H. Številka V Ljubljani, v sredo 23. februarja 1921. likal« waak aan popoldne. tzvzeaeai nedelfe la prasalke. ^■?vr mi je zlajšalo bolečine, in nekega dne sem slišal zopet samega sebe smejati se, kakor takrat, ko je bila moja mati še živa... Iza je hotela nositi tako dolgo žalno obleko kakor jaz. Toda tega nisem dovolil: po preteku pol leta sem zahteval, da se obleče v barvaste obleke; ni mi pa popolnoma ugo- Slično predvideva ta člen povišanje kazni na prostosti: podrobnosti ne navajam, le to omenim, da manjše prosrostne kazni kot mesec m pol zapora ni. Prepisi člena 25 naj m imeli po Brotićevem načrtu .samo zakonski karakter. — Velezanimivo je tu, da Protićev načrt vse kazenske zakonike in tiskovne zakonike, ki so v veljavi v kraljestvu, pušča v veljavnosti po načelnih določilih, le glede kazni jih poostrit je. Pristaviti pa je. da v delu VIII., ki govori o sodnijski oblasti, ni omenjeno z nobeno besedo poromo sodišče. Ustavna komisija (Jova-nović, Polic. Kumanudi. Lazar Markovi ć in Vošnjak) je izpreineniia na Protičevem načrtu tole: Procokoli-ranje izdajateljskega podjetja se ne zahteva. Dolžnost o početku razširjanja tiskovisie oddati dolžnostni eksemplar no dobi izraza. Pristojnost porote za tiskovne delikte ni odrejena. Določila o odgovornosti sodelavcev so Jasnejša. Pisec ie v prvi vrsti odgovoren. Če ni znan aH če ne stanuje v kraljestvu afi če ie nesposoben za odgovornost, odgovarja urednik ali tiskar ali razširjalec. Ostane torej osobito: svoboda tiska, odprava cenzure, kavcije in administrativnih opominov; zaplemba, odgovornost za vsebino po istem, ne posebno precizno izraženem načelu kot v Protičevem načrtu, vse drugo — je izostalo. Josip S m o d 1 a k a je poslal 25. marca 1920 v svet svoj načrt. On se drži glede tiska (čl. 28) povsem starega določila ustave za bivšo kraljevino Srbijo, ne pritegne niti tistega pristavka. ki govori o fakultativni cenzuri za časa volne glede vojaških in dfpiomatlčnSi vprašan}. V čle^u 260 hoče njegov načrt izrecno ustanoviti za kazenske stvari porotna sodišča v vsaki župi. V čl. 26.3 pa pravi, da naj spadajo vsi zločini in vsa politična krivična dejanja, bila počinjena štampom ali in?.če. pod sodstvo porote. Ta porota je sestavljena od 12 porotnikov, ki sedijo o krivici, in iz e^ega porotnega sodnika, ki vodi razpravo, m na podlagi izreka porotnikov in zakona odrejuie kazni. Porotni sodnik naj bi obiskoval vsako leto vsa važnejša mesta svoje župe — In sodil. Zadnji, t. z* Laza Markovi-ča načrt ustave pravi v čl. 14: Tisk je sloboden v mejah zakola. Cenzura dila, češ, »dolžna sem to tvoii materi.« Nekega jutra sem prejel brezimno pismo sledeč* vsebine: j Mož ste, kakršnega ni » *r" na svetu. Niti ne opazite, đa Vaša žena vsako jutro odhaja, medtem ko sedite Vi doma. Pojdite za njo in videli boste lepe stvari! Toda ne pokažite jej tega pisma, sicer ne zveste ničesar! Vaš prijatelj. Misli kakor hočeš, ampak anonimno pismo deluje vedno. Prikrival sem tekom dneva razburjenje, kolikor sem pač mogel. Gotovo desetkrat sem hotel Izi pokazati pismo, a sem se obvladal. Naslednjega jutra sem bil že na vse zgodaj na nogah in prežal za zaveso, kdaj pojde Iza zdoma. Okoli osmih je stopila iz hiše in se je ozrla, ali je nihče ne opazuje; potem je vstopila v voz, ki se Je pripeljal mimo. Z enim samim skokom sem bil na cesti in sem zasledoval voz, ki bi ga vedno takoj spoznal. Vozila se je preko vnanjih bou-levardov na pokopališče Mont mar-tre. Ondi je stopila iz voza In Je šla na pokopališče. Vrtnar jo je pozdravil kakor staro znanko in je šel za sa ne sme ustanoviti razen za časa vojne in mobilizacije, niti se ne smeji-* odrediti druge preventivna mere, ki bi sprečavale izhajanje, prodajo in razširjenje spisa in časnikov. Časnikom in drugim tiskovinam se more zabraniti ra?širjenje i:i prodajanje, tfko vsebujejo Žalitev vladarja ali članov kraljevske hiše ;jli žalitev tujih držav, poglavarjev ali pa posred- no ali neposredno pozivanje držav- * Ijanov, da promenijo s silo ustavo ali zakone ali kako izzivajo verski plemenski razdor in mržnjo zoper državo. Za psovanje in žalit\c s tiskom privatnim osebam odgovarjajo; pisec, izdavač in tiskar. O vrsti « -dišč za pristojnosti giede tiskovnih deliktov ni v tem načrtu nobene besede. Ko sj je vršil i lansko !?fr£££E££gč?if£ ?Ml IJHt!S&&§3 Ljubljani. D Ker se ie v LjnbiiHni pri zadnjem Uudakem štetju naštelo le nekaj nad 53.000 oseb 01 ne 70 do 80.000, kakor so nekateri brez vsake podlage rrieako-vaii. je zavladalo veliko presenečenje. Taka pre?eneeeitja pa so in bodo doživela tudi dnicra mesta in steer še v veliko večji meri kot Ljubljana. Oglejmo si pred vsem rezultate ljudskega štetja nekaterih drugih večjih mest. V Mariboru so raama!?. da je vsega prebivalstva 40 do 45.000. Luidsko štetje pa sa je izkazalo le 30.000, torej za 25 do 33% rnauj kakor se je domnevalo. V Beogradu in Zaj-crebu se je do-m.:cvilio, da imata po 200 tisoč do en četrt milijonu prebivalstva. V Beogradu so pa našteli le ftOjOOO oseb, torej za več kot 100% manj nego so računali. Iz Zagreba pa nimamo še nobenih drugih poročil, kakBr ta, da bodo tisti, ki so račimali na do 250.000 oseb. silno razočarani. Predvsem pa so bili svojčas razočarani Ditnajčanje. Tam ^o izdajali do 3 in pol miiijona živilskih izkaznic. Računali sc, da je prisieparieriih kakesr* pol milijona izkaznic, da pa šteie Dunaj bre7.d\omno S miKofie duš. Ko pa so izvršili ljudsko sfere, so našteli vsesa skupaj nekaj nad 1.S00.000 oseb. Potemtakem so izdajali skorai polovico, to je okrog 1,700.000 izkaznic preveč. Kako pa je bilo v Ljubljani? Kakor že predčasno povedano, je mestna aprcVizacija izdajala okrog 72.000 izkaznic za živila in sicer nele za inesto. temveč tudi za predmestja Vič. OHnee, Rožno dolino. Novi Vodmat, Moste, Selo in Zgornjo Šiška Če se je sedaj naštelo v Ljubljani 53.000 oseb, in če se ho naštelo v predmestjih, ki so hib pritegnjen:* mestni arrovizacii. kakor te pričakovati, kakih 10.000 oa Še posebej radi tejra, ker se vse rodbinski pole niso predložile v pregled hišnim gospodarjem, treba omeniti še tole: Pravila :.\ navodili za ljudsko štetje o fcaki kontroli po hišnih gospodar-jih ničesar ne določajo in tudi obrazci niso za to predriskani. Vsled tesa se rudi v državi to i u nikjer izvršil Ker pa je mest :. magistrat piepriean. da se nr.i tudi t«Jd kontroli ni treba izogibati, je kot politična oblast v Iastneni delokrogu odredil, da se dostavi vsa- strauk CSfb. na dom ir-e v njegovi biS: naštelo koliko ima \"saka stranka kemu hišnemu gospodarju kaz, kouko se Hišnih gospodarjev dolžnost pa Je, da sedaj te izkaze natančno pregledajo ter uvrste prave številke rodbinskih članov v rubriko III. (pravo število osebK na drujri stran! izkaza pa navede in ^od B vse nepravilnost L ki so jih opazili pri ljudskem štetju. Te izku/s mora "o hišni gospodaril s potrdilom o pravilnosti aH z navedbo vzrokov nepravilnosti ter lastnondio podpirane vrniti v občinski dvorani tekom 3 d n i p^ dostavttvl. Vse diference in nepravilnosti se bodo naknadno preiskale in če te v resici obstojajo, tudi popravile. Ker pa mestni magistrat že rri tedne objavlja« da naj sc stranke iu osebe, ki šc niso izpolnile popisnfc v izocjb ka-mi zanesljivo zgiase na mn-gistratu. i« ker sc ie teh prijavilo dese dat komaj do 100, iu po večini takih, ki so bili za. časa popisa odsotni, o katerih na drugi sostanovalci tudi niso vedeli t-ieesar, sledi, d« tudi ta revizija ne bo veliko spremenila prvotnih številk ljudskega štetja. To nam potrjuje osobito sledeče dejstvo: leto eu Ljub - Ijano (s Spodnjo Šiško) posebno šte;ir. a|j i imeli so priti i o popisne pole bišfd gospodaril ter te tudi sami razdelit) tfe potem pobrati pri svojih strankah '<* jiii zopet vrniti popisnemu uradu. Fn tem štetju pa je bik> naštetih ne dosedanjem mestnem ozemlju le 45.000 oseb. Ker >c je sedij naštelo m* iottn; mestnem ozemlju 53.000 oseb. sledi, d« so uij ki popi- prebivalstva. izvzCfluTl more... malenkostnih napak, Uvršili povsem vestno in točno. Preostaja torej le ŠC vprašanje, k*-ko ie mogoče, da vl.tda v Ljubljani tfko pomanjkanje stanova ? Ce io imei.-. Liobk am* v Spodnie Šiško leta 1910 nekaj nad 40.000 oseh. hi jiii izk.iz-.:ic sedaj nekaj nad 53.009, »> naraslo Število prebivalstva od leta 1910 za okrog 6500. Ta poviŠek pa tvori le civilno prebivalstvo, ker \t Število vojaštva oel lo skoraj na isti višini kot lc..t 1910. Kaj se pravi tak prirastek rfvilnee* prebivalstva, bo razumel le tisti, ki \ t. da šteje mesto Celic komaj za spoznaje več vsega prebivalstvai kakor 6500 cseiM. Če bi hoich ta prirastek M^ravit! poet strel o, bi m »ezidafi tolike hil kolikor jih ima Celje, ki je prec* obširno mesto z velikimi iiliiun. Koliko pa \ je >e/id::Vr» ori nas? Namesto 3 do 400 hiš se jih >c sezidalo oa leva 1910 le 80, in \z te ve«-nomfl na periferiji, služeeih po večini za stanovanje zgolj lastnikom. Razunu Ijivo ie torej, da se je moralo kakflp 5500 oseb luistaniri v ona stanovanj*, ki so bila ze leta 1910 tukaj. Če še po-mislimo, da Imamo Se danes itrantr^, ki imaj : precej obsima stanovanja. b<» razumljivo, dft so v drugih MjnovanJiV Stranke zeTo na tesnem. Iz teta nam bo ra7um?JTo bi bilo neuljudnov«. >0, ne!t »Zabaval M se.*. »O ne!« »Dobro ti stori. Le pofdi! Ko br.< tan\ te bo gotovo veselilo.« »Daj mi paptr in črnilo.c >Zdi se mi. da je sluga zkraljerina Srbov. Hrvatov le s'ov encev JugoeUvvija Vprašanje poloa|utaictli Vprašanje polaajinaaih r\&d z* flrrr t ko iti Dalmacijo bo reieaa Bajl^rte iti[.! i. K«j jr tederalisezaf T« «0*- obelodanil >Rrv»U sovor dr. fjn^ini« » us'Avpnm odboru. Iz njegovega gOVOfe |e razvidno, du razamejo lajednieauhN pod federalizmom pravzaprav mimo tr» riiriJon»li>:cni. Njihov n&ćTf nstaro ni ffsiernii#tičeu. merveC tradieijonaU«ii vey« da n?c najde pri delu. Tako bi dar ne bil docela lagal. -Dobro.- Vel j a.«; Začel sem risati študijo, in s^a jo nameraval izvršiti. D?lal SCtn raoi-čc in sem pokazal Iz: svoj načrt. Sklonila se je nad mer.of, poide-dala načrt in me poljubila. Merfija ni bilo. in tako sva si* o polnoči vsak v svojo sobo. N;se** mogel prav spati, kakor da mor vendarle zgodaj zjutraj odpotovati. Vstal sem tako rano in v*tt ^el pr* tiho na delo. Ob šestih nekaku jpC t^a naJir. -odprla vrata. Njena seba jc vodila v aietijr; mene Iza nI mogla videti, ker me ie zakrivala velika skupina. Z razpisnimi lasmi, oblečena samo v koSutju. ki jej je zdrknila preko ram; ter v krilce, je stopala bosa po vr<\\\ »a sapo pridrzevaje naprej. Z eno roi i je dvigala muselinasto krilo, z drugo je skrivala nekaj. Zrla je v ono stran, kjer Je bila moja soba, da bi me * i dela. ko bi prišel iz nje; tako je gledala prav na nasprotno stra». 2 stran SLOVENSKI NAROD*, dne 23. februarja I92i. 43 štev. cen, ker hočejo z njim očuvati tradicije Hrvatsko. = Odprava ministrstva prehrane. Na seji ministrskega sveta dne 20. t. m. «*# sklenili odpraviti ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje. Preskrbo vanje pasivnih ozemelj prevzameta ministrstvi za finance in za eocialno i>oliti-ko, obnovo poljedelsko ministrstvo, trgovske in obrtne stvari pa ministrstvo za trgovino in industrijo. j?oleg tega je bilo na tej seji votirano zagrebškemu vseučilišču 14 milijonov kron. — Minisc^ski svet. Dne 20. t. m. Jđopoldne je imel ministrski svet sejo |>cd predsedstvom g. Pašiča. Po zaključku tekočih poslov je referiral g p8žič o teku razgovorov z zemljorad-niki in muslimani, minister Draškov ie j»a o odredbah, ki so bile izdane v svr-ho izboljšanja razmer v južni Srbiji. = Beogradski listi o londonski konferenci. >Epoha« se obširno l»a\ londonsko konferenco in pmvi: Do sedaj je neznano kake zaključke i>;im ho prinesla londonska konferenca dne 21. t. m. Londonska konferenca ni direktno nadaljevanje pariške konference, zato mora započeti novo svetovno politiko, pozitivnejšo. kakor ie bih* dosedsnift. Ta konferenca antantnih državnikov mora na vsak način revidirati sklene pariške konference. — >Trgovinski Glasnike piše: Na konferenci se ne bo rešilo samo vprašanje plaćanja odškodnine, marveč tudi tursko vprašanje. Revizija eevreskeera miru se bo izvršila na korist Turške. Anglija se trudi na vse načine, da svoje zaveznike pregovori k zmernosti. V najožji zvezi s tem vprašanjem pa je tudi balkansko vprašanje. Sprememba mirovno pogodbe na korist Turške bi bila v gotovih ozirih opasna za slovansko zlasti pa jugo-slovenske interese. = Kontrola verskih setvt v Vojvodini. >Snmouprava< poroča, da se bo v Vojvodini uvedla kontroli nnd prostozidarskimi ložami in rlruo Pomunska posredovala, da se tudi Bolgarska sprejme v malo antanto. z- Zborovanje bal^r. seljačke stranke Na velikem zborovaoiu bolgarske se-Ijrčke stranke v Sofiji je imel ministrski predsednik Stambulilski referat o vladnem delu ter o notranji in zunanji politiki. O vprašanju monarrtiie in republike se ie izfavil pleneče: Z ozi-rom na mednarodne odnosaie ter mir in red v Bolgarski sami danes ni nika-kega povoda, da bi se forma države spremenila. bodo zahtevali kako spremembo višji državni irteresi bolho to snromembo izvršili brez prelivanja krvi. V kralja Borisa moramo sedaj imeti znunanje. — Izgnani bolgarski komunisti. Iz Sofije poročajo: Po prevratu je ostalo v Sofiji več sto ruskih vjetnikov, ki so širili komunistično propagando. Oblasti so sasledovale njihovo delovanje ter izvršile več hišnih preiskav, pri čemur so jo našlo mnogo obtežiinega materijala. Sedaj eo te komuniste aretirali, prepeljali v Varno ter jih bodo izgnali v Rusijo. — Boljše viške priprave za spomlad. Iz Pariza poročajo: Boljševiški delegat Krašin se je na poti v London ustavil v Berolinu, kjer se bo mudil več dni. Po dosedanjih informacijah se bo pogajal s komunistično delavsko organizacijo za sodelovanje nemškega delavstva pri skorajšnji boljževižki ofenzivi proti Poljski. To sodelovanje bi obstojalo v tem, da nemško delavstvo prepreči prevoz streljiva in ;ega vojnega gradiva preko nemškega ozemlja. Očitno je. da imajo ti poraz-govori namen onemogočiti francosko pomoč Poljski. V tukajšnjih političnih krogih dobro pojmujejo razloge, zakaj je romunska vlada pristala na to da se v Revalu začne pogajati z moskovsko vlado zaradi rešitve gotovih še o vprašanj med obema državama ker je znano, da bosta francoska in poljska vlada kolikor morroče kmalu podpisali sporazum, s katerim se zagotovi integriteta Poljske. Poljski minister za zunanje stvari pride v isti namen te dni v Bukarešto. — Gospodarski in vojaški dogovor med Franci'o iu Poljsko. Ministrski predsednik Briand je imel dne 1. februarja zvečer daljši razsovor s poljskim ministrom za zunanje stvari knezom Sapieho in s poljskim voinim minis.rom Sosnovskirn o gospodarskem in vojaškem dogovoru ki se bo sklenil med obema državama. Pogodbe se bodo prej-kone podpisale že prihodnje dni. — Francozi in Alzačanje. »Journal de Goneve« poroča o nesložnosti med Francozi in Alzačani. Drug drugemu očitajo jezik, češ da se ne razumejo. Francozi hoČe:o vse pofrancoziti, Alzačani pa branijo svoje posebno i; eni so centralisti, drugi avtonomisti. A celo v malenkostih se ne morejo razumeti. Francoz skoči na tramvaj z desno strani, a Alzačan ga zato ozmerja; Francoz srraja da se zapravlja preveč vode s š!:rplien;em mesenih cest, Alzačan očita, da so Francozi pač umazanci, ki niti uradnih pisarn dovoli ne čistijo: če v gledališču >A!?asan< v Straes-burgu Francozi ploskajo med dejanjem, se A lzačanie topote, a Francoz zonet protestira da mora plačevati za duhovščino itd. Francozi očitajo Alzača-nom nehvaležno^t z« osvohoditev izpod nemškega suženjstva. A lzačanie pa trdi'o. da ?im Francozi jemljejo individualnost. Tako se Francozi ne čutijo m^d Alzačani doma ter se separirajo od niih kakor bi živeli med tujci. Francozi ima;o v Stra^sburiru že Rfl francoskih društev, ki ne sr>rei-majo med se — domačinov. >Xarodni Tis*v< pišejo, da ie to razmerje prav tako k*kor med (■*ehi in Slovaki. Mi pa pravimo: prav tako kakor med Hrvati in Srbi! oblast jim ne bo branila, da uničilo jugoslovensko šolo. — Trst — prosta luka? Vedno bolj se širi vest, da proglasi italijanska vlada pov tdom aneksijske proslave Trst za prosto luko. S takim proglasom bi bil Trst gospodarsKo postavljen popolnoma v drug položaj, ker vse blago, ki bi prihajalo v Trst. bi bilo prosto carine. Italija napoveduje že dolgo časa, da stori kaj izdatnega za Trst; to bi bila proglasitev Trsta za prosto luko. Telefonska ha brzolaunsi poročila. Iz naše kraišeoine. ~— Proslava spomina Josipa J. ffrrossmavcrja v Pragi. Ju«roslov. aka-demično društvo »Jugoslavija« v Pra-gi je priredilo v Smetanovi dvorani občinskega doma v Pragi proslavo v sno-min lOCletnice Strossmaverievera rojstva. Predaval je dr.Drauotin Prochazka ki je očrtal zasluge velikega Jugoslovana in značaj StrossmayerjeveMakedonija« pa v Sofiji. — Novi generalni ravnatelj železnic- Iz Beograda javljajo da je podpisan ukaz, s katerim se imenuje za ge- neralnega ravnatel:a železnic Mihajlo V. Ilic, bivši minister za javna dela. — Angleški vojaški a+aše v Beo-rradu. Za vojaškega atašeia Velike Britanije v Beogradu je imenovan polkovnik Bell. — 4"0 praznih šol. >Fnoha« poroča, da je v Beorrradu zaposlenih v raznih ministrstvih in drugih uradih preko 120 noiteTfev in aMtelfic med tem ko ie 450 šol v Srbiji, C^micori in v južni Srbi-:? praznih in ni nobenih učnih moči. Zato ie novi načelnik ministrstva prosvete Vlrd. RađfvOfeviĆ odredil da se morajo vsi učitelji in očfteljice ki niso na svojih mestih vrniti na svoja, službena mesta, v BeoTamn pa ostanejo samo referenti ministrstva prr- — fttcvllo p**^Vval«tva v mr^t^h Vofvod'ne. Po priMISniih znkliučHh ljudskega štetja v VoivcMni štej« Su-boti-a 11 £.000, Somhor 53000, S**nta 34.000 Velika Kikinda 81.000. Veliki Bečkerek 53.000 Pančevo 27.000 Vršac 33.000 prebivalcev. Heodrešena domouina. — Iz Istre. V Sv. Lovreču Pa-zenatičkem imajo za žtipnika narodnega odpadnika Tonkovicha, kaplana pa so dobili iz Italije. Prejšnjega župnika Janka so Italijani odgnali, ker je bil Hrvat in dober z ljudstvom. Ljudje so odhajali iz cerkve, kadar sta začela ta.dva italijanska gospoda po italijansko propovedo-vati, sedaj pa iih zaDro. tako da morajo ostati pri italijanski pronovedi. pa četudi nič ne razumejo. Za dve sto Italijanov je šola z dvema učiteljema, Hrvatie. ki jih je nad dva tisoča, pa nimajo nobene šole. ItaTian-ski učitelj je Sicilijanec. bivši duhovnik, ki živi v konkubinatu. Taka ; italijanska kultura in morala. — V Marčani so doživel? z aneksiisko proslavo velik fiasko. Dva ali trite so jo proslavljali, srca drugih Marčan-cev so plakala. Došla ie bila godba 't Pule, pa ni nič opravila. Duhovnik Italranaš je besnel v veliki Jezi. ker ni bilo ljudi k masi. V cerkvi so peli »Te Deum« samo trije. Ta duhovnik je pomagal odpraviti hrvatsko šolo in mrzi vse, kar je hrvatsko. — lz Lovrana so premestili v Klano učitelja Radiča radi tega. da so mcxr!j zadati prebivalstvu v Lovrani udarec. Sedaj imajo dve učiteljici za 300 otrok, Italijan? na imalo za 100 otrok 4 učiteliske nr>či. Tisti dve učitelUci sta poročeni z Itpliiani. Tako ubila Itali'a jugoslovensko šolo v Istri. — Kastav je določen Jugoslaviji, ali t^'di tam se ie moral roti »Te Deum« na dan 6. t. m. Maša je bila tiha. ker organista in nevcev nf bilo. navzoči so bili vo'aki. orožniki in občinski komisar. Li"dstvo ie nreklmialo. — V Spodnji Skofiii so udri? fašisti, ori-šcdši v vas nonoč?, v delavsko zadrugo, so vse premetali, polili s petrolejem ?n bencinom potem so š!i ven in metal? skozi okna ročne Granate in bombe v hišo. da b? zažgali. Hiša je bila res kmalu v plamenih. Fašisti so nato ovirali gasilce, slednjič ra so odšli iz strahu pred ljudstvom, katerega se ?e zbralo velika množica. Lastnik hiše le naznanil italijanskemu komisarju, kaj so storili fašisti. Komisar mu je h'adnokrvno odvrnil, da nai spravi tisto Koonera-t?vo ven. pa bo imel mir! Tako se Šč'ti Jugosloverom ri'hova last nod italijansko vlado! Fašisti so pri odhodu kričali, da nainrvo so nntf*u delavsko zadrugo, prihodnjič ^ pridejo zažgat jugoslovensko šolo. Pričakovati je, da res pridejo*. Italijanska VVITOS O POLOŽAJU. — d Varšava, 21. februarja. V razgovoru z zastopniki francoskega časopisja je izjavil ministrski predsednik Witos: Verjamem, da bo potovanje Pilsudskeea v Pariz vplivalo ugodno na pogajanja v Rigi. Glede poljsko-Čeških odnošaiev menim. Ja Poljska pripisuje prijateljskemu razmerju s sosednjo državo kar rraivečfo varnost in ne namerava voditi ni-kake druee politike, kakor politiko miru. Poljsko-češkoslovaški sporazum bi bil važen oocroj za konsolidacijo srednjeevropskih razmer. O LONDONSKI KONFERENCI. — d London, 21. febr. Briand je v "»Observeru« razglasil antrkšk-mu narodu, da na novi londonski konferenci, ki se bo v kratkem vršila, čakajo rešitve tako mnogoštevilni resni problemi, da so težkoče skoro nepregledne. Vseeno pa popolnoma zaupa posvetovanjem te konference in misli, da bo vse te probleme povoljno rešila. Zadnja pariška konferenca je zaveznike v bistvenih vprašanjih precej zbližala. Gotovo nihče ne more krivo razumeti pravega zna-ča a francoskih zahtev. On ve, da mu nekatere angleške in francoske osebnosti pripisujejo imperialistične tež-nie. Po pariškem dogovoru pa se mora politika Francije gotrvvo smatrati z*a popolnoma pametno. Danes je on odločen pristaš medzavezniške solidarnosti tako v političnem kakor rudi v gospodarskem oziru. Zveza med Francijo in Anglijo naj bo temeljni kamen enotnosti. SFORZA O AVSTRIJSKEM VPRAŠANJU. — d London, 21. februarja. Prt Intervievvu, kl ga je dal grrof Sforza po svojem prihodu v Pariz, je izjavil glede avstrijskega problema nastopno: Uspeh konference v Porto-rose ie odvisen od tega, kakšno stališče bodo posamezne države zavzele napram konferenci. Mnoge države se b"xlo gotovo rad tem aH onim spod-ti^a'e. kar Ttaliia dobro razume. Italijani. Jutrosiovep? in Češkoslovakl se vsi unirain misli na preoorod in obnovitev stare avstritsko-ogrske organizacife. »Mi v Italiji se zavedamo nujnosti, da je treba kal storiti v korist nasledstvenim državam, pod katerimi ie treba razumet? rud? Av-stnio. Mislim, da se ne varam, če trdim, da bi tak arano-ement Avstriji bolj pomagal, kakor cela vrsta dinlo-matičnih formul.« ie deial grof Sforza. RAZOROŽITEV NEMČIJE. — d Beograd, 20. febr. Presbtro javila iz Pariza: Po brzojavki ?z Berlina, je nemški komisar za razorožitev dobil od svoje vlade nalog, da počaka na Izid pregovorov v Londonu in da šele potom nadaljuje razorožitev v Vzhodni Pruski in Bavarski. ZOPETNA OMEJITEV PROMETA V AVSTRIJI. — d BePak, 21. febr. Ravnateljstvo državnih železnic naznanja: Od torka 22. februarja izostaneta do na-dalincga na prog? I^tna? — Leohcn — Trbiž brzo vlaka št. 1101 In 1102. ki sta vrzila trikrat na teden, na Drogi Salzburg — Bclink na brzo vlak a št. 805-704 in 703-804. Nasprotno pa vozmo od istega dne dalje zopet vsak dan brzovlaki št. 11 in 12 na pro^f St. Mihael — Celovec ter St. 211 in 212 na progi St. Vid na Glini — Beljak. Ukine se osebni nromet pri vlaku št. 2% med Beljakom in St. Vidom na Olini, kakor tudi postajanja vla\a št. 281 pri Sv. Martinu — Sittich. — d Dunal. 21. febr. Kakor objavlja obratno ravnate!rstvo iužne železnice, se od jutri dalje ukine promet dvojice brzovlakov na progi Dunaj — Trbiž, a od srede dalje promet dvojice D-vlakov na progi Dunaj — Trst. in sicer radi pomanjkanja premoga. Ker se premogovna kri.'.a poostruje, je računati z nadaljnjo omejitvijo osebnega in blagovnega prometa. TOŽBA ZARADI »REIGENA«. — d Dunaj?, 21. februarja. *Kor-respondenz Austria« javlja, da ie 1 Ha tožba zvezne vlade zoper deželnega glavarja Rcumanna v aferi uprizoritve »Reigena« izročena v petek, dne 18 t. ni. sodišču. PLEBISCIT V GORNJI SLI Zlil. — d London, 21. februarja. I on-donska konferenca je sklenila, da bodo prebivalci Gornje Slezije, kakor tudi one osebe, ki stanujejo izven Gornje Sleziie, a imajo pravico tamkaj glasovati, glasovali hkrs fi. VOLITVE V PRUSIJL — d Berlin, 21. februarja. Do desetih dopoldne je bilo izvoljenih M poslancev. Od teh jih odpade*na nemško nacionalno stranko 11, na cen-trum 16, na nemško ljudsko stranko 13, na demokrate 2. na večinske socialiste 29, na neodvisne socialiste 7 in na komuniste 4. Gospodarska stranka in Welfi so dobili vsak po en-i?a poslanca. AMERIŠKI DRŽAVNI TAJNIK. — VVashington, 21. februarja. Uradno se razglaša, da je za državnega taimka imenovan bivši Wilso-nov protikandidat Hughes. AMERTSKT Z^STOPNTK IZSTOPIL IZ REPARACTJSKE KOMISIJE. — Pariz, 20. febr. Bovdon, sastop-nik Zjedinjenih držnv. jo podal časopisju vsebino note, izročene reparnrtj-*ki komisiji po kateri ameriška delegacija izstopa iz te komisije. Nota !z-\n;a, da je ameriška vlada etorila to po točnem prevdsrku. Ztedmlene države Se niso ratificirale versaiilepke pogodbe, zato so bili njihovi zastopniki v ko* misiji anomalija. Ameriška vlsda tudi ni sodelovala pri sest?.vi nnčrtov ta modifikacijo pogodbe, zato smatra, da je. nepotrebno imeti zastopnike v komisiji ki bo aplicirala te načrte. AMERIKA ODPOKT.TČE SVO.TE ZADNJE ČETE IZ NEMČIJE. — Pariz. 20. febr. Iz Novega Joika jr-ororajo, da je kabinetni svet v svoji zrdnji seii pod "VVilsonovim predsedstvom sklenil odpoklical! z Pena radii: ih 5100 ameriških vojakov, ki se nahajajo se tam. To je bilo sklenieno sicer že pred dvema mesecema, ali tak nit je bil izdan ukaz za odhod s;imo 5000 mož. kor bi bil odpoklic vseh čet naenkrat vznemiril Evropo, zlasti Francijo. ANGLIJA NAJ ODSTOPI AMERIŠKE KOLONIJE. — d Washinsrton. 21. februarja. Senator Ricd je v senatu stavil nre j-Ing, naj se stopi v stik z angleško vlado, da bi se tako poizvedelo. ali bi ne hotela odstopiti svojih zahodnoindijskih kolonij Ameriki. Ta predlog spravliajo v zvezo z angleško prošnjo, naj bi se ji odpisali dolgovi v Ameriki. MEDNARODNI SOCIALISTIČNI KONGRES. — d Dunaj, 21. februarja, .hitri se bo vršila toka) otvoritev mednarodnega socialističnega kongres i. IZPRAZNITEV SIBIRIJE. — d Tokio, 20. febr. Zunanji minister je izjavil v zbornici, da se moro izpraznitev Sibirije vsled negotovosti položaja na korejski meji le počasi vršiti. Zasedba Vladivostoka se je podaljšala, da bi se prišlo na ta-način vVkom novim nemirom in vstajam, ki jih uprizarjajo nezadovoljni Korejci. ANTANTINE ČETE V CARIGRADU — d Moskva. 21. februarja. Iz Carigrada javliaio, da ie dospelo tja mnogo ententnih čet. Vrše se prin\a-ve, da se preskrbi stanovania 40nnn angleškim, 12.000 francoskim in 12 tisoč italijanskim vojakom. I»est aretovali in ronili v Celovec mo da mu se grenijo življenj«*. Knr se je zgodilo v soboto, ni nas. ki do zadnjega kotička [."/.n.amo L »roške ramo-, re, prav nič ^senetilo. Zadetke so jih zmerjali, opljuvali in tepli. Izganjali ker pa to vae ne Balete, co ih začeli zdaj pobijati po ce teh. Dekan rjimpl io pri-< 1 !.< : dnr.o na vrsto. (i'>-voril 5tm z našimi ljui.vij, ki nim jo nikdar pokoja, ki ^> rsak dan izp^M >-ljeni nemfikutarskin inzultom Pa tožiti vit srn«-J >. k -r jim ■ ■. ! >i';i ne ver-| jamejo. Z.-st«. trpi'o tiho 'rpijo v unv I nlu, da vendar tudi njim enki •: vzide solnce svobode in nnnrr.\i konce njiho-\ ( mu noceništvn. Po naših Ustih se teden za tednom oglašajo Korošci in v pijo po represalijah, če jim za enkrat <:i r.'^e pomori ne moremo nuditi. In kaj je usreh teh njihovih klicev po pomoči? Odkriio rečeno nobeden. Tu imamo advokate, ki optiralj sa N. Avstrijo in vzlic temu ^e nastopajo kot Ssagovornikj pri sodnil-ikih razpravah; bivče avetrijske nTi^irie ki dobe pri nas v Jugoslaviji svojo penzijo, z jezikom ps delajo rrr> proti njej kot nnj-hujši komunisti, imamo nemcurske go-ptilnič-arjo, ki ves protijugoelovenski element zbirajo in šci ijo v^ svojih prostorih, Nemci so na Koroškem tnkoj odvzeli vsem Slovencem >začasno« ^ro- ptiini.^!:^ obrti in tih dali N'%meem, pri nas Egubi okr. glavar raje sam svojo lero službo, nego M le en las zakrivil na erlavi kakega nemčurja. Tu po7.m-mo sanKi paragrafe in mirovno pogodbo Kemeem v* jo veesknp >vnrštc Zato [»a je potreJo. da nas vodijo tak! ljudje, kakor so pri Nemcih nakrmilo io konec bo na koroškem ubojev in sMob vsakega trpljenja. Arnus. Glasoui iz Koroške. — Uboj J. lica v Celovcu. Kakor j»oroeajo celovški listi, so 12. februarja v Celovcu ubili enega izmed naSih najbolj delavnih ljudi Josipa Sasla pd. lica v Gorjah, občina Kotmaraves. Zmiraj me je skrbela usoda tega nenavadnega moža. Bil le na vsakem zborovanju, zapregel večkrat po tri voze in peljal ubožnejee na eh^de. Za plebiscit ie žrtvoval denar. čas. konje, z eno besedo vse; noč in dan je bil na potu dobro vedoč koko straSna usoda ga čaka, fe propademo. Niegov strah je bil popolnoma upravičen, knjti nemškularija je le predo' ro znala, kar premore Joža Saši e svojim ugledom in mojstersko uglajenim jezikom. Nafti ljudje so ga povsod vpoštevali. Gospod dvorni svetnik dr. Ferjančič mi je pravil enkrat: >50 Ucov ko b/ imeli, pa dobimo plebiscit«. Nesrečen, kakor vsi drugi se je po izgubljenem plebiscitu jokal kakor majhen otrok. Vedno se je upal in čakal, da pridejo nazaj Slovenci. Noben pot ni bil predolg in ne pretežek »nmo da bi zvedel kui gotovega. Na manife-stacijski shod v Unionu je pričel črez 2000 m visoke Karavanke. Nemci so mu tudi tukaj pokazali svoje roge. Vzeli so mu trafiko, ukradli konja, vsi nem-čurski gostilničarji, ki smo jim svoičas zaprli gostilne so ravno zdaj nJega tožili za odškodnino. V Celovec ni Smel dolgo. Nemi&i žandar ji so ga na svojo EsiBWH2 uesfi. V Ljubljani 22. februar/a 1921. — Razmejitvena komisija i..ed Italijo In Jugoslavijo v Ljubljani. Člani Iugoslovensfie delegacij* v razmejitve-ni komisiji, ki bo določala meje med Jugoslavijo in halj'), pridejo po dosedanjih dispozicijah danes v LJubljano* Genera nustabni poUivvnik MlUin JcČ~ menic in pe :otni polkovnik Aleksander Daskalovič prispeta danes dopoldne* general Maister pa danes popoldne, Itai anska delezata general Vaccheltt in pl;ov7:ik Garibaldi sla se odpeljala včeraj zvečer iz Rima in prideta najbrže jutri zjutraj z oriient-ekspresnim vlakom v Ljubljano. Predsednik italijanske delegacije senator Salata je nosim jugoslovenskim članom razmejitvene komisije brzojavne pozdrave x obžalovanjem, da se radi bolezni svoje soproge ne bo mogel udeležiti prve seje. — Pokažimo z dostojnim nastopom tem diplomatičnim zastopnikom, da smo kulturen narod, ki se zaveda svojih dolžnosti in ki ve ceniti vaZno delo. ki se ima izvršiti na naši meji. — Vsak nepremišljen korak bi znmogel imeti za nas in naše rojake onkraj meje slabe posledice. — Naša žella In zahteva. Razmejitvena komisija med našo državo in Itah'jo bo v kratkem započela švelje delo. V eminentnem interesu našega prebivalstva ob meji je. da se pritegnejo tej komisiji domačini ve-ščaki. ki temeljito poznajo razmera ob meji in težnje ondotnega prebivalstva. Zato je nujno potrebno, da naša deželna vlada zastavi ves svoj upliv, da se takoj imenujejo kot informatorji in svetovalci našim članom razmejitvene komisij sposobni strokovnjaki, ki bodo naši delegaciji gotovo dragocena opora in pomoć. Nadejamo se, da ta naš apel ne bo ostal brez odziva. — Sedaj in nekdaj Na platnicah ♦Naših zapiskovc čitamo med drugim: »Sedaj uvajamo — z ukazom od nas samih izzvanim — srbohrvaščino in cirilico že v drugi razred ljudske šole. Otroci postanejo 2 nami vred sol nove države. Staro-kooitno uradništvo se Je tudi že podalo in naučili za bomo novega državnega jezika — kakšni lepi spomini na Avstrijo! — Nova generacija, upajmo, bo žlobodrala že povsem nov jezik...« — Vprašamo: Kdo izmed tistih, ki sedaj tako pišeio. si fe pod nemško knuto v Avstrlii ural javno nastopati proti pouku nemškega jezika v naših Iridskih šolah? Nihče, prav nihče od tistih, ki sedaj najbolj kriče o grozeči nam baje sr-biznciii. Ja Bauer, das ist vvas ande-res! Takrat si razni Junaki, ki so bili v državnih službah, niti kihniti niso upali, ako jim tega nt dovolil nemški predstojnik. Seveda sedaj so se razmere predrogačile, sedaj lahko zabavljamo in kričimo, ker sedimo na gorkem in ker se nam ni trebn bntf. da bi š'bkcmu bratcu obesil knil -košarico nekoliko višje njegov starejši in močnejši, a zato tudi modrejši brat. — KuKurnl delavci fcierff-affta priprema? Svoiečasno smo že poročali, da s? pobiralo med kulturnimi delavci podnisi na neki deklPr^cffl za politično avtonomijo sTovenskih zemlja, kakor jo zahtevajo klerikalci To deklaracijo Driobčuje sedaj kot prvi klerikalni »Novi Crs«. kar pnč doVa-ZMje. da so očetje te deklaracije klerikalni politiki. Deklaracija slovo: »Slovenski kulfrni delavci so b:li od nekdaj glasniki narednega in državnega edinstva Jugoslovanov. Oni 43. štev. .SLOVENSKI NAROD-, Une *3. februarja 1921. *o duševno pripravljali to, kar sta istvarila v svetovni vojni meč in politika, zato smatrajo Jugoslavijo za utelešenje svojega ideala, ki ga je treba braniti proti zunanjim in notranjim sovražnikom kot najvišjo iz-r ed posvetnih dobrin naroda. Združenje vseh treh plemen v eni državi t eno suvereno oblastjo na zunaj in znotraj smatrajo slovenski kulturni delavci za politično nujnost mednarodne varnosti in s tem narodne svobode. Na drugi strani pa uvidevajo potrebo, da država ne absorbira mehansko vseh individualnosti, ki *o doslej vodile posamezne pokrajine in prebivalce. Ne glede na plemensko, versko ali strankarsko pripadnost ne moremo v imenu prirodnega Kospodarsko-kulturnega razvoja na-siloma in hipoma pretrgati vse kontinuitete, ako nočemo zadeti države pri korenini. Zakaj država ni po svojem bistvu sama sebi namen, ampak le doslej najvišja oblika družabnega življenja. Narodno in državno edin-stvo ne vsebuje nujno mehanske unifikacije, nasprotno razmere v Jugoslaviji zahtevajo organičen razvoj, ki računa z dosedanjo strukturo gospodarskega in kulturnega življenja in na njeni podlagi zida dalje v smeri višje sinteze. V imenu mirnega, medsebojnega delovanja in naoredova-4 nja. medsebojne bratske edinosti zagovarjajo slovenski kulturni delavci taksno ustavo, ki daje državi posebno moč na zunaj, a obenem možnost edinic« — K izjavi, ki jo z imeni pri-občujelo tudi »Naši Zapiski«, so nas naprosili nekateri gospodje, katerih podois se tudi nahaja na izjavi, da ugotovimo, da je priofceitev izjave zagrešil na svojo roko gospod, ki je zbiral podpise. Kajti dogovorjeno le bilo. da se pred prlobčUvlfo sesta-neio vsi podpisani in povabijo oni, na katerih mnenje bi se vsled kompletnosti izjave moralo še reflektirati, V pogovoru o vsebini in obliki izjave. To se na nI zgodilo, pač oa je nabi-rateli podpisov dal kratkomalo klfub dani besedi izjavo v tisk. — Jemljemo to ugotovitev na znanje In izpu-ščanto obenem kritiko, ki smo io že napisali o tem nastopu kulturnih delavcev. Kakor vselej, tako se je rudi v tem slučaju izkazalo, da hočejo gotovi ljudje priti do spojeiga političnega cilja, ako ne gre s poštenimi, pa z nehonentnimi sredstvi. — Prošnja do javnosti glede ustreljenih izza časa vojnega prekega soda. Duhovnik, ki >e spremljal nekatere obsojence na Suhi bajar, zagotavlja, da je b:l dne 2. oktobra 1915 ustreljen neki FJorijančič, baje iz Ljubljane. Upravitelj streljišča pa odločno trdi, da je zabeležil vse datume in da tega dne ni bil nihče ustreljen. A tudi duhovnik ostaja pri svoji trditvi, češ. da Ima vse on t, ki jih je na za dni poti spremljal, z datumom in imenom zapisane. Ker bi mestni matristrat rad dognal vse usfre-ljence. a si stoiita tu nasproti dve enako tehtni izjavi prosimo javnost, da bi ram kdo ta slučaj pojasnil, če kaj ve. Dopisnica magistratu zadošča ali pa osebna izdava. — Žalostni dogodki v Primorju nas opozarjajo na pričeti hoj. Narod se postavlja v sklenjene vrste. Dijaštvo Je ustanovilo >TJdniženJe srednješolske mladine iz Primorja<. ki je na poti resnega dela. da ji izvrši svoj program, j Kaša žel'a je, da se tem mladim silam ohrani veselje do dela; zato poživljamo vsa kulturna društva da jim kolikor mogoče pomagajo pri delu. — »O slovenski Gorici in njenem pr-niku Simonu Gregorčiču« bo v sredo dne 23. februarja prediva! profesor I 1 e s i ć pri Prosvetnem Savezu v Zagrebu. — »Srpski Književni Glasnik« o L. Svetcu. V zvezku z dne 16. februarja je priobčil Uroš Gjonić prav lep in izčrpen nekrolog o Luki Svetcu. Spis se zaključuje z besedami: Svoje s tarče v-ske oči je zatisnil, zapuščajoč naročilo: »Ne delajmo zase, delajmo za narodi Ne razdvajanje, nego udruživanje nai bo naše geslo!« Te besede so bile naslovljene prošlosti, a so lahko dragocena pouka tudi za sedanjost. _ Dr. Mravla^r v Mariboru izbrisan iz odvetniškega imenika. Odbor odvetniško zbornice v Ljubljani je na podlagi dosiega mu uradnega potrdila v svoji seji dne 10. t. m. ugotovil, da je dr. Mravlag vsled opcije za Avstrijo . prenehal biti državljan kraljevine SHS j i a je z ozirom na to sklenil, da se dr. j Mravlag izbriše iz imenika odvetnikov. ; — Imenovanja v policijski službi. Z dekretom od 11. t. m. so imenovani za okrajne nadzornike (IX. činovni razred) pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani: Ivan Toolikar, Alojzij Ljubic in Jože Habe. dalje za re- i virne nadzornike II. razreda (XI. čin. r-ljati kot postelj in kot fotelj. Razpečevanje tega stola je prevzel g. Jager, ta-peinik v Hubliani. Koir.dtsketra ulica £L 12. — V Novem Vodmatu pri Ljubljani jo danes umrl g. Kristijan K n g e 1 • man učitelj v pokoju Pokoinik je bil markantna oseba med na&iin uiitelj-stvom, navdušen narodnjak in kakor skala zvest somišljenik nupredne stranke. Rojen jo bil leta 1813. v Kranju. 1 citeljeval je v Zabnici, Ribnici, pri Sv. Gregorju v Mirni, Buhorju, Starem trgu, Dragatnču, Dobrepoljah in Domžalah. Bil je vzgojitelj, kakršnih je malo med nami. Mladino je vzgojeval v strogo narodn. duhu ne oziraje se na riizno tesnosrčne predpise. Ko se je pojavil med Slovenci sokolski pokret, je bil Engelman med prvimi njegovimi propagatorji. V Domžalah je ustanovil Sokola in je bil njegov prvi starosta. V pokoj je stopil leta 1911. po 4oletnein plodonosnom delovanju. Priznanja seveda za svoje zasluge ni dobil nobenega Kako tudi? V deželi je takrat vladal dr. ŠusterSio, ki so mu bili bafi takrj-i učitelji in vzgojitelji mladine, kakršen je bil Engelman, trn v peti. Od leta 1911. je Engehrnin živci v Novem Vodmatu. Tudi sedaj se jo še živahno zanimal za javno življenje ter se udeleževal vseh narodnih in naprednih prireditev. Ni bilo skoraj shoda, na katerega bi no bil prlhitel pokojnik. Iskreno je bil vdan ideji narodnega in državnega edinstva. V tera duhu je vzgojil tudi vse svojo sinove. Najstarejši njegov sin Edmund je županijski veterinar v Vukovarju, drugi Viktor je ugleden posestnik in trgovec v Šmarfnem nad Kamnikom, najmlajši med njimi. Vinko, pa je že pred njim umrl v Trstu kol učitelj na Ciril - Metodovi šoli in kot eden najuglednejših narodnih delavcev. Bodi simpatičnemu in vzglednenra somišljeniku ohranjen trajen spomin ! — Časopisnih znamk ne ho več. Ministrstvo za pošto in brzojav je sporočilo, da se časopisne znamke ne bodo več izdajale in da se bodo mor.1.II časopisi ko dosedanje časopisne znamke poidejo, frank irati z navadnimi frankovnimi znamkami, ako upravništ-va ne bodo plačevala pavšalno časopisnih pristojbin. — O ruskih srecTcah. Seznam izžrebanih srečk iz loterije, namenjene v prid ruskim beguncem je na razpolago pri Jadranski banki v Ljubljani. — Nov nadzornik tovarne na Mutl. Z Mute nam pišejo pišejo: Z veliko radostjo smo sprejeli vest, da je vlada poverila nadzorništvo tovarne na Muti našemu narodnemu gerenru g. M. Osetu, ki pozna nad vse naše razmere in narodne težnje v kraju. Nadejamo se, da bo g. Osct poverjeno mm nalogo izvrševal najbolje po svoji vednosti in moči v na-rodno-državn-jin interesu. — Nesreča v trboveljskem kamnolomu. V velikem trboveljskem kamnolomu, ki je last Trboveljske premogo-kopne družbe, so se v zadnjem času prigodi Ie že večje nesreče. Preteklo soboto so delavci nabili veliko mino, jo zažgali, a naboj z dinamitom ie predčasno eksplodiral. Eksplozija je zadela delavca Antona Skalo in ga po glavi in rokah vsega razmesarila. Pripeljali so ga v javno bolnico. — Simfonični koncert mariborske vojno godbe, ki se jo vršil v eoboto v Giitzovi dvorani, se je sijajno obnesel. Kapelnik Ilerzog je dobil v znak priznanja krušen lavorjev venec. — Samomor v Mariboru. V nedeljo zvečer se je ustrelil monter v delavnici Južne železnice Avgust Jakor-Čič in sicer pri vratih na vrt k Sokoi-skemu domu. Iz sledov krvi je razvidno, da je šel Jakorčie po strelu na vrt, kjer se je zgrudil. Med prvimi, ki so pritekli na kraj nesreče, jc bila tudi Jakorčičeva žena. Pokojni zapušča ženo in dva otroka. En otrok je vsled očesne bolezni v bolnišnici, kar je baje tudi vrok očetovega samomora. Jakorčič je bil zelo priljubicn povsod. — Zaplenjeni konji. Obmejni kontrolni organi pri Špilju so v ponedeljek zaplenili 5 konj, ki jih je nameraval znani trgovec s konji. Prah ml. iz Pesnice, iztibotapiti v Avstrijo. Prah je zbežal v Avstrijo, konje pa so pripeljali v Maribor. — Za 250.000 nežlgosanih bankovcev zaplenjenih. V soboto so na mariborski obmejni carinami zasačili nekega žlda iz Avstrije, ki je hotel v posebnih cevkah vtihotapiti za 250.000 nežigosanih bankovcev. — Slovo. Ker mi večinoma nI bilo mogoče, o priliki svoje preselitve se osebno ali pismeno posloviti, kličem vsem svo im priiateliem in znancem tem potoni prisrčni: Z Bogom! Dr. Jakob Žmnvc, Alanhor. — Redelc slučaj. Družba sv. CM. v Ljubljani ie izdala gostilni >Ančnik< v Spodnji Šiški lepo veliko diplomo sv. Juriia za njeno požrtvovalno delovanje r dmžbin prid. Gostje te gostilne kaj nc«rliivo zbirajo denarne prispevke. >Ančnikov< nabiralnik edini med vetrni marljivo zbira kamn»* za nal kulturni temelj. — Kavarno »Zvezdo« v Ljubljani prevzame spomladi g. Fran K r a p e š . dosedanji lastnik Narodne kavame. G. Krapež bo kazinsko kavarno najmodernejše preuredil in jo nanovo otvori meseca maja. — Državna razredna h.- »*rija. Trt t-je žrebanje 7. in 8. marc-i. Cena za Vi srečko K 570, H K 288 '» K 114. «/• K 72. > iročbe iz v^e države naj se naslavljajo na glavno kolek turo: Medju-narodna banka d. d., odio za drž. klasnu lutriju, Zagreb, Nikolićeva ul. 7. L, ( : lil. 8. — Utonila je včeraj popoldne ob 5. v Gradašcici na Viča 15 mesecev ftara Mrrija Lrnassi hčerka mizarjn Frana Lenaesija. Ker je hiša mizarja v bližini Grtidasćiee, je otrok med igro rasel v vodo ter utonil. Potegnili so jo kmalu iz vode, a so bili vsi reševalni poizkusi zitman. — Hitra aretacija. Na tolefonično obvestilo orožniške po-uje Slatina-rtfldenci je bil v nedeljo zjutraj v neki gostilni Kolodvorske olice prijet invalid T\an Las8bacher. 1 * nečakinji odnesel okoli P>.< K) kron. — Smrtna kosa. V Srpenici na Primorskem je umrla ga. Mir* Brazo-v a, 5oprosra kr. poštarja v Prevaljah. Blag jo spomin! — V Šmarja pri Jelšah Je umrl danes v torek g. učitelj Ivan Debelak Pogreb bo v četrtek oh o. popoldne. X. v m. p.! nainouelin poročila. — Pozor! Jutri, dne 2 3. t. m. prekinemo pošiljanje lista vsem onim, ki so z naročnino za ta mesec zaostali. Kdor torej od jutri naprej ne prejme lista, je znak, da nima Jalie plačano. Kultura. Pepertoir Narodnega gledališča Ljubljani. Drama; Torek. februarja: zaprto. Breda, 23. februarja: Golgota. Ped B. Opera: Torek, 22. februarja: Thaia. Ped A. Sroda. 23. febr.: Baletni večer. Gostovanje moskovske/pa imperatorskega baleta. Izv. abnm. — Sokol IT v Ljubljani naznanja, da se prične r četrtek dne 5-1. t. m. tečaj ^a srbohrvaščino, člani in članice so poživljajo k irinofroš*cvilni udeležbi. Opozarjamo pa na točno in resno udeležbo. Papir in svinčnik je prinesti s seboj. k — Skupščina zagrebške sokolske zupe. Zagreb, 21. februarja. Včeraj se je vršila tu skupščina zagrebške sokolske župe, ki jo pot okla precej burno. Skupščini je prisostvovalo 42 delegatov iz področja župe. Pri to-jnikovem poročilu o sporu v sokolskom društvu je prišlo do bornih prizorov. Separati Hiir ni elementi, ki so zbrani v sokolskom društvu na W ilsonovein trgu. so pričeli vpiri in razgrajati ter so govoričili o nekakem zapostavljanju hrvatstva. Ostali so v manjšini. Delegati Iz Slovenije' so izjavili, da smatrajo spor za notranjo zadevo zagrebške župe ter so proglasili svoj desintoiooemenl Za volitve sta bilo predloženi dvo li^ti: ena z Draganom Novakom ko; starešino, druga z dr. Bogdanom Bradaškom. Vsled trdovratnosti separatistov pa ni prišlo do kompromisa. Nato je bil izvo-lien nov odbor na podlagi liste bivšega si -.rešinstva z Draganom Novakom in sicer z 24 proti 18 glasovom. — Sokol IT. si je ustanovil glasbeni odsek kateri prav pridno deluje. Pevske vaje se vrše v Realki ob sre-nah in petkih od pol S. do 9. uro zve-f~r,r fanfare pa torek in soho to. Vabijo se bratje kateri bi imeli veselje posvetiti! se glasbi da se zgla*>o v društveni sobi na realki. Wm vesli in prferdifve. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V sredo oh sedmih ženski, v četrtek ob pol osmih zvečer moški zbor. — Dne 6. marca t. I, popoldne v restavraciji Narodnega doma redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom, (k) — Maturantsko društvo poštnih prometnih in čekovnih uradnikov Ima redni občni zbor dne 26. feb. 1921 oh 20. pri »Mraku«. (k) — V%e Članice društva >Slogo< so vabijo, da se zanesljivo udeleže važnega sestanka v sredo. 23. t. m. popoldne ob 4. v posvetovalnici na magistratu. — Ohen.i zborr Slov. Rdeceg-a križa v TvJoMjcni ki bi se vršil dne 23. t. m. v dvorani Mostnega doma« se je moral vsled nastalih zaprek preložiti in se vrši vsled tega v sredo 2. marca t 1. ob 5. popoldne v dvorani Mestnega doma. — Zveza vdov in sirot za Slovenijo v l.hihMnni poziva vse vdove ln si rote. da se tekom tekočega tedna, gotovo pa do sobote 26. t. m. prijavijo Zvezi, Mestni trg M. 11. II. nadstropje. Vdove z dežele le lahko prijavijo pismeno. — Odbor. —T. S. Bachov pa,si|on po evangelistu Matevžu. Skušnja za ves drugi zbor (sopran, alt. tenor in bas) je I teden v torek in četrtek ob pol 7. zvečer; za ves prvi zbor (vse štiri glaso ve) pa v sredo in petek ob pol 7. zvečer. Vse skušnjo so v iSlavčevic sobi. IZ SEJE USTAVNEGA ODSEKA. — Beograd, 21. febr. Petnajsta seja ustavnega odseka se je prLJm na 10 dopoldne tor je govoril i prej pravosodni minister dr. O j u r i-ćić o členu 5. v zvezi s predlogi zemljoradnikova ki iih je skoraj prisvojil. Gre za justićue ukrepe in roke pri aretacijah, za kotnpetenec glede pritožb. Cicn jc hO v tem si slu sprejet. Cleti.: »Nikogar ne m obsoditi sodišče, ki nI zanj kompetentna,« je bil sprejet z večino glasov« enako člen 7., da mora biti vsak zaslišan in na zakonit način pozvan, da se brani, enak^ 5i< n 8. o kazni, ki se sme izreči samo po zakonu. Pri členu 9. o smrtni kazni, se ie oglasil k besedi soc demokrat Nedelj!, ki je govoril za popolno odpravo smrtne kazni, enako tudi komunist Pavle P a v 1 o v i 1 in republikanec (lj ono vid. L rila sta se poslanca dr. Ante D u 1 ib ić in dr. M. Laginja, Ki sta govorila o zaščiti vladarjeve osebe proti umoru. Člen 9. je bil z večino sprejet. Člen 10. o tzgnanju iz dr/a v. da ne moro biti noben državljan izgnan, se dopolni s tem. da se se dostavi: Tudi v e!-, vi se ne more preganjati Iz enega kraja v drutfi, razen če KV I5cg-ne sem sestro pripeljala, da bo tam za usmiljeno in da bo bolnim ženam stregla! ...< Postregli ?o ji se s kofetkom in potem je ona dalje f.vrpolela.: >P;\ lepecra medu vam pošljem od doma, ko ste tako dobri.c >K«vj |e pa novega v Regiiah?« >Veste. zelo mnogo! Vse pokajo v avtomobile. Tako velike avtomobile vozijo prke Ljubljen ... aVse pro5 vozijo. Italijan bo vse zasedel.< In pri Prinčevih so ee zbali Italijana! Pri peci v sobi je ženščina spala. Proti Jutru pa je izginila, a ž nk> rudi en star, tristo kron vreden plet in 15 kron vredno ruta... Sedaj je bila Terezija Capi pred porotniki in tam ji je tekel fezlk, kot bi bil z maslom namazan. Tajili jr» pa vse, toda njen kazenski register ji je predoči! tako fotografijo, da ji ni mogel nikdo verovati. Rila je zaradi ti\t-iine že 19krat koznovana, v zaporih je presedela sedom let. Krade pa vse, celo fajmoštrom je odnesla prašičke ... Porotno sodišče Jo je obsodilo na pet let (ežko Ječo zaradi nleta in rute vrednost 315 kron... Predsednik dvor. svetnik dr. O. Papež: >Ali sprejmete sodbo?« Osorno in ogorčeno odgovori: Ne, ne sprejmem, dokler sestra prednica ne pride!« V svojem zagovoru o nedolžnosti je med drugim pristavila: >Pravijo, da sem tatica. Pa ni res. Vidite, da moram rediti 120 let staro mater.« Njena mati namreč še živi, čeprav je ona že pri petdesetih._____ Gospodarske oestl. —g Posvečanje 1 prornena ravoda rn og>la$ivanje »Express - Reklam« n Heogradu. Poznati zavod za oglašiva-nje T za informacije Dra, Dj. Bogojevi-ča prešao je u ruke novih vlasnika gg. Petrovič i dr., koji će na proširenoj i modernoj osnovi posao daljo voditi. Toplo preporučavamo taj zavod, te dodajemo, da on preuzima sve oglase za novine nače države i inobU'au&tva* mora oblast dati prebivalcem potrdilo o preiskavi ia sezaai 'tvari. ka-. te*re je preiskovalna komisija odvzela.« Glede členov 12. in 13. i redlagi poslanec Avramovfc naj se razprava teh dveh členov odgodi dotlej, kri : ho pričelo razpravljati o socijalnih in kulturnih vprašanjih. Predsednik dr, Ninčič sprejme ta predlog za 12. 51 n, odkloni pa za 13. čJen iii z*« ključi sejo ob 12*». t MILAN SAVČIČ. —d Sarajevo, 21. febr. Povod' m smrti Mil tna Savčiča je izrazila i »ruštvo novinarjev Bosne in Herce-« j.ovi:ic s% oje sožalje srbskemu novi* larskenni društvu v 13jOK'radu. Pni* šcvo je odposlalo k. Manojla SoklČa, da ga zastopa pri pogrebu in da vo* loži venec na krsto. VOJNE ŠKODE. —d Pariz, 21. febr. Posebni po« ročevalec »J^atina« javlja iz Lon« dona zneske, ki so jih posamna države naznanile rcparacljski komis:;| kot višino svoje škode: Francija za* leva, kakor se je že poročalo 21&541 milij. frankov, Anglija 2.541.5t)2.5d4 funtov ter 7JS87J832M6 frankov# I talija 33 milijard lir. 37 milijard iran-V in 123 milij -nov funtov. Poljska 23 uiilijard zlatih frankov. Rocmtntfcl 31 milijard zlatih frankov. Brazilija ceni svojo Škodo na morju ltlS9.0()Q funtov, Belgija predlaga račun v zne* skn 34 milijard belgijskih in 2* milijarde francoskih frankov. Za rodbin zahteva Anglija skupno 18 milijard zlatih mark. K temu pridejo še ra* črni drugih držav, .i so cenijo na pet miliiard zlatih mark. OBOR02NLA BAVARSKA* -d Berlin. 21. febr. »Berlinct Tageblatt« javlja iz Mfindma; V Rln senheimu zbrani voditelji Korenje* bavarskih domačih brnmb so sklenili resolucijo, K j r izjavljajo, da se do* ma£e bran:be branilo, izročiti v krov toveni roku orožje, dokler država ne more v zadostni meri zajamčiti var* nosti osebo in Imetja. O^ini togn daje najpouzdanije, najbrž« i nivjkulartnn'e inform.icije osim nstar uovama i licimn i * Beograda i. cele na* ie države. — g Trgovinski docovor z Nema\ člje. Na zadnji seii n:inistrskec:a sveta se ic v vprašanju trgovinskega do*45. Lcn*^ do-i 5S5—5SS. Newyork 150-152, Paria; 10S5—1090. Prasra 187—iss, S\1ca 2400—0, Ounaj 20.50—2'. Valute: Do«j larji 146—147, avstrijsko krone 22 narja, katera se dobi nazaj v Hreoiovl ulici št. 13. L nadstr. Glavni uredniki Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. -4 Suarllo. Svarim vsakega, kateri bode ^ovn^ ril žaljivo o moji jrostilni da Fe shajajo sumljivi ljudje, kdor alrl take reci aH kar že sundjivega ga bodem sodnijako zasledovala. Marica Sartory gostilna /Beograd«, 2abjak fitev, & P roda se trinadsiropna hiša t gostilno in 2 veliki kleti, pripravno tudi za vinsko trgovino v Ljubi Jani. Naslov pove npravniltvo Slovenskega Naroda. 1279 Planinu ie iiSeratorisSa ra po- iftHft Brati rnesečni odškodnini. Naslov •UHU PlOli pove upravnlStvo Slovenskega Naroda. 1344 Bfeoegiiter plsarmatle za Slo- ■rniiifl Naslov pove upravništvo Slo-IISuljU. venskega Naroda._ 1175 Na prodaj premičen namizni Ibollnik "gleda se od 10-12. ilCUlIIlI*« Tarjaisi trj II. aadstr. 1345 jospa išče mesta gospodinje gre tudi k otrokom brez matere za vzgojiteljico. Naslov pove npravniStvo Slov, Naroda. 1346 OJdam i najem nlim metrsko fftninirs "* prometnem prostoru po ilUjUllu ugodni ceni. Naslov pove npravniltvo Slov. Naroda. 1335 Klavir se proda za 9000 X, sstotam velika skrinja iz trdega lesa. Ogleda se od 3.-5. ure. Naslov pove uprava Slov, Naroda. 1329 feiomtoa tata pSaTSFš ber 12, brezpetelinka la belgijski proizvod, popolnoma nova, v usnajtern novem mehu« na prodaj. Zadnja cena 6000 K. Naslov: Ivan lavrJc, LJubljana, BSiklOfftava e. 8, pritličje GospodiosM, zanesljiva, vajena otrok, se sprejme pod dobrimi pogoji k 6 letnemu dečku in novorojenčku Ponudbe s sliko je vpo-slatl na naslov Gjnro Valjak, Maribor. Šolska ulica II. nad.tr. 1284 "l^ ■ ■ ■ —■■ ■' ..M-.-.——- ■ MPetavia#fc usnjarska SncSustrija d. d. na Bregu pri Ptuju ie flota. \mlmi in Mm preddelavce za žtancarijo (Stanzerei, cvikarijo (Zvvickerei) in molstra za izdelovanje bodnov (Bodenfabrikation) in se bodo rod dobrimi pogoji in plačili takoj sprejeli. 1333 Učenec se takoj sprejme pri Franfo Srabfac, fotogr. omet. zavod Ljabijaaa, Miklošičeva cesta S 1315 Proda se generator 20 JCW, baterija fn predlo5nflc Pojasnila da elektrarna v Škof ji Laki 1316 dobro ohranjen čist divan z razločljivim modrecem. Dnna'aka e. 36 pritlieie, desno. 1311 ie BiftHai«tf% tvrdke Czapka tn I" &Is316O sin se proda. Os!-»-da se popoldan. Dolenjska c. 23. 1326 Dua mm arolnika iSčeta dobro hrano pri boljši rodbin!. Ponudbe pod »Dobra hrana 1343* na upravo Slov. Naroda. 1343 Stare moške Kravate (samozaveznice) se prenarejajo. Spre-jemao se vsak dan od 5 ure napre* Se. Šis!a:ii ali Sp. Šiški. Vrra Sanja pod »R 50" na Anončni zavrni Dre po Bessljak, L)«bl. T&ho\tn\p debaro c izvoznico. Les* S!sa & Cc Bes. m b. H. W«ar. !X. as9ernbrncsti. ▼ Maribora, dne 19. februarja 1921 Ravnavtoljatvo. n&dnčitell v pokoj!] danes zjutraj po dahši bolezni, previden s svetotajstvi, 77 let star, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb rainika se bo vršil v četrtek, dne 24 februarja ob 3. uri popoldne iz hiše žalost', Novi Vodmat 73, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. mase zadušnlee se bodo služie v raznih cerkvah. Nepozabnega priporočamo v blag spomin in molitev. NOVI VODMAT, 22. svečana 1921. Bngslman, soproga. — Edvard, Viktor, sinova.— Anton, brat. Pohištvo, posoia itd.se prostata od 21. do 26. februarja vsak dan W«l!« 0(j o—«} poroldne Caakjj-jevo nabrotja 7f II. nadsur. ; 2-/2 Konjak Pri slabo«tih vsled starost, pri £p!od stih teJkočah in pri Izgubitii moči fe iiar vinski konjak v mleku pravo oživ-najoče sredstvo. Dve pollitrnki steklenici rošlie frnnko za vnaprej r>o^lanih K 140 — BeB*i Ha?«".. la«httkt «x*ad Oo'!6 pri Keaficah, Storaslia. SnHdeH trgane^, s«mec, Išče meblovar»o sorr» v sredini Ljubljana s posebnim vrod >m 2 vso posttežbo, Če možnosi tu Ji s brano rfi boljil rodhiHi brez otrok aH vsaj do* ra^Iih, kier bi imel malo zaslombe -ri rodbin! Pfača dobro po dogovoru. Vu-nudbe pod »Zaslomba 1291« na upravo Slov. Naroda. li91 Sprem* se popolnoma iz-vežban mehanik ,5^5 ter ca monter ia dva učenca. Kupho ae različne transmisli« F. a» !al, L)nb-l|aaat ftatl trg SS. (Kolesa, amtorii. fifaltl stroji i. t. 4.) 1268 P.ida 58 !en sHorai m oiiraia »ne za sssnnde ffra:iK? aaa b!af«|aa srednja s Ditlteaa, nf-e«ia£ stroj Continental, dobro ohranjen ia drugo razično vporabno za trgovino a'i pisarno. Vpraša «e v uprav. .iIljv Naroda ali Obe, postni pred«! 18 Mm liiilia ra n.i dora ki bi tudi znala ^vali ko-atume za deklice. Proda ae bel lesa* dportnl vazleV*:, v^oralsMv redi ca dva ot?okr. Naslov: Bel Pijanska ooaia {31:. 1330 VBasssaasaaaaVattaaaaaVKO^ ItljS PIRilfl boljfaca vinogradov lepem zdavom kraju blfztl žeiezriice. a« e vaem inventar tom rad: bolezni ugodna proda ali tndi ramenja t.m man;So hi*o a rdra^em kraju. — Pi iasr.ila pn Ivast, l uHljata Kenjasaa al. jj. !2n-, "!o¥nou! in stari, dobr« uhranjeni, \ »ake velikosti, rta prodaj. Naslov pove Oprava S!r.ven fckeja ICaroda. 1397 Usodna prilika! Lepo posestvo na Pletn se :: vsem pet.tbr.m go«p n!ars .im r sl^pjrui in rnventarjem e^no proda. VpraŠ. z priloJeno mamko l*a ad^OVOt p 17* na Aion ziTOfJ Dtajo lesetjaTi Ljaa'j^aa I51S KMw piKp tam za trojke obleke s praksa Štirih a!l ver let. NiM.p takoj, mesto «ta'r.o. P r -be z zahtevo placa aa beta Patkovna. krojača. K«e^ Mikajlava !9, »ei>ffra*l I26Q Hiša aapredaj. Prodam h 00 na Gllncah, pripravna .ta vsako obrt. Prodam, ker tih i BI v kt kem odpotovati nazaj v Antei h Ugoina prSika! Cena riika. Nsstsr : Vrtat ulico 07. Olince. Sp?2lm2 se prolfllolk!! vršča stroieri^a, biti mora a^dna in p-»Stcna. Znanje več jerfkov je -rednost. Ponudbe na postni picJal £t. 11.. Trgovec, ki .rt- ■ led svoja obrti ne more op-a/''ati zemljica, rroda v prilaz »em kraju ra Sp. Stajersf en co^est in sicer: lepa hi$a s srednj- velikim, dobro urejenim vinoj^adom. ze'en adr:! vrt. veri;-, moderno urejeno eere»arat\ro in zraven pripadajoči inventfti »T:-1*.: o ode ta 1)0 h!). Cena tele n*zUx. Naslov pove upravnlStvo SSovenakega N'aroa? 1258 S ^5 rs o © sa aa.le^a is ■aj*evc|la nlitanni nzilt£s!C! lobNaiO sapa pasirria trse-.irah In pri talafaStia H. Ti:ar, WM«l Ufjoden nakupi \"odovodne eevi kovanega aeieza. asfaltirane z mu'2:r. , Bove. ?drze prit'sV 20 atm sfer. Razpredam vso množino na drobio, radi odpotovanju po ! 1 eaifaai cen?. Premer 1 viole po K 40 11 tekoči me;e: M/4 . . . 50 .. Vso partijo oddam generalnemu kupru po 16'— r a kilograis Ks:o;,t. In ponudbe srre em- do 2\ t. m. !vca Uisac-iels, Sincr-^o pri Lil II. ■HSW TBa*.__ mgarna 1 V UBBlUid \ frelemova ulica itev. 7. * priporoča 1 skl, svil«! tatarvaud ^aptr, ^sel? ! pbtaHKha ^^5!?i2«. v vseh velikost h, rrtsn<* r eno ali z dvema Kolonama, vezane v papir, platno sli poiusnjc. Zavitk* za uri8e v vse*! femeosnn vcti^đ i^osr Trseb nfi^ralfklb potr«l?*ef«. svlacmRjev, perea, neresnic sv, radirk, ka^nnnikev, ts>h* črnila Itd. T.dTVt za šole ia umetnike —- RazcrleBnice- po! :ra j in «ke, umetniške in narodne Ud — poeiijske knjige. - Okvirčki za razg!e8mcc tn slih. Risaln* deske, trikoiniki, risalna ravnila, t&ie, čopiče. IToicsi tn tinfcnfci. najboljše vrste saiTin pri Ivrdki IsRasnit i Mm Zagreb, P*fo3tivCi'a u!- 22. Zahtevajte specialne ponudbe osobito ra dalmatinsko, banat^ko, sremsko in vilanjsko vino. liiiii lin ney mi niiiia: Vrpca za pisaći stroj svih sistema, širina 11—?5inm dzt K 300 karbonski papir zajamčeno sviježa vrit, engleski matl:a, kutija sa 100 lista............. „ 70 — 1.000 araka papin ra pisaći stroj iormat 34 42 cm . . , 540 — 1 000 . n , . „ * 29/46 ... , 520 — 1 000 „ , kancelarijslto^ m CA "42 . . * , 1.000 , konceptnnga „ S4 42 , . . „ 290'— sve zajamčeno dobra vrst, razašilje dnevno r.cstom kao i željeznicom PsuMa i tiskara |a BRUSIMS l i. W Dl-4- Tefaleii 71. trsove; v Mozirju, je otvori! svojo podružnico v Beškf, Srem, v bližini Beograda in Novega Sada ter bode v položaju najceneje in najkulanineje postreči vso Slovenijo s pšenico, koruzo, ječmenom, ovseni, vsakovrstno moko, slanino, mastjo, svinjami, vinom karlovškim in banatskim, vse najceneje po dnevni ceni. Naročila naj se pošiljajo direktno na tvrdko Rudolf Pevec v Beški, Srem. Naslovi: Pevec, Beška, Srem. Nakupoval bodem direktno od kmetov ter bodem mogel konkurirati z vsako drugo tvrdko Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les in dros;!. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventuelne informacije. Za mnogobrojno naročilo se priporoča R^nlf Fen3£v proa slansnska ferdks n :CCCC€3QE>: • ♦ ♦ ♦ EA K nmni Podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo f Gorica , Celje, lalaribor, Bo-rovlje, Ptuj, Brežice« i LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodala srečke razredne loterije. Telef. štev. 261 in 4I3. Brzojavni naslov: „Banka", Ljubljana. Delniška glavnica K 50,000.000. Rezervni zakladi K 45,000.000 k: 1