SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po posti prejeman velja:	i
Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jeden
mesec 1 gld. 40 kr.	-I
V administraciji prejeman velja:	S
Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vefi na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo (in ekspedlclja]t ,,Katol. Tlakami", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se D6 vračajo, DefriokovftDft pisma ne vsprejeroajo.
(	Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
V LJubljani, v sredo 5. decembra 1894.
Državni zbor.
Dunaj, 4. decembra. Smrtna kazen.
Včeraj proti koncu seje je državni zb:>r obravnaval paragrafe novega kazenskega zakona, ki govore o smrtni kazni. Poročevalec dr. Ko p p je zagovarjal odsekov sklep, da se pridrži smrtna kazen, da si osebno on ni za njo.
Poslanec vitez pl. R oszko vvski se je izjavil proti smrtni kazni. Pri tem je obširno navajal zgodovinski razvoj smrtne kazni. Dokazoval je, da smrtna kazen ljudij ne odvrača od hudodelstev. V neki Angleški anketi se je pokazalo, da je od 167 obsojencev na smrt, jih že 164 bilo pri usmrtenju druzih, pa jih to ni odvračalo od hudodelstev. Po njegovem mnenju je smrtna kazen tudi v nasprotju s krščanstvom, in zatorej naj se odpravi. Tudi je v nasprotju smrtna kazen z namenom kazni, hudodelca poboljšati. Tudi se v tem slučaju ne dado popraviti zmote sodnikov. Odpravo smrtne kazni zahteva civilizacija.
Dr. S c h e i c h e r je govoril o stvari s krščanskega stališča. Noben bogoslovni nauk ne ukazuje, da se mora smrtna kazen ohraniti. Tukaj more iti le za to, če je smrtna kazen ob gotovih okoliščinah dovoljena ali ne, in ta dokaz zastopa bogoslovje in modroslovje. Vse filozofične teorije o ostrašenju in poboljšanju ne veljajo. Načelo: Oko za oko, zob za zob je židovsko, ne pa krščansko. Teorija o povrat-ljivosti je povsem iluzorična, teorija o poboljšanju pri smrtni kazni nezmisel. Ravno tako se morala ne more strinjati s smrtno kaznijo v namen, da bi se ljudje ostrašili pred njo. Bogoslovje uči, da je Bmrtna kazen dovoljena, a nikakor vsekako potrebna. Dovoljeno je, če je potrebna, za ohranjenje družbe. Družba se ima ravno tako pravico braniti, kakor vsak posamičnik. Ce se smrtna kazen povse odpravi,
izroČe se pošteni ljudje hudobnežem. Država se mora zmatrati kot božji pooblaščenec. Avtoriteto ima od Boga v ohranjenje človeštva. Smrtna kazen se mora uporabljati, kolikor je neobhodno potrebno, samovojjno se ne sme ravnati. On se glede smrtne kazni drži moralke. Ce je potrebna, če družba drugače obstati ne more, mora se uporabljati smrtna kazen. O tem, v katerih slučajih je potrebna smrtna kazen, morejo in bodo nasprotna mnenja, dokler bodo ljudje na svetu.
Hrvaičina pri poŠtah.
Biankini je interpeloval trgovskega ministra, ko bi hotel odrediti, da bi dalmatinski poštni in brzojavni uradniki smeli izpit delati tudi v hrvaščini.
Volilna reforma.
Odsek za volilno reformo je imel danes sejo. Dr. Viktor K r a u s se je izrekel proti novi kuriji delavcev, ker s tem bi le organizovali delavce proti drugim stanovom. On je zato, da poleg sedanjih poslancev se jih 65 voli po občni volilni pravici.
P i n i ns k i se je izrekel v imenu Poljakov, da so za načela vladne izjave.
Mladočeh S 1 a v i k je pojasnjeval krivice sedanjega volilnega reda, o katerih je želeti, da se odpravijo. Na Češkem voli 19 veleposestnikov pla-čujočih 180000 gld. jednega poslanca, 9000 majhnih posestnikov s 400.000 gld. davkov tudi jednega poslanca. On je za občno volilno pravico, sicer bi glasoval tudi za Dipaulijev predlog. Oddelitev tistih davkoplačevalcev, ki na novo dobe volilno pravico, od tistih, ki že sedaj volijo ni umestno, ker že sedaj v kmetskih občinah na vzhodu volijo ljudje, ki plačujejo po 1 gld. 40 kr., da še celo le 80 kr. davka.
Rutovski je na to obširno utemeljal znan svoj predlog.
Letnik XXII.
Narodnogospodarski odsek.
Z Dunaja, 30. nov.
Draginja mesa na Dunaju.
(Dalje).
Dostaviti moram, da so se zastopniki dunajski pridno oglašali v gospodarskem odseku ter priporočali, če se že meja rumunski govedi noče odpreti, da bi vsaj napravile se velike mesnice na meji rumunski, kder bi se ondotna živina klala in nje meso potem pripeljavalo na Dunaj.
Drugi zopet so zahtevali, da bi se uredile na-redbe za hitri privoz mesa in volov iz Avstralije, kakor sedaj včasih prihaja primerna pošiljatev.
Temu je tudi vladni zastopnik ugovarjal, ter izrekel, da tudi po mesu se zamore zanesti kuga v naše kraje; poudarjal je, če se take klavnice narede na naših tleh ob rumunski meji, in se prikaže kak slučaj kuge, takoj bo Nemčija zaprla svoje meje naši živini, ker je v to opravičena po določilih trgovinske čolne pogodbe. Ce pa bi imele biti te klavnice čez mejo torej na ptujem, pa dotična vlada gotovo ne bo dopuščala našim uradom, da bi tam nadzorovali njih početje. Poročevalec teh vrst opozoril pa je še na drugo stvar in to je na nevarnost, ako dovolimo mi vstop mesu iz Rumunije, da bo Rusija takoj zahtevala isto, da se tudi njej dovoli vpošiljati meso k nam, ker je v to opravičena in sicer na podlagi trgovinske čolne pogodbe, katero smo mi ž njo sklenili in ki sloni na principu prednostnih cen; torej če kaj dovolimo drugi državi, moramo tudi Rusiji vse isto dovoliti. Ce pa pomislimo, da je goveja kuga izvirno doma na Ruskem in da je uradno dokazano, da je tudi letos zelo razsajala osobito v pokrajinah ob naši državni meji, misliti si moremo, kako gotovo bi kmalu bila zanesena kuga med našo živino.
Glede avstrijskega mesa isto velja in zato ne gre mejne colnine znižati za to meso iz istega razloga.
LISTEK
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
LXXXI.
Leta 1825. spoznali so, da je Schiller vže preveč oslabel vsled svoje visoke starosti in dali so mu v varstvo druge kaznence, pri katerih so mislili, da ni treba take pozornosti. Oh kako nam je bilo žal, da je šel od nas, njemu pa, da nas je moral zapustiti!
Njegov naslednik bil je začetkom Kralj, mož ravno tako dober kot on. A tudi njega prestavili so v kratkem drugam in prišel je drug sicer ne hudoben, a bil je surov in nepristopen vsakemu sočutju.
Te spremembe so me zelo žalostile. Schiller, Kralj in Kubicky, posebno pa prvi, so nam bili stregli v boleznih, kakor more le oče ali brat. Nezmožni ne izvrševati svojih dolžnostij, umeli so jih izvrševati brez trdosrčnosti. Ako je bilo v nji-hovej vnanjosti nekaj odurnosti, bila je skoro vselej neprostovoljna in poravnavali so jo z Iju-beznjivimi čini. Zarežal sem včasih nad njimi, a
kako so mi od srca odpuščali! Kako so se trudili dokazati nam, da niso brez vse ljubezni do nas, in kako so se veselili, ko so spoznali, da smo tega prepričani in jih cenimo kot dobre ljudi!
Odkar je bil Schiller od nas, bolehal je večkrat, a vedno zopet okreval. Z otročjo skrbjo povpraševali smo po njegovem zdravju. Ko je bil boljši, prišel je včasih sprehajat se pod naša okna. Kašljaje smo ga pozdravljali, on pa je gledal žalostno k nam in rekel je straži, videč, da ga slišimo: »Tu so moji otroci!« Ubogi starček! kako mi je bilo hudo, ko sem te moral gledati, kako si se počasi vlačil in te nisem mogel vzdrževati s svojo roko!
Včasih ležal je na travi in bral. Bile so knjige, koje mi je prej posojal. Ako sem jih prav poznal, povedal je straži njihov naslov ali pa jej je bral kak odstavek. Te knjige bile so večinoma povesti iz koledarjev ali druge pripovedke male književne vrednosti, a nravne.
Večkrat ga je zadel mrtvoud, potem pa se je dal prenesti v vojaško bolnišnico. Bil je vže zelo slab in tam je kmalu umrl. Imel je nekaj sto, sad dolgoletnega varčevanja; to bil je nekim svojim tovarišem posodil. Ko je videl, da je blizu smrti,
poklical je one prijatelje k sebi ter jim rekel: Sorodnikov nimam več: vsak izmej vas naj obdrži, kar ima v rokah. Samo tega vas prosim, da molite zame!
Jeden teh prijateljev imel je osemnajstletno hčerko, kojej je bil Schiller boter. Malo ur pred svojo smrtjo poslal je po njo. Ni mogel več razločno govoriti, snel si je srebrn prstan, zadnje svoje bogastvo in ga jej nataknil na prst. Potem pa se je poljubovaje jo zjokal. Deklica je vpila in močila ga s solzami, on pa jo brisal z robcem. Prijel jo je za roke in jih položil na svoje oči. Te oči ostale so zaprte na veke. (Dalje sledi.)
Operni pevec J. Trtnik.
Naš rojak, operni pevec, g. Josip Trtnik je nastopil, kakor poroča „Freie Schlesische Presse" na mestnem gledališč* v Opavi s sijajnim vspehom. Omenjeni dnevnik piše o nastopu g. Trtnika v operi »Cavalleria rusticana" sledeče: „Izmed solistov moramo v prvi vrsti pohvalno omeniti g. Trtnika (Tu-riddu.) Spoznali smo v tem pevcu tenor s krepkim, krasnim glasom in izborno šolo. Gosp. Trtnika glas doni v vseh ležah jednako prijetno, in le redko ke-
l, l V\ v,- - v.,
Prav je imel bukovinski poslanec, ki je rekel ne pozabimo, da je prav Avstralija bila, ki je našo pred 20—30 leti tako cvetočo ovčjerejo skoro popolnoma uničila. Volna avstralijskih ovac je ceno naše volne tako grozno oškodila, da se ne splača več rediti svilnovolnatih merinoških ovac.
Vlada in osobito zastopnik uotrajnega ministerstva sekcijski šef bar. Erb pa je za to, da bi se Bosna pridobila za dopošiljanje svoje živine v Avstrijo. Sedaj gre na leto blizo 60 tisoč bosanske govede v daljno Angleško, če torej se s tem splača daljna vožnina, bo toliko bolj to mogoče Dunajča-nom. Bes je bosanska goved majhna, pa dokazano je, če se potem poredi, nekoliko spita, da je nje meso kaj dobro, okusno in mehko. Da bi torej veliko mesto ne tožilo o pomanjkanju živine, je dognal omenjeni vladni zastopnik pri vrhovnem upravitelju Bosne skupnem finančnem ministru pl. Kalayu, da bi ta priredil velike državne klavnice za bosensko goved in res je dosegel od ogerske vlade, da bi vsak dan prihajal poseben tovorni vlak naglič iz Bosne na Dunaj z mesom.
Misliti je bilo, da bo dunajski magistrat to res dobrohotno skrb vlade hvaležno sprejel, a kaj še, preveč so odvisni od mogočnih veletržcev in rekli so, da za Dunajčane ni meso bosenske govede dovolj dobro, kar pa je laž, ker tu v velikem Danaju živi poleg bogatinov obilno revežev, delavcev, in malih obrtnikov ter malih uradnikov, ki žele mesa le po nizki ceni. Za .kuriozum" naj navedem, koliko se govejega mesa na Dunaju poje. Na Dunaju pride na leto na posameznega Človeka (seveda v skupnem računu) 119 kil mesa, ko na Saksonskem le 34 kil! To se pravi, Dunajčan hoče le meso jesti! Če poštevamo, da je ljubi Bog dal toliko raznovrstnih živil, če poštevamo silno nizko ceno moke, sočivja, moramo le reči, da kedor hoče preživiti se, zamore že, ker kruh in sočivje in nekaj mesa sme vsakemu zadostovati. In res so močnate jedi na Dunaju celo po gostilnah jako po nizki ceni.
Da pa Dunaj dobiva dokaj klavne živine, nam morejo kazati sledeči računski podatki, sestavljeni od dunajskega magistrata samega in da se naši či-tatelji morejo prepričati o veliki mesni potrebščini za Dunaj, hočemo sledeče številke podati.
Prignalo se je na Dunajski trg in sicer
leta 1876 ........ 177.459 glav živine
„ 1877 ....... 190.465 „
„ 1887 ....... 195.570 .
„ 1888 ....... 252.557 „
„ 1889 ....... 265.641 „
, 1890 ....... 264-864 ,
„ 1891 ....... 249.309 „
„ 1892 ....... 231.236 ,
„ 1893 ....... 235.981 „
Zanimati bi še smele sledeče številke, ki kažejo, iz katerih dežel dohaja ta živina in dostavljam takoj, kako malo je živine iz Kranjske, ki tu prihaja.
Od 235.981 glav živine v 1. 1893 je bilo: 18.453 glav z Dol. Avstrijskega, 29.729 gl. z Gor. Avstr., 1878 gl. s Solnograškega, 4876 gl. s Štajerskega, 587 gl. iz Koroške, 61 gl. iz Kranjske, 3980 gl., iz Češke, 5095 gl. iz Moravske, 428 gl.
daj se nam nudi prilika občudovati glas, kakor ga ima g. Trtnik. Naš mladi umetnik pa je ob jednem impozantna postava na odru in tudi kot igralec popolnoma na svojem mestu. Igral je s pravo italijansko ognjevitostjo. Upamo, da bodemo imeli kmalu priliko g. Trtnika občudovati v kaki „\Vagnerjevi" operi, za katere se nam zdi kakor ustvarjen. Prepričani smo, da se o njem ne motimo." — Nič manj povoljno se glasi kritika o njegovem nastopu v slavni Verdijevi operi „Troubadour" : „Z živahnim zanimanjem in napeto pazljivostjo pričakovali smo nastopa Mauricovega (g. Trtnik.) Pevec razpolagajoč z nenavadno krepkim in krasnim glasom, dosegel je s to trudapolno nalogo velikansk vspeh ter popolnoma očaral poslušalce. Obilno priznanje in pohvala, katero je žel ta večer g. Trtnik, tako da je bil šestkrat zaporedoma poklican na oder, je dovolj jasni dokaz, kako ve naše občinstvo ceniti po zaslugi vrednost mladega umetnika. Marljivemu pevcu pa po vsej pravici lahko obetamo najkrasnejšo bodočnost. Glede opere »Mara" povzamemo iz obširnega poročila „Fr. Schl. Pr." sledeče: .Vlogo .Eddina" je igral g. Trtnik z ono umeteljniško silo, katera jele njemu lastna ter se tako uglobil v bistvo svoje nalog« in tako izborno pogodil celo osebnost Eddinovo,
Slezije, 110.082 gl. z Ogerskega, 7085 gl. z Hrvaškega, 41.075 gl. iz Galicije, 9922 gl., iz Buko-vine, 2286 gl. iz Bosne.	(Dalje ittfi.)
Resolucije I. dolenjeavstrijskega katol. shoda.
(Koneo.)
V. Beaoluoije o aooljalnem vprašanju.
Prvi dolenje-avstrijski katoliški sbod se pridružuje resolucijam občno-avstrijskih katoliških shodov, katere merijo na to, da se obnovi krščanski družbeni in gospodarski red.
Glede vprašanj, ki so pred vsem na dnevnem redu, zahteva:
1.	Točno izvršitev oziroma vpeljavo nedeljskega in prazniškega počitka v vseh področjih človeškega dela, njega razširjanje na vse javne in zasebne uradnike. Ta počitek naj traje, če je le mogoče, 36 ur računaje od večera prejšnjega dne, in kjer to ni mogoče, kakor pri železniški in plovstveni vršbi za osebni promet in pri posebnih vrstah uradnega poslovanja, naj se pa vpelje primerno dolg neprestani počitek v vsakem tednu.
Vsekako je pa posvečevanje praznikov in nedelj tako zagotoviti, da se tudi v onih izjemnih slučajih, kjer se nedeljski in praznični počitek opušča na način opravičen po krščanskih načelih „omogoči izpolnjevanje verskih dolžnostij vsaj vsako drugo nedeljo ali praznik vpeljavši primerno razvrščenje pri dovolitvi počitka.
2.	Vsi delujoči stanovi, zlasti kmetski, rokodelski in delavski stan naj se varujejo na vspešen način pred izsesavanjem in odiranjem. Delo žensk in otrok v tovarnah naj se po možnosti omeji, če je pa le mogoče, pa odpravi.
Posebno potrebne so pa postavne naredbe proti sleparski konkurenci v trgovini in obrtniji.
Dokler se ne da izvesti korenita reforma glede posojevanja denarja, je potrebno, da se proizvajajočim stanovom omogoči po posredovanju stanovskih zadrug dobivati denar pri bankah na posodo in se kmetom in obrtnikom na deželi poskrbi za potrebni kredit z osnovo Raiffeisnovih posojilnic.
3.	Z vso odločnostjo se je potegovati za reformo bratovskih skladnic, ker to je jedna najvažuejših stvarij gledč na blaginjo rudarskih delavcev.
4.	Volilna reforma naj se tako izvrši, da se premakljivi kapital svoji zmožnosti primerno pritegne k prenašanju državnih bremen, i o se vsled tega zdatno razbremene proizvajajoči stanovi.
5.	Kar se tiče vrejenja valute, se naj prebivalstvo varuje daljše škode.
6.	Volilno pravo naj se raztegne na vse delujoče stanove in naj se volilni red,kolikor je moč, vredi po stanovskih zadrugah, da bodo vsi stanovi pravično zastopani v javnih korporacijah.
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. decembra.
Volilna reforma. Minister Madejski je v poljskem klubu dobro označil stališče zaradi volilne reforme. Brez volilne reforme ni nobena vlada mo-
nam jo tako naravno, tako natančno podal, da ne moremo drugega reči, nego : umetnik je živel v Ed-dinu. Poleg tega sta še njegov impozantni nastop in živahna igra povečala skupni vtis na poslušalca. Pesem „Ti ljubljena, ti čista duša" je pel g. Trtnik z izrazom burne strasti in plamteče ljubezni, izvrstno se ravnajoč po srečno vspelih kontrastih, dočim je liričnim sestavkom, kakor n. pr. BTo čutim zdaj na potu zadnjem", vlil toliko nežnosti in milobe, da so njegovi zvoki doneli uprav srce pretresujoče. S fre-netičnim odobravanjem je bila vsprejeta tudi arija »Življenje moje proč je — proč", iz katere je odmeval divji gnjev najhujšega obupa. Splošno moramo priznati, da tako težavni nalogi, kakor je Eddinova je g. Trtnik popolnoma kos".
O drugem nastopu v operi „Marau piše „Freie Schiesische Presse": „ G. Trtnik pokazal je kot Eddin zopet, koliko vredno moč imamo v tem pevcu. Vsak igralec bi se štel v čast, kakor je on dramatično izrazil bojazen pred smrtjo. Ker pa moramo gledati, kako nas koncem leta zapuščajo nadarjene moči, ne zamujajmo kolikor mogoče uporabiti muzikalične in dramatične nadarjenosti g. Trtnika«. — Iz srca nas veseli, da se moremo veseliti tudi mi izvenrednih vspehov našega rojaka — v tujini.
goča, potem je pa rekel, da je vlada označila meje za volilno reformo, v katerih mejah je pa prostor sa kompromise. Drugi govorniki so pa izražali razne misli. Slišali so se tudi glasovi za ob$no volilno pravico ia za zadružno organizacijo. SploSno se je videlo, da v poljskem klubu tudi ni nobene jedinosti. — Iz Madejskega govora je le to jasno, da se volilna reforma ne bode dala odložiti. Ce se sporazumljenje ne doseže na podlagi, katero je označila sedanja vlada, pa pride druga vlada, ki bode za vo-lilno reformo na drugačni podlagi.
Ogerska. Razmere v gospodski zbornici se za vlado ne obračajo posebno ugodno. Vstopili so štirj e novi člani, ki vsi pripadajo opoziciji. Vlada je pa zgubila tri pristaše, dva sta voljena v zbornico poslancev, jeden je pa umrl. Pri tacih razmerah je naravno, da vlada ne priganja, da bi se rešili v zbornici predlogi o svobodnem bogoslužju in jednakopravnosti Židov. Če prideta na vrsto pred sankcijo civilnega zakona, je skoro gotovo, da pro-padeta. Zaradi tega je pa naravno, da se govori vedno o bližajoči se ministerski krizi, kateri se bode "VVekerle pri vsej svoji zvitosti težko izognil.
Prostozidarji proti Lourdesu. Pred sedmimi leti se je osnovala v Lourdesu prostozidarska loža, ki je imela namen, preprečiti romarske shode. Ti loži se je pa vedno slabo godilo. Posebno jej je manjkalo denarja. Tudi število članov je bilo vedno pičlo, včasih jih še sedem ni bilo. Sprva je z denarjem podpiral ložo „Veliki orijent", a se je naveličal, ko le ni bilo nobenega vspeha. Tudi prostozidarski shod v Lourdesu se ni mogel sniti, dasi so se nekateri mnogo trudili zanj. Tako je loža v Lourdesu životarila, dokler se ni te dni razšla. Svojega namena ni dosegla. Marija Devica se je pokazala močnejša, nego prostozidarji. Morda ne bodo več poskušali razdirati te božje poti, ko se jim je že prvi poskus tako ponesrečil.
I«siljenje. V Parizu imajo nov škandal. Vrši se preiskava proti več časnikarjem zaradi izsiljenja. Prvega so zaprli urednika „Sižcla". V nekem klubu, kjer se shajajo razni pariški bogati lahkoživci in igrajo za visoke svote, se je zadnji čas marsikaj zgodilo, kar ni pošteno. To so izvedeli uredniki raznih listov in zahtevali od načelnika dotičnega kluba več tisoč frankov, da bodo molčali. Jeden urednik je vže bil dobil 40000 frankov, ko jih je zahteval še 80000, je pa klubov načelnik videč, da temu ne bode konca, stvar ovadil policiji. Sedaj pa sodnija stvar preiskuje in tudi v zbornici se je o njej govorilo, Število krivcev je vedno večje.
Crispijevo vladanje. Poslanec Cavalotti je pri nekem banketu v Rimu, dn^ 20. m. m. hudo obsodil Crispijevo vladanje. Pod njegovo prvo vlado narasli so državni dolgovi in pa vojaški stroški. Poleg tega je pa on zakrivil gospodarsko borbo s Francijo, ki je povod revščini v Italiji. Sedanja vlada hoče le novih davkov, na ponižanje državnih stroškov pa ne misli. Crispi vlada le s silo. Za obsednega stanja na Siciliji bili so razni politični zločinci obsojeni v 4.100 let ječe. Cavalotti je obsojal zakone izdane proti anarhistom, ter bodo zadeli mnogo nedožnih ljudij. Cavalotti je pripovedoval, kako je Crispi neki ponarejen dokument porabil, da je mogel proglasiti obsedno stanje na Siciliji. Ta poslanec misli, da narod ne bode dolgo trpel Crispijeve sile.
Cerkveni letopis.
Poskus zjedinjeoja iztočne cerkve z zapadno.
II.
Govoreč o poskusih prošnjah in vabilih rimskih papežev, osobito Leona XIII., nikdar ne smemo opti-mistiški soditi, ako imamo pred očmi glavno oviro, ki je tako zvani cesarizem, ali nezakonito in nepravično pretiravanje carske oblasti. Sicer je mnogim znan razvoj *servilnega hlapčevanja državni oblasti, licemerstva in deloma absolutne narodnosti," ki so pognali skoraj nerazumljive korenine v bizantinskem cesarstvu, odtrgali iztočno cerkev od rimske, ter konečno posadili turški polumesec na cerkev svete Sofije v Carjemgradu v sramoto zapadni Evropi — vendar ne bode odveč nekaj črtic, da se obnovi spomin.
Ko je prvi krščanski cesar Konstantin V. umaknil se iz Rima v stari Bizant ob divnem morskem zalivu, položil je nehote temelj iztočni cerki. Prisvajal si je naslov rimskih cesarjev „Pontifex maiimus" in kot tak vtikal se v strogo cerkvene zadeve. Za njegovega sina Konstancija je arijansko krivover-
stvo prevladalo na carskem dvoru ter se razširilo po državi. Naslednik njegov, Julijan Odpadnik, je hotel obnoviti staro paganslvo; cesarizem šel je v klasje posebno za carovanja Teodozija II, Zenoua in Basi-liska. Dovršen zastopnik bizantinskega cesarizma je bil Justinijan, ki se je mnogo pečal z bogoslovjem ter umrl kot krivoverec. Isto oblast so si pristajali njegovi nasledniki. Justinijan II. je s carsko svojo oblastjo sklical v Carigrad zbor, ki si je zabil uovo zagvozdo ined iztočno in rimsko cerkev. Ta zbor je podelil carigrajskemu patrijarh u enako oblast, kakor jo ima rimski papež. Cesar je prvi podpisal te sklepe ter zahteval od tedanjega papeža Sergiia I (687 do 701), da potrdi te izrodke bizantinske s^rviluosti. Ker se mu papež ustavlja, preti mu cesar s južn^stjo.
Se hujše je divjal cesar Leon lzavrijec (717 do 741), ki je preganjal in moril častilce sv. podob. Silno brodovje je poslal proti Italiiauom, da bi jih kaznoval, ker so se upirali njegovi blodnji. Sin njegov Konstantin Kopronim skliče zbor udanih kleče-plazov, ki imenujejo češčenje podob „hudičevo iznajdbo," cesarja pa »z modrostjo in krepostjo svetega Duha oblagodarjenega." Zaduje vezi med Rimom in Carjemgradom je pretrgal malovredni cesar Mihael III., v kojega imenu je vladal njegov uji-c, zviti iutrgant Barda. Neljubega mu patrijarha Ignacija je 1. 857 prognal kot izdajalca ter posadil na patrijarhatsko stolico častilakomnega Focija, katerega je odpadnik Gregor, nadškof sirakušJ, posvetil v škofa. S tem korakom je bila raztrgana cerkvena jedinost.
Focij je s prirojeno mu lokavostjo pridobil mogočno stranko ter na sinodi 1. 867 v Carjemgradu izobčil in odstavil tedanjega papeža Nikolaja I. Cesar Bazilij je sicer odstavil ter prognal Pocijs, toda ostal je vzor bizantinski cerkvi, ki ga prišteva svojim svetnikom.
Bazkol je popolnom dovršil oholi patrijarh Mihael Cerularij v zvezi z bolgarskim metropulitom Leonom iz Ohride. Izgnal je vse redovnike latinskega obreda, zaprl v Carjemgradu latinske cerkve ter konečno v svoji predrznosti izobčil celo papeža Leona IX. — Vzroki razkola so bili torej: mržnja med Grki in Latinci vsled različnih značajev obeh narodov, razlika jezika, razdelitev starorimskega cesarstva v dve poiovici, moralna propalost in zdiv-janost bizantinskih vladarjev in klečeplastvo večine vzhodnih škofov.
Slovanski rodovi so bili vedno v ožji dotiki s Carjimgradom, kakor z zapadom. Odtod jim je pri-svetila luč katoliške vere in iz Carjagrada zanesel se je razkol na sever med Slovane. Zgodovinski je dokazano, da so Rusi bili do 12. stoletja formalno vsaj v zvezi z Rimom. Še le v drugi polovici 12ega stoletja se je razkol razširil po vsei Rusiji. Ko so bili namreč križarji v Carjemgradu ustanovili latinsko cesarstvo (1204—1361), dobivali so Rusi svoje metropolite iz Niceje, kjer so tedaj stolovali bizantinski patrijarhi. Ko se je 1. 1437 vclikoruski metropolit Izidor v velikem spremstvu odpravljal v Italijo, da bi na cerkvenem zboru v Ferari oDnovil zjedinjenje z Rimom, pozdravilo je ljudstvo z veseljem ta glas.
In ko je Izidor v Ferari podpisal zjedinjenje z Rimom ter se vrnil v Rusijo, povsod ga je duhovščina z ljudstvom pozdravljala kot skupnega metro-polita ter izražala veselje vsltd zjedinjenja. Toda veliki knez moskovski, Bazilij, hotel je vladati tudi v cerkvi, bizantinstvo se je bilo vguezdilo tudi vže na ruskih knežjih dvorih. Ko je metropolit Izidor v Kremlu prečital svoje poročilo o zjedinjenju, molčali so vsi, piše ruski zgodovinar. A tu se oglasi veliki knez ter opisuje metropolita, češ, da je lažipastir, gubitelj duš in heretik, hidor mora v ječo, veliki knez pe skliče svoje škofe in kneze ter prekliče zjedinjenje, proglašeno v Ferari. V Carjigrad pa piše knez : »Zagotavljam vam, da se mi (Velikorusi) nikdar ne ločimo od grške cerkve, dokler bode stala ruska država".
In tako je ostalo do danes.
Knez Bazilij je od carjigrajskega patrijarha zahteval novega metropolita, ki bodi ruske krvi iu neodvisen od Carjegagrada. Ker ni dobil povoljnega odgovora, določil je knez za metropolita nekega Jono, ki je vodil svojo vladikovino v imenu kneže-vem, dasi ni bil potrjen ni od Rima, ni od Car jegagrada. Svobodni Novgorodci n< čejo slišati o razkolu, hočejo se leta 1471 zjediniti z Rimom pod katoliškim metropolitom Gregorjem v Kijevu. Toda veliki knez moskovski Ivan III. jih z vojsko napade ter podjarmi. Z grozno divjostjo Ivan IV. zatre vse
poskuse otresti se dvojm ga jarma, kat' ro je poosebljeno v cezaropapizmu.
Odslej so se mnogi pnpeži trudili z ljubeznijo in prošnjami, da bi se ruski vladarji združili z za-padno Evropo ter Turka pngnali iz Evrope. Ko bi bili Rusi poslušali te glasove, morda bi bili že v 15. stoletju zaseli Carjigrad in bili več storili z:i krščansko omiko, kakor vse križarske vojske. Papeži Leon X., Iladrijan VI. in Klemeut VII. so večkrat nagovarjali kneza Bazilija III., da bi se združil zopet z Rimom ter v zvezi z zup&dno E>ropo osvobodil balkanske rodove turikega ižesa. Ko bi bili Rusi poslušali te prošnje, nastalo bi bilo slovansko-rimsko carstvo na vzhodu po vzgledu nemško-rimskega na zahodu. Toda ruski knezi so imeli gluha ušesa.
Dnevne novice.
v Ljubljani, 5. decembra.
(Slovenski misijon v Trstu.) Nečuveuo postopanje tržaške svojati in tržaškega mestnega zastopa našlo je vendar le pozornost dunajske osrednje vlade. Slovenski koalirani poslanci so kakor vselej tako tudi sedaj vkreuili takoj potrebne korake v obrambo pravic Slovencev v Trstu. Sli so nemudoma h ministerstvu poprašat, kaj je s stvarjo. Ministerstvo je takoj zahtevalo od tržaškega namestuištva natančnih poročil. Upamo, da se stvar ugodno reši in da ctr-kvena oblast, ki se je umaknila le sili, zopet ponovi svoj prvotni namen ter da se ob določenem času prične misijon , pri katerem bodo tržaški Slovenci lahko poslušali božjo besedo v domaČem jeziku. ~ (Darovi.) C. g. Alojzij Puc, uadžupnik v Hre-novicah, daroval je za dom katol. družbe 10 gld., za katol. sklad 10 gld. ia za akadem. društvo »Da-nica" 10 gld. Bog mu plačuj stotero!
(Celjska gimnazija.) Občinski odbor celjske okolice je v izredni seji dne 2. t. m. sklenil in tudi že odposlal državnemu zboru peticijo, v kateri na-glaša in dokazuje potrebo nameravane slovensko-nemške gimnazije v Celju, in ne v kakem sosednem trgu, na pr. v Žalcu ali št. Jurja.
(Zaupni sliod in notar g. Luka Svetec) Dne 30. novembra smo pisali gledč zaupnega shoda v Ljubljani: „Najbolj zoprno je govoril notar Luka Svetec. Iz ropotarnice pobral je stare liberalne fraze, katere židovski liberalci že davno opusti, ter ropotal zoper papeštvo in škofe in katoliški shod ter dokazoval, da je narodno-napredna stranka izvrstna katoliška stranka. — Dr. Gregorčič je zagovarjal proti njemu resolucije katoliškega shoda." — Z ozirom na te besede nam je poslal g. Luka Svetec nastopni popravek: „Ni res, da sem jaz ropotal zoper papeštvo, škofe in katoliški shod, ampak sem le trdil, da program katoliškega shoda v narodnem oziru ne zadostuje in da so se v političnem oziru na tem shodu in pozntje v njegovih glasilih izrekali nazori, ki so v Bvojih posledicah kvarni veri in naši narodnosti Ni res, da sem rabil iz ropotarnice židovske fraze, temveč sem kazal na djanske zglede iz svetovne in iz domače zgodovine. Ni res, da je gosp. dr. Gregorčič branil proti meni katoliški shod, temveč je on kot poročevalec o šolstvu zagovarjal sklepe deželnih in državnih poslancev z dne 2. okt< bra 1890 in zraven omenjal tudi zadevnih sklepov katoliškega shoda. S ednjič ni res, da sem jaz govoril o uaroduo-napredni stranki, govoril sem le o sloveuski narodni stranki. — V Litiji, dne 2. decembra 1894. — Notar Luka Svetec." — Koliko je vreden ta popravek, svedoči to-le: »Slovenec" je gorenjo notico posnel po »Narodu". Ta list je namreč pisal v poročilu o shodu zaupnih mož, da je gosp. Svetec mej drugim rekel: »Izdalo se je geslo: Škofje naj bodo naši politični voditelji. Kristus je strogo ločil, kar je božje in kar je posvetno in jasno rekel: Moje kraljestvo ni od tega sveta. Geslo katoliškega shoda ni uovo. Že v srednjem veku se je tako govorilo in vsled tedanje papeževe prevlade so nastale krvave vojne in zavladala je silna popačenost, iz katere se je rodila reformacija." — Hujšega napada na papeštvo si pač ne moremo misliti. In vendar gospod Svetec — popravlja. — Besede Gospodove: Moje kraljestvo ni od tega sveta, so se tisočkrat zlorabljale po židovsko-liberalnih listih in nedavno, če se ne motimo, jih je izvlekla zopet celovška »Kiirntner Zeitung" iz ropotarnice na dan. Iu vendar gospod Luka Svetec popravlja. Gled6 drugih točk uiti ne govorimo, ker so vzlasti zadnje taki Mnešne, da ui moči na-nje resno odgovarjati. Sufizem g. Svetca o narodni in uarodno-napredni stranki je preplitev. da bi ga vsakdo ne umel; najbolje bi bil popravil go-
spod Svetec to točko, ko bi rekel, da je govoril o narodni stranki pred narodno-napredno stranko. Vse je popravljal popravkoljub g. Svetec, le tnga ni popravil, kar je bilo popravka potrebno, da namreč on tega ni govoril, kar je pisal »Narod". Dokler torej v tem listu ue popravi vsega svojega govora, dotlej so njegovi popravki v n«šem listu brez pomena.
(Slovensko gledališče). Sinodi se je prvikrat v letošnji sezoni pela krasna Smetanova opera »Prodana nevesta« s sijajnim vspehom. O tem umotvoru ženijalnega češkega skladatelja je naš list povodom lanske prve predstave obširneje pisal. Vse uloge so bile v istih rokah, ko v prejšnji sezoni, le gospica Towarnicka pl. Sasova je bila nova v vlogi matere Ljudmile. Izvršujoče glavne osebe so imele vloge v oblasti in težko se jc odločiti, komu bi dali prednost. Burno pohvalo po posameznih točkah so v prvi vrsti zaslužili gospica Lešči n ska ter gg. VašiCek, Pavšek, Beneš in Nolli. Krajše vloge so prav dobro peli gospica pl. Tovvarnicka, g. Nigrinova in Pola-kova ter gg. Rus in Stamcar, zbor je pel točno sekstet v zadnjem dejanju. Gledališče je bilo polno.
(Katoliško društvo za delavke.) Osnovalni odbor je dobil primerne društvene prostore na „Zab-jaku št. 8 v nekdanjem „Transporthausu". Ker je pravila »katoliškega društva za delavke" s sedežem v Ljubljani c. kr. deželna vlada za Kranjsko z odlokom z dne 19. sept. 1894, št. 2733, potrdila, se bodo udje v imenovanih prostorih sprejemali dne 6. t. m. ob 5. uri zvečer. Delavke, katere hočejo društvu pristopili, naj se tedaj jutri ob 5. uri zvečer oglase v društveni dvorani, kier se bode tudi določil dan osnovalnega shoda.
(Osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske) je sklenil, da pošlje tri učence, ki so dovršili kmetijsko šolo na Grmu, v kmetijsko šolo v Št. Mi-helu na Tirolskem, kjer 'se bodo izučili v sirarstvu.
(Občni zbor kmet. podružnice in predavanje.) Iz Sodražice: Pred kratkim imeli smo občni zbor naše kmet. podružnice. Precejšno število navzočih udov pričalo je, da se posestniki za kmetijstvo vedno bolj zanimajo. Iz poročila g. tajnika razvideli smo, da podružnica napreduje. Odprej posedujemo brano, podpora visokega deželnega odbora omogočila nam je čistilnico za žito, nekaj gotovine imamo že v blagajni in to smo še isti dan s prijazno večerno tombolo pomnožili in upamo še pomnožiti. Kot rabilno takso čistilnici za žito odločili smo za neude od mernika 5 kr. in sklenili smo na važnih višjih mestih prositi podpore nameravani drevesnici, katero dokaj potrebujemo. Že iz tega se razvidi, koliko dobrot bode s časom deležni udje naše podružnice za svojo udnino letnih 2 gld. iu bilo bi priporočati, da bi z novim letom šh več posestnikov v našej dolini, tej kmetu velepotrebni c. kr. kmetijski družbi pristopilo, ker )e še prtcej kmetov domačinov, ki bi to lahko storili. — Po končanem zborovanju imeli smo priliko slišati predavanje g. notarja Ign. Grun-tarja iz Ribnica. Gospod notar govoril je o testamentu, o ženitvauskih pismih, o nadlogah, ki tarejo kmeta brez lastne krivde ali po lastni krivdi, svetoval nam je, kako temu v okom priti in nas svaril pred strastnimi pravdami, katere le gospodom v pisarnah dobiček prinašajo. S sličnim predavanjem bo due 9. dec. t. I. nadaljeval svoj govor.
(Semenj sv. Andreja v Gorici) Običajno sneži vsako leto na semenj sv. Andreja. Tudi letošnji semenj počastil ju sneg. V nedeljo popoldne in po uoči je razgrajala silovita burja, provzročila občutljiv mraz in privabila na semenj dopoldne iz sivih težkih oblakov dež in kratek metež. Ume se, da je slabo vreme oplašilo marsikoga, ki bi bil rad prišel na semenj. Zato pa ni bil mnogobrojno obiskan. Lesa, drv uavozili so iz bližnjih hribov veliko. Kupčija je bila baje bolj revna. Živine prignali so veliko glav. Sosebna pitana žival bila je visoko cenjena. Gotovo je dalje, da se je v ponedeljek v Gorici mnogo pojedlo in spilo, a gotovo je tudi, da je pripravljenega več ostalo, ko se je prodalo, ker ni bilo »cerovcev". Dodajam še, da se je vsepovsod govorilo slovensko; pa pravijo in pišejo, da je Gorica laška in celo v laškej pokrajini. To so le želje prenapttih ...
(Družbe sv. Cirila in Metoda) pokrovitelj je postalo »učiteljsko društvo kranjskega šolskega okraja" posebno po zaslugi g. učitelja J. Režeka. — Sežanska ženska podružnica, od katere smo prejeli za leto 1894 že 106 gld. 70 kr. udnine, poslala nam je 50 gld., kot prvo polovico II. pokroviteljine vzbujena v to zlasti po tamošnji moški podružnici, ki tudi na-
bira že drugo pokroviteljino. — Starotrška moška iu ženska podružnica ste nam poslali 90 gld. 44 kr. Mej to vsoto je 23 gld. 25 kr., dohodkov vrtne veselice, prirejene v korist naši družbi, 6 gld. 93 kr. daril nabranih po g. Fr. Peče, 5 gld. dar g. notarja Fr. Strašeka, 2 gid. 20 kr. daril nabranih po Olgi Peče, in 1 gld. dar g Fr Peče. — Dalje so družbi od 20 okt. do 25. nov. t. 1. darovali : Vč. g. Ivan Trinko, semeniški profesor v Vidmu, 24 gld. iu 5 lir po kobaridski podružnici; veleč. g. Matej Servicelj, komendator na Reberci 20 kron, nabranih ob godo-vanji vč. g. župnika Šimna Moden v Železui Kaplji mej prijatelji, poslanih z geslom : Slovenski bil je, bode Gorotan 1 — domoljub iz Sodrašice 20 kron, nabranih na svatbi g. K. Š. iu ob drugih prilikah; štirje narodniaki v Sodrašici 11 kron povodom ločitve od vč. g. župnika F. Kadunca iz Drage; gospod R. D. v Kandiji za stavo zgubljeno v gostil-nici pri Stamburji proti g. Starcu. — 8 kron; gospod M. Iglar 7 kron v imenu vesele družbe v Loki pri Zidanem mostu; g. A. Skala, nadučitelj v Vipavi, 5 kron, katere je nabral na Planini pri postavljanju nagrobnega spomenika učitelju R. Dolencu; blagorodna gospa Zoiija Haring-ova, načelnica „prve belokranjske ženske podružnice v Črnomlju", 2 gld. 33 kr. kot dar neimenovanega domoljuba ing. A. Božič iz Jurjevega pri Metliki 4 krone. — Iskreno se zahvaljujoč požrtvovalnim darovalcem upamo, da se bo Miklavž spominjal zlasti tudi dece, ki se vzgaja v naših zavodih in da se bo rodoljubno slovensko občinstvo ob bližajočem se novem letu odkupovalo od novoletnih voščil po skoro splošno slovenski šegi v korist naši družbi. Saj domoljubno občinstvo, držeč se te šege, pomaga ohranjevati zapuščeni deci najdražje, kar ima: katoliško vero in materino besedo! — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Pri mestni hranilnici v Novem mestu) se je v mesecu novembru vložilo od 65 strank 8.572 gld. 68 kr., vzdignilo 19 strank 3 086 gld. 64 kr., torej se je več vložilo 5.486 gld. 4 kr. Sedanje stanje vlog po odbitku vseh vzdignjenih vlog znaša 57.543 gld. 96 kr., hipotečnih posojil se je izplačalo do 30. novembra 37460 gld.
(Za šolo šolskih sester v Velikovcu) so darovali družbi sv. Cirila in Metoda 2. nabirka: Malo omizje slovenskih udeležencev I. nižje-avstrijskega katoliškega shoda po g. med. Fr. Jankoviču 10 kron in neimenovan domoljub 2 kroni za mesec november in december kot mesečnino, ki jo bode plačeval, dokler ne prično čč. šolske sestre poučevati v Velikovcu. — Domoljubi! Skrajni čas je, da poskrbimo za koroške brate. Pomnimo: Dvakrat da, kdor hitro da. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Iz Črnomlja), 26. novembra. Ko vzamem zadnjič iz roke „Slovenca", zagledam? „Popotne črtice po Belokranjskem". Hlastno začnem brati vrsto za vrsto; ko pa pridem do tje, ko g. „Črnogled" popisuje Črnomelj, še bolj pazuo berem. Vse, kar je za-pisaj pisatelj, je res, le škoda, da se je tako malo časa mudil, morebiti bi ga še kaj zanimalo. A ne zamerimo -uu, njemu se je mudilo naprej po Belokranjskem. Zato mi bo gosp. „Crnogled" ža dovolil, da nekaj v njegovih črticah popravim in še kaj dodam. Poglejmo neko poslopje, ki je blizu cerkve iu šole. Po zunanjo soditi to poslopje nima pomena, a črna deska, ua kateri je nabitih nekaj „razglasil" ti priča, da je to mestna hiša. Rekel sem, da njena lunajnost ui posebno lepa; okna so posebno imenitna; mnoge šipe s> ali pobite ali pa jih celo ni, morebiti zato, da laž e prihaja dober zrak v notranje prostore, ali pa zato, da bodo i meli sedaj po zimi vrabci prost vstop v mestno hišo. V spodnjih prostorih, v pritličju ima gasilno društvo svojo obleko in drugo opravo spravljene. Ker smo že pri gasilnem društvu, uaj vam povem , da dobro izvršuje svojo dolžnost. To je pokazalo posebni zadnjikrat, ko je v Vojnivasi, v slabo četrt ure od mesta oddaljeni vasi, gorelo. Hiše so vse leseue, in seveda vrez dimnika, kar je ob čajno po Dolenjskem. Vžgala se je po neprevidnosti dotičnih ljud j lesena hiša in potem leseni hlev. Ko je ogenj nastal po noči, niso mogli ljudje tako hitro skupaj priti, nego bi se to zgodilo po dnevu. Vendar so gasilci še dosti hitro prišli in so se tako vstopili, da se ogenj ni razširjal. Posebna sreča je pa bila, da ui bilo vetra. In tako se je posrečilo našim gasilcem ogenj v toliko omejiti, da je pogorela samo dotična hiša s hlevom vred. Zaslužijo javno zahvalo, a kar nam ni všeč. je to, da so si naši gasilci zadnjikrat zbrali v sobi mestne hiše načelnika svojemu društvu v nedeljo popoludne ravno med krščanskim naukom. Ali bi ue mogla volitev
toliko časa počakati, da bi bil minul krščanski nauk, za katerega pa Crnomaljci že tako niso posebno vneti ? V prvem nastropju so pa spravljena godala naše godbe. Naša godba ju na dobrem glasu iu res dobro svira. Vsako drugo nedeljo popoludne zabava meščane. Kedor se pa hoče dobro izvežbali v kaki stvari, se mora vaditi, in tako se res črnomaljski godci veliko vežbajo. Priča temu je, da slišiš ob poletnem in jesenskem času vedno škripati ali cviliti to ali ono godalo, in sicer od ranega jutra do poznega večera tako, da človeka že ušesa bole. Ali bi ne bilo umestno, da se kje drugje uč^ in vadijo igrati? Soba, v ka teri imajo spravljene razna godala, pa služi še tudi mladim Crnomalicem v to. da se tam zbirajo k po-poludanski službi božji, mesto da bi šli v cerkev. Na to bi se imelo bolj paziti. — Ko vam to pišem, imamo že snega več ko za eno ped, in še vedno z veseljem pada. Zdravi 1
(Mestnega magistrata ukrep hišnim gospodarjem za zimski čas) Ker je nastopilo zimsko vreme opozarjajo se p n. hišni gospodarji in oskrbniki v deželnem stolnem mestu iz javnih ozirov na naslednja določila, katerih se jim je držati natanko : 1. Kedarkoli zapade sneg, ga jo, brez posebnega naročila oblastva, nemudoma, iu če zapad« po noči, vsaj do 7. ure zjutraj s trotoarjev, oziroma tam kjer trotoarjev ni, najmanj jeden meter ua široko, od zidu ali plota skidati in pomesti proti sredi ulic ali trgov. Ne gre pa na cesto zmetati večje kupe tacega snega, kateri je zdrčal raz streho, niti onih, ki se nabero po hišnih dvoriščih, temveč zvoziti je tiste v Ljubljanico. 2. Za južnega vremena je skrbeti, da na trotoarji, sploh na potih ob hišah, ne stoje luže, in pa da se ne nabere blato ; če treba, je po večkrat na dan počediti pred hišami. 3. Kedar zmrzne, tako da po tleh polzi, je požlebico po vsem trotoarji, na druzih pešpotih poleg hiš pa najmanj jeden meter na široko takoj, oziroma vsaj do 7. ure zjutraj nasekati in v stran zmetati, postrgano pot pa če treba po večkrat na dan dobro putresti s peskom, prstjo ali kako drugo tako stvarjo. Kdor se ne bo zmenil za ta določila, bo kaznovan vrhu tega pa bo magistrat zvršiti dal dotično opuščeno ali nemarno storjeno delo na zanikernega gospodarja troške.
(„Narodni dom" v Celju.) Dne 25. novembra je imelo ravnateljstvo celjske posojilnice sejo, v kateri je inžener g. Hrasky predložil proračun troškov za zgradbo »Narodnega doma". Troški so proraču-njeni na 162.000 gld, stavbišče stane okoli 30.000 gld., torej bode zgradba stala blizu 200.000 gld. Ravnateljstvo je odobrilo proračun ter sklenilo, da se dela prično že prihodnjo spomlad ter zgradba dovrši koncem 1896. leta. V stavbenem odsekn so gg. : Miha Vošn jak, načelnik; dr. Jos. Srnec prvi in Lovro Baš drugi namestaik; dr. J. Dečko, dr. J. Vrečko in J. Zupanec.
(Brivska zadruga.) Z ozirom ua naše poročilo v št. 275. o brivski zadrugi dobili smo nastopno pojasnilo: Knjige iu računi bolniške blagajne so, odkar ista obstoji, v najboljšem redu, o čemur se vsakdo lahko prepriča, ker so na razpolaganje pri gospodu Boltavzerju kot predsedniku zadruge. Nered-nost se torej nobenemu prejšnjih blagajnikov očitati ue more. Tudi ni istina, da se ja neki pomočnik o priliki pevanja pesme „Lepa naša domovina" izjavil, da je socijalist, kar ni. Resnica pa je, da mu je to jedeu navzočih očital, ne da bi mu bil mogel isto dokazati. Sploh ni med brivskimi pomočniki v Ljubljani ni jednega socijalista; bila sta dva mlajših člana delavskega društva, a sta že pred meseci izstopila. Zbor pomočnikov brivske zadruge. Štefan Kostanjec, nače'nik. Avgust Juvanc, podnačelnik.
(Premembe v posesti) Grad Račje pri Mariboru je kupil dunajski stavbeni podjetnik g. J. Kalaš, Pragerje pa g. dr. Glančnik, odvetnik v Mariboru.
(Pred porotniki) so bodeta zagovarjala due 12. in 1.3. decembra trgovca v Celju Gustav Schmidl in Janez Kreutzberger; zatožena sta goljufije in kride.
(Umrl) je včeraj v Gradcu g. Ant. Dekleva, posestnik, v 79. letu.
(Obrtno gibanje v Ljubljani meseca nov. t. 1.) Meseca novembra pričeli so izvrševati obrte: Marij.aua Keren na Gori št. 7, prodaja lončene posode; Marija Kočar, na Rimski cesti št. 5, prodajo lončene posode, Marija Žingar v Komendi 25, prodajo lončene posode; Katarina Tuškar na Krakovskem nasipu 4, prodajo lončene posode; Marija Regali, v Florijanskih ulicah 46, prodajo lončene posod^: Anton Prusnik, na Poljanskem nasipu 4, mesarski obrt; Avgusta Wagner, Gospodske ulice
6, trg. vino s komisijonskim blagom ; Leopold Btirger, Dunajska cesta 12, izdelovanje žganja; Franc Do-berlet jun. v Florijanskih ulicah 3, preprogarski obrt; Jože Mt har v Vodmaiu, frizerski obrt. — Odpovedali pa so svoje obrte: Kari Holzer, izdelovanje žganja; Neža Vidic, prodaja črevljev, Franc Jevnikar, kramarijo s špecerijskim blagom ; Marija Likozar, branjerijo; Karol Lukežič, prodajo sadia ; Janez Hočevar, branjerijo ; Janez 2u/-ek, pekarsko obrt.
(Z Reke,) 3. dicembra. Brže nego dopis javil vam je pred nekaj časom brzojav strašno nesrečo pri zidanju guvernerjeve palače. Nenavadna zgradba, nenavadna nesreča za Reko, če ravno, kakor pravijo, ui nenavadna za Ogersko. Pogreba nesrečuih žrtev — večina očetov mnogo nedoraslih otrok — udeležil se je guverner sam in načelnik mesta in mnoge odličnosti; seveda naroda je bilo na tisoče ua groblju, slušajočega presunljivi jok vdov in otrok peterih žrtev. Guverner je razdelil za prvo pomeč hitro 300 gld. družin-.m vseh ponesrečenih in odločil, da bodo dobivale dnino, dokler se bode palača dozidala. Nabralo se je tudi nekaj izpod 1000 gld. milodarov. Delo se je ustavilo, dokler komisija stvari ne preišče. Došla je iz Budimpešte, kjer je bil narejen načrt iu od koder so inženerji. Veščaki sploh sodijo, da sta bila dva stebra preslaba za tako ogromno težo; da bi bila vsaj iz kamena, a bila sta iz opeke. Pravijo, da je podjetnik pisal odsotnemu inženerju in ga opozarjal, da se mu zdi stvar nevarna, a odgovor je bil, da naj se le po načrtu nadalje zida, in tako se je tudi po načrtu podrlo. Ali bo mogla komisija to veliko sramoto ogerskih arhitektov pokriti, ne v6 se še. — Pred par dnevi bilo je zopet nekaj nesreče na železnici. V Karlovec od« šlemu vlaku ide od zadej stroj pomagat, a šel je prehitro ter ravno pri mostu čez Rečino zadel v vlak in tri vozove iz tiru vrgel tako, da je začelo hitro vino iz njih teči, a žalibog da sta poškodovana tudi dva kondukterja. — V reški okolici so se oglasili te dni tudi ct-rkveni tatovi: pri sv. Knzmu nad Bakrom in pri sv. Luciji v Kostreni. V prvi cerkvi so vlomili noter, a v zakristijo niso mogli, v drugo niso mogli. Škode ni ravno veliko, sreča je, da so pustili oltar v miru. — Nocoj je razsajala prav huda burja; po vseh gorah hudo sneži. Gotovo bo kaj žametov, kateri znajo zlasti ogerski železnici neprilike delati.
(Srečna Sibirija.) Divjačine ima Sibirija neizmerno veliko, zlasti perutnine. Nihče ne strelja na race, gosi in labude, ker je smoduik dražji, nego gos ali raca. V Turušansku se race prodajajo po 2 kopejki ali po 5 kr. Ruševci se v Minusimsku kupujejo po 2 do 3 kopejke. Goveje meso se dobiva stari funt po 2 kopejki. — Kadar bo sibirska železnica dodelana, se bode gotovo tudi v Sibiriji vse podražilo.
(Drag mavzolej ) V Vinšestru zida bogata vdova svojemu možu dragoceno grobišče, katero bo stalo 1.200.000 gld. Rakva, v kateri mož počiva, je krasno rezbarsko delo, vredno 120.000 gld. — Zraven te rakve je pripravljena že druga jednako lepa za ženo. Svetiluica nad rakvama je iz čistega zlata in je veljala 24 000 gld.
(Največji otrok ua svetu.) V Vašingtonu je srečna mati, ki ima jedno leto staro deklico, ki pa že tehta 50 funtov. Otrok je popolnoma zdrav in že govori. Zdravniki pravijo, da je jednoletuo dete take teže pravi čudež.
Društva.
(Slov. katol. delavsko društvo) je imelo v nedeljo svoj društveni shod v novih prostorih (v pritličju štev. 1 T u r j a š k i tr g ). Vsi prostori so bili nabasano polni. Društveni zapisnikar je govoril o škodljivosti žganja in vnemal dru-štveuike, naj vsi napovedo temu strupu nižjega ljudstva odločno vojsko. Krek je dodal socijalni pregled z zadnjih šest tediov, Jakopič je predlagal gesli: Slovenec sem, k r i s t i j a n sem. Vzlatti lepo je opisaval, kako se godi slovenskim delavcem v Kočevju. Blagajnik je poročal o zavarovanju za starost in je vabil društtenike, naj se v obilem številu udeleže shoda za kunsumuo društvo prihodnjo nedeljo, predsednik je pa opozarjal na več potrebnih stvarij. — Društvo, ki broji sedaj že nad 770 udov, je imelo pri selitvi in pri napravljanju potrebne oprave mnogo troškov, zato hvaležno vspre-jema vsako podporo. Knjige, ki jih ima, se zel6 rade bero; Bog mu daj le obilo dobrotnikov in prijateljev, da bo moglo v vseh ozirih biti ognjišče omike in zabave svojim udom.
(Akad,- tehn. društvo ..Triglav" v G r a d c i) priredi, kakor vsako leto, tudi prihodnje
leto dne 16. januvarija 1895 „Triglavov ples'. Odbor „ad hoc" se je sestavil in deluje pridno, da se bo slavnost vršila b takim sijajnim vspehom, kakor zadnja leta. Sme se nadejati, da bo udeležba mnogo-brojna. ker je vže sedaj splošno zanimanje med odličnimi krogi.
Telegrami.
Državni zbor.
Dunaj, 5. decembra. Vlada je predložila načrt zakona o daljšem začasnem ure-jenju avstrošpanskih trgovinskih odnošajev najdalje do 30. junija 1895. Na to pa zbornica nadaljuje debato o kazenskem zakonu.
Dunaj, 5. decembra. Pri nadaljevanju podrobne debate o kazenskem zakonu se je s 148 proti 66 glasom odklonil predlog o odpravi smrtne kazni.
Budimpefita, 5. decembra. Poljedelski minister je naznanil, da v kratkem predloži zbornici predlogo o zatiranju trtne uši.
Bern, 5. decembra. Narodni svet je zavrgel skoraj jednoglasno predlog, da se v tovarnah vpelje deseturni delavnik namesto jednajsturnega. Večina je tega mnenja, da bi švicarska industrija ne mogla konkurirati z inozemstvom. V narodnem svetu se je sprožilo vprašanje, naj se zvezni svet zopet začne baviti z vprašanjem o mej narodnem varstvu delavcev.
Berolin, 5. decembra. Prestolni govor, s katerim se je otvoril državni zbor, ape-luje na sodelovanje državnega zbora v rešitev gospodarskih in socijalno političnih vprašanj, zmanjšanje gospodarskih in socijalnih nasprotstev. Prestolni govor napoveduje, da se takoj predloži zakon v varstvo državnega, reda proti poskusom motiti državne oblasti v spolnovanju njene dolžnosti, nadalje reformo kazenskopravdnega reda, načrt zakona v varstvo narodnega blagostanja proti zlorabi na borzi, in pa v varstvo trgovskega in obrtnega stanu proti sleparski konkurenci. Nadalje se naglaša, da je potrebno poiskati novih davčnih virov, napoveduje nov tobačni davek. Potreba bode vrediti finančno gospodarstvo cesarstvo proti posamičnim državam. Naglaša se z velikim zadovoljstvom, da se je poslednja leta povekšalo z gojenjem dobrih odnošajev z vsemi državami prav v duhu zvez upanje, da se ohrani evropski mir. Omenja pretresujočih dogodkov, ki so zadeli dve sosedni državi, pri čemer je Nemčija pokazala odkritosrčno sočutje. V carju Aleksandru Nemčija žaluje za prijateljem in skušenem sodelavcem za ohranjenje miru. Prestolni govor se končuje s pozivom na poslance, naj se marljivo lotijo potrebnega dela.
Peterburg, 5. decembra. Tajni državni svetnik Kapustin, bivši drpski kurator, je odpotoval v Abbos-Tuman, da bode prestolonaslednika Jurija učil državnega prava.
Kristijanija, 5. decembra. Pri včerajšnjih občinskih volitvah zmagala je levica s
350 glasovi večine.
Rim, 5. decembra. Zbornica je izvolila s 236 proti 73 glasom Biancherija svojim
predsednikom.
Reggio di Catania, 5. decembra. Kaz-širila se je govorica, da razna opazovana znamenja kažejo, da bode potres. Prebivalstvo je že bilo jako prestrašeno. Po oficijal-nih poročilih je ob potresu bilo 86 ljudij ubitih in nad 600 ranjenih.
London. 5. decembra. „Times'| potrjuje, da so turški vojaki mesarili kristijane v Sassunu v Armeniji. Resnica tega potrjujejo zanesljive osebe. Veleposlanik Kimberlei je pri turški vladi se pritožil in zahteval od tamošnjega poveljnika Zekki paše nezavisno preiskavo in ostro kaznovanje krivcev. Turška vlada je storila veliko napako, da je ravno sedaj Zekki pašo odlikovala z nekim redom
Zanzibar, 4. decembra. Uradniki ugand ske vlade vzeli so postajo Karinondo angle-škovzhodno-afriške družbe, severnovzhodno od Victoria-Nyanze. Zastopnike posledne družbe so odgnali s pretenjem in jim vzeli orožje.
Tanger, 5. decembra. Vjeli so dva morilca Nemca Neunianna. Jeden z imenom Abdel Kader se je udal.
Listnica vredništva:
G. M. I—ču: Sporočite nam o izidu, potem se objavi.
q. P—c v R.: Knjiga, ta katero nas vprašujete se glasi: Jahresbericht iiber die auf Selbsthiilfe gegriindeten deutschen Ervrerbs- und Wirtbschaft8genossenschaften fur das Jalir 1893. Von Fr. Sohenk, Anwalt des allgemeinen deutBehen Grnossen-schaftsverbandes. Leipzig 1894. VerUg: Klinhkhardt. — Knjiga stane nad 5 gld. V ti zalogi dobite v obče socijalno-politična dela.
Umrli ho:
2. decembra. Jožef Gorjano, delavčev sin, 5 let, Krakovski nasip 24, hydrocephalus aoutiis. — Frančiška Papež, delavčeva hči, 2 meseca, Streliške ulice 11, atrofie.
V bolnišnici:
1.	decembra. Fortunat Vovk, gostač, 75 let, marasmus senilis,
2.	decembra. Friderik Križaj, prisiljene«, 37 let, tuber-culosa. — Janez Tomič, hlapec, 37 let, vsled raka.
3.	decembra. Franc Vičič, posestnik, 38 let, plučnica.
Ekaekutivne dražbe.
Iv. Travna z Vižmarjev posestvo (4199 gld.) dnč 19. dec. (druga) v Ljubljani.
Mande Z u n i č iz Zilj zemljišče (1150 gld.) dnč 14. dec. (druga) v Čmomlji.
Val. Stineka iz Zagorja posestva dne 21. dec. 1894 in 22. jan. 1895 (prenos) v Litiji.
Pod varstvom.
Jera 11 a b e iz Zadloga radi blaznosti; nje varuh je Šimon Habe iz Zadloga (okr. sod. Idrija).
Frančiška Pajer, 371etna žena cerkvenika iz Barja, radi blaznosti, oskrbnik je nje moz.	_
"li	m
n>iiiiM.tiiiiiiimiiniiHiiniii[iuMtiU[nnu»iitnimimimitiunnnniuiuiu
Spominjajte se
.katoliškega sklada'
ob raznih prilikah!
jnuTimniiiuHUirin
Tujci.
3. decembra.
Pri Slonu : Spitz, FiBcher, Freund, Kopf, Eosanis, Sand-mann, Ordner, Eder, Tauber z Dunaja. — Grof Margheri iz Novega Mesta. - • Luznar iz Selce. — Weber iz Zaliloga. — Hajek iz Kamnika. — Valtring iz Bleda. — Brod iz Našice.
Pri Maliču: Schweissthal, Teniehel, Kavann, Mttller z Dunaja. - - Rosenfeld, Tomičič iz Trsta. — Mandl iz Pincze-hely-ja. — Fursattel iz Norimberka. - Bolta iz Ledin. -Baron Apfaltrern iz Novega Mesta. — Poloršek iz Išla.
Pri Juinem. kolodvoru: Vrenčič iz Karlovca. — Eigner iz Wildon-a. — Troger iz Št. Pavla.
Pri avstrijskem caru: Pečnik iz Novega Mesta. — Bajeo iz Polhovega Gradca.
Tržne cene v Ljubljani
dne 5. decembra.
Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ . Leča, hktl. Grah, „ . Fižol, ., . Maslo, kgr. Mast,	„
Špeh svež, „
gl.|kr	
6	60
5	10
5	60
5	30
6	70
5	50
6	80
2	4Ž
10	—
11	—
9	—
—	92
_	66
—	56
Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ „ . Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Piščanec . . . .
Golob.....
Seno. 100 kgr. . . Slama, 100 „. . Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „
gljkr.
64 75
10 64 68 641 40 40 16 97 60
20
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča ssr po pošti.
Vremensko »porodilo.
Stanje
opazovanja
7. u. zjut
12. n. pop.
9. s. zveč.
zr&komer*
t mm
"737-T 734-2 734 8
j toplomsra I po Celziju
Veter Vreme
S 2
sl. svzh. brezv.
sneg
12 30 sneg
Dbald pl. Trnk6czy
lekar zraven rotovža v Ljubljani
priporoča:
a^Kurjeožesno tinkturo.-*®
Bolečine pomirljivo sredstvo pri kurjlb očesih in pri trdi koži na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo kar s ščetko pomaže bolni del na nogi. — Stckleničica z rabilnim navodom in ščetko velja 40 kr., tucat 3 gld. 50 kr.
Cvet zoper trganje (Gichtgeist) lajJa in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr. Marijaceljske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucati 4 gld. 80 kr.
Planinski zeliščni ali prsni sirop za odra-ščene in otroke; raztvarja sliz in lajia bolečine, n. pr. pri kašlju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zabasanju, in skaženi želodec. — Skatulja 21 kr., 1 zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
V zalogi so vsi medloinlfino-farmaoevtldnl preparati, posebnosti itd., dijetetlčna sredstva, homeopatlčna zdravila, medlolnldna mila, dišave itd. itd.,
katere razpošiljajo v vse kraje sveta lekarniške tvrdke: Ubald pl. Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani, Kranjsko. Viktor pl. Trnkoczy, na Dunaju, Margarethen. Dr. Oton pl. Trnkoczy na Dunaju, Landstrasse. July pl. Trnkoczy na Dunaju, Josefstadt. Vendelin pl. Trnkoczy v Gradcu, Štajersko.	292 30
Poštne poSiljatve obratno.
I
625 1
Od velike bolesti potrti naznanjajo podpisanci vsem sorodnikom, prijateljem in znancem jako žalostno novico o smrti gospoda
Antona Dekleve,
posestnika,
kateri je v torek, dne 4. t. m., ob polu osmih po daljši bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče v 79. letu svoje dobe mirno in udan v Gospodu zaspal.
Pozemeljski ostanki presrčno ljubljenega pokojnika se v četrtek, dne 6 decembra 1894 ob polu t eh popoldne v hiši, v kateri je umrl, Ma.ftredjgasse st. 6. «'ove8no b aKo-sS' in prepeljejo na sv. Petra pokopališče, kjer s,- polože v družmsko rakev k posled-
ujemu počitku.	maše se bodo braie y pe(ek) dD. 7 decembra 18Mi ob devet;h
dopoldne v župni cerkvi sv. Srca Jezusovega.
V Gradcu, dne 4. decembra 1894.
TioiriAirfl. rn a ti — Josiv Dekleva, posestnik ; Alojzij Dekleva,„c. kr. sodni
Marija Dekleva, m at, josip	,p Dekleva JFrančiška Žužek roj.
pnstav, 81 nV^la D?Weva hTere - Franc Lavrenčič, pos.etnik: Franc BR	Dekleva ro,Verbi6, Pierina Dekleva
'	roj. Demonte, sin« hi.
Venci se na željo pokojnikovo hvaležno odklanjajo.
Ivan Jas
v LJUBLJANI na Dunajski cesti 1113
v Taviarjevi hiii.
Tovarniška zaloga
552 50-8 vsakovrstnih
šivalnih strojev, byciklov,
tryciklov, veločipedov itd.
Ceniki zastonj in franko.
Priporočen od polikliniške direkcije.
Uporablja se proti duiljlvemu kailju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim.
Konjaka sladni izvleček
Neutrpen za prebolele.
Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52-5
Tovarna konjak-sladnega izvlečka
v Leipniku.
MACIKSERRAMLO .
T)«nds
Priporočen od mediciničnih
(621) velmož (80-1) olajiuje kaielj, razkraja sliz, ojačuje; ne-pogreiljiv za prebolele.
Dobiva se v vseh boljših (623) lekarnah. (15-1) Glavna zaloga pri lekarnarju
J os. Mayerju v Ljubljani.
Izvrstni novi
568 15
Prosekar, Tirolec in druga vina, bavarsko črno pivo itd. priporoča po prav nizki ceni
Pavi i nova Kranjska vinariia.
___v Ljubljani, Slonove ulice 52.
ftftftftft
AiA A A A#
China Serravallo z železom
neobhodno potreben oslabelim in prebolelim Vzbuja slast do jedi, krepi živce, čisti kri.
Srebrna svetinja:	XI. zdravniški kongres v Rimu 1894,
Zlata svetinja:	Mejnarodna razstava v Benetkah 1894
Zlata svetinja:	Mejnarodna razstava v Kielu 1894,
Zlata svetinja:	Mejnarodna razstava v Amsterdamu.
Jako ga priporočajo zdravniške avtoritete, kakor dvorni svetnik profesor dr. baron K r a f f t - E b i n g. profesor dr. vitez M o s e ti g - M o o r h o f profesor dr. S c h a u t a prof. dr. M o n t i, profesor dr. N e u s s e r pri-marij dr. vitez N i c o I i c h itd.
To odlično zdravilno, okrepčevalno sredstvo zaradi dobrega okusa jako radi uživajo otroci in ženske. Prodaja se v steklenicah po pol litra in po litru v lekarnah.
Lekarna Serravallo v Trstu. -
ltazpošiljalnica zdravil na debelo. Ustanovljena 1848.
Glavno zalogo v Ljubljani ima: Lekarna Picooli na Dunajski cesti, nadalje tudi Mayr in Grečelj.
V V V V V y

"'JfivAj
____„ pERRUGlNOSA
/*Toi;icoFebbrifugo-Hicoslllli'iil)ii!!
i je j
Primerno družinsko ali prijateljsko božično ali novoletno darilo je mej dobrimi stvarmi najboljša:
kemično čisti higijenični	^
s kranjski liker i J
iz planinskih zelišč	+
J. K lauer-j a, T
trgovca „pri voglu" v Ljubljani, Pred škofijo. Isti, specij&liteta prve vrste,
je nedosežen glede dobrote in vpliva blagodejno na prebavne organe ter oživljajoč. Ne smelo bi ga pogrešati nobeno gospodinjstvo.
Dobiva se pri izdelovatelju J. KlauerJ-u, trgovcu „pri voalu", v vseh boljših špecerijskih in trgovinah z jestvinami (delikatesami) kakor tudi v kavarnah.	616 $>5—4
Jakob Zalaznik,
slaščičarski in pekovski mojster« v Ljubljani, Stari trg št. 21,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo
raznovrstnih slaščičarskih izdelkov
primernih za Miklavževa in božična darila,
kakor tudi	614 7-7
štirikrat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno
pekarsko pecivo.
mmpg
Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne I gospe prestolonaslednike - vdove	(
S
nacl vo j vocliii j e Štefanije.
Kapljice za zobe
odlikovane
lekarne Piccoli ,pri angelju'
V Ljubljani, Dunajska cesta.
_ f avola napojena z nekaj kapljicami dene se v votel zob in nabnJSl zobobol takoj pojenja.	588 10—4
n

Steklenidica IO k
r.
VII. zvezek
Andrej Kalan:
■TI
je izšel ter se dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr., v Katoliški Bukvami in Katoliški tiskarni v Ljubljani.
Dobe se še II., III., IV., V. in VI. zvezek.

Dunajska b
o r z
Dne 5. deoembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld. . . . . .
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
100 gld. 05 kr.
99 124
100
123 97
1048 396
124 61 12 9
46
5
90 45
85
90
50 60
20
91 25 87
Dn6 4. deoembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4 % kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . n	„ južne železnice 3% .
južne železnice b% . dolenjskih železnic 4%
150 gld.		—	kr
163		—	
196		—	
98		40	
143		—	
133		—	
107		50	
111		25	
67		—	
98		70	
221		75	
167		—	
130		—	
98	n	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st. v. Akcije tržafikega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. i Papirnih rubljev 100........
199 gld. - kr. 146 „ - .
17 23
70
71 50 25
180 3490 537 109
72 106 168 la:
90 50 70 25
75 40
50
Nakup ln prodaja -£XS vsakovrstnih državnih papirjev, *re6k, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju
K o 1 a n t n a
najmanjšega dobitka, izvršitev naročil
borzi.
Menjarnična delniška družba
„9 K R C U B«
jjoHajli it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
•SdTPojaanlla v vseh gospodarskih in finančnih atvarah,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih paplr|ev in vestni »viti za dosego kolikor je mogoče visooega <>hrestovanja pri popolni varnosti naloženih Klavnic.