Poštnina plačana v gotovini
Leto XXII., št. 60
Ljubljana, sreda lz« marca 1941
Cena t Din
jpiavmstvo ujuoijaoa, Knatljeva b — relefoD Stev 3122, 3123, 8124, S125. J12& tnseiaim jodei&K: Ljubljana, Selen* Durgova ut — Iel 3492 Is 3392. Poeti uznica Maribor Grajalo trg
ftt- 7 - Telefon 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2.
Telefon št 190. RaCuni pri pošt ček. zavodih: LJubljana št 17 749.
Izhaja vsaK dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din Za Inozemstvo SO din.
Uredniftcvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica (t, telefon 3122, 3123. 3124. 3125. 3126; Maribor, Grajski trg St i, telefon ftt 2455.. Celje, Strosamayerjeva ulica fttev. i, telefon ftt 65
Rokopisi se ne vraftajo
Pred novo fazo vojne
Po vseh znakih sodeč, smo tik pred novo fazo vojne, ki se napoveduje v zvezi s prehodom iz zime v pomlad. Toda to je tudi vse, kar vsaj približno zanesljivo vemo. Vse drugo spada v kraljestvo ugibanj. Pred nami zija dolga vrsta odprtih vprašanj: kdo bo prvi nastopil, kje bo nastopil, kdaj bo nastopil, kako bo udaril, kdo bo šel ž njim, kaj bo storil sovražnik, kakšno bo zadržanje prizadetih držav izven konflikta, ali bo šlo že za odločilni spopad ali samo za eno izmed neštetih vmesnih razdobij vojne, ki se sicer vedno bolj razširja po kraju in času v spopad najširšega obsega, kar jih pozna svetovna zgodovina. Nanizali smo samo nekaj takšnih vprašanj, katerih vsako zase tvori veliko uganko v trenutnem vojnem položaju. Niso pa to edina vprašanja. ki nam jih postavlja prehod iz zime v pomlad.
Dokler se nova bojišča, ki jih napovedujejo iz raznih virov, niso še pojavila, dokler v posameznih predelih Evrope in izven nje, ki še niso v vojni, ni še spregovorilo orožje, so vse možnost; še odprte- bodisi v tej ali v drugi smeri Toda to nas ne sme zavajati v zmoto. Kier miruie orožje, tam je tem boli na delu diplomacija in sicer diplomacija obeh vojnih taborov, ki skuša čim bolj izčrpno izkoristiti vse dane možnosti.
Eno takšnih evropskih področij je na zapadu. drugo pa na jugovzhodu. Na obeh področjih, zlasti pa na jugovzhodnem se razvija sedaj velika diplomatska bitka med obema vojnima taboroma, ki si pred nadaljnjimi odločitvami skušata zagotoviti vse pomembnejše postojanke, da bi imel njih kasnejši nastop čim večio težo in čim več izgledov na uspeh. Vsak trenutek lahko nastopijo daljnosežne spremembe, vendar se ogromna večina opazovalcev tega razvoja strinja v tem. da smo za sedaj v vseh smereh še vedno samo v razdobju diplomatskega razčiščevanja, ki pa je seveda le predigra drugih dogodkov. Napačno bi bilo pri tem misliti, ca morajo ti drugi dogodki zares tudi nastopiti, kajti neznamo je, kdaj, od kod in v katero smer se utegne zasukati sedanji voini razvoj v novo vojno razdobje. Vojaški strokovnjaki so previdni in puščajo za sedaj še vse možnosti odprte.
Gotovo ima to gledanje na razvoj dogodkov še največ stvarnih argumentov zase Ono izhaja namreč iz vseh dosedanjih vojnih izkušenj in spoznanj. Vsi večji dogodki v tej vojni so se namreč odigrali v treh značilnih razdobjih: za prvo razdobje ie bila vselej značilna splošna živčna ali duhovna vojna, ki je bila slepilnega značaja, v kolikor je vedno ustvarjala vznemirjenost in napetost v vseh možnih smereh istočasno; v drugem razdobju je sledila zelo razgibana diplomatska delavnost, ki je splošno napetost še bolj stopnjevala, obenem pa po načrtu čistila teren za nadaljnje akcije: šele v tretjem razdobju je sledil dogodek sam, pravi vojaški udar, ki je prinesel popolno razčiščenje. Ta tri značilna razdobja priprav vseh večjih dogodkov tvorijo nekakšno logiko sedanjega vojnega razvoja. Seveda so predledki med enim in drugim razdobjem lahko večji ali manjši, odvisno ie to od uspeha vsake priprave zase. Vsekakor pa je vsako nadaljnje razdobje samo posledica uspešno zaključenega prejšnjega razdobja, kar velja še posebej v vseh primerih, ko je ta ali oni konkretni nastop zvezan z večjimi tveganji, ki jih skrbna priprava ne sme prezreti.
Pa še nekaj je, kar moramo v razpletu sedanje vojne imeti stalno pred očmi, ako se hočemo izogniti pretiravanju nekaterih samih po sebi več ali manj pomembnih dogodkov: celotni vojni razvoj od izbruha konflikta dalje. Le preveč smo navajeni, da dogodke dojemamo samo neposredno, to se pravi tako, kakor se nam sproti kažejo. Vsaka voina pa je nepretrgan niz dogodkov, katerih vsak je v neki odvisnosti od prejšnjih, bodisi kot njih naravna pozitivna ali negativna posledica. Tako so lahko nekateri dogodki krajevno izredno pomembni, dejansko pa samo majhen in skoro nepomemben del v celokupnem razvoju, tako da nanj ne morejo bistveno vplivati. Drugi so spet manj posledica lastnega vojnega načrta kakor nujna reakcija na nasprotne akcije. S tem v zvezi je pojav tako zvanih »voinih nuinosti« za oba voina tabora ali problem nujnih odločitev izven prvotno predvidenih načrtov ali celo v nasprotju z njimi.
Zato je treba na vsako novo razdobje gledati relativno, to se pravi z upoštevanjem vseh dosedanjih faz in njihovih rezultatov, od katerih je odvisen nadaljnji vojni potek. Takšno gledanje je še prav posebej nujno pri sedanji vojni, ki se je sicer začela kot evropska vojna z razpleti na sorazmerno majhne daljave, ki pa to že dolgo ni več. Ona je že marsikje prešla tudi na druge kontinente, predvsem pa na ogromne oceanske razdalje, ki zahtevajo spet posebna sredstva in odmerjajo posebno strategijo. V tej luči je tudi dokončna I
Macuoka na poti v Evropo
Japonski zunanji minister bo nocoj preko Sibirije odpotoval v Evropo, kjer k obiskal Berlin in Rim ter izmenjal z voditelji Nemčije in Italije misli o vseh vprašanjih, ki se
tičejo podpisnic berlinskega pakta
Tokio, 11. marca. j. (Domej). Zunanje ministrstvo je danes zjutrai službeno objavilo. da bo zunanji minister Macuoka jutri ob 22.35 odpotoval iz Tokia na obisk v Nemčijo in Italijo. Kot namen obiska navaja obvestilo osebno izmenjavo misli z voditelji Nemčije in Italije, kakor tudi medsebojno čestitanje k sklenitvi berlinskega oakta treh velesil. Macuoka odpotuje s svojim spremstvom v smeri oroti Mandžukuu. Tamkaj se bo Macuoka mudil do 17. marca, nakar bo preko obmejne postaje Mandžuli s sibirskim ekspre-som odpotoval čez Moskvo v Berlin.
Po še nepotrjenih vesteh bo za časa bivanja v Evropi Macuoka occe il tudi Moskvo in Vichy.
Informacijska služba zunanjega ministrstva dodaja temu službenemu obvestilu pripombo, da so bile misli g!ede skupnih smernic politike držav berlinskega bloka izmenjane med prizadetimi vladarji že za časa sklenitve berlinskega pakta, toda zunanji minister Macuoka smatra vseeno za umestno, da se sam prepriča in še podrobneje seznani s položajem v Evropi.
Rim. 11. marca n. (Štefani). Zunanji minister Macuoka ie bil. kakor poročalo iz Tokija. danes dopoldne v avdienc. pri mikadu. Takoj nato ie bilo tudi v Tokiju službeno objavljeno, da odpotuje jutri v Evropo na obisk vodilnih državniko" osi in bo prispel v Rim v prvem tednu mesca aprila. Macuoka bi bil moral že prej odpotovati v Evropo, a so sa zadržali v domovini naglo se nanizaioči mednarcdno-po-litični dogodki. Na potovanju v Evopo ga bo spremljal 10 zastopnikov zunanjega ministrstva in en predstavnik vojske
New York, 11. marca. s. (Columbia BS). Tako v Berlinu kakor tudi v Rimu ie b lo danes ameriškim novinarjem na merrdai-nih mestih rečeno, da ie potovanje japonskega zunanjega ministra Macuoke v Evropo v neposredni zvezi s sprejetjem za- j kona o posojanju vomega materiala Angliji v Zedinjenih državah. V Berlinu so opozorili novinarje, da spremlja Macuoko
tudi voiaški strokovnjak ter so dejali, da se bodo vršili ob priliki Macuokovega obiska tudi vojaški razgovori v okviru berlinske ooeodbe v Rimu pa so v zunanjc-m ministrstvu pripomnili ameriškim novinarjem. da bodo posvetovanja veljala določitvi vloge, ki nai bi jo igrala Japonska ob strani Nemčije in Italije v orimeru. da bi stališče Zedinjenih držav povzročilo za-pletljaje v sedanji vojni.
Macuokovemu potovanju pripisujejo zelo velik pomen ter poudarjajo, da se bo prvič od leta 1905 dalje zgodilo, da potu-ie japonski zunanji minister na tako dolgo potovanje v inozemstvo. Tedaj ie namreč zunanji minister Kumura prispe' v Zedinjene države k podpisu rusko-japonske mirovne pogodbe.
Jozuke Macuoka ld ie star 61 let. spada med glavne p:bornike noveea reda na Japonskem. Predvsem ie med ustanovitelji novega totalitarnega političnega pokre-ta na Japonskem ter velja za največjega zagovornika najtesnejšega odelovania z obema evropskima totalitarnima velesilama. Sam je bil že dvakrat v Evropi prvič leta 1919 cb sklenitvi versaiske pogodbe. drugič leta 1923 kot vodia iapon-ske delegacije v Ženevi. Resor zun?nie a ministrstva je prevzel šele lani ob s stavi drugepa Konoievesa kabineta .
Moskva. 11. marca. i. (DNB). Sovjetski tisk danes še ne omenja napovedanega potovanja japonskega zunanjega ministra Macuoke v Evropo.
Nemški tisk o pomenu obiska
Berlin, 11. marca AA. (DNB.) Nemški listi posvečajo bližajočemu se obisku Macuoke zelo prisrčne članke, v katerih poudarjajo skupne cilje držav trojnega pakta. »Angriffpiše med drugim: Treh velesil ni združila politična konjunktura, ampak skupne koristi, skupni sovražniki v sedanjosti in enake naloge v bodočnosti.
Portsmouth
Drugi zaporedni srdit nemški napad na vojn« luko Portsmouth, Angleži pa so bombardirali Kocin, Boul&gne, Cherbourg in Brest
London, ll. marca. j. (Ass. Press ) Pristaniško mesto Portsmouth v južni Angliji je preteklo noč doživelo svoj drugi zaporedni zračni napad. Napad je bil še bolj silovit kakor prejšnjo noč ter je trajal nepretrgoma 6 ur. Nemška letala so v več zaporednih valovih preletela luko in mesto in sesula nanj več tisoč zažigalnih bomb, ki jim je nato sledila še toča rušilnih bomb vseh kalibrov, že v zgodnjih večernih urah so izbruhnili v luki, v mestu in zunanjih industrijskih okrajih številni požari, s katerimi je imela civilna obramba vso noč polne roke dela. Požrtvovalnosti in dobri organizaciji gasilske službe se je zahvaliti, da nekateri zelo obsežni požari niso zavzeli katastrofalnega razmaha, škoda je precejšnja, ker so rušilne bombe zelo neugcd-no vplivale na razsežnost požarov. Nekateri mestni okraji so bili tako hudo pržko.o-vani, da so morala oblastva danes odrediti začasno evakuacijo in je bilo prebivalstvo preseljeno v druge kraje. Porušenih je bila cela vrsta stanovanjskih zgradb, toda tudi mnogo javnih poslopij in trgovinskh zgradb. Angleško protiletalsko topništvo je napadalce ure in ure silovito obstreljevalo in je bilo po doslej zbranih služben'h podatkih sestreljenih 7 nemških bombnikov, dočim sta bila verjetno zadeta še dva nemška bombnika. Bati se je, da je število človeških žrtev nad povprečno mero visoko.
Razen Portsmoutha so nemška letala bombai riirala še razne daleč vsaksebi ležeče objekte v obalnem pasu južne Anglije, kakor tudi nekatere posamične cilje na drugih področjih Anglije. Vsi ti napadi pa So bili le manjšega obsega in tudi škoda temu primerno ni preobčutna.
Nemško službeno
vojno poračilo
Berlin, 11. marca n. (DNB.) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje službeno vojno poročilo:
Močne skupine bojnih letal so v pretekli noči napadle luko in doke v Portsmouthu. Napadi so trajali več ur. Nastale so silne eksplozije in veliki požari. V luki in ladjedelnicah je bilo mnogo naprav razdejanih. Na morju ob južn<-> vzhodni obali Angliie in pred Bristolskim kanalom so nemški
bombniki bombardirali več tovornih par-nikov ter dva izmei njih hudo poškodovan li. Pri napadu na letališče v Hawkingsu so bili razdejani hangarji in drugi objekti. Računati je s tem, da je bilo na vzletišču uničenih več letal.
Skupine nemških bombnikov so napadle luko La Vaietto in letališče Lucco na otoku Malti. Bombe srednjega in težkega kalibra so povzročile veliko razdejanje. V severni Afnki so bile pri Agedabiji učinkovito napadene zbirajoče se angleške čete in motorizirane kolone- Z bombami in obstreljevanjem iz letalskih topov je bilo uničenih ali poškodovanih več cklopnih in drugih motornih vozil.
Sovražna letala so v pretekli noči bombardirala nekaj mest v zapadni Nemčiji. Važni objekti niso bili zadeti, pač pa je bilo hudo poškodovanih nekaj stanovanjskih poslopij in neka bolnišnica. Tudi nekaj civilistov je bilo ubitih ali ranjenih.
;gl angleškega letalstva
London. 11 ma ca. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo j3v;ja: Bom; n k vo nsga letalstva so izvedli preteklo noč nrvčnn ra-pad na Koln Bombe so zadele v bližino Hohenzr lerntke a rr.o tu ter so bili T o-vzrečeni veliki pc.:ari. Gla -i rili napada je bil industrijski center v Kolnu. Na -ad ie b'l zelo uspešen ter so n-stali mnogi požari. Napad na Koln je bil 61. v ros2-dnniem potegu vojne Druga letala so napadla pristanišče v Boulogneu z dobrim rezultatom.
Bombniki obalneea poveljstva so bombardirali ponoči d ke v Cheri>ourgu in Brestu. Lovska letala so izvedla ofen"'v-ne patruljne polete n^d sovražnimi 'e a-lišei v severni Franc;ji
Tri leta1 a z vseh teh operacij pogrešajo.
Velike izgube na morju
London, 11. marca. i. (Reuter) Iz pravkar objavljenih podatkov admiralitete o izgubah aneleškesa in zavezniškega bro-dovja v tednu, ki se je končal 2. marca
tvorba obeh vojnih taborov še zelo odprto vprašanje, kajti izven obeh niso le manjše države, temveč tudi nekatere velesile. Posredno so sicer vse velesile po tej ali drugi poti dejansko že vključene v vojni razvoj, v kolikor jim njihovo zadržanje odreja vojni potek sam in v kolikor so njihovi interesi vezani na interese tega ali onega vojnega tabor«.
Prav to pa dopušča še niz odločitev, ki bodo za to vojno ogromnega pomena in ki jih pri splošni presoji sedanjega konflikta tudi v njegovih posameznih
razdobjih ne smemo izgubiti izpred oči. Že po dosedanjem poteku vojne smo namreč mogli opaziti, kako so odločitve nekaterih držav povsem predruga-čile vojni potek in nujno vplivale na spremembe v naprej pripravljenih načrtov. Sodobna vojna je dinamika, razgibanost, ne pa statika. V njej do končnega izida ni nič ustaljenega, trajnega. Po tem je treba usmerjati realne poglede na sedanjo vojno, kajti samo po tem lahko države usmerjajo tudi svoje odločitve, ko pride zanje čas.
Japonska stoji odločno na strani Nemčije in Italije, tako, da predstavlja danes pakt treh velesil izraz skupne življenjske fronte najmočnejših narodov Evrope in Daljnega vzhoda proti britanski nadvladi na svetu. Na Japonskem je Macuoka porok te politike. Mislimo, da nismo preveč rekli, če ugotovimo, da njegov obisk v Nemčiji in Italiji mnogo več pomeni kakor samo demonstracijo oborožene solidarnosti treh velesil. Nedvomno bo prišlo do skupnih in enotnih sklepov in odločitev za bodočnost, kakor je v navadi pri nas, da nikdar ne čakamo na dovršena dejstva, ali pa da bi drugi prevzeli pobudo v svoje roke.
»Deutsche Allgemeine Zeltung« pa piše med drugim: Pri podpisovanju pakta treh velesil je zunanji minister v. Ribbentropp dal pobudo za obisk japonskega zunanjega ministra v Berlinu- če je zdaj prišel čas za ta obisk, se bo mogel naš japonski gost osebno prepričati, kakšna čustva prijateljstva gojita do njega in japonskega naroda Nemčija in Italija »Borsen Zeitung« pa piše: Obisk japonskega zunanjega ministra v Berlinu in Rimu bo zbudil kar največjo pozornost tudi zunaj držav osi. Zanimivo je, da prihaja obisk v trenutku, ko se boj med preživelimi in mladimi narodi ne omejuje več samo na vojaško borbo, ampak je zajel že daleč preko tega tudi duhovno in politično področje. To potovanje japonske-ga zunanjega ministra je manifestacija neuničljive trdnosti pakta treh velesil v času, ko odločitev za novo ureditev sveta hitro dozoreva.
Obrambne priprave
Holandske Indije
Batenda, 11. marca (Reuter). Uradno poročajo, da je vtlada Holandske Vzhodne Indije določila 10 milijonov goldinarjev za gradnjo novih tovarn aluminija in bojnega materiala. 3. milijon' so nadalje določeni za izpopolnitev nacionalne obrambe, četrt milijona pa za gradnjo novih ladjedelnic.
Japonska in Avstralija
Sydney, 11. marca. s. (Reuter). Danes je prispel v Brisane v severni Avstraliji prvi japonski poslanik pri avstralski vladi Ta-cuokavaj. Ob svojem prihodu je izjaval, da smatra kot svojo dolžnost, da se trudi za ohranitev miru na Pacifiku Po njegovem mnenju ni neobhodno potrebno, da bi prišlo do oboroženega kcnfiikta med Japonsko in Avstralijo. Razvoju medsebojnih prijateljskih odnošajev namerava posvetiti večjo važnost nego trgovskim odnoša-jem med obema državama.
Nove meje Siama in Indokine
Tokio, 11. marca, a (DNB). Siamsko-francoska mirovna pogodba, ki je bila podpisana danes dopoldne, določa, da dobi Siam samo okrožje Pakky v provinci Laos in četrtino province Kambodže. Prvotno so Siamci zahtevali kar tretjino obeh teh provinc. Smatrajo, da je Francija s svojim odločnim stališčem dosegla potem ugodnejše mirovne pogoje. Pogodba nadalje d odloča. da sinejo francoski in indokitajski državljani ostati še nadalje v odstopljenih provincah in da bodo uživali iste pravioe kakor Siamci. Siam odstopljenih provinc tudi ne sme utrditi in vzdrževati tam vojaštva Podrobnosti o razdelitvi bo določila posebna komisija. Japonska je prevzela jamstvo za novi mirovni sporazum.
V govoru, ki ga je imel ob priliki podpisa pogodbe japonski zunanji minister Macuoka. je poudaril, da sta odslej tako Siam kakoT tudi Indokina ožje zvezani z Japonsko ter da sta obe pokazali svoje globoko razumevanje za japonsko stališče v ustvaritvi veflike Vzhodne Azije.	.
opolnoči ie razvidno, da je bil to tretji »najhujši« teden izgub od začetka voir — V celoti je bilo v tem tednu potopljenih 29 ladij s skupaj 148.038 tonami. Med temi ie bilo 20 ladii angleških s skupaj 102.871 tonami. 8 zavezn šk h ladij s sku-r>aj 41.970 tonami in ena nevtralna 'a^ia s 3197 tonami. Nemšk' podatki pa navajajo za ta teden 428.50") ton ootonHene^a anfrle^ke^a in zavezni-kega trgovinskega brodovja Italijani pa še dodatno 4000 ton Najhujše izgube je angleško trgevi-slo brodovie utrnilo v nekem te^nu 'an-ke-ga ok^bra. ko je b;lo p^topli-*nih co. 205.000, m v nekem tednu lanskega sep-
tembra s celokupnimi izgubami 176.000 ton trgovinskega brodcvia
Zastopnik admiralitete. ki ie preč;tai to poročilo je pripomnil: Bitka za At antik se ie pričela. Nemci izvajaio največje r a-pore da prično pom adanske napade na angleške trgovske lad;e V prihodnjem mescu je pričakovati, da se bodo ta priza-devania še stopnjevala. Anslejki nroti-ukrepi so že stopili v akcijo in so bili v zadnjem času v b~rbi pr oti so Tražn'm podmornicam do^ežon? poreb^o dobr' rezultati. Zaštornik admiralitete ni hotel dati o teh usp:h:h podrobnih pod"t':ov.
Vojne operacije v Afriki
Odbit napad na oazo Džarabub — živahno obojestransko letalsko udejstvovanje — Angleško prodiranje
v Abesiniji
Rim, 11. marca. n. (Štefan). V svojem današnjem 277 službenem voj.iem poročilu javjja vrhovno poveljstvo ita ijaaJce vojske:
Naša letala so bombardirala pomorsko oporišče v La Valett. na Malti. Bombniki nemškega letalskega zbora ro v okv ru svojih operacij v ni kh poletih napa li neko le:al ko oporišče na Malti in hudo poškodovali dva večja hidroav oia.
V	severni Afriki ie bi. odbit nov sovražni napad na zelenico Džarabub Nemška leta a so v nizkih pok tih na radia sovražne motorizirane kolone v Cirenajk. in zažgala nekij oklop ih in drugin mo ornih vozil. Naš3 lovska letala s-> s strilila eno sovražno letalo tipa »Blenheim«
V	Vzhodni Afriki iniciativno delovanje naših patrol na severni fr nti. Naša letala so v nizkem poletu napadla večji cd-delek britanskih motoriziranih čet ter za- . dela in zažgala kakšnih 30 vozil Sovraž- j na letala so skušala napasti neko n-?š( le-tališče, a so bila zadržana od nrših lovcev i in pognana v beg Pri tem ie našim leta- ;
lcm uspelo sestreliti en bombnik tipa »Blenheim«.
Angleška poročila
Kairo, 11. marca. s. Poveljstvo angleške vojske na' Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu:
Libija in Eritreja: Ničesar važnega poročati.
AbesinUa: Imperialne čete so zavzele višavje Afodu v bližini sudanske meje in nadaljujejo s prodiranjem proti Azozu. Na umiku je sovražnik zapustil štiri topove in mnogo drugega vojnega materiala, med drugim eno oklopno vozilo.
V severovzhodnem delu so abesinski patrioti zavzeli mesto Dembačo, 35 milj južnovzhodno od Buria, in zasledujejo italijansko kolono, ki se umika proti Debri Markosu. Zaplenjena sta bila dva topova in mnogo drugega važnega vojnega materiala
Italijanska Somalija: Napredovanje angleške vojske se razvija zadovoljivo. Zajetih je bilo zopet več sto ujetnikov, med njimi en brigadni poveljnik in en upravni komisar s svojima štaboma.
Kairo, 11. marca. s. (Ass. Press). Kakor ; poročajo iz KharUuna, se okoli 6000 itali- i
janskih vojakov sedaj umika proti Debri Markosu, severno od Adis Abebe. Mesto je po padcu Dembače, ki so ga Abesmci zasedli, resno ogroženo. Severno od Tan-skega jezera so angleške čete zasedle naselbino Kolučeks in stoje sedaj 48 km pred Gondarom.
Ka'ro, 11. marca. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu:
Bombniki vojnega letalstva so izvedli nove operacije v podporo angleški kopni vojski, ki napada Keren. Več postojank sovražnega topništva v bližini mesta je bilo napadenih z bombami in strojniškim ognjem. Močno je bil bombardiran tudi neki most na cesti iz Kerena v Asmaro in napadeno je bilo veliko bencinsko skladišča južnozapadno od Asmare. Lovska letala so s strojnicami obstreljevala letališče v Azozu v Abesiniji in so razdejala dva sovražna bombnika na tleh. Z vseh teh operacij so se vrnila vsa angleška letala.
Sovražna letala so preteklo noč napadla Port Said in Ismajlijo ob Sueškem kanalu. Bombe so padle v bližini angleških vojaških letališč, niso pa povzročile nobene škode.
Najrobi, 11. marca. s. (Reuter) Poveljstvo južnoafriškega letalstva v Keniji javlja: Južnoafriški bombniki so izvedli v soboto močan napad na Harar v Abesiniji Bombe so direktno pogodile vojašnice, vojaške šotore in druge zgradbe v mestu. Zadeti sta bili tudi dve postojanki protiletalskega topništva, na tretjo pa je padla cela salva bomb.
Pri poletu nad Galatom v zapadni Abesiniji so južnoafriška letala opazila bele zastave.
Guverner Alžira
prispel v Vichy
Vichy, 11. marca. j. (Un. Press). General Weygand, ki je včeraj odpotoval iz Vichyja, je že srečno dospel v Alžir. Včeraj zvečer pa je iz Alžira dpotoval v Vi-chy francoski generalni guverner, admiral Abrial, ki se je takoj po prihodu sestal s podpredsednikom vlade admiralom Darla-nom, s katerim je ostad v daljšem razg®.
VGCU.
Moč angleškega letalstva
Ekspoze angleškega letalskega ministra sira ArcM-balda Sinclaira ob predložitvi proračuna za letalstvo
DOKONČNA ODOBRITEV
ROOSEVELTOVEGA ZAKONA
Slika edinosti ameriških državljanov na seji reprezentančne zbornice — Velik vtis govora zastopnika opozicije
ameriške ladje, ki bodo uporabljene za borbo proti sovražnim podmornicam.
New York, 11. marca. j. (AR). Podpredsednik znanega Chryslerjevega koncema avtomobilskih tovarn je izjavil, da bo kapaciteta tovarn tega koncema v kratkem tolikšna, da bo mogoče dnevno izdelati po 5 komadov 35-tonskih tankov za angleško armado.
Hullovo posredovanje
v Madridu in Vichyju
VVashington, 11. marca. s. (Columbia BS). Uradno poročajo, da se je zunanji minister Hull obrnil s posebno intervencijo na špansko in francosko vlado ter zaprosil, da obe vladi človeško postopata s španskimi republikanskimi bojevniki, ki se nahajajo v Španiji še v zaporih, v Fran-
ciji pa v koncentracijskih taboriščih. Ameriška vlada predlaga španski vladi, da republikance iz humanitarnih razlogov po možnosti izpusti iz zaporov. V Franciji pa je bilo izvedeno prijateljsko posredovanje, da španski begunci ne bi bili poslani nazaj v Španijo.
Novi ameriški poslanik v Budimpešti
Budimpešta, 11. marca. AA. (Štefani). Ameriški poslanik v Lizboni Piel, ki ga omenjajo, da bo prišel za poslanika v Budimpešto, pripada krogu intimnih Roose-veltovih prijateljev. Pred nekaj tedni je bil v Washingtonu, kjer je Rooseveltu poročal o položaju v Evropi. Na novo službeno mesto v Budimpešto bo prišel konec I tega mesca.
Položaj na Balkanu
v Rimu so mnenja, da je napetost na Balkanu znatno popustila in da se položaj kristalizira
Washington, 11. marca. s. (Ass. Press) Reprezentančna zbornica je nocoj po kratki debati dokončno odobrila zakon o posojanju vojnega materiala. Predsednik Roosevelt bo podpisal zakon najbrže še nocoj ali pa jutri zjutraj.
Zbornica je nudila na današnji seji sliko edinosti ameriškega naroda. Posebno velik vtis je napravil govor zastopnika opozicije proti zakonu, poslanca Thomasa Martina iz države Iowa. Zakon, ki je bil sprejet, je dejal Martin, je brez primere v ameriški zgodovini. Najsi smo nasprotniki ali pristaši zakona, odločitev je bila izredno važna in mogoče zavisi od tega za-^kona mir ter varnost Zedinjenih držav. Ameriški narod stoji zedinjen v obrambi svobode, v državi, kjer — hvala Bogu — lahko vsakdo svobodno pove svoje mnenje Manjšina sprejema odločitev večine glede sprejetja zakona o posojanju vojnega materiala. Smo vsi en narod, odločeni, da ne propademo.
Po uradnih informacijah iz Bele hiše bo predsednik Roosevelt že jutri ali pojutrišnjem zaprosil kongres za kredit v znesku 7 milijard dolarjev za izvedbo zakona o posojanju vojnega materiala. Roosevelt se bo v to svrho obrnil na kongres s posebno poslanico. Kakor je spročil senator Glass, bo Roosevelt zaprosil, da bodo ti krediti odobreni v denarju. Za takojšnjo posoditev Angliji bo na razpolago materiala v vrednosti 1300 milijonov dolarjev.
VPashington, 11. marca. s. (Co'1umbia BS). Pričakujejo, da se bo predsednik Roosevelt ob priliki podpisa zakona o posojanju vojnega materiala Angliji in demokratskim državam, obrnil z novo posebno poslanico na ameriški narod, ki bo imela bodisi obliko govora po radiu, ali pa bo podana pismeno.
Predsednik Roosevelt je sklical danes v Belo hišo veliko konferenco, ki bo razpravljala o tehničnih vprašanjih izvedbe zakona o posojanju vojnega materiala Angliji in demokratskim državam. Na konferenco so vabljeni predstavniki finančnih odborov senata in reprezentančne zbornice, kakor tudi vseh njihovih pododborov, nadalje vojni minister Stimson, šef generalnega štaba Marshal, podtajnik mornariškega ministrstva, predstavniki admiralitete in new-vorSki finančnik Bruce, ki je bil med svetovna vojno predsednik odbora za vojno industrijo.
IVashington, 11. marca, j. (Un. Pressi). Tajnik Bele hiše Stephen Earlv je predstavnikom tiska danes izjavil, da bo jutri hkrati s podpisom zakona o ameriški pomoči Veliki Britaniji predsednik Roosevelt podal tudi izjavo o načrtih Amerike v zvezi z izvajanjem tega zakona. Early je še pripomnili, da bo Roosevelt v nekakšnem »razgovoru ob kaminu« informiral ameriško prebivalstvo o načrtih ameriške vlade glede praktičnega izvajanja pravkar podpisanega načrta. Verjetno bo ob tej priliki napovedal tudi prepustitev nadaljnjih 75 ameriških rošilcev Veliki Britaniji.
Novi sklepi ameriškega senata
New Yock, 11. marca. j. (Ass. Press). Ameriški senat je včeraj izglasoval kredite za ureditev ameriških mornariških in letalskih oporišč na ozemljih, ki jih je Amerika zamenjala za 50 Angliji poslanih ru-šilcev. Hkrati je senat soglasno odobril sklep, da vlada Zedinjenih držav nikoli ne sme priznati odstopitve kakršnikoli področij na zapadni zemeljski polkrogi i, pripadajočih katerikoli neameriški državi, kaki drugi neameriški sili. Predlog za ta gklep je stavil demokratski predsednik zunanjepolitičnega odbora v senatu GeoTg-ge. Predlog določa, da morajo v primeru, da bi bila kaka taka odstopitev na vidiku, Zedinjene države takoj stopiti v stik z drugimi ameriškimi republikami ter se z njimi o tem posvetovati. V vsakem konkretnem primeru je treba sporazumno z ostalimi ameriškimi republikami določiti potrebne ukrepe za sčuvanje skupnih interesov. S tem sklepom se je izjavil sporazumnega tudi ameriški zunanji minister Hull. O sklepu bo zdaj razpravljala še reprezentančna zbornica.
Milan, 11. marca. j. (DNB). Italijanski tisk obravnava sprejetje Rooseveltovega zakona o ameriški pomoči Angliji v prvi vrati a stališča resnične podpore, ki jo ta zakon obeta Veliki Britaniji. L<sti so soglasne mnenja, da bo ameriška pomoč prišla prepozno, razen tega pa so države osi z njo itak že v naprej računale.
Govor ministra Knoxa
New York, 11. marca. AA. (DNB) Ame-liški mornariški minister Knox je govoril v New Orleansu in je izjavil, da je po sprejetju zakona o pomoči Angliji potrebno, da vsak Američan podpre ta zakon. Novi zakon predstavlja prvi konstruktivni korak za zajamčenje miru za USA, če je sploh še mogoče ohraniti mir in varnost Amerike. Ameriško mornarico in letalstvo je treba tako povečati, da bosta najmogočnejši na svetu, toda potrebna je tudi velika in močna kopenska vojska. Nazadnje je Knox izjavil svoje posebno prepričanje, da stopajo Zedinjene države zelo hudim časom naproti in da je položaj zelo kritičen.
Angleško-ameriski
vojaški posveti
London, 11. marca. s. (Ass. Press). V merodajnih angleških krogih izjavljajo, da so se že štiri mesce vršila posvetovanja med angleškimi in ameriški vojaškimi ter mornariškimi strokovnjaki glede vseh vprašanj odstopitve ameriškega vojnega materiala Angliji. Vsi načrti, kako bo Anglija uporabila novi vojni material iz Zedinjenih držav, so torej že izdelani in sta tako angleška kopna vojska, kakor tudi vojna mornarica že popolnoma pripravljena, da sprejemata novi materijal ter ga takoj uporabita. To velja zlasti tudi za
Rim, 11. marca. p. V Rimu zatrjujejo, da se prilike na Balkanu kristalizirajo na način, kakor sta to pričakovala Rim in Berlin. Vse, kar je še prejšnji teden izgledalo nevarno, se je pomirilo in politični barometer je v padanju. Po zatrjevanju rimskih krogov je Jugoslavija s svojo lojalnostjo največ prispevala k učvrstitvi miru na Balkanu. Tudi Turčija zavzema zmerno stališče in želi ohranitve miru, ker noče, da bi se znašla osamljena v nasprotnem taboru.
Obširno se v Rimu razpravlja tudi o Grčiji. Dočim se z italijanske strani kategorično demantirajo vse vesti o možnosti sklenitve premirja z Grčijo m je znano, da pošilja Italija v Albanijo vedno nova oja-čenja, pa se v rimskih diplomatskih krogih tudi še nadalje uporno vzdržujejo verzije o akciji za sklenitev miru med Grčijo in Italijo. V teh krogih zatrjujejo, da je nemška diplomacija v tej smeri izredno aktivna. Nemčiji je mnogo na tem, da se spričo olajšujočega stališča Jugoslavije in Turčije vzpostavi popoln mir na Balkanu in likvidira grško-italijanskl konflikt. Ker obstojata v Grčiji dve stroji, ni jasno, kako se bo ta akcija končala. Ni pa ostalo neopaženo, da Grčija zbira močne čete okrog Soluna in v Traciji, kar ne govori za to, da bi mislila na skorajšnjo sklenitev miru.
Turški ekspoze opuščen
Ankara, n. marca. s. (Reuter.) Jutri bi bil moral govoriti na javni seji parlamenta o turški notranji in zunanji politiki ministrski predsednik Saidam. Sedaj pa so bili načrti spremenjeni ter bo Saidam poročal o položaju samo na tajni seji poslancev vladne nacionalne stranke.
Washington, 11. marca. p. Posebni dopisnik »Associated Press« v Turčiji poroča, da turško prebivalstvo s čudovito hladnokrvnostjo spremlja razvoj mednarodnega položaja. Turška vlada je izdala vse potrebne ukrepe za obrambo turške samostojnosti in neodvisnosti. Ministrstvo za narodno brambo je pripravilo vse, da bi mogla turška vojska v danem trenutku takoj nastopiti. Sedaj pripravljajo tudi "ogromne količine zdravil in raznega sanitetnega materiala. Vsako noč nešteti žarometi obsevajo dardanelske ožine, ki so pod najstrožjo kontrolo. Turška vojska neprestano utrjuje postojanke ob bolgarski meji v turški Traciji. Tudi gospodarski ukrepi, ki jih je izdala vlada, kažejo
na to, da se Turčija privaja vojnemu gospodarstvu. Na novo je urejena potrošnja
pšenice in moke ter peka enotnega kruha. *
Poslanik Cripps
pri Višinskem
New Y°rk, 11. marca. j. (Un. Press.) Iz Moskve poročajo, da je imel britanski poslanik v Moskvi Stafford Cripps včeraj daljši razgovor z namestnikom komisarja za zunanje zadeve Višinskim- Kakor se je izvedelo, sta se Cripps in Višinski razgo-varjala o splošnem položaju na Balkanu ter o dogodkih na Bližnjem vzhodu. Razgovor je potekal v nenavadno prijaznem tonu.
Angleško brodovje
odplulo iz Gibraltarja
Vichy, 11. marca. i. (Un. Press). Agencija Havas poroča iz Algecirasa. da ie danes iz Gibraltarja odplul izredno moč;ri angleški konvoi trgovinslrih ladij v močnem spremstvu vojne mornarice. Dasi je bil konvoi ob odhodu iz gibraltarske luke zavit v plast črnega dima. ie bilo vendar mogoče ugotoviti, da ie odplulo v spremstvu trgovinskih ladii razen neke letal ke matične ladie še 5 rušilcev. ena oklopnica in ena manjša križarka. Med trgovinskimi ladjami, lci jih ie bilo 19. sta bili tudi dve zeio veliki voiaški prevozni ladji.
Madrid, 11. marca. s. (Columbia B S). Neznano tuje letalo ,je davi bombard ra-lo Gibraltar. S španskega ozemlja so videli. da ie bilo vrženih mnogo bomb in nekai izmed n.iih iih ie padlo menda na trdnjavsko skalo. Protiletalsko topništvo ie streljalo izredno močno.
Sklicanje vrhovnega
sovjetskega sveta
Moskva, 11. marca. AA. (Tass). Četrto zasedanje vrhovnega sveta Sovjetske unije je sklicano za 1. april.
Dva nova pomočnika ruskega vojnega ministra
Moskva, 11. marca. j. (DNB). Svet ljudskih komisarjev Sovjetske unije je imenoval vrhovnega poveljnika sovjetskega letalstva generala P. V. Ryjčagova in šefa uprave politične propagande v sovjetski armadi, armijskega komisarja I razreda A. J. Zaporožca za namestnika vojnih komisarjev.
London, 11. marca. s. (Reuter). V spodnji zbornici ie danes letalski minister sir Archibald Sinclair o priliki predi:žit*'e proračuna za angleško letalstvo podal naslednji ekspoze:
Ves svet občuduie uspehe angleškega letalstva. V zadnjih 10 mescih se ja moralo angleško letalstvo boriti na dveh bojiščih. večinoma proti veliki premoči. Kliub temu so v tem času. v glavnem angleška lovska letala sestrelila 4250 nemških in 1100 italijanskih letal, dočim znašalo angleške izgube samo okoli 1800 letal. Razmerie med sovražnimi in angleškimi letalskimi izgubami je torei 3:1. Angleška letala so pri tem izpolnjevala dvojno nalego: obrambo angleških obal in pomoč pri splošnem napadu na italijanski imperii v Afriki.
V ofenzivnih operacijah proti Nemčiji so doslei angleška letala izvedla 260 napadov na letališča in oporišča hidropln-nov. 300 na doke in pristanišča. 470 na železniške in druge prometne naorave 630 napadov n3 nemška industrijska središča. Samo letala obalnega poveljstva so v raznih svoiih operacijah preletela 16 m;lijo-nov milj. Angleško letalstvo oa v svojem delu ni osamljeno. Pomagajo mu zlasti tudi južnoafriška letala, avstralska, indijska in druga. Poleg tega ie treba omeniti letalstvo zaveznikov, zlasti poliske letalske eskadrile. ki so v zadnjih 6 mescih same sestrelile 150 sovražnih letal Tudi ameriška prostovoljska eskadrila Eagle ie že dosegla važne uspehe ter se bo v kratkem udejstvovala še bolj.
Številčno ie bilo letalstvo izredno oja-čeno. Točnih podatkov o tem seveda ni mogoče dati. toda letala, ki spadajo pod eno samo poveljstvo angleškega letaist' a. so sedai za polovico številnejša nego celokupno letalstvo Angliie ob začetku vojne. Ministrstvo posveča vprašaniu letalskega osebja največjo važnost. Vežbanie letalcev ie bilo čim boli pospešeno Vežbanje v Angliji sami ie naletelo na mnoge težave. ker se vrši v vojnem področju, kljub temu pa niso bile izvršene nobene omejitve. Avstralski, novozelandski in južnoafriški letalci prihajajo v An^liio v vedno večjem številu. Letalske šole so bfe razooreiene po vsem imperiju. v raznih delih sveta, tako da sovražnik njihovega delovanja ne more motiti. Nad 130.000 letalcev se vežba v teh šolah. Duh angleških letalcev ie odličen, tako da morajo ponovno celo preprečevati, da bi letalci preko odrejenih ur vršili svojo službo.
Novi tipi letal
Letos bodo stopili v akcijo novi tipi angleških letal. V službi so že novi tipi Spit-fire in Hurcicane. Ta nova letala so hitre jša, bolje oborožena ter dosegajo večjo višino nego starejša letala istega tipa. Lovsko letalo Havvker Tornado ima dvakrat več konjskih sil nego najboljša angleška lovska letala, ki so bila v akciji
Smrt uglednega
bolgarskega politika
Sofija, 11. marca. AA. Snoči opolnoči je umrl za kapjo bivši poslanec Stojan Omarčevski. Pokojnik se je rodil v Novi Zagori. Na sofijskem vseučilišču je končal filozofijo in pravo, potem je pa postal gimnazijski profesor. Se kot mlad profesor je stopil v kmetijsko (zemljedelsko) stranko. Prvič je postal poslanec leta 1913, maja 1920 je pcetal prosvetni minister v vladi Aleksandra Stambolijskega- Na tem mestu je ostal do 9. junija 1923, ko je prevrat strmoglavil Stambolijskega.
Kot prosvetni minister je Stojan Omarčevski izvedel mnogo reform v bolgarski ljudski prosveti. Ena izmed najdrznejših reform je bil poizkus za poenostavitev bolgarskega pravopisa, ki se po strmoglavi] en ju Stambolijskega ni uresničil. Kot prosvetni minister je pokojnik izdelal popolno besedilo zakona o bolgarski narodni prosveti. Za njegovega ministrovanja so ustanovili v Sofiji umetniško in glasbeno akademijo, na sofijskem vseučilišč pa odprli nove fakultete, medicinsko, veterinarsko, agronomsko in bogoslovno. V Varni je Omarčevski ustanovil trgovsko akademijo, sofijsko opero, dotlej zasebno, je podržavil. Pokojnik je napisal mnogo znanstvenih del in je bil urednik več listov in časopisov. Kot politik se je udeleževal prvih političnih bojev bolgarske kmetijske stranke, po prevratu se je pa ločil od svojih tovarišev in ostal ob strani vse do svoje smrti. V sedanjem sobranju je bil član vladne večine.
Kardinal Schulte umrl
Kolrt, 11. marca. n. (Štefani). V pretekli noči je umrl tukajšnji nadškof in kardinal Schlute. Zadela ga jc kap. Bil je star 69 let
Nemške tovarne v Uralu
London, 11. marca. s. (Columbia BS)
Današnji »News Ohromele* porota iz Moskve da nameravajo baje Nemci z ruskim privoljenem na Uralu zgraditi več tovarn vojnega materiala, ki bi bile vame pred angleškimi letalskimi napadi.
Čangkajškov spor
s komunisti
Cungking, 11. marca. AA. (Havas). Snoči se je končalo zasedanje tajnega poli ič-nega sveta, ne da bi bilo poravnano nesoglasje med maršalom ČangkajŠkom in voditelji komunistične stranke. Izvedelo se je, da se bosta obe stranki še nadalje trudili, da najdeta podlago za sporazum, da se tako ustvari skupna fronta proti Japonski. Maršali Čangkajšek se je v svojem sklepnem govoru zahvali! Zedmjenim državam za pomoč, ki so jo izkazale Kitajski v njenem boju za svobodo, potem je pa pozval Kitajce vseh slojev, da nadaljujejo politiko odpora proti Japonski.
Amerika za francoske otroke
M&rseille, 11. marca- AA. (Havas.) Danes bo priplula v tukajšnjo pristanišče ameriška ladja Kolharbor, naložena z raznimi proizvodi za francoske otroke. Pričakujejo tudi drugih ladij, ki bodo pripeljale potrebščine za francoske otroke.
preteklo poletje, ko se je pričela letalska bitka za Anglijo. To letalo bo mogoče še nadalje izpopolniti, pa že sedaj razvija hitrost nad 400 milj (640 km) na uro. Odlični so tudi novi avomotorni lovski aparati tipa Whirlwind in Belfort, ki so sposobni za daljše polete in uporabljivi zlasti ponoči. Kar se bombnikov tiče, so že letala Wellington in Whitley ter Hamdon boljša od prejšnjih tipov, prihajajo pa v rabo še boljša letala, tako tipi Stirling, Manchester in Halifax. Bombnik Stirling je dvakrat večji, hitrejši in močneje oborožen, nego so bili prejšnji tipi. Lahko podam zagoiovilo, da bo v primeru, če Nemčija nima pripravljenega uspešnejšega tajnega orožja, angleško letalstvo tudi letos ohranilo svojo dosedanjo premoč. V prihodnjih 12 mescih pa bo potem stopilo v akcijo tudi ameriško letalstvo, poleg angleškega.
Kar se tiče ameriških letal, so bombniki tipa Hudson boljši nego katera koli prejšnja letala. Lovska letala Bufialo, Mo-hawk in Tomahavvk, ki jih izdelujejo tvornice Curtiz, so enako dobra kakor angleška lovska letala. Srednji bombnik tipa Glam Martin in Marvland se je odlično izkazal, bombniki Douglas - Boston pa so se obnesli tudi v borbi z italijanskimi lovci. Veliki bombniki tipa Consolidated (leteče trdnjave) razvijajo veliko hi' trost in nosijo velik tovor bomb. Hidro-plani tipa Carolina bodo dobro služili letalom obalnega poveljstva. Vsa ta letala iz Amerike bodo prišla pravočasno, čeravno pravi Gobbels drugače.
Obramba pred nočnimi napadi
Izboljšanja glede obrambe pred nočnimi napadi zaenkrat še ni mogoče zagotoviti, optimizem v tem oziru bi bil neumesten. Pričakovati je treba, da bodo prišle še hujše preizkušnje nego dosedaj, toda obramba proti nočnim napadom se stalno izpopolnjuje.
V dosedanjem poteku vojne je bila uničena že polovica italijanskih letal prve linije, pa še mnogo več nego polovica nemških letal prve linije. Kar se tiče letalske produkcije, je položaj za Angliji že rnnogo boljši. Produkcija je mnogo večja, nego je bila v avgustu, ko se je pričela intenzivnejša letalska vojna. Produkcija pa ni napredovala samo absloutno, temveč tudi relativno v sorazmerju z nemško. Angleško letalstvo je zagotovilo premoč v letalski vojni podnevi nad Anglijo, doseglo je uspehe v Afriki, v Grčiji in tudi na Malti. Poseglo je v akcijo tudi v borbi za Atlantik. Ustanovljena so bila nova letališča, s katerih bodo angleška letala lažje stražila dostope do angleških luk na zapadu. Letala z večjim akcijskim radijem in večjo oborožitvijo bodo poslana v borbo proti sovražnim podmornicam.
Iz državne službe
Beograd, 11. marca. p. Za inšpektorja ministrstva za šume in rude v oddelku za vrhovno gozdarsko nadzorstvo je premeščen inž. Alojzij Štrancar, dosedaj višji svetnik banske uprave v Ljubljani. Na njegovo mesto pri banski upravi je imenovan inž. Ante Ružič, dosedaj višji svetn k ministrstva za šume in rude.
Premeščena sta učitelja Jožef in Angele Serajnik iz Dovja pri Mojstrani v Črenšov-ce pri Dolnji Lendavi.
Upokojeni so v lak o vod je železniške direkcije v Ljubljani Fran Pečar, Fran Roš-kar, Janez Starman in Jožef Pcoovnik, skladiščnik Anton Fcrc in nadzornik premika Fran Dolinšek.
Koroški drobiž
Državna podpora Koroški
Minister dr. Goebsls ie z ozirorn na posebne socijalne razmere na Koroškem dovolil. da se iz sredstev vojne zimske akcije da deželi 1,750.000 RM na razpolago. Iz podpore bodo dobile pomoč predvsem potrebne družine. Razdelitev ie poverjena uradom zimske akcije.
O dokiadah za otroke
Doslei so bile deležne doklad za otroke družine z vsai tremi otroci in podeželske družine z vsai 5 otroci. Z norim letom je v veljavi neva odredba, lri dovoljuje otroške doldade za vse družine z vsaj tremi mladoletnimi otroci. Prosilec mora biti nemški državljan in nemške ali sorodne krvi. Na vprašanje, kdo ie sorodne krvi. odgovarja »Volkischer Beobachter« z dne 20. pret. mes., da so to vobče vsi evropski narodi, izvzemši Judie in Cigani. Pri pripadnikih nenemške narodnosti pa morejo nižje upravne oblasti ter okrožni vodin stranke odkloniti podelitev doklade z dokazom. da prosilec ni prijatedi države ali narodno soc. stranke.
F0m »Zmage na zapadu« v Celovcu.
V	Celovcu so minule dni predvajali vojaški film »Zmaga na zapadu«. Prvi predstavi so prisostvovali generalni poročnik v. Nagy, pokrajinski vodia-namestrrk Kutschera ter ugledne osebnosti iz vojaških. strankinih in upravnih krogov. Navzoča sta bila tudi jugoslovanski generalni konzul Stojakovic in italijanski konzul Zappd.
Ostali drobiž.
Na dan nemške policije so na Koroškem zbrali za zimsko pomoč 253.952 mark.
Preteklo nedelio ie v Turah zasul plaz neko smučarko iz Berlina pred očmi njenega soproga in io odnesel v globino.
V	Velinji vasi ie pobrala smrt starega Simonovega očeta. Luko Filipiča. Rajni je bil doma iz senčne Goriške in se ie L 1910 preselil na Koroško. Bil ie vzoren gospodar in zvest sin svoiega naroda.
Vremenska napoved
Zemnnska: Prevladovanje oblačnosti v zapadni polovici, delno oblačno v vzhodnL Tu pa tam plohe. Temperatura brez posebne spremembe.
Postani in ostani iian Vodnikove družbeS
Italijanski protinapadi
na albanskem bojišču
Grki javljajo, da so odbili vse napade in zavzeli še nekaj novih važnih postojank
Rim, 11. marca. n. (Štefani). Vrhovno povelljstvo italijanske vojske je objavilo davi v svojem 277. službenem vojnem poročilu:
Na grški fronti na odsekih 9. armije patruljne akcije, na odsekih 11 armije delovanje topništva in krajevne operacije pehote.
Atene, 11. marca. n. (At. ag). Vrhovno poveljstvo grške vojske je snoči objavilo naslednje 135. službeno vojno poročilo:
Italijani so izvedli včeraj silne protinapade, ki pa so bili odbiti. Sovražnik je imel velike izgube. Grške čete, ki so ga potisnile nazaj, so zavzele nekaj novih važnih postojank. Ujetih je bilo okrog 300 Italijanov, med njimi več oficirjev. Pri enem izmed italijanskih napadov so sodelovali tudi tanki. Tudi ta napad je bil odbit in en tank je bil uničen.
Naša letala so uspešno bombardirala in 9 strojnicami obstreljevala italijanske postojanke. Vsa so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča.
Državno podtajništvo za javno varnost ugotavlja v svojem snočnjem komunikeju, da italijanske letalske sile včeraj niso napadle nobenega kraja v Grčiji.
Atene, 11. marca. j. (Reuter). Angleško letalstvo v Grčiji je tudi včeraj nudilo uspešno podporo grški armadi pri njenih uničujočih napadih na italijanske vojaške sile. Angleška letala so bombardirala zbirališča motornih prevoznih sredstev m sovražnikova taborišča ob cesti Glava-Buzi. Napadi so bili izredno uspešni in izvedeni brez izgub za angleško letalstvo. Čeprav so angleška Jetala naletela na nekaterih frontnih sektorjih na zelo hud zaporni ogenj sovražnega protiletalskega topništva, so se vendar spustila nizko k tlom ter s
strojnicami obstreljevala vojaške transporte in čete na pohodu
Odnosi med Nemčijo in Grčijo
Beograd, 11. marca. p. »Pravda« poroča iz Berlina, da so tuji novinarji na današnji konferenci v zunanjem ministrstvu postavili vprašanje, kašni so trenutni odno-šaji med Nemčijo in Grčijo. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil, da so brez osnove vse vesti o kakršni koli spremembi v nemško-grških oanošajih. Doslej niso nastopili nobeni novi momenti, ki bi jih bilo treba komentirati.
Prehranbene omejitve na Madžarskem
Budimpešta, 11. marca. AA. (MTI) Vlada je odredila nove omejitve glede prehrane, pri čemer ostanejo vše prejšnje omejitve v veljavi. Po novih omejitvah bodo vsi restavranti mogli postreči samo z dvema vrstama juh, z dvema vrstama rib ali pa pečenk s prikuho. Obrok mesa je določen na največ 150 gr, kruha pa na največ 60 gr. Sadje, kolači in sir niso omejeni Prepovedana je tudi preobilna uporaba masti pri zabeli krompirja in so-čivja. Kdor bi kršil te predpise, bo strogo kaznovan.
Nemški železniški material za Rumunijo
Bukarešta, 11. marca. AA (DNB). Vlada je dala romunskim državnim železnicam dovoljenje da kupijo v Nemčiji železniškega materiala za štiri milijarde le-jev. Rumunske državne železnice lahko kupijo ta material neposredno pri nemških tvrdkah.
iaši kraji in ljudje
Tudi v šmarski sre z kakšno šolo!
2e pred 70 leti so se zaman borili za meščansko šolo
Šmarje pri Jelšah, 11. marca
Priznati je treba, da čitamo z zavistjo po listih, kako zahtevajo kraji, ki imajo že meščansko šolo še gimnazijcu, celo kraji, ki imajo že gimnazijo še meščansko šolo, kar je nedvomno preobilica šol, dokler nima šmarski okraj, ki je radi prometnih neprilik že itak najbolj zapostavljen niti ene nad ljudsko stoječe šole. To je nedvomna krivica za okraj, srez, ki plačuje rav-notako vse državne in banovinske doklade, otroke mora pošiljati pa daleč od doma v mesta, ker ni doma niti enega takega zavoda, kjer bi se mogla mladina izpopolniti v znanju, ki ga zahtevajo sedaj že od slehernega obrtniškega ali trgovskega var jenčka. Torej srez s 43.000 prebivalci ima samo ljudske šole, pa govorimo o silnem napredku, ki se je izvršil v naši dobi. Poglejmo, kako je bilo nekoč!
V »Slovenskem Narodu« dne 23. marca 1869 čitamo, da je šmarski okrajni zastop sklenil napraviti iz šmarske, takrat dvo-razredne ljudske šole štirirazredno glavno šolo s slovenskim učnim jezikom. Svo; sklep je okrajni zastop utemeljeval s tem, da šteje okraj (takrat samo šmarski sodni okraj) blizu 20.000 duš pa nima nobene glavne šole. Dopisnik pristavlja svojemu poročilu: Srenjski odbor šmarski si je torej s svojim sklepom pridobil hvalo celega našega okraja, tembolj ker bo ta učilnica osnovana na narodni podlagi. Nadjamo se torej, da. ne bo samo naš okrajni zastop, ampak tudi vse posamezne občine našega okraja po svojih močeh pripomogle, da se ko najhitreje v življenje spravi ta učilni zavod.
In od takrat je minilo 70 let, okraju sta
»e pridružila še sodna okraja Rogatec in Kozje; »glavne« šole, kakor se je takrat imenovala meščanska šola še vedno ni, ni je bilo takrat za 20.000 duš, ni je danes za 43.000 duš ■..
Pa ko bi šlo za pokrajino, ki ima lepe zveze s kakim mestom, bi to ne bolelo prehudo, čeravno bi seveda škodovalo gospo-<iarskemu in kulturnemu napredku okraja. Pa ta šmarsko—rogaško—kozjanski okraj Ima. komaj ob svojem severnem delu likromen delež na Lokalni železnici Grobel-no—Rogatec, večina s reza pa je oddaljena celo 30 km od železnice... tako da je pra-
Zmagovald z Jahorine
Ljubljana, 11. marca.
Z včerajšnjim dopoldanskim beograjskim brzoviakom so se vrnili v 7-jubljano in nato nadaljevali pot v Skofjo s oko člani zmagovalne ekipe planinske brigade, kisov dnevih od 4. do 9 t. m. sodelovali na smučarskih tekmah za prvenstvo naše vojske v Jahorini, Na kolodvoru je zmagovito ekitx> pozdravil komandant planinske brigade eeneral Lukič z adjutan-tom kapetanom Ciričem. navzočnih pa je bilo tudi nekai športnikov in zastopnikov tiska.
Kakor smo pisali že sproti, so naši pla-ninci-smučarj i v seh treh konkurencah, ki so bile na sporedu, in sicer v patrolnem teku na 30 km. v te3cu na 18 km in v sta-ftjtnih tekmah na 4x12.5 km zasedli prva mesta in prejeli vse najlepše aagrade in priznanja. Medtem ko ie postal med posamezniki nrvak naše vojske kapiar Anton Pojjačnik, ie patrolo in štafeto planinske brigade vodil dolgoletni tekmovalec naše vojake in vztrajni član SMk Ljubliane poročnik Drago Crnobori, ki ga kaže naša slika. Našim uianincem smučarjem izrekamo še po tej peti nase iskrene čestitke k nad vse častnim uspehom na belih poljanah!
va žrtev za starše, če pošiljajo svoje otroke od doma v mestne šole... In tako se vrti kolo: okraj je zaostal, ker ni šol. šol pa ne dobi, ker je okraj itak zaostal tri šol ne potrebuje ...
Resnično, okraj tuidl ne želi gimnazije. Dajte mu kako meščansko in zraven še kako strokovno šolo. Saj res ljudstvo ne želi pomnoževati še uradništva, izobraziti se pa želi v gospodarstvu in obrti, kajti 8 sedanjim načinom gospodarstva je ta okraj zapisan propasti. Ves svet napreduje, v vseh panogah je konkurenca zaradi izboljšane kakovosti pridelka, le v teh krajih naj ostane vse pri starem. In glavni pridelki se vino in prireja pri živini, dva predmeta, ki zahtevata kar najumneje ravnanje, da dovedeta do uspeha. Kjer pa ni uspeha, je propadanje, včasih počasno, propadanje pa vsekakor. In tudi šmarsko—rogaško— kozjanski okraj — propada.
Temu v dokaz ne bomo naštevali gospodarskega uničenja tolikih gospodarstev, saj so že cele pokrajine poprodale svojo zemljo tujim priseljencem in same pobegnile v mesta, v Nemčijo in Ameriko. Tudi statistika nam dokazuje: povsod število ljudi narašča, se veča, v tem okraju pa niti ne obdrži ravnovesja s preteklostjo, marveč naravnost propada- Statistično dognano je, da je v teku petdesetih let število prebivalstva v tem srezu nazadovalo za 7%. Kdor
n« verjame, naj pregleda zadevno studijo
v »Geografskem Vcstniku« 1941. Kaj nam pomagajo vse lepe besede o izboljšanju življenjskih prilik, ko je pa resnica čisto drugačna, ki se nam pokaže po statistiki la ki jo vidijo le tisti, ki poznajo resnično življenje z njegovim pomanjkanjem in bedo po kočah in že otopelih družinah.
Res je, tudi sama dola teh kričečih neprilik ne bo odpravila. V zvezi s poživijo-njem prometa, z elektrifikacijo pokrajine, ki sedaj še sploh nima električnega voda, z naselitvijo industrije pa bi tudi šola pripomogla k napredku teh okrajev, vsaj vzbudila bi upanje, da imajo tudi ti kraji pravico na deležu davkov, ki jih plačujejo. Vsekakor pa morajo dobiti naši najbolj zapuščeni okraji tudi svoj primerni delež na našem šolstvu, preden se inore in sme vzeti resno v pretres vprašanje ustanavljanja novih šol v okrajih, kjer vsaj podobne šole že so in potreba po njih ni tako živa. S šolami se ne daje prilika šolanja samo učencem, ki bi sicer hoteli v šolo kam drugam, marveč se z olajšanjem šolanja pritegne k šolanju nov krog učencev, ki bi v težavnejših okoliščinah sploh ne mislili na šolo. In zanesti hotenje šolanja v te šolanja tako potrebne kraje, to bi bila nove Šole glavna naloga. Zato ustanovite »glavno« šolo najprej v šmarskem srezu, kakor ao jo sklenili ustanoviti daJekovidni predniki že pred 70 leti. če njim ni bilo usojeno sklepa izvršiti, pač zaradi zahteve po slovenskem učnem jeziku, naj ga izvrši naša doba v narodni državi!	Dr. P. St.
Za zvišanje prejemkov nameščencem in upokojencem
Akcijski odbor organizacij državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev v Ljublianj je poslal s podpisom 29 stanovskih organizacij nameščencev in upokojencev, ki imajo svoje sedeže v Ljubljani, kraljevskemu namestništvu naslednji dopis:
»Akcijski odbor organizacij državnih in javnih nameščencev ter upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani prosi najvišje zaslombe v pravični borbi za dosego človeškemu dostojanstvu primernega življenja.
Državni in samoupravni nameščenci ter upokojenci in naše družine živimo zaradi velikanskega dviga cen najnujnejšim življenjskim potrebščinam naravnost v bedi. Vsak drug sloj si je dosegel sorazmerno povišanje dohodkov, le mi, ki služimo državnim in samoupravnim oblastvom ali ki smo jim dali nekoč svoje najboljše sile, imamo plače, ki so daleč pod eksistenčnim minimom in veliko slabše od dohodkov katerega si bodi drugega delovnega sloja v državi. Zato nas tarejo pomanjkanje, dolgovi in moreča skrb. kako bomo jutri nahranili in oblekli sebe in svoje družine. Niti za te izdatke že davno več ne zadostujejo naše mesečne plače. Da ne pretiravamo, je javno ugotovil dne 17. februarja sam gospod ban dravske banovine v svojem ekspozeju pri proračunski razpravi banskega sveta v Ljubljani.
V neomajnem zaupanju, da bo kraljevsko namestništvo zastavilo ves svoj vpliv, da bo kraljevska vlada nemudoma pravično uravnala naše osebne in družinske prejemke v razmerju z naraslo draginjo, prosimo, da sprejmete zagotovilo naše globoke vdanosti.«
Iste organizacije so poslale predsedniku ln podpredsedniku kraljevske vlade, ministru financ ter ministroma dr. Kulovcu m dr. Kreku spomenico naslednje vsebine:
»Pomanjkanje in dolgovi, ki ženejo državne in javne uslužbence ter upokojence spričo nevzdržne draginje v bolezen in obup, na drugi strani pa odlašanje z ureditvijo njih dohodkov do naraščajoče draginje, silijo podpisane organizacije, da se danes vnovič obrnemo na vas in vas opozorijo na potrebo nujne in uspešne rešitve tega neodložljivega vprašanja.
Pri največji uvidevnosti, da zahtevajo izredni časi prav od nas, ki nam je država in javno oblastvo delodajalec, žrtev in pri najboljši volji, da dajemo kot dobri državljani drugim slojem zgled, smo prisiljeni ugotoviti, da je naš položaj dan za dnem obupnejši. Nikakor ne zmoremo več izdatkov za najosnovnejše življenjske potrebščine. Le še z zadolževanjem in iskanjem izrednih dohodkov se borimo zoper bedo. Celo uradniki višjih položajev so daleč pod eksistenčnim minimom, kako je
šele z uradniki nižjih skupin, z zvanlčnV-
ki, služitelji in dnevničarji.
Da naš klic po neodložljivi pomoči ni izraz notoričnega nezadovoljstva, je javno ugotovil sam gospod ban dravske banovine dr. Marko Natlačen v svojem ekspozeju na zasedanju banskega sveta v Ljubljani dne 17. februarja, ko je z vso uvidevnostjo in dobrim poznanjem razmer priznal 39 tisočem javnih uslužbencev v naši banovini patriotizem, disciplino in skrajno požrtvovalnost. Ugotovil je, da so bili naši dohodki za januar za okroglo 40% pod eksistenčnim minimom v razmerju do eksistenčnega minima v letu 1938 in da je »del uslužbenstva proletari-ziran, drugi del pa živi podproletarsko«. Odstotek v takih razmerah živečega aktivnega držav, nameščenstva znaša po njegovih navedbah 89%, če bi pa upošteval še upokojence, bi se dvignil gotovo na 95%. Njegovim pomenljivim besedam, da »je potrebno storiti vse«, da se državnim, javnim uslužbencem in upokojencem »dvignejo prejemki do višine, ki bo omogočala človeškemu dostojanstva primerno življenje«, nimamo dostaviti drugega kot to, da ima zavlačevanje rešitve našega gmotnega vprašanja dan na dan hujše posledice.
Prepričani smo, da tudi vi uvidevate potrebo po nujnj rešitvi iz naše stiske, ki je možna zdaj le še s povišanjem naših plač v sorazmerju s podražitvijo vseh življenjskih potrebščin, zato vas prosimo, da zastavite za pravično ureditev naših dohodkov ves svoj vpliv.
Ako bj bila ureditev našega položaja z rednimi davčnimi in finančnimi viri nemogoča, naj pristopi država k izrednim meram, eventualno tudi k oddaji premoženja, da se s tem ustavi naraščanje draginje in utrdi vrednost denarja.«
Banu dravske banovine je poslal naslednji dopis:
»Akcijski odbor državnih in javnih nameščencev ter upokojencev za. dravsko banovino v Ljubljani je na svoji seji dne 4. marca 1941 sklenil, da se vam iskreno zahval; za tehtne besede, ki ste z njimi pravično predočili javnosti naš obupni gmotni položaj. S priznanjem našega patriotizma. discipline in skrajne požrtvovalnosti ste dali naši borbi, da se povišajo naši osebni in družinski dohodki v razmerju s podražitvijo življenjskih potrebščin, neprecenljivo moralno oporo. Le to bi si dovolili pripomniti, da so se vaše besede nanašale le na aktivne nameščence, da pa so v enakem položaju tudi naši upokojenci. Odstotek tistih aktivnih ln upokojenih državnih in javnih nameščencev, ki so njih dohodki pod eksistenčnim minimom, bi ob upoštevanju le veh pokazal še poraznejše število, saj bi gotovo presegel 95%.
Prepričani rmo da bo vil rcudr.rek, da je takojšnja pomoč neodložljiva, vendarle
Pokojni generalštabni polkovnik Ante Parte v Planici 2. marca med častnimi
gosti na odru (X)
izzval poklicane čdnftelje. da ne bodo več odlašali z rešitvijo tega prevažnega socialnega vprašanja. Prosimo vas, velespo-
£tcv8ni gospod b-ir., da tudi v todoče podpirate naše napore in nenehoma apelirate na kraljevsko vlado, naj to nevzdržno stanje brez odloga odpravi in nam omogoči človeškemu dostojanstvu primerno življenje. Le tako bomo rešeni morečih skrbi, ki nam jih povzročajo obupno pomanjkanje in zadolževanje, in bomo spet sposobni v polni meri izvrševati svoje poklicne dolžnosti.
Blagovolite sprejeti, velespoštovani go-
spod ban, tudi ob tej priliki Izraze našega globokega spoštovanja.«
Ministru financ in ministru za prehrano je pa poslal naslednjo brzojavko:
»Akcijski odbor organizacij državnih tn samoupravnih uslužbencev in upokojencev v Ljubljani, v katerem sodeluje 29 stanovskih organizacij, ugotavlja, da uvedba uradniške aprovizacije ne more urediti položaja državnih nameščencev in upokojencev in je zato proti uzakonitvi uredbe o uradniški aprovizaclji. Rešitev vpraša^ nja vidimo le v fiksiranju cen in zvišanju prejemkov.«
Ker je streljal na stražnika
je bil obsojen na leto dni strogega zapora
Ljubljana, 11. marca
Danes dopoldne je veliki kazenski senat sodil knjigoveškega pomočnika, 231etne-ga Antona Rodiča z Velikih Gaber, ki je, kakor se bodo naši bia!ci gotovo še spominjali, 16. januarja letos na ljubljanskem kolodvoru streljal na službujočega stražnika Josipa Zorca. K sreči njegovi streli niso zadeli in je stražnik odnesel zdravo kožo.
Za Rodiča je bil položaj pred sodniki dokaj kočljiv, kajti državni tožilec, ki je pred velikim senatom zastopal obtožbo, je Rodiča obtožil zločinstva po čl 1 točka 7 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ker je bil napaden oblastveni organ. V razlogih je obtožnica navajala, da ima Rodič že nekaj slabe preteklosti za seboj. V času, ko je na ljubljanskem kolodvoru sprožil strele iz samokresa na stražnika, je bil prav za prav že nekaj mescev begunec. V Novem mestu je bil zaradi tatvin obsojen na 8 mescev strogega zapora. A ko so ga oddali zaradi bolezni v bolnišnico, je od tam pobegnil. Odtlej se je klatil vsepovsod, dokler ni prišel v Ljubljano, kjer ga je na postaji ustavil vratar zaradi tega, ker je imel karto le do Litije. Ker pa je hotel uiti brez doplačila, je vratar poklical na pomoč stražnika.
Obtoženi je v svojem zagovoru navajal, da nikakor ni imel namena stražnika ustreliti in se tako izogniti nujni aretaciji. Dva samokresa, ki sta bila nabita, da
ni imel pri sebi zato. da bi se mogel u?peš-no postaviti po robu morebitni aretaciji, temveč, da ju je nekje na meji kupil in potem prinesel s seboj v Ljubljano z namenom, da bj ju spravil v denar. Zaslišani stražnik Josip Zore, ki je natančno opisal ves dogodek v mali kolodvorski uradni sobici, je skladno z vratarjem iz povedal, da se Rodič potem, ko so ga po padlih strelih zgrabili od zadaj in za roke, ni več upiral in tudi ni poskušal doseči samokresa Državni tožilec, ki je v svojem govoru zahteval strogo kazen v smislu obtožbe, je bil mnenja, da je Rodič potem, ko je na vratar jevo zahtevo po doplačilu prosil, če sme prej na. stranišče, najbrž tarn pripravil naboje z namenom, da 3i bo tudi s silo iz posloval svobodo in se rešil gotove aretacije. Malo se mu je zdel verjeten zagovor obtoženega, da je v stranišču spravil en samokres za hlačni pas zato, da bi se ga med potjo na policijo na kak način rešil in 3e na. ta način vsaj malo razbr emeni i vprašanja, zakaj je tako močno oborožen. Nasprotno pa je obtožencev branilec dr. Mojzer razlagal ta obtoženčev zagovor za dokaj verjeten, kajti spričo dejstva, da je bil obtoženi prav za prav na begu, je bilo povsem razumljivo, da je bil po incidentu na postaji precej nervozen in se je skušai vsekakor razbremeniti.
Sodniki so Rodiča obsodili, toda ne v smislu obtožbe, temveč le v smislu § 127 k. z. na 1 leto strogega zapora.
M ul turni pregled
Koncert v Maribora
Ptefl tremi let! Je prevzel vodstvo pevskega zbora mariborske Glasbene Matice bivši dirigent UPZ g. MIlan Pertot. Od tzJcrat prireja ta zbor zopet redno svoje letne koncerte z izbranimi deli bogate jugoslovanske zborovske literature. Za letošnji koncert, ki je bil v sredo 5. t. m. v Sokolski dvorani, je zbor razširil svoje glasbeno-kulturno poslanstvo in prikazal na koncertu tudi dela iz bolgarske zborovske literature.
Spored »koncerta umetnih in narodnih pesmi južnih Slovanov« je nudil verno sliko pevske kulture vseh štirih južnoslovan-skih rodov in je bil razdeljen na pet delov: slovenski (umetne), hrvatski, srbski, bolgarski in ponovno slovenski (narodne). Slovenski del umetnih pesmi je obsegal dela A. Lajovca (»Bolest kovač« in »Medved z medom«), E. Adamiča (»Vragova nevesta«, »Za njega vse potrpim« in »Ko-marjeva ženitev«) in K. Pahorja (»Star se šeče...). Hrvatsko pesem sta zastopala J. Gotovac (»Oklada« in »Prigovor«) ln B. Papandopulo z drugim stavkom svatov, skih pesmi (»Skoči kolo«), Z manj deli so bili zastopani Srbi: M. Milojevič (»Muha i komarac«) in St. Mokranjac (»Kožar«). Razen slovenskim je bila posvečena največja pažnja bolgarskim komponistom ln so bila izvedena dela šumančelova (sSadi momaluk«), Al. Mozfova (»Rasli tik vi«), P. Stajnova (»Zasviri, Dimo, ka-vala«) in D. Hristova (»Slana padne, Gane«, »Mari m orne crnooka« in »Ergen dja-do«). Zaključile so slovenske narodne pes-
mi v harmonijski obdelavi E. Adamiča (»Bog je ustvaril žemljico«) in M. Hubada (»Je pa davi slanca pala«, »Bratci veseli vsi«, »Ljubca povej, povej« in »škrjanček poje, žvrgoli«).
Celoten spored je bil torej smiselno sestavljena revija južnoslovanske pesmi. S kvalitativne (bolje: z glasbenonapredne) strani se moramo odločiti za naša, slovenska dela; kajti vsi naši ostali južni bratje v svojih delih ne iščejo novih izraznih poti ter ostajajo zvesti idealizatorji narodne pesmi. Pri tem delu so Srbi tehtni, Hrvat, je širokopotezni, Bolgari pa najbolj preprosti. Slovenska umetna pesem služi predvsem naprednemu umetniškemu principu, je zato vseskozi seriozna in širokim plastem manj dostopna ko ostali, brez večjih umetniških intencij obravnavani folklorni slog, ki se večkrat tudi zelo oddaljuje od glasbeno-umetniškega principa (Bolgari!)
Zbor Glasbene Matice, ki je s svojim neumornim delovanjem v 221etnem obstoju žel nešteto uspehov doma in v inozemstvu, preživlja hudo krizo že celo vrsto let. Kdaj pa kdaj se ta sicer vzorno prizadevni zbor navidezno okrepi, potem zopet oslabi. Pri zboru pogrešamo v zadnjih letih stabilne pevske tradicije. Razen nekoliko častnih pevskih »stebrov«, ki podpirajo zbor že leta in leta, srečavamo na vsakem koncertu med pevci vedno nove obraze. Ne moremo se ubraniti vtisa, ko da bi se ti pevci pritegnili, da absolvirajo samo ta spored, za drugi koncert zopet novi pevci itd. Poslušalec to »ad hoc« postavitev zbo-
ra zelo točno čuti. Pri zboru se je tokrat čutila precej močno glasovna neizdelanost, nesigurnost v intonacijl in neuravnovešenost med posameznimi glasovi. Posebno so se vsi ti nedostatki čutili v prvem delu sporeda, pri slovenski umetni pesmi, kajti večina teh skladb je bila podana nesigurno in v velikem intonančnem neskladju. Bolje so zboru ležala hrvatska dela, saj je zbor moral eno teh celo še ponoviti, medtem ko je za razgibana in efektna bolgarska dela bil zbor preveč težak in okoren. Tudi slovenske narodne pesmi, ki so doslej še vedno »užigale«, niso pri publiki dosegle zaželenega uspeha.
Dirigent g. Milan Pertot ima pri zboru očividno težavno stališče, bodisi da se člani zbora ne udeležujejo redno vaj, bodisi da so v zadnjem trenutku pristopili k zboru novi, pevsko še neizdelani pevci. Verjetno, da so tudi vsi ti navedeni faktorji vplivali na dirigenta, ker smo pri njem opažali apatičnost, ki 3e ga je držala ves večer, če bi prvovrstnih dirigentskih kvalitet g. Milana Pertota ne poznali izza prejšnjih koncertov (posebno UPZ), bi ga po tem koncertu krivično sodili. Nekaj pa moramo pribiti: Tudi če bi dirigent bil obvezan, podati s koncertom obračun letnega društvenega dela, bi tega ne smel storiti s preursnjeno izvedbo tako obširnega in bizarnega pevskega sporeda.
Zbor je treba postaviti torej zopet na noge! Zato mora vsak kulturno čuteči Mariborčan zastaviti svoje sile. Matični zbor, ki kaže v današnjih hudih časih toliko vnetega Idealizma, mora postati zopet vodilni zbor mariborskega kulturnega okrožja. Dirigenta pa je treba pri tem težkem, toplega priznanja vrednem delu podpreti in zbor bo lahko uspešno nastopil, ko bo čutil v sebi moč in vero, da je premagal vse nedostatke, kj so ga na tem koncertu
ovirali pri njegovem umetniškem stremljenju.	Prof. K»rol F®i»or.
ZAPISKI
GOSTOVANJE V OPERI V poslednji vprizorltvi Verdijevega »Plesa v maskah« je gostoval v vlogi Riccar-da Anatol Manoševskij, ki je po značaju lirični in ne drama tski tenor, kakor ga zahteva omenjena vloga. Zato je povsem umljivo, da ji ni mogel dati ti»te izrazne moči, ki je Riccardu potrebna, čeprav si je v ta namen pomagal z raznimi efekti. Moram pa reči, da so prav ti Izzveneli v časi dokaj neestetsko in so v tem pogledu kvaliteti prikaza njegove vloge le škodovali. V splošnem je glas Manoševskega prijetno barvan, dovolj zračen in prikupen, da bi ga mogla Opera dobro porabiti v njemu prilagojenih in ustrezajočlh vlogah. Tehnično vestne pripravljenosti v tej vlogi ni pokazal, temveč prej nasprotno: površnost, ki je bila razvidna iz ritmičnih in deloma tudi intonativnih netočnosti, oblikovanja linij in glasov, ki se tu pa tam tudi krhajo, ter iz celotnega vsebinsko glasovnega izraza. Prepričan sem, da bi mogel s tem glasom razviti ob večji tehnični izdelanosti mnogo kvalitatlvnejšl glasovni lik. Tudi njegova vokalizacija ni vedno točna, prav tako ne naglašanje, ki je bilo često napačno ln nesmiselno (n. pr. preveč izrazito poudarjanje konso-nantov ob koncu besed i. dr.); moti tudi mešanje hrvatskih besed med slovenske, čeprav je bilo redko in zato tem občutnej-še. pevski je podal Rlccarda sicer originalnemu značaju dokaj ustrezajoče, vendar se njegov lahki tenor, ki se v višinah ni mogel izogniti forsiranju, tej vlogi iz vsebinskih razlogov posebno ne prilega. Igral-sk- me nJ prepričal, ker se mu preveč pozna manira, že nekam pr«očitna rutina,
kar zmanjšuje moč in globino doživetja, s tem pa vtis, kakršnega si ustvarja ob tem ali onem liku gledalec in poslušalec. V splošnem pa je vendar podal Manoševskij svojo vlogo dovolj simpatično, čeprav še zdaleč niti pevski, niti igralski ni izčrpal obsežnih izraznih sil Riccarda. Spričo njegovega gostovanja izražam svoje mnenje (ki velja splošno glede gostovanj), naj se vabijo za goste le pevci, ki so vsaj enakovredni našim domačim aH Jih presegajo po kvaliteti, sicer gostovanje svojega pravega smisla in smotra ne more doseči.	cd.—
PAUL ERNEST
Ob priliki 751etnice rojstva pisatelja Paula Ernsta. ki je L 1933. umrl v Sankt Georgenu (štajerska), je v okviru Lektorata Nemške akademije v Ljubljani predaval dr. Franz H i 11 e o delu tega nemškega pesnika.
Paul Ernst je ena najpomembnejših osebnosti v nemški književnosti 20. stoletja. Zanimivo je, kako je ta potomec rudarske rodbine iz Harza počasi opustil prvotno namero, da bi študiral bogoslovje in se je pridružil krogu berlinskih književnikov naturalistične smeri, ki so imeli tesne vezi s tedanjim socialističnim gibanjem. Globoko filozofski duh Paula Ernsta pa se ni mogel trajno zadovoljiti s površnim materialističnim stališčem tega okolja. Postal Je sčasoma eden njegovih ostrih nasprotnikov. Podobno kakor v svojem času Lessing je skušal Ernst s temeljitim delom o večnih zakonih forme v tragediji in v pripovedni umetnosti d^ti novi nemški literaturi novo podlago. Nazore, ki jih je razvijal v svojih teoretičnih spisih (med njimi v »Der Weg zur Form«), je skušal tvorno uveljaviti v številnih veseloigrah in žaloigrah. Pri tem pa se ni mogel !■-
Nenadna smrt odličnega častnika
V pooedeljskem »Jutru« smo poročaH, da je r Beogradu nenadno preminil generalštabni polkovnik Ante P^rte, Vest je presenetila številne znance in prijatelje pokojnega, ki je bil dalje časa dodeljen štabu za utrjevalna dela. Nedavno je bil premeščen v Beograd.
Pokojni polkovnik je močno vzljubil nafte kraje tn se je de 2. marca udeležil velike planiške skakalne tekme, ki ji je ves zdrav in zadovoljen prisostvoval na častnem odra. Naslednji torek je bil že v Beograda, a Je moral takoj leča. Angina, za katero je obolel, je postala smrtno nevarna. Odlični častnik, ki je bil sicer prav trdnega zdravja, je v soboto umrl. Polkovnik Ante Parte Je bil po rodu Sarajevčan, njegov rod pa Je izhajal iz Kočevja. Njegovim sorodnikom naše ifkre-BO ffožflljfil
kJTJTRO« BL 90.
BrA, H. SL XML
Domaie vesti
•	Proslava ii°rajkega državnega praoni-fca. Ob drugI proslavi slovaškega državnega praznika v petek, 14. t. m., bo v Beogradu ob 10. svečana služba božja v cerkvi Kristusa Kralja v Krimski ulici. Povabljeni so vsi Slovaki in prijatelji slovaškega naroda, da se udeležijo tega bogoslužja. Na slovaškem poslaništvu v Birča-minovi ulica 28. bo razprostrta knjiga zaradi vpisovanja čestitk.
•	Sprememba zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, iz kroga zavarovancev Pokojninskega zavoda za nameščence smo prejeli: V dnevnem časopisju od 17. decembra 1940 je bilo objavljeno, da so predsedniki V3eh pokojninskih zavodov v državi na zasedanju v Zagrebu ponovno razpravljali o načrtu za spremembo zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev. Izdelano da je bilo tudi besedilo novele k temu zakonu in predloženo kraljevski vladi. Dne 22. januarja 1941 je bilo spet objavljeno, da je po informacijah iz Beograda v ministrstvu to delo v glavnem končano in bo uredba v kratkem ^pripravljena«. Zavarovanci, katerih se zavarovalne sprememoe tičejo, nestrpno pričakujejo objave te uredbe. Trdilo se je, da stopi uredba že s 1. Januarjem 1941 v veljavo, pozneje pa se Je navajalo, da šele s 1. aprilom. Da se zadeva ne zavleče v neskončnost, apolira-CiO na odločujoče člnitelje, naj vendar pospešijo vprašanje, ki je življenjskega pomena za zavarovance, posebno v teh težkih časih. Pravično bo. če se to nepravično socialno vprašanje nemudno reši!
•	Lep študijski uspeh. Te dni je bil diplomiran na juridični fakulteti zagrebške univerze mariborski rojak g. Anton Si-m°nič, višji carinski kontrolor in vodja carinskega odseka na Planini pri Rakeku. Medtem, ko se je pripravljal na diplomo je g. Simončič povrhu tega položil še dva Izpita, za carinika in za carinskega kontrolorja, in to oba z odliko- To je res nenavadna vztrajnost, ki ga je privedla k lepemu uspehu. G. Simoniču Iskreno čestitamo.
•	Sava »pet poplavlja. Zaradi dežja, ki Je zadnje dni vztrajno padal, so mnoge reke prestopile bregove in poplavile velike zemljiške komplekse. Pri Bosanski Gradiški je Sava preplavila vso okolico v dolžini 14 km. Na nekaterih mestih stoji voda meter visoko. Tudi na desnem bregu je Sava preplavila nasipe in je pod vodo nekaj sto hektarov zemlje. Prebivalci bližnjih vasi so se morali izseliti, ker stoji voda tudi v hišah. Poleg Save so zelo narasle tudi reke Sana. Bosna. Una ln Ukri-na, ki so na mnogih krajih prestopile bregove.
•	Veliko prekiadaino skladišče bodo v
icratkem začeli zidati v Sisku, V njem bo prostora za 5.200 ton različne robe. Novo skladišče bo zelo dvignilo pomen Save kot plovne reke- Namen skladišča je oskrbovati zapadne hrvatske kraje, zato bo ta silos »premi j en najmodemeje s stroji za prekladanje. Zlasti mnogo prostora bo namenjenega shranjevanju turščice- V Jugoslaviji že imamo tri vrste silosov: zbiralne, rx>trošne in terminalne. Prekladalni silos e četrti tip in bo Jugoslavija najbrž dobila še nekaj takih skladišč.
•	Kongres Združenja geometrov in geodetov je končan. V ponedeljek se je v Skoplju nadaljevala skupščina Združenja :.reometrov in geodetov. Izvolili so nov odbor, potem pa je bila prečitana resoluci-
a, v kateri med drugim zahtevajo, da se 7. novim uradniškim zakonom pravilno reši pravni in gmotni položaj državnih uslužbencev. Geometrom je treba dati po-; ebne ugodnosti, ker so vršili svoj posel pod zelo težkimi pogoji. Vsem absolventom srednjih tehniških šol se mora dovoliti vpis na tehnino fakulteto in temu primerno razširiti geodetski odsek na beograjskem vseučilišču.
•	predavanje SPD v Beogradu. Slovensko planinsko društvo, Osrednje društvo v Ljubljani priredi v Beogradu v soboto 15. t. m. Ob 20. uri v dvorani Kolarčeve univerze propagandno predavanje za obisk FOovenlje pod nazivom »Slovenija u boji i
pesmi«. Predavatelj g. dr. inž. France Avčln bo pokazal nad 200 izbranih barvnih
diapozitivov, ki predstavljajo razne predele Slovenije in pojasnjujejo besedilo predavanja. Uvodne besede bo spregovoril predsednik SPD g. dr. Pretnar iz Ljubljane. Predavanje bo spremljal sloviti ljubljanski vokalni kvintet z Izbranim sporedom slo-vensltih narodnih in umetnih pesmi Slovence v Beogradu in vse prijatelje Slovenije opozarjamo na navedeno zanimivo prireditev Slovenskega planinskega društva. Vstopnice se že predajajo. Podrobne informacije dobite v pisarni Društva Slovencev, Beograd, Balkanska 14 (—)
* O važnem zgodovinskem odkritju na Trogirskem polju smo kratko že poročali Na tleh, kjer se je razvijala stara hrvatska zgodovina, so našli ostanke cerkvice Sv. Ivana in Sv. Lovrenca iz starohrvatske dobe. Pod strokovnim vodstvom arheologov iz Splita in Trogira so doslej odkrili cerkveno apsido z ostanki pločnikov, temelje in kamenite dele oltarja. Večji del cerkvice pa je še pod zemljo. Po doslej odkritih spomenikih, ki so pripadali različnim dobam, je očitno, da gre za tri kulturne sloje, za rimsko-poganskega, starokrščanske-ga in starohrvatskega. Arheologi so prepričani, da bodo z nadaljnjim odkopavanjem cerkvice, ki jo omenja že trogirski zgodovinar Andreis, našli še zanimive spomenike iz vseh treh obdobij. Prebivalstvo je prav navdušeno za odkritje, s katerim so se potrdile stare govorice. Tu je nekoč bila zibelka hrvatske države. Kraj je po svoji lepoti privlačeval in zapustil sledove raznih kultur. Zato bo najdišče, na katerega so po srečnem naključju naleteli težaki pri kopanju vinograda, poslej gotovo privlačevalo vse izletnike, ki obiščejo Split, Kaštele in slavni Trogir.
ŽIMO
i2 l AS I NL rktDlLNlCt KUPITE NAICEN EJt PRI /.IMA OOSPCVET^KAe
•	Socialne stanice po hrvatskih krajih.
V Zagrebu imajo »središnjico delovnih zaje dni c za socialno pomoč banovine Hrvatske«. V' središnjici so včlanjena vsa dobrodelna društva in socialne ustanove in tako je središnjica nekake vrste pomožni organ banske oblasti pri dajanju socialne zaščite in pomoči. Središnjica je začela razširjati svojo delavnost na vse kraje v hrvatski banovini, čim bo uspelo v posameznih občinah in okrajih urediti socialne razmere, bo prenehal dotok deželanov v mesta, zlasti Zagreb, kamor prihaja vedno več siromašnih ljudi iskat zaslužka ali podpore-Po vseh hrvatskih mestti nameravajo ustanoviti socialne stanice, ki bodo skrbele za razmere v svojem območju. S tem bo socialna pomoč v banovini HrvatsKi popolnoma preurejena. Pravkar prireja središnjica po vsej banovini Hrvatski veliko zbirko, da se med Hrvati odpravi pomanjkanje, zlasti da ne bodo stradali otroci. Na Hrvatskem hočejo v najkrajšem času popolnoma odpraviti poulično beračenje kakor tudi moledovanje po javnih lokalih in stanovanjih.
•	Akademska menza beograjske univerze je začela poslovati. Brez posebnih svečanosti so v Beogradu odprli akademsko menzo. Prvič so z združenimi gmotnimi in moralnimi silami beograjskega vseučilišča 3n s pomočjo države odprli ustanovo, ki bo mnogo olajšala dijaško življenje. Za kosilo in večerjo bodo akademiki plačevali 12 din, čeprav je jedilni list toliši od meščanske kuhinje. V mer.zi s3 hran: i 000 dijakov.
•	Tri očenaše je napisal na koruzno zrno. Strokovnjak v drobnopisu je Nikola Barbarič iz Dubrovnika. Pred časom je na koruzno zrno trikrat napisal vse besedilo očenaša. Potem je v mali knjižici obsega 1.5 X 2 cm napisal besedilo knjige »Temnica Stjepana Radiča«. Nekaj mescev za tem je v knjižico obsega 8 X 10 cm napisal besedilo naše ustave, ki je imela 108 strani. Zdaj je g. Barbarid končal svoje največje delo. Na formatu 60 X 60 mm je napisal zgodovino Jugoslavije, obsegajočo 1,300 000 črk.
•	Obnova starega gradu Ozlja. Preteklo nedeljo so se člani Brače hrvatskog zmaja iz Zagreba mudili na starem gradu Ozlju, katerega nameravajo obnoviti. Letos bodo preuredili stari grad tako, da bo v njem muzej, v pritličju pa bo grobnica, v katero bodo položene krste s telesnimi ostanki Zrinskih. Delo se bo izvršilo po možnosti še pomladi.
•	V Vojvodini razsaja trebušni tlfu». Z ozirom na epidemijo trebušnega tifusa v Srbobranu so oblastva ukrenila vse potrebno in uredila posebno bolnico s 100 po. steljami. Doslej je bilo cepljenih proti ti-
fus« te 10X00 ooeb ln mm oeptjmj«
ljuje. Okužene vodnjake ao zaprli ta nadzorujejo tudi vse ostale javne vodnjake. Doslej Je ugotovljenih 226 obolenj za trebušnim tifusom; od teh je bilo že 5 smrtnih primerov.
HRADAVE IN RDEČKASTE ROKE POSTANE3 JO Z UPORABO
PERMAkreme
GLADKE IN LEPO BELE
• ■ •
• • ■ < d A
KAN C
IJ UBIJA* A HitII O I
•	Tobak ne bo n» karte*. V veselje toba-
karjem lahko povemo, da je bila lanska letina tobaka zadovoljiva. Po Hercegovini so pravkar zaključili odkup tobaka od sa-dilcev. Samo zapadna Hercegovina, kolikor je pripada banovini Hrvatski je dala okrog 880 vagonov tobaka, za katerega ao sadilci prejeli okrog 190 milijonov dinarjev čistega. Lani je monopol plačeval sa-dilcem tobak po 25 din, letosj po 27 din. Toda lani je sadilec dobil za iaikupiček 15 do 17 kg turščice, letos pa 7 kg. Lanski odkup je bil najboljši v zadnjih 15 letih, letošnji Je slabši. Tako pač sodi prebivalstvo, ki se mora venomer ravnati po lastni borzi, kjer tehta vrednost tobaka z vrednostjo najpotrebnejšega živila, turščice.
•	Da ljudje preveč pijejo, so spoznali tudi banski svetniki v vrbaskl banovini ki so se te dni zbrali k zasedanju v Banjalukl Zahtevali so od banske uprave, naj z novim banovinskim proračunom poviša takse ln trošarino na vse opojne pijače, s čemer naj bi se kmečko prebivalstvo odvračalo od pijančevanja in bi se obenem povečali dohodki banovine, ki so ji krvavo potrebni za pametnejše namene.
Dr. B. SAVINŠEK
Gajeva ulica 2/a zaradi vpoklica NE ORDESTRA
•	»Gospoda«, zgodovinski roman, ki ga je napisal Damjan V ah en, v katerem je orisal dogajanja v XV., XVI. in XVII. stoletju v ljubljanski in kranjski kotlini bo izšel do konca julija t. 1 Roman, ki bo Imel 17 tiskovnih pol, stane v subskribdji 56 din in se naroča pri Založbi »Naši obrazi«, Ljubljana, šubičeva 3/IH. (—)
•	S sekiro Je ubil ljubavnika svoje žene.
V	sredi mesta v Peči se je v ponedeljek odigral krvav zločin, ki je zahteval življenje Muhameda Ismaila. Iz osvete ga je ubil Ali Zumber. Pred časom se je Zum-ber poročil z lepo 141etno deklico Sabo in r.ekaj mescev živel z njo. Saba pa je Se naprej imela ljubavno razmerje z Muha-medom in je nazadnje pobegnila k njemu. S pomočjo sodišča je dobil Zumber ženo spet nazaj. Sklenil pa se je maščevati nad Muhamedom. Ko sta bila v ponedeljek oba v Peči po opravkih, je Zumber s sekiro navalil na Muhameda in ga z nekaj udarci pobil. Po zločinu se je sam javil oblast vom.
•	Mrtvo nevesto Je ozmerjala. Kakor smo poročali, sta se te dni vrgla pod vlak pri Slavonskem Brodu mladi Franjo Bauer in Katica Majerjeva, ker jima ni bilo usojeno stopiti pred oltar. Franjo je bil močno zaljubljen v Katico, njegova mati pa jo je črtila. Nedavno je mati prišla v gostilno Katičinega očeta in je vpričo Katice oklo-futala sina. Poniževanja so se nadaljevala.
V	petek, dan pred žalolgro, je Franjo posodil Katici svoj bicikelj, da se je z njim peljala skozi vas. Ko je to videla Franova mati, je sredi ceste pričakala Katico, jo podrla v jarek in kolo odvedla domov. Po samomoru Frana in Katice je postala Franova mati še hujša in je po vasi vpila proti mrtvi nevesti. Skupnega pokopa ni dovolila. Ko so nesli mrtvo Katico mimo Bauer-jeve hiše, je Franova mati stopila na cesto in ozmerjala pokojnico in pogrebce. Dogodek je zbudil mnogo obžalovanja.
•	Svakinjo Je ustrelil Smrtno nevarno ranjeno so prepeljali v bolnico v Sremski Mitrovlci kmetico Dragoslavo Baševičevo z Banovega polja. Njen svak Jovan Baše-vič je doma neprestano ravnal z lovsko puško in v šali pomeril v Dragoslavo. Kakor že navadno Ima pri takih priložnostih zlodej prste vmes, se je tudi tokrat puška nenadno sprožila. Krogla Je razmesarila stegno in Dragoslava je v bolnišnici izdihnila.
ogniti usodi, ki je značilna tudi za Les-?Lnga, da je bil čez mero poučljiv. Zaradi tega je Paul Emst današnjemu času bližji kot pripovednik. Njegove »Jugenderinne--ungen« so edinstven kulturno-zgodovinski dokument, ki odraža v sebi družbeni, duhovni in politični razvoj Nemčije med leti 1871 in 1900. še močnejši kakor v romanih, izmed katerih je razvojni roman »Der schmale Weg zum Gliick« posebno pomenljiv, se kaže Ernstov pripovedni talent v kratkih zgodbah. Njegove »Spitzbuben-und Komodiantengeschichten« razodevajo staroitalijanske vzore, ob katerih je izuril svojo tehniko in sodijo med najboljše stvaritve nemške humoristične literature. »Izmišljeni razgovori« (Erdachte Gesprache) kažejo, da Ernst ni Imel samo humorja, marveč je bil tudi »moder« v Goethejevem smislu. Njegovo poslednje pesniško delo je >Das Kaiserbuch«, tri zvezke obsegajoči epos, v katerem je pesniško prikazal srednjeveško zgodovino. Paula Ernsta dolgo časa niso pravilno ocenjevali in so mu hoteli vtisniti pečat novoklasicizma. šele po-r^asl je prodrlo spoznanje, da je Paul Ernst bolj klasičen v tem, kako je nemški literaturi pripravljal pot iz površnosti in brez-formnosti na prelomu stoletja v možnosti novega razvoja.
STOLETNICA RENOIRA V času, ko vsaka država slavi sinove, ki so ponesli njeno slavo v svet, se tudi Francija spominja svojega velikega slikarja Renoira. čigar stoletnico rojstva praznuje te dni.
življenje tega umetnika ni po svoji pisanosti prav nič zaostajalo za pisanostjo in razgibanostjo življenj drugih zastopnikov francoskega duha ia genija. Sin krojača se je sprva tudi sam oprijel rokodelstva. Bil je še skoraj otrok, ko je že slikal na porcelan priljubljene ljudske prizore, ki še danes niso našli tekmeca. Se-
veda je bil ta prvi dotik z barvami in čopičem povod, da se je pozneje ves posvetil slikarstvu. In slikal je do svoje poslednje ure. 2e ves ukrivljen od revmatizma je še nekaj ur pred smrtjo držal paleto med prsti, ki so bili bolj podobni snopcu kosti kakor pa roki, ki je ustvarjala umetnine, iz katerih je sijalo izobilje.
Zagrizeno je ljubil življenje. A življenje mu je bilo slikanje. Ko je na njem že vse umrlo, ko se je vse posušilo, mu je ostal živahen pogled, oči, ki so občudovale naravo. In po svojem nagonu ter okusu je bil naravi zelo blizu. »Slikarstvo ni sanjarjenje,« je večkrat ponavljal, »treba se mu je posvetiti, kakor se vsak dober delavec posveti svojemu delu.« Ta umetnik, kakor že rečeno suhljat in bolehen, se je ves posvetil slikanju obilja in zdravja. Debelušne ženske, zdrave, napete in rožnate kože so mu bi<e po.eg m.rnih kotičkov najbolj priljubljeni sižejl. Vendar pa se je vulgarnosti debelosti znal izogniti s fineso odtenkov. Njegova umetnost odkriva skrivnosti premaganih nasprotij. Francozi, ki tudi v težkih dneh niso izgubili svojega esprita in humorja, pravijo, da Renoirove osebe niso nič kaj prikladne za današnjo dobo kart in omejevanj in da jih preveč spominjajo na sončni paradiž, v katerem so bile napravljene, ki pa je — zaenkrat — izgubljen.
Nova številka »Modre ptice«. Pravkar izišla četrta številka revije »Modra ptica« prinaša pripovedno prozo Zine V r š č a -j e v e »Tri sestre«. Zaključuje se daljša povest A. M a u r o i s a »Trpljenje mladega Wertherja«, ki jo je iz francoščine prevedel B. Borko. Pisatelj opisuje v mikavni pripovedni obliki, kako je nastajal na osnovi osebnih doživljajev in fantazijskega snovanja Goethejev znameniti roman. Branko Rudolf nadaljuje svoje študije o poeziji Boža Voduška in obrav-
nava v pravkar začetem članku moderno umetnost v zvezi z Voduškovo poezijo. Neznan pesnik, označen s šifro AB., je prispeval tri balade v stilu francoskega srednjeveškega pesnika Villona, ln sicer »Villonovsko balado o počasnosti«, »Vil-lonovsko balado o minljivosti« ln »Villo-novsko balado o žejnem srcu«. Pesmi so zanimiv poskus Izraziti v tej obliki sodobna Čustva in skrbi in jih zasollti s sodobno ironijo. Ta poskus spominja na češke vil-lonovske motive Roberta Davida, ki so pred nekaj leti vzbudili v češki literarni javnosti živahne odmeve, tem bolj, ker dolgo ni bilo mogoče dognati njihovega pravega avtorja. — številko zaključuje poročilo o beograjski antologiji sodobnih slovenskih novelistov.
Razstava E, Vidovtča v Splita. Hrvatski tisk zaznamuje kot umetnostni dogodek otvoritev razstave najnovejših slikarskih del Emanuela Vidoviča. Razstava je bila otvorjena minule dnj v salonu Galič v Splitu po aranžmanu prof. Kauriča, znanega zagrebškega arhitekta inteiierov. Emanuel Vidovič. stari slikar in akademik, je po dolgoletni periodi de'a z motivi splitskega pejsaža v temnomodrih barvah obnovil pred nekaj leti svojo paleto ter jo osvežil s svetlimi barvami in smelimi akordi. Tako je s sigurno roko in z velikim izkustvom starega mojstra ustvaril serijo rnterierov, ki jih je strokovna kritika v Beogradu, Zagrebu in Splitu označila za edinstven prispevek k jugoslovanskemu sodobnemu slikarstvu. V tej umetnikovi obnovi vidi tudi njegov umetniški vzpon. Sedaj razstavlja v Sp'itu novo serijo slik v olju. intererere splitske ln t rogaške katedrale, serijo slik, s katerimi afirmira poglobitev v smeri tega svojega novega umetniškega ustvarjanja. S te stran« pomeni torej Vidovičeva razstava resničen umetniški dogodek.
h Ltabllane
i
___ _ bo Gregor ptičke oženU Naglo m vrstijo godovi ki Jim narod pripisuje poseben pomen glede vremena tn letine. Po zimskem premoru Je pač poleg delovnih sil razvezana tudi ljudska domišljija, ki se čilo ln ljubko razšivlja v prerojeni priredi Med najbolj ljubeznivimi pomladnimi patroni Je sveti Gregor, ki bo danes godova! in poženi! ptičke. Znameniti patrom ptičjega svatovanja je prisrčno opevan tudi v slovenski literaturi, najlepše pač v Župančičevi »Dumi«, a preprosteje tudi ▼ neki prigodnici, Id poje: »Sveti Gregor ptičke ženi — ta ženitev nam pomeni — da na »vetu vsaka stvar — mora najti ljubi par.. .« Naj ga le najde! Upamo, da bo Gregorjevo prav prijeten svatovski praznik, že vse zadnje dni je po ljubljanskih in okoliških trgih vesel živžav. Kadar ni Oblakov, opeva solnce naš prijazni svet. Včeraj se je živo srebro spet povzpelo nad 20° C. Po vrtovih, zveni vesela pesem lopat, motite in grabi j ic.
u— Novi grobovL Po dolgem ln mučnem trpljenju Je za vedno zapustila svoje drage ga. Marija Seidlova, roj. Ferjančič. K večnemu počitku jo bodo spremili v četrtek iz kapelice sv. Marije na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Po mučnem trpljenju je umrla soproga šolskega upravitelja ga. Katinka Primožiče va, roj. We-ber. Pogreb drage rajnke bo ▼ sredo ob pol 16. lz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. — Dotrpel je davčni upravitelj v pokoju g. Ivan Splihal Pogreb bo v četrtek ob pol 16. iz kapele sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
n— T°plo p°mladno viome traja dalje in najbrže kar ne bo odjenjalo. Sonce ogreva Ljubljano, da je veselje, temperatura znaša podnevi v zavetnejših krajih 20 in več stopinj, pa tudi ponoči, čeprav je nebo jasno, se zadrži živo srebro vedno nad ničlo. Blato po ljubljanskih cestah in ulicah se je osušilo. Narava se prebuja, povsod poganja popje, ljudje že pogrešajo klopi v Zvezdi. Prijatelji prijetne sence v vročih dneh pa bodo morali za letos potrpeti
u— Urejevanje Zvezde. Z nastopom spomladanskega vremena so začeli delavci mestne občine urejevati golo in posekano Zvezdo. Zdaj so odstranili vse stare objekte ki so se v senci nekdanjih košatih kostanjev kar skrivali, odkar pa so stara drevesa padla, je napravila njih prisotnost mučen vtis. Nadaljujejo tudi s planiranjem, posebno na odseku za spomenikom Viteškega kralja, vzdolž vrta Kazine in Gospodarske zveze. V kratkem bodo podrli stari godbeni paviljon in zgradili novega.
n— Za kanalizacijo mesta je mestna občina razpisala manjša dopolnilna dela, ki bodo veljala do 200.000 din. Končana je kanalizacija Trnovega in tudi kanalizacija Tyrševe ceste kar je mestno občino veljalo 2 milijona din. Tlakovanje Tyrševe ceste se torej lahko vsak dan prične. Pravkar je mestna občina oddala veliko kanalizacijo na Kongresni trg podaljšane šubl-čeve ulice. Na kanalizacijo bo priključena vsa okolica šubičeve ulice in severna stran Kongresnega trga- V kratkem začno s temi deli ki bodo veljala nad 400-000 din.
u— Začetna dela za novo k°paiišče v Koleziji, ki bo segalo od starega kopališča nekako do srede bivšega nogometnega igrišča »Jadrana«, naglo napredujejo. Svet je tukaj mehak in delavci z lahkoto kopljejo prostor za novi bazen. Ko bo to urejeno, bodo takoj začeli z betoniranjem. Kakor kaže bo tudi to kopališče med Lan-gusovo in Karadžičevo ulico, ki ležita v ravni črti in bi se dali s sodobnim betonskim mostom povezati med seboj, kar bi bilo za ta okraj vsekakor pomembno, saj bo v kratkem času ves prostor zazidan. Tudi Karadžičeva ulica bo v doglednem času gotovo podaljšana vsaj do murv.
u— Proslava H. Nučiča. p0 nocojšnji predstavi »Brez tretjega« v Drami, bo v restavraciji hotela »Slon« prijateljski večer. na katerega so vabljeni vsi prijatelji in častilci slavijenca in njegove umetnosti.
n— V šentjakobskem gledališču bo v soboto 15. t. m. ob 20.15 premiera domačega dela Metke in Danila Bučarja tridejan-ske igre s petjem in godbo »Na Trški gori«. že pred leti je Imela ta igra na šentjakobskem odru tak uspeh, da so si mnogi igro ogledali po večkrat. Lepa godba in pesmi poživljajo dejanje. V vodilnih vlogah bodo nastopili Bučarjeva, Jurjevčičeva, Gnidovec, Kuntar, Drašlar, Moser, Plevelj in drugi.' Pri predstavi sodeluje orkester Sokola I. in mešani pevski zbor. Muzikal-no vodstvo ima Danilo, režijo pa Metka Bučarjeva V nedeljo 16. t. m. ob 20.15 se bo Igra ponovila, Predprodaja vstopnic od sobote dalje.
n— Zagrebška pianistka g«. Dora Gusl-čeva bo nastopila na akademiji v petek 14. t. m. ob 20. uri v veliki Filharmoničnl dvorani. Ga. Gusičeva je sijajna pianistka, ki se je uveljavila v domovini ln tudi v tujini Povsod hvalijo kritiki njeno fino igranje, polno sentimenta, občutja, barv ter jo vzporejajo z najboljšimi pianisti sedanjosti Nastopila je že v Parizu, Lizboni, Pragi na Dunaju in pretekli teden se je ponovno afirmirala v Budimpešti. Igrala Je z bu-dimpeštansko filharmonijo Schumanov klavirski koncert in kritiki pravijo da ga je igrala s poetično fineso in umetniško lepoto- V petek bo Igrala dve Lisztovi skladbi: Poljski spev in Ples lutk, ter dve Debussy-jevi: Vrt po dežju ln Toccato. Poleg zagrebške umetnice bodo nastopili domači umetniki in sicer violinista Karlo Rupel in Leon Pfeifer. operna pevka Valerija Hey-balova, soloplesalca Erna Moharjeva in Boris Pilato, ter recitatorjl Mira Danilova, Fran Lipah in Stane Sever, člani naše drame. Nastopil bo tudi godalni orkester naše Glasbene akademije pod vodstvom dr. Danila švare. (—)
a— Znameniti italijanski godalni kvartet Poltr°nierl bo koncertiral v veliki Filharmoničnl dvorani v ponedeljek 17. t. m. ob 20. uri. Kvartet je Izvrsten in lanski njegov uspeh je prav gotovo še v najboljšem spominu vsem, ki so posetili prvi kv artetov koncertni nastop v Ljubljani. Leto« bodo umetniki izvajali po en Haydnov, Verdijev in Dvofakov kvartet. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
u— K poročilu o zboru Hubadove župe smo prejeli od predsedstva župe nastopni dodatek: V ponedeljskem »Jutru« z dne 10. marca t. 1. je izostalo, da je po govoru predsednika Ljubljanskega Zvona g. Dre-novca Luja predsednik Hubadove župe dr. švigelj Anton, ki ga je Lj. Zvon pooblastil za posredovanje, takoj pojasnil, da je mestno {»glavarstvo zaradi tega, ker nujno potrebuje primerne prostore za delom preobloženi prehranjevalni urad, določil Lj. Zvonu druge, sicer res oddaljene prostore v šr-li na Vrtači, da pa je dogovorno prevzelo nase stroške selitve in da glede
prvakinja drame Hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu, bo nastopila drevi v ljubljanskem gledališču skupaj s svojim možem Hinkom Nučičera v Begovičevi igri »Brez tretjega«. Odlično igralko Iskreno pozdravljamo na našem odru!
namestitve društvenega arhiva dogovori še niso končani, da se je torej društvo Ljubljanskega Zvona spričo prepotrebne razširitve uradnih prostorov prehranjevalnega urada odločilo za izselitev, pri tem pa si varovalo vse pravice lz najemne pogodbe. Slednjič je v poročilu izostalo, da. se je predsednik Hubadove župe v svojem kratkem poročilu zahvalil tudi g. banu in g. mestnemu županu ljubljanskemu za izdatno naklonjeno podporo.
u— Pevski zb°r Krakovo-Trn<Ho bo izvajal v soboto 15 t m. na svojem koncertu v Sokolskem domu naslednji spored: Aljaž: Na dan, Marolt: Vigred približa se, Jobst: Kam pa fantje drev v vas pojdemo, Ju-vanc: Bolne rože, Marolt: Barčica, Adamič: Majolka, Mašek: Mlatiči, Sattner: Pogled v nedolžno oko, Prelovec: Jaz bi rad rdečih rož. Drugi del sporeda ima naslednje skladbe: Juvanec: Slovenska zemlja in Spomin na zimski večer, Mirk: Kolo, Ven-turini: Zvezde žarijo pokojno, Vrečar: Kak se koscu streže, Premrl: Scherzando, koroška narodna: Moja ljubca mi je pošto poslala, Schwab: O j dekle kaj s tak žalostno ln Aljaž: Divna noč. Začetek koncerta bo ob 20. uri- Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. (—)
u— Po znani in neznani srednjeveški Ljubljani nas bo popeljal v svojem predavanju na Liudrki univerzi (Kongresni trg mala dvorana Filharmonije) dane^ ob 20. uri univ. prof. g. dr. Milico Kos. Vst polne ni.
u— Kolo žen zadrugark priredi v sredo
12.	t. m ob 20. v dvorani glasbenega društva »Sloge« predavanje »Vzgojimo narod poštenjakov«. Predava ga. Angela Vode-tova.
u— Podružnica SVD Šiška. V četrtek
13.	t. m. ob pol 20. bo predaval v deški ljudski šoli v Sp. Šiški g. inž. Josip Levstik o gnojenju vrtov, od česar je odvisen letni pridelek.
u— V društvu Pravnik in ljubljanski sekciji kriminalističnega udruženja kraljevine Jugoslavije bo predaval v četrtek 13. t. m. ob 18. uri v dvorani št. 79 pravosodne palače namestnik vrhovnega državnega tožilca dr. Anton Stuhec o temi: »Praksa in pomen pridižbe do Drestani k^zni ^
n— Združenje trgOvoev za srez LJubljana okolica obvešča članstvo, da bo 22. redna letna skupščina Združenja v četrtek 27. t. m. točno ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma z običajnim dnevnim redom- Samostojni predlogi se morajo vložiti pri upravi najkasneje 3 dni pred občnim zborom (čl. 17 pravil). Uprava, (—)
u— JNAD Jugoslavija, v četrtek ob 20. v čitalnici članski sestanek. Razgovor o občnem zboru in novi univerzitetni uredbi. Ker bo prihodnji četrtek občni zbor, je važno, da se sestanka polnoštcvilno udeležite. Tajnik I.
u— Za zimsko pomoč je darovala g- Vida Sesek 100 din v počaščenie spomina g. kapetana Radmila Tcdoroviča.
n_ V splošno bolnišnico so pripeljali 60
letnega posestnika Janeza Grila z Vrha sv. Miklavža pri Kresnicah, ki ga je v nedeljo ▼ prepiru udaril po glavi s topim predmetom L J-, posestnikov sin iz iste vasL Gril Id Je postal žrtev pravdarske strasti Ima prebito lobanjo in je njegovo stanje močno kritično. — S kolesa je padel in se občutno potolkel po vsem telesu 351etni Janko Ponikvar, občinski tajnik iz Dovja na Gorenjskem. Zdravi se v bolnišnici — Tja so pripeljali tudi delavca Jožeta Pečnika, na katerega Je v kočevskem rudniku padel težak hlod in mu prizadejal hude notranje poškodbe. — 321etni delavec France Ciber iz Tomišlja ae Je ponesrečil v gozdu pri podiranju dreves. Podžagana smreka se je prezgodaj nagnila ln oplazila Cibra, da si je pri padcu zlomil levo nogo. — Posestni-kovemu sinu Valentinu žnldaršiču iz št. Vida pri Stični mu je pri rezanju slame sla-moreznlca zgrabila levico in mu odrezala
v policijskih zaporih čakajo nadaljnje usode Heenan Mozetič, Josip Juretič in Marija Ipavčeva, ki so sc skrivali nekaj časa v Novih Jaršah, zadnje čase pa so se umaknili proti Devici Mariji v Polju, odkoder so posamič ali v troje hodili na vlomilske pohode v mesto. Najrajši so obiskovali kleti in jedilne shrambe, pri čemer jim je bila Ipavčeva kot bivša postrežnica nekakšna vodnica, ki jih je sproti informirala, kje in na kakšen način morejo priti do plena. Tako so pošteno oplenili najmanj dvajset jedilnih shramb po raznih delih mesta. Ukradena živila so nato razprodaja-11 po gostilnah in drugod, izkupiček pa zapravili v veseljačenju. Mozetič je prav te dni spet pripravljal večji vlom, pa so ga nekje na ulici srečali policijski organi in ga povabili s seboj. Na policiji je aretira-nec izdal še ostala dva. tako da je kariera tatinske trojice za lep čas zaključena-
o— Tri talvtne. Pisalni stroj znamke »Juvel«, črno pleskan, v črnem kovčegu, je bil ukraden te dni Jakobu Dermoti s kolesa, ki ga je lastnik pustil za čas pred glavno pošto v šelenburgovi ulici — Štefanu Peršlnu je bilo izpred unionske pivovarne na Celovški cesti ukradeno 1.800 din vredno zeleno pleskano kolo znamke »Juvea-tus«. — Z dvorišča na Zaloški cesti 89 pa je nedko odpeljal mehaniku Antonu Novaku črno pleskano kolo znamke »Puch«, vredno 900 din.
Iz Celja
o— Trgovine na Jožefovo. Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča, da bodo trgovine ▼ območju celjske mestne občine na praznik sv. Jožeta r sredo 19. t. m. ves« dan zaprte,
e— Dve zanimivi predavan/i na ljudskem vseučilišču. V risalnici meščanske šole bo predaval v četrtek ob 20. prosvetni inšpektor v pokoju Josip Wester o pomem bnem slovenskem znanstveniku Ivanu Žigi Pcpoviču, ki se je rodil 1. 1703. v Arclinu pri Vojniku. V ponedeljek 17. t m. ob 20. pa bo predaval novinar in publicist Božidar Borko iz Ljubljane o svojem nedavnem potovanju po Turčiji. Predvajal bo tudi lepe slike.
e— Predavanje o Hrvatskem Primorju s predvajanjem 200 barvnih skkvptičnih slik priredi Jadranska straža d revi ob 20. v risalnici meščanske šole.
e— Pobegel jetnik znova ujet. V torek okrog 8.30 je 214etni Jože Zupane, ki je bil zaradi tatvine zaprt v zaporih okrožnega aodišča v Celju, pobegnil. Stekel je po pro-menadni poti ob Savinji ter dalje po Ma-6arykovem nabrežju, pud železniški most in od tam proti Skalni kileti. Jetniški paznik je takoj hitel za njim. Spotoma mu je neki moški posodil kolo in paznik je Zu-panca dohitel v bližini brvi preko Voglaj-ne. Pripeljal ga je nazaj v zapore.
Iz Maribora
s— Spominska proslava lOOletnice Caj-teovskega je bila predsnočnjim v dvorani Ljudske univerze, kjer so se v lepem številu Zbrali mariborski ljubitelji glasbe, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem prof. dr. D. Cvetka, s katerimi je očital skladatelj-sko tvornost in glasbeni genij pomembnega mojstra ruskega klasicizma. Rektor Anton TTost, naš znameniti pianist, pa je izvaial izbrane skladbe Cajkovskega, med drugim pomembni klavirski solo iz koncertne fantazije. Občinstvo je obema izkazalo svojo hvaležnost.
a— Nučičeva proslava v mariborskem gledališču bo v seboto 15- t. m. Kakor znano, je H. Nučič ustanovitelj slovenskega gledališča v Mariboru. Ce Ljubljana zdaj proslavlja 401etnico njegovega umetniškega delovanja, je Maribor še bolj poklican, da proslavi ta redki umetniški jubilej. Zaradi tega je dolžnost vseh narodno in kulturno zavednih Mariborčanov, da čim bolj počastijo to slavje s svojim obiskom.
a— Vsi rezervni °ficirji, ki še niso prejeli uniforme, naj se zglasijo pri mestnem vojaškem radu.
a— Drevi zaključek materinskega tečaja. Kakor lani in predlanskim, tako je tudi letošnji materinski tečaj sijajno uspel. Spet se je pokazalo, kako potrebna je bila plemenita pobuda ženskega društva v Mariboru, ki je pričelo z organizacijo vsakoletnega prekoristnega materinskega tečaja-Vsa predavanja so zbudila veliko zanimanje v vrstah mariborskega ženstva, ki je dvorano Ljudske univerze vsakokrat popolnoma napolnilo in ki je sprejelo aktualna predavanja s pozornim razumevanjem. Tako so naše mariborske matere in žene tudi ob letošnjem zanimivem programu predavanj materinskega tečaja izpričale svoj smisel za velike dolžnosti, ki jih nalaga naš čas slovenski, jugoslovanski ženi. Drevi bo imel dr. Trstenjak zaključno predavanje o revežih, grešnikih, o otrocih lit vtzgojL
a— Dvanajst tisočakov v slamnJagi. Hudo je bil razočaran posestnik Alojz Bez-iz Jiršovcev. ko je te dni potreboval denar, pa je ugotovil, da mu je iz slam-n iače izginilo 12 tisočakov, ki si Hh ie prihranil za nujne potrebe. Zadevo je prijavil oblastvom. ki poizvedujejo sodni za storilcem. Verjetno ie ukradel tisočake nekdo, ki so mu bile hišne razmere dobro znane.
a— Nož v ok0. v Lečah 1e neki napadalec ranil z nožem oko 42-letnemu posestniku Konradu Arbeiterju. Prc-peljalj 6o ga v mariborsko bolnišnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da mu rešijo vid na levem očesu. Orožniik so krivca ovadili državnemu tožilstvu v Mariboru.
a— 50 vagonov ruskega bombaža je do-slei ie prispelo v Maribor. V ak dan prihajajo nove pošiljke. Pričakujejo še 150 vagonov bombažu. Bombaž v Mariboru naj-preje ocarinijo. nakar odpravljajo posamezne količine tehk stilnim tvornicam. p« tudi drugim tekstilnim tvornicam v Sloveniji.
a— Bič današnje dobe te srčni krč (angina peetoris). O tej aktualni temi bo predaval v petek 14. t. m. v Ljudski univerzi ▼ Mariboru znani strokovnjak primacij dr. Maks Grosman iz Zagreba. Njegovo predavanje 1e vzbud:lo že v Zagrebu veliko zanimanje. Izvajanja bodo pojasnjo-vrtle poučne ski optične slike.
Gospodarstvo
Povišanje blagovne
za 10%

!*§ce
DRAMA
Breda. 12.: Brez tretjega Izven. Proslava
401etnice umetniškega dele. Hinka Nu-čiča in gostovanje Vike Podgorske, članov zagrebške drame. Četrtek, 13.: Brez tretjega. Red premi er-ski' Gostovanje Hinka Nučiča in Vike Podgorske.
Petek, 14.: Brez tretjega. Red B. Gostovanje Hinka Nučiča in Vike Podgorske. SObota 15.: Zaprta vrata. Izven.
Vsi abonenti bodo prejeli kot redno attonmajsko predstavo Begovičevo dramo »Brez tretjega« z odličnima gostoma Viko Podgorsko in Hinkom Nučičem.
OPERA Sreda, 12-: Sabska kraljica. Red sreda. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča, člana zagrebške opere. Četrtek, 13.: Hlapec Jernej. Red četrtek. Petek, 14.: zaprto.
Sobota, 15.: Hlapec Jernej. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Opera velikega sti!a je Goldmarkova »Sabska kraljica«. V njej je prikazal komponist na osnovi eksotičnega libreta obisk bajno lepe sabske kraljice pri kralju Salomonu. Duševni konflikt Salomonovega vojskovodje Asada, ki zapade demonski lepoti kraljice ter zapusti svojo zaročenko Su-J&mit, je glavna vsebina dejanja.
Po slogu in zasnovi svojevrstna opera je Bravničarjev »Hlapec Jernej«. Ta opera množice se razlikuje od tradicionalnih oper ter predstavlja zaradi tega zanimivost, ki si jo velja ogledati. Za vsakega Slovenca predstavlja ta opera narodno umetnino, ki jo mora spoznati.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota 15.: Na Trški gori. Premiera. Nedelja 16-: Na Trški gori.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE greda, 13.: zaprto.
V petek 7. t m. je bila v Beogradu seja plenuma tarifnega odbora Za to sejo je bilo v gospodarskih krogih veliko zanimanje, ker je šlo za predlog generalne direkcije državnih železnic, da se zaradi naraslih materialnih izdatkov in za popravilo železniškega parka izvede ponovno povišanje železniške blagovne tarife za 10 odstotkov. Seji je predsedoval pomočnik prometnega ministra inž. Terček, deloma pa tudi sam prometni minister inž. Be-slič. V svoji utemeljitvi poudarja železniška uprava da je v sedanjem trenutku najbolj primemo izvesti linearno povišanje lokalne tarife, ne pa povečanje dohodkov s preklasifikacijo blaga, ki je bila v glavnem že izvršena o priliki lanske revizije tarife.
Po podatkih, ki jih je podal generalni direktor inž. Jojič, je potreben železniški upravi od povišanja tarife finančni efekt 200 milijonov din. V smislu predlogov tarifnega odbora je skušala železniška uprava povečati dohodke tranzitnega prometa, kar pa more dati v najboljšem primeru 50 milijonov din, za ostalih 150 milijonov din pa mora najti kritje v povišanju lokalne blagovne tarife. Po navedbah generalnega direktorja je dosežen maksimum kapacitete blagovnega prometa na naših železnicah. Nadaljnje povišanje potniške tarife pa ni mogoče, ker je bila pred kratkim povišana za 20 odstotkov.
Dohodki in izdatki železnic
Na seji tarifnega odbora je podal generalni tajnik ljubljanske zbornice g. Ivan Mohorič obsežen referat, v katerem je najprej poudaril, da ni bil poslan članom odbora noben načrt o tem, kako in do kakšne višine namerava železniška uprava zvišati tarifo. Zato člani odbora niso mogli pripraviti konkretnih predlogov, temveč so se morali omejiti na načelno stališče. Ce je zvišanje tarife v resnici pravi način, da železniška uprava krije večje izdatke zaradi podražitve materiala, bi bili potrebni detajlni podatki Ker teh ni, se je treba omejiti na objavljene podatke o dohodkih in izdatkih v prvih devetih mesecih tekočega proračunskega leta (april — dec. 1940). V tem razdobju so dosegli dohodki 2840 milijonov din, t. J. za 498,5 milijona din ali za 21 •/• več, nego je bilo predvideno v proračunu, in za 856.4 milijona din ali za 43°/» več nego lani v istem razdobju. Za celo leto lahko računamo, da bo povečanje dohodkov znašalo najmanj 1100 milijonov. Ce upoštevamo, da je bilo lani predlagano tarifnemu odboru zvišanje tarife zaradi kritja povečanih izdatkov v višini 450 milijonov din, tedaj vidimo, da je bil dejansko dosežen več nego dvakratni znesek. Ker je izvoz mnogih predmetov precej otežkočen, pada glavni del zvišanja dohodkov na lokalni promet, ker se tranzit v primeri s prejšnjim letom ni bistveno povečal
Ce pa primerjamo dosežene dohodke z dejanskimi izdatki dobimo naslednjo sliko: Izdatki so v prvih devetih mesecih tekočega proračunskega leta znašali 2174 milijonov (po proračunu naj bi znašali v devetih mesecih 2209 milijonov), medtem ko so v istem razdobju lanskega leta izdatki znašali 1829 milijonov (po proračunu 1939). Medtem ko so dohodki v devetih mesecih tekočega proračunskega leta \ primeru z istim razdobjem prejšnjega leta narasli za 856 milijonov, so se izdatki povečali Ie za 345 milijonov, kar bi za vse leto ustrezalo znesku 460 milijonov, kar dokazuje, da je bila svoječasna ocena potrebnega povečanja izdatkov pravilna Povečani dohodki so v teh devetih mesecih presegali povečane izdatke za 66o milijonov, kar dokazuje, da je bil pri zadnjem zvišanju železniških tarif eskontiran v celoti tudi kasnejši dvig cen, saj je bil v linearnem povišanju tarife, zlasti pa s prekvalifikacijo blaga ustvarjen izdaten do- ,
polnilni vir dohodkov. Te številke dokazujejo, da se s proračunsko fiskalnimi razlogi ne more utemeljevati še manj pa upravičiti nadaljnje zvišanje tarif.
Povišanje tarife in cene
Nameravano novo povišanje pa je treba osvetliti tudi glede na prizadevanje kraljevske vlade, da se ustalijo cene. Znano je, da spada pretežna večina potrošnih predmetov železnic pod občo kontrolo cen in se cene tem predmetom ne morejo zvišati brez pristanka oblastev. Kraljevska vlada izvaja, odkar je ustanovljeno novo ministrstvo za oskrbo ln prehrano, najbolj rigorozno politiko ustalitve cen za vse važnejše potrošne predmete. Kraljevska vlada hoče za vsako ceno ohraniti sedanji nivo cen. S tem v zvezi so bile izdane vse zakonodajne kantele tudi za železniško upravo, ki zaradi tega ne bi smela računati z nadaljnjim dvigom cen in vzeti za podlago svoje tarifne politike. Ce naj ima politika ustalitve cen uspeh, se morajo najprej stabilizirati pogoji o proizvodnji, to pa se ne da doseči, če se ne stabilizirajo cene za prevoz blaga po železnici. Ker bo zvišanje tarife povzročilo podražitev produkcijskih stroškov in oskrbe prebivalstva živil, zlasti tam, kjer je za določeno količino proizvodov treba lz znatne daljave prevoziti 5 do 8 kratno količino surovin in pogonskega materiala, kar bistveno spremeni kalkulacijo produkcijskih stroškov.
Doslej je industrija skušala ohraniti svoje cene na vzporedni višini z indeksom uvoznih cen. Vse težišče draginje pada na rastlinske proizvode, ki pa za izkoriščanje železnic ne igrajo odločilne vloge. Od vsakega zvišanja tarife pa Je najbolj prizadeta dravska banovina, ker je pri izvozu z visokimi začetnimi postavkami relativno najbolj obremenjena, ker nima plovnih rek za cenen prevoz, vrhu tega pa se zaradi drugega dovoza snrovin iz velikih daljav (400 do 1000 km) z vsakim zvišanjem zmanjšuje sektor njene konkurenčne sposobnosti v smeri proti glavnim blagovni tržiščem države. Tako se mora n. pr. celulozni les, ki so ga prej tvornlce dobile iz neposredne bližine, danes že dova-žati iz Gorskega Kotarja iz Bosne, pirit iz Srbije, boksit za predelavo aluminijevih polfabrikatov iz Bosanske Krupe, kav-stična soda iz Lukovca, pesek za steklarsko industrijo iz Južne Srbije, železna ruda iz Bosanske krajine itd. že lansko povišanje je pri Kranjski Industrijski družbi povzročilo povečanje prevoznin za surovine in razne obratne potrebščine za 8.9 milijona din in povečanje prevoznin za Izdelke za 10.2 milijona din. To povišanje je torej obremenilo eno samo podjetje za 20 milijonov.
že pri sedanjih tarifah obremenjuje pre-voznina vrednost premoga pri oddaljenosti 400 km z 80%. Pri prevozu cementa znašajo prevozni stroški pri oddaljenosti 250 km že več nego znaša vrednost samega cementa. Stroški prevoza apna bi znašali pri oddaljenosti 500 km že 50% vrednosti blaga. Tarifa za prevoz gradbenega lesa iz Tržiča do Beograda je znašala do zadnjega zvišanja 3150 din, lani pa je bila zvišana na 4170 din, torej za 32%.
Tudi ostali člani tarifnega odbora so si prizadevali, da bi obvarovali naše gospodarstvo pred ponovnim povišanjem tarife. Ta prizadevanja pa so ostala brez učinka. O izvajanjih delegata ministrstva za prehrano dr. Cosiča, češ da povišanje tarife ne bo bistveno vplivalo na cene, se je razvila živahna debata, v kateri so sodelovali številni člani odbora.
železniška oprava Je pristala le na to, da se od povišanja Izvzame jo žito, krompir, živinska krma In drva, za ostale predmete pa bo k 1. aprilom stopilo v veljavo 10% povišanjo tarife.
Občni zbor ljubljanskega Združenja
trgovcev
Kakor smo že poročali, Je bil ▼ ponedeljek zvečer v veliki dvorani Trgovskega doma v Ljubljani 60. redni občni zbor Združenja trgovcev. Predsednik združenja g. Viktor Meden je pozdravil zastopnika mestnega župana dr. Mihelčiča, podpredsednika trgovinsko-industrijske zbornice g. Smerkolja in zborničnega tajnika dr. Ples-sa, tajnika Zveze trgovinskih združenj dr. Pustiška, predstavnika Društva industrlj-cev in veletrgovcev Zdenka Kneza in Je-leniča, predsednika Trgovskega društva »Merkur« dr. Frana Windischerja, predsednika Društva trgovskih potnikov in zastopnikov g. Janka Kreka, predsednika Zveze pomočniških zborov Lojzeta Sitarja in ravnatelja Trgovske strokovne nadaljevalne šole Rada Grama.
Za pozdrave se je v imenu župana zahvalil dr. Mihelčič, v imenu zbornice pa podpredsednik g. Albin Smerkolj, ki je ob tej priliki omenil, da je s ponedeljkom prenehal komisariat v zbornici, ker je komisar izročil posle novo imenovanemu predsedniku. V času komlsariata delovanje zbornice ni bilo nič manj intenzivno. Bilo je treba sodelovati pri rešitvi številnih vprašanj, zlasti glede prehrane. V tem pogledu je zbornica dala prvo pobudo, žal pa se akcija ni izvedla tako, kakor so si jo želeli gospodarstveniki in se deloma izvaja mimo trgovstva. Mnogo si je prizadevala zbornica tudi za pravilno rešitev vprašanja bruto zaslužkov trgovine. Pri tem je zbornica zastopala načelo, da morajo biti bruto zaslužki vsaj tako visoki, da si more trgovec za izkupiček prodanega blaga nakupiti enako količino novega blaga. Veliko skrb je zbornica posvečala tudi davčnemu vprašanju, saj so davki dosegli takšno višino kakor še nikoli doslej. Uredbe so lani kar deževale, kar je zahtevalo številne intervencije. Podpredsednik g. Smerkolj je pozval vse trgovce, naj se obračajo na zbornico, ki jim bo rada dala vse potrebne informacije. Na kratko je omenil tudi borbo proti registraciji Izvoznikov. Ob zaključku pa je pozval vse navzoče trgovce, naj vsak na svojem mestu dela, da bomo skupno obvarovali domovino vseh težav.
Tajnik Zveze trgovskih združenj dr. Pn-stišek je najprej opravičil obolelega predsednika g. Vidmarja, nato pa je podal mnogo zanimivih pojasnil o aktualnih
vprašanjih. Lansko leto je pokazalo, kako so potrebne stanovske organizacije, ki varujejo interese trgovstva Zveza je imela mnogo posla zaradi določitve bruto zaslužkov in je dosegla, da so bili za vso banovino enotno določeni. Tudi kontrola cen je zahtevala mnogo intervencij.
Za pozdrave se je nadalje zahvalil predsednik Zveze pomočniških zborov g. Sitar, v imenu Društva industrijcev ln veletrgovcev pa g. Jelenič.
Po tajniškem poročilu, ki ga je podal g. Lojze šmuc, je blagajnik g. Bahovec iznesel številke računskega zaključka. Združenje je imelo lani 673.000 din dohodkov in je doseglo prebitek 105.000 din. Premoženje pa znaša 1,716.000 din. Po poročilu nadzorstva, ki ga je podal g. Cebin je občni zbor izrekel upravi razrešnlco. Proračun za tekoče leto je bil sprejet v višini 441.000 din. Prispevki članov bodo ostali nespremenjeni.
Obširno poročilo šolskega odbora je podal predsednik tega odbora g. Verbič. Gre-mialna šola ima 3 temeljne razrede ln 5 vzporednic ln vsega 247 učencev.
Poreočilo o gospodarsko redakcijskem delu in Trgovskem listu je podal podpredsednik g. I.ukič, poročilo o delu za zgradbo zavetišča za onemogle trgovce pa g. Verbič. Od lanskega prebitka je združenje dodelilo 50.000 din v fond za onemogle, ki je s tem narasel na 500.000 din. Lani so trgovci zbrali za ta fond 317.000 din. Denar je sedaj naložen v parcelah na Pru-lah in na Kodeljevem.
O preosnovi trgovsko dobrodelnega društva »Pomoč« je poročal g. Bahovec. Lanski občni zbor »Pomoči« je sklenil likvidacijo zaradi strogih določb pravilnika, ki ga je izdal trgovinski minister. Imovino društva je prevzelo združenje skupaj z društvenim premoženjem 150.000 din. Združenje bo nadaljevalo delo »Pomoči«. Izdelan bo poseben pravilnik po dosedaniih pravilih »Pomoči«. Prejšnji odbor je izplačal na posmrtninah nad 1 milijon din svojcem umrlih. Za uspešno delo »Pomoči« gre zasluga dolgoletnemu predsedniku Karlu Kregarju in blagajniku Ivanu že-leznlku. oP končanem poročilu je bil na predlog g. Kreka izvoljen poseben odsek pomoči za Izplačevanje posmrtnln.
Nato je občni zbor potrdil predlog uprave, da združenje uvede obvezno zavarovanje članov za slučaj smrti. Kadar bo član
združenja umrl bo vaak plačal po 10 din,
■ tako da bodo svojci umrlega prejeli okrog j 10.000 din za pogrebne stioške. Članarina pa znaša 50 din letno. Od obveznega zavarovanja so izvzeti le oni člani, ki vrše trgovino v malem obsegu po čl 18,'3 zakona o obrti.
Poročilo o socialnem zavarovanju Je podal g. Janko Krek. Prizadevanje, da bi se izvedlo bolniško zavarovanje trgovcev preko Trgovskega bolniškega in podpornega društva, ni uspelo, ker to društvo po svojih pravilih ne more bolniško zavarovati samostojnih trgovcev.
Z velikim odobravanjem je bil nato sprejet predlog predsednika g. Medena, da »e veletrgovec g. Andrej šarabon Izvoli za prvega častnega člana združenja. Ob zaključku zborovanja je podpredsednik g. Novak pozval vse člane, da se naročijo na stanovsko glasilo »Trgovski list«.
Gospodarske vesti
=r Možnost uvedbe dohodnine. Beograjski »Jugoslovenski kurir« poroča, da proučujejo na merodajnih mestih vprašanje spremembe našega davčnega sistema. V tej zvezi ni izključeno da bo pri nas uvedena nova davčna oblika dohodnina ali pa neke vrste obdavčenja po načelih dohodnine, kar bi omogočilo, da se zmanjšajo davčna bremena onim, ki danes plačujejo nesorazmerno velike davke. Na merodajnih mestih so prišli do prepričanja, da je naš davčni sistem nesodoben in neučinkovit, ker dopušča, da mnogi davčni zavezanci ne plačajo davkov v onem obsegu, kakor bi jih morali plačati glede na dejanske dohodke. Z uvedbo dohodnine naj bi se zajeli vsi oni, ki doslej zaradi pomanjkljivosti davčnega sistema niso bili obdavčeni ali so plačali le razmeroma majhne davke. Reforma je zamišljena tako, da ne bo povzročila zmede v davčni administraciji. Predvidena je uvedba predpisov ki bodo omogočili obdavčenje po načelih dohodnine, t. j. obdavčenje na podlagi skupnega dohodka posameznika po vseh davčnih oblikah neposrednih davkov.
«= Zasedanje jugoslovensko italijanskega stalnega gospodarskega odbora, ki se je pričel 3. t. m. v Rimu, bo najbrž končano še ta teden. Po dobljenih informacijah se pogajanja razvijajo po voljno in obstoja na obeh straneh prizadevanje, da se blagovna izmenjava uredi po obojestranskih realnih možnostih.
Sprememba pri TOI zbornici. V smislu odloka ministra trgovine in industrije z dne 25- februarja 1941 je bil ukinjen ko-misarijat pri Zbornici za trgovino, obrt m industrijo v Ljubljani ter je komisar g. Avgust Tosti v ponedeljek dne 10. marca 1941 izročil posle novoimenovanemu predsedniku Trgovinsko-industrijske zbornice v Ljubljani. S tem dnem je prenehala poslovati »Zbornica za TOI« in posluje od 11. t. m. naprej kot pravni naslednik »Trgo-vinsko-indusTijska zbornica«, ki vrši po nalogu ministrstva tudi delokrog bodoče Obrtne zbornice do dne, ko bo pričela samostojna Obrtna zbornica poslovati.
Borze
11. marca
Na ljubljanski in zagrebški borzi je bilo nadalje povpraševanje za zagrebške bone po 37.50, v Beogradu oa ie bil promet po tem tečaju. Na svobodnem trgu so tečaji ostali nespremenjeni
Na zagrebškem efektnem tržišču ie bilo za Vojno škodo pri nespremenjeni tendenci povpraševanje po 477.50 (v Beogradu je bil promet po 477.50). Do zaključita je prišlo le v delnicah Trboveljske po 390.
DEVIZE
LJubljana. Oficielni tečaji: London: 174.57 — 177.77. New York 4425 — 4485, Curih 1028.64 — 1038.64. TečaJi na Svobodnem trgu: London 215.90 — 219.10, New York 5480 — 5520, Curih 1771.10 — 1281.10. Privatni kliring: Berlin 1772 — 1792. Grški boni 37.50 den.
Curih. Beograd 10. Pariz 6.80. London 17.0750. Ne\v York 431. Bruselj 69. M'k_n 21.70, Madrid 37.50, Amsterdam 229. Belin 172.50. Stockholm 102.5150. Cslo 98 50, Kobenhavn 83.50. Sofija 4 25. Llabona -17.2550. Budimpešta 85. Atene 3.00 Carigrad 3.3750. Bukarešta 2.00.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 477.50 den.. 4°/» agrarne 55 den.. 4severne agrarne 56.50 den.. 6°/» begluške 85.50 bi. 6®/» dalm. agrarne 78.50 — 79.75, 6% šumske 79 bi. 7•/• stabiliz. 97 den., 7*/« invest 100 den.. 7°/» Seligman 101 den.. 7*/« Blair 101 den.. 8°/« Blair 106 den., delnico: PAB 205 den.. Trboveljska 390 — 392 50 (390).
Beograd. Vojna škoda 477 5« — 478
(477.50). 4"/• severne agrarne 56 25 den., (56.50). 6®/o begluške 85 den. (851. 6*/« dalm agrarne 79 — 80 (80). 6°/* šumsfce 79 75 den.. 7*/. Blair 99.50 — 100.50 (100), Narodna banka 6775 den.. (6800). PAB 209 — 211 (209 — 210).
Blagovna triiSča
ŽITO
r-f Chicago, 11. marca. Začetni tečaji: pšenica: za ma1 86 25. za <ulii 33.75 za seot. 87.125: koruza: za mai 62.25. za ju-lii 62.50.
+ TVinnipeg, 11. marca. ZaC-rt^i tečaji: pšenica: za mai 79. za iulii 80 625.
-f- Novosadska blagovna borza (11. t. m.) Tendenca re^nremenjena Oves: baškl sremskl in slavonski 430 — 435. Ječmen: baški in sremski 570 — 575. Koruza: času primerno suha z 20«/» vlage franko vagon ali šlep 224 (za vsak odstotek manj vlage se cena poviša za 4 din) umetno sušena koruza s 14®'» vlage 250 din Moka (franko vaeon ali šlep v dunavskl banovini): Pšenična »Ogg« ln »Og« 723 70% preselana pšenična moka 858" 85*'» enotna pšenična moka 38225 nepredelana pšenična moka 351- oreseiana koruzna ! moka alj koruzni zdrob z največ 14°/» vla-ee 321- oreseiana koruzna moka lz času primerno suhe koruze 250. nepresejana . 230 Otrobi (franko vagon ali šlep dunav-ska banovina): pšenični 200 koruzni • kalmi 150. brez kali 70 Fižol: baški in sremski 640 — 642.50.


a kML O ta LM, B ksot. Din «—^
M kom. Din 17.— Rr«. S to. 118«/« f
njihovih zelo oddaljenih domovih ter jim dajala praktične nasvete o pravilni negi dojenčkov in bolnikov. Čeprav je bilo močno težavno hoditi po naših blatnih in mokrih stezah zaradi zelo slabih vremenskih prilik, čeprav je bila zaradi tega vsak dan gotovo že zelo izčrpana, je vendar še vsak večer živahno predavala o negi dojenčkov, o osebni higieni, o higieni žene, o tuberkulozi itd. s predvajanjem zdravstvenih filmov in skioptičnih slik.
Primerno svojim naporom je dosegla popoln uspeh, saj je bil razstavni prostor vedno nabito poln, tako da so morali nekateri stati še zunaj na hodniku. Tudi banovinski zdravnik g. dr. Jan Sedlšček je veliko pripomogel s strokovno dovršenimi predavanji k zaželenemu uspehu. A krona socialne akcije so bila bogata darila v perilu in drugih higienskih potrebščinah za dojenčke, ki jih je pripravila socialno čuteča podpredsednica Društva prijateljev Slovenskih goric, soproga g. podbana ga. Klara Majcnova.
Po razdelitvi daril je bil velikemu uspehu primeren zahvalni govor, v katerem se je govornik v Imenu obdarovanih in v imenu obiskovalcev zahvali! Higienskemu zavodu v Ljubljani in društvu prijateljev Slovenskih goric. Slednjič se je še gdč. voditeljica tečaja zahvalila v imenu prirediteljev vsem. ki so pomagali, da je tečaj tako lepo uspel. Zatem so obiskovalci odšU zadovoljni in hvaležni na svoje domove.
Iz Krškega
k— Prva dela za krški m ost so s«, začela. Konec minulega tedna so se začele Drve meritve za novi krški most. V teku tega tedna se bodo meritve nadaljevale, obenem pa bodo dovažali potrebn: ma*e-riai in postavi b' barake za delavstvo tako da se bodo prihodnji teden dela v celoti že začela s kopanien iam za no iles. Upamo, da bo medtem tudi že Sava una-dla. ter se bodo dela nemoteno vrši'a
k— Prošnja radicposiušalcev. Zadnji čas se često pripeti, da ostanemo op .ldne brez električnega toka Taki odmori v dobavi električnega toka. medtem ko nestrpno čakamo opoldanskih poročil, niso med nami priljubljeni in prorno odgovorne činitelie. da upoštevaio ie f krojne želje ter si izbero za odmor kak drug bolj primeren čas.
Iz Novega mesta
n— Nagle smrti je umrl v soboto g. Božidar Tofant, vodja zemljiške knjige v pokoju. Pogreb dragega pokojnika je bil včeraj popoldne na novomeško pokopališče. Rajnkemu blag spomin!
n— Občni zbor Olepševalnega in tujsko-prometnega društva bo v sredo ob pol 20. uri v dvorani mestne posvetovalnic
n— Akademija v korist Dijaške kuhinje. Drž. realna gimnazija bo priredila v soboto 15. t. m. ob 20. v telovadnici ljudske šole akademijo r korist Dijaške kuhinje. Akademija bo obsegala 10 pevskih točk. eno klavirsko točko in enodejanko Kjer ljubezen, tam Bog, ki jo je po Tolstojevi povesti spisal Fr. MilčinskL
SOKOL
U"pešno kulturno delovanje Sokola v zagorski dolini Pretekli mesec je mlada sokolska četa na Loksh, ki je bila komaj ustanovljena, priredila svojo prvo telovadno akademijo v svojem domu na Lokah. Spored je bil pester, in izvedba vseh 14 točk je bila sprejeta z burnimi aplavzi. Vaje je spremljal naš tihi, a neutrudljivi br. Culot Ivan. Zagorsko sokolsko gledališče bo prihodnji teden vprizorilo že tretjo novo igro v tem letu. Prva je bila »Celjski grofje«, potem je sledila Nušiče-va »Ujež« in za soboto 15. t. m ob pol 20. uri 16. in 19. t. m. pa ob 16. uri bo sokolsko gledališče uprizorilo komedijo v 13 slikah »Veselo božjo pot«. Pri tem romanju bo sodelovalo nad 60 pevcev, godcev, plesalcev itd. Režija je v rok3h Branka Korbarja, scenerija po načrtih Vala Bratine in Janeza Koprivca, petje pa je prevzel France Golob. Opozarjamo na posebnost tehnične izpeljave 13 sprememb. — Preteklo nedeljo je deca in naraščaj v Sokolskem domu imela svojo akademijo z vajami, petjem in svojim mlad. orkestrom. Povabljeni so bili starši naše mladine. k{ so z veseljem uživali lep razmah sokolskega nacionalnega dela. Uprava pa je vse pogostila s pecivom in čajem.
Objave
Sv. maša zadušnica za pokojno Franči-ško Kurent se bo darovala ob obletnici v cerkvi Marijinega Oznanjenja 15. t. m ob 7. uri. (—)
R
D I O
Socialno-zdravstveno delo v Slovenskih goricah
Kapela, U. marca Tudi kapelska župnija je bila deležna velike socialno-zdravstvene akcije Higienskega zavoda v Ljubljani, ki je s sodelovanjem Društva prijateljev Slovenskih goric priredil na obeh šolah pri Kapeli in v Slatini Radencih higiensko razstavo s predavanji zaščitne sestre marljive gdč. Helene Mastnakove, ki je vse dneve obisko vala matere, njih dojenčke in bolnike na
Sreda, 12. marca *
LJubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi poročila — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Nekaj lahke orkestralne glasbe (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: šramel »štirje fantje«. — 14: Poročila. — 17.30: Balalajke ln mandoline (plošče). — 18: Za n ravni preporod naroda (g. Janez Ka-lan). — 18.20: Pevske vaje: Pojte z nami (vodi g. prof. Luka Kramolc). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura: Vojaška oddaja. — 19 55: Uvod v prenos.
—	20: Prenos iz opernega gledališča. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. V. Uk-mar) ter napovedi in poročila,
Beograd 20: Prenos opere iz Narodnega gledališča. — Zagreb 20: Plošče. — 20.30: Koncert orkestra — 21.30: Narodna glasba in ples. — Praga 19.30: Dramski večer. — 22.30: Češka glasba. — 23.30: Vesela muzika. — Sofija 19.50: Mali orkester. — 20: Webrova glasba. — 21: Petje.
—	22: Bolgarska glasba. — BeHin 1915: Koncert po željah. — 21.15: Orkester in solisti. — 23.15: Nočna oddaja. — Rim 19.40: Pester glasbeni spored.
*JUTROc St 60.
6
Sreda, 13. ZEL OO.
Sličice iz današnjega Londona
Gledališki umetniki brez posla — Ljudski govorniki na Marble
Archeu — Vlak za kraljevo rodbino
Vvojna prinaša vse mogče spremembe v angleško življenje in tistemu, ki ga je poznal od prej, bi bilo težko spoznati njegove stare navade — piše londonski dopisnik »Gazctte de Lausanne«.
Posebno zadnji dogodki so temeljito spremenili umetnostno in gledališko življenje v Veliki Britaniji. Pet in dvajset tisoč va-rietejskih, gledaliških in kinematografskih nameščencev in umetnikov je izgubilo svoj kruh. Zatemnitev in letalski
napadi so razpršili
slovite umetnike West Enda, ki so prej zaslužili tudi po 1000 funtov šteriingov na teden. Sedaj se v neredkih primerih zadovoljujejo s tedenskim zaslužkom 10 funtov.
Na vsem londonskem ozemlju so odprta samo tri gledališča in ta dajejo same matineje.
Osemnajst mesecev vojne in šest mesecev zračnih napadov je London skoraj popolnoma preoblikovalo, toda ena najstarejših in najbolj popularnih posebnosti metropole se je ohranila- To so
nastopi ljudskih govornikov
na Marble Archeu. Na tem tradicionalnem trgu v nekem vogalu Hyde Parka govorniki še nadalje izražajo svoja verska in politična nazirania in množica jih posluša, ne da bi se brigala za tuljenje siren.
Popoldne ob lepem vremenu lahko prisostvujete kasnemu tucatu takšmn ljuaskih zborovanj. Skoraj vse verske ločine in cerkve imajo svoje govornike, isto tako vsaka politična skupina, V tem kotičku Hyde Parka čuješ le
malo besed proti vojni,
pač pa se napadi pogosto usmerjajo proti vladnim voditeljem m vladni politiki. Znat-
Fcmlad v službi mode
no se je zmanjšalo število irskih govornikov. Ko se noči, govorniki Izginejo in pc njihovem odhodu pojejo ljudje neredko narodne pesmi in himne.
Ta čas gradijo nov vlak za kraljevo rodbino. Sedanji dvorni vlak izvira še lz dobe kralja Edvarda VII. Kraljevska dvojica
obiskuje vsak dan tovariie,
vojaška taborišča tn mesta, proti katerim so nastopali nemški letalci. Novi vlak bo imel tri vozove, ln sicer spalni voz z uradom, voz z jedilnico in kuhinjski voz. Vlak je opremljen z vsemi udobnostmi ln najmodernejšimi tehničnimi pridobitvami. Med drugim bo Imel telefonsko ln radijsko napravo.
iva mrliča v dvigalu
Komk v prazen prostor ln padec 6 nadstropij navzdol
f ■ . v	
	%
	
i-	
r 4. i. '■£	
&xt2	
Iz Budimpešte poročajo o svojevrstni nesreči v dvigalu, ki je zahtevala dve človeški življenji.
Osem in štiridesetletni hišnik neke pa-pače v ulici Štefana Tisze Jamoš Fusze-renda in njegova 451etna žena sta se peljala z dvigalom v šesto nadstropje, kjer sta očistila podstrešje ter pripravila večjo množino starih zabojev, škatel in sličnih ropotarskih predmetov za prevoz v klet. Mož je stopil v dvigalo, obložen s tovorom,
žena pa je hotela Se malo počakati, da zapre strešna okna. Niti opazila ni, da je mož že pritisnil na gumb in ae odpeljal navzdol. Tudi ona je mehanično pritisnila na gumb, odprla vrata ln stopila naprej Pod nogami ji je zmanjkalo tal in treščila je šest nadstropij globoko v klet. Dvigalo se je medtem pravkar ustavilo ln truplo žene je priletelo s takšno močjo iz višine, da je na mestu ubilo moža, ki niti ni slutil,, da je zakrivil nesrečo.
rt 270 kg težke ženske
šestdesetletnega „kanona" nI več • • •
Na tej sliki vidimo na levi nekaj umetno vzgojenega cvetja in brstja, ki nam ga bo priroda kmalu nudila ▼ resničnem izobilja
še pred kratkim se je kazala zvedavim očem ameriških žensk in moških 601etna Amanda Siebertova, nazvana z ljudskim prilastkom »kanon«. V Muslc Hallu na Coney Islandu je nastopala z ogromnim uspehom. Zdaj je ne bodo več občudovali, kajti zgodila se ji je nesreča, katero je plačala z življenjem.
Siebertova je bila ogromnega telesnega obsega in je tehtala 270 kg. Tako paročar jo ameriški listi, katerim prepuščamo za te podatke vso odgovornost. Amanda je bila vedra ženska. Vedno se je smehljala in posebno rada je posedala ▼ vinotočih, kjer je razveseljevala goste.
Nedavno je prišla v neki vtnotoč, kjer so ji prijazno ponudili, naj sede. Prinesli so ji stol, a ko je sedla nanj, je počil in Amanda se je zgrudila na tla. Izprva ni nihče mislil, da bo imel padec zanjo usodne posledice. Nasprotno, ljudje so se re-
Ogromne sončne pege
Znani italijanski raziskovalec potresov in sončnih peg Bendandi poroča, da je sonce pričelo znova močneje delovati. Pojavilo se je pet skupin ogromnih peg, med katerimi so nekatere tolikšne, da bi jih pokrilo komaj deset zemeljskih obel. Te pege bodo Imele za posledico skoraj verjetno hude elektromagnetske motnje na zemljL
Načrt za obrambo New Torka
Komisija ameriških KasScev. ki le preštudirala način nemških napadov iz zraka na London, je napravila načrt za organizacijo proti napadom iz zraka v New Yor-ku. Uresničenje načrta predvideva eno mOljtardo 140 milijonov dolarjev izdatkov. Veliko ameriško mesto bo izvežbalo 20 000 poklicnih gasilcev in 200.000 gasilskih prostovoljcev.
Bengazi iz ptičje perspektive
Tako vidijo letalci prestolnico Clrenaike Iz zraka
žali v domnevi, da je Amanda zopet uprizorila majhno komedijo. Toda navidezna komedija je v resnici postala njena tragedija. Poškodbe, ki jih je dobila pri padcu s stola na tla, so bile tako hude, da jo je pobrala smrt.
Goring pri Messerschmittn
HarSal GSrtag Je nedavno oMskal troralco Messerschmittovih letal ln ae je razgovar-jal • konstrokterjem strmoglavoer
ANEKDOTA
Umetnostni zgodovinar Alfred Lichtwark je nekoč obiskal slikarja Menzla v ateljeju. To priložnost je Menzel takoj porabil, da je začel risati obiskovalca. Risba je bila imenitno delo. Lichtwark se je že veselil, da mu bo Menzel risbo podaril, toda ko je bila stvar končana, je stopila v atelje umetnikova sestra, ki je Menzlu vodila gospodinjstvo in je dejala s oblastnim glasom:
»To risbo položi v mapo št. 37!«
VSAK DAN ENA
vn, ampak nikar ne misli, da je Mlo lahko zdresirati psička a pepelnikom na hrbtu. . .<	(»Colliers«)
Skupina gasilskih avtomobilov, Id so prišli gasit požar v Londonu, a so med delom Mm! postali žrtve bombardiranja iz zraka
Plutače za pilote
Novo reševalno sredstvo za letalske brodolcmce
»Tribune de Genčve« poroča, da so Nemci pripravili na morju od Dunkerquea do Cherbourga cel pas tako zvanih »plutač«, ki so namenjene za reševanje pilotov, ki morajo zaradi sovražnega ognja pristati na odprtem morju. Doslej je namreč mnogo pilotov utonilo, ker niso imeli na razpolago nobenega rešilnega pripomočka. Patrulje ter izvidnišlci čolni jil mso opažali v majcenih čolničkih iz kavčuka, zato So navadno postal žrtev morskih valov.
Plutače, ki ao jih napravili na podlagi Izkušenj za reševanje brodolomcev, so povezane z jeklenimi vezmi. Naprava meri v dolžino štiri metre, široka je 2.20 m ter ima tudi nekakšen stolp, ki meri v višino 1.90 m. V tem stolpu se nahaja antena za oddajo brezžičnih brzojavk.
Če še ne veš, zdaj izveš:
da je obhajal maršal Keitel te dni štiridesetletni«) svojega vojaškega službovanja. Kancelar Hitler mu je ob tej priliki osebno čestital;
da so v New Torku zastavkali šoferji, in sicer se udeležuje te stavke več tisoč mož, ki zahtevajo za 25% višje plače;
da so Nemci v Poznanju osnovali zavod, ki bo proučeval vprašanja Vzhoda;
da so imeli te dni v Švici ljudsko glasovanje o prepovedi alkoholnih pijač. Predlog je propadel s 492.000 glasovi proti 301 tisoč glasu;
da je bilo 15 židovskih zobarjev v Rimu obsojenih zaradi prestopkov zakona o rasi;
da je ameriška policija prijela madžarsko državljanko kneginjo Hohenlohe, ki se ni hotela podvreči ameriškim zakonom za kontrolo izseljencev;
da so Turki premestili šolo za rezervne oficirje iz Carigrada v Ankaro;
da je promet po Renu do Basla zopet vzpostavljen;
da je v Niči umrl bivši belgijski min. predsednik Paul Hymans;
da je Turčija otrokom izpod 15. leta starosti prepovedala obiskovanje kinematografov, kavarn in gledališč;
da so v Bolgariji pripravili vse potrebno za zatemnitev Sofije in ostalih mest.
Na vrhu so plutače pleskane s temno-rumeno barvo ter imajo napis »Za reševanje pilotov«. Dva velika rdeča križa na belem polju kažeta, da je naprava namenjena reševanju ljudskih življenj. Notranjost plutače je tako urejena, da more brodolomec v nji preživeti nekaj dni. Vsaka naprava ima štiri ležišča, nekaj perila, hrane, šop igralnih kart, ročno lekarno, napravo za signaliziranje in pockcbno. Brit-ski letalci imenujejo plutače »škatle za rake«. Vendar jih ne napadajo, ker koristijo poleg nemških tudi britskim letalcem.
Čudežna rešitev izpod leda
Nedavno so pešci z glavnega mosta v Hlinskem na Češkem opazovali petletnega otroka, ki je stopil na tenki led reke Chru-dimke. Led se je vdrl in deček je izginil v tok.
Takoj so pritekli možje, da bi led s sekirami razbili, a preden so končali to delo, se je otrokovo telo prikazalo šestdeset metrov nižje, kjer v reki ni bilo ledu. Neki Žagar je nezavestnega otroka rešil. Pozneje se je mali ponesrečenec osvestil.
Zdravniki izjavljajo, da ga je rešilo samo to, da je pri padcu v vodo izgubil zavest. Ker je pri tem prenehal nenadno dihati, mu voda ni mogla vdreti v pljuča.
zopet
Na pariških ulicah se bodo v kratkem zopet pojavili avtomobili. Od zloma francoske vojske dalje je bil avtomobilski promet v Parizu ustavljen. Toda od 13.000 avtotaksijev, la so vozili 1.1940., so izdale upravne oblasti dovoljenje za prevažanje samo 600 podjetnikom, in še tem pod pogojem, da bodo namesto bencina uporabljali acetilen kot pogonsko sredstvo.
itfSEKiRAJTE V „JUTRU"!
Slikovitost bolgarske pokrajine
Gorska pokrajina ▼ zapadnem delu Bolgarije
H. Adamss
21
3)aistf in $(jsemarg
Roman
Pismo je bilo naslovljeno na Julija Remerja in
je šlo v Dorchester.
»Rajši počakaj še nekaj dni. Gaster, ta voh-Ijač, naju je danes popoldne videl. Natvezel sem mu, da si moj stric Jožef Bacon. Hkratu sem mu imenoval rodbino, ki bi se moia mati najbolj zavzela nad njo. Do zdaj ie šlo vse po sreči. Drugi teden se vidiva pred »Belim konjičkom« v Poolu. Tam se lahko dogovoriva o vsem, kar še bo.«
Gospe Gasterjevi, ki je trapila Daisyio z neštetimi vprašanji, se ni godilo ta čas nič bolie kakor njenemu možu. Dekle ii ie izkušalo odgovarjati na vsa vprašanja, ne da bi pokazala nejevoljo, ki io je obhajala. Tedaj pa je prišel na vrsto nov predmet za razgovor.
»Kakšni ljudje so ti prijatelji, dragica, ki si se hotela v Parizu sni ti z njimi?«
»Evertcnovi se pišejo.«
»Kaj te ne pričakujejo?«
»Za zdaj sem odložila obisk.«
»Pa misliš, da je to prav? Ali ne bi bilo bolje, da bi se peljala k njim, ko si jim obljubila?«
»Saj pravim, da sem odložila obisk.«
»Tako sebično se mi zdi Ali ne bi bilo že čas, da izpolniš obljubo?«
»Ne razumem, kaj..,« Je Daisy ogorčeno začela.
»... kaj je to meni mar, ari. hotela reči?«
»Ce sami taiko pravite... seveda. Res ne razumem.«
»Lepo, zelo lepo. Le nikar se ne muči, da bi bila vljudna. Doslej nisi bila — pokaj bi začenjala zdaj? Da bi se tvoja teta Amy zelo razveselila, ko zve, da si moj dobro mišljeni nasvet zavrnila s pripombo, naj se brigam za svoje lastne posle... da, dragica, o tem pa vendarle dvomim. Mladi ljudje mislite pač samo nase.«
Zla volja, ki jo je toliko časa brzdala, si je dajala duška. Na dolgo in na široko je obdelala ta predmet, in Daisy je bila videti močno naveličana in nesrečna, ko sta stopila v sobo Gaster in gospa Carterjeva.
»Pravkar sem dobila glas od Ele Verdonove,« je veselo zaklicala teta Amy, ne sluteč kakšen vihar je prekinila s svojim prihodom. »Ona in njen mož sta na poti semkaj in utegneta vsak dan
priti.«
Gospa Gasterjeva je srdito zastrmela vanjo. Novica ji je bila hudo nezaželena, in togota je še ni
bila minila.
»Saj ni mogoče, Amy. Te ženske in njenih sleparij s kristalno kroglo menda ne misliš žare? imeti tu?«
»Seveda mislim,« je hladno odvrnila gospa Carterjeva. »Nikoli ne bom pozabila, koliko hvrjle smo ji dolžni Kako moreš imenovati to, kar je po za-
slugi gospe Verdotiove rešilo našega Dorieja, sleparijo?«
»V nekem oziru utegneš imeti prav, draga Amy, a konec koncev vendar ni bilo nič drugega kakor golo naključje ali, če hočeš, sreča. Rekla je, da grozi malčku nevarnost Nu, v nevarnosti so bolj ali manj vsi otroci. Potem sta se odpeljala domov — to je bila tvoja misel, Amy, ne njena — in sta prišla baš o pravem času. Božji volji gre zahvala, ne tisti smešni kristalni krogli. Sveto pismo nas svari pred čarodejstvom. Ljudje, ki se ukvarjajo s takimi stvarmi, dobe polagoma vpliv na našo voljo in nas store uslužne svojim željam«
»Ela ni takšna,« je odločno rekla gospa Carterjeva, »in nihče ne more utajiti resnice, da bi nam bili ugrabili Dorieja, ko bi nje ne bilo.«
»Mislim, Amy,« se je Gaster oglasil, »da ima Alisa prav, ali bolje, obe imata prav, če smem tako reči. Božja previdnost si časih izbira čudne posredovalce, a tei božji previdnosti moramo zaupati, njim pa ne. Balaama je nekdaj rešil osel. toda v svetem pismu ni zapisano, da bi bil pozneje o^li vpraševal za svet, kadar ie bil v stiski. Ne misli, prosim, da hočeva kakor koli kritikovati način, kako izbiraš svoje goste, ali da neprijazno gledava na Verdonove. Toda ukvarjanje s stvarmi, ki nam jih Previdnost skriva, bo človeku zmerom nevarno.«
»Ela je zelo prijetna mlada ženska in baš prava družba za Rosemaryjo. Jeli, dekletce, da boš vesela, če dobiš tovanšico, ki je malone tvojih let?«
Kakor so te besede, namenjene Daisyji, prijazno zvenele, tako uničevalen je bil njih pomen za go-
spoda in gospo Gasterjevo.
»Seveda me bo zelo veselilo,« je odgovorilo dekle, ne sluteč udarca, ki ji ga je pripravljala usoda.
1L
»Johnson, kje pa je skrivališče, ki nam je gospa Warralyjeva pripovedovala o njem?«
Daisy in Bili, ki nista imela boljšega opravila, sta iztikala po vsej hiši in nazadnje vprašala dvor-nika.
»To je kraljevska soba, gospodična. Prostor na koncu hodnika, kjer stoji še danes ta dan postelja kralja Karla.«
Te sobe, ki je bila ostala v prvotnem stanju, ni nikoli nihče uporabljal. Bila je ena izmed znamenitosti Old Friarvja, in gospa Warralvjeva se je bila s Carterjevimi izrecno posodila, da bodo ravnali z njo temu primemo. Daisy ni bila povsem zadovoljna.
»To vendar ni skrivališče.« je d=jala. ^Gospa Warralvjeva je morala imet.i v nrslih n°kai drugega. V tej sobi se pač ni mogel nihče skrivati.«
»Če smem prositi, gospodična, da greste z menoj, vam lahko pokažem, kar iščete,« se je oelasil Johnson. Krenil ie po stopnicah navzgor in po hodniku levega krila do sobe. o kateri je govoril, ter obstal pred zaprtimi vrati.
»Kakor vidite, gospodična.« ie pričel s svojo običajno natančnostjo, »se hrastovi stenski opaž v ničemer ne razlikuje od teh vrat Da ni kljuke, jih vobče ne bi mogli opaziti Tako je bilo v starih časih. Vrata se zapirajo povsem natanko, in nihče ni mogel za tem opažom slutiti skrivne sobe.«
Mir In svoboda
]Nov vzpodbuden članek profesorja dr. I. Janžekoviča
v katoliški reviji „času
V reviji »Cas«, ki jo izdaja »Leonova družba« in ureja vseučiliški profesor teologije ar. Janez Fabijan, je napisal že znani slovenski katoliški publicist dr. J. Janžekovič nov članek »Ob odločilni uri«, ki je po svoji vsebini tak, da ga mora podplati z obema rokama vsak pošten državljan Jugoslavije. Navajamo v naslednjem nekaj odstavkov:
Pamet in vera pravita, da je borba za narodovo svobodo človekova pravica, še več, naša sveta dolžnost. Ta dolžnost posebno veže Slovence, ki branimo tako važne meje. Cesto se sliši splošna trditev, da Slovenci nismo prav nič vojaški narod. Kako je torej z nami? Ali smo Slovenci bojazljivi? Ali naš človek strahopetno zre smrti v obraz? Iz strahotnih fantovskih pobojev, ki so nam sicer v veliko sramoto, vidimo, da se slovenski fant naravnost lahkomiselno igra z življenjem. Mnogi pravijo, da dela to pijača, ne pa naravna smelost. Da, toda pravi se, da je v vinu resnica. Sicer pa se ne vrše vsi ti pretepi v pijanosti. Včasih so posledica pravili tihih vojnih napovedi med vasmi. Fantje imajo svoj nezapisani častni zakonik in kdor je bil žaljen ali osramočen, se hoče oprati, najsi pri tem še toliko tvega. V sramoto nam je ta divjost, toda eno kaže: naš fant ni šema, življenje v njegovih očeh ni najvišja dobrina. Zato bo bili naši Janezi vedno sijajni vojaki, tudi takrat, ko so jih tujci vodili za svoje koristi v boj. Niso vedeli, zakaj so se borili, le to so vedeli, da je strahopetnost sramota. Naš človek se ne boji smrti, ne svoje, ne druge. Nujno moramo ugotoviti, naj nam bo to že v čast ali v sramoto, da se naš človek ne boji smrti. Tako je in to nam leži v krvi.
Kako značilna je v tem pogledu samo naša narodna pesem. Ne le Vero in družino, ampak tudi čast in včasih celo premoženje naš človek bolj ceni kakor svoje življenje, če bi ta naš človek za gotovo vedel, c?a je res v nevarnosti njegova vera, n jezova svoboda, njegova čast, njegova zemlja in bodočnost njegovih otrok, ne samo fantje in možje, ampak ves narod, tudi ženske Lii otroci bj šli v boj in gledali s>wf s tistim mirom, ki so ga zrli v očeh svojih umirajočih sorodnikov in prijateljev. Slovencu ne manjka naravnega junaštva, marveč kvečjemu narodnostne vzgoje, ki Tri mu jasro pokazala, da so vrednot«?, ki mu več kakor življenje, resno ogrožene. Pomanjkljivost, če je, nI v ljudstvu ampak v njegovem izobražen-stvu.
Dajmo, preorjimo narodno njivo, ki smo jo do sedaj zanemarjali, in posejmo klenega semena, če smo doslej poudarjali to, po čemer se ločimo od bratov na jugu začnimo sedaj, ko nam je svoboda v ju-goslovenski državi zagotovljena, naglasa ti vse, kar nas druži: jsoridno kri, soroden jezik, ista skrb za bodočnost, krščanska vera. Dajmo jugoslovenski narodi prvi v zgodovini zgled slovanske sloge!
Slehernega našega človeka mora prešiniti zavest. da smo in da hočemo bili jugoslovanski narodi kljub vsemu, kar nas loči, za zunanji svet nedeljiva celota in da se postavimo v nevarnosti takoj vsi za enega in eden za vse. To je prvo: Drugo pa je, da takoj napovemo odločen boj malodužnosti in črnogledosti. Ni tisti čr-no;.-;ed, ki upošteva vse .nožne nevarnosti in se resno pripravlja, kako se jim bo up,i. Mož mora biti pripravljen tudi na najhujše. Toda tiste čenče se človeku gabijo, ki ti vsak dan prinašajo druge nevarnosti. Za vse druge ti ve, kaj bo kdo storil, samo zase nič.
Pa boste rekli, kaj pa lahko »nas eden* stori? ->Nas eden«? Cela Jugoslavija je iz samih s>nas eden«. Dovolj je, da je v^k tak »nas eden« odločen, pogumen, pa bo vseh petnajst milijonov Jugoslovanov odločnih in pogumnih. Kaj nam potem kdo more? Vsi seveda v nobeni državi niso taki, prav zato je treba poleg lastne od-lcčnosti vplivati še tudi. na druge, vsak v svojem okolju in poklicu.
če si hočemo res ohraniti časten mir, tedaj je prvo, da odločno napravimo konec tistemu mevžastemu javkanju: oh, samo da bo mir, glavno je da bo mir! Stotine špiJonov se klati med nami, da pazi, kakšno je naše razpooženje, in v*a-ko malenkost sporoča tujcem. Ne pustimo, da pade barometer naše narodne zavesti, ponosa in poguma v času, ko kažejo vsi nacionalizmi v Evropi največjo napetost! Kdor si želi častnega miru, naj pomaga, da povsod takoj zamašimo cmerava usta mevž, pa naj že nosijo hlače ali krilo, ker kličejo nesrečo na deželo. Kot ljudje in kot kristjani odločno izjavljamo, da mir ni glavno! Svoboda, to je naše geslo. ne mir za vsako ceno!
Kakor mir, tako tudi nevtralnost ni najvišja modrost. Na kolenih zahvalimo Boga, če homo lahko do konca brez sramote in brez nevarnosti ostali nevtralni; če pa voditelji, ki so nam in zgodovini odgovorni za pametno vodstvo, uvidijo, da je postala nevtralnost za bodočnost Jugoslavije poguba, se stmimo kot en človek za njimi. Kamor bo udarila enotna jugo-slovenska pest, tam se bo poznalo.
Treba je takoj in povsod po načrtu vzgajati tako, da bo sleherni naš človek vedel, k:ij nam je danes naša junaška vojska. Do prevrata je bila takšna vzgoja nemogoča. V vojaku smo gledali svojega jetniškega paznika. Danes pa je naš vojak branilec lastnega doma. To je velika, častna. resna in odgovorna služba. Od vojaškega duha naših fantov je v teh dneh odvisno življenje ali smrt naroda in države.
časi so hudi, samo z junaštvom si bomo rešili svobodo. Kdor nam izpodjeda pogum, ta je naš sovražnik, pa naj bo že samo strahopetec ali pa izdajalec. Takoj rnu zamašimo usta! Cesa neki naj se bojimo? Da bomo umrli? To bomo itak. Je pa še nekaj, kar je mnogo strašnejšega kakor smrt: sramota in suženjstvo. V to nas pa proti naši volji nikdo ne more prisilili, če smo pripravljeni za boj do zadnjega. In boste videli, če se bo splošno vedelo, da smo vojaško do kraja izvežba-ni, složni, neustrašni ter da nameravamo prav drago prodati svoje življenje v borbi za svobodo, tedaj bomo ohranili brez boja sebi in svojim otrokom življenje, mir in svobodo.
Naša prva skrb je v teh dneh svoboda domovine. Svoboda za vsako ceno, četudi bi moral en rod zanjo izkrvaveti. Sveto našo zemljo, ki so nam jo izročili predniki, smo dolžni svobodno predati potomcem.
Ne bodimo črnogledi! Bodimo pogumni,
dvigajmo pogum in odklanjajmo tiste mevžaste tolažbe: saj ne bo vojske, saj ne bo vojske! Nismo deca! Svet okoli nas i ves gori. Ali se bo tudi pri nas vnelo? Mogoče, mogoče ne. Pripravljeni moramo biti. Bolj ko bomo pripravljeni, bolj bomo varni. Imejmo pogum glasno povedati, da smo pogumni. Danes ne velja geslo: mirno kri, saj ne bo vojne, slovensko ljudstvo bo ohranilo mirno kri tudi,
če bo vojna. Takrat še najbolj, da ne bomo zaman umirali. Naše geslo nI danes: mir, mir, ampak: roke proč od naše zemlje! Ne damo se! Svoboda nad vse! Rajši smrt kakor sužnost!
Lotimo se vsak svojega dela! širimo v svojem okolju zaupanje v lastno moč in odpornost države. Ne pustimo, da nam kdo, ki jč naš kruh, na naših tleh sramoti našo domovino. V takih primerih" se takoj vsi združimo, ki narodno čutimo, pa najsi nosimo fantovske ali sokolske znake, in udarimo po izdajalcu! Zbujajmo čut odgovornosti do države, njenih ustanov, njenega premoženja in zlasti njene vojaške obrambe. Delajmo po načelu: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! Molimo za domovino!
BELEŽKE
Politične svoboščine
v izrednih časih
O perečem problemu političnih svoboščin razpravlja »Delo«, glasilo bivšega ministra pravde dr. Lazarja Markoviča. List pravi med drugim:
»Vprašanje omejevanja političnih svoboščin v izrednih prilikah in v vojnih časih predstavlja posebno važen problem državne politike. Vsaka omejitev je za narod, v katerem se obravnava politika na širokih osnovah z upoštevanjem javnega mnenja, zelo težka in neprijetna zadeva. Javno mnenje prenaša take žrtve in državljani se prilagodujejo izrednim prilikam takega stanja v prepričanju, da izpolnjujejo svojo dolžnost do države. Kje so meje tem omejitvam, je zelo težko reči. V tem pogledu ima državna oblast polno moč. Stvarnost nalaga veliko disciplino, požrtvo-vanje in veliko samozatajevanje vsemu ljudstvu, javnemu mnenju ln posebej še posameznikom, poedinim političnim ljudem. Njim je težko, ker ne morejo javno kritizirati in ocenjevati postopanja vlade. Tu je povsem razumljivo. Prav tako razumljivo pa je, da bi lahko nastopila za državo velika nevarnost, če bi lahko vsak državljan govoril in pisal, kar hoče, ln se vtikal v najbolj občutljive zadeve notranje in zunanje politike in tako morda nehote delal težave državni oblasti pri izvajanju njenih poslov. Danes se ne postavlja problem v tem, da se omogoči kritiziranja in ocenjevanja dela in ukrepov vlade ter njene politike, temveč v t^m, ca se organizira tako vodstvo državne politike, tako opravljanje javnih poslov in tako delovanje javnih organov, da bo računalo z razpoloženjem javnega mnenja ter s stvarnimi željami in pogledi širokih narodnih slojev in razumnih predstavnikov javnega mnenja. Namesto kritike bi morali zagotoviti tako vodstvo, ki ne bo upravičen povod za kritiziranje in nezadovoljstvo državljanov.«
Samostojni demokrati
in politika sporazuma
Glavni tajnik Samostojne demokratske stranke senator Sava Kosanovič je izdal le dni letak pristašem stranke. V letaku govori o pomenu sporazuma in med drugim pravi:
»Hrvati so sedaj vključeni v državo m nosijo za njo soodgovornost v. najtežjih . časih, ko bi se lahko država razbila, če bi bili nesložni. Politika sporazuma nam je ohranila mir, ker so složni Srbi in Hrvati dovolj močni, da branijo svoj obstoj. Samostojni demokrati so bili nositelji misli sporazuma, ko pri drugih za njo še ni bilo razumevanja. V banovini Hrvatski so se samostojni demokrati trudili, da bi se izvršil veliki preobrat s čim manjšim trenjem. Ako ne bi bilo njih, ki so služili kot strelovod in regulator, bi se lahko zgo-
dile usodne pogreške. Samostojni demokrati so pravilno razumeli politiko sporazuma in podprli vse, ki so jih prosili za zaščito in pomoč. Danes imajo pred svojimi očmi v prvi vrsti državo in smatrajo politiko sporazuma ne za strankarsko zadevo, temveč za državno politiko V banovini Hrvatski izvajajo danes hrvatsko-srbsko politiko, katere se Srbom ni treba bati.«
Končno pravi g. Kosanovič, da je sedaj čas »za zbiranje vseh poštenih ljudi, ki naj strnejo svoje vrste, da bomo še močnejši lahko mirno pričakali vse dogodke.«
Seja vodstva učiteljske organizacije
V	soboto je biila v Beogradu seja upravnega odbora Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Poleg članov izvršilnega in nadzornega odbora so se seje udeležili tudi zastopniki vseh banovinskih sekcij. Predsednik Ivan Dimnik je poročali o stanju, v katerem je zdaj učiteljska organizacija, o odnošajih do činiteljev izven nje ter o raznih aktualnih vprašanjih. Po poročilih tajnika Milenka Laziča o delu izvršilnega odbora ter tekočih poslih, blagajnika Izidorja Stamenkoviča o finančnem posli ovan ju personalnega in pravnega referenta o personalnih in pravnih vprašanjih, ki jih jo reševala uprava, je bilo podano izčrpno poročilo o delovanju osrednjega odbora organizacij državnih in samoupravnik uslužbencev in upokojencev za gmotno zboljšanje uradniškega položaja.
Pri izčrpni razpravi, ki je sledila poročilom o delu uprave, so poročali predsedniki sekcij, med njimi Metod Kumelj iz Ljubljane o stanju šolstva in učiteljske organizacije v banovinah ter drugih aktualnih vprašanjih, ki zanimajo učitelje.
Hrvatske in srbske
športne organizacije
V	nedeljo je bil v Zagrebu občni zbor Hrvatske športne siloge, ki združuje vse hrvatske športne zveze. Vodil jo je predsednik senator dr. Jura j Krnjevic. Uvodoma je dejal, da so hrvatski spoTtniki dosegli en svoj ideal, to »e samostojnost hrvatskega športa, nato pa jc med drugim nadalj§y^j; ........	, -
»Hrvatski športniki danes samostojno in neovirano delujejo. Hrvatske športne zveze se še niso prijavile v mednarodne federacije zaradi mednarodnih prilik. Hrvatski športniki niso nikdar delali proti športnim interesom državne skupnosti; bili so vedno pripravljeni sodelovati s slovenskimi in srbskimi športnimi zvezami Da odnošajev s srbskimi športnimi zvezami Hrvati še niso uredili, vzroki niso političnega značaja, temveč nesportno ponašanje teh zvez.«
drugi garnituri v Budimpešti, v Beogradu pa bo v predtekmi nastopila tudi mladina obeh držav.
Madžarska in Jugoslavija sta se do sedaj sedemkrat pomerili v reprezentančnih tekmah. Rezultati teh tekem so bili naslednji:
leta 1927. v Budimpešti: M—J 3:0; leta 1927. v Zagrebu: J—M 5:1; leta 1928. v Budimpešti: M—J 2:1; leta 1931. v Beogradu: J—M 3:2; leta 1987. v Budimpešti: M—J 1:1; leta 1939. v Beogradu: M—J 2:0; leta 1940. v Budimpešti: M—J 0:0. Po gornjem so torej Madžari zmagali v treh tekmah, medtem ko je naša reprezentanca zmagala dvakrat, dve srečanji pa sta ostali neodločeni. Razlika golov je 11:10 v korist Madžarov. Vse to niso neugodne številke za nastope proti Madžarski, ki spada že dolga leta med vodilne srednjeevropske države v nogometu.
Za letošnje srečanje se Madžari živahno pripravljajo. Pod vodstvom novega zveznega kapetana, starega internacionalca Fa-byana, so imeli že več poskusnih tekem, ki pa le niso imele najboljšega uspeha, tako da še ni dokončno določeno, kdo vse bo sprejet v izbrano enajstorico. Zanimivo je vsekako, da je savezni kapetan že izločil znanega reprezentativnega napadalca dr. Sarosija.
Pri nas so priprave za to tekmo precej manj smotrne kakor na oni strani. Srbski in hrvatski savezni kapetan sta imela nekaj posvetovanj, drugi teden pa se bosta vsedla za zeleno mizo In naštela onih 11 mož za to preskušnjo. Kolikor se sliši, naj bi bila naša postava proti Madžarom naslednja: Glaser, Brozovič, Dubac, Ata-nackovič (iz Jugoslavije), Jazbinšek, Si-monovič (iz Skoplja), Nikolič, Petrovič. Božovič. Valjarevič ln Kacijan, pri čemer pa velja pripomniti, da bodo bržkone še glede marsikaterega mesta potrebne spremembe.
veliki Italijanski časopis za politiko, literaturo, vedo, umetnost in zabavo, se je znal uveljaviti v enem letu pri
čitalcih po vsej Evropi. 100 fotografij v vsaki številki. V Jugoslaviji se prodajajo v vseh večjih knjigarnah in časopisnih agen-turah dve izdaji Tempa: vsak teden italijanska izdaja in vsak drugi teden dvojezična italijansko-nemška izdaja, obe po 5.— din izvod.
TEMPO
velja v Italiji kot »ČETRTKOV ČASOPIS«.
Razpečava v Jugoslaviji: Časopisno založništvo »A VAL A«, Frankopanova 24 — Beograd.
V soboto in nedeljo — na Krvavec!
številna tekmovanja v alpskih disciplinah bodo prvič tudi na tej planinski postojanki
V dnevih 15. in 16. marca t. 1. priredi Ljubljanska zimsko športna podzveza svoja prvenstva v alpski kombinaciji na Krvavcu. Obenem bo tudi tekmovanje za prvenstvo Krvavca in damski veleslalom. Start za smuk je na vrhu Krvavca; proga vodi mimo kapelice poleg doma ter prečka do Kriške planine, kjer je cilj. Dolžina proge znaša 2800 m, višinska razlika je približno 600 m. — Proga je srednje težka, vendar je potrebno precejšnje tehnične sposobnosti. Damski veleslalom bo ravno tam, vendar je proga krajša.
Proga za slalom bo bržkone trasirana z vrha Kržišča, a njen cilj bo tudi na Kriški planini. — Zanimivo pri teh tekmah je dejstvo, da so vidne s Kriške planine vse proge od starta do cilja. Snežne razmere so zelo ugodne, tekmovalci in
funkcionarji bodo imeli v Domu na Krvavcu enake ugodnosti kakor člani SPD.
Hvalevredno je od LZSP, da je letos prenesla to tekmovanje na nov teren, na katerem do danes še niso bila nobena večja tekmovanja, a jih je nekdanji zvezni trener Avstrijec Harrer označil kot značilna in zelo prikladna za alpske treninge in tekmovanja.
Avtobus, ki vodi iz Ljubljane, potrebuje dobro uro do Cerkelj, od koder je slabe 3 ure hoje do doma. Tudi iz Kranja vozi avtobus do Cerkelj, tako da so tudi iz gorenjskega kota ugodne zveze za dostop na Krvavec. Vsa tekmovanja bo izvedel Sm. ki. Ljubljana, kar je obenem jamstvo, da bo organizacija dobra. Smučarji, ki žele dva dni uživati krasote smučanja, naj pridejo prihodnjo soboto in nedeljo na Krvavec; ne bo jim žal!
Še enkrat - Marinko
Okrog prestopa našeea državnega prvaka v tabletenisu Maksa Marinka lr ljubljanskega Hermesa v zagrebški Hašk se iz dneva v dan množijo novi glasovi. Za Zagrebčani, Slovensko table-teniško zvezo in Marinkom samim se je zdaj oglasil še eden funkcionarjev STTZ, s prošnjo, da se zaradi popolne po-jasnltve tega primera objavi še naslednje:
»želim poudariti — tako je izjavil naš informator — da Slovenske table-teniške zveze ne predstavlja poedinec — vsaj tako bi moralo biti — ki na lastno pest ta brez vednosti drugih priobčuje izjave v imenu zveze. Pri vsem tem pa je še bolj žalostno, da STTZ — ali bolje rečeno oni poedinec — izrablja primer g. Marinka za kdo ve kakšno sportno-politično borbo proti HSTS. Ni treba ponavljati tehtnih izjav, ki vam jih je poslal g. Marinko sam, omenim pa, da velika večina aktivnih ta-ble-teniških igralcev odobrava postopanje našega državnega prvaka, ki nas bo zdaj lahko z zadostnimi sredstvi dostojno zastopal, in sicer ne kot Slovenec niti ne kot Hrvat, temveč kot Jugoslovan — izven meja naše države.
Apeliram na STTZ, naj ne stori nepremišljenih korakov, ki bi imeli za posledico dogodke, podobne onim, o katerih smo že toliko slabega slišali v drugih športnih panogah in zvezah. Pustimo vse politične ambicije v športu ob strani ter bodimo — samo športniki.
*
,0 poslovanju STTZ bo treba torej slej ali prej tudi spregovoriti resno besedo!
Občni zbor SK Sla vije
Preteklo nedeljo je imela drugorazredna Slavija iz Ljubljane svoj IX. redni letni občni zbor. Vsa poročila funkcionarjev so se ujemala v tem, da je klub v minuli sezoni lepo napredoval, ne samo na zelenem polju, temveč tudi glede notranje ureditve in okrepitve. V prvenstvenem tekmovanju je v jesenskem delu njegovo prvo moštvo zasedlo drugo mesto — takoj za SK Liti-
jo. Prav dobro so se držali tudi klubovi juniorji, ki so zasedli drugo odn. tretje mesto v I. juniorskem razredu — skupno s Hermesom. Razne klubove garniture so bile tudi mnogo na gostovanjih proti močnejšim nasprotnikom.
Po sprejeti razrešnici je bila izvoljena nova uprava, ki ji bo v bodoče na čelu znani športni delavec g. ravnatelj Aleksander Friedrich, veletrgovec v Ljubljani. Ostale funkcije so razdeljene med naslednje klubove delavce: Novak, Havliček, Gjuran, Slabina, Remec, Ogrin, Primožič, Jevnikar, Feldstein, Kravos, Ogrin, Verbič in druge.
V imenu odsotnega predsednika je zborovanje zaključil podpredsednik Novak, ki je zborovalcem obrazložil nove smernice za bodoče delo ter se slednjič zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli klubu do sedanjih uspehov.
GIMNASTICNO-PLAVALNI TEČAJI
se bodo pričeli zopet v četrtek 20. t. m. ob 20. v zimskem kopališču SK Ilirije na Gosposvetski cesti, in sicer dvakrat tedensko, v ponedeljkih in četrtkih. Prijavnina znaša kljub zelo povišanim režijskim stroškom samo din 120.—. Tečaji bodo trajali od 20. t. m. pa do 10. maja.
Vsi oni, ki so obiskovali te tečaje, vedo kako koristne in ugodne so ure, ki so jih prebili v kopališču. Strokovno vodstvo tečajev in prijetno temperirana voda in prostor sta jamstvo, da bo vsak imel v tečaju mnogo, užitka in koristi.
Ker je prostor v kopališču omejen bodo predvsem prišli v poštev oni, ki se bodo prijavili prej. Prijave se sprejemajo pri blagajni kavarne Evrope. (—)
»Dustrovane sportske novosti« št. 20. so
izšle. Vsebina: Hajduk ima največ nade, da bo postal prvak Hrvatske. — Razigrani akademiki so premagali železničarje s 5:0 (in poročila o vseh ostalih ligaških tekmah pretekle nedelje pri Hrvatih in Srbih). — Osnovni pojmi atletike — iz predavanja novega trenerja zagrebških atletov. — Hašk mora igrati v državni ligi! — Bradlovi porazi v Planici in Lahti-ju. — Split in njegov športni temperament. — Itd. Vmes je še mnogo drugih zanimivih člankov in pestrega drobiža iz vseh športnih panog. Posamezne številke so po 1 din.
Redna seja konzorcija stadiona ŽSK Hermesa bo drevi ob 19.30 v sejni sobi na stadionu.
I
Dva dni tekem v Planici
Mladinski smučarski dnevi skupno s srednješolskim prvenstvom in sta letnim tekom na 4 x 10 km
Svoječasno preložene »Planiške mladinske smučarske dneve« bo SK Ilirija izvedla zdaj dokončno v dnevih 15. in 16. t. m. Spored je razdeljen tako, da bodo
v soboto 15. t. in. od 16. dalje tekmovali juniorji, naraščajci in še vsi mlajši v tekih, okrog Kateč v nedeljo 16. t. m. ob 10. v skokih na 25 m skakalnici, ob 14. pa še v slalomu na slalomišču SK Ilirije nad potju v Tamar. Prijave brez prijavnine je treba poslati najkasneje do sobote 15. t. m. opoldne na naslov: Dom SK Ilirije, Planica, žrebanje startnih številk bo v soboto ob 13. ravno tam.
SK Ilirija bo izdajala po končanih posameznih tekmah majhna okrepčila, vendar naj mladina prinese kruh s seboj. Vodja tekmovanja bo izdajal potrebne nakaznice, prav tako pa tudi za tekmovanje v slalomu brezplačne bloke za vožnjo na vzpenjači.	+
V okviru teh smučarskih tekem bo po večletnem presledku izvedeno tudi srednješolsko smučarsko prvenstvo. Srednješolci bodo tekmovali v istih disciplinah kakor juniorji pri mladinskih tekmah, in sicer v skokih, teku in smuških likih za posameznike in za moštva. V smuških likih bodo moštva tekmovala za prehodni
drtiui MjHicuu <a«oo
Občina LJubljana
Dotrpel je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
IVAN SPLIHAL
davčni upravitelj v pokoja
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 13. marca ob pol 4. uri popoldne, z žal, kapele sv. Janeza, k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala v petek 14. t. m. ob pol 7. v cerkvi sv. Frančiška v Šiški.
Ljubljana, dne 11. marca 1941.
ŽALUJOČI OSTALI
pokal SK Ilirije, ki si ga je poslednjič priborila Srednja tehnična šola v Ljubljani. ★
V	nedeljo 16. t. m. bo v Planici v izvedbi SK Ilirije še tretje tekmovanje, in sicer za prvenstvo Slovenske zimskosport- j ne zveze v stafetnem teku na 4X10 km. To bo prva in edina letošnja prireditev za ! štafete in bo hkrati tudi zadnje prven- j stveno tekmovanje v letošnji sezoni. Start ' in cilj bo pri Domu Ilirije. Pričetek ob 10. Podrobni razpis bomo še objavili.
Pred tekmo z
Nekaj podatkov k našemu prvemu mednarodnemu srečanju v nogometu
V	nedeljo teden se bosta v Beogradu osmič srečali na zelenem polju nogomet- j ni reprezentanci Madžarske in Jugoslavije. Ta tekma bo obenem naš prvi letošnji mednarodni nastop, ki bo vsekakor velikega pomena za letošnjo bilanco našega nogometa. Po lanskem častnem uspehu v Budimpešti mora Jugoslavija v tej tekmi dokončno potrditi svojo nogometno moč. Razen med prvima garniturama bosta Isti dan igrali reprezentančno tekmo tudi obe
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
f
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da je po mukapolnem trpljenju poklical Vsemogočni našo dobro, zlato ženo, mamico, staro mamico in teto, gospo
Primožič, roj. Veber
soprogo šolskega upravitelja
prevideno večkrat s tolažili svete vere, dne 10. marca ob 18.30 uri v boljše življenje.
Pogreb drage pokojnice bo v sredo 12. t. m. ob %4. uri popoldne z Zal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja.
LJUBLJANA, dne 11. maroa 1941.
Žalujoči: JOSIP — soprog; LOJZE, učitelj — sin; JOŽICA, poročena KLARER, SILVA, učiteljica — hčerki; IVAN KLARER — zet; ALMA, roj. KOŠTIAL — snaha; VLASTA, JOŽICA, vnukinji in ostalo sorodstvo
NALI OGLASI
CENE MALI
OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din &— davka za vsak oglas in enkratno pn ■tojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— sa vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— sa besedo, Din 8.— davka Sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek n enkratno objavo oglasa Din 20.—
Kupim
VSAKOVRSTNO
ZLATO
SREBRO - PLATINO
BRILJPNTE
SMBBBCOE SRFIRJf RUS1NE
BISERE ITD STflRIMSKE NRKITE TER UHETNIME po NAJVIŠJIH cehah
STOHO TVBDKB
Jos EBERLE
UUBLJBMB.TYHŠEVA 2
w
HOTEL SLOM
Službo dobi
Brivskega
pomočnika
prvovrstnega ln hitrega delavca sprejmem takoj v stalno službo. Plačam po mezdi. Salon Korit-rlk Skofja Loka.
5445-1
Uradnico
veščo knjigovodstva, slovenske, srbohrvaške in nemške korespondence, išče večje podjetje proti takojšnji namestitvi. Uradnice s prakso imajo prednost. Ponudbe poslati poa »Stalna služba« na ogl. odd. Jutra 5426-1
Krojaškega
pomočnika
za veliko delo ln samostojno šiviljo pomočnico sprejmem. — Josip Kos, krojaštvo, Kranj, Na škrlovcu 1.
5471-1
Natakarico
pridno in prlkupljlvo sprejmem. Ponudbe z na veabo prejšnjih služb in starosti je poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Na račun«.
5481-1
Brivskega
pomočnika
mladega, dobrega delavca, sprejme takoj — Zrimšek Rudolf. Litija.
5455-1
Izučenega
ključavničarja
ta Je dobro izvežban v ■vseh poslih svoje stroke sprejmemo. Ponudbe na American Motors, TjTŠeva cesta 24.
5438-1
Mesarski
pomočnik
izurjen v sekanju (na čoku) ter sposoben za vsa mesarska dela se takoj sprejme. Plača Izvrstna! Pošten! Franc Ocvirk, mesar, Povšeto-va 38, Ljubljana.
5484-1
Fant - tekač
13 do 15 let star ne sprejme takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.
5462-1
Pošteno in
pridno dekle
zmožno kuhanja ln gospodinjskih del sprejmem v dobro službo. — Naslov v vseh posl. Jutra.	5460-1
Slugo
vrtnarja, samskega, vojaščine prostega, sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra.	5463-1
Brivskega
pomočnika
mlaJSo moč, za stalno delo, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Vaca Rudolf, Jezica.	5458-1
Delovodjo
za kovinski obrat in ko-vinostrugarja sprejmemo. Unitas, šiška.
5168-1
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca takoj sprejmem. Potone, Kopitarjeva.	5479-1
Brivskega
pomočnika
mladega dobrega delavca, sprejme takoj Pe-ronska brivnica LJubljana, gl. kolodvor.
5473-1
Gospodinjska
pomočnica
zanesljiva, vajena kuhinjskih ln vseh drugih domačih del, dobi stalno namestitev v uradniški družini blizu LJubljane. Ponudbe naj se vpošl jejo na ogl. odd. Jutra v Ljubljani pod značko »Dobra gospodinja«.
r.
Vzgojiteljica
resna, srednjih let, ki je dovršila tečaj za nego dece, po možnosti z znanjem nemškega ln francoskega jezika se sprejme k dvema deklicama 9 in 17 let. Ponudbe s sliko ln referencami pod šifro »2 de-vojčice 1434« na Propagando, Beograd, pošt. pret. 409.	5467-1
Službe išče
Mlada postrežnica
išče zapoelenje za vsak dan dopoldne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »15. marca«.
5469 2
Mlada postrežnica
išče službo k manjši družini. Ponudbe pod »Pridna ln poštena 333« na ogl. odd. Jutra.
5677-2
Absolventka
trgovskega tečaja z malo maturo išče primerne zaposlitve, najraje v pisarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastopim takoj 222«.
5478-2
Va|e«sci(ke) Kuhinjska učenka
se takoj sprejme. Ponudbe pod šifro »Kongresni tog« na ogl. odd. Jutra.	5465-44
Gorenjski
semenski krompir »ONEIDA«
uspeva v vsaki zemlji in daje obilen pridelek— Dobavlja ga v najboljši kvaliteti
Gorenjska kmetijska zadrega v Kranju.
Za premogovnik v Hrv. Zagorju
se sprejme mlad diplomiran
rudarski inženier,
kot odgovorni upravitelj
Reflektanti morajo imeti nekaj let prakse, razpolagati z dobrim geološkim in rudarsko-merilskim znanjem ter morajo biti vpeljani v administracijo in rudarski zakon ter biti sposobni za samostojno vodstvo obrata.
V poštev pridejo samo jugoslovenski državljani, ki obvladajo srbohrvatski in po možnosti tudi nemški jezik.
Ponudbe z življenjepisom, fotografijo in navedbo referenc, plačilnimi pogoji in možnosti nastopa je nasloviti na ogl. odd. »Jutra« pod »405«.
Naznanjamo tužno vest, da nas je po dolgem mučnem trpljenju za vedno zapustila naša zlata hčerka, mama in teta, gospa
Marija Seidl
to). Ferjanžič
K večnemu počitku jo spremimo v četrtek 13. marca ob 16-30 iz žal, kapelice sv. Marije, na pokopališče k Sv. Križu.
Žalujoči: ANTONIJA FERJANCIC, mati; CARLO in RAJKO, sinova; VIDA, snaha, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo.
Vajenca
ta manufakturoo stroka se sprejme. Vprašati Cesta 29. oktobra 9. II. to ta 16.	5472 44
Prodam
Stroj za prevleko gumbov z blagom
»Astor« z vsemi orodji, za vse velikosti ln oblike gumbov ter več tisoč gumlbnlh delMa* novo. poceni proda: Ludvik Her&ič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13, telefon 37-54.	5232 6
Parni kotel
rabljen 36 kv. m kurilne površine, ležeči, proda mestna uprava v Ptuju, kjer se kotel lahko ogleda.	5457-6
Kupim
Jeklenke
ki se potrebujejo za plin metan za pogon motorjev kupimo. Parna žaga Rog, Podstenlca. p. Toplice n. Dolenjskem-1 5421-7 I
Butelke
Kupuje po najvišji ceni Medaraa. Ljubljana, 21 dovska ul. 6. 3109-7
Belo omaro
dobro ohranjqao, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kupim« 5464 7
Prihodnji prikrojevalni tečaj
za visa d&mska oblačila se bo vršil od 10. marca do 31. marca 1941. — Vsa
zadevna pojasnila dobite na oblastveno dovolj e ni krojni šoli
Posest
•RfAlITETAe
feeeetna posredovalnic« v Ljubljani j« eaae • PREŠERNOVI ULIC! S« Vaeproti glava« po 4 te Telefon «4 -30
Stavbišče
890 kv. m prooam din 25 000. Btovfe Ivan. splošno mizarstvo. Dol nloe p. št. Vid nad LJubljano.	5450-20
Kupimo vsako
množino mehkih desk n zaboje 13. 14, 15 tn 16 mm. ža-mane kratice ali prtreza ne na določene dimenzije, is katerih sestavljamo zaboje. Ponudbe t ceno je poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Suh trn«.
5087-15
Hiša — eno-
stanovanjska
■ tremi sobami ln priti-kllnaml, podkletena, pred 10 leti zgrajena, e cca 200 kv. m vrta, tik diiftvn6 ceste pri Brežicah. naprodaj za cenc din 60.000. Vprašati na naslov: Anton Vidovi č, Sv. Peter v Sav. dolini.
5063-2C
Uredba
o državnem računovodstvu
(objavljena v »Službenih novinah« 10. t. m.) je natiskana v posebni knjižici in se mora nabaviti
po ceni din 15*—
pri
izdajateljsko podjetje za finančno zakonodajo, urade in pouk,
BEOGRAD — postili pretinac 991. — Avabka ulica 6.
Račun poštne hranilnice štev. 61-080.
Potniki
Zanesljive
poverjenike
m Ljubljano. Maribor, Celje ln druge večje kra Je Dravske banovine sprejme zavarovalnica »Sava«, Ljubljana, Sv. Petra X	3292-5
UIl
Pohištvo
Razno, dobro ohranjeno pohištvo naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.
5466-12
Spalnico
skoraj iovo, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	5461-12
Postelja z mrežo
vse skoraj novo. naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.	M«"
Pridelki
Fige
c« tganjekuho po naj nlžjt ceni prodaja tvtdra Iran Jelačln. Ljubljana^
telefon 26-07
58 33
Suhe slive
raapoftiljamo po povzetju po din 9 kg franko Lu-kavac.	_
5475-33
H1*™1181
Kupujem
— rekonstruirane vložne knjižice Zadružne gospodarske banke v Ljubljani ali katere njenih fl-lijalk. Ponuditi na Motorni mlin, Sarča, (Ba-nat).	5309-16
Izgubljeno
Ker je najditelj
zlate zapestne ure št. 4506 znan. se paziva, da jo odda v ogl. oad. Jutra tekom enega tedna, sicer ga prijavim policiji.	5456 28
Razno
MODROCE
patentne posteljne mreže o udi solidno tn po nizki ceni
R. RADO V AN
tapetnih Mestni trg IS.
KLIŠEJE
ENO VCCMVTC
JOGOMAHKA
9KMIU&rZ3
Iz življenja na deželi
POLJCANE. Pod predsedstvom bano-vinskega zdravnika dr. A. Hroi lovskega se ie vršil v nedeljo 6 redni občni zbor društva RKriža. ki z velikem <-azumeva-njem v delu za pjmoč dc bi žn;ega v š: svojo na ogo Kakor v pretečem letu ie tudi letos nudilo društvo vso ovojo razpoložljivo pomoč »mlečni akciji« kitero izvedbo ie prevzela letos šolska kuhinja. Društvo skrbi tudi za strokovno i ob az-bo svoiih č.ancv in ie bil d ireien tečai o prvi pomoči, ob kater: or:iiki se ie iz-vežbalo potrebno število sanitetnega osebja. Tudi letos bodo tečaji o prvi pomoč v Studenicah. Makolah in v Poljčanah. Nanovo so bili izvol jeni za bla a ničarko gdč. Pavla Kosiejeva. kod odbornik je vstopil e. Pahor, kot revizor žunan g De-tiček. v ostalem oa ie ostal stari odbor. Po nekaterih predlogih je p-edsed-ik uspeli občni zbor zaključil z vzkliki Ni. Vel. kralju Petru II.
ZAGRADEC. V nedeljo popoldne so imeli svoj občni zbor bivši koroški borci. Gospod Jakob škerlj, trgovec iz Zagradca, ki že od ustanovitve uspešno predseduje organizaciji, je ob polnoštevilni udeležbi članov podal poročilo, iz katerega je bilo posneti, da je bilo poslovanje ene najmlajših krajevnih postojank prav zadovoljivo. Zastopnik glavnega odbora je v temeljitem govoru predočil članstvu naloge Legije, ki ne obstojajo samo v vprašanju našega priznanja, temveč imamo še mnogo drugih nad vse važnih vprašanj, tičočih se organizacije in njenega članstva.
Harmonij znamke Packard, z 12 registri. 5 oktav m 2 kolenlkoma. poceni prodam. Celje, Na okopih 5480-26
Sobo odda
Elegantno sobo
strogo separtranlm vhodom oddam stalnemu gospodu. Florjanska ul. 31-1.	5483-23
Solnčno sobico
vso oskrbo, v strogem centru, kopalnica oddam. Naslov v vseh posl. Jutra.	5476-23
Ogenj je uničil
vse prihranke
že mnogim, ki so varčevali vse življenje. Pazite, ker grozi ta nevarno tudi Vam. Zaupajte Hranilni posojilnici »KfoJ dom« v LJubljani, Dvoa ržakova ul. 8, ki Vam bo svetovala, kako boste varno ln plodonosno naložili Vate prihranke.

Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, tasta, starega očeta in strica, gospoda
Ivana Toplikaria
višjega kriminalnega nadzornika v pokoju kakor za poklonjene vence in cvetje, se tem potom vsem najlepše in najudanejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo prečastitima gospodoma patru Jože Aljančiču in dr. Stanku Aljančiču za verska tolažila, dalje gospodu dr. Igor Tavčarju, zdravniku, za skrb in pomoč v bolezni, gospodični Mari Snojevi za vso požrtvovalnost. Kar najlepše se zahvaljujemo cenjenemu policijskemu pevskemu zboru za prekrasno petje, za v srce segajoče žalostinke. Končno se zahvaljujemo prav prisrčno vsem, ki so našega blagega očeta spremili na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakomur: Bog poplačaj!
Žalujoče rodbine: TOPLIKAR, KLEMENČIČ, dr. STOP AR LjoMjana, 12. marca 1941.
Natečaj
Na osnovi odobren ja gospoda ministra vojrfke In mornarice Pov. G j.
br. 15.564 od 24. oktobra 1940. leta bo sprejela barutanska-pirotehnična podoficirska šola v zavodu »Obiličevo« pri Kruševcu • 1. aprilom 1941 leta kot gojence mladeniče iz civilnega prebivalstva in is stalnega kadra.
Kandidati, ki žele konkurirati za sprejem v to šolo, morajo ustrezati niža navedenim pogojem in predložiti sledeče dokumente:
A. Kandidati iz civilnega prebivalstva;
1.	— Spričevalo, ki ga izda občina a potrdi policijska (srezka) oblast, ki vsebuje:
a)	da je državljan kraljevine Jugoslavije,
b)	da ni oženjen,
c)	da je dobrega obnašanja in ravnanja.
To spričevalo je lahko tudi skupno, t- j-, da vsebuje podatke navedene pod a) b) in c).
2.	— Spričevalo, da ni bil doslej sodnijsko kaznovan in obsojen, kar potrdijo pristojne oblasti.
3.	— Spričevalo, da zdaj ni v sodni preiskavi niti pod kakorkoli obtožbo, kar potrjuje pristojna oblast.
4.	— Da ima dovoljenje od staršev ah skrbnikov, da sme stopiti v to šolo, potrjeno od pristojnih oblasti.
Dokumenti pod 1, 2, 3 in 4 morajo biti izdani — potrjeni v tem letu in taksiram po zakonu o taksah.
5.	— Da ni mlajši od 18 niti starejši od 21 let (pravico do natečaja imajo vsi mladeniči rojeni 1920., 1921., 1922. in 1923. leta). Za dokazilo o rojstnem letu naj predlože rojstni list ali potrdilo pristojnih oblasti, ako so cerkvene knjige uničene. Poleg potrdila glede rojstnega leta je treba predložiti tudi potrdilo pristojne cerkvene oblasti, da so cerkvene knjige zares uničena
6.	— Da je dovršil najmanj osnovno šolo z zelo dobrim uspehom.
Prednost za sprejem imajo mladeniči s boljšimi in večjimi šolskimi
kvalifikacijami.
7.	— Da je popolnoma zdrav, kar mora svedočiti z zdravniškim spričevalom vojnega okrožja ob priliki predložitve prošnje in pri barutansko-pirotehnični podoficirski šoli na dan sprejema. Oni kandidati, ki dvomijo, da bodo sprejeti na zdravniškem pregledu, a se žele ogniti odvišnih stroškov za dosego teh dokumentov, zamorejo biti pregledani v vojnih okrožjih od strani dotičnega zdravnika samo na podlagi prošnje za zdravniški pregled v svrho sprejema v barutansko-podoficirsko pirotehnično šolo.
B. Kandidati iz vojske:
1.	— Da je od komande priporočen kot zelo dober vojak.
2.	— Da ni v preiskavi, niti ni bil sodno kaznovan.
3.	— da je najmanj z dobrim uspehom dovršil šolo predvideno pod točko 6 tega natečaja, kar lahko izkaže z šolskim spričevalom.
4.	— Da ni oženjen.
5.	— Da ni starejši od 23 let.
6.	— Ako ni dovršil 21 let tedaj naj predloži še roditeljsko ali dovoljenje varuha, potrjeno od strani pristojnih oblasti, da sme vstopiti v barutansko-pirotehnično podoficirsko šolo.
Prošnji — pismeni izjavi naj priloži: izvod iz službenih podatkov in vse dokumente kakor kandidati iz civilnega prebivalstva.
C. Prošnje in prijave za natečaj:
Prošnje tn prijave za natečaj se sprejemajo od danes do zaključno 20. marca 1941 leta. Prošnje — prijave po tem datumu se ne bodo sprejemale v postopek ter se bodo zavrnile kot nepravočasno predložene.
Vse prošnje — prijave, ki ne bi ustrezale pogojem, se bodo vrnile konkurentom z vsemi spričevali preko pristojnih oblasti.
Vsak kandidat iz civilnega prebivalstva, čigar prošnja bo pravilna, dobi od svoje komande vojnega okrožja karto za brezplačno vožnjo do zavoda »Obiličevo« (železniška postaja Kruševac).
Vojna okrožja bodo izdala brezplačne karte samo onim kandidatom, za katere dobe obvestilo od barutanako-pirotehnične podoficirske šole, da so uvrščeni v red kandidatov.
Kandidati iz civilnega prebivalstva, Id dobe brezplačne vozne karte, se morajo javi J na dan 1. aprila 1941 leta upravniku zavoda »Obiličevo« pri Kruševcu ob 7. uri zaradi zdravniškega pregleda in sprejema.
Kandidati iz civilnega prebivalstva predlože svoje prošnje za sprejem v to šolo izključno preko komandanta vojnega okrožja, na čigar teritoriju žive.
Kandidati iz vojske, ki bodo sprejeti v iolo, dobe pozive preko »rojih komand. Nesprejetim kandidatom bodo dokumenti vrnjeni.
Kandidati iz civilnega prebivalstva, ki ne bodo sprejeti na zdravniškem pregledu v Obiličevu. dobe brezplačno karto za povratek do svojega vojnega okrožja, a oni iz vojske do svojih komand.
Pred odhodom morajo kandidati urediti vse svoje osebne in rodbinske zadeve, ker se oni, ki bodo sprejeti, ne bodo smeli vrniti domov.
Vsi kandidati, ki konkurirajo za barutansko-pirotehnično podoficirsko šolo si morajo neobhodno zagotoviti potrebna sredstva za stanovanje in hrano za ves čas, dokler bodo bivali v Obiličevu zaradi zdravniško-komisijskega pregleda.
OPOZORILO: Prošnje za natečaj je treba predložiti čim prej, da bi se zamogli dokumenti pravočasno vrniti kot nedostatni zaradi eventuel-nih potrebnih popravkov.
Ker bodo dobili kandidati v šoli od države poleg ostalega kovčeg za svoje stvari, se jim priporoča, da ne prinesejo svojih kovčegov; od ostalih stvari pa naj prineso seboj: pribor za umivanje in pranje zob, potrebno število robcev, nogavice ali ovojke, pribor za čiščenje obleke in obutve ter copate.
Prošnja, ki jo kandidat predloži zaradi sprejema, mora biti lastnoročno napisana, kolekovana z 10 dinarskim kolekom in se mora glasiti:
KOMANDANTU . .........VOJNEGA OKROŽJA
Na podlagi natečaja barutansko-pirotehnične podoficirske šole zavoda »Obiličevo« pri Kruševcu A. L. br. 4242 od 20. februarja 1941. leta prosim, da se me sprejme kot gojenca te šole, ker izpolnjujem vse pogoje po razpisanem natečaju-
Izjavljam, da pristajam na vse pogoje, predpisane z uredbo barutansko-pirotehnične podoficirske šole, z vsemi spremembami in dopolnitvami.
Prilagam sledeče dokumente:
1)	Potrdilo o domovinstvu (domovinski list).
2)	Potrdilo o samskem stanu.
3)	Nravstveno spričevalo.
4)	Potrdilo, da nisem sodno kaznovan niti obsojen.
5)	Potrdilo, da zdaj nisem v sodni preiskavi niti kakorkoli obtožen.
6)	Dovoljenje staršev.
7)	Krstni list m
8)	šolska spričevala kakor tudi spričevala o dovršitvi obrti ali ako se je učil obrti, kje m koliko časa m katero obrt se je učil.
Prosim, da se mi izda železniška (parobrodska) brezplačna karta pri......vojnem okrožju od......do Kruševca,
Konkuriram s teritorija......vojnega okrožja, a moje pristojno
vojno okrožje je......
Lastnoročni podpis (priimek, začetna črka očetovega imena, ime (Datum in kraj, od- poklic, pristojno mesto, srez, banovina in vojno koder predlaga prošnjo)	okrožje — točen naslov)
Za kandidate iz vojske predpostavljeni starešine navedejo v priloženem aktu: da li je kandidat kaznovan, da li je v preiskavi ali obtožen in za kaka dejanja in končno dado svoje mišljenje, da li zasluži priporočilo za sprejem v to šolo.
G. Izvod iz uredbe o barutansko-pirotehnični podoficirski šoli in zakona o ustrojstvu vojske in mornarice.
Barutansko-pirotehnična podoficirska šola ima stopnjo nižje strokovne vojne šole, katere tečaj traja dve leti. Po uspešno dovršeni šoli napredujejo gojenci v čin podnarednika H. razreda in se razporejajo po barutansko-pirotshničnih edinicah kot podoficirji, kjer dalje služijo v svoji karieri.
Po zakonu o ustrojstvu vojske m mornarice imajo podoficirji zelo dobre denarne dohodke — plačo. Neoženjeni podoficirji imajo poleg svoje plače brezplačno stanovanje, hrano, obleko, obutev in zdravljenje. Ože-njeni podoficirji poleg plače obleke in obutve imajo še dodatek za ženo in otroke, plačano hrano in brezplačno zdravljenje za sebe in rodbino. Takisto imajo barutansko-pirotehnični podoficirji tudi pravico na pokojnino, katere višina zi more doseči višino plače po letih službovanja. Končno zamore barutansko-pirotehnični podoficir, ako izpolni zakonske pogoje, postati tudi nižji vojni tehnični uradnik artllerijskotehnične stroke in napredovati do I. razreda kar odgovarja činu kapetana I. razreda roda vojske.
A. L. br. 4242/41. Iz pisarne artilerijskotehničnega oddelka ministrstva vojske in mornarice 20. februarja 1941. leta v Beogradu.
Urejuje Davorin Ravljen. - izdaja sa konaordj »Jutra« Stanko Viraat. - Za Narodno tiskano d.
Fran Jem. — Za inaeratai del je odgovora Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.