GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — 21. MARCA 1962 — LETO XII. ŠTEVILKA 6. Učitelji morajo biti vredni zaupanja staršev Ni področja človeške dejav- bo učitelj, ki ni v sebi obračunal nosti, kjer se ne bi pojavila vr- z zastarelo malomeščansko mi-sta vprašanj, na katera je težko selnostjo in moralo, zastrupljal z Pripravlja se korenita reforma strokovnega izobraževanja dobiti odgovore. Prav posebno velja to pri vzgojnem delu. Vedno večje je danes število staršev, katerih vzgojna zavest je močno porastla. Hlastno sprejemajo vase vse, kar jim je potreb- njo tudi mladino ali jo odvračal od socialistične revolucionarnosti proti hibam in napakam časa in ljudi? Taki in podobni šolniki opravljajo svoj poklic le še obrtniško, no vedeti, ko vzgajajo svoje otro- v njih zeva praznina, njihov glas ke. To kažejo naraščajoče števi- je votel, brez zvoka in odmeva ... lo naročnikov in bralcev revije Ni malo staršev, ki tudi to Otrok in družina, vedno števil- vedo. Upravičeno se boje starši nejše dobro obiskane šole za star- učitelja, ki se predaja pijančeva-še, množično obiskani roditeljski nju, kajti njegove vzgojiteljske sestanki z vzgojnimi predavanji, sposobnosti splahnevajo, njegov na katerih starši že pogosteje so- ugled in avtoriteta nujno upadeta. delujejo z vprašanji in kritiko. Spremljevalci alkohola pa so Starši že vedo, da je vzgajanje kvante, prostaščine, nerazsodnost odgovorno delo in da kdor hoče in posmehljivost nasproti vsem dobro in pravilno vzgajati, mora resničnim idealom mladine in biti tudi sam dobro vzgojen, biti odraslih. rn.ora osebnost, ki je čustveno Nemalokrat pogrešajo starši zrela, notranje bogata, v marksi- pedagoškega idealizma in opti-stičnem svetovnem nazoru trdna mizma, zavzetosti učiteljev za in socialistično usmerjena. vzgojo humanosti, tovarištva, do- Ker je temu tako in ko starši stojnosti, požrtvovalnosti, odkri-mnogokrat ne štedijo s časom in tosrčnosti, pravičnosti in idejno-ne z denarjem in žrtvujejo same sti. sebe za pravilno rast svojih otrok, Boje se učiteljev komolčar-četudi so obojestransko zaposleni, jev, lovcev za prekomernimi ho-se upravičeno sprašujemo, ali ne norarji, kajti njih delo ne more Na področju stroko.vnega izobraževanja imamo v LR Sloveniji precej čudno situacijo, ki že dalj časa vpije po temeljiti preosno-vi. Izobraževanje v naših strokovnih šolah — vajenskih, indu- poklice. ki bi jih lahko usposobili s priučevanjem Dosti teh šol ne daje zaključne izobrazbe, kakršno zahteva posamezen poklic, zato so se mnogi absolventi zaposlovali v po- strijskih in drugih šolah s prak- vsem drugih strokah, nekateri pa velja to prav posebno za naše poklicne vzgojiteljice in ali daje obvezna šola od sebe vse, kar more in mora dati za dosego socialističnega vzgojnega smotra. biti kvalitetno, in tistih, ki odklanjajo vsako konstruktivno kritiko staršev in samokritiko, ki jim je lastna familarnost, nenačelnost, napihovanje lastnih spo- tičnim poukom — je po svojem namenu občutno zaostalo za razvojem v posameznih gospodarskih strokah, za splošnim napredkom proizvodnje in družbenih odnosov v gospodarskih organizacijah in ustanovah za katere te šole vzgajajo kader. (Imamo nekaj izjem, ko se posa mezne šole trudijo, da bi Žale korak z napredkom, vendar so to posamezni primeri, ki pa se tudi oglušijo v starih administrativnih predpisih, ki še vedno utesnjujejo razvoj strokovnega šolstva.) Položaj nujno terja krepak poseg v to vrsto izobraževanja. Predvsem je jasno, da vrsto poklicev, ki jih danes izobražujemo v teh ustanovah, lahko pridobimo s priučevanjem na delovnem me- so se prekvalificirali tako, da so nadaljevali šolanje na povsem drugih vrstah šol. Vse to kaže na zelo neracionalen sistem izobraževanja in s tem na neracionalno trošenje družbenih sredstev in kadrov. Zaradi tradicionalne organizacije vajenskega šolstva pošiljajo vzdr- industrijska podjetja svoje vajence še vedno v iste vajenske šole kot obrtne gospodarske organizacije,, kljub temu, da izobraževalni programi za obrtne vajence ne ustrezajo zahtevam industrije. V Sloveniji imamo zdaj samo eno vajensko šolo, ki je namenjena izključno industrijskim vajencem. Vzgoji učnega kadra v teh šolah doslej ni bila posvečena nobena skrb, prav tako tudi ne mladine s končano dosti preozka. Velika mreže pa je tudi v nezadostno proučenih lokacijah. ZNAČILNOSTI BODOČIH POKLICNIH SOL Predvsem bodo poklicne šole izobraževale učence za določen poklic; s tem bo prenehalo izobraževanje za tako imenovane kvalificirane delavce. V poklicnih šolah -se bodo izobraževali samo poklici širokega profila; potrebno bo izdelati razmejitev, kateri poklici se bodo lahko izobraževali v šolah (široki profili) in katere poklice bomo izobraževali s priučevanjem (ozki profili). (Izdelava profilov je stvar tistih činiteljev, ki so neposredno zainteresirani za vzgojo kadrov. Profil naj pokaže vsebino dela, zahteve po znanjih, sredstva za delo v poklicu in pogoje, v katerih se opravlja poklicno delo.) Učni programi za strokovno teoretično in praktično vzgajanje Danes ne vzgajamo samo z be- sobnosti in uspehov, malomeščan- sedami in s palico. Pri vzgojhem delu ne gre samo za upoštevanje številnih vzgojnih sredstev, od katerih je vzgled najvažnejši, in za spretno uporabo le-teh. Tudi še s skritimi sovzgojevalci nismo izčrpali vse vzgojne vplive na mladega človeka. Otroci dobivajo zelo pogosto poteze značajev svojih staršev, pogosto pa postanejo tudi slabši ali boljši od njih. Številni vzgojni vplivi staršev in učiteljev imajo svoj skriti izvor v njihovi čudovito zapleteni duševnosti, ki ne ostane čisto neopažena. Otroci ne vidijo in ne ob- ska toleranca, molčečnost ter pro-tekcionaštvo. Kolikokrat so starši v mestih in na podeželju že spoznali, da je njihov strah utemeljen? Kolikokrat in kako dolgo še bodo? Učitelji naj anketirajo starše in učence! Marsikaj jim bodo povedali. Danes so prosvetni delavci zopet sredi boja za pravične dohodke. Marsikje prehaja ta borba v cehovstvo in jrazerstvo o ponižujočem položaju prosvetnih delavcev v naši družbeni stvarnosti, v trkanje na prša in v za- čutijo na sebi samo to, kar znajo vistno omalovaževanje ljudi z vi-in delajo njihovi vzgojitelji, am- sokimi plačami in avtomobili, ki pak tudi to, kakršni v celoti so. da zato uživajo ugled in spošto-Zato je zelo važen učiteljev vanje. značaj, njegov odnos do vsega, kar nas obdaja; do kulture in prosvete, do religije, do dela, do socialistične morale in do drugih življenjskih in človeških vrednot. Tudi ti odnosi, ki skratka oblikujejo učiteljevo osebnost, pov Prosvetni delavci so res premalo stimulirani za svoje strokovno delo. Toda kakor je dejal tov. Dolgan v Delu štev. 13, je glavni vir moči in poguma, ki manjka učiteljstvu, da opozori javnost na sebe, v nenehnem pri- sad, zlasti pa v šoli. po skritih zadevanju za kvaliteto vzgojnega poteh in počasi prehajajo na otro- in izobraževalnega dela in v vse-ke, se v njih razrastejo in daje- stranskem osebnem izpopolnjevalo obliko takemu in drugačnemu nju. Kvalitete ne smemo zanema-otrokovemu značaju. riti, pa čeprav, nas težavne raz- Učitelj, ki nosi v sebi izkriv- mere tirajo v to. Ijen značaj, prej ko slej ne bo Se manj pa bi smeli zanema-kvarno vplival na otroka samo s riti neprestano oblikovanje last- Precej prizadevanja in truda so vložili v priprave za proslavo dneva žena 8. marca letos učenci-kitaristi 6. b razreda na eksperimentalni šoli Frana Levstika v Ljubljani svojimi vzgledi, ampak ga bo tu- ne pedagoške zrelosti, značajnosti di podzavestno odtegnil od številnih moralnih vrlin in pozitivnih odnosov do njih. Ali ne bo učitelj, ki drugače misli in dela kot govori v šoli, pomagal vzgajati odurne dvoličneže? Ali ne stu. S tem se bo obseg poklicev, močno zožil učbenikom, skriptam in drugim , ___j,™,,,.*; za katere bodo učnim pripomočkom. ln otroci ne 'bi smeli Pripravljale kadre bodoče poklic- Analiza družbenega položaja blarsi m ne soie kot se imenovala vajencev je pokazala, da vajen- sssr ™ v,, -=s: kovne in osebne . tete učitelja in izgubiti zaupanje vanj. »STROJ« II. MEDNARODNA RAZSTAVA OTROŠKIH RISB Glavni odbor Zveze društev eni ali več barvah, svilotisk, mon- NaSA I)JEČA-, Center za otroški taža Papirif .ll,'l-:i it' - 'vsakSude!e-Društvo likovnih pirja po lastni izbiri, 5. \sab uneie ženec natečaja lahko posije eno likovni izraz in pedasoffov Hrvatske — Jugoslavije — Zagreb organizirajo II. mednarodno razstavo otroških risb pod naslovom »STROJ«. Na razstavi v oktobru 1962 bo razstavljenih 1000 del in bodo udeležencem, razstavljavcem podeljene naslednje nagrade: 1. Vsak udeleženec na- tečaja, katerega delo bo razstavljeno na razstavi, bo dobil spominsko diplomo odbora za organizacijo razstave; 2. Najboljših deset del na razstavi bo dobilo zlate meda.je mesta Zagreba; 3. Za vsak narod, kateri sodeluje z zadostnim števi- tri dela; (i. Na zadnji strani vsakega dela je treba napisati naslednje podatke v slovenskem jeziku ali jeziku prospekta (srbskem in hrvat-skem, francoskem, angleškem, španskem, ruskem); , , - a) naziv dela (stroja); b) ime m priimek udeleženca natečaja; c) leto rojstva, mesto dela in spol; d) ime in priimek pedagoga ali učitelja; e) naziv šole (ali ustanove) z naslovom. KOK NATEČAJA: Vsak udeieže-natečaja lahko pošlje skupno Ifim risi) v natečaju in na razstavi, preko šole, zavoda ali organizacije so predvidene za najboljša del3- lrI zlate, pet srebrnih in petnajst bronastih medalj mesta Zagreba; 4. Z» vsako šolo, iz katere bo izbranih najmanj deset dei, je predvidena srebrna medalja mesta Zagreba za spominsko diplomo. POGOJI: 1. V natečaju lahko so- za vzgojo otrok tudi individualno svoja dela in to najkasneje do 15. 'maja 1962 na naslov: Glavni odbor Save/.a društava »-NAŠA D.TE-CA«, Centar za dječji likovni izraz u Zagrebu — Trg Republike, broj 8/1 (Jugoslavija). Mladim slovenskim risarjem in šolski mladini, ki je dosegla na « 05»- izvedejo v izvirni aU reprodnktUmi ^sfuTnoŠevnjin’ n^ -temnotUoem°neakega strSoja, S Teže te velike mednarodne maniie- nih del - katerim se srečujemo življenju, na primer " P d-n (,ns(.t|nnja priznanja tudi na s yu, d^”7*cl’*far^1;n^strij’ P0- razstavi v bratski republiki Hrvat-skars^vu.1 gradbeništvu, poljedelstvu. ^ z rač n e m' " n rmn e ti l''' r u d ars tv u 6 Tt th; f Maju* ^ml^nr^es^ 3 Delo je lahko iivedeno v nasled- in pravočasno ^azvijeio dejavnost njih materialih in tehnikah: svinč- na natečajno temo STROJ«, nik, kreda, tuš, linorez, lesorez v v. I. in izobraževanje se izdelujejo na osnovi potrjenih profilov. poklicev in pa Priporočilo o nalogah na področju strokovnega izo-, še zelo močne braževanja v LR Sloveniji, ki ga ske^ in druge šole s praktičnim cehovske in mezdne odnose in je izdala ljudska skupščina LRS. kljub današnji družbeni ureditvi Resolucija predvideva, naj bi omogoča, da se vajenci, (zlasti družbeni organi za šolstvo zago-v privatni obrti) marsikje izko- tavljali potrebno raven vzgajanja in izobraževanja v tistih strokovno izobraževalnih ustanovah, ki žele dobiti družbeno priznanje za svojo dejavnost. Kot instru- Seveda se odpira pri prvem koraku reforme našega strokovnega izobraževanja vrsta težavni!) riščajo samo kot cenena delovna Mreža teh šol je glede na potrebe in vsako leto večji dotok osemletko ment za dosego teh smotrov pa slabost te predvideva resolucija verifikacijo. Z verifikacijo se ugotavlja, ali posamezne ustanove izpolnjujejo tiste minimalne zahteve in pogoje, na podlagi katerih se jim lahko prizna, da so sposobne izvajati svoje strokovno izobraževalne dejavnosti. Kot predmet verifikacije je V osnutku splošnega navodila določena izobraževalna dejavnost posamezne izobraževalne ustanove, ne pa izobraževalna ustanova sama. S tem se želi poudariti, da daje verifikacija družbeno priznanje natančno določeni vrsti strokovne izobrazbe, ne pa kakršnikoli izobrazbi, ki jo utegne posredovati posamezna ustanova za strokovno izobraževanje. Sole s praktičnim poukom in vajenske šole so doslej - vzgajale tako imenovane kvalificirane delavce. Stopnje kvalifikacij (pol-kvalificiran, kvalificiran, visoko kvalificiran), ki se družbeno priznavajo po še obstoječih zveznih predpisih, pomenijo v bistvu stopnje strokovne usposobljenosti; ki pa jih ni mogoče ugotavljati v šolah, temveč je to lahko samo stvar gospodarskih organizacij in družbenih služb. Vemo tudi, da so izpiti za posamezne administrativno predpisane stopnje kvalifikacij postali precej formalnij izpitni programi pa birokratski; ker že dolgo ne odražajo več zahtev sodobne proizvodnje in družbenih služb. Tak način pridobivanja administrativno predpisanih kvalifikacij izgublja ves svoj pomen v sistemu uveljavljanja načela delitve osebnih dohodkov po delu. POMANJKLJIVOSTI VAJENSKIH SOL IN SOL S PRAKTIČNIM POUKOM Šole s praktičnim poukom in vajenske šole (industrijske šole so napravile še največji napredek) so ohranile do naših dni nekatere svoje osnovne pomanjkljivosti. Naj jih navedemo nekaj. Skladnost učnih programov s potrebami proizvodnje in družbenih služb je redkokje dosežena, to pa predvsem zato, ker niso izdelani profili kadrov, kakršne ootrebujemo. Skoraj v vseh vajenskih šolah je praktični del vzgoje brez nadzorstva šole in premalo vključen v učni program celotnega trajanja izobraževanja. Funkcionalna povezanost med teoretičnim in praktičnim delom vzgajanja in izobraževanja tako ni dosežena. Skoraj povsod sta zanemarjena vzgoja in izobraževanje za upravljanje. To delo pripada proizvodnji oziroma družbenim službam. Učni načrti za splošno izobrazbo naj bi se predpisali za vse poklicne šole v enakem obsegu. Isto velja tudi za telesno in zdravstveno vzgojo. Glede na (Dalje na 2. str.) Kolektivni instrumentalni pouk na osnovnih šolah je izvedljiv problemov. Svet LRS za strokov- sila1; no izobraževanje je pripravil s pomočjo ^strokovnjakov dva osnutka predlogov za reformo strokovnega izobraževanja: »Splošno navodilo za verifikacijo vzgojno izobraževalnih ustanov« in pa »Navodilo o minimalnih zahtevah in drugih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati poklicne šole«. Ta dva predloga predstavljata prvi korak'v Jugoslaviji, da bi uredili to vprašanje; po svoji vsebini .. pa sta to dokumenta ki bosta Zaupanje v vrednost konkret- Premišljenost eksperimenta, o mentov v redni učni program na vsekakor vzbudila živahne disku- nega zr>anja in v sposobnost vseh katerem smo že pisali, je obrodila vse glasbene šole. Srednja glas-sije, ker posegata zelo temeljito ie ^1° izhodišče prvega poizku- sa m , ustrezne opreme mn su in na drugi strani nesigurnost do s tem morale računati tudi tivni čut. Dober vpliv tega proce-treznega kadra in so tako^brez intonacije s tem v zvezi ne nudita kadrovske šole, ki vzgajajo bodo- sa je videti v tem, da je razred osnovnih pogojev za izobraževa- vedno bolj kritičnemu učencu če pedagoge za osnovne šole. postal notranje urejen, discipli- Je’ opore, ki si jo želi, ter napredka, Sklep Svobod in glasbenih šol je niran, v dobrem smislu samoza- Zlasti po vajenskem sistemu za katerega sposobnost potenci- soglasno potrdil uvedbo kitare in vesten, se izobražujejo tudi kadri za take alno čuti. nekaterih ostalih ljudskih instru- Igor Pleško stva, ki braževanje PROSVETNI DELAVEC St. 6 ALI BOMO S TESTI ZNANJA izboljšali kvaliteto znanja v šolah? Glasovi okrog materialnega polemiziral o tem, ali je bila ta vsai zame izredno zanimivo Sai Pui?Ža,:|ai. naS!hJ.šo1 P°-iernai0- v oMika dobra ali slaba, ali bi vzdr- je resnično mnogo činiteltev ki občinskih skladih za šolstvo se žala teoretično kritiko. Kot prak- vplivajo na šolsko delo je nabralo več ali rnanj sredstev, tik moram reči, da je dvigala Naša osnovna šola mora res-ObLO so prispevali v skladu za kvaliteto dela v razredu.-Po uki- nično postati kvalitetna šola sai šolstvo, v skladu s svojimi mate- nitvi preizkušanja znanja pa je mora položiti izobrazbene n kanalnimi možnostmi in vrednote- šolsko delo spet teklo po starih rakterne temelie našemu oroiz-njem šolstva. Upamo, da je to kolesnicah. Dvakrat na leto je vajavcu-upmvl avcS In to Te ve-resnicen začetek izboljšanja in da obiskal šolo šolski inšpektor in lika naloga! Nemogoča pa je na- 86 vTn^ed1’0^3 nadvljeVfL i :blag°sl0Vl1 deIo<<- Ob zaključku ša praksa, da krivi za slabo znanje Vzporedno z materialnim iz- šolskega leta je sestavil šolski srednja šola nsnnvnr, univerza boLlšanjem v našem šolstvu pa upravitelj poročilo in če so bili v obe, življenje na vse 'Vrtimo se mora rasti tu kvaliteta šolskega redu procenti, ni bilo problemov, kot’v začaranem krogu Srednje dela. Mnenja sem, da smo letos ne glede na to, da smo prihajali šole n. pr. tožijo; štiri leta so se tudi na tem področju naredili do procentov uspeha na najbolj učenci učili tujega jezika mi pa krepak korak naprej. Na področ- subjektivni način in da so bile moramo začeti spet od začetka, ju pedagoškega zavoda Vič smo ocene odraz vsakokratnega učite- Znani so prin*eri da ie prišel začeli s testiranjem. Vem, da je Ijevega razpoloženja, njegovega učenec v srednio šolo z odličnim precej sol s tem delom že začelo, odnosa do predmeta in njegove uspehom, v srednji šoli pa ni mo-ostale pa bodo prav gotovo prej lastne razgledanosti v predmetu, gel slediti pouku. Mi samo zma-ah slej začele. Sicer pa preverja- Objektivnih meril za ocenjeva- jem,o z glavo, gremo mirno mimo nje znanja pri nas m nekaj po- nje znanja nismo imeli in še jih tega. kot da bi se ne zgodilo nič polnoma novega, čeprav se zave- seveda danes nimamo, toda zave- nenavadnega. Saj mogoče se zadam. da bo s temi testi to delo dati se moramo, da brez njih ne res ni. Nočemo se nikomur zame-kvahtetno drugačno. Tako smo bo mogoče napredovati in da jih riti, zato tudi ne iščemo vzrokov, nekaj let po vojni preverjali moramo čimprej izdelati. Navsezadnje, za vse se najde znanje v 4, razredu. Učenci so po Neverjetno bi dvignili kvali- opravičilo, zaključenem četrtem razredu pi~ teto izobraževalnega dela, če bi « „ . šali naloge iz slovenskega jezika, dosledno prej ali slej zavrgli oce- .v , " ,a ™orarno prelo- izračunali nekaj nalog iz račun- njevanje, kot ga poznatno do se- r?,m " se.irt°~ stva in ustno odgovarjali iz sno- daj, in začeli meriti kolikor je rqn"»pm" iahko brno s vi, ki je bila takrat predpisana pač mogoče z objektivnimi me- ‘ 1rfn' za četrti razred. Spominjam se, rili. Saj nas vsa naša praksa v to M' ” . V1-;''* dolske proda je ta preizkušnja stopnjevala naravnost priganja. Procenti kot in v ^ t®(..n,e rnr’rerno resnost dela tako pri učencih kot odraz subjektivnega ocenjevanja , H ‘ ’ V ^ seva j nt ekooo- pri učitelju. Oba. učenec in uči- so se diskvalificirali in naša p™*11°/ ITT' P^r telj, pa sta imela priliko poka- praksa jih je obsodila. Samo ne- , t ..r „1 s. 07!0 uspeh.^Potem°j'e°pre: izkušanje znanja zaradi najraz- in sposoben. Ko je prevzel našo- n4p„ v , ' ° .... 7 °p, a • ■ ličnejših razlogov zaspalo. Ne bi li matematiko po učiteljih, ki se .na' (Nadaljevanje s 1. strani) kolektiva, komune in širše druž- no kvaliteto dela izobraževalnih ----—...—-----—----------------temu predmetu iz subjektivnih ne9a HrŽavlinn« 'nlee " v • "n Predvideni izbor predmetov s bene skupnosti. Ta pouk bo torej centrov. IvItAv mm maII ali objektivnih razlogov niso mo- nni-pn1n ohiii-AvpITuf^af P^očja družbeno ekonomskih izredno pomemben, ker bo pri - S*rOŽ|I tebor no polt- gU posvetiti dovolj Sistematično TTmTSentflSei^a Č"XZ ved in slovenskega jezika ter gle- previjal bodoče proizvajalce na temnemu soleh ZSSR aIi poglobljeno, so nastalo pri po- na svef jn v smer rnoti:vir^ne de na predvideno število učnih njihove funkcije v delavskem in Ministrstvo za prosveto v sz, je matematike velike težave. No- aktivnosti. To področje je nrav ur se vidi, da bo dan močan pou- družbenem upravljanju. —-0 »"nTpoSuStt TrcS: odliTnVTazTagai? bTjeT^o^ ^ T, d"ek.‘eJ %*°iU P,0Uk SP^"e Poklicne šole bodo dajale za- y ^ metodično razgledan, pri delu ve- ,4.Up Ud.« ' V','1 izobrazbe bi moral usposobiti ključno izobrazbo; bodo javne prosvetni m javni delavec.3Dom* je je večina pteh Sol 0mej1va"a sten in natančen. Učenci na tak je problematika zase ’ prob,ema ue®nce; da bi šumeli; družbene gole, se pravi, da bodo vpisovale un jz Vipave, ueiteijisee pa je koneai , —- —e — 4——4—4 ..., 4-1- -1-1.. -4— U414 —..„4—1 Je prooiematika . zase, zakonitosti m aktivno sodelovali učence samo na nridlael raznisfl v Ljubljani. Kot Prosvetni delavec j« Podhostnlk Karel v družbeno političnem Življenju 9 podlagi razpisa, služboval v_ raznin krajih Slovenije, Turistična agencija IZLETNIK prireja pogosto posebne izlete za šolsko mladino v zgodovinske kraji naše domovine: na sliki je prizor z izleta v Prešernovo rojstno vas Vrbo ob letošnjem Prešernovem prazniku. Šolska mladina je tamkaj Izvajala lep kulturni program Pripravlja se korenita reforma strokovnega izobraževanja D. H. Rudi Gašperin cev za študij njih šolah s poukom. ker ae __________ ..... ... ________ samo na rnn ali dve stroki in tako način delo niso bili navajeni, zn pritegnila večino dijakov. Odslej bo m jg dosegel prvo leio slab moral vsak kandidat predložiti rav- „ , č ,. , Vž , a nateljstvu šole. v katero bo želel vsto- uspeh. In posledica! Slabega piti. spričevalo o uspešno dovršeni uspeha je kriv matematik, pra-ot' u-dt 1f,0'rtilln' as vilno ne uči, ni pedagog itd. Ža- ims, VS6 nziCnp sposohrio.sti, ]t ,1 < 4 , < trebne za stroko, ki si jo ie izbral, 'ostno je bilo najbolj dejstvo, da Posebna izbirna komisija, ki jo se- je bila tega mnenja tudi šolska Sriki*1« ”^^4J?.'?.5telL!!2* inšpekcija (čeprav ne predmet- Spominu prof. E. Ropasove delka za industrijsko Šolstvoi prod- n \ -aii Y nisstu je 10. februarja bijo. Od tam se 1e vrnila v svoie vslncso, procesa predvicleva da S6 podjetja, šo!fwtfnobPiasti m^K^msomo- procentih najslabši učitelj v ko- nl^smru v8tajaYon%ominf na dobroto, n^gima^m bila°1 m#bSpokoje- mora teoretično in praktično vzga- ’?■ ^dibbiia katere kandidate bo- mUnl. -Slab« matematik je delal nft del° 111 U8tvarJftlnost nlene osebe. na. Janje in izobraževanje izvajati Dolžina trajanja izobraževa- ?“nekaflat? ^Lkf'upral*- nja v posameznih poklicnih šolah teli- obiskoval je tudi slikarske šole bo različna, odvisna bo od zahtev posameznega poklica. Organizacija vzgojno izobraže- na šoli. do spreieli, pri tem pa bodo uoošte- i-, 4- 44- „„4„—t vil tudi rezultate razgovora, ki ga dal]® m drugo leto je že prineslo bodo imeli s slednjimi: pregledati• pa neprimerno boljše rezultate. d!dItoPrtveee7e od “zpolbžfch0 Ul K^elali^o domače nTlogfm matematika na šoli ni bila nič več kaj nenavadnega, uspeh -sorazmerno zelo dober. Vsi učenci, ki so nadaljevali šolanje, z matematiko niso imeli nobenih težav. Starši so postali z učiteljem matematike zelo zadovoljni. Zaradi svoje zahtevnosti in doslednosti je postal najbolj spoštovan učitelj v kraju. Prepričan sem, da ta primer ni osamljen, da je j večina našega učiteljstva taka, zato se ne boli testov znanja, seveda prilagojenih našim razmeram. Učenec, ki Je končal določeni razred, normalno razvit, v normalnih pogojih mora ob zaključku šolskega leta doseči smoter, določen z učnim načrtom; mislim, da je načrt zmogljiv. In če ga ne doseže, ali ni naša dolž Knjižnica mladinske pevske literature v Celju Mladinski pevski festival v Celju pripravlja centralno knjižnic:«, predvsem mladinske literature. V knjižnici hi radi zbrali vse, kar je bilo ustvarjenega, ali je izšlo na polju mladinskega zborovskega petja, šolskega petla, pevskih vadnic, pevskih metodik Itd. pri nas in drugod. Prav takci želimo zbrati vso dokumentacijo o pevskem udejstvovanju mladine pri nas. Fofasl želimo razširiti to knjižnico tudi za odrasle pevske zbore. Prosimo vse. ki imajo karkoli * tega področja _ pa tega ver ne rabilo, da odstopijo vse Mladinskemu pevskemu feutvalu v (el.:i< Dobro dešle so pesmarice, pevske vadili-e in sole, melodike, rokopisi pesnil, programi koncertov in pevskih prireditev itd, Prepričani smo, da lezi pri prosvetnih de!a'eih mnogo tega gru diva, ki bi nam zelo prav prišel v praktične, (čredvsem pa v studijske namene. Hvaležni Vam bomo ze vsak tudi B.ab-aniM doprinos, po šljite ali sporočite na Mladinski pevski festival v relju. Rojena je bila laoo. leta v Novem mestu v znani glasbeni družini. Po mila Svojo glasbeno nadarjenost je po- no določenem načrtu in nori ctrn kazala že kot štirinajstletna deklica. po aolocenem načrtu m pod stro-Na učiteljišču se je posvetila skla- kovnim vodstvom poklicne šole, danju zborovske glasbe. Prelepe so .. v njene pesmi za ženski in mešani zbor: Močno se1 bo zaostril kriterij PtiMce, vprašam vas, Tam na vrtni glede učnega kadra v teh šnl-h gredi, Rdeči nageljeki, Vasovalec in ucneBd *aara v ten s°lan. druge. zlasti na področju praktičnega Ogromno znanje in sposobnost pouka, kjer je bil dostikrat za-glasbene pedagoginje smo leto za le- nn-ipn ..Anj |,nr|e„ tom spoznavale dijakinje mariborske- P°slen ucm kader brez vsake pega učiteljišča. Kar imamo zares bo- dagoške usposobljenosti Ustvariti gatega in vrednega, kar nas je za vse ie tl.eha t-m r1a „ življenje povezalo z glasbo, imamo od ',e TreDa taK Sistem, da bodo V nje. Njena temeljita glasbena vzgoja poklicne šole prihajali kot učni Y,Pfagl- Ljubljani in Zagrebu. V svoji je prišla do Izraza v urah glasbene kader naisnrvmhno-Pi C+P„., 1 ■ “vijenjskl dobi je mnogo slikal in se teorije, pri pouku violine in klavir- Kaaer najsposobnejši strokovnjak; udeleževal s svojimi deli več slikarja. Nastopi pevskega zbora pod nje- iz proizvodnje in družbenih sklh razstav- oblastem v stari Jugo-nim vodstvom so bili pravo doživet- služb slavij! ni bil preveč naklonjen, zato je za poslušalce in nastopajoče. služb. Seveda pa taka orientacija je razumljivo, da se je vključil v na- . že takoj V začetku zahteva da rodnoosvobodilno gibanje. Kljub vi- Po upokojitvi je spoštovana pro- ta. , , 'V, ,. . • aa šoki starosti je bil se vedno aktiven fesorica skozi 10 let nadaljevala z ta^OJ vskladimo osebne dohodke, elan pevskega društva in član DPD leni Soli VMn°nSi 1mr!,TV,?^eSI?1 SlaS' na ŠOlah z Osebnimi dohodki ena- -a oboda- Loška dolina, kjer je bil Deni .sou, Mnogi njeni učenci so &e uit, i . • i . i .. vedno pripravljen pomagati in sveto- nibJ obhkovaU in napredovali, 15111 Strokovnjakov v proizvodnji, vati. Na njegovi zadnji poti ga je vzljubili študij klavirja in bili spo- _ , , spremljalo mnogo ljudi, raznih ored- sobnl, da so šolanje nadaljevali. Enako se bo povečala zahtev- stavnikov in šolskih otrok. Na pragu Leta 1852 je prevzela mesto dirl- nost učbenikov in skript, genta okrajnega učiteljskega zbora L 7 kotlc''rl'h bose- Organizacija poklicnih šol gla z zborom zavidljive uspehe. i,,. i . .... 111 v,''c“i'a uacmitiiNe otan trg. v Množica Novomeščanov ie sorp- . ls^OCdsn° zahtevala razširitev slovo pa mu je zapel tudi mladinski a prof. Krvino Ropasovo na nje- ln vsebinsko ustrezajočo usmeri- ,°''c1 ,0b ,^,*05u na Na pragu poslopja osemletke v Starem trgu se je od njega poslovil predsednik društva upokojencev tov. Martinčič Matija in učenka osemletke Stari trg. V ™t, «. raUMcmo A,i SSSJTS&t^t&ge^ ** V<.braŽ6val„lh cenn™ Sf^iSaTjtBa^ 5 prt«„fv° flsrijs asvraiara*, s&s ar* - - • —«• -&* - - Tffrm ^~rzrxsxrs ss dejavnosti zaradi snecifičnos' i«"? ,koS?servat”riJ v LJUIJlJatU, Vsi jo bomo ohranili v tratnem U , 1 .slu- ail- Svet LRS 7a Pevskl, zbor -Svobode- Loška dolina. • . . 1 -ioS?aCU 'n0S ,k rJi L, 1922 ooravlla državni izpit spominu. Njene učenke in učene bo- strokovno izobraževanje priprav- .H Si’oJU so položili več vencev, med lela pn nas ne drži? Moje mne- la bila imenovana za profesorico mo ž ljubeznijo do Prave rešnlčue 11a nosphnr, nricrt-očiJ „7 V katerimi je bil tudi venec prosvetnih rje je, da velja tudi za nas. Če =lasbe "« mariborskem učiteljišču, glasbe ohranili v sebP vse' kar nam < • pt>sebno Pnpofoulo gospodar- delavcev in šolske mladine iz Cerk- je kdo drugega mnenia bi bilo ^Prila 1941-lma f0,1p Mprli in z mno- je bogatega darovala. ' dr nam skim organizacijam in družbenim nlcer, , „ .1 mnenja, bi bilo gimi prosvetnimi delavci izgnali v Sr- g. u. službam, da bi pospešile ustrez- rnpem^minm"1 8" ^ “1“ V 0 pouku iupli jezikov na osemletkah Nekaj praktičnih nasvetov mlajšim predavateljem Ker so strokovni aktivi ponekod že dalj časa v zastoju in ker na marsikateri Šoli predavatelji začetniki nimajo nikogar, ki bi se nanj obrnili Za strokovne nasvete. jim hoti) pričujoči članek dati nekaj smernic za delo, da bi laže premagali začetne težave in brez predolgega tavanja prišli do uspešnih prijemov pri svojem poklicnem delu. Najprej bo govora o načinu poučevanja nato o spraševanju, in ocenjevanju in končno o strokovnem Izpopolnjevanju. A. O načinu poučevanja 1. N j-dar ne pričnimo nove lekcij« tako. da Jo učenci že prejšnjo uro dobijo za domačo nalogo, da že naprej prepišejo besede nove lekcije in se jih naučijo na pamet. Vse nove besede mora učenec spoznati šele pri razlagi nove lekcije, v živi povezavi s celotno vsebino berila. 2. Novo lekcijo predelajmo najprej ustno s pomočjo slik, risb, na tabli, flanelograma, kretenj, predmetov, ki Jih prinesemo s seboj, slovarjev v slikah, ilustriranih knjig in revij in še mnogoče-sa, na kar nas bo spomnilo berilo samo, ki ga razlagamo, Cim bolj bomo iznajdljivi, tem bolje bodo učenci zapopadli nove be- sede in nove stavčne zveze. Vse to potem z jasnimi in učni stopnji učencev primernimi vprašanji v tujem jeziku utrdimo in predelamo. Pri jezikovnih vadnicah, ki so zgrajene na indirektni metodi, je to delo včasih težko in na kakih mestih tudi neizvedljivo, ker so preveč abstraktna. V teh primerih se moramo zateči k prevajanju. 3. Ko smo novo lekcijo razložili in z vprašanji utrdili, učenci odprejo knjige in mi jim jo glasno in razločno preberemo, Zatem jo stavek za stavkom jasno prevedemo, da ne bi kdo imel napačne predstave o kaki besedi, ah da ne bi napačno razumel kakega mesta. 4. Zatem berejo lekcijo še učenci sami, od dobrih pa vse do slabih. Za domačo vajo učenci novo lekcijo prepišejo, kakor tudi nove besede. 5. Naslednjo uro pri vadnicah z direktno metodo najprej vprašamo za redno branje nove lekcije. Zatem pri zaprtih knjigah stavimo učencem po nekaj vprašanj iz vsebine lekcije, S tem smo jih pripravili na prvo vajo, ki jo nato enkrat ali dvakrat predelamo in nato damo za domačo nalogo. Pri vadnicah z indirektno metodo takoj po branju preidemo na predelavo prve vaje, ki so tu vedno vprašanja in odgovori, Vse odgovore pišejo učenci na tablo in v svoje zvezke, sicer bi napravili preveč pravopisnih in drugih napak. Za domačo vajo prepišejo ta vprašanja in odgovore in se jih dobro naučijo, v kolikor si jih že v šoli niso zapomnili. fi. Naslednjo uro najprej vprašamo branje, nato pa jim stavlja-mo vprašanja in berilo. Zatem preidemo na predelavo naslednje ali naslednjih vaj v lekciji, kar zavisi od njihove dolžine in težavnosti. Pri vadnicah z direktno metodo so te vaje že za-popadene v tekstu lekcije in služijo le za nadaljnjo utrditev jezikovnega čuta,- Pri vadnicah z indirektno metodo pa .so vaje zgolj slovnične ln včasih brez zveze z berilom (slovnica zaradi slovnice!). Preden pristopimo k njim, pojasnimo na tabli na dveh ali treh nazornih primerih v njih vsebovano slovnično pravilo. Nato jih predelamo in učenci si jih pišejo v svoje šolske zvezke. Za domačo nalogo jih prepišejo v zvezek za domače vaje in se jih naučijo, ako se jih niso že v šoli. 7. Naslednjo učno uro najprej novo lekcijo spet beremo, nato pa sprašujemo učence paroma. Eden stavlja vprašanja (kake tri bo dovolj), drugi nanje odgovarja. Zatem zamenjata vlogi. Pričnemo z boljšimi in nato počasi preidemo k slabšim. Vaje pod lekcijo pa sprašujemo posamezno. Ako nam preostaja še kaka nepredelana vaja, jo na zgornji način predelamo in damo za domačo vajo. Ako je ni, damo ponovno prepisati lekcijo ali pa eno že predelanih vaj, ki je težja ali vsebinsko važnejša. fi-vAko bomo pri slavij an ju vprašanj iz napačnega odgovora ali kako drugače spoznali, da učenec Vprašanja ne razume, se ne bomo obotavljali in zahtevali, da učenec vprašanje prevede v slovenščino. Ne delajmo si utvar o neki idealni direktni metodi, kjer bi vsi učenci vse dojeli in si vse zapomnili. Pri slabših učencih se moramo pogosto zateči k prevodu v slovenščino, sicer bomo sami krivi, ako bo učenec po nekaj mesecih popolnoma odpovedal. To je potrebno tako pri vadnicah z direktno kot z indirektno metodo. 9. Ko smo vse vaje predelali, bomo v sedmem zlasti pa še v osmem razredu vadili tudi obnavljanje vsebine, ako je lekcija za to primerna. Obnovo vsebine damo potem za domačo vajo in jo pozneje lahko porabimo tudi za šolsko nalogo. 10. Včasih bomo v kaki lekciji našli jezikovno in vsebinsko lep odstavek. Učenci se ga bodo naučili na pamet. S tem si bodo povečali jezikovni čut in izrazno sposobnost. Da bi se vsake lekcije učili na pamet, bi bilo pre-utrujajoče in enolično in bi več škodovalo kot koristilo. 11. Dialog najprej vadimo z dvema dobrima učencema. Pri tem natančno utrdimo izgovor in pomen vsake besede in vsakega stavka. Navajamo jih tudi na prl-rodnost v govoru in drži in zahtevamo nekaj kretenj. Do tega imajo učenci veliko veselje in zato pri tem tudi veliko pridobijo. Ko smo tako dialog uvadili, ga parkrat preberemo, da učenci ne delajo napak v izgovoru. Doma se ga gladko naučijo na pamet in prihodnjo uro jih sprašujemo dialog v parih. 12. Kdaj pa kdaj jim napišemo na tablo kako smešnico, besedno igro, anekdoto ali primerno pesmico, kar vse dobro razložimo in izgovorno uvadimo. Pesmice se naučijo na pamet, za kar imajo tudi veselje. 13. Tu in tam bomo našli deset minut časa za kratek diktat. Kadar si ga bodo učenci medsebojno popravljali, ga bomo vzeli iz vadnice. Kadar ga bomo popravili sami, si ga bomo lahko sami sestavili. S pisanjem diktatov se učenci zelo utrdijo v pravopisu. 14. Prvo ali prvi dve uri ob pričetku šolskega leta in morda še ob pričetku drugega polletja bomo učencem predvajali gramofonske plošče, ki jih imamo za vse pri nas uvedene tuje jezike ali direktno ali po magnetofonskem traku. Tako že takoj spo- četka slišijo pravilno izgovorjavo, kar je nadvse koristno. Ce tega pripomočka nimamo, pa tudi sicer jih bomo navajali, da jezik, ki se ga učijo, poslušajo doma po radiu pa tudi pri filmskih predstavah. Z vestnim poslušanjem lahko dosežejo velik napredek pri razumevanju govornega jezika. 15. Učence 7. in 8. razreda bomo navajali k branju tujejezičnih knjižic, ki jih prodajajo naše večje knjigarne. Morda imamo primerne tujejezične knjižnice tudi na šoli. Tako učencem tuji jezik ne bo več le šolski predmet, temveč stvar, za katero se bodo zanimali. 18. Učencem bomo jezik zelo približali, ako bomo po kaki bolj naporni snovi konec ure ali kako uro nadomeščanja porabili za to, da jim povemo kaj zanimivega iz življenja naroda, o njegovih običajih, hrani, podnebju, zemlji ipd. S tem se bo povečalo njihovo zanimanje za jezik in tudi učni uspeh. 17. Ne jemljimo učne snovi prepočasi, ker to zmanjšuje veselje in voljo do dela. Prav tako pa tudi ne hitimo. Naglica je še bolj škodljiva. Merilo naj, nam bo; ko večina razreda lekcijo obvlada, preidimo k novi snovi. 18. Zahtevajmo rednost pri domačih vajah. Ob polletju in koncem šolskega leta upoštevajmo vestnost, izgled in pravilnost domačih vaj tudi pri določanju ocene. PROSVETNI DELAVEC« RADIO IN SOLA Nižja stopnja! 23. in 2-t. marca: HALO, HALO POMLAD 30. in 31. marca: POJTE Z NAMI, OTROCI 6. in 7. aprila: POVEST % ZELENE LIVADE 15. in 14. aprila': ZAKAJ TAKO 20. in 21. aprila; JANKKOVA ZGODBA Srednja stopnja: 20. in 21. marca: POGLED SKOZI RAZPRTA VRATA 27. in 28. marca: GLASBENO POPOTOVANJE PO ŠTAJERSKEM 3. in 4. aprila: EKSPRESNO PISMO 10. in It. aprila: BILI SO TEŽKI DNEVI 17. in 18. aprila: ČEBELAR ANTON JANŠA 24. in 23. aprila: TITANIC Višja stopnja: 22. in 22. marca: BELA ŽOGICA 27. in 29. marca: HECTOR BERLIOZ 3. in 5. aprila: CIRIL KOSMAČ 10. in 12. aprila: OBISK V STEKLARNI 17. in 19. aprila: ZA MESTNIM OBZIDJEM 24. in 26. aprila: ZA EN SAM LTRIP SRCA Srednja stopnja 20. marca ob 8.55 21. marca ob 14.05 POGLED SKOZ! PRIPRTJI VRfiT|I Oddaja »Pogled skozi razprta vrata« je bila v programu Že za konec februarja in glede na to tudi navedena v letošnji 4. številki prir loge. Nekatere tehnične težave, ki jih ima redakcija s pisci tekstov, pa so povzročile spremembo repertoarja, zato smo preložili omenjeno oddajo na kasnejši datum. O namenu in poglavitnih značilnostih oddaje je spregovoril že kratki komentar v prejšnji prilogi. Ker pa redakcija takrat, ko je bilo treba pripravljati gradivo za prilogo, teksta še ni dobila na vpogled, je bil komentar bolj načelna navedba kot konkreten opis. Tako najbrž ne bo odveč, če olj oddaji vnovič zapišemo nekaj besed in dodamo okvirni oznaki še vsebinsko razčlembo. Oddaja prikazuje raznolikost konkretnih možnosti za vključevanje najmlajših v društvene dejavnosti ter družbeni in človeški pomen takega udejstvovanja. Zgodbo sproži poseben dogodek v štiričlanski družini: mati nekega dne pri kosilu na vsem lepem sporoči, da se jo odločila in da pojde v službo. Njena odločitev v »mogočem spreminja ustaljeni dnevni red v družini, in sicer ne samo v tem, da bodo imeli poslej v gospodinjskih opravilih vsi, tudi oče in otroka Fedor in Mojca, več nalog in več, odgovornosti, pač pa tudi v tem. da družina ne bo več toliko skupaj, kot je bila doslej. Otrokoma so domače igre z očetom in materjo pomenile vse razvedrilo. Bila sta navajena nanje, čeravno so ju tu pa tam že pričele dolgočasiti. Materina odločitev, da pojde v službo, postavi tudi pred oba otroka nove zahteve in jima odpre nove možnosti. Pokaže se. da jima je potrebna družba njunih sovrstnikov tudi pri igri. torej v času, ko ne sedita v šolskih klopeh. Pri tem ne gre za »pocestno« druščino, saj so tu že organizacije, kot taborniki, telovadno ali športno društvo, krožek ljudske tehnike, šahovski klub, pevski zbor ali igralska skupina in še (jela vrsta drugih. Toda kam? Kam. če ne veš natančno, kako poteka življenje v posameznih sku|)inah in kaj posamezne društvene dejavnosti mulijo, treba si jih je pobliže ogledati. Oba protagonisia v pričujoči oddaji, Mojca in Fedor, se odločita, da bosta malce poškilila »skozi razprta vrata« posameznih društev. A preden gresta na poi. jima mati v kratkem načelnem »referatn« razloži smisel in pomen človekovega družbenega sožitja, torej življenja v skupnosti, življenja, ki je človeku dano, kljub temu pa se ga mora učiti; imeti mora možnosti /a shajanje s soljudmi, naj bodo organizacije, društva, prireditve in kar je Še podobnega. Gre torej za ugotovitev družbenega pomena dejavnosti, ki so tema te oddaje. Temu sledijo obiski v nekaterih izmed društev: najprej v telovadnici v teiesnovzgojnem društvu Partizan, potem pri pionirskem pevskem zboru, pri mladih tehnikih v njihovem krožku, pa še pri tabornikih, v filmski sekciji, pri kotalkarjih in mladih risarjih. Poslušalci ju — namreč Fedorja in Mojco —-neposredno pospremijo v telovadnico, k pevski vaji in v telpiičilo delavnico; o ostalem zvemo iz Fedor j evega pripovedovanja. Vse, kar si ogledata, ju navduši in privablja, izkaže pa se, da življenje ne dopušča uresničitve vseh želja, Človek si mora izbrati določeno delo, določen poklic in določeno udejstvovanje, ne sme pa biti pri tem ozek in enostranski. •Nasprotno. Prizadevati si mora — in tudi družba! — da bo širok, vsc-str;>s«ko razgledan in odprt za številne pojave, ki jih prinaša življenje. Prav v uresničevanju tega načela je tudi smisel raznolikih družbenih in društvenih dejavnosti. Višja stopnja 20. marca ob !4.05 22. marca ob 8.55 prave otroške sanje, ki vse preveč rade in preveč pogosto zaradi tega ali onega razloga ostanejo prazno sanjarjenje. Sodeč po zgodbi o beli žogici pa to ni nujno vedno tako. Uči nas, da take otroške sanje nehajo biti prazno sanjarjenje, kadar zato obstajajo določeni pogoji. Najprej — tako se zdi — je potrebno, da sanje posameznikov postanejo volja mnogih, če naj se sanje tudi uresničijo. Pri tem pa je zgodba o beli žogici vendarle izjemna. Afirmira voljo teh mladih ljudi do skupne akcije, do podrejanja majhnih osebnih koristi nekemu večjemu, ki je hkrati namen vsakega posameznika in vseh skupaj. In v tem je smisel te preproste zgodbe .., Nižja stopnja 23. marca ob 14.65 24. marca ob 8.55 HILD, MILO, P0MLRD »Sušeč ima rep zavit,« pravi že stara ljudska modrost; in tudi letos bo, kakor kaže, gospodaril še lep Čas po svoje. Tako se bo more-■ biti rogal snežni metež tudi klicu »Halo, halo pomlad!«, kakor je naslov naši oddaji, a ker 21. marca že celo koledar odklene vrata pomladi in ker jo vsi — pa še posebej otroci — stežka čakamo, bo naš avizo vendarle kar. na mestu. Marja Cerkovnikova je na priljubljeno spisuo temo »Pomlad prihaja . napisala razgibano oddajo, ki je malone detektivka, pa bo otrokom hkrati nanizala glavne znnčil-nosii pomladi, zlasti pa podčrtala veselje in življenjsko radost, ki ju vzbuja v naših srcih. miR ŽOGICI! V našem življenju — včasih čisto kje ob robu, kot pravimo — se velikokrat dogajajo zgodbe, o katerih bi vsaj na prvi pogled težko rekli, kaj pomenijo in če sploh kaj pomenijo. Ena takih jo tale zgodba o beli žogici, pravzaprav bolj o fantih in dekletih, ki so se zbrali okoli nje, da jim je vsaj za nekaj časa postala središče. Zgodba torej pripoveduje o skupini učencev jjodeželske šole, ki so vzljubili — ob improvizirani mizi in slabih loparjih — namizni tenis. Samo ob sebi to seveda ni nič posebnega, celo nič redkega, zlasti pa — bi rekel kdo —> nič važnega. Vendar pa so učenci tiste šole mislili drugače in tu s« stvar začne. Obsedla jih je misel o čisto pravem namiznoteniškem klubu, o novih mizah, mrežah in loparjih. Sanjarili so o popolnejši igri, o inštruktorjih, o tekmovanjih s številnimi udeleženci in množico gledalcev. Res Iz radijskega studia so oglasi pripovedovalec — reporter in — kiha. Ob sebi ima namreč Vesno Pomlad iu vse njeno bogastvo: kupe dišečega cvetja. Srečal jo jc bil na potovanju. Ko pa je hotel to povedati otrokom, so biie njegove besede tako nebogljene, da se jc Pomlad ponudila, da se sama predstavi in hkrati pove, kako se ji je posrečilo priti v deželo: stvar jo bila to leto namreč zapletena. S kamionom, do vrha naloženim s kovčki, se je Pomlad pripeljala do meje. Na carini je niso spoznali in so — kakor od vsakega potnika — tudi od nje zahtevali podatke in pregled prtljage... Dokumentov nima; ime ji je Vesna Pomlad; rodi se vsako leio znova, jif prej — tam pozneje; vsako teto je nova in zinerom mlada; dokumenti in podatki sploh niso važni, važno je le, da je vse veselo, da sije sonce, da vse raste; in Cveti, da minejo prehladi in angine in pa — da so ljudje zadovoljni... Toda carinik ne razume; nič se ne zgane v njem niti ob Vesnini pesmi niti ob pogledu na zvončke, trobentice, vijolice, teloh, tulipane, narcise, ki so jili polni njeni kovčki; potnica se mu zdi vse bolj sumljiva. Vesna skuša cariniku odpreti oči in srce, a ko ga niti nežna glasba ne zbudi iz mrtvila,, m ti jezna uide. Kaj, če je potnica vohunka — prešine caranika in alarmira milico, naj ji sledi. Svojo zmoto spozna šele, ko se vrne v pisarno in mu iz cvetja, ki mu ga je bila mladenka pustila na mizi, znova zazveni pomladna pesem. Toda zasledovan ja ne more ustaviti. Vtem hiti Pomlad dalje s svojim vozilom in razmišlja, kako bo s soncem, toplim soncem, raztalila zaledenela srca, da bodo spet vedela za tože in za pesmi. Sopotnica dobi staro ženico. Ko ji starka pove, da nese med za bolnega vnuka, ki mu je bil zaškodil pozni mraz, sklene 'Pomlad kar brž pregnati zimo: okno odpre in razsiplje polna prgišča cvetja po dotlej mrtvih livadah. Tik pod klancem, vrh katerega je starka doma opazi Vesna, da jo zasledujejo. Rada bi se izognila novim neprijetnostim, pa poprosi babico. naj jo zamenja za volanom. Starka se brani, češ da se na ta posel ne razume. Ko pa izve, da zasledujejo mlado ženo zavoljo cvetja, ki ga vozi s seboj, jc na mah odločna, Vesno skrije v kabini, sama si da opraviti pri motorju kot vesten šofer, ki pregleda motor, preden spelje v tako strm klanec; tako miličnike res premoti. V vasi vrh klanca obe potnici veselo sprejmejo. Babica se pošali, da je pripeljala pomlad, a ljudje ne verjamejo. Otroci menijo, da je pomlad drugačna, da nosi slamnik s šopki cvetja, visoke pete in na njih zvončke, krog vratu verižice iz vijolic in okoli role zapestnice iz trobentic, obleko pa iz tančic. Toda že se jim odpre oči — in pred sabo zagledajo pomlad, prav takšno, kakršno so si zamišljali: zarajajo z njo in zapojo. Tu sreča Pomlad iudi reporter in jo poprosi, da ga popelje s sabo do Ljubljane. In tu se zgodba konča in hkrati začnt«' Gradnja oddaje je za mlade poslušalce morebiti malce zahtevna, nekoliko jim bo najbrž tuje poslovanje na meji, vendar vse to iti bistveno, hkrati jc pa moč s kratko razlago pred oddajo ali po njej tudi teh nekaj malenkostnih težav zlahka premostiti: MLADINSKA RADIJSKA IGRA (vsako nedeljo ob 8.00) 23. marea — Bogomir Magajna: BRKONJA CEL J USTNIK (prir. J. Zupan — ponovitev) 1. aptila — Matjaž Kmecl: ODLOČILNI DAN V MAČJI ZGODOVINI (ponovitev) 8. aprila — Ante Ilič: LEGENDA O TISOČ ZMAJIH (ponovitev) 15. aprila — Sv. Ruškuo: PRIMI GA, CE GA MOREŠ (ponovitev) 22. aprila — Brane Dolinar: Z AC AK ANA NOGOMETA' A ŽOGA (prva izvedba 29. aprila — Aleksa udar Popovič: RDEČI ARHIMED (ponovitev) ."Višjn stopnja 27. innroa ob 14.0? 29. intuca oli 855 Srcilnja stopnja 3. aprila ob 8.55 4. aprila ob 14.05 hectoi %mim ^"as romantične umetnosti sloni na dveh velikanskih stebrih: na revolucionarnem letu 1850 in dogodkih v Pariški komuni 1871. Na Severu in jugu Evrope prelivajo kri za ustanovitev nacionalnih držav, za Italijo in Nemčijo. Siloviti kres narodne zavesti uničuje enkrat za vselej ozke in trhle ograje neštetih državic, ki nikakor ne morejo razumeti novih dni. Starikava Avstrija zdaj prvič zočuii, kako močni so zublji novega požara, le neizmerna (tudi neizmerno zaostala) carska Rusija opazuje od strani gomazenje po Evropi in dekabristieni vstaji navkljub se ji še vedne zdi, da je Pariz daleč in bog visoko. Dandanes si preradi vse dogodke Ogledujemo skozi očala zasanjanih valčkov in drobnih preludijev, zakaj prav v letih, ko sedini« Liszt in nežni Chopin segata v najvišje .vrhove pianistične umetnosti in ni »boljše« družine brez lastnega salona in glasovirja ... prav ta čas .vdahne Berlioz simfoničnemu orkestru neznano in predrzno novo govorico. Nikoli doslej si ni glasba dovolila tolikšnega razkošja zvočnih barv. Ce je bil klavir pripraven za intimne izpovedi, je poslej orkester izpolnjeval želje skladateljev, ki so hoteli slikati velike prizore in mnogo usod. Izvor njihovega ustvarjanja postane pesniško delo ali vsaj ideja, ki jo skušajo preliti v glasbo — v »programsko glasbo«, kot pravimo, saj lahko vsebino nji-hovih skladb brez posebnega truda zapišemo kar z besedami. Toda vsebina literarnih del se ni mogla nikoli sprijazniti s strogo obliko klasične simfonije. Tega se je prvi dodobra zavedel že Berlioz. Stavki njegovih simfonij niso več vljudni, o samostojni sosedje; veže jih glasbena misel, ki ponazarja .vsebino ali junaka dela ter ji lahko sledimo skozi vso pripoved tja do zadnjih aktov. Imenuje jo »fiksna ideja« (danes ji pravimo vodilni motiv) in prvi zavestno gradi skladbe z njeno pomočjo. Da po bi bil jasen kolikor se le da, pripiše stavkom svojih simfonij prvič tudi razlage. 5. decembra 1830 je v dvorani Pariškega konservatorija priredil mladi skladatelj (27 let mu je bilo takrat) večer lastnih del. Berliozovo ime v francoski prestolnici ni bilo več neznano, saj si je nekaj mesecev prej (po treli neuspelih poskusih) priboril Rimsko nagrado — iiajvišje priznanje, ki ga lahko doseže mladi skladatelj francoskega rodu. Tega leta pa je poleg julijske revolucije zmagala v Parizu ob 'krstni predstavi Hugojeve drame »Ernani« (pozneje je služila kot osnova za libreto Virdijeve opere) tudi romantična umetnost. Hugo, Meri inče, De)acroix, Chopin, Berlioz, Liszt... ta peščica velikih ljudi, ki prisvaja za svoje vzornike mimo Shakespeara, Goetheja in Beethovna komaj še koga, ustvarja zdaj nova dela, polna silovitih strasti in nemira velikih duhov. »Pripravljam ogromno instrumentalno skladbo nove vrste,« piše Berlioz sesiri, »s katero boin poskusil močno učinkovati na svoje poslušalce.« Ta nova skladba je — Fantastična simfonija, opis umetnikovih upov in ljubezni do angleške igralko Jlorriette Smilbsonove. Roman, ki ga je spletla okoli njunih imen Berliozova impulzivna narava prav tako kot njegova bujna domišljija, je bil seveda prava poslastica za opravljive jezike pariške družbe. Lahko si mislimo, kako je zrastlo zanimanje za koncert skladateljevih del 5. decembra 1830 ob novici, da. bodo na njem prvič izvedli tudi Fantastično simfonijo. A simfonija je uspela tudi brez te neprijetne reklame — zaradi svojih resničnih lepot in iskrene izpovednosti. Berlioz piše domačim, da je bil njen triumf prav »satansko ognjevit« in je poln novih načrtov. Toda življenje je včasih tako svojeglavo! Nenehne denarne skrbi, bolezni, nesrečni zakon in brezbrižnost okolice mu grenijo ter jemljejo vsako voljo do dela. Pariz ostaja največkrat gluh za vsa prizadevanja in viške Berliozovega genija. Nič ne pomagajo sijajni uspehi na turnejah po vsej Evropi... domači Pariz jih skoraj spregleda. »Ne morem več...« piše skladatelj zadnje mesece svojega življenja, »čutim, da bom umrl... v nič ne verujem. Strahovito mi je dolgčas. V Parizu ni nikogar ...« — izdihnil je 8. marca 1869, star 66 let. EKSPBEiMO PISMO , Dandanes mine komaj nekaj ur, da prispe ekspresno pismo iz rok pošiljatelja v roke naslovljenca. Vlaki, letala in avtobusi so na voljo poštnim uslužbencem vsako uro dneva in noči. Ob tem dejstvu pa se lahko vprašamo: kako neki je potovala pošta — nujna neodložljiva pošta — v vojnih dneh, ko partizani niso imeli poštnih zvez in ne vlakov, avtobusov ali letal. In vendar so morala nujna vojaška sporočila premeriti daljave kur se da naglo. Kako in po kakšnih poteh — o tem bo lahko pripovedoval nekdanji kurir Tone najbolj živo in prizadeto. Da, nekdanji kurir Tone, glavna Oselja v naši oddaji z naslovom »Ekspresno pismo«. Spomnil se bo enega najbolj dramatičnih in tudi najbolj tragičnih doživeti j, pravzaprav poli prestreljenega ekspresnega pisma, ki so si ga kurirji podajali iz rok v roke, dokler ga niso prinesli na cilj in tako pomagali pri izvedbi ukaza, poslanega iz partizanskega poveljstva brigadam z Dolenjskega in iz Bele krajine, naj prebredejo Savo in se umaknejo na štajersko stran. Iz zgodbe je mogoče izluščiti v Šolsko uporabne namene predvsem opis kurirske službe, vključene v redni sestav partizanske vojske. Brigada in manjše enote so bile raz- Nižja stopnja 30. marca ob 14.05 31. marca ob 8.55 POJTE Z MM, 0TE0CI O jCbnc C /ojze i/ra&cr) Šaljivo Janez Uahar P z klavir £'f/ajp0čnemo naj sto lu—no, 2 -Idejje kakor preklici su— ha, s. Tiste mulo najre ku^ha, h. Ta robe pa bo do- hi — la fr % § j I ^ jy li 4 . ki obnaša se ta__ko Si. drugič spet jo rob bo — /i, 3. a potem naj jo pc — je, k. aspl rL ne in o___bfiž, kot strašilo do/go— ak, in kadar muh saj je vsak drug teden ker če vsoto bo ho— ±. hlju-.no, do nikdar ne veš, koj boi 2. ku~ f?a, kuha jo po sedem dni. 3- su— ha. ko da nikdar nič ne je-" U. d i— la takšna, bo z njo velik križ. tresenc tako rekoč po vsej deželi, včasih daleč daleč vsaksebi, kljub temu pu so morale biti medsebojno povezane, saj bi si sicer uspešnega vojskovanja in lomljenja sovražnikovih sil sploh ne bilo mogoče zamislili. Vsaka enota je imela svojega kurirja iu tako je bilo mogoče ustanoviti posebno kurirsko zvezo, ki se je najprej razširila po Dolenjski in Beli krajini, kasneje pa še drugod po Sloveniji. To zvezo bi lahko primerjali današnji pošti, Je da je bilo v vojnih časih delo veliko težavnejše. Marsikdaj se nam ob prebiranju partizanskih spominov zazdi, da je bilo opravljanje kurirskih nalog nekaj manjvrednega in manj odgovornega. Pa ni tako. Za kurirje so izbrali najbolj iznajdljive in najbolj predane fante, pripravljene na najhujše napore. Počasi se je kurirska zveza tako razprostrla, da se je iz nje oblikovala posebna organizacija. Zgradili so bunkerje in skopali zemljanke, da bi imeli kurarji kje spati. Bunkerji posameznih kurirjev so si bili oddaljeni tudi ure iu ure hoda. Kurirji so živeli skrito, saj ni smel nihče od nepoklicanih vedeti zanje in njihova bivališča. Na pot so šli ponoči, vendar ne do drugega bunkerja, pač pa na posebne vnaprej določene prostore, ki so jim rekli javko in kjer so se shajali s svojimi tovariši-kurirji, da so jim predali pošto ali pa jo prejeli od njih. V enem bunkerju je prebivalo skupaj po šest do deset kurirjev. Obloženi s pismi, časopisi in brošurami so se vsak večer po dva in dva gubili v temo, naj je bilo nebo posuto z zvezdami ali pa jo bil jesenski dež in pihala ledena burja. Nahrbtniki so bili včasih težki tudi po več deset kilogramov, saj je bilo treba raznesti cele gore v ilegalnih tiskarnah natisnjenega materiala. V brigadah so na kuriije — »poštarje« nestrpno čakali. Ni pa bila naloga kurirjev samo raznašati pošto. Večkrat se je primerilo, da so morali voditi s seboj tudi ljudi, ki so potovali po skritih poteh. Kurirske poti so bile naporne in nevarne. Nemalokrat se je zgodilo, da se kurir s svoje nočne poti ni vrnil. Zašel je v zasedo in obležal oblit s krvjo. Drugič spet je prišel kdo ves oblit s krvjo. A prav zavoljo vseh teh težav je imel kurir po opravljeni nalogi toliko večje zadoščenje. O vsem tem spregovori oddaja z naslovom »Ekspresno pismo«. Njen uvodni je splošna, nekako »zgodovinska« razlaga partizanskih kurirskih zvez, drugi del pa te podatke ilustrira z enim izmed neštetih dramatičnih primerov. Višja stopnja 3. aprila ob 14.05 5. aprila ob 8.55 Cim E0SMAC Literatura — nekaterim pust šolski predmet, drugim pričevanje o življenju. Oboji imajo prav. Tisti, ki vedo v literaturi podatke iz življenja pisateljev, morda še letnice izdaje njihovih del, se pač lahko pritožujejo. Kakor pa vzameš v roke dela, jih prebereš — ali bolje rečeno: podoživiš — je stvar popolnoma druga. Vsaka knjiga, da — vsaka novela, črtica je kos življenja, prepojenega s pisatelj iv imi spoznanji. Ustavimo se to pot pri Cirilu Kosmaču — znanem in priznanem najboljšem živečem slovenskem pisatelju. Cc bi vedeli o njem le to, da se je rodil 1910 na Slapa, da je izdal knjigi »Sreča in kruli« ler »Pomladni dan«, da sta njegovo scenarija za dva najboljša slovenska filma »Na svoji zemlji« ter »Balu d a o trobenti in oblaku«, pa morda še to, da vsake toliko časa izide kakšna njegova novela v Naši sodobnosti — bi bilo, če bi si hoteli vse zapomniti, dosti premalo, da bi Kosmača spoznali in doživeli, kar nam j« povedal. Zato pojdite z nami v samotno Idrijsko grapo — tam teče Idrijca, stisnjena v dva gorska grebena. Ob Idrijci je samotna Bukovčarjeva domačija — Kosmačev dom. Tam je preživel mladost, tam ga je zatekel čas prve svetovne vojne, glu-šilo ga je bobnenje s Soške fronte in spoznal je pomanjkanje. Ob koncu vojne se je oče vrnil — a mati je iz dneva v dan bolj bolehala. Idrijska grapa je pripadla pod Italijo in Kosmač je bodil v italijanske šole. Nazadnje je zmanjkalo denarja— ostal je doma in se sam pripravljal za izpite. Vse je srečno opravil — a prvi dan po izpitih mu je umrla mati. Preden so jo pokopali, so prišli ponj karabinjerji in ga odgnali v zapor. Zdel se jim je politično nevaren. Bil je v tolminskih, koprskih in tržaških ječah. Po vrnitvi domov sta se z očetom po- Nižja stopnja slovila: sin je zbežal čez mejo v Jugoslavijo. Sledilo je 15 let brezdomstva, nekaj v Jugoslaviji, pa v Angliji, Franciji, Španiji, Egiptu. Med vojno se je vrnil in priključil narodnoosvobodilni vojski. Po osvoboditvi se je vrnil v rodno Idrijsko grapo, očeta ni bilo več — ubili so ga v taborišču. Doma je bila teta Anca, ki mu je pripovedovala številne zgodbe o sosedih in njihovem življenju med NOB. Iz tega so zrasle novele, pa tudi scenariji za oba filmu. Vsi poznamo Očka Orla iz prvega slovenskega filma, pa tudi Temnikarjo ne bomo nikoli pozabili. Celotno razpoloženje ob vrnitvi po 15 letih pa nam podaja — prepleteno s težkimi spomini — najlepše Kosmačevo delo »Pomladni dan«. O svojih načrtih bo spregovoril pisatelj sam. Sedaj namreč živi v Portorožu in piše. Kako si je njegov oče želel, da bi znal opisati življenje in delo ljudi v Idrijski grapi. V sinu se uresničuje njegova zelja. Če boste prebrali Kosmačeva dela, boste spoznali ljudi iz Idrijske grape, naš boj za svobodo, pa tudi pisatelja — in literatura ne bo pusto šolsko znanje, ampak življenje samo. 6, aprila ob 14.05 ?. aprila ob 8.55 immi 2 min mmm Razredni pogovori se v tem času pogostokrat sučejo okrog klitja in žitja v naravi, pa bi jih želel i dopolniti tudi naša oddaja. V fabulo, kj ima namen pritegniti poslušalca, vzbuditi njegovo zanimanje in čustvovanje, je vpletena tudi preprosta razlaga o rastlinah kot delu žive narave, o njihovi prehrani, razvoju in razplodu. Livada je že ozelenela, na njej se tudi odpira cvet za cvetom, tistega dne prikoraca nanjo dveleten fantič, za sabo vleče lesen avte in na njem tri bradate gumijaste palčke. Na lepem pa se pripeti, da se avto prevrne, dva palčka obležita omamljena v travi, tretji izgine, mali lastnik avtomobila pa priveka v materino naročje. Tu se zgodba začne, razpletejo pa jo tisti, ki na Zeleni livadi vedrijo in oblačijo, to so: sam Gospodar Livade in pa poglavarji podzemlja, toplote in mraza, svetlobe in zraka. Ko so odkrili nesrečo, so ugotovili, da je trava steptana in glavice cvetov potrgane, da je torej Livadi prizadejana škoda in krivica. Krivde so osumili palčka in ju zato zaslišali. Povedala sta, da sta Bobi in Mike; z njima je bil tudi Kiki, a ga zdaj ni več; avto da je prevrnila temna pošast, ki je »rjovela«, a se je pojavila in izginila tako naglo, da si je nista mogla dobro ogledati. Zasliševaleem stvar ni jasna, treba je najti še Kikija. Bobi in Mike iščeta tovariša, a ga ne najdeta. Dokler njegovi ljudje stvari nc razčistijo, ju veli Gospodar Livade odvleči v podzemlje in ju z bradama privezati na najmočnejšo korenino. Sprva, ko sije zunaj še topel pomladni dan, straži jetnika mrki poglavar mraza. Pod noč ga pride zamenjat poglavar toplote; ker so zgodnjepomladne noči še hladne, se jp Moral umakniti s površja Livade, naroči pa mrazil, naj bo obziren do mlade rasti in naj se takoj umakne s podzemlja, ko bo zarana nastopi! službo poglavar svetlobe. Poglavar toplote je dobrodušen možak. Ko se palčka pritožita zoper ujetništvo, ju potolaži, da se jima ni treba ničesar bati, če nista kriva, razumeti pa morata, da se prav v prvih pomladnih dneh vsi še prav posebej trudijo, da bi travne bilke in cvetice kar najlepše rastie. Tu trditev sproži v palčkih vprašanje; Kaj ne rastejo same? in rodi razlago: kako se rastline branijo in kako se razmnožujejo. Vsi, poglavarji podzemlja, vetra, zraka, toplote in svetlobe se trudijo, da more rastlina živeti in da sc iz semena rodi nova rastlina. Zato tistega, ki uničuje njihovo delo, kaznujejo. Ujetnika pokliče zdaj spet predse Gospodar Livade in jima pove, da nista kriva za škodo, prizadejano Zeleni Livadi. Medtem so bili namreč našli Kikija. Razcefran je ležal v obcestnem jarku, na njegovem razmrcvarjenem telescu pa so odkrili sledove pasjih zob. Črna pošast, ki je pridivjala čez Livado, prevrnila avto s palčki in malemu fantku nagnala strah v kosti, ki je pomendrala travo io imirgala glave cvetic, je bil sosedov Muri. Oddaja je preprosti in ji bedo mali poslušalci zlahka sledili. Srednja stopnja 10. aprila ob SAS 11. aprila ob 14.0S bil«- m težjo ram Zgodoviveska retrospektiva v času prve svetovne vojne se ustavi tudi na naših tleh. Vojna taktika uvršča Soško fronto med enega najbolj znamenitih vojnih spopadov sploh. Kronike nemalokrat zapišejo, da je na pobočjih strmih gora, ki se pno nad dolino Soče, našlo grob na deset ti- soče vojakov obeh sovražnih si vojska: italijanske in avstrijske. Razen tega vedo povedati-, da je nekaj krajev, kamor je padlo na tone železa in svinca, tako da ni ostal niti en sam kamen; še danes so ta pobočja gola in drevje ne požene več korenin. Vse Posočje je polno vojaških pokopališč. Med lepimi gorami tega kraja naše domovine so mesece in mesece tekli boji. Obe vojski sta se utrdili obojestran Soče, ne da bi bili dosegli vidnejše bojne uspehe. Naposled se je fronta končala s prodorom nemških in avstroogrskih čet. Za ta rezultat, ki ni imel nobenega globljega ali usodnega pomena za sto tisoče vojakov, ki so jih oblastniki nagnali v bojne jarke, so morali izkrvaveti deset tisoči, ne da bi vedeli zakaj. Padlo je tudi mnogo slovenskih fantov, oblečenih v avstrijske uniforme. Niso se bojevali za svojo zemljo in tudi za svoje življenje ne. Vojna je bila zanje velikanski nesmisel, toliko večji po tem, kar se je zgodilo po podpisu mirovne pogodbe, ko Posočje in ostala Primorska nista bila priključena slovenskemu narodnostnemu in jugosovanskemu državnemu ozemlju, pač pa sta pripadla — kdo ve po kakšni logiki — Italiji. Oddaja opisuje potek soške fronte in njene najbolj značilne dogodke oziroma prelomnice; med tekstom je nekaj spominskih utrinkov udeležencev; številno prebivalstvo je bilo močno prizadeto, saj tisoči topov in deeettisoči pušk niso prizanašali ne naravi ne naseljem ne ljudem. Hkrati s tern zgodovinskim prerezom in spominsko retrospektivo pa oddaja odločno opozarja na nesmisel vojne, kot jo je doživela soška dolina, in na nesmisel vojn, ki služijo interesom oblastnikov sploh. Glede na to je mogoče o oddaji reči, da ni namenjena samo ilustraciji zgodovinskega pouka, temveč daje poudarka tudi načelom boja za mir. Navsezadnje je namen pouka zgodovine opozarjati tudi na nesmisel oboroženih spopadov, saj jih zavračamo v imenu vseh človeških in družbeno-napredaih principov. Višja stopnja 10. aprila ob 14.05 12. aprila oh SAS ©llSI Y STEKLIlffl V tej oddaji — njen namen je že po naslovu jasen — bomo preizkusili, kako je mogoče za radijsko šolo izkoristiti klasično obliko reportaže; kolikor se bo poizkus obnesel, nameravamo v prihodnjem letu v ciklusu oddaj »obiskati« vrsto kemičnih tovarn, nekako vse tiste, ki tvorijo osnovo našo kemične industrije. Toda vrnimo se k obisku y steklarni! Naš reporter je obiskal steklarno v Hrastniku — tako kot bi jo lahko obiskal kdorkoli med poslušalci: o steklu in proizvodnji, stekla •— razen najosnovnejših osebnih izkušenj s to krho tvarino in razen nekaj leksikonskih podatkov — ne ve nič. Sele v tovarni, v pogovoru z inženirjem in steklarjem, ob tovarniških napravah in značilnih šumih, v avtentičnem proizvodnem okolju se osnovni podatki, pobrani iz zgodovinske knjige in iz leksikona, polagoma razraščajo v celovito podobo o proizvodnem procesu. Na prvi pogled preprosti »recepti«, podobni tistim, po katerih gospodinje pe- čejo pecivo, se Izkažejo le kot osnova : stekel je več vrste. Se bolj različni pa so izdelki iz stekla: od najpreprostejših do najzahtevnejših — in temu primerno tudi število in razpredenost delovnih postopkov. Poleg tega — in ne nazadnje — pa naj bi se ob tej reportaži mladi poslušalci tudi zavedli tistega, kar tako radi pozabljamo, ko jemljejo v roke steklenice, lep kozarec ali kak drug steklen predmet: veliko opravil v proizvodnji je še takih, da zahtevajo poleg strokovnih kvalifikacij tudi veliko telesnih naporov. Nižja stopnja 13. aprila ob 14.05 14. aprila ob 8.55 IMII TM® Oddaja je zgrajena kot radijska iglica za otroke in bi jo težko uvrstili med »vzgojne« v tistem običajnem smislu, po »poudarjamo« razliko med pridnim Mihcem in porednim Janezkom in pozivamo k zgledovanju — po Mihcu seveda. Ne mislimo sicer, da tako ravnanje v nobenem primeru ni koristno, pač pa verjamemo, da so tudi učinkovitejši »prijemi«, kolikor gre za prijeme, ne pa tudi za globlje razumevanje otroških »problemov«, za njihovo »objektivizacijo«, za to, da so pred otrokom (in zanj) izgovorjeni in tako v nekem smislu »odpravljeni«. Skratka, gre za nekoliko bolj zapleten problem kot je navaden vzgojni »pouk«, za problem napačnega ponosa. Pravimo za bolj zapleten, čeprav gre (grobo vzeto) le za dve plati istega pojava, da namreč otrok v določeni situaciji ne reagira »normalno«. Treba je verjeti, da je tej nenormalnosti v večini primerov vzrok nerazumevanje okolja, na take, največkrat v domači vzgoji pogojene reakcije, ne pa - za trmo, upornost, hudobnost in podobno, kot se največkrat navzven kaže tek »napačen ponos«. Otrokova »neadaptira-nost« na širše »okolje« in prevladujoče navade tega okolja prav zaradi tega ni samo enoznačna. Lahko ima različne predznake in prav zate — se zdi — je tu težko kazati pridnega Mihca in porednega Jurčka. Kolikor gre za vzgojnost, je ta lahko samo apeliranje na strpnost, na upoštevanje (najprej) razlogov vsakega posameznika, na trud, da bi jih razumeli v vsej njihovi celotnosti ih šele potem sodili. Oddaja »Zakaj tako« skuša torej hiti vzgojna v tem smislu, in če se bo v malih poslušalcih kaj zganilo, vsaj želja, da do nastopajočih zavzamejo določen odnos, bo dosegla svoj namen. Sama po sebi, kot otroška zgodbica, pa oddaja ni zahtevna. Trudi se samo, da bi bila resnična vsaj od daleč tako kot so resnične vse tiste številne otroške zgodbice, ki se dogajajo vsak dan. Srednja stopnja 24, aprila ob 8,55 25. aprila ob 14.115 ČEBELI! Ilira JJOfŠI Čebelarstvo je bilo svoje čase ena izmed sorazmerno bolj razvitih gospodarskih panog ha Slovenskem. Dandanes je po vlogi in pomenu nekje v ozadju našega gospodarskega življenja, čeprav ostaja še zmerom nenadomestljivo. Seveda nas bolj od sedanjega stanja čebelar- stva zanima njegova zgodovina, torej čas, ko je bito na stopnji razvoja in je prinašalo razen tega lepe zaslužke številnim čebelarjem. To so bili po večini grajski gospodje, ki so imeli edini pravico do izkoriščanja prirodnih bogastev. Podložnikom .so sicer lahko dovolili pridelovanje in prodajo voska in medu, lahko pa so jim — vsaj prodaji — tudi prepovedali. Kolikor so jim dovolili, so terjali seveda desetino. Nasploh pa velja, da je bila čebeloreja tiste čase na razmeroma nizki stopnji, kar je pač v skladu s celotnim položajem in celotno ravnijo našega kmetijstva. »Take so bile razmere na Slovenskem,« piše o Antonu Janši — slovenskem čebelarju (1934) Stane Mi; belič, »in tako je bilo razvito čebelarstvo pri nas, ko je Anton Janša ali kakor so mu po domače rekli .Kuharjev Tonej1 še doma na Brez-niei ,čebel pasel', na kamenu »barve ribal' in v svojem .slikarskem ateljeju' — na Kuharjevem skednju sli- Višja stopnja kal in izrezoval panjem prednje končnice...« V knjižici sta opisana Janševo življenje jn njegov pomen za razvoj čebelarstva pri nas in nasploh. Gre za razčlembo znanstvenega dela, ki pomeni zametek naše agronomije. Avtor utemeljuje pomen tega dela ob zaključku knjige, ko pravi: »Janša je bil prvi, ki je izdal v knjigi točen popis slovenskega čebeijarjenja. Opozoril je s tem svet na naše čebelarske proizvode in na našo čebelo, ki je tako zaslovela po vsem svetu, da so jo pričeli dobrih SO let nato izvažati.« Opozarja tudi, da korenini Janševo znanje v »modrosti slovenskega kmeta.« Obširneje, konkretneje in bolj ilustrativno bo o Janši in njegovi vlogi pri razvijanju čebelarstva spregovorila oddaja. Janševo življenjsko pot bo nanizala v vrsti scen, ki bodo sklenjene v celoto. Poslušanje kaže pripraviti zgolj s splošno razlago Janševega pomena za slovensko kmetijstvo. 17. apriia ob 14.05 19. aprila ob 8.55 Tale Janek je bil, čeprav še otrok, že pravi terenec. Na vasi — v njej so imeli Nemci postojanko — ga je bilo povsod dovolj. Navidez malomarno se je klatil okoli in ponavadi piskal na piščalko, povsod ga je bilo dovolj. Nemcem se je motal, kjer koli so bili. Navadno ga niti podili niso, pa je tako marsikaj videl in zvedel, kar je potem sestra sporočala partizanom. Tistega dne je videl, kako so v komando pripeljali ujetnika, in po komandantovi gesti razumel, kako ga bodo spravili s poti. Minka je zlo novico brž sporočila naprej skupaj s podatki za morebitno akcijo, Janek pa je medtem ukrepal že na svojo roko. Hiša, v kateri je bila komanda, je dobro poznal — svoje čase je bila v njej trgovina — pa se je znal zato kljub straži splaziti do vrat, za katerimi je bil ujetnik, da ga je pripravil na pomoč,. hkrati pa je iz skladišča odnesel nekaj ameriških uniform in jih skril v stari uti v sadovnjaku, da so bile rešiteljem pri roki. Akcije je uspela in Janekov delež pri njej ni bil majhen. ZH MESTNIM OBZIDJEM Radijska šola za višjo stopnjo bo govorila o življenju prebivalcev srednjeveškega mesta, tam nekje med štirinajstim in šestnajstim stoletjem. Razumljivo je, da se srednjeveško mesto po svoji strukturi, družbeni vlogi in vplivu na okolico in deželo razlikuje tako od mest, kakršna poznamo v antiki, kakor od sodobnega mesta, ki se je mnogokje iz njega razvil in katerega urbanizmu še dandanes dela preglavice. Vendar pa bi težko govorili tudi o enotnem tipu srednjeveškega mesta. Tu ne mislim na različno velikost mest, ki jo je narekovala trgovina, promet in naseljenost dežele. Ne, srednjeveška mesta so lahko le obči skupni naziv za Ljubljano, Fi-renze ali pa Sevillo. Življenje v njih se je razlikovalo, drugačne so bile ustanove, ki so urejale mestne zadeve in kar je za razvoj mesta izredno pomembno, različne so bile pravice mest in njihova vloga v srednjeveški državi. Kljub temu pa ima oddaja namen govoriti o tipičnem srednjeveškem mestu. Zato je upoštevala tisti tip mesta, ki se je razvil v srednji Evropi in nemških deželah, taka so bila tudi me^ta pri nas, in predvsem njegovo osnovno stanovsko strukturo, najrazličnejšo institucijo fevdalne družbe, ki je veljala za katerokoli srednjeveško mesto. Menimo, da bomo najbolje približali gradivo učencem tako, da bo- Nižja stopnja mo v oddaji razgrnili panoramo mesta in prikazali življenje v njem. Želeli pa bi opozoriti na naslednje, v oddaji manj razvidne ali le obrobno omenjene značilnosti, o katerih bi bilo spregovoriti z učenci ob oddaji. Obravnavana snov nujno zahteva statično obdelavo. Srednjeveško mesto, pa čeprav zaprto v obzidje, je bilo živ organizem. Nanj je vplivalo celotno gibanje fevdalne družbe, zato se je iz stoletja v stoletje menjalo. Ni nobene njegove institucije, ki bi si enkrat za vselej začrtalo svojo vlogo in se nato nikoli -ne bi bila spremenila ali premaknila v naprej. Celo tako značilne, v tradiciji zakoreninjene cehovske pravice in dolžnosti, so doživljale nenehno svoje mene. Zgodovinsko gradivo v šoli obravnava le najbolj značilne stanove fevdalne družbe. Vendar pa je srednjeveška stanovska ureditev družbe nujno vodila razvejanju množice stanov in slojev, katerih prenekate-rega srečamo v mestu. Čeprav bomo v naši oddaji srečali več pripadnikov različnih stanov, nameravamo obravnavati predvsem oba, po osnovnih mestnih pravicah različna sloja: meščane in prebivalce za mestnim obzidjem brez meščanskih pravic. Tako v prvem kakor v drugem sloju bomo srečali ljudi različnih stanov Zato bi učence opozorili, da v oddaji največkrat srečano dejstvo, da se pojem prebivalec mesta v celoti ne pokriva s pojmom meščana. 20. aprila ob 14.05 21. apriia ob 8.55 JMEKOVIi ZGODBA »Se povej, očka, kako je bilo takrat ...« Rqs jim ni menda nikdar zadosti pripovedi o dogodkih iz narodnoosvobodilnega boja. Mali šolarji te zgodbe radi poslušajo, hkrati pa spoznavajo našo zgodovino; zato smo tudi mi spet uvrstili v program zgodbo iz partizanskih dni, saj se spričo bližnjih praznikov tudi pogovori v šoli mudijo ob zibelki novo Jugoslavije. »In kako je bilo potem. .« sprašuje tudi dekletce v naši oddaji. In oče pripoveduje, kako se je s tovarišem prek okupiranega ozemlja prebijal spet za brigado, ko so ga odpustili iz bolnišnice. Vedela sta, pri kom se na tej dokaj nevarni poti lahko ustavita. Tako sta nekega dne spoznala tudi Janeka, ko si je navidez malomarno pripiskal po poti, potem pa ju odpeljal domov, v varno prenočišče. In kaj je bilo z Janekom pozneje? Tik pred koncem vojne ga je očka še enkrat srečal; na mitingu je — tudi sam že partizan — piskal na svojo piščalko. Srednja stopnja 17. aprila ob 8.55 18. aprila ob 14.05 TITMIC Zgodovina poroča, da se je 12. aprila 1912. leta zgodila največja .pomorska nesreča vseh časov. Menda je bila nesreča največjega prekooceanskega parnika dotlej tudi najhujša prometna nesreča sploh. Dogodek je ostal zapisan v spominu vseli, ki so iz časopisa zvedili zanj, zapisan kot ena najhujših žaloiger. Življenje je sicer prineslo in prinaša obilo strahot, ki jih bo zgodovina vselej omenjala kot izredne. Ni dvoma, da se je zgodilo še marsikaj hujšega od nesreče velikega »pomorskega hotela« Titanica: spomniti se je treba samo vojnih tragedij, dogodkov, ko je eno samo močno bombardiranje pokopalo pod ruševinami deset tisoče prebivalcev, ali množična pobijanja v taboriščnih krematorijih in kar je še podobnega. Kljub temu pa je nesreča »Titanica« postala legenda, mimo katere ni mogoče, če govorimo o razmahu prometnih sredstev in možnosti. Ker je tako in ker razen tega mineva natančno petdeset let od tega dogodka, smo uvrstili v program dramatizirano pripoved o »Titanicu« in njegovi nesrečni potopitvi na prvi plovbi čez Ocean. Oddaja najbrž z učnim načrtom nima posebne zveze, priporočamo pa jo kot prispevek k splošni izobrazbi, saj je primer Ti-tanic ilustracija razvoja pomorskega prometa, ki pa je bil prod desetletji v razdobju pred velikim vzponom sodobne tehnike, še sredi poti. Pomorščak je bil med plovbo še odvisen od lastnih čutil in večkrat nemočen pred silami narave, (v Tita-nicovem primeru ledena gora, ki jih tedaj še ni mogel odkrivati radar, ker ga ni bilo, pač pa kvečjemu pomorščakov prodorni pogled); dandanes pred ledenimi gorami ni več strahu, saj jih radarske naprave razkrijejo že na veliko daljavo. Oddaja ima torej značaj spominske retrospektive in jo velja oce-nevati zgolj kot vzporeden element V programu radijske šole. Višja stopnja 24. aprila ob 14.05 26. aprila ob 8.53 ZA EN SAM UTBIP SBCA Utrip srca, da pravemu utripi srca bomo lahko prisluhnili.., Slišali bomo utrip zdravega srca, pa tudi utrip in šume srca človeka, k} mu srce odpoveduje. Zadnji utrij) srcal Skoraj 200 let je star boj, da bj ta utrip ohranili, da bi bolno srcf ozdravili, da bi zdravnik lahko prav tako kot danes zdravi z operativnim posegom želodec ali operira slepo črevo, posegel tudi v srce. Toda sred in obtočila, to je tako zapleten, čudovit organizem. To je motorična moč celotnega telesa. In zato ni čudno, da je medicina imela že samo misel, da bi kirurg kdaj položil prst na človekovo srce, za zločin. Dva tisoč let je v svetu veljalo pravilo, da so vse srčne rane smrtne, da bo zmerom tudi tako ostalo, ker pač ohromi središče življenja vsak dotik srca s kirurgovim nožem ali pa tudi že s prstom. Koliko je bilo na tej dolgi poti do notranjosti živega srca že poskusov v kirurgiji. Toda te operacije so vse do nedavnega terjale veliko napora, mnogo razburjenja in veliko tveganja.-Srca je namreč pri takih operacijah utripalo naprej, brez odmora, spreminjajoč svoj ritem, včasih pa tudi kar urez takta in pravega ritma. Kirurgu ni bilo lahko operirati izredno živahno srce. In danes? To pot boste slišali ob operaciji srca 15-letnega fantiča, ki so ga operirali v začetku marca na ljubljanski kirurški kliniki. Imel je zoženo aorto in napako v srčni za-klopki, tako, da kri ni pi’avilno krožila. Fant se je že ob vsekem. najmanjšem naporu silno utrudil in pred njim je bilo le še kratko življenje. Naši znani kirurgi za srce in obtočila, ki so v zadnjem času opravili že več podobnih operacij, so se odločili za poseg v notranjost srca, in to za poseg v notranjost izpraznjenega, popolnoma mirnega srca, katerega funkcijo prevzame stroj — umetno srce. Prikazali bomo to težko, 5 ur trajajočo operacijo in ob njej razložili najvažnejše delovanje srca in obtočil. K temu je pripomogel tudi stroj, saj je nadomeščal funkcijo pacientovega srca in njegovih pljuč v času, ko je kirurg odpravil vse okvare v notranjščini srca, razširil aorto in zaklopko. Za kroženje krvi je medtem skrbelo umetno srce s posebnimi črpalkami, za preskrbo krvi s kisikom in za oddajanje odvisnega ogljikovega dvokisa pa so medtem skrbela umetna pljuča. Osem minut je mirovalo fantičevo srce. Napeti, razburljivi trenutki so bili ko smo giedali pred seboj popolnoma mirno, izpraznjeno človeško srce. Po osmih minutah, ko je kirurg končal svoj poseg v notranjosti srca, se je stroj spet ustavil in v srce se je spet vrnila kri življenja. Novi atlas sveta dolgo let čutimo potrebo Ker ima atlas le informativni goslovanskih mest ter plane ne-Po dobrem atlasu, ki naj bi nam karakter, kakor je že v začetku katerih značilnejših velemest, pomagal reševati geografske, po- navedeno, moramo biti zadovolj- Zemljevidu urbaniziranega Po-htične in družbene probleme, ta- ni, saj do sedaj še nismo imeli rurja bi lahko dodali še nekatera ko intenzivne v zadnjih desetlet- tako kvalitetne izdaje. Tekstni karakteristična zemljepisna poa-a smo le težko dočakali del atlasa z najbolj karakteristič- ročja podobnega značaja v Evro- Atlas svljeta, ki ga je izdal Lek 5lkografski zavod iz Zagreba. prvem delu atlasa je v krat- PIria ln barv še vedno ne dose- z oznako naših manjšin v sosedam prikazano sledeče: nastanek Sa zahodnoevropskih atlasov te nih državah. Tudi integracijska in ustroj vsemirja, zvezde, zvezd- vrste. Navedel pa bi še nekaj po- gibanja gospodarskega ali vojn-nl sistemi, Galaktida, izvengalak- manjkljivosti. Na strani 24 nava- škega pomena, tako značilna v hdne meglice, sončni sistem. ia pisec jugoslovanske reke, zadnjem desetletju, bi lahko pri-2pmija in njena gibanja, Meseci daljše od 100 km. Toda nikjer ni kazali v eni karti kljub hitrim ?6radba Zemlip in "nnstanpk nio- Soče, ki meri 136 km in ima dve spremembam. — “ večji hidrocentrali. Ko omenja Kljub tem manjšim pomanj- večje svetovne slapove, navaja le kljivostim je atlas nujno potre-tri jugoslovanske in to dva na ben vodič in Informator za razu-Krki in enega na Cetini. Merila mevanje vseh geografskih, poli-naših zveznih republik ter neka- tičnih in družbenih problemov Rimi posnetki posameznih držav je zelo dober, toda kvaliteta pa- pl in drugod. Primanjkuje tudi podrobnejša etnična karta FLRJ neSa površja, morja in ozračje. V drugem delu je statistično Prikazana svetovna proizvodnja v tabelah in skicah. . gretji del vsebuje organizaci- terih evropskih držav niso pri- sedanjega sveta in zato ga pri-■K> OZN ter zelo izčrpno statistič- merna, zato ne dopuščajo nobe- poročam vsem prosvetnim delav-šeografsjse in ekonomske po- nih podrobnosti. Dobro bi bilo cem. prikazati tudi plane največjih ju- datke FLRJ. V četrtem delu so na kratko Podane ostale države in ozemlja *v6ta po abecednem redu ter po določeni shemi. Peti in glavni del atlasa vsebuje 200 strani geografskih kart. Od teh je 90 fizičnih, 7 političnih, Željko Kumar Nove izdaje za glasbeni pouk Državna založba Slovenije je flala besedilo pesmi rini no trn i i %n i 4-vrt i -.1.. u. „ — .~i . H7 1 ,^.... .. . ’ . le dni na knjižni trg troje glasbenih pregledno urejeno, tako da lahko gospodarskih in ostalih kait, edicij namenjenih nižjim razredom ži zbirka tudi samouku, ki ob v 1 tabela zastav najpomembnejših glasbenih šol. Te namembne oznake držav in ozemelj ter karta časovnih pasov. Na koncu knjige je tekstnega dela atlasa in vseh geografskih imen v kartah. vse je smotrno in slu- samouku, ki obvlada vsaj osnovno znanje glasbene teorije. Ta temeljna preglednost in učna uporabnost za osnovni glasbeni pouk sta Indeks vsebuje skih imen. Vse karte in plane so narisali, ^Producirali in tiskali naši strokovnjaki z uporabo naših barv *n papirja. pa ne kaže jemati preveč dobesedno, kajti vse tri publikacije so po svoji pregledni ureditvi in vzgojno-dldak- bistveni odliki Prekove zbirke, k! je indeks tičnih načelih primerne tudi za glas- doživela —• tudi to govori v njen prid indeks 136111 Pbuk v višjih razredih osem- —že drugo izdajo. Zbirko uvaja pona- letke. To velja predvsem ra —’— --—-- 9) SLOVENSKE NARODNE PE- NOVE KNJIGE Mark T-svain — »Življenje na Misisipiju«. Za bralca starega sveta ne bo pomembno, da gre Twainu posebno mesto v severnoameriški literaturi, pritegnil pa bo mišljenju, da moremo uvrstiti med tri njegove najboljše knjige tudi potopisno delo »življenje na Misisipiju« (pravopis ima Misšlssi-ppi). Med mnogimi potopisi Trvaina je prav to delo ohranilo klasično podobo . „ « ^ in Sarm starodavnega sveta ob veliki reki. Prvi del knjige je pišal Twain v nostalgičnem spominjanju dežele med New Orleansom in St. Louisom te. vnesel poetično razpoloženje. Sele osem let kasneje je nadaljeval drugi del, realistično, z občutkom za Opazovanje pokrajin in ljudi. V celotno delo pa je pisatelj vnesel avtobiografske poteze. Twain je v tem delu povezal pisateljski poklic z novinarskim, »življenje na Misisipiju« je prevedel p. Kozak za Levstikov hram. 51.000 geograf- SMI, ki jih je priredil za glas In ki- taro ali harmoniko prof. Stanko Prek. menjeno tistim, ki ne poznajo not. > 1 h (-v, 4 le-i 4 i 1-1 ' ....... je re- z reprodukcijami, ki jih sorazmerno povesti » redko videvamo - z izjemo Pirnat a. nf‘ pozor- se prilagajajo ilustraciji Iveta Šubica. tisk in vezavo pa je opravila Triglav- avtohtonega, iz predmeta utripajoče- ^iya ska tiskarna v Ljubljani. ga življenja. Ker pa se je v tihožitju ti |e prezgodaj dajati oceno mladi re- ja in grafika. Ob besedilu z generali- . .i _ a. „ ______i ____ _______i__i 4^.^-,4 r- v« 4 4 Ati a z« /-11Ao m o v m rh f n— Leopold suhadolčan — »Skriti dnevnik«. Knjižnica Sinjega galeba G." A. Kos izpoveduje svoj ustvar- moral odre« vsaki razgibanosti tiste mrit^^sicm^U^sMh^kladb oba zvezka^daje^dojem resnih in Jdukct.le° Subičeldh^del Tzadniih Plet. pripovedjo""^0 faktih*1 ki so^v^a- j?'SUStI sr.ti: ssss^st^sss^ra ...ir: sar^s «8« r^h tr,ku, ,ir?.„pr.sss v dolgoletnem umetniškem delu pri- predmetom tisto svojsko življenje, ki ^'■ilLfret1em ^azrediTnižilh glasb«- viti8sodobnih težem v širini likovnih ss et slikarja, njegova izrazna sredstva dnevnik in se zapletli s tatovi starega iKifgii msm i«sisi *ii Bitai " ............................................................................... zgodovine), Je vendar hjegovega ustvarjalnega duha tiho- obstoju, o_povezanosti s prostorom, js *Rje. Svojo slikarsko u . v vsej svoji moči prav v upodablja- na videz ta trditev samosvoja blu neživega sveta, in čeprav je velja- darle izrazito sodoben, v duha in miselnost časa poglobljen ustvarjalec, ki l—1 ----~J-'L po svojih skrivnih poteh asociativno izpoveduje svoja spoznanja prav preko tihožitij. Kajti v današnjem času se je z razbitjem materije »neizmerno , , . _ . povečal interes ne samo za neživi Objavjjene m nepoznane pesmi predmet. tudi za njegovo sestavo, za Sovjetski časopis »Inozemska Sii0? pa- drži v obliki njegovega obstoja in's tem — umetniško — tudi Hrašovčeva. Kulturni globus Tito - mladina - maj ro, da bi napeta povest pritegnili mladino ter ji nekaj nudila. Vasja Ocvirk — »smeh v klavzuri«. Nenavaden naslov za mladinsko pO-» vest o mladini, ki je v predvojnih letalne poenostavitve človeških figur so tin živela> 4e učlI4i paraščals v Ijub-kljub zreduciranosti v geometrično 1;jjrtskefn Marijanišču. Povest je do-premišljeni in z barvno ostrino izra- v0„ zanimiva z leposlovnega, zlasti pa 14 ».4 1^«-, V«,, rvo o v, A i-ri-ariTzeiri i m GlO Gl'. •> . . . . _ . Z * ženo liriko humane izpovedi moder, nega prijema. s pedagoškega gledišča. Pisatelj je skušal z objektivnimi pogledi povedati Kana Maria ki došlei niso bil? ob- st0'1L, S 8 te? 7 umftn!%77v u,dl Knjiga Blaža Mandiča »S Titom v med cvetjem, pri knjigi, iivimni tli uo?nani Pesmi so odku- 2a ,obllko predmfia,T#0l°« ?,bllk?,’ k\ P maju« je eno tistih knjižnih del, kjer sliko. mu3®"1 «®L.L0, “L «^™L v?ak7 razlaga prerez«. (Z. Kržišnik v_Uvoduh pi.grašte tentnost in izbor snovi av- Zs Pjli od Marxovčga pravnuka, ki živi Umetnik se nam torej kaže v tej Kr1AVa oblikovalna Francij!, sonete je Marx posvetil mapj izrazit kolorist, kot slikar, « SVo«^zX.°1iei}_ t__za ki mu predstavlja barva najbolj ose- snovi av-prizadevanja in Jugoslovanski zapiski od ^os svoje mladosti, vesele ih žalostne Iai rt ril! dogodivščine . sredi vsakdanje beležke italijsmskega umetnika d de nravnsnn^ti trd?1 in suhe vzsoie te- Slika za Uh JHI0 s.,fLv ^ »-'itn rt * r o nz n a n*a danjih razmer. Z živahnimi dialogi in jev, ki jih je Marchibfi spoznal na c-iti,a«4401-01 ip vatfia onvirk ^nai do- praznovanje letošnjega Dneva potovanju po Jugoslaviji. Tu še naj- flatl v2dUjj6 vzgojnega zavoda in koš mladosti bo izšla knjiga v slovenskem demo zapis_ Franceta_KOsmača ^ »Po- žlvljen;|4> »amgh v klavzuri« bo zaradi O n A rl X e« rS. Neverni ^Irski^V^FEN k^ubii ^en slikarski izraz in »skrivnost«, ka- še povzpe v kategorijo življenjske- prevodu (prevajaveč Franček šafaf) olikanih steklih Marca Chagalla«, o vsebine pritegnil pozornost pedogo-ua orlčevanja. Kajti to je knjiga ne- pri Državni založbi Slovenije. Nanjo koncu pa poročila^ O^ fgov, utegne pa biti vabljivo branje ža mladi rod. ga pričevanja. Kajti to je knjiga neben Slikarski izraz in »skrivnost«, ka- Posrednih vtisov, knjiga očividca, ki opozarjamo zaradi izrednega pomena, razstav, s posrečenim navajanj cm teri zmeraj znova izvablja nenavadne ie imel to 'čast. da je bil priča pri- saj bi ne smelo biti ne vzgojitelja ne števila obiskovalcev posameznih raz- Beifasta je predavala zagrebška pu- nianse, presenetljivo zrcaljenje in pre- oranim in zaupljivim srečanjem otrok šolske knjižice brez te izjemne, dra- stav. Književna revija prinaSa Jčdr- hlicistka Mirjana Buljan o jugo slo- Uvanje. V mapi je objavljenih približ- s tovarišem Titom. Bila so v mesecu gocene publikacije. Knjiga bo tiskana nate kritične Ocene o iztšlih knjigah Vs,r,c,i'4 najstarejših no trideset barvnih reprodukcij, hkra- majU> ta srečanja, vsi vemo, kaj po- ’ ------ ------------4,‘'44 " —1 dov. Preda- ti s študijo Zorana Kržišnika (tudi v nam in mladini mpsen mai in ti s študijo Zorana Kržišnika (tudi v meni nam m mladini mesec maj in po svojem grafičnem videzu precl-a*'' 4~ ~ življenjepis- v,£)an mladosti«, dan, ki je dobil s stavljala vanski književnosti od zapiskov do današnjih rodov. Vanje je naletelo na topel sprejem, angleškem prevodu) in „ _ ________ , „ Predavateljica je posvetila posebno nimi podatki ter bibliografijo. In ob praznovanjem Titovega rojstnega dne pbzornošt Dobriči Cosicu kot najžna- kpneu te informativne beležke velja SVOj simbolni pomen za mlado gene- Jilnejšemu predstavniku povojne pro- znova poudariti, da je slikarska mapa racijo in vse jugoslovanske narode. Ze. « G. A. Kosa reprezentativna. Grafično ■ i—-14«1 drame. taka, kakršnih je malo pri nas, pa tu- na umetniškem papirju in bo tudi reprezentativno delo. Premiera Strindbergove _____ _____ Letos poteka petdesetletnica smrti ^ v SVetu. švedskega književnika Augusta Strindberga, zato bodo v upšali izvedli prvič njegovo dramo »Ključi heba«. Drama je dokaj obsežna in Zahteva okoli 60 izvajalcev. Jugoslovanske freske srednjega Veka v Mehiki. Prvikrat &o jugoslO »Draga svetovna vojna« Knjigo »Druga svetovna voj- V knjigi je trideset kfatkih črtic in vsaka, zase je intimno, neposredno, doživljajsko bogato pričevanje o otrocih, ki so prišli pozdravit svojega vzornika, učitelja in prijatelja hkrati. Te črtice govore o drobceni, sramežljivi deklici s Kozare, ki z drhtečim glasom pozdravlja tovariša Tita, govore o fantih in dekletih Iz Makedonije, Srbije, Črne gore. Slovenije, od ganske srednjeveške freske razstav- na<< ^ smo v prejšnji šte- vsepovsod. Njihova ljubezen je brez- 'lene izven Evrope. V Mehiki je ča sopisje ocenilo razstavo kot prvo- vilki našega lista objavili. oglas kek‘ko0r v^dru^IltoTla- a radost in sončna Razredni kulturni dogodek. Preseneča založbe Mladinska knjiga, je ua kor je brezmejn. Izredno število obiskovalcev in stro- ni ur M Mikuž. ----- ” —J" iBai pomlad v maju. kovnjakov, ki so navdušeni nad bo- ‘J ‘ “ ‘’7 7 “ ' 7L d 1 i J e n priročnik To živo pričevanje dopolnjujejo gato ostalino jugoslovanskih srednje- L.1, L Izide kot fotografije tovariša Tita in otrok. Vr- Veških fresk, iste kolekcijo fresk bo- mladini in odraslim, ^iziae iv se motivi; otroc. v zaupljlv6m po. ZDirKe menku s Titom, otfoci in Tito v vedrem razpoloženju, pa na sprehodu, vln^elfpoTeriTšeN^Vl- P™ k^a MVe knjiŽn6 potlej pa boameriških državah. KOZMOS. 19. Pri izgovoru tujega jezika ‘ikoli ne pretiravajmo. Najlepša e tudi tu prirodnost. To nam lokazujeta tako radio kot film, še 'olj pa živa govorica sama. 1 O spraševanju in ocenjevanju 1. Sprašujmo ne samo slabe ičence, ampak tudi boljše in naj-'oljše, ker se sicer radi polenijo. 2. Ne ocenjujmo boljših učen-:ev bolje, kot zaslužijo, in slab-' ih slabše, kot v resnici znajo, laj ne vplivajo na nas ostali reli v redovalnici. 3. Ne precenjujmo v znanju lobre in ne podcenjujmo v zna-iju slabše učence. 4. Včasih nam bo sodelhvanje ičencev pri določanju ocene Piav iobrodošlo. Hkrati bo povečalo udi njihovo pazljivost. 5. Pri določanju redov sa L iolletje ne zaokrožujmo na bolje, ler potem prizadevnost navadno ipade. Storimo to šele na koncu iolskega leta in razred v delav-losti ne bo popustil. 6. Spraševanje naj bo vedno iratko.* Tako bfmo imeli od vsa-?ega učenca po več redov in nam le bo težko določiti mu končno Jceno. Pri kratkem ocenjevanju pridejo učenci tudi večkrat na rrsto, kar jim onemogoča kampanjsko učenje. . 7. V zasebni ocenjevalni« imejmo tele rubrike: branje, Vprašanja in odgovori (predavatelj vprašuje, učenec odgovarja), konverzacija (en učenec vprašu-le, drugi odgovarja), obnove. slovnične vaje, teksti in pesmi na pamet, diktati in solske naloge. Seveda ne bo mogoče, da bi vsako konferenčno dobo imeli popol-njene vse rubrike. Imeli pa bomo dovolj različnih redov, dober pregled in spraševanje bo načrtno. 8. Kar vpisujemo v dnevnik dela in v razredni katalog, po nuji stvari pogosto ne prikazuje našega dejanskega dela. JMasto-oijo okoliščine, ki nam hočeš nočeš spremenijo potek ure. Zato imejmo za vsak razred listič, na katerega si drobno označimo datum učne ure, kaj smo spraševali, kaj smo na novo vzeli in kaj smo dali za domačo nalogo. Za vsako učno uro zadostuje ena vrstica. Tako ne bomo nikoli še enkrat jemali, kar smo že vzeli, in naše delo bo vedno potekalo gladko, premišljeno in načrtno. 9. Ne dajmo nobene prednosti nikomur. Smatrajmo vsakega učenca kot polno, vsega spoštovanja vredno osebnost. Potem se bodo učenci zanesli na nas in ne bodo po naši krivdi razdeljeni v dva tabora. CTO strokovnem izpopolnjevanju Največja nevarnost za vsakega učitelja je, da okosteni, da se oprime neke šablone in postane njen suženj. Tej nevarnosti se bomo izognili, ako bomo v stalnem stiku z znanstvenim razvojem našega predmeta. Naročeni moramo biti vsaj na eno strokov- no revijo za pouk tujega jezika, ki ga poučujemo. Od časa do časa, moramo prebrati kako literarno ali podobno knjigo v originalu. Zasledovati moramo gospodarski in kulturni razvoj naroda, katerega jezik učencem posredujemo. Zanimati se moramo za stike, ki obstojajo in ki še nastajajo med njim in našo domovino. Zasledovati moramo razvoj tujejezičnega pouka pri nas in po svetu. Če bomo tako delali, ne bomo zapadli v šablono, ker se bomo vedno izpopolnjevali. Učne ure bodo prijetne učencem, pa tudi nam samim, ker jih bo vodila ustvarjalnost. V 6., zlasti pa v 7. in 8. razredu bomo enkrat na leto dali učencem nekaj vprašanj, kjer naj se čisto svobodno izrazijo o vsem,, kar se jim zdi nepravilno, krivično ali slabo, i« povedo svoje želje in predloge. Odgovori so lahko nepodpisani in jamčiti jim moramo, da jih ne bomo za njihove izjave potem prijemali in jih okoli raznašali. Tako bomo dobili dragocene podatke in pogosto odkrili resnične napake v svojem delu, ki bi jih morda sicer nikoli ne spoznali. Iz teh podatkov in iz lastnih izkušeni, ki jih bomo tekom leta nabrali, si bomo na koncu šolskega leta napisali nekaj točk za delo v novem šolskem letu. In novo šolsko leto ne bo novo samo po koledarju, temveč tudi po načinu in vsebini našega dela, v zadovoljstvo učencev in nas samih. -o- področja upodablja,joče umetnosti. In še informacije o formi vivi, nagradah. osmrtnice ipd. — vmes pa premišljeno odbrane kvalitetne izdelave. »Igra Ib delo«. Pionirjem so namenjeni trije zvezki »Igre in dela«. V vsakem izmed teh bodo našli praktična napotila, kako izdelati letalski reprodukcije »Model P 137« »Parni stroj«, ali »Model jadrnice«. S pomočjo takšnih Pedagoški del revije je izpolnil zvezčkov dobiva mlad! rod veselje do . ... ... ___j i. i- i i»4 U, »a ca C* 4—elA1xl> ilm mra 4 (ši vrt Zoran Didek s ponazoritvijo o smislu konstrukcij, funkciji in ličnosti oblikovanja. tehniških panog. Izdelek pa jih bo tem diaiek- bolj razveselil, ee ga bodo sami izdelali po načrtu. Vito Globočnik: V pregnanstvo. Linorez, 1944. (Iz Likovne revije št. 2) »DOGODIVŠČINE« AUGIEJA MARCHA S. Bellotv — »Dogodivščine Augie-ja Marcha«. Pokojni Herbert Grun, poznavalec sodobnih literarnih tbkov, si je izbral za prevod zajetno delo mladega pisatelja Saula Bello\va »Db-gctlivščine Augieja Marcha«. severno-ameriškega književnika saula Beiio\va je potrebno uvrstiti med nadaljevalce realističnih pripovednikov obsežnih tekstov, kot so Dreiser ali S. Lewis, T. Woife. Svojih prednikov ni presegel, je pa dovolj markantno ime mlajšega rodu romanopiscev. Preko 700 strani obsegajoče »Dogodivščine Augieja Marcha« skrivajo avtobiografske poteze. Pisatelj pripoveduje v prvi Osebi, kar mu 'omogoča globlji poseg psihološkega odkrivanja. Široka panorama ameriškega življenja še razgrne vse od revnega židovskega predmestja do trdega pehanja za samostojnost in lasten prostor pod soncem. Življenje peha Augieja od doma, ga privede med najrazličnejše ljudi, po^od si nabira znanje; doživlja posledice gospodarske krize; srečanje z r?zri4 * ženskami ga privedejo v nova okolja. To je pot tipičnega Američana ki si z lastno življenjsko voljo utira pot od proletarskih četrti Chicaga, Sredi naglega življenja oblikuje svoj značaj, opazuje zdolgočasene zabave milijonarjev, ob vsem pa si ust-«xii 8V03 Pogled na družbo in ljudi. Benow je podal prerez ameriške družbe, posegel je tudi v Evropo; posebno simpatično je dejstvo, da nudi roman širok časovni razpon vse do povojnih let. Posebnost pisatelja — pa tudi veščega prevajalca: pripoved širokega formata je poglobil z naravnim psihološkim posluhom in mestoma obarval z intelektualizmom. Knjigo je natisnila mariborska založba Obzorja. ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Ljubljana, Čopova 3S/I1I je pravkar izdala v zbirki »ZLATA PTICA« dve knjigi: Italijanske pravljice izbral in uredil NIKO KOŠIR Indijanske pravljice izbral in uredil ALBERT ŠIROK Obe knjigi prinašata bralcem, kar je v pravljični literarni podobi najlepšega zasnoval in izoblikoval bodisi preprost, nepoznan ljudski umetnik, bodisi pisatelj. Vsaka knjiga ima spremno besedo o zbiralcu, zapisovalcu, o natisih iti pisateljih. 1 Dobite jo v vseh knjigarnah ali direktno pri upravi založbe MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana, Wplfova 12. odrežite NAROČILNICA Naročam za ......................................... Točen naslov ....................................... ..!..... izv. ppl. ITALIJANSKE PRAVLJICE 820 din ........ izv. ppl. INDIJANSKE PRAVLJICE 820 din Celotno vsoto bom plačal po prejemu računa na vaš tekoči račun št. 600-14-1-67. Podpis Mariborsko pedagoško pismo Potovanja v tujino Nekatere dosedanje izkušnje Pedagoškega društva in naorti za novo sezono - Oblike dela in stiki s šolniki, da se dvigne zanimanje za strokovno literaturo in preko nje tudi za podrobno učno delo Na mnogih delovnih sektorjih je periodično opaziti večjo ali manjšo aktivnost, plimo in oseko. Podobni pojavi so se odražali tudi v življenju in delu našega Pedagoškega društva. Kljub temu je resnica, da pedagoško'delo v fceloti ni zamrlo, temveč se je odvijalo v znatni meri izven matičnega društva v sorodnih ustanovah in organizacijah, ki imajo bolj ali manj podobne delovne sn-.-otre. Delavnejše člane PD vabijo k delu n. pr. delavske in ljudske univerze, zavodi za prosvetno in pedagoško službo, društva prijateljev mladine in še marsikdo. In tudi tam je treba pomagati, predavati; sodelovati na sejah, prireditvah s pedagoškim delom. Vse take obveznosti na več tirih de- njihovem delu. Odsek si je zamislil svoje delo v štirih različnih oblikah, da se izogne enoličnosti, ki zavira aktivnost raznih društev. V novih gospodarskih razmerah je treba upoštevati tudi zmogljivost društvene blagajne, ki v precejšnji meri vpliva na vsebino, obseg in oblike dejavnosti. Postaviti se bo treba bolj na lastne noge in iskati domačih virov za kritje tekočih stroškov, to je s članarino, pogodbami ipd. Za novo poštevanko na kulturno-znahstvenem področju pa doslej še ni dovolj izkustev in prakse! Sekcijski odbor predvideva kot prvo obliko dela predavanja, ki bi naj bilo mesečno vsaj po nima. Po ugotovitvi interesov za tak ožji in »zaprti« študij razpiše sekcija nekaj takih tem, ki se potem obravnavajo po določeni strokovni literaturi. Za vsak tak krožek je potreben sposoben voditelj, ki predmetno problematiko in delo dobro pozna in po potrebi še dopolnjuje avtorja z dodatnimi primeri. Navedem naj samo nekaj takih problemov, ki bi sodili ob literaturi v take krožke: psihologija . učenja in njegov transfer, anketa kot miniaturni test, merjenje v psihologiji in pedagogiki, skupinski in individualni_ pouk, problem učnih metod v Silihovi didaktiki, globalna metoda pri začetnem branju in še kopica dru- eno. Predavatelje bo treba iskati gih aktualnih tem, ki jih terja so- tudi med domačini iz dveh razlogov: manjši stroški in pa po- javnosti izpolnjujejo posamezni skus izoblikovati predavatelja iz člani PD in zaradi tega je opaziti vrst sposobnejših šolnikov. Zah-. j-1- --- 4"'x tevnejše teme bodo terjale še vnaprej tudi gostov — predavateljev od drugod, da članstvo spozna njihovo znanstveno delo in poglede na ključne psihološke in pedagoške probleme. V tem pogledu bo koristna pomoč iz Ljubljane in Zagreba, to je zastopnikov pedagoških in psiholoških inštitutov ter zavodov za napredek šolstva. Preko žive predavateljeve besede in osebnosti se utegne temu ali onemu zbuditi zanimanje za določen problem v specialni literaturi, ki ima po navadi precej ožji krog bralcev. Druga oblika kontakta s šolniki so lahko »pedagoški večeri«, ki ga realizira skupinski nastop predavateljev. Program večera je zamišljen z več točkami ali temami, ki se medsebojno vežejo oziroma dopolnjujejo, to je team-ska obdelava določenega problema z več aspektov. Recimo, da je predmet obravnave problematika učnih testov; prvi predavatelj opiše pomanjkljivosti ustnega, to je subjektivnega preverjanja ocenjevanja, drugi nakaže s primerom značilnosti učnega testa in tehniko, tretji pa vrednost in sodelavo rezultatov. Za nadrobnosti seve ne bo časa, poslušalcem citiramo dosegljivo literaturo za nadaljnji osebni študij doma, v zbornici... Na pedagoškem večeru je možno realizirati tudi ustno pedagoško didaktično revijo v živi besedi. Program z več točkami obsega kratek uvodnik, članek, podlistek, gloso in informacije, to se pravi mozaično snov v različni stilni podobi, po vzoru revije. Ni nujno, da je vsaka točka večera navidezno oseko dela v matičnem društvu ne samo pri nas, temveč tudi drugod. Po lanskem občnem zboru PD se je začelo razvijati delo v sekcijah, ki jih je 6, v upanju, da utegne biti taka delitev dela in odgovornosti tudi najboljša. Nekatere sekcije so začele že kar resno delati in dosegle določene uspehe, čeprav so bili v pretekli jeseni učiteljski kolektivi precej angažirani z izdelavo pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, ki so končno izdelani in čakajo na realizacijo. Hud udarec našemu pedagoškemu delu je povzročila tudi prezgodnja smrt mariborskega pedagoga G. Šiliha, ki ni utegnil dočakati, da bi videl do kraja natisnjen svoj labodji spev »Očrt splošne didaktike«. Ko so mu na bolniški postelji omenili, da je njegov lomljeni stavek do kraja popravljen za tisk, je žalostno zamahnil z roko, kot bi hotel reči, da ga mučijo drugačne in težje misli, ki so se žal v nekaj tednih uresničile z vso neizprosnostjo. Razumljivo je, da taki dogodki vsaj začasno zavro zagon in polet v načrtih in delu. To se je odražalo tudi v društveni sekciji za didaktike in metodiko, ki bi morala biti glavni nosilec društvene aktivnosti v lanski jeseni. Po začasni oseki je sedaj upanje, da ta sekcija polno zaživi in nudi občasno pomoč šolnikom pri cialistična šola. Verjetno bi zimski čas najbolje ustrezal za delo v takih krožkih. ■ Pred leti so se pri nas uveljavili tudi priložnostni diskusijski večeri s kratkim 15 minutnim uvodom o določenem pedagoškem ali šolskem pojavu. Vabljeni so bili kolektivi največ z dveh, treh šol, ki so potem razpravljali o okvirni temi. V manjšem krogu se je dosegla večja zaupnost in sproščenost v mislih in izjavah, zapisnika niso vodili, ker bi oviral svobodo razgovorov. Tako smo tedaj obravnavali n. pr. problem kazni v šoli, spisovno tematiko in tehniko, idejnost pri pouku raznih učnih predmetov in drugo. Za prvo sezono so se nakopičili spet novi problemi, ki bi jih bilo treba strokovno pretresti in kritično osvetliti. Sekcija za didaktike in metodiko si je ustvarila širši program predavanj, iz katerega bo črpala posamezne teme v tem letu. Načrt predvideva tele naslove, ki se pa po dogovoru s predavatelji še izpopolnijo: 1. Naši učbeniki in njihova vloga pri šolskem in domačem učnem delu. 2. Učni testi in tehnika testiranja kot ena izmed oblik preverjanja znanj. 3. Odnosi med inteligentnostjo in uspehi v učenju. 4. Kaj je legastenija in delo z legasteničnimi otroki. 5. Izkušnje z globalno metodo pri začetnem branju. 6. Ustno izražanje — temelj jezikovnega pouka. 7. Iz novejše metodike računskega pouka v obvezni šoli. 8. Skupinsko in individualno delo kot dopolnilo frontalnemu pouku na raznih učnih stopnjah. 9. Primer skupinske terapije staršev, katerih otroci imajo slab učni uspeh. 10. Problemi opisnega ocenjevanja v naših šolah. 11. Iz psihologije učenja v šoli in doma. 12. Narekovanje ali zapisovanje učila v kritični osvetljavi. 13. Izbrani odlomki iz sodobne metodike slovniškega pouka. Nekatera predavanja bodo namenjena vsem šolnikom, druga elementarnim ali predmetnim predavateljem, kakršen bo pač problem po svoji funkciji. Katero izmed navedenih tem bo možno pozneje obravnavati tudi na našem podeželju v okviru šolske komune, če bo to zaželeno. Čeprav se sekcija zaveda, da je programe laže formulirati kakor jih pozneje izvajati, upa ob Tudi v letošnjih počitnicah pripravlja komisija za stike s tujino pri Sindikatu prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije potovanja za naše elane v tuje dežele: AVSTRIJA — Dunaj. Potovali bosta dve skupini po 30 članov, ki bodo po 7 dni na Dunaju. Odhod prve skupine iz Beograda V cene navedenih potovanj Je vračunano: viziranje potnih listov v tujih predstavništvih, rezervacija prostora v vlaku, vozna karta od naše meje do kraja bivanja v tujini in nazaj do naše meje, stanovanje in prehrana v tujini (v Avstriji, Grčiji, Severni Italiji, Veliki Britaniji in Italiji bo preskrbljen zajtrk in kosilo ali zajtrk in večerja — v Parizu j« pre- grada 14. julija (prva skupina se vrne 15. julija, druga 23. julija). Cena za potovanje je 34.250 din za osebo. GRČIJA — Atene, Peloponez, Delfe, Solun. Potovali bosta dve skupini po 30 elanov, ki bodo 6 dni v Atenah in po en dan v Solunu. Prva skupina odpotuje iz Beograda 20. julija, druga odpotuje 27. julija (prva skupina se vrne 29. julija, druga 5. avgusta). Cena za potovanje je 41.500 din za osebo. SEVERNA ITALIJA. — Firenze, Benetke. Odpotovala bo skupina 40 članov, ki bo 4 dni v Firenzah z enodnevnim izletom v Pizo in 3 dni v Benetkah. Skupina odpotuje iz Beograda 8. julija in se vrne 17. julija. Cena za potovanje je 38.000 din za osebo. VELIKA BRITANIJA — London. Odpotovala bo skupina 40 članov, ki bo 14 dni v Londonu. Skupina odpotuje iz Beograda 24. ali 25. julija in se vrne 11. ali 12. avgusta. Cena za potovanje je 85.000 din za osebo. FRANCIJA — Pariz. Potovali bosta dve skupini po 40 članov, ki bodo po 10 dni v Parizu. Prva skupina odpotuje iz Beograda 21. julija ob 20.30, druga skupina odpotuje iz Beograda 1. avgusta ob 20.30 (prva skupina se vrne 3. avgusta, druga 14. avgusta). Cena za potovanje je 56.500 din za osebo. ITALIJA — Rim, Neapelj, Pompeji, Firenze, Benetke. Potovali bosta dve skupini po 40 članov, ki bodo v Italiji po 10 dni. Prva skupina odpotuje iz Beograda 9. julija ob 15.55, druga skupina odpotuje iz Beograda 13. julija ob 15.55 (prva skupina se vrne 20. julija, druga 24. julija). Cena za potovanje je 46.400 din za osebo. FRANCIJA — Pariz — tečaj francoskega jezika. Potovala ho skupina 40 predava-razumevanju in podpori Šolnikov teljev francoskega jezika, ki se bodo pri tem delu na primeren uspeh udeležili 2l-dnevnega tečaja, skupma v , 1 T J 1 1 i odpotuje iz Beograda ]4. julija ob se V tem koledarskem letu. 20.30 in se vrne 7. avgusta. Cena po- , A. Žerjav tovanja je 85.000 din za osebo. julija, odhod druge skupine iz Beo-j skrbljen ves penzion). V cen’ je yra-' : " čunan tudi znesek tuje valute, ki jo porabi udeleženec potovanja za svoje potrebe in sicer: za Avstrijo 477 avstrijski^ šilingov, za Grčijo 374 grških drahem, za Severno Italijo 7800 lir t*1 za Italijo 6000 lir. Udeleženci potovanja v Veliko Britanijo in Francijo bodo morali doplačati k navedeni ceni še 23.028 din za nakup tuje valute, ki jo bodo porabili udeleženci za svoje potrebe. Za vsa navedena potovanja si morajo člani oskrbeti JUGOSLOVANSKO TURISTIČNO VIZO za deželo, kamor bodo potovali. PRIJAVE ZA NAVEDENA POTOVANJA JE TREBA POSLATI NA NASLOV: SINDIKAT PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE — LJUBLJANA, DALMATIN O-VA 4, DO 12. APRILA 1962. V Prijavi je treba navesti: ime in pri- imek; očetovo ime, ime in dekliški priimek matere; datum in kraj rojstva; poklic; naslov ustanove, stanovanja. Prijava mora biti lastnoročno podpisana. Prijava mora imeti priporočilo sindikalne podružnice. Prijave brez priporočila sindikalne podružnice in pa prijave, ki jih bomo dobili po navednem datumu, ne bomo upoštevali. Udeleženci bodo dobili obvestilo iz Beograda, ali je njihova prijava za potovanje sprejeta. Dobili bodo tudi vsa nadaljnja navodila. Takoj po prejemu tega obvestila, bodo morali člani poslati polovico zneska za potovanje in udeleženci potovanja v Francijo in Anglijo tudi znesek 23.028 din za nabavo tuje valute, ostali del zneska pa bodo morali člani poslati pred odhodom v tujino, ali pa v mesečnih obrokih do 10. XII. 1962 (ob predložitvi odgovarjajoče menice). Denar je nakazati na naslov: Sindikat prosvetnih i naučnih radnika Jugoslavije — Komisija za veze sa inostranstvom —• Beograd, Kralja Milutina 66 — številka žiro računa: 101-18-3-879. PRIPOMBA: Za potovanja se lahko prijavijo vsi člani Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije, ki še niso izkoristili dovoljenih deviznih sredstev za leto 1962. REPUBLIŠKI ODBOR PRAVNI NASVETI Razpis Šolski odbor učiteljišča v Murski Soboti razpisuje na osnovi Pravilnika o izvajanju razpisov uslužbenskih mest . za učno in vzgojno osebje (Objave izvirna, produkt bravca, včasih pa **■ 2 !et0) 1950> in Pravilnika o siste- si kak del ustne revije izposodi- mo tudi iz literature, pedagoškega tiska, bodisi domačega ali zamejskega, in ga primerno prirejenega predstavimo poslušalcem z izraznim branjem. Dvomim, da je že vsak šolnik prebral duhovito Tiranovo kramljanje »Pomenki«, da drugih strokovnih razprav in del imenoma posebej ne navajam, ki bi pa morale biti na učiteljevi mizi odprte. Naslednja oblika strokovnega izobraževanja v Pedagoškem društvu more postati tudi organi- st. mizaciji delovnih mest na predlog profesorskega zbora naslednja delovna mesta: a) 1 mesto profesorja pedagogike — univerza; b) 1 mesto profesorja za metodiko — univerza; c) 2 mesti profesorja za metodiko in didaktike — univerza, VPŠ z diplomo ali učitelj z večletno prakso; d) 1 mesto profesorja za matematiko, fiziko — univerza ali VPŠ z diplomo; e) 1 mesto profesorja za klavir — akademija za glasbo ali srednja glasbena šola; f) 1 mesto profesorja za violino — akademija za glasbo ali srednja glas- g) 1 mesto predmetnega učitelja skupinski študij (pedagoški za risanje — VPŠ z diplomo. Prijava naj vsebuje: osebne podatke. kvalifikacijo, potek službovanja in zadnjo oceno. Rok prijave do 13. maja 1962. Šolski odbor učiteljišča v Murski Soboti U. z. I. vprašanje: Kdaj dopolni učenec osnovne- šole obvezno šolanje? Odgovor: Učenec osnovne šole dopolni šolsko obveznost na koncu tistega šolskega leta, v katerem j ' petnajst, let starosti (prvi -47. člena zakona o osnovni šoli). Kdor je star več kakor 15 let. pa iz opravičenih razlogov ni končal osnovne šole, jo lahko konča kot reden učenec do sedemnajstega leta starosti. (48. .člen cit. zakona). V našem primeru v letošnjem šolskem letu ne smete iz vaše šole odstraniti nobenega učenca, ki je bil rojen v letu 1947. M. T. Vprašanje: Ali ima svet za prosveto občinskega ljudskega odbora pravico določati učno obveznost mimo odloka o honorarni službi, o delovni obveznosti in o nagrajevanju za nadurno delo v prosvetno-znanstveni službi v šolah in drugih vzgojnih zavodih? Odgovor: Po 2. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih (Ur. list FLRJ, št. 53/689-1960) predpisuje določbe o hor-med New Orleansom in St. Louisom števila ur učnega osebja republiški izvršni Svet. V primeru, da ima šola pravilnik o delitvi osebnih dohodkov’, 2. Učiteljici, ki hodi Š. S. Vprašanje: 1. Ali pripada učitelju, 5 km oddaljenega kraja, ker ki več ne poučuje in je zaposlen v ” w*i,i cin administraciji zaradi zdravstvenih razlogov', poseben dodatek po odloku o dopolnil posebnem dodatku za učno in vzgojno odstavek osebje na šolah in drugih vzgojnih in Izobraževalnih zavodih (Uradni Ust LRS, št. 12-63/60). 2. Kako se izračuna honorar učitelja, če opravlja v nadurah tajniške posle. Odgovor: 1. Poseben dodatek za . , , . učno in vzgojno osebje na šolah in učna obveznost učnemu oseb.iu, ki po-—učuje 13 ur slovenskega jezika m 13 Odgovor: Profesor ali predmetni učitelj ima v višjih razredih osnovne dobiti stanovanja v kraju službovanja, šole 22 učnih ur obveznosti tedensko, pripada povračilo prevoznih stroškov Ce poučuje več kot polovico ur^svoje službo iz ne more nad 600 din e tako določa ustrezni ujcinski odlok. 3. Oseba. . zaseda določeno stanovanje, pa če tudi samo kot shrambo za opremo, mora plačevati najemnino za tako stanovanje. G. M. Vprašanje: Za koliko zniža drugih vzgojnih in izobraževalnih vodih pripada samo učnemu osebju, ki opravlja učno-vzgojno delo. > 2. Višina honorarja za naduro tajnika na prosvetnem zavodu se dobi tako, da se temeljna plača in polažaj-na plača delita s 182. To velja v primeru, če prosvetni zavod nima pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Ce pa ima prosvetni zavod ta pravilnik, potem je višina honorarja za naduro na delovnem mestu tajnika dolpčena v tem pravilniku. Kdaj napreduje pro- ur nemškega jezika? Odgovor: Po II. odstavku 9. točke odloka o honorarni službi o delovni obveznosti itd. (Ur. list LRS št. 6-15/56) se zniža učna obveznost za eno uro na teden učnemu osebju ki poučuje vsaj polovico svoje učne obveznosti slovenski in srbohrvaški jezik, in za dve uri na teden učnemu osebju, ki poučuje samo slovenski, ali samo srbohrvatski jezik. C. Z. Vprašanje: Poučujete tedensko 18 ur slovenskega jezika in 1 uro temelje vj.xl;liiwvt Odgovor: Prosvetni delavec, ki je lahko učno obveznost s tem pravilni- bil tri leta zaporedoma ocenjen z oce* kom drugače uredi, kakor določa ci- no , »se odlikuje«, izredno napreduje V. D. Vprašanje: _—^ ______________ ,— svetni delavec, če je bil tri leta zapo- socialistične morale, obenem pa oprav-redoma ocenjen z oceno »se odliku- Ijate razredniške posle. Koliko ,ie vata je«? učna obveznost glede na to, da ima- te- že več let službe in da še niste opravili strokovnega izpita? obveznosti slovenski jezik, se mu učna obveznost zniža za eno uro. Raz-redništvo se šteje za eno učno uro. Učnemu osebju, ki še nima strokovnega izpita, se zniža učna obveznost za dve učni uri na teden, toda samo v prvih dveh letih službovanja. Ker poučujete več pot polovico ur slovenski jezik se vam učna obveznost zniža za eno uro; ker ste razrednik, se vam zniža še za eno uro; ker ste v službi že več kakor dve leti in nimate strokovnega izpita, se vam iz tega naslova učna obveznost ne zniža. Vaša učna obveznost znaša torej tedensko 20 učnih ur. J. V. Vprašanje: Ali sme učiteljica; ki se je med šolskim letom preselila v drug kraj z namenom, da bo prihodnje šolsko leto tam službovala, zahtevati povračilo prevoznih stroškov? Odgovor: Oseba, ki se je samovoljno preselila v drug kraj, ne more zahtevati povračila prevoznih stroškov. Ima pa možnost odpovedati službo na dosedanjem delovnem mestu, ker ji delodajalec ni preskrbel ustreznega stanovanja, kakor ga je v razpisu obljubil. tirani odlok. krožek, aktiv) posameznih monografij, razprav s psihološko, didaktično tematiko. Takih krožkov je lahko več, kajti vsaka skupina ali skupinica (5 — 6 članov) študira brošuro, knjigo, ki jo za- REDNI RAZPIS uslužbenskih mest na učnovzgojnih zavodih občine Maribor-Tezno Poljedelsko vremenoslovje Naš znani meteorolog dr. Vital Manohin je izdal pri Državni založbi Slovenije poljudno znanstveno delo o agrarni meteorologiji »Poljedelsko vremenoslovje«. Knjiga zavrača takoj v uvodu laično pojmovanje, češ da je vremenoslovje samo nauk o napovedovanju vremena, ki tvori v resnici teljici "v kraju, kjer službuje, brez-le del te znanstvene vede (sinoptično plačno stanovanje oziroma nadomesti-noiiedelsko lo v denarju za brezplačno stanovanje, p J .j pa učiteljica noče stanovati v kraju službovanja, ampak se raje vozi, ji ne pripada povračilo prevoznih stroškov. no , »se v naslednji višji razred svojega naziva, če ima sedem let službe v prosvetni stroki. Ce tak uslužbenec ni pravočasno opravil strokovnega izpita, se mu vsa službena leta do strokovnega izpita štejejo samo za tri službena leta. Torej, če je po dveh letih opravil strokovni izpit, mora imeti za izredno napredovanje še pet let službe; če pa je po treh ali več letih opravil strokovni izpit, mora imeti v vsakem primeru še štiri leta službe po opravljenem izpitu. S. M. Vprašanje: Ali ima učiteljica, ki ji pripada nadomestilo za brezplačno stanovanje, tudi pravico do povračila prevoznih stroškov, če noče stanovati v kraju, kjer službuje? Odgovor: Ce nudi delodajalec irči- A. Uslužbenska mesta učnega in vzgojnega osebja s srednjo strokovno izobrazbo: Osnovna šola »Tone Čufar-«, Maribor, Zrkovska c. 67. 1 učitelj, stanovanja ni. Osnovna šola »Drago Kobal«, Maribor. Tolstojeva ul. 3, L upravitelj, 2 učitelja, 1 učitelj prakt. pouka, 2 učitelja telovadbe, stanovanja ni. Osnovna šola Starše,.! upravitelj, 2 učitelja, samska soba, stanarina in kurjava. Osnovna šola Rače, 1 upravitelj, 3 učitelji, 1 učitelj za telovadbo, samska soba, stanarina in kurjava. Osnovna šola »Martin Konšak«, Maribor, Prekmurska c. 67, 1 upravitelj, 1 učitelj, (Stanovanja ni. Osnovna šola Fram. 1 upravitelj, 1 učitelj, stanovanja ni, stanarina in kurjava. Osnovna šola Dvorjane. 1 upravitelj, 4 učitelji, samska soba. stanarina in kurjava. Osnovna šola Miklavž na Dravskem polju, 1 upravitelj, 2 učitelja, samska soba, stanarina in kurjava. Osnovna šola Hoče, 1 upravitelj, samska soba, stanarina in kurjava. PRO^V^TNl OFT AVFC- izdaja KepuOU