi bile na
ceste bolj varne, da na njih i
bi vladala anarhija, zaradi k
tere iz dneva v dan preštevan
mrtve in ranjene. Ohranjajo
torej življenja in ne dovolim
da bi se pot našega otrol
predčasno končala. To je d
naše skupne odgovornosti, p
vi šolski dan pa je trenutek, i
o tem resno razmislimo.
Policisti policijskih postil
z območja UNZ Celje.
Foto: SHERPA
Za smeh na obrazih naših otrok se moramo truditi vsi, ki smo odgovorni za varnost njihovih
iivliem. -    ,
Čuvaja brez
nagobčnikov
Glede na to, da se na koz-
janskem območju nahaja
precej steklih živali, je toliko
težje razumeti ravnanje last-
nikov psov čuvajev, ki te
svoje živali pustijo, da se
v svojem okolju gibljejo pro-
sto in brez nagobčnikov.
Tako Je pes čuvaj, last
Branka S., minulo sredo po-
poldne v kraju Kamenik na-
padel in ugriznil voznika ko-
lesa z motorjem, ki je moral
iskati zdravniško pomoč.
V večernem času pa je pes
Jožeta G. na regionalni cesti
napadel kolesarja in ga
ugriznil v desno bedro in
desni komolec. Tudi kolesar
je moral zaradi ran k zdrav-
niku. Na srečo sta bila psa
čuvaja zdrava, lahko pa bi se
malomarnost lastnikov psov
končala drugače. Ugriz ste-
kle živali velja še vedno za
smrtno nevarnega.
M.A.
S kombijem v nasip
Na magistralni cesti v Pro-
žinski vasi se je, v petek 25.
avgusta zjutraj, pripetila nez-
goda, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana,
gmotna škoda na vozilu pa
znaša okoli 70 tisoč tolarjev.
Venčeslav K. (40) iz Lok pri
Planini je vozil tovorni avto-
mobil po magistralni cesti iz
smeri Vrbnega proti Štoram.
Blizu odcepa za Moste je pre-
hiteval voznika kombinirane-
ga vozila, 61-letnega Milana J.
iz Večjega Brda, potem pa za-
peljal na desni vozni pas. Voz-
nik Milan J. se mu je umaknil
tako, da je zapeljal na bankino
in na travo ob vozišču, nakar
ga je pričelo zanašati tako, da
je peljal levo preko celotnega
vozišča in trčil v večji nasip.
Vozilo se je ustavilo na njivi,
med trčenjem v nasip pa je Mi-
lan J. utrpel hude telesne po-
škodbe.
Zaletel se Je
v stopnice
Na Mariborski cesti v Celju
se je, v soboto 26. avgusta zju-
traj, pripetila nezgoda, v kate-
ri je bila hudo poškodovana
ena oseba, gmotna škoda pa
znaša približno 400 tisoč to-
larjev.
Igor Č. (20) iz Lahovne pri
Celju je vozil osebni avtomobil
iz smeri Škofje vasi proti Hu-
dinji. Ko je na Mariborski ce-
sti pripeljal v oster levi ovinek,
ga je pričelo zanašati, pri tem
pa je vozilo zdrselo v levo in
trčilo v betonske stopnice pri
vhodu k stanovanjski hiši. Pri
tem se je hudo telesno poško-
doval sopotnik, 20-letni Mar-
ko K. iz Celja.
Avtobus v Icoiesarja
Na magistralni cesti v Paki
pri Velenju se je, v petek 25.
avgusta popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba težko ranjena, na vozilih
pa je škode za okoli 300 tisoč
tolarjev.
Slavko M. (44) iz Pake pri
Velenju je vozil kolo iz smeri
Velenja, pri odcepu blizu do-
ma pa je zavil levo v času, ko je
za njim pripeljal voznik avto-
busa, 41-letni Ludvik N. iz
Doliča. Ta je, kljub zaviranju
in vunikanju v levo, trčil v ko-
lesarja, ki je padel po cesti in
se hudo poškodoval. Voznik
avtobusa je po trčenju zapeljal
preko levega roba vozišča in
trčil v drevo ter ga izruval.
Smrtna na SioveniicI
Na tako imenovani hitri ce-
sti v kraju Tepanje se je, v so-
boto 26. avgusta dopoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
en človek umrl, trije udeležen-
ci pa so utrpeli hude telesne
poškodbe.
Ljudmila H. (46) iz Šentjur-
ja je vozila osebni avtomobil iz
smeri Dramelj proti Slovenski
Bistrici. Ko je bila blizu mote-
la v Tepanju, je pričela prehi-
tevati osebni avtomobil, in to
v času, ko je iz nasprotne sme-
ri pripeljal voznik osebnega
avtomobila, 34-letm Zvijez-
dan S., državljan R Hrvaške.
Vozili sta tako silovito trčili,
da je bila voznica Ljudmila H.
na mestu mrtva, težko ranjeni
pa so bili voznik Zvijezdan S.
in njegova sovoznika, 31-letna
Biserka S. in devetletni Ivan S.
Prehiteval kolono
Na magistralni cesti v Zečah
se je, v soboto 26. avgusta po-
poldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana. Gmotna
škoda na vozilih znaša okoli
milijon in pol tolarjev.
Safet T. (35) iz Zreč je vozil
osebni avtomobil po magi-
stralni cesti iz Slovenskih Ko-
njic proti Zečam. V Zečah je
na ravnem delu ceste pričel
prehitevati kolono vozil, med
temi vozili pa je bil tudi avto-
bus. Ko je bil vzporedno z av-
tobusom, je iz nasprotne smeri
pripeljal voznik osebnega av-
tomobila, 32-letni Ivan P. iz
Vitanja. Oba voznika sta sicer
močno zavrla, a sta vozili
kljub temu čelno trčili. Hude
telesne poškodbe je v nezgodi
utrpel Safet T.
Zavozil v Jarek
Na regionalni cesti v Ločah
pri Poljčanah se je, v ponede-
ljek 28. avgusta popoldne pri-
petila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo telesno poško-
dovana.
Franjo Mihajlo J. iz Poljčan
je vozil osebni avtomobil iz
Zič proti Zbelovemu. Na rav-
nem delu ceste je zapeljal na
desno bankino in nato po nasi-
pu zavozil v meter globok ja-
rek, kjer je vozilo trčilo v be-
tonski propust. Voznik je
v nezgodi utrpel hude po-
škodbe.
Prehitro na
magistralko
Na magistralni cesti v Slo-
venskih Konjicah se je minuli
ponedeljek popoldne pripetila
nezgoda, v kateri je hude te-
lesne poškodbe utrpela vozni-
ca osebnega avtomobila.
Jožica K. (31) iz Čadrama je
vozila osebni avtomobil po re-
gionalni cesti iz smeri Oplot-
nice proti magistralni cesti.
Na magistralno cesto je zape-
ljala v trenutku, ko se je iz
smeri Vitanja po njej pripeljal
voznik osebnega avtomobila,
25-letni Damir S. iz Vitanja.
V trčenju je bila težko ranjena
voznica Jožica K.
Tragedija v Lokovici
Smrtna nesreča se je pripe-
tila tudi 28. avgusta ob 17.30
uri na regionalni cesti v Loko-
vici.
Do zaključka redakcije še
neugotovljeni voznik osebnega
avtomobila znamke bmw 318i
je vozil po regionalni cesti iz
smeri Velenja proti Gorenju.
Ko je pripeljal mimo križišča
za Veliki vrh, ga je v levem
preglednem ovinku pričelo za-
našati, nakar je trčil v nasip.
Pri trčenju je vozilo dvignilo
tako močno, da je preletelo
osebni avtomobil, s katerim se
je takrat nasproti pripeljal 27-
letni Robert Č. iz Celja. Med
prevračanjem je iz vozila bmw
padla Marija N. (36) iz Rad-
mirja, ki je utrpela tako hude
poškodbe, da je na kraju ne-
sreče umrla, težko ranjen pa je
bil 19-letni Dejan N. iz Rad-
mirja. Kdo je to vozilo v času
nesreče vozil, pa policisti in
kriminalisti še ugotavljajo.
M.A.
Pri spuščenih
zapornicah
Šentjurčanka Renata B.
(20) je 28. avgusta zjutraj
nameravala prečkati želez-
niško progo na cesti Leona
Dobrotinška v Šentjurju.
Za prečkanje se je odločila
v času, ko so bile zapomice
spuščene, svetlobni znak
pa je opozarjal na prihod
vlaka. In res je v času, ko je
Renata stopila na progo, iz
štorske smeri pripeljal to-
vorni vlak in jo zadel. Hu-
do telesno poškodovano
žensko so odpeljali v celj-
sko bolnišnico.
M.A.
KoreJIcam strižejo iase
Na Japonskem je vse več nacionalističnih izgredov zo-
per korejsko manjšino. Tarče japonskih nacionalistov so
tudi domače učenke, ki obiskujejo šole pod upravo dru-
štev severnokorejskega prijateljstva.
Te učenke so oblečene v korejske narodne noše in so
zato zlahka prepoznavne. »Sevemokorejkam« japonski
nacionalistični skrajneži na silo strižejo lase, jim trgajo
oblačila in jih pretepajo ter žalijg in jim povzročajo tudi
hude telesne poškodbe. Sovraštvo do tujcev podpihujejo
tudi mediji, ki zagnano poročajo o dozdevnem japonskem
financiranju sevemokorejskega gospodarstva prek sever-
nokorejskih delavcev, zaposlenih na Japonskem. Poro-
čajo, na primer, da gre letno iz Japonske v Severno Korejo
200 milijard jenov, kar je skoraj polovica sevemokorej-
skega kosmatega družbenega proizvoda. Del tega izvira iz
izkupička igralnic, ki so pretežno v rokah na Japonskem
živečih Severnih Korejcev.
it. 35.-31. avgust 1995
25

Oškodoval Invalide
v torek 22. avgusta ponoči,
ijcznani storilec vlomil v po-
^1 )\ne prostore Društva para-
^'pgikov celjske regije na Po-
Lvorškovi ulici v Celju,
rtradel je dekoder za satelit-
^1^0 anteno, telefonski aparat
^,1 aluminijasto lestev v skupni
lipdnosli okrog 80 tisoč to-
larjev.
{okradeni kiosk
v noči na 22. avgust je nez-
nani storilec vlomil v kiosk za
jrodajo živil na Mariborski
iesti v Celju. Naložil si je 8 za-
vitkov s cigaretami marlboro,
jO zavojčkov s žvečilnimi gu-
niiji orbit, steklenico viskija in
J tolarskih tisočakov menjal-
nega denarja. S tem je Esada
R. oškodoval za okoli 40 tisoč
tolarjev.
pogrešajo audija 100
v noči na 22. avgust je nek-
do neznano kam odpeljal
osebno vozilo audi 100, ki je
stalo na parkirišču v Šaleku
pri Velenju. Vozilo ima reg. št.
CE 63-98V, je bele barve, last-
nik Kovintrade iz Celja pa je
oškodovan za 2 milijona 240
tisoč tolarjev.
Matjaž ob kolo '
Prejšnji ponedeljek je nez-
nani storilec ukradel zaklenje-
no gorsko kolo znamke skott,
ki je stalo v hodniku stano-
vanjske hiše v Gk)sposki ulici
v Celju. Lastnik Matjaž Z. je
s tem oškodovan za celih 240
tisoč tolarjev.
Ifzel si je čas
I v noči na 23. avgust je nek-
lo vlomil v stanovanjsko hišo
'■'ranča G. v Vrbnem pri Šent-
urju. Vlomilec si je vzel dovolj
;asa, da je pregledal vse pro-
store, kjer je vse temeljito pre-
metal, pa se mu je tatinski
tmd (zaenkrat) splačal, saj je
pobral 1.600 nemških mark,
nekaj kave, več parov nogavic
in približno 3 kilograme mesa.
Lastnika je oškodoval za okoli
140 tisoč tolarjev.
Športnik v brunarici
v času od 5. aprila do 23.
avgusta letos je brunarico
v Radegundi na Mozirskem
obiskal neznanec, ki se očitno
ukvarja s športom. Izmed vse-
ga, kar mu je ponujala no-
tranjščina brunarice, v katero
je vstopil na še nepojasnjen
način, se je odločil za uro što-
parico, za dva para smuči, dva
para smučarskih čevljev in
športno torbo. S tem dejanjem
je Jože G. iz Velenja oškodo-
van za okoli 300 tisoč tolarjev.
Kozmetiko in pijačo
v noči na 24. avgust je nez-
nani storilec vlomil v Market
Gorica na Goriški cesti v Vele-
nju, v notranjosti si je nakra-
del večjo količino kozmetičnih
izdelkov, cigarete in nekaj ste-
klenic alkoholnih pijač. S tem
je omenjeno trgovino oškodo-
val za skoraj 140 tisoč tolarjev.
Prijet na delu
Velenjski policisti so 24. av-
gusta nekaj pred četrto uro
prijeli Bojana S. (41) iz Vele-
nja, potem ko so ga zalotili
v samopostrežni prodajalni
Tuš market na Koroški cesti
v Velenju. Bojan je tega jutra
v prodajalno vlomil in si vneto
nabiral tatinsko robo. Pri zbi-
ranju informacij in obvestil so
policisti ugotovili, da je to tisti
Bojan, ki ima na vesti že kar
nekaj vlomilskih dejanj. Zato
so osumljenca pridržali in ga
naslednji dan privedli k prei-
skovalnemu sodniku, ki ga je
po zaslišanju izpustil.
Kradel tekoče
zadeve
v dneh od 22. do 24. avgusta
je nekdo vlomil v vikend v Ža-
ga ju pri Ponikvi, last Bojana
Z. iz Celja. Storilec je ukradel
6 steklenic piva, 5 vinskih bu-
teljk in 8 litrov domačega pri-
delka. I>astnik je oškodovan za
približno 30 tisoč tolarjev.
iskal In našel
v četrtek, 24. avgusta v do-
poldanskem času, je neznani
storilec vlomil v stanovanje
v bloku na Badovinčevi ulici
v Laškem. Ko je pregledal do-
ločena mesta, je našel, kar je
iskal: več kosov zlatega naki-
ta, vrednega okoli 100 tisoč to-
larjev, ki ga zdaj pogreša Laš-
čanka Irena R.
Kradejo tudi krave
Mariji J. iz Laziš je neznani
storilec ukradel kravo in jo
s tem oškodoval za okoli 120
tisoč tolarjev. Iz hleva je stasi-
to lepotico odpeljal v noči na
25. avgust. Očitno so tudi hlevi
postali mamljivi objekti za lo-
pove.
Uničil blagajno
v noči na petek 25. avgusta,
je neznani storilec vlomil v go-
stinski lokal Orion v Velenju.
Iz bistroja je odnesel nekaj
steklenic alkoholnih pijač ter
nekaj zavitkov cigaret. Več
škode pa je povzročil z vlam-
Ijanjem v zaklenjeno registr-
sko blagajno, v kateri je bilo le
za okoli tisoč tolarjev drobiža.
S tatvino in vlomom je storilec
povzročil za okoli 150 tisoč to-
larjev gmotne škode.
Okradena Živila
v noči na 25. avgust je nez-
nani storilec vlomil v proda-
jalno Živila na Gorici v Vele-
nju. Iz objekta, ki ga je teme-
ljito piečesal, je odnesel večje
količine alkoholnih pijač, ci-
garet ter tekstilnih in kozme-
tičnih izdelkov. Trgovsko po-
djetje Šaleška dolina je oško-
dovano za približno milijon
tolarjev.
Žeparska
Minulo nedeljo popoldne je
Celjan Jusuf B. lovil srečo ta-
ko, da je v hotelu Celeia v Ce-
lju igral na poker avtomat. Pa
se ga je tudi tokrat sreča izogi-
bala, saj je izgubil večjo vsoto
denarja. Da bi to izgubo omi-
lil, je Jusufu šinila v glavo ta-
krat najprikladnejša možnost,
tatvina. Nekaj časa je opazo-
val tam zaposlenega delavca,
potem pa izkoristil en sam tre-
nutek njegove nepazljivosti.
Ko se je delavec sklonil k avto-
matu, da bi ga pripravil za na-
' slednjo igro, mu je iz zadnjega
hlačnega žepa izmaknil denar-
nico s 315 tisoč tolarji službe-
nega denarja. Pa je bil Jusuf
pri tem opravilu premalo spre-
ten, saj je delavec tatvino zaz-
nal in žeparja naznanil poli-
ciji.
Pa fazane tudi
Od sobote do nedelje zvečer
je neznani storilec na obori go-
jišča fazanov v Korpolah pri
Šmarju prerezal ograjo iz žice
in polovil ter odpeljal petdeset
fazanov. S tem je lovska druži-
na iz Šmarja pri Jelšah oško-
dovana za približno 150 tisoč
tolarjev.
Tolarji, vino in
salame
V noči na ponedeljek, 28.
avgusta, je neznani storilec
vlomil v prodajalno Metro na
Kardeljevem trgu v Velenju.
Odnesel je 60 tisoč tolarjev go-
tovine, štiri zaboje vina in več
kosov različnih salam. Lastnik
Tomaž S. s Polzele je oškodo-
van za približno 85 tisoč to-
larjev.
Izginuli clio, alure,
pajero
V noči na ponedeljek (28.8.)
je neznani storilec ukradel
osebni avtomobil R clio 1,4
RT, reg. št. CE 81-313, rdeče
barve. Vozilo, ki je last Irene
P. iz Celja, je bilo v noči odv^
zema parkirano na Opekarni-
ški ulici v Celju.
S Kraigherjeve ulice pa je
naslednjo noč izginilo osebno
vozilo citroen AX alure, temno
sive barve, reg. št. CE 18-29M,
last Celjana Mateja K.
Aleš I. pa od ponedeljka da-
lje pogreša svoje terensko vo-
zilo mitsubishi pajero, bele
barve, ki ga je parkiral ob
Ljubljanski cesti v Celju. Na
registrskih tablicah tega ukra-
denega vozila piše CE 41-OlH.
Avtovloml
V torek, 22. avgusta popold-
ne, je neznani storilec vlomil
v osebni avtomobil znamke
opel vectra, ki je bil parkiran
na Pucovi ulici v Celju. Ukra-
del je avtoradio znamke bla-
upunkt ter, skupaj z vlamlja-
njem, Ivano C. iz Švice oško-
doval za okoli 200 tisoč to-
larjev.
V noči na 25. avgust je nek-
do vlomil v osebni avtomobil
fiat tipo, ki je bil parkiran na
Brodarjevi ulici v Celju. Dragu
B. iz Celja je ukradel poslovni
kovček z dokumenti in re-
klamnimi izdelki in ga oško-
doval za okoli 50 tisoč to-
larjev.
V noči na petek je neznani
storilec vlomilV tri avtobuse,
parkirane v Šaleku. Iz avtobu-
sa, last APS d.o.o. je odnesel
manjši električni ventilator. Iz
drugih dveh vozil ni odnesel
ničesar, gmotna škoda, ki sta
jo utrpela podjetje APS in
Mirsad Z. iz Velenja, pa znaša
približno 150 tisoč tolarjev.
V noči na nedeljo je nekdo
vlomil v osebni avtomobil
znamke VW golf, ki je bil par-
kiran v Šmartnem ob Paki.
V vozilu je pod sedežem našel
denarnico, v njej pa 3 tisoč
nemških mark, 2 tisoč avstrij-
skih šilingov, 100 hrvaških
kun in 23 tisoč slovenskih to-
larjev. Z vlomom oziroma ta-
tvino je Jože J. iz Šmartnega
ob Paki oškodovan za 280 ti-
soč tolarjev.
M.A
Čudno poslovanje Pogrebnega zavoda
Kot v vseh mestih, tako tudi
v Celju obstoja podjetje Po-
grebni zavod, ki skrbi za pre-
voze mrličev, izvršuje pokope
itd. Podjetje ima tudi določene
tarifne razrede za izvršitev,
svojega dela, kar je odvisno od
zahtev svojcev umrlega, za
kakšen razred se kdo odloči in
je pripravljen plačati to in ono
ceno. V ilustracijo, kako dela
Pogrebni zavod v Celju, naj
navedemo naslednji primer:
Dne 5. 6. 1952, je izvršil
v mestnem parku samomor di-
jak Nerat Ciril, za kar je dala
povod momentalna depresija
zaradi slabega učnega uspeha
v šoli in kot posledica živčne
razkroj enosti še izza časa oku-
pacije.
Ni namen članka, ugotavlja-
nje vzrokov pokojnega Cirila,
kako to, da se je odločil za
samomor, temveč le delo Po-
grebnega zavoda. Oče pokoj-
nega Cirila je takoj po obvesti-
lu, da mu je sin naredil samo-
mor, prišel na Pogrebni zavod
v Celje, kjer je naročil pogreb
II. razreda s pripombo, da se
truplo umije in očedi ter da se
pripelje na pokopališče ob 14.
uri , kjer ga je čakalo sorod-
stvo. Da se pokop ni vršil v Šo-
štanju, temveč v Celju, je bila
izrecna želja pokojnega Cirila,
kakor tudi, naj se ga pokoplje
brez duhovnika.
Oče Cirila je sinovi posled-
nji želji ustregel in je vse po-
trebno uredil pri pogrebnem
zavodu Celje.
Dne 6. 6. 1952, je oče z osta-
limi čakal na pokopališču ob
14. uri, toda sinovega trupla
s krsto ni bilo nikjer. Šele ob
16. uri so pripeljali krsto v mr-
tvašnico na celjsko pokopališ-
če. Tako je bilo truplo ves dan
izpostavljeno v mestnem par-
ku soncu in muham. V mrtvaš-
nici je oče ugotovil, da krsta
pri nogah ni dobro zaprta in je
imela odprtino cca 3 cm. Isto-
tako je ugotovil na krsti še kr-
vave madeže, kar pomeni, da
krvi z otroka niso izprali. Mu-
he so nemoteno uhajale še na-
prej v krsto in opravljale svoje
delo. Mrtvašnica je bila uma-
zana, žarnic na svečnikih ni
bilo. Oče pokojnega je upravi-
čeno izpraševal, ali je to po-
greb II. razreda, ker je videl,
da so drugi prostori mrtvašni-
ce bili čisti in urejeni, na sveč-
nikih je videl žarnice itd.
Sicer to še ni vse. Kljub
izrecnemu opozorilu s strani
očeta Pogrebnemu zavodu, da
bo pogreb brez duhovnika, so
dali h krsti križ in žegnano
vodo.
Kaj naj to pomeni? Ali Po-
grebni zavod misli, da se ne
'sme izkazovati pieteta člove-
ku, ki naredi samomor, in ali
je tak človek vreden manj po-
zornosti, če ga ne bo pokopal
duhovnik? Ali takemu človeku
ne smejo goreti žarnice in po-
staviti krsto v čist prostor mr-
tvašnice? Seveda, Pogrebni za-
vod je smatral za glavno, da
sta žegnana voda in križ pri
krsti in si bo s tem pokojnik
dobil zveličan je na onem svetu
kljub temu, čeprav ne bo du-
hovnik navzoč na pogrebu. Za
človeka pa, ki je naredil samo-
mor, je dobra tudi umazana
mrtvašnica brez žarnic.
Mislim, da je to omalovaže-
vanje in zasmeh civilnih po-
grebov od strani Pogrebnega
zavoda v Celju in bi se morali
merodajni faktorji zavzeti in
razčistiti vso zadevo, da se Po-
grebni zavod navadi enkrat za
vselej svojih dolžnosti neod-
visno od tega, ali bo za pogre-
bom šel duhovnik ali ne. Iz-
prašujemo se, zakaj Pogrebni
zavod dela take razlike. Mi-
slim, da bo lahko odgovoriti
na to vprašanje. Riba smrdi
pri glavi, tako je tudi s Po-
grebnim zavodom v Celju. Sa-
mo v pojasnilo bralcem naj na-
vedem, da je upravnik Pogreb-
nega zavoda član KP, ki poši-
lja otroke k verouku in birmi.
Kako naj od takega človeka
pričakujemo drugačen odnos
do civilnega pogreba, kakor je
gori opisano.
Savinjski vestnik, 21. junij 1952.
Otroci z roba
V teh poletnih dneh imajo
mladi več časa kot običajno,
zato je več tudi možnosti, da
jih zanese v nevarnejše vode
življenja in v kriminal.
Naj na svoji poti v odraslost
ne ostanejo brez starševske
pozornosti. Da svarilo ni od-
več, pove podatek, da je v Slo-
veniji v poprečju vsak četrti
ovadeni osumljenec mladole-
ten. Lani so policisti javnim
tožilstvom ovadili 7.759 mla-
doletnikov, ki so jih utemelje-
no osumili storitve 5.599 kaz-
nivih dejanj.
Mladoletniki so bili osimi-
Ijeni storitve 4 umorov, 11 po-
silstev, 45 hudih telesnih po-
škodb, 74 ropov, 164 izsilje-
vanj, 2.500 tatvin, 1.676 veli-
kih tatvin, 58 kaznivih dejanj
v zvezi z mamili... Opozoriti
velja, da kar 92 odstotkov teh
kaznivih dejanj sodi na po-
dročje premoženjske krimina-
litete (vlomi tatvine itd.), da je
med mladimi vse več izsilje-
valcev (izsiljujejo po šolah, na
poteh v šole in tam, kjer se pač
mladi zbirajo), da pogosteje
kot v preteklosti delujejo
v skupinah, da so vse nasilnej-
ši, da so jim mamila vse bolj
vabljiva...
To so statistike, v konkret-
nih primerih, ki po pravilu kot
strela z jasnega udarijo v živ-
ljenje družine, pa gre za naše
otroke in ne nazadnje za nas.
Nemalokrat se namreč pokaže,
da se je to, kar se je zgodilo,
zgodilo tudi zaradi premajhne
pozornosti staršev pri iskanju
mladostnikove poti v odra-
slost. (Sled)
Lokomotiva
v plamenih
v torek, 22. avgusta ob 22.35
je v neposredni bližini že-
lezniške postaje Dolga Gora
Konjiškem prišlo do požara
'^a električni lokomotivi to-
vorne vlakovne kompozicije,
^ je vozila na relaciji Mari-
°or-Ljubljana. Vzrok požara
strokovnjaki še raziskujejo,
•zastala gmotna škoda pa po
Prvih ocenah znaša okoli 10
"bilijonov tolarjev. Požar so
pogasili gasilci iz Poljčan.
zorelo ostrešje
Minuli petek dopoldne je
Wčelo goreti na gospodar-
skem poslopju Milke Š. na
polzeli. Policisti so ugotovili,
je do požara prišlo zaradi
Nestrokovno speljanega dim-
^ka skozi okno do ostrešja
*jekta. Vnel se je leseni del
Ostrešja, ki je tik ob kovinski
^ni cevi, od koder se je
■"genj razširil na ostrešje. Zgo-
*1 je del ostrešja z nekaj stelje
živino v skupni vrednosti
^'^oli 200 tisoč tolarjev. Požar
^ pogasili gasilci s Polzele, iz
^čice pri Polzeli in iz Žalca.
M.A.
Vizija
Računalniško
informacijski
inženiring
d.o.o. i
vabi k sodelovanju
PRODAJNEGA INŽENIRJA
za prodajo poslovne, izobraževalne In medicinske
programske opreme
Pogoji:
- končana vsaj 1. stopnja komercialne ali ustrezne teh-
nične smeri
- delovne izkušnje
- znanje tujega jezika (angleščina ali nemščina)
- prodornost in samoiniciativnost
- k omunikativnost in poznavanje projektnega dela
- lasten prevoz za terensko delo
Zaposlitev je za nedoločen čas, polni delovni čas s tri-
mesečnim poskusnim delom, z možnostjo dodatnega
izobraževanja. Delo Je samostojno in ustrezno nagraje-
no.
Vaše ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj
in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite najkasneje v
15. dneh na naslov: Vizija, Računalniško informacijski
inženiring d.o.o. , Ljubljanska 42, 63000 Celje.
Št. 35.-31. avgusff 1995
GLASBA
2<
Zlati rog za
solze in ženo
četrta ponovitev festivala
večnih melodij Zlati rog 95
v Laškem v organizaciji Raz-
vedrilnega programa Radia
Slovenija in Turističnega
društva Laško ter pod po-
kroviteljstvom Pivovarne
Laško, je bila namesto na
imenitnem Graščinskem
dvorišču v Kulturnem centru
Laško.
Organizator ni zaupal vre-
menu in storil je prav, pa ne
samo zaradi vremena, am-
pak tudi obiska, ki ni bil kaj
posebnega. Popoldne je bilo
malo gledalcev, medtem ko
je bila zvečer dvorana polna,
vse skupaj pa bi se ob more-
biti še nekaj občinstva na
Graščinskem dvorišču izgu-
bilo.
Selektor Lado Leskovar se
je tokrat odločil za sožitje
starejših in mlajših pevcev
slovenske zabavne glasbe,
v goste pa je povabil tudi dva
iz tujine. Ljubko Dimitrov-
sko in Ivico Šerfezija.
Vsak je zapel dve pesmi, ki
jih je prav za to priložnost
aranžiral Mojmir Sepe, ki je
tudi vodil festivalski ork-
sterček, v katerem so bili sa-
mi znani, odlični glasbeniki.
Velika prednost festivala
zimzelenih melodij v La-
škem je bila v tem, da je bilo
vse v živo, tako igranje, kot
petje, kar na podobnih prire-
ditvah zelo pogrešamo. Na-
stopilo je devet pevcev in
pevk ter ena skupina, manj-
kala pa je Vita Mavric, ver-
jetno zaradi smrti znanega
slovenskega glasbenika, pi-
anista in skladatelja (njego-
va najbolj znana melodija je
Ne čakaj na maj) Boruta
Lesjaka, ki jo je spremljal
pri vseh njenih zadnjih na-
stopih. Občinstvu so se pred-
stavili Aleksander Mežek,
Damjana Golavšek, Jože Ko-
bler, Jan Plestenjak, Mia
Žnidarič, Davor Božič in
skupina Sistem ter že ome-
njena gosta Ljubka Dimi-
trovska in Ivica Šerfezi. Slo-
venski pevci so se domala vsi
po vrsti predstavili v najlep-
ši možni luči, saj so dokazali,
da znajo peti, z mladostjo in
novim pristopom pa so sta-
rim, lepim melodijam vdah-
nili veliko prijetne svežine.
Podobno lahko trdimo tudi
za oba gosta, kjer pa je šlo
bolj za nekako nostalgijo po
lahkotnih pesmicah, ki smo
jih radi poslušali, žal pa
v njih razen lahkotnosti in
izvabljanja solz med sme-
hom ni kaj dosti več.
Po Majdi Sepe in Rafku Ir-
goliču, Beti Jurkovič in lani
Alfiju Nipiču, je letos Zlati
rog 95 (za pevca, ki je bil na
festivalski večer najbolj všeč
poslušalcem) osvojil Ivica
Serfezi za pesmi Solze... in
Žena naj bo doma. Težko je
reči ali si je to priznanje tudi
zaslužil, dejstvo je, da je bilo
več pevcev kvalitetnejših in
z zahtevnejšimi ter bolje in-
terpretiranimi melodijami,
odločila pa je peščica (men-
da dvajset ali kak več ali
manj naključno izbran po-
slušalec) ljudi. Ostali so
vljudnostno ali pa tudi dru-
gače zaploskali. V prihodnje
bi bilo bolje, da je ta priredi-
tev brez izbora ali pa da or-
ganizator poskrbi za tak iz-
bor, ki bo realnejši od dose-
danjih. In dobro bi bilo, da
se pove, koliko glasov je kdo
dobil, da bo zadoščeno nepo-
trebnim ugibanjem in strahu
pred »nameščanjem« dobit-
nika Zlatega roga. Sicer pri-
kupni prireditvi bo treba
s transfuzijo vliti nekaj sve-
žine, kajti zimzeleni listi
brez osvežitve tudi počasi
ovenijo. In velika škoda bi
bila, če bi se to zgodilo pri
laški prireditvi zgodilo.
TONE VRABL
Irski roverji spet v Ljubljani
Sivolasi poskočnežl The Duhliners v Plečnikovih Križankah
ŠKUC-ova koncertna
agencija AFK, skupaj s priz-
nano irsko pivovarno Gu-
iness, v začetku letošnje je-
senske koncertne sezone spet
pripravlja, nastop izvrstne
folk skupine The Duhliners.
Zgodil se bo v torek, 5. sep-
tembra. Irski sivolasi po-
skočnežl so že nekajkrat go-
stovali pri nas, nazadnje lani
septembra, ko so do zadnje-
ga kotička napolnili Plečni-
kove Križanke. Taisto prizo-
rišče so organizatorji name-
nili tudi njihovemu tokrat-
nemu nastopu, ki bo pope-
stren še s poskušnjo številnih
piv svetovno znanih znamk.
The Duhliners so nastali
pred več kot tridesetimi leti
v zadnji sobi legendarnega
dublinskega puba 0'Dono-
gues. Po nastopu na zname-
nitem Edinburgh Festivalu
leta 1963 so se kmalu prebili
v vrh prebujajočega britan-
skega folka. Po neprestanih
turnejah po irskih in angle-
ških klubih so se leta 1967,
na presenečenje vseh, z albu-
mom »Seven Drunken
Nights« uvrstili na peto me-
sto britanske lestvice najbo-
lje prodajanih LP. Ta nenad-
ni uspeh je njihovo glasbo
ponesel tudi preko britan-
skih meja. Na celini so Du-
hliners debitirali leta 1971
pred navdušeno 8000-glavo
množico v znani Šport Hale
v Berlinu. Po tem nastopu so
jim bila odprta vsa vrata na
svetovno   glasbeno   sceno.
kjer so vedno nove privržei
ce novačili z dinamičnimi
duhovitimi nastopi. Le
1987 so The Duhliners svo
25. obletnico delovanja kr
nali z dvojnim albumo
»Celebration«, na kateri
svoje glasbene talente zdr
žili z nekaterimi največjii
imeni irske in britanske fo
scene. Pesem »The Irish R
ver«, ki so jo posneli z odli
nimi The Pogues, pa je D
blinerje spet vrnila na vrh
ve britanskih lestvic. Trid
setletnico delovanja so oh
ležili z albumom »Thirty Y
ars A Greying« in svetovi
turnejo, ki ji zaenkrat še;
videti konca.
STANE ŠPEGE
Dobra glasba oplemeniti srce
s sloganom iz naslova so
profesionalci, člani Sloven-
skega kvinteta iz Mengša, ki
ga vodi Primož Kosec, pospre-
mili na pot svojo novo kaseto
z naslovom Postal sem očka.
Slovenski kvintet, ki je do-
slej izdal tri kasete, je na ža-
lost bolj znan in cenjen v tuji-
ni, kjer izredno veliko nasto-
pa, medtem ko se misli v bo-
dočnosti več predstavljati na
domači sceni, saj ve, da je za
popularnost ansambla to
izredno pomembno. Slovenski
kvintet je dobro znan na Go-
renjskem in še v nekaterih
predelih Slovenije, medtem ko
na Štajerskem in v Prekmurju
ni kaj dosti igral. Prvič se je
Slovenski kvintet predstavil
leta 1992 na znameniti Menge-
ški mareli:
»Poslušalci so nas dobro
sprejeli in dobili smo pogum
za delo,« se spominja vodja
Primož Kosec, ki je izvrsten
muzikant, ki igra klarinet, po-
je in piše melodije. Igral je tudi
pri Mareli in Francu Miheliču,
tako da ima glasbenih izku-
šenj dovolj, kar mu tudi zelo
koristi. »V treh letih smo imeli
štiri menjave, ker pač ljudje
niso zdržali. Ne smeš gledati
samo na denar, ampak mora
ekipa skupaj dihati,« je motto
Primoža Kosca.
Dvakrat na leto po štirinajst
dni so v tujini, drugače pa so
rajši doma. Festivalov se ne
udeležujejo, ker jih ocenjujejo
komisije, ki to delajo že tride-
set let!
Primož tudi oceni stanje da-
našnje slovenske domače za-
bavne glasbe: »Po odhodu na-
še legende Avsenika je v tujini
nastal nek vakuum, ki pa zdaj
ponovno izginja. Tujci dobiva-
jo zaupanje v nove slovenske
ansamble, ki prihajajo in so
dobri. Ta zvrst glasbe je skoraj
ponarodela in škoda je tuhtati
o nekih novostih, ker je že vse
povedano. Izboljšalo se je teh-
nično znanje, žal pa ni več to-
liko srca, kot ga je bilo pri
Avseniku. Ni vse v tehniki!
Virtuozi brez srca lahko glas-
bo samo pokvarijo!«
Primož z ostalimi člani an-
sambla se zaveda, da so pravi
ambasadorji Slovenije in da je
treba to gojiti in negovati. »Če
sami ne bomo cenili naše glas-
be je nihče drug ne bo,« je od-
ločen ob zagovarjanju domače
glasbe, čeprav zaradi potreb
igra tudi vso drugo glasbo, ki
jo ljudje na raznih prireditvah
radi poslušajo.
Člani Slovenskega kvinteta
so iz različnih krajev Sloveni-
je, vendar jih to ne ovira, da se
ne bi vozili na vaje in napravili
po 500 kilometrov! Na kaseti
Postal sem očka je veliko pe-
smi, ki opevajo tudi naše gore
in letošnjega slavljenca Jako-
ba Aljaža.
»Večina nas rada hodi v gore
in obožujemo naravo, zakaj ne
bi to prenesli tudi v pesmi,«
pojasni tak izbor Primož Ko-
sec in pove naslove pesmi na
zadnjem projektu: Triglavski
kralj, Vzpon na Triglav, Ore-
hova potica, Mavrica življenja.
Na seniku, Aljažu v spomin.
Postal sem očka, Moja dežela,
Svatovska, Dobra volja, Poz-
drav godbenikom, Vasovanje
in Naj zvezde žarijo. Vse
skladbe, razen zadnje, je napi-
sal Primož Kosec, tekste pa
Marjan Stare, Ivan Sivec, Ro-
mana Cafuta, Marjan Roblek
in Janez Hvale. Kaseto so pos-
neli v studiu Impuls v Inns-
brucku v Avstriji, izdala pa jo
je založba Flexible VM Re-
kords na Bledu. Največja želja
Primoža Kosca pa je, da bi jih
povabili na različna igranja
tudi na Štajersko. Zagotavlja-
jo, da organizatorjev in poslu-
šalcev ne bodo razočarali, saj
gre za izjenrmo dober klasičen
kvintet.
Prihaja trio družine Pogladič
Franc Pogladič iz Ivence je
najprej nastopal sam, potem
je imel deset let sv€>j ansam-
bel, ki je razpadel, potem je
spet igral sam, nakar se mu
je pridružil sin Milan. Iz du-
eta, ki je bil že dobro znan
tudi v slovenskem prostoru,
saj je igral na številnih dru-
žabnih prireditvah od ohceti
do gasilskih veselic in izletov
za najrazličnejše družbe, je
pred kratk»H nastal trio, ker
se je Franciju in Milanu pri-
družila še hčerka oziroma
sestra Mojca Pogladič.
»V ansamblu so se vrstile
zamenjave in tako ni šlo
več,« se spominja prvih glas-
benih začetkov Franc Pogla-
dič, zaljubljen v harmoniko
in humor. »Sest let sva igrala
s sinom v duetu, letos pa se
nama je po zaslugi Jožeta
Žlausa pridružila hčerka
Mojca. Milan je glasbeno do-
bro podkovan, saj obvlada
štiri instrumente, Mojco je
osnov kitare naučU Jože, ki
je tudi vzoren učitelj vse bolj
popularnih Veselih Štajerk.
Prepričan sem, da bo šlo,
sam pa zdaj doživljam drugo
glasbeno mladost.«
Trio Pogladič že pridno
nastopa, pred kratkim pa je
sedem dni zamenjeval Duo
Gold. Trio igra vse od doma-
če do zabavne glasbe, saj
program prilagaja željam
poslušalcev in tistih, ki ga
naročijo za nastop. »Muzi-
kant sem od majhnega, ven-
dar nikoli nisem prav uspel/
razlaga Franc Pogladič in iz
pripovedovanja je čutiti, da
je zdaj srečen. »Letos bomo
delali in delali, prihodnje le-
to pa želimo izdati kaseto
Nekaj programa že imam"
pripravljenega, ostalo bom"
še naredili. To je družinski
trio in moj cilj je, da nekaj
naredim za otroke. Če ni me-
ni uspelo, naj vsaj njim. Na-
darjena sta in naj to izkori-
stita.«
Prihaja torej trio Pogladič
iz Ivence pri Vojniku in kdof
pozna Francija in njegov dU'
et z Milanom verjame, da
z Mojco samo pridobil.
T.VRABl'
Foto: SHERpA
Sff. 35.-31. avgusff 1995
iT
GLASBA
Izvedbo nosilne pesmi
olimpijskih iger, ki bodo pri-
hodnje leto v Atlanti v ZDA,
so organizatorji tokrat za-
upali GLORIJI ESTEFAN.
»Olimpijsko« skladbo »Re-
ach Tied Around The Ga-
jnes« bo mogoče slišati šele
tik pred začetkom olimpij-
skih iger, takrat pa bo izšel
tudi novi album Estefanove.
To bo po petih letih njen prvi
album, zapolnjen le z avtor-
sko glasbo.
Skupina TALKING HE-
ADS, ena izmed vodilnih al-
ter pop zasedb osemdesetih,
je po odhodu pevca in avtor-
ja večine skladb Davida Byr-
na, dolga leta životarila na
obrobju ameriške glasbene
produkcije. V zadnjih petih
letih so posneli le en manjši
hit, komad »Sax&Violins«,
ki se ga je dalo slišati tudi
v Wim Vendersovem filmu
»Do konca sveta«. Letos so
se Talking Heads preimeno-
vali v The Heads in k sodelo-
vanju povabili pevko Debbie
Harry (ex-B^ndie). Nova
zasedba baje zveni precej
prepričljivo, prvi plod tega
zanimivega sodelovanja pa
je skladba za soundtrack fil-
ma »Virtuosity«.
Po skoraj dveletni pavzi se
na britanske lestvice s sklad-
bo »Destination Eschaton«
vrača odlični tehno duo THE
SHAMEN. Omenjeni skladbi
naj bi kmalu sledil tudi al-
bum, ki pa bo težko ponovil
uspeh prejšnjega LP »Boss
Drum«, s katerega sta Colin
Angus in Mr. C nanizala kar
pet Top 10 uspešnic.
Poleg sodnih stroškov, ki
so znašali nekaj več kot tri
milijone angleških funtov,
bo moral GEORGE MICHA-
EL za prekinitev pogodbe
z japonskim diskografskim
gigantom Sony, plačati še
dobrih 40 mio dolarjev od-
škodnine. George te vsote se-
veda ne bo zmogel plačati
sam, zato že išče založbo, ki
ga bo vzela pod svoje okrilje
in seveda nato tudi plačala
odškodnino. Po še nepotrje-
nih informacijah naj bi Ge-
orga »kupila« multimedijska
naveza Dreamworks, ki je
v večinski lasti filmskega
maga Stevena Spielberga in
diskografskega mogotca Da-
vida Geffena.
Najdonosnejši brazilski
izvozni glasbeni »artikel«,
metalci SEPULTURA, pri-
pravljajo svojo šesto veliko
ploščo. Po prodajni uspešni-
ci »Chaos AD« se Max Cava-
lera, Andreas Kisser, Paulo
Jr. in Igor Cavalera spet vra-
čajo k svojim koreninam,
brezkompromisnemu trash
metalu, ki pa bo tokrat vse-
boval še nekaj tradicional-
nih brazilskih glasbenih ele-
mentov.
Skupina K.U.T. Gas je na
slovenski glasbeni sceni pri-
sotna že več kot dve leti,
z mešanico soula, boogiea in
funka pa je na dosedanjih
nastopih žela v glavnem le
pozitivne kritike. Ta tri-
najstčlanska zasedba je ma-
terial za svoj prvenec, kaseto
in kompaktno ploščo »Eroti-
ka«, posnela v ljubljanskih
studiih Kif Kif in RTS. Izid
prvenca bo K.U.T. Gas pro-
slavil v soboto, 2. septembra,
na veliki žurki na stadionu
Matije Gubca v Krškem. Po-
leg gostiteljev bodo tam na-
stopili še kobaridski Soča
Blues band, Pero Lovšin in
Vitezi obložene mize, zasav-
ski Orlek in Demolition
Group.
STANE ŠPEGEL
Že v začetku oktobra pa se bo na trgovinskih policah
znašel novi LP najuspešnejše ameriške pevke devetdesetih,
MARIAH CAREY. Predhodnica tega albuma, ki bo nosil
naslov »Daydream«, bo skladba »Fantasy«, videspot zanjo
pa je režirala Mariah kar sama. Približno v istem času bo luč
sveta ugledal tudi četrti studijski album neohipija LENNYA
KRAVITZA (na sliki). Material zanj je Lenny pripravljal kar
dve leti, plošča z naslovom »Circus« pa bo spet narejena
v stilu šestdesetih.
Prva naklada (500 kosov) kompaktne plošče »Takoj se
dava dol« ljubljanskih satan-metalcev POMARANČA, je
kljub poletnemu mrtvilu že prodana. Kranjska založba
Panika je izid CD pospremila s provokativnimi plakati, ki so
ponekod že sprožili burne reakcije. V stilu »dol dajanja« je
Pomaranča posnela tudi videospot, ki bo premierno prika-
zan naslednji mesec. Takrat bo Mijo Popovič s svojo ekipo
Pomarančnikov krenil tudi na promocijsko turnejo po Slo-
veniji.
Pop loto
Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasu-
jete v sredo, 6. septembra ob 18. uri.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
GLASBENA SOLA CELJE
NAKNADNI SPREJEMNI
PREIZKUSI NOVIH
UČENCEV
V GLASBENO ŠOLO CELJE,
za šolsko leto 1995/96 bodo:
v sredo, 6. 9. 1995 popoldne
od 15. do 17. ure in
v četrtek, 7. 9. 1995 dopoldne
od 8. do 10. ure ali popoldne od
15. do 17. ure, v prostorih
Glasbene šole Celje.
OTROCI NAJ PRIDEJO V
SPREMSTVU STARŠEV!
Prispevek staršev mesečno:
- za pouk instrumenta in nauka o glasbi ter
ostale dejavnosti (orkester, zbor, komorna
igra) - skupaj 4.000,00 SIT
- za nauk o glasbi oz. pripravnico (kot glavni
predmet) 2.600,00 SIT
Št. 35.-31. avgust 1995
ZA AVTOMOBILISTE
Ford vztraja pri projektu Ford 2000 .
Ameriški Ford, druga največja avto-
mobilska tovarna nasploh, vztraja pri
svojem znanem projektu Ford 2000
(globalizacija in poenostavitev izdela-
ve avtomobilov), pri čemer naj bi prav
kmalu zmanjšali stroške izdelave po-
sameznega vozila za dobrih 700 do-
larjev.
Materialni stroški naj bi se v obdob-
ju 1996-99 vsako leto realno zmanjšali
za pet odstotkov, hkrati pa naj bi se
kvaliteta izdelkov v tem času povečala
za polovico. Po trditvah Jaccquesa
Nasserja, podpredsednika družbe, naj
bi imeli pri tem veliko vlogo dobavite-
lji sestavnih delov, kajti tovarna na-
merava vsaj nekaterim ponuditi stalno
partnerstvo. Ti naj bi postali sestavni
deli skupine in naj bi delali še bolj
samostojno kot sedaj, pa seveda tudi
bolj odgovorno. V okviru projekta
Ford 2000 naj bi tako stroške zmanjša-
li za dve do tri milijarde dolarjev, pri
tem pa v tovarni pravijo, da bodo do
naslednjega leta v ZDA prodali do 90
odstotkov avtomobilov, ki bodo spo-
sobni brez servisa prevoziti vsaj 160
tisoč kilometrov. Prvi avtomobil, ki ga
je tovarna predstavila v okviru projek-
ta, je tudi pri nas znani mondeo (na
sliki). Ta uveljavlja napovedani pojem
globalnega avtomobila, kar pomeni,
da naj bi bil v osnovi enak na vseh
trgih. Glede na tržni uspeh tega avto-
mobila se zdi, da se projektu dobro
piše.
Na sejemu rabljenih avtomobilov pri dvorani Golovec je bilo napro
daj 580 vozil. Do konca sejma se jih je prodalo 21, organizatorji pa 5,
izdali še 120 kompletov kupoprodajnih pogodb.
Cene so okvirne!
Audi naslcalfuie relcord
Audi kupe S2 je leta 1990
obvozil svet v 28 dneh in 16
urah, tokrat pa se pri Audiju
s serijskim A4 2,8 quattro lote-
vajo doseganja novega re-
korda.
Zemljo naj bi prevozili od
severnega do južnega tečaja.
Ta rekord, gre za pot, ki je
dolga 24 tisoč kilometrov, je
sedaj v rokah dveh Kanadča-
nov, ki sta za to pot potrebo-
vala 23 dni in 22 ur. Pri Audiju
sedaj menijo, da bi lahko vož-
njo od severa do juga zemlje
skrajšali vsaj za dva dni, ven-
dar dobro vedo, da bodo mora-
li avtomobil temeljito pripra-
viti, saj naj bi šlo tako rekoč za
serijsko izvedenko audija A4.
Na sliki: audi A4.
BMVV spreminja
tržno strategijo
Nemški BMVV se pripravlja
na prodor predvsem na azijske
trge in to predvsem z avtomo-
bili zgornjega cenovnega ra-
zreda. Po njihovi oceni je
evropski avtomobilski prostor
bolj ali manj urejen in poln,
zato svojo globalno strategijo
usmerjajo predvsem v ZDA in
na trge Daljnega vzhoda.
Nemška avtomobilska to-
varna se je na Daljnem vzhodu
pojavila prvič leta 1952, lani
pa se ji je posrečilo prodati
skoraj 55 tisoč avtomobilov,
kar seveda sploh ni zanemar-
ljivo (nekako 10 odstotkov
proizvodnje). Azijske države
sb se v zadnjem času precej
liberalizirale, tako da ni večjih
ovir za izvoz ter prodajo avto-
mobilov, zato BMW skoraj
vsako leto prodajo poveča tudi
do 30 odstotkov. V tistih drža-
vah pa, ki imajo uvozne in
druge omejtive, odpirajo obra-
te oziroma tovarne, kjer se-
stavljajo avtomobile, ki potem
pogosto dobijo položaj doma-
čega avtomobila. Tako beem-
veje sestavljajo v Indoneziji,
na Tajskem, v Maleziji, na Fi-
lipinih in tudi v Vietnamu, kar
je za sedaj sicer nekaj dražje
kot če bi avtomobile tja pripe-
ljali iz Nemčije, toda to je veli-
ko bolje kot nič.
Nova šlioda leta 1997
čez približno dve leti naj bi
na trg pripeljala nova škoda,
ki naj bi bila tudi v resnici
otrok skupnega sodelovanja
škode in matičnega Volkswag-
na, ki je približno 60-odstotni
lastnik te češke avtomobilske
tovarne.
Osnovo za novi avtomobil si
bodo sposodili pri novi izve-
denki passata oziroma audija
A4, ponudili naj bi limuzino.
kombi limuzino in kombi (ka-
ravan), avtomobil pa naj bi
poganjala dva Volkswagnova
motorja s prostornino 1,8 in
2,0-litra. S tem bo Škoda še
bolj postala sestavni del kon-
cema Volkswagen, ki ima se-
veda glavno besedo v tem za-
konu, vendar se je njegova
»pomoč« v zadnjih letih veliko
bolj kazala pri organizacijskih
in poslovnih kot pa pri drugih
spremembah.
Tlgrlca pobegnila na cesto
Da ne bo pomote. Ne gre za kakšen pobeg iz živalskega vrta, temveč za avtomobil. V Avtohiši
Jakopec v Velenju so namreč minuU petek prodali atraktivno rdečo stvarco, ki se imenuje Opel
tigra. Gre za športni coupe iz bogatega programa Oplovih vozil, katerih uradni prodajalec in
serviser je družinska firma Jakopec iz Velenja. Koliko tigric, aster, cors, vecter, fronter, omeg so
letos že prodali, niso hoteli zaupati javnosti, očitno pa je, da so z letošnjo prodajo zelo zadovoljni.
Sicer se pa v tem času Berta in Jože Jakopec že pripravljata na odhod v Nemčijo, kjer bo
v začetku septembra predstavitev nove vectre, takoj za tem pa se bo Avtohiša Jakopec, s celotnim
programom Oplovih vozil, predstavila tudi na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju.
Na sliki: Trenutek, ko v Avtohiši Jakopec izročajo čudovito vozilo Opel tigra srečnemu kupcu
(na fotografiji levo).
EP
Renault pričalcuje slabše čase
Medtem ko je lahko franco-
ski Renault zadovoljen s trž-
nim deležem, ki ga dosega
v Sloveniji (približno 23 od-
stotkov), pa je položaj na
evropskih trgih po njihovih
zagotovilih nekoliko manj
ugoden.
V prvem polletju je tovarna
sicer ustvarila skupno prodajo
v vrednosti 19,7 milijarde
mark, kar je za sedem odstot-
kov več kot lani v tem času.
Toda to povečanje gre po mne-
nju Renaulta še vedno na ra-
čun ukrepa francoske vlade,
s katerim so spodbudili pred-
vsem prodajo manjših avto-
mobilov (z davčnimi olajšava-
mi so pospešili zamenjavo več
kot deset let starih vozil), po
drugi strani pa so prihodki
v resnici zrasli le v prvem če-
trtletju (in sicer za 13 odstot-
kov) v drugem pa le za dva
odstotka. Po sedanjih napove-
dih naj bi se povpraševanje po
avtomobilih v drugi polovici
leta na francoskem trgu moč-
no skrčilo in tako povzročilo,
da bodo celoletpi rezultati bi-
stveno slabši kot so domneva-
li. Sicer pa bo Renault prav
kmalu postavil na ogled po-
vsem novi renault 19, s kate-
rim naj bi nadomestili seda-
njo, sicer zelo uspešno izve-
denko. Na sliki: »stari renault
19«.
Japonci so za močen dolar
Močni jen je ob vseh drugih
precej prizadel tudi japonske
avtomobilske tovarne, kajti
japonski avtomobili so izgubi-
li najpomembnejšo prednost
— censko ugodnost v primerjavi
z ameriškimi in evropskimi
avtomobili.
V zadnjem času pa se znova
krepi ameriški dolar, zato so
japonske avtomobilske tovar-
ne nekoliko bolj optimistične,
saj je znano, kako velik in po-
memben je njihov izvoz pred-
vsem v ZDA. Tako menijo, da
bi se lahko ob bolj stabilnem
dolarju do konca leta popravil
tudi nič izjemno prijetni polo-
žaj dveh najbolj problematič-
nih japonskih avtomobilskih
hiš, in sicer Nissana ter Maz-
de. Ce bo dolar zdržal, pravijo,
bi lahko obe tovarni že ob
koncu letošnjega poslovnega
leta (to pa se na Japonskem
konča aprila) izkazali dobiček.
Ob tej napovedi so reagirali
tudi na tokijski borzi, kjer se
je vrednost delnic obeh podje-
tij nekoliko vzdignila, kajti
doslej ni bilo pravega za-
upanja.
Volkswagen in sindikalne zahteve
Nemški Volkswagen, naj-
večja cM-opska tovarna avto-
mobilov^ se bo kmalu začel po-
gajati z močnim sindikatom
IG Metali, ki združuje skoraj
vse delavce ko\inske indu-
strije.
Tako naj bi se dogovorili
o morebitnem povečanju plač
skoraj 100 tisoč delavcev v še-
stih tovarnah na nemških tleh,
odpuščanju delavcev in tudi
o drugačnem delovnem času.
IG Metali zahteva šestodstot-
no povečanje plač, vse pa paže.
da čez štiri odstotke ne bo šlo.
Zapletlo se bo pri delovnem
času, kajti prvi človek VW, dr.
Ferdinand Piech meni, da bi
morali spomladi delati šest
dni, jeseni pa le tri. To uteme-
ljuje s trditvijo, da je povpra-
ševanje po avtomobilih spo-
mladi veliko večje kot jeseni.
Glede odpuščanja delavcev pa
bo nedvomno zelo vroče, kajti
pri VW so mnenja, da je vsaj
30 tisoč zaposlenih odveč. La-
ni so ta problem rešili s kraj-
šim delovnim tednom, sedaj te
možnosti skoraj ni več.
Št. 35.-31. avgust 1995

NASVETI
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTACAH ^ ŽEROVNIK
! rjagrajenlci meseca julija,
pjatalija Ocvirk iz Frankolo-
yega in Jožica Ratej iz Ponik-
^e, lahko v našem oglasnem
oddell^" dvigneta nagradi, ki
ju podarja Novi tednik - ročno
pleten bombažni pulover in
ročno poslikan svilen šal.
Izžrebali pa smo tudi avgu-
stovski nagradi. Ročno pleteno
oblačilo bo v drugi polovici
septembra prejela Darja Ko-
prive iz Planinskega vrha 12,
planina pri Sevnici, svilen šal
pa Marta Jug iz Pohorske
6 v Celju.
September je torej pred vra-,
ti, na to pa nas opozarja pred-
vsem prva jutranja megla, ki
se plazi po pročeljih hiš in
krošnjah dreves s kakšnim že
rumeno pobai-vanim listom
vmes...
Zdajle lahko šolarji že od-
števajo zadnje počitniške ure,
začeli pa so se tudi glavoboli
mamic in očkov, ki osuplo str-
mijo v prekratke hlačke, pre-
ozek pulover in pretesno srajč-
ko svojega nadobudneža.
Ja, v nakupovalno (in za de-
narnico izsuševalno) akcijo se
bo treba podati.
Za malo in
»ta pravo« šolo
Prvi šolski dan je nadvse
isodna reč. Takrat je vse jas-
lo: ali so simpatije iz vrtca
/ istem razredu, ali bo vzgoji-
telj oziroma učitelj siten ali
orijazen. In na tako pomem-
)en dan je seveda treba biti še
)osebej lepo napravljen.
Življenjsko in s tem tudi fi-
ozofijo oblačenja prenašajo
itarši na svoje otroke že v nji-
lovem rosnem obdobju. Ta se,
;e ne veste, oblikuje že v vrtcu,
i^sako naslednje leto lahko
prinese neslutene spremembe,
)dmike v neznane stranske
imeri ali potrditev že osvoje-
lega.
Ce vam torej ni vseeno, kak-
šen odnos bo imel vaš otrok do
node oziroma estetike oblače-
nja, posvetite nekaj več časa
ijegovi garderobi. Kajti otrok
u ravnodušen do svojega vi-
leza, kar dokazuje s pogostim
'pačenjem« pred ogledalom,
["o še posebej velja za deklice.
Zagotavljamo vam, da se
)semnajst let stara smrklja še
latančno spominja, kaj je ime-
a oblečeno prvi dan v prvem
azredu osnovne šole! Torej,
modno, udobno, a ne preveč
nakičeno za prvi in vse nasled-
nje šolske dni!
Seveda sploh ni potrebno,
da kupujete najdražjo garde-
robo. Tudi v domači šivalnici
ali izpod babičinih pletilk lah-
ko nastane veliko izvirnih in
ljubkih oblačile.
Pa poglejmo za morebiten
namig še osnovne smernice
otroške mode za jesen in zimo
95/96.
Prav nič po zimsko zamorje-
ne barve so modne (rožnato-
rumeno-rdeča na eni in zele-
no-modra paleta na drugi
strani), vzorčki so simetrični,
pletenine prevelike (žakardni
motivi), hlačke široke z na-
ramnicami, srajčke kukajo iz-
pod kratkih telovnikov, ki so
včasih kot prešite puhovke, jo-
pice imajo krznene obrobe,
nogavičke so živopisane kot
pri Piki Nogavički (razen, da
je leva enaka desni), kapice so
duhovite z bingljajočimi cof ki
ali nekoč že videnima dvema
rožičkoma...
Pa veselo pot v šolo želim!
Anketno nagradno vprašanje meseca septembra:
KAJ VAM JE V PRIHAJAJOČI JESENSKI MODI NAJBOLJ
všeč?
^ oprijeti, po meri sešiti tvidasti kostim;
b/ nova dolžina krila - tik nad ali pod kolenom;
lakasto usnje in svetleči se materiali tudi za dan
ri/
Tobalf
Boris Jagodic'
Tobak (Nicotiana tabacum
L.) je kuhna rastlina severno-
ameriških Indijancev. Udele-
ženci Kolumbove ekspedicije
so prišli leta 1492 v Santa Do-
mingu, kot prvi predstavniki
Starega sveta v stik z rastlino,
ki so jo tamkajšnji prebivalci
vdihavali skozi usta ali skozi
nos. To navado so kmalu prev-
zeli tudi španski priseljenci in
so seme te rastline prenesli
v Evropo. Tu so jo gojili kot
okrasno rastlino in so jo po-
imenovali kar perujski črni
zobnik (Hyoscyamus peruvi-
anus sive).
Leta 1560 je Jean Nicot de
Villemain prinesel tobakovo
seme in liste kot čudodelno
zdravilno rastlino na franco-
ski dvor. Tam so po njegovem
navodilu fermentirali tobako-
ve liste, jih posušili in zdrobili.
Tako je okrog leta 1564 nastal
tobak za njuhanje. Botanik Ja-
ques Dalechamps je rastlino
proučeval in ji je dal tudi ime
»herba Nicotiana«, kar je poz-
neje obdržal tudi Linne.
Tobak spada med razhudni-
ke, družino, ki jo sestavlja več
kot 80 rodov s približno 2500
vrstami. Večinoma so to zeliš-
ča, pogosto pa tudi grmi in
včasih liane. Predstavniki te
družine imajo enostavne ali
deljene liste, ki so spiralasto
razmeščeni. Cvetovi so mno-
gosemenska glavica. Družina
razhudnikov je razširjena po
vsem svetu, vendar raste veči-
na vrst v tropski Ameriki. Nje-
ni predstavniki so številne
kulturne rastline, kot so krom-
pir, paradižnik, paprika in to-
bak, med njimi pa so tudi zelo
strupene rastline, ki so zaradi
svojih alkaloidov pomembne
v zdravilstvu.
Rod tobakov obsega 75 vrst.
Po večini so zelišča, nekateri
pa so grmi. Doma so v zahod-
nem delu tropske i^niei iKe, ne-
katere vrste pa rastejo divje po
otokih Tihega oceana in v ju-
govzhodni Aziji. Tobak je ro-
bustna enoletna rastlina, viso-
ka do 2,5 metra z veliicimi ze-
lenimi listi in dolgimi troben-
tastimi cvetovi. Listi so do 60
cm dolgi, podolgovato eliptič-
ni in na koncu koničasti.
Spodnji listi so sedeči, proti
vrhu pa so vedno manjši. Cve-
tovi so pri navadnem tobaku
rožnato obarvani, pri nekoliko
manjšem kmečkem tobaku pa
so zelenkasto rumeni. Iz cve-
tov se razvije semenska glavi-
ca, ki poči in vsebuje številna
semena. Danes so iz navadne-
ga tobaka razvili številne kri-
žance in hibride, pa tudi pre-
delava fermentiranih tobako-
vih listov daje številne izdelke.
Tobak vsebuje alkaloid ni-
kotin in ostale piridinske al-
kaloide ter betain, aspargin,
alantoin, čreslovine, smole,
sluzi, encime itd. Strupeni al-
kaloidi nastajajo v tobakovih
koreninah in od tam prehajajo
v liste. Množina alkaloidov
narašča v listih, ko se približu-
je čas cvetenja. Med cvete-
njem, posebno pa med razvo-
jem semen količina alkaloidov
hitro pada. Če pred cvetenjem
tobaku odstranimo popke in
cvetove, lahko dalj časa zadr-
žimo visok odstotek nikotina.
Vendar je tobak rastlina, ki
ni nujna za naše življenje, am-
pak je vzrok številnim razva-
dam. Kajenje fermentiranih
tobakovih listov je v Evropi
znano več kot 300 let in ta raz-
vada se je razširila po vsem
svetu. To razvado so skušali
preganjati z raznimi blažjimi
in strožjimi ukrepi, vendar se
število kadilcev ni zmanjšalo.
Zlasti veliko kadilk je med
ženskami in v tej populaciji še
vedno narašča število zasvo-
jenk s tobakom.
Alkaloid nikotin spada med
močne rastlinske strupe. Tako
nevaren je kot cianovodikova
kislina in je 15 krat močnejši
kot koniin, strup velike trobe-
like. Smrtna količina čistega
nikotina je 40 do 60 mg. Z eno
cigareto človek dobi vase do
3 mg nikotina. Po resorbciji
v pljučih pride nikotin hitro
po krvi v različne organe.
V možgane pride že po 7 se-
kundah. Deluje na ganglij ske
živčne celice tako, da jih naj-
prej stimulira, nato pa deluje
depresivno. Manjše doze, npr-
.:po prvi cigareti, povzročajo
vrtoglavico, slabost in bruha-
nje, ki ga spremlja slinjenje in
driska. Pri preveliki količini
vnesenega nikotina pa pride
do krčev, paralize skeletnih
mišic, depresije dihanja in do
globoke nezavesti in kome.
Nikotin povzroči odvisnost.
Po daljšem kašljanju se razvi-
jejo psihična in telesna odvis-
nost ter stalno povečanje po-
trebe po kajenju. Prekinitev
kajenja povzroča abstinenčne
motnje, ki pa bolj motijo oko-
lico kot samega kadilca. Pri
tem je zanimivo dejstvo, da se
možje lažje odvadijo kajenja
kot pa žene, vendar je pri veči-
ni strastnih kadilcev skoraj
nemogoče, da bi se odrekli ci-
gareti.
Nikotin je samo ena izmed
manjših sestavin cigaretnega
dima. Ko prižgemo cigareto in
jo strastno vlečemo, se razvije
temperatura do 1.500 stopinj,
nastopi piroliza in posledica
tega je nastanek več kot 4700
različnih kemijskih spojin, od
katerih je najmanj 10 odstot-
kov rakotvornih. Kondenzat
tobačnega dima so raztopili
v acetonu in so s to tekočino
premazali kožo laboratorij-
skih mišk. Pojavil se je rak ko-
že. Stmpi v cigaretnem dimu
povzročajo zlom DNK v člove-
ških pljučnih celicah in pov-
zročajo mutacije pri delitvi ce-
lic. Cigaretni dim je odgovoren
za več kot 85 odstotkov pljuč-
nega raka in za večino raka
v ustni votlini, grlu, požiralni-
ku, želodcu, trebušni slinavki,
rodilih, ledvicah, mehurju in
debelemu črevesju. Cigaretni
dim je tudi povzročitelj 20 od-
stotkov levkemij in 30 odstot-
kov vseh novih vzrokov raka
na rodilih.
Kajenje tudi pospešuje ne-
varnost srčnih in žilnih obo-
lenj, kapi, nenadne smrti, srč-
nih napadov... Sestavine ci-
garetnega dima uničujejo no-
tranje stene žil in pospešujejo
arterosklerozo, nenadne krče
žil, slab pretok krvi itd. pov-
zročajo tudi razne pljučne bo-
lezni, kot so pljučnica, bronhi-
tis, zmanjšanje pljučnega vo-
lumna itd. Dolgotrajno kaje-
nje povzroča patološke spre-
membe v ki-vnih žilah rok in
nog ter venčnih žil, pa tudi
spremembe v očeh, zmanjšanje
delovanja imunega sistema,
povečanje krvnega pritiska,
izgubo spomina (Alzheimerje-
vo bolezen) možganske krva-
vitve itd.
Poleg rednih kadilcev so
v nevarnosti tudi tisti, ki ne
kadijo, a živijo skupaj s kadil-
ci. Nekoliko ohlajeni delci to-
bačnega dima so manjši in
z dihanjem v takem slabem
zraku prodrejo globlje v plju-
ča. Zato dajejo tobačni dim
v isti koš z radonom, azbe-
stom, arzenikom in benzenom
— nekadilec, ki živi skupaj s ka-
dilcem ima zelo veliko mož-
nost smrti zaradi srčnega in-
farkta in tudi število mrtvih
zaradi pljučnega raka je za 30
odstotkov večje kot pri tistih
sredinah, kjer se ne kadi. To
število naraste do 80 odstot-
kov, če kadilec v tem okolju
pokadi 2 do 3 škatlice cigaret
vsak dan. Na žalost so dokaza-
li porast pljučnega raka pri ti-
stih nekadilcih, ki so bili izpo-
stavljeni velikim količinam ci-
garetnega dima v otroštvu in
mladostnem odraščanju. Za-
radi tega bi se morali kadilci
odreči potomstvu ali pa ciga-
retam!
Posebno poglavje zase so
kadilke zlasti, če uživajo kon-
tracepcijske tablete ali so
mlajše od 23 let. Kajenje
zmanjšuje rodnost ter je eden
od vzrokov spontanih splavov
zaradi kr\'avenja med noseč-
nostjo. Pa tudi rojeni otroci
kadilk imajo več hib v rasti in
tudi srčnih obolenj kot pa
otroci nekadilske okolice.
V veliki nevarnosti so tudi pa-
sivne kadilke med nosečnost-
jo. Kajenje je pomemben vzrok
srčnih in žilnih obolenj in smr-
ti pri ženah, če jemljejo pilule.
Študija kaže, da pri tej skupini
žena narašča pljučni rak hitre-
je kot rak dojk in tudi smrt-
nost zaradi srčnih obolenj na-
rašča hitreje.
Zelo hudo je, ko vidimo, da
tudi odraščajoča mladina zelo
rada seže po cigaretah in si
uničuje zdravje. Zato bi mora-
li iti vsi v akcijo proti kajenju,
da bi rešili mlade ljudi pred
nevarnimi posledicami ka-
jenja.
Ko so španski osvajalci pri-
šli do tobaka, so tudi ugotav-
ljali, da tisti, ki kadijo, niso
sposobni za delo. In ta ugoto-
vitev je stara več kot 500 let.
Izkušnje avstrijskega kmetijstva ob
vstopu v Evropsko unijo
Na gorenjskem sejmu v Kra-
nju je avstrijski zvezni mini-
ster za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano g. Molterer pred-
stavil njihove priprave na
vstop v Evropsko unijo (EU) in
posledice vstopa.
Med pripravami na vključi-
tev v EU so kmetom razložili
možne posledice vstopa. Tako
so dosegli konsenz o vstopu
v EU. Brez takšne enotnosti bi
bil lahko izid referenduma ze-
lo vprašljiv. V času priprav so
raziskali tehnične normative,
zakone, področje trženja, pre-
delave kmetijskih proizvodov
itd. Vstop v EU je močno pri-
zadel njihovo kmetijstvo. Ven-
dar bi bilo lahko vztrajanje na
samostojnosti še slabše, ker se
jim je trg za njihove kmetijske
proizvode v EU vedno bolj za-
piral. Njihove cene kmetijskih
proizvodov so bile precej višje
kot v EU. Po vstopu so se so-
očili z močno konkurenco na
področju mleka, mesa in sadja.
Doživeli so močan padec cen
kmetijskih proizvodov do 30
%. Cena pšenice je padla celo
za 50 %. Pričakovali .so, da bo-
do cene uvoženega repromate-
riala (mineralna gnojila, sred-
stva za varstvo rastlin itd.) ter
mehanizacije nižje, vendar se
zaradi zakonskih barier to še
ni zgodilo. Subvencije se po
novem plačujejo iz skupne
blagajne EU. Tako so se kmet-
je letos znašli v primežu nižje-
ga ustvarjenega dohodka in
zakasnelih subvencij. Cene so
se znižale januarja, subvencije
pa bodo izplačane v zadnjem
kvartalu tega leta.
Delavci v upravi, kmetijsko
gozdarskih zbornicah ter na
ministrstvu so sedaj zelo zapo-
sleni z upravnimi postopki. Za
vse kmetije je potrebno izpol-
niti obrazce o pospeševanju,
kar terja precej časa. Predvi-
devajo, da se bodo te stvari
uredile do konca tega leta. Po-
speševanje    kmetijstva    se
usmerja na večjih kmetijah na
intenzivno proizvodnjo, na
manjših kmetijah pa na nespe-
cializirano proizvodnjo - krave
dojilje, ovčereja itd. Že 60
% njihovih kmetij ima dopol-
nilno dejavnost.
Zelo pomembno je zniževa-
nje stroškov proizvodnje. Naj-
večjo možnost za hitro zniža-
nje stroškov pa vidijo prav na
področju mehanizacije. Av-
strijski kmetje imajo najvišje
stroške mehanizacije. Zato da-
jejo strojnim krožkom še večji
poudarek.
Priključitev je močno priza-
dela tudi predelovalno indu-
strijo. Prej so imeli male obra-
te, ki so bili specializirani na
en proizvod ter velika podjet-
ja. Niso pa imeli srednje veli-
kih podjetij. Njihova predelo-
valna industrija ni konkurenč-
na. Zato so se njihova podjetja
že pričela povezovati s podjetji
v Nemčiji in Italiji. Velik po-
udarek dajejo raziskavi tržišča
v drugih državah.
Vključitev v EU je odvzela
precej pristojnosti njihovemu
kmetijskemu ministrstvu. Ce-
ne so določene enotno za celot-
no EU, prav tako pa tudi razne
subvencije. Prav tako je enot-
na zakonodaja s področja uvo-
za in izvoza. Kljub »papirnati
vojni« pa imajo kar dobre iz-
kušnje z administracijo v Bru-
slju. Dokaj natančno poznajo
situacijo v Avstriji in prožno
reagirajo na spremembe.
Za prilagoditev kmetijstva
EU imajo na voljo štiri leta. Po
tem obdobju bodo presahnile
dodatne vzpodbude za mleko
in meso.
Pri vključitvi države v EU
doživi kmetijstvo precejšen
pretres. Na podlagi avstrijskih
izkušenj se bomo lahko lažje
pripravili na možno vključitev
v EU.
DARKO SIMONČIČ,
dipl, inž- iunet.
St. 35.-31. avgusf 1995
VRTILJAK
3«
Živ!
Šooooolaaaa je tu in jaz sem prav neizmerno srečen.
Popravci so bolj ali manj uspešno za vami in... Upam, da je
šlo!
Seveda vam želim v novem šolskem letu ogromno sreče in
vse ostalo, kar sodi zraven ter, jasno, čim manj ukorov in
cvekov. In vas, tudi jasno, ponovno vabim k sodelovanju.
Ponavadi začnete ob pričetku šolskega leta namreč malo
bolj »migati« tudi literarno. Čeprav ste bili tudi med počit-
nicami še kar pridni.
Hja, kaj pripravljam? Seveda bom vesel vsega, kar boste]
poslali, sicer pa: pošljite vsa (tako osnovna kot srednješol-l
ska) glasila, ki jih boste izdali, obveščajte me o akcijah, ki]
jih boste pripravili, še vedno pa velja, da ste vabljeni tudi
k sodelovanju pri Vašem Vrtiljaku (stran v Novem tedniku,^
ki jo lahko pripravite sami - razred, krožek ali šola). In,J
seveda, če imate še sami kakšen predlog: pišite mi! Nihče
vas ne bo ugriznil. Čim bolj uspešen skok v novo šolsko leto
vam želim! |
Devica - žensica
f24. avgusta - 23. septemitra)
Znamenju Device vlada pla-
net Merkur. Devica je zemelj-
sko znamenje, in takšen je tudi
vpliv Merkurja nanjo. Simbol
znamenja Devica ni ena izmed
živali zodiaka, temveč nedolž-
na ženska. To znamenje se na-
naša tako na žensko kot na
moškega.
Devica - žensica
Vpliv planeta Merkvuja je
na ženske, rojene v znamenju
device, nrnogo močnejši, kot
bo kadar koli v življenju mo-
ških tega znamenja. Ženska
narava se bolj ujema s spre-
menljivo naravo planeta Mer-
kurja. Ta je veliko bolj pove-
zana z Luno, ki je vladar žen-
skam, kot pa s Soncem, ki je
predvsem vladar moškim.
Raznolikost ženske — device
se kaže v njenih številnih ak-
ti\Tiostih. Zaradi svoje ljubez-
ni do učenja je praktično večni
študent. S svojim obširnim
znanjem se rada izkazuje. Za-
radi pridobivanja znanja bo
zapeljevala moške ter jih na
koncu izkoristila predvsem za
svoje namene, le redko tudi za
njihovo. Veliko žensk, rojenih
v znamenju device, ima skoraj
enciklopedično znanje o seksu.
Pogoj za to, da jo bo to znanje
sploh pripeljalo do seksa, bolj-
šega seksa ali več seksa, je čas
njenega rojstva in ustrezna
razporeditev planetov ob tem
dogodku.
Zaradi pretiravanja v mno-
gih stvareh, kar je posledica
zemeljskega vpliva njenega
znamenja, se počuti osvoboje-
no, gotovo pa ne srečno. Žen-
ska - devica zna biti maščeval-
na in bo svojega dragega na-
padla že zaradi prividov lju-
bosumja.
Ženska - devica si v seksu
želi dominirati, težko pa vzdr-
žuje tudi običajne odnose.
V prijateljstvu se težko vzdrži
kritiziranja.
Ženska - devica že kot dekle
izve ogromno o seksu, ker veli-
ko sprašuje. To počenja toliko
časa, dokler nima zbrane cele
gore podatkov. Vse informaci-
je ostanejo za vedno v njenem
spominu, pa tudi prikliče jih
lahko kadar koli. Tudi zato
žensko, rojeno v tem zname-
nju, stvari v zvezi s spolnostjo
le redko v življenju šokirajo.
Ravno tako pa ni ena tistih, ki
bi hitela v objem moškega, da
preveri svoje znanje.
Osebna narava te spremen-
ljive ženske ima več strani.
Glede na vsebino svoje rojstne
karte je lahko zapeljivka, ki bo
vodila moške v blaznost in se
jim ne bo nikoU podredila.
Mnogim moškim se bo zdelo,
da jih želi s postavljanjem in-
timnih vprašanj speljati v po-
steljo. V resnici pa jo zanimajo
samo odgovori.
(Prihodnjič: Devica - moški)
Gospa Prijaznost se Je izguliila
Gospa  Prijaznost  je  bila
- kot že velikokrat poprej - na
svojem obhodu po kraju z ime-
nom Pol Zelja. Pol Zelja je
kraj z nekaj več kot malo pre-
bivalci, delimo pa ga na Pol
Zelja, ki je središče. Bregove
in Lučke.
Lučke so od Pol Zelja odda-
ljene približno tri kilometre,
zato nekateri otroci iz Lučk
raje hodijo v šolo v Šemo Pe-
ter, ki jim je bližja. Pol Zelja
ima kino, ki nikdar ne obratu-
je, banko, blagovnico, cvetli-
čarno, šolo, v katero hodijo
mali Pol Zeljčki, in seveda cel
kup gostiln, kar se za tak »ve-
lik« kraj spodobi. No, pa pu-
stimo zdaj to!
Kot sem že rekel, se je Go-
spa Prijaznost sprehajala po
Pol Zelju in prav nič ji ni bilo
všeč, kar je videla. Kamor koli
je stopila, povsod je srečala
svojo staro znanko Neprijaz-
nost, ki si je v zadnjem času
zelo opomogla, saj je bila prav
lepo rejena. In tako je prišla do
zdravstvenega    doma,    kjer
- vsaj tako je mislila - gospa
Neprijaznost še nima vpliva.
A kako žalostno presenečena
je bila, ko je vstopila! Bolniki
so kričali nad sestro, češ kdaj
bodo na vrsti, da je to že nez-
nosno in tako naprej. Sestra,
rdeča v obraz kot kuhan rak,
je izginila skozi vrata, čez dve
sekundi pa se je prikazala
z okrepitvijo - gospodom dok-
torjem. Oba sta prav vztrajno
kazala osle bolnikom, ki so
kričali kot srake. Gospa Pri-
jaznost tega ni več vzdržala.
Kot furja je pritekla v svoje
stanovanje, pograbila vso svo-
jo obleko, jo zbasala v kovček
in s prvim letalom odletela
v sosednjo deželo, imenovano
Av Strica.
Gospa Neprijaznost je bila
seveda strašno vesela, ko je
njena tekmica odpotovala, saj
se je šele sedaj lahko dokončno
razbohotila. Najprej se je od-
pravila na avtobus pogledat,
kako uspeva njeno delo. Vide-
la je, da odlično. Ko je v avto-
bus vstopila ženska srednjih
let s kar velikim trebuščkom,
je prosila šoferja za karto do
Levjega C. Šofer jo je takoj
nadrl, češ kako si upa kaj ta-
kega prositi, ker on tam nima
postaje, čeprav se pelje mimo,
in ga moriti s tako neiunnimi
zahtevami, kakor da že tako in
tako nima dovolj zamude.
Žensko je spodil s stavkom,
naj si kar sama išče norca, ki
bi jo peljal do Levjega C. Ne-
prijaznost je bila s svojim de-
lom zelo zadovoljna in se je
odpravila dalje.
Povzpela se je na hrib, ime-
novan Pe Ne, kjer je bil dom za
ostarele. Že ob vhodu se je na-
smehnila, saj so prejšnjo tablo
z napisom »Dom za ostarele Še
Ne« zamenjali s tablo »Dom za
prestare in nesposobne kakrš-
nega koli dela v korist družbe
Še Ne«. Ob vstopu je najprej
zagledala dva starčka, kako se
pričkata okoli izida nogomet-
ne tekme. Nekaj korakov stran
so se medicinske sestre prepi-
rale, katera bo tokrat nahrani-
la upokojenca iz sobe X, če-
prav ga niso nahranile že od
odhoda gospe Prijaznosti.
Gospa Neprijaznost je več
kot zadovoljna in se odpravi
naprej. Ko hodi po cesti, opazi,
da se ljudje sploh ne pozdrav-
ljajo in obrnejo glave stran od
nasproti prihajajočega. Če se
slučajno dotaknejo, se začnejo
pričkati, češ kaj si takšna ne-
roda, a si prismojen, ko sem bil
jaz toliko star, sem hodil po
svojih nogah. Neprijaznost je
bila vse bolj zadovoljna.
Vstopila je v trgovino in tudi
tu je niso razočarali. Ljudje
pri blagajni so se prerekali,
kdo je bil prvi na vrsti, trgovke
pa niso hotele računati zaradi
premajhnih plač. Naredile so
si velike plakate in glasno pro-
testirale proti šefom.
Neprijaznost je videla do-
volj. Za finale si je rekla: »Po-
glejmo še moje delo v šoli Veke
Skafander.« Ze ob vhodu jo je
pozdravil oglušujoč hrup. Dve
večji skupini učencev sta se
glasno prepirali zaradi garde-
robe. Prvi so trdili, da so jim jo
drugi ukradli, drugi pa so kri-
čali nazaj, da so že imeli tako
veliko garderobo vseskozi.
Končno je prišlo do tega, da so
se fantje spopadli, dekleta pa
so se začela vleči za lase in
cviliti. Zadovoljstvo Neprijaz-
nosti je naraščalo. Ko pa je
vstopila v razred, je bilo to po-
polno. Učenci v klopeh so se
škropili s tinto iz nalivnih pe-
res, nekateri so drug drugemu
trgali liste iz zvezkov, drugi so
učiteljici mazali stol z različ-
nimi kredami, vse to početje
pa je spremljalo glasno kriča-
nje. Neprijaznost se je vsa bla-
žena obrnila na peti ter odšla.
Uživala je v svojem stvarjenju
popolnega kaosa. Tako je uži-
vala dva čudovita, popolna
meseca.
Nato je napočil dan, ki se ga
je bala vse življenje. Ljudje so
začeli zmajevati z glavami in
se spraševati, kako so lahko
bili tako neumni, da so nasedli
tej grdi ženski. Odločili so se,
da pošljejo posebnega odpo-
slanca v Av Strico, ki naj go-
spo Prijaznost prepriča, naj se
vrne. Pod drugi sklep pa so
uvrstiU izgon Neprijaznosti, ki
se je temu upirala z vsemi šti-
rimi, vendar so za njo vrata
tesno zaprli. Ko je Neprija«
nost tolkla po vratih in grozji
z vsem mogočim, če je ne spri
sti jo nazaj, so se samo n|
smehnili in stekli na Bregov,
kjer je bil načrtovan pristane]
helikopterja z gospo Prijav
nostjo. Sprejeli so jo z najvišji
mi častmi in se zaobljubili, (j
Neprijaznosti ne bodo več 0(j
prli vrat. In tako se je tuč
zgodilo. Gospa Prijaznost j
hitro rešila vse probleme.
Avtobusni šofer je posti
prijazen in je vsakega potni!
ogovoril, ali se dobro počut
kako kaj doma in tako nj
prej... V domu za ostarele si
zavladala mir in harmonijj
Na cesti so se ljudje rokoval
in si izmenjavali prav prisrči^
pozdrave. V trgovini so se vi
ste zmanjšale in kupci ter tj
govci so bili prav zadovolju
V šoli pa - da ne govorim(
Učenci so pridno sedeli v kl(
peh in zavzeto poslušali razla
go. Beseda hvala, ki je prej ij
ginila, se je spet pojavila. ]
v Pol Zelju je spet zavlad
mir. Če bosta morda tudi \
opazili kakšno grdo stark
s hudobnimi očmi in zopmint
ozkimi ustnicami, ki sliši na
ime Neprijaznost, jo spodite in
ji obrnite hrbet, ker bo brej
nje svet veliko lepši. i
PRIMOŽ MAVni
Ne more biti učitelj
kdor ne zna biti
učenec.
(B. Gracian y Moral
Kje ste, prijatelji?
Kam ste zdaj odšli,
dobri stari prijatelji.
Kaj bi dala, da enkrat še
bi videla obraze njihove.
Konec je šole, konec je dni,
ko skupaj smo gulili šolske klopi.
Vsak svojo pot bomo zdaj odšli,
ki smo jo v življenje zarisali.
Po licih bodo solze nam tekle
in v srcih nas bodo rane pekle.
Prišlo bo slovo - odšli bomo naprej
in nihče nas ne bo ustavil na poti tej
Le spomini bodo še ostali,
na tiste dni, ko smo življenja pot izbrali.
Na tiste dni, ko smo še skupaj se smejali,
na tisti dan, ko smo v slovo jokali.
Še zadnjič si poglejmo v oči
in spomnimo se naših skupnih dni,
učiteljev, ki z nami so bili.
Prijatelji! Se bomo še kdaj srečali?
ALBINA GABER
Potujem...
Uredništvo Otroškega in mladinskega programa RTV
Slovenija, Kolodvorska 2-4, Ljubljana, vabi vse otroke, ki
so stari od deset do trinajst let in si želijo obiskati vrstnika
iz kakšne druge dežele, da se do 15. septembra prijavijo na
zgoraj navedeni naslov. V prijavi napišite, kdo, kje in
zakaj ste ter svoj naslov in telefonsko številko, so zapisali
organizatorji, ki opozarjajo, da se vam s tem odpira mož-
nost izbora na avdiciji Evropske televizijske zveze (EBU),
ki pripravlja z mladostniki po vsem svetu oddajo o nave-
denih temah.
N.-M. S.
Hearts Breaking Even
(Bon Jovi)
It's been a cold, cold, cold, cold night tonight
and I can 't get you off of my mind,
God knows /Ve tried
Did I throw away the best part of my life
When I cut you off, did I cut myself with the same damn knife
Hide my tears in the pouring rain, had my share ofhurt and pain
Don't say my name, run away, 'cause it's ali in vain
My hearts breaking even, now there's no use we even try
Hey I cried, Yeah I lied, Hell I almost died
Don't got a reason, leVs just fold the cards and saygood-bye
It's ali right, just two hearts breaking even tonight
It's been a long, long, long, long time
since Fve had your love here in my hands
We didn't understand it, we couldn't understand it
But, nothnig's fair in love and hate,
you lay it ali down and walk away, before it's too late
We danced ali night as the music played,
the sheets got tangled in the mess we made
There in the stains, we remain, ^
No one left to blame
My hearts breaking even, now there's no use we even try
Hey I cried, Yeah I lied, Hell I almost died
Don 't got a reason, leVs just fold the cards and say good-bye
It's aH right, just two hearts breaking even tonight
Go on, get on with your life, Yeah - TU get on with mine
Broken hearts can't call teh cops, yeah - it's a perfect crime
Twisting and tuming the night keeps meyeaming,
Fm bruning alive
Trn paying teh priče again,
But ril see teh light again
My hearts breaking even, now there's no use we even try
Hey I cried, Yeah I lied, Hell I almost died
Don't got a reason, lefs just fold the cards and saygood-bye
It's ali right, just two hearts breaking even tonight
$1. 35.-31. avgust 1995
31
FELJTON - ROMAN
V daljnogledu je videl leteči
predmet, ki je po obliki spomi-
njal na sploščen zamašek in je
dvakrat širši kot visok. Opa-
2Jije štiri vrste lin, širokih ka-
j-ih 60 centimetrov in obdanih
sčrno snovjo. Najnižja vrsta lin
jg bila približno štiri metre nad
tlemi, razdalja med vrhnjo in
kupolo je znašala 2,5 metra. Le-
leči predmet je imel premer ka-
Icih 22 metrov. Tako je Glynn.
ocenil ob primerjavi s cipresa-!
mi v ozadju NLP. Kakor je po-1
vedal kasneje, ni opazil oznak,]
videl je le medlo svetlobo v li-i
nah in oranžno sveti ikanje, kije '<
iz spodnje strani predmeta os-
vetljevalo zemeljsko površje.
f Zavil je proti predmetu. Br-
'nenje, podobno šumom močne-
ga transformatorja, je postajalo
čedalje izrazitejše, Izstopil Je in
naredil tri, štiri korake na svet-
lem pasu, ki ga Je osvetljevala
luč iz dna predmeta. Zaznal Je
močan piš. Pomahal je proti li-
nam, odziva ni bilo. Cez minu-
to Je spet pomahal. Takrat Je do-
bil odgovor v obliki kratkega,
bleščečega svetlobnega žarka,
ki ga Je iz ene spodnjih lin za-
del naravnost med oči. Onesve-
stil seje.
Ko se je zbudil, je bil na de-
sno oko skoraj popolnoma slep,
pa tudi z levim Je videl slabo.
Njegov pes, ki Je poprej divjal,
ko je šel proti predmetu, Je mir-
no ležal v avtomobilu. Kolikor
Je mogel. Je pregledal okolico,
a razen svojih sledov ni našel
ničesar.
Indijanec iz rezervata ga Je t
pospremil v Fort Myers. Zena
gaje odpeljala v bolnišnico, kjer
je spoznal, da ni bil nezavesten
dve ali tri ure, marveč polnih 24
ur. Zdravnik dr. Stipe je pri pre-
gledu ugotovil naslednje:
"Krvavitve v sprednjem delu
očesa, verjetno travmatične na-
rave. Sledov ohromitve ni, pač
pa so slabotni refleksi v miši-
cah na rokah in v kolenskih ki-
tah, na podplatih in v trebušnih
mišicah pa Jih sploh ni. Po pe-
tih do osmih dneh so se refleksi
postopoma vračali. Nad desnim
očesom otekline z ranico v sre-
dini, majhna krvavitev."
Ko Je Flynn ležal v bolnišni-
ci četrti dan, Je postal naglušen,
razen tega so mu otopele roke
in noge, po 24 urah pa Je vse to
izginilo. Ko so ga po štirih ted-
nih ponovno pregledali. Je imel
normalne reflekse, le na desno
oko Je še slabo videl. Dr. Stipe,
ki gaje poznal že 25 let, gaje
opisal kot zanesljivega, psihič-
no stabilnega človeka. Stipe in
Flynn sta si še enkrat ogledala
tisti kraj in ga fotografirala.
Opazila sta osmojene in tudi ož-
gane drevesne krošnje, debli ci-
pres kakih pet metrov vsaksebi
sta bili odrgnjeni v dolžini pol
metra, ko da bi ob njiju zdrsnil
na tla težak predmet.
V nasadu sivke
na francoskem
jugu
Francoski pridelovalec sivke
Maurice Mase iz Valensola v
Provansi Je doživel nekaj po-
dobnega kot policist Lonnie Za-
mora. Masse, oče dveh otrok in
lastnik destilerijc za sivkino ol-
je, se Je v Juniju 1965 jezil, ker
mu Je nekdo pustošil nasad. Pr-
vega julija navsezgodaj je na
svoji njivi okopaval sivko. Bilo
Je okrog desetih, po malici si je
prižgal cigareto, takrat pa je sli-
šal kratek žvižg. Vstal Je izza
kupa kamna na koncu majhne-
ga vinograda vzdolž njive in se
razgledal. Osupnil je ob pogle-
du na čuden stroj na svoji njivi.
Tista reč gaje spominjala na žo-
go za rugby, le daje bila tolik-
šna kot Renaultov dauphine. Na
šesteronogem ogrodju je stala
kakega pol metra nad tlemi,
imela Je nekaj, karje spominja-
lo na osrednjo os. Zraven stroja
sta si dali dve postavi opraviti z
Massovimi sadikami sivke. Ne-
kaj trenutkov Ju Je Jezno gledal
skozi trto, nato Je stekel proti
domnevnima tatovoma, katerih
eden mu Je obračal hrbet, drugi
pa je gledal proti nJemu. Ko se
jima Je približa! na deset me-
trov, seje oni nenadoma obrnil
in pomeril vanj z majhnim pred-
metom v desnici. Potem je tisti
predmet spravil v žep. Masse Je
bil najprej kot hrom, glave in
udov ni mogel premikati, čutil
ni ničesar več.
Kasneje Je tisti bitji opisal kot
majhni - mogoče visoki 120
centimetrov - s presenetljivo
glavo, ki se Je skoraj brez pre-
hoda nadaljevala v trupu. Mas-
se Je trdil, da bitji nista imeli las,
namesto ust pa je opazil luknjo.
Gladka koža Je bila takšna kot
pri večini srednjeevropskih pre-
bivalcev, ramena so bila komaj
za spoznanje širša kot glava.
Kakšne so bile roke in noge, ni
mogel opisati. Tujca sta bila v
tesnih in temnih enodelnih ob-
lekah z majhno posodo na levi
in z veliko na desni strani.
Povedal je, da sta čez čas
zlezla v stroj, visok približno
2,5 metra, nato pa sta ga še ne-
kaj minut opazovala skozi pro-
zorno kupolo. Vrata v dnu so se
zaprla, ogrodje Je izginilo v tru-
pu, z votlim poicom .seje napra-
va dvignila s tal, nato pa se Je
neslišno oddaljila. Na razdalji
kakih 30 metrov je izginila, ko
da bi človek utrnil luč. Samo
sled na njivi je nakazovala smer.
Masse se Je lahko normalno
gibal šele čez kakih petnajst mi-
nut. Takoj Je šel na policijo. Pr-
vo preiskavo sta opravila kra-
jevna policista, že naslednji dan
pa jo Je prevzel policijski pol-
kovnik Valnet. Tam, kjer Je po
Massovi trditvi stala tista napra-
va, so bila tla zmehčana, čeprav
ni deževalo. Opazili so Jamo s
premerom okoli 120 centime-
trov, v sredini pa 40 centime-
trov globoko in 18 centimetrov
široko luknjo.
"Tujca sta učinkovala tako
pomirjevalno, da se nisem prav
nič bal," Je povedal Masse, ki
so ga sosedje opisali kot zdra-
vega, zaupanja vrednega člove-
ka. Na tistem mestu, kjer Je pri-
stal neznani predmet. Je sivka
slabo uspevala še vrsto let.
Neznani
predmeti tudi v
vesolju
V letih 1965 in 1966 seje zvr-
stilo toliko sporočil o NLP, da
je CIA morala poseči vmes, zla-
sti še, ker so nekateri primeri ta-
ko vznemirili takratnega pred-
sednika Johnsona, daje ukazal
takojšnjo preiskavo.
Vesoljca James McDIvitt in
Ed White sta poročala leta
1965 med dvajsetim krogom
svoje kabine "Gemini 4" nad
Karibi, da se Jima bliža srebrn
predmet z nekakšnimi antenami.
McDivitt je naredil nekaj po-
snetkov, ki so Jih kasneje na-
tančno pregledali. Ker seje nez-
nani predmet bolj in bolj bližal,
sta vesoljca pomislila na trčenje
in sta že preudarjala o ukrepih.
Preden pa se je bilo treba odlo-
čiti, Je predmet izginil brez sle-
du. Med tem srečanjem ni bilo
satelitov v bližini.
Votla tišina je nastala v dvorani in prvi se je oglasil Dolfe-
tov zagovornik. "Spoštovano sodišče, Valentin Pustovnik je s
svojim begom jasno pokazal, da je prav on zagrešil gnusen
tločin!
Upam, da ga bodo organi pregona hitro ujeli in izročili roki
pravice. Na prostor za priče kličem sedaj Miro Hrastar, da s
svojim poštenim pričevanjem potrdi trditve Amalije Pustov-
"ik, ki so odgrnile zaveso, kije zakrivala resnico!"
Mira je spoznala, da je prišel trenutek, ko bo morala javno
priznati svoje grehe. Na nikogar se ni ozirala, nikogar pogle-
dala, ko je stopala proti prostoru za pričevanje. Tiho je pono-
^''/a za sodnikom, da bo govorila resnico in ne da bi ji kdo
zastavil vprašanja, pričela s svojo izpovedjo.
"Nikoli si nisem mislila, da bom za svoje grehe, v katere
^^m bila zapeljana, tako strašno kaznovana! Vedno sem imela
Premalo poguma, da bi pred kom izdala svoje stiske, v katere
zabredla v svoji lahkomiselnosti, ki jo je znal Valentin
J<^ko dobro izkoristiti! Prepozno sem spoznala, kako se ta hi-
"avec le igra z mojimi čustvi in Janezovo pošteno naivnostjo!
^oko sta se Janez in Valentin tega usodnega večera srečala,
'ega vam ne morem povedati, ker resnično ne vem! "je konča-
'0 Mira svojo izpoved.
Vsi prisotni so zamišljeno molčali in tiho sklepali, da je se-
že popolnoma jasno, da je pravi krivec Valentin. Nepriča-
'^ovano se je tedaj oglasil Dolfe, na katerega so skoraj pozabi-
li.
Prosim spoštovano sodišče, če lahko še jaz nekaj povem? "
1^ preprosto vprašal. Sodnik je prikimal, in tako je še Dolfe
*'op// na prostor za priče. "Najbrž mi boste zdaj verjeli, ko ste
spoznali, da sem vseskozi govoril resnico!" sije hotel povrniti
"^kaj ugleda. "Čeprav se je izkazalo, da je zločinec Valentin
^^stovnik, se tudi jaz čutim krivega Janezove smrti!" Vsi so se
^^''li v Dolfeta, ta pa je nadaljeval. "Janez je gotovo vedel, kaj
l^^godi med Miro in Valentinom! Ob srečanju na mestni želez-
^^^ki postaji mi je govoril besede, kijih šele sedaj razumem!
/"osil me je. naj ponoči pazim okoli njegove hiše. češ da nek-
'''^ straši Miro. Sedaj dobro vem. da je mislil na Valentina, saj
^71? rekel, da me bo Valentin še kako rad vzel nazaj v službo!
veste, da me je prav Valentin vrgel iz službe zaradi pijan-
'^^anja! Sam sem se pred Janezom, ob katerem sem se vedno
čutil tako močnega zaklel, da nikoli več ne poskusim alkohol-
ne omame!
Tistega usodnega večera sem prelomil dano besedo! Janez
je gotovo izvedel, da bo Valentin znova šaril okrog Mire in
želel le, da bi ga midva skupaj ujela in mu naložila kar mu
gre! Jaz, nesrečnik, sem se tistega dne zopet do onemoglosti
napil, prav za Janezov denar, ki mi ga je resnično posodil,
čeprav Valentin tega ni vedel!
Hotel sem, čeprav pijan, do Janezovega doma. kot sem ob-
ljubil, da pogledam, če kdo res straši tam okoli. Teža pijače v
moji glavi pa je bila prehuda, in vrglo me je v pijanski spanec,
prav blizu kraja strašnega dogajanja! Ko sem se prebudil, sem
najprej mislil, da se mi je zmešalo, no naprej pa ne bom govo-
ril, saj potem vemo. kako se je godilo z mano!" Premolknil je
in gledal po zamišljenih obrazih. "Samo to vam še povem, da
sem kriv, ker sem prelomil dano besedo, s katero sem obljubil
Janezu, da ne bom več pil! Gotovo bi bil Janez še danes živ, če
bi jaz bil takrat z njim, in bi skupaj ujela tega prekletega, hi-
navskega Valentina!"
"Kako je sedaj vse enostavno in lepo razumljivo, ko so čre-
pinje lepo zložene nazaj v razbiti vrč!" je pomislil Dolfetov
odvetnik in glasno dejal: "Mislim, da smo primer bolje spoz-
nali, kot bi si kdo upal pred začetkom sojenja zamisliti! Zato
prosiva sodnika in sodnike porotnike, da pravično razsodite v
imenu ljudstva.
Vsi so vstali, ko je sodnik zapuščal svoj prostor, da odide
skupaj s porotniki na posvet. Tedaj so se vrata v dvorano ne-
nadoma odprla in vstopil je miličnik. Vsi so vedeli, da je nekaj
posebnega, daje mož postave kar tako vstopil, in so se vpra-
šujoče zazrli vanj.
"Valentin Pustovnik je pobegnil z avtomobilom, "je počasi
povedal miličnik. "Ker ni hotel na znak naše patrulje ustaviti,
so ga pričeli organi pregona zasledovati. Na mostu čez reko je
Valentinov avto začelo zaradi prevelike hitrosti zanašati, pre-
bil je varnostno ograjo in zgrmel v reko. Valentin je umrl na
kraju nesreče!"
Amalija je oh tej novici sedla na ponujeni stol, vsi drugi pa
so kar obstali ob neverjetni novici. Bili so tiho. da so se dobro
slišale polglasne besede starega odvetnika: "Pravica je konč-
na zmagovalka!"
KONEC
POSEST d.o.o.
Promet z
nepremičninami
Krekov trg 6, Celje
Na podlagi 21. člena Akta o ustanovitvi družbe
POSEST d.o.o., Celje, družbe z omejeno odgovor-
nostjo, skupščina družbe POSEST d.o.o, Celje
razpisuje dela In naloge
DIREKTORJA DRUŽBE
Kandidat za direktorja družbe mora poleg pogojev,
določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
- da ima visoko izobrazbo ustrezne smeri
- da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj
- da ima potrebne strokovne, organizacijske in druge
delovne sposobnosti
- da predloži program dela za navedeno mandatno
obdobje.
Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo
4 let.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev razpisa v 8. dneh od objave razpisa
na naslov:
POSEST d.o.o.,
Krekov trg 6, Celje, z oznako
"za razpis".
Cenjene stranke obveščamo, da smo odprli
novo enoto v trgovskem centru Interspar
AGENCIJO INTERSPAR.
Poslovni čas agencije:
ponedeljek ■ petek od 9.00 do 12.00 in
od 15.00 do 18.00 ure.
Agencija opravlja tolarsko in devizno poslovanje
za občane. Gotovino je mogoče dvigovati tudi na
bankomatu.
V varnem zavetju tradicije.
V Banki Celje.
St. 35.-31. avgust 1995
ZA RAZVEDRILO
2
33
ZA RAZVEDRILO
Št. 35.-31. avgust 1995
3<
INFORMACIJE
$1. 35. • 31. avgust 1995
3S
INFORMACIJE
St. 35.-31. avgust 1995
INFORMACIJE - MALI OGLASI
3
iff. 35.-31. avgusff 1995

INFORMACIJE - MALI OGLASI
Sff. 35. • 31. avgusff 1995
MALI OGLASI - INFORMACIJE
3
št. 35.-31. avgust 1995
i9
MALI OGLASI - INFORMACIJE
St. 35.-31. avgust 1995
RUMENA STRAN

»Afna. Hinavka, a nisi malo prej rekla, da sem idiot? Je bila šala ali si
mislila resno?«
»Resno sem mislila.«
»Še dobro, ker šal ne prenesem...«
Tokrat ste nas zasuli s šalami. Še dobro,
da sem vzel dopust, da bom lahko vse pre-
bral. Nekaj jih bomo objavili tudi v nasled-
nji Petici, kjer boste izvedeli spet pet novih
imen šaljivcev, ki se bodo veselili izleta
z nami.
Žreb je tokrat manjšo nagrado določil
Štefki Antloga iz Žalca, največ glasov pa je
prejela šala Potres ali sin, katere lastnik je
Aleš Žlof iz Prevorja.
Šala teana
Potres ali sin
starši so ob napovedi po-
tresa vsi prestrašeni poslali
svojega sina k stricu na de-
želo.
Čez nekaj dni pa je prišel
telegram: »Vračam vam sina.
STOP. Pošljite raje potres.«
Šoferska
Janez se je peljal z motorjem. Strašansko
mu je pihalo za ovratnik, ker se mu jakna ni
dobro zapirala. Pa se pametnjakovič spom-
ni in obrne vetrovko ter jo zapre na hrbtu.
Toda, zgodi se nesreča in Janez pristane
v jarku.
Prihitijo ljudje in mu nudijo prvo pomoč
in z grozo ugotovijo, da mu je glavo obrni-
lo... Ko pride rešilec, poskuša bolničar vse
izvedeti. Najbližji moški se oglasi: »Saj je
bilo z njim vse v redu, ampak, ko smo mu pa
glavo prav obrnili, je pa izdihnil«!
Papagajska
Kmet je imel papagaja, ki je vedno govo-
ril: »dol s komunizmom.«
Pa pride mimo uradnik in to sliši. Takoj
mu je zagrozil s tožbo, češ da to ne bi smel
govoriti. In res je bil kmet kmalu vabljen na
sodišče, s papagajem vred seveda.
»Kam pa ti s papagajem?« ga vpraša žup-
nik, ki ju je srečal med potjo. Kmet mu je
razložil situacijo in župnik pravi:
»Veš kaj, pa zamenjajva papagaja, moj pa
čisto drugače govori.«
In res pride kmet na sodišče, sodnik pa
papagaju ostro reče:
»No, zdaj pa reci: dol s komunizmom.«
Papagaj nič!
Sodnik je vprašanje ponovil še drugič in
tretjič, papagaj pa še vedno nič. »Še zadnjič
ti velevam, reči: dol s komunizmom!«
Papagaj pa mu je odgovoril: »Bog vas
usliši!«
Dvigalo
Ribničan prvič v življenju potuje v Ljub-
ljano. Na kosilo gre v hotel. Tam vidi, kako
neka starejša ženska, precej obilna, stopi
v dvigalo in se odpelje v višino. Kmalu pride
dvigalo nazaj dol in iz njega stopi lepo,
mlado dekle.
Ribničan se popraska za ušesi in sam pri
sebi pravi: »Ko bom to pripovedoval doma,
mi itak ne bodo verjeli...«
Potnik
Potnik, ki po hišah prodaja sesalnike za
prah, takoj ko vstopi, strese na preprogo
vrečo smeti. Potem obljubi gospodinji: »Vse
bom pojedel, če sesalnik, ki vam ga priporo-
čam, v petih minutah ne bo počistil prepro-
ge, tako da bo še lepša kot prej. Gospodinja
se je nasmehnila in se napotila v kuhinjo.
»Ali ne boste gledali, kako sesalnik de-
luje?«
»Ne, grem po sol in poper, da vam bodo
smeti bolje teknile. Kajti danes so nam od-
klopili elektriko.«
Novost
Na tržišču se pojavi nov proizvod — moške
spodnje hlače ali »gate« po domače. Ponje se
odpravi tudi vaški policist. Kupi spodnjice
in 35 m blaga, ki ga spravi v nahrbtnik. Na
poti domov mora na veliko potrebo, ki jo
opravi kar na njivi s koruzo. Da si ne bi
umazal spodnjic, jih obesi na koruzo in jih
tam pozabi. Domov pride v mraku in se kar
v temi obleče v spalno srajco in odhiti h ku-
harici v kuhinjo, dvigne srajco in vpraša, če
kaj vidi, kar ima pod srajco. Kuharica odgo-
vori, da ne. Še bolj dvigne srajco in kuhari-
ca spet odgovori, da nič ne vidi. Zdaj dvigne
srajco še bolj visoko in vpraša, če se zdaj že
kaj vidi.
»Da, zdaj pa vidim.«
Nato policist reče: »takšnega imam v na-
hrbtniku še 35 metrov...«
Šale so prispevali: Polona UŽMAH iz Svetega
Štefana, Marija GAJŠEK iz Celja, Hedvika
MUŠIČ iz Škofje vasi, Martina ŽUŽEK iz Do-
brne in Marija VREČKO iz Ponikve.
Oh, ti dopusti
Ob iskanju razlage, zakaj
neki se celjski župan Jože
Zimšek ni udeležil zbora
krajanov v Škofji vasi, smo
v uredništvu Trač-nic spre-
gledali možnost, ki se v teh
poletnih dneh ponuja kar na
dlani. Pa nas v županovi pi-
sarni vendarle niso dolgo
pustili v negotovosti, do pra-
vilnega odgovora, da je bil
na dopustu, nam je na svoj
prvi delovni dan pomagal
kar župan sam.
Nož ven,...
Po napovedih naj bi Laš-
čani in Radečani septembra
končno sedli za ločitveno
mizo in si potalali nekdaj
skupno občinsko premože-
nje. Po dosedanjih, dokaj za-
šiljenih puščicah z obeh
strani, je mogoče pričakovati
marsikaj. Upamo le, da ne bo
tekla kri in da Radečani po-
leg treh strelskih tekmovanj,
ki so jih vključili v program
svojega občinskega prazni-
ka, ne bodo objavili še odpr-
tega prvenstva Radeč v stre-
ljanju na Laščane.
TIkajaka
stenska ura v pisarni la-
škega župana Petra Hraste-
Ija vse bolj prehiteva. Sprva
»je bila spredaj« le za kakšno
minutko ali dve, zdaj pa ka-
že čas že za debele štiri ure
naprej. Županu skromno
priporočamo, da uro kljub
temu, da je spomin na njego-
ve predhodnike, čimprej vr-
že v smeti. Drugače se mu bo
mandat prehitro iztekel.
Paf paf
Gotovo bi bilo zelo zani-
mivo izvedeti statistične po-
datke o tem, koliko najemni-
kov se je v zadnjih štirih le-
tih zvrstilo v mnogih trgov-
skih lokalih v Celju. Nekate-
ri so se svojim sanjam o veli-
kih trgovskih uspehih odpo-
vedali tako na hitro, da niso
niti utegnili pospraviti vsega
za sabo. Tako, na primer,
izložbeno okno sredi Stane-
tove še vedno vabi slabo oh
veščene potrošnike, da lahk
v kleti Rimljanke za bagatt
lo kupujejo »krpice« znat
firme NAF NAF.
Intersparova
Restavracija
Veseli smo, da je tračnic
iz prejšnje številke obrodik
sadove že v trenutku, ko se
časopisni papir še dobro po-
sušil ni od tiska. V Interspa-
ru so namreč prav na dan
našega izida spremenili
prejšnji Restaurant v Resta-
vracijo. Mi pa smo naknadno
vendarle izvedeli, da je od
roka, ko so iz pisarne celj-
skega župana Jožeta Zimska
zahtevali spremembo napi-
sa, pa do njegove zamenjave,
vendarle preteklo nekaj več
dni.
Gradnja lastne hiše je največja živ-
ljenjska naložba za ohranitev vitke
linije.
Barve ne spremenijo le prostora, am-
pak tudi človeka.
Tudi majhne ribe imajo velike apetite.
Nekateri imajo na glavi toliko masla,
da se bodo na poletnem soncu scvrli.
Le kako se lahko brezposelni ravnajo
po navodilih za varno delo?
Bil je gospod. A gospodinjskih del se
ni dotaknil.
Ženske živijo pod stalnim pritiskom
pred moškim. Krvni pritisk imajo pa
nižji.
Škoda, da včasih desničarske zahteve
jemljemo preveč z levo roko.
Če gledate televizijske limonade, še ni
rečeno da ste zaužili dovolj C vitami-
na proti gripi.
Za informacijski sistem je značilno,
da informacije vanj dežujejo, resnice
iz njega pa kapljajo.
Moški vodijo dialog, ženske debatira-
jo, otroci se pa sporazumevajo.
Pokoma ženska ne potrebuje okorne-
ga moža.
Nekateri moški trpijo, ker so moški.
Morali bi imeti avto-riteto, pa jim
manjka avto, imajo le rit.
Čas je zlato. Ni čudno, da ga je vsak
dan manj.
Ste kadilec. Prenehajte že vendar en-
krat podpirati državo!
Enotnost je zbledela. Ostali so le še
bledi obrazi.
Dih nam zastane, ko oživljamo stare
čase. Od časov kraljev smo na poti
postopne preobrazbe prišli v civilno
državo. Tu šele vidimo, kaj pomeni
kraljevsko življenje.
Slovenci smo individualisti s kolek-
tivno odgovornostjo.
Slep je, kdor se z delom ukvarja.
Je pa že bolj imeti zamegljeno kot pa
zamaknjeno zavest.
Pleskarji pozor, na delu so tajne služ-
be! Pazite, s kakšno barvo boste pre-
barvali fasadne zidove.
Radi bi na vrh. Pa ne znamo hoditi po
klinih.
Ne gre za uradno stališče. Gre za stal-
nico v razgovorih.
Pri vstopu v evropske integracijske
tokove nas podpirajo skoraj vse drža-
ve od zunaj, sicer bi se znotraj že
zdavnaj zrušili.
Predlagamo davek na sol. Da nam bo-
do manj solili pamet.
Tatovi so na delu. Poskrijte vse, kar
vam je kdaj uspelo odtujiti.
Spremembe bogatijo trpljenje.
Udeležba v zaplankanih aferah še ni-
komur ni prinesla svetovne slave.
Vse več jih hodi v kino z robčki. Ni pa
znano ali zaradi vsebine filmov ali
zaradi dragih vstopnic.
Škoda je, da Škoda ni Mercedes.
Večina šol je omejila vpis. K vragu pa
takšna svobodna izbira poklica.
Začel sem dvomiti, če je Zemlja res
okrogla, saj priseljenci prihajajo le
z juga, pamet pa le s severa.
FRANCI ČEČ
it. 35.-31. avgust 1995