Stev. 206 V Trsta, v Četrtek 31. talija 1919 LefnK: XUV Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Fiančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3*—, pol let3 L 18 — In celo leto L 35—. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v firokosti eae kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov um po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot, oglasi denarnih zavodov mm po SO stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1 —. Oglase sprejema insoratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se poš?V3jo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trsta, uL sv. FiaaiiSka ks 20. Pomično društvo „Edinost" Odbor vabi na tracijo m na daljavo angleške in ameriške vojaške pomoči, Češ, da je nemogoče, da se nemška vojska, znižana na 100 tisoč mož, dvigne na neka; milijonov mož, ne da bi vzbudila pozornost Francije in sveta. ki se bo vršil Mftfo 3. angajta 1919.. ob 10 ćopi veli'd dvorani Narodnega doma v T z naslednjim dnevnim redom: 1. Odborovo poročilo in po!o računa. Volitev novega odbora. 2. 3. Slučajnosti. ODB Mirouna Konfersnri Prihod novega ameriškega delegata v Parix. PARIZ, 29. Malo nerazpoloč-enje Je prisililo Tat-tenija, da ie moral v posteljo. Zastopal ga je nr *e}ah vrbovngo- sveta Scialoja. Druga nova oseb H ameriški državni podtajnik >za zunanje zadeve Frank Polk. ki je danes prispel v Pariz in take cavzel svoje mesto kot načelnik dcJegacije Zc •dhrienrli držav. V ameriških krc-gih se pripisu] njegovemu prihodu velika važnost, v kolikor s smatra, da ]e »pr'neseJ s seboj zadnja Wilsonovan: vodila. Polk je zelo zvest VVilsonov sotrudnik VVilson ga tudi iizbrai da zastopa Čim naivemejš tijc&ove namene. Znano je namreč, kaiko so ameriški delegac' jprimanko\Tila v zadnjem času merodašna navc tičla, ker ie morala vedno vpraševati Wilsona zv nasvet, a bnzrjavne zveze niso vedno prav točn iposlovaje. Med idrugimi vernimi vprašanji, ki ji! sedaj vrhovni metizavezniški svet rešuje, je tud vprašanje priklopitve Tracije, ki jo zahtevajc Orki in Bolgar Ji. Drugo važno vprašanie je tu t1 st^išje Zedinjenih držav giede mandata v Car *ra ' in Armemj', pri čemer so prizadeti angleški. francoski ra italijanski interesi. V amerikanskih krogih v Parizu in v boij in formiranih konferenčnih krogih vlada mnenje, di bo Amerika odklonila vsak mandat na v z hodne n delu Sredozemskega morja. To prepričanje le postalo še trd .'jej še ipo prihodu novega ameriškega (delegata, zato se smatra, da bo konferenca kmalu e-čela proučevati končno obliko turške države. Smatra se, da se v Carigradu ustanovi medza-vladavina, a v Mali Aziji da se porazdeli mandati prizaidetim državam. AvsirirJra delegacija dosegla podaljšanje roka za sedem dni. PARLZ, 29. Vrhovni medzavezniški svet le nio-vc: 1 avstrijski delegaciji sedemdnevno podaljšanje ffcćji ca izročitev pripomb k mirovni pogodbi. Tako bi bil podpis miru z Avstrijo odložen na scrfem fini. Smatra se pa, da se pride do (podpisa pred polovico avgusta. Grške zahteve v Traciji. PARIZ, 29. Vrhovni zavezniški svet se je \ ropoMansđri seji bavil skoraj samo z Venšzelasom. F ta prsdiuga naj bi se nova grška meja z Bol-farsko začrtala od vrha Kušlarja ati Kušl»ja Daga ob reki Ar-dt do izliva v Marico, a nato ob irahiega diplomata, da se pride v stik z An- iT 1Q11 TVmnKi *li)o. Pismo da fje prišlo potem, ko je ta korak IZ ANGLIJE. Angleško posredovanje ▼ Rusiji. LONDON, 29. Dolnja zbornica. Churchil je svojem govoru o Rusiji spominjal, da je radi ->jne z Nemčijo postala potrebna zasedba Ar-ogelskega in Murmanije. Kabinet je, je re-nl Churchil, sklenil v prvih dneh minulega aseca, da izprazni severno Rusijo, upošteva-5 seveda obveze napram Rusom v tem kraju, j anes. je položaj neizpremenjen; na. vsak na-j a* bi mi poslali čečte, če bd jih voditelji, ki a^o popolnoma prosto roko, zahtevali, da o-j rja j c izpraznitev. Govoril je nato o vojaškem položaju v Rusij\ ! ".jer se Kolčakova vojska umika, a Denikin ^ trahovito prodira. Vprašanje je, ali bodo De-I ikonove operacije olajšale pritisk proti Kol-| ->ku, in če bi leta, ko se enkrat ustavi, mogel j ičeti prodiranje v Denikinovi smeri. Čast ir j rteres nas obvezujeta, da podpiramo Deni-ma ki Kolčaka, ker ta dva vežeta dve tre-ini boljševiške vojske nase, a tretja tretjina j ete napada majhne države, ki naj bi bile klin j r.2d Netnčijo in Rusijo. Lete države bi bile ničene, če bi dve tretjini boljševiške vojske e bili vezani na Denikina in admirala Kolika. Da nismo podpirali Denikina in Kolčaka i bili prisiljeni, da porabimo večjo moč, da o-lemogočimo uničenje malih držav in zagotovijo ravnotežje v srednji Evropi. Oba protibolj-eviška voditelja sta nam obljubila, da vzposta ita v Rusiji demokratično vladavino. Mi pa ouščamo, naj Rusija uredi svoja notranja - prasanja sama. Vsak zaveznik ima v Rusij: svoj delokrog. Romunska ima več čet na zapadni fronti proti boljševikom, nego jih ima "•eda^ Anglrja na raznih bojiščih. Japonci imajo iajmočr.ejšo zavezniško vojsko v Sibiriji, ob ^rekosibirski železnici, kjer imajo tudi Ameri-anci svoje čete. Velika Britanija izpraznjuje everno Rusijo, umika dva bataljona iz Sibirije n izpraznjuje Kavkaz. Za nekaj mesecev ne ■)0 imela takorekoČ, v Rusiji nobenega vojaka eč. IZ NEMČIJE. Seja narodne skupščine. - Krivci nemškega poraza. CURIH, 30. Lz Weimarja poročaj: Minisrter notranjih stvari, David, je izjavil v narodni skupščini, da se priobčijo listine glede pre-nirja v prihodnji seji. Gothein je ugotovil, da ma zadnp kronanec veliko odgovornosti za nesreče, ki so zadele Nemčijo; rekel je, da je ta kronanec zakrivil, da so odnošaji z inozemstvom prišli v nevarnost. Miiller je izjavil, da je nuncijevo pismo prišlo v Berolin dne 5. septembra, in da je bil v pismu tudi neki predlog angleške vlade. Leta ;e naglašala, da je nemogoče priti do stalnega niru, dokler ne pojasnijo osrednje države svojega stališča glede belgijske neodvisnosti. Govornik je pripomnil, da izhaja iz vsega, da je bilo belgijsko vprašanje, od katerega je bil odvisen mir. Vzporeden korak je naredil cesar ski urad za zunanje stvari potom nekega nev- s-aja !wško4)olgarski nieii iz leta 1913. Dovoli! bi eventualno -Boigaiski majhno popravo meje severovzhodno od Ktrklllsa. Svoje zahteve upra-vJčuje Venizeios s tem, češ, Bolgarski ni trebe izboria na Egejsko morje, ker -je itak kontinentalna država. Bolgarska da bi mogla ustanoviti ne Ejjejsikem morji; baze za podvodno vojno. Z druge Strani, da se je Bolgarska borila proti enfenti in % počenjala grozodejstva v TracLjk Zato da se trrr-ra k?jmovatL Vrhovni svet je adJožil razpravo O teh zahtevah na jutri. — Italijansko-grški spo-TZTum je baje že gotova srtvar. Zdi se, da je Ita-L;a toijko popustila, da bodo zadovoljeni tudi nai-tučje zadovoijivi grški krogi. Ciper odstopljen Grški? PARIZ, 29. Iz Aten poročajo: »Eleutkeros Tvp®s« piše, da je general Allemby izjavil di pi -nilski ^rški kairski agenciji, da Anglija e ^;tcspi Ciper Grški. Oblast preide v grške tt ke prihodnji torek. IZ FRANCIJE. Vprašanje leve obali reke Rena pred parlamentarno komisijo. PARIZ, 30. Komisija poslanske zbornice, ki proučuje mirovno pogodbo, je zaslišala Cle-menc^.ujeve in Tardieujeve predloge o vpra-š^rju leve obali reke Rena. Clemenceau je iz-jsvil med drugim, da mirovni pogoji zagotav-Franciji sigurnost, ker ji dovoljuj«jo, da c^^c-de predmostia. Odgovoril je tudi na na-r^'^oranja na morebitno hitro nemško koncen- PODLISTEK (4) ilijeua oporoka. Avgust Šenoa. — Prevedel M. C— Kramar se je nekako zdrznil, primaknil fcelje naočnike, da pogleda to čudo, tega potnika, in, ker je bil jako radoveden, je rekel udarSi z roko ob klop: »Sedite, pa sedite!« r-Na morju, pravite? A da! Pa se niste bali vode? Jaz ne bi niti v našem potoku Medve-šč&ku, vi pa na morju! Morje je vendar strašno globoko, voda nima dna.« »E, ko se je človek pošteno odtisnil od kraja, ne ve, kaj je strah na vudi.« »Pa v Rimu,« je nadaljeval kramar, »ali ste videli sv. očeta papeža?« >Nisem.« »Hvala Bogu! V Rimu ste bili in niste vi-tieii papeža! Pa Turki, ali vas niso po-J*dii?« že bil narejen in sicer potom španskega diplomata, ki se je za to pobrigaL Angleški poslanik je odgovoril, da mu ni znano, kakšno stališče bo zavzela njegova vlada. Pogoj je bil ta, da se najprej poznajo nemške zahteve. Toda nemška taktika je bila samo, da se spoznajo zavezniški pogoji; zavezniki so pa, prepričani o ameriški pomoči, zahtevali, naj se točno po jasnijo vojni nameni. Muller je ugotovil tri stvari: prvič, da ni Michaelis ničesar o noti sporočil voditeljem strank; drugič, da je bila objavljena voditeljem strank točna izjava glede belgijske usode; tretjič, da je Michaelisova izjava bila vse drugo, samo ne točna izjava. Govornik je nato govoril o umoru francoskega podčastnika v Berolinu in je protestiral proti zahtevani odškodnini enega milijona. V govoru o vojnem vodstvu je izjavil, da sta bila Ludendorff in Tirpitz dva največja pohuj-ševalca nemškega naroda. Ministrski predsednik je dokazoval, da je zločinska politika vladajočih krogov odgovorna za vojne posledice. Naglašal je, da so bili Angleži pripravljeni na sporazum, če bi bila Nemčija pojasnila svoje vojne namene; toda nemška vlada je vedno odklanjala odgovor in se mu je izogibala. Bauer je pripomnil, da bi nobena nevtralna država v očigled vedno večjemu ameriškemu sodelovanju ne bila priobčila tako nezadost- nega političnega predloga glede Belgije. Tedaj je bila, je nadaljeval govornik, domovinska stranka složna v tem, da podpira zahteve vojsknega vodstva. Med živahnimi nasprotujočimi klici je govornik obtoževal glavne delničarje velike industrije, da so podpirali to stranko, in je zaključil, da bo sodišče odločilo o njihovi krivdi in nedolžnosti. Erzberger je dokazoval, da bi bil jasen odgovor nemške vlade olajšal pogajanja, in je nato zaklical proti desnici: »Toda vi ste pobijali vsako idejo o sporazumu in na vas pada del odgovornosti za popolno ponesrečenje vsake mirovne rešitve. Belgiji se je krojila huj-5a usoda od aneksije, Michaelis je zapeljal državni zbor na napačna pota. Razni predlogi 'jlede Poljske, Litve in Letonske so pacli radi opozicije desnice. »Ugotavljam,« je zaključil, da so se razni napaa'. proti meni ponesrečili in da vi na desni nos 'e sami odgovornost za nesrečo naše domovin«.« Seja je bila nato za?djučena in odložena na t c rek. Zaupnica nemški vladi. BASEL, 30. Iz Weimarja poročajo, da je na-odna skupščina na današnji seji zavrnila z M3 glasovi proti 53 predlog, naj se izrazi sejanji vladi nezaupanje. Narodna skupščina je torej v veliki večini glasovala za zaupanje ^.emški vladi. »Kakor vidite, niso.« »čudno, res čudno to potovanje! Vem, vem tudi jaz, kaj je to. Dvakrat v svojem življenju sem bil z marijanskimi potniki pri Materi božji bistriški, pak, da bi vedeli, kako sem se potil! Limone in pomaranče prodajate? A? Dobro! Dobro!« Kramar je prijel Ilijo za dušo in jezik, in, ker je bil Dalmatinec okreten in zgovoren, sta zašla oba v dolg, jako dolg razgovor o svetu in njegovih običajih. Iliji se je razvneM vedno veča fantazija, a kramar, poslušajoč te čudne pripovedke, se je čudom čudil. Tisti strahoviti »purgarski« ponos, ki je bil iz začetka planil izpod debelih naočnikov kra-marjevih, se je nekako ublažil, kar je bilo videti na tem, da so se mu nos in usta razširila v milosten nasmeh. »Počakajte tuf«, je rekel slednjič, odidši počasi v svojo malo prodajalno, a se hitro vrnil večam vrčem vina v vsaki roki. »Na,« je rekel kramar, »moj dragi morski pa^k, ako vam je voda ljuba , mislim, da se ne boste olalili mojega vina — ali ste čuli? — IZ NEMŠKE AVSTRIJE. Zakaj je Bauer odstopil. LAUSANNE, 27. (Zakasnelo.) (»SecotoO »Seco- 'ov« poročevalec je imel priliko, da govori v vlaku nvai vožnjo iz Guriina- na francosko mejo, avstrijskim državnim tajnikom Ifcimerjem, ki je potoval iz Feldkircha v Sairat Gcrmain. Na vpra-^an.e, kakšni so bi-li ver oki, radi katerih je Ba-':er oJstopdl, je odgovoril Renner: Bauer je od stopil 'predvsem rarii tega, ker Italija ne odstopa od aneksije nemških južnih Tirolov. Ena glavnidi teček Bauerjevegia- programa je izginila na ta način. Kakor je znano, so se vršila med Ba iierjem in nekaterimi italijanskimi osebami poga ■anja, tekom katerih je Bauer poizkušal, da bi ca dovoljil vsem italijanskim zahtevam, toda z italijanske strani so venomer prihajaie na pc-t nove rorintil-ne težave. Da bi zajameil Italiji- vojaško sigurnost, je predložil, raj bi se vsa Tirolska nevtralizirala in nai bi Italijani imeld pravico »da jo vojaški zasedejo vse do Brennerj®. kalfja ie pa zahtevala udeistvltev londonskega dogovora. Toda to na še vse: italijanski posredovalci so nam »dali razumeti, da bi bil mogoč spora«zum o politični in gospodarski vladavini nad južno Ti rolsko. toda niti v tej točki m »prišlo do sporazuma, ker so Italijani izjavili, da se -ta dogovor ne M smel vključiti v mirovno pogodbo. Italijani niso naredili ničesar, da bi nas podpirali proti Jugoslovanom na- južnem Štajerskem, ''__' "*" , * "• 1 ' Neprekitiria razočaranja Bauerjove politike z Italijo niso mogla ostajti brez posledic. Prva poslcdica je Baue"jev odstop. V ooigled toKki-m političnim m gospodarskim vprašanjem, izgublja vprašanje pr vklopit ve k Nemčiji na aktualnosti. V Saint Geraraiint bom predvsem zahteval ublažitev iimnoijalnih klavzul, •ki bi, če ostanejo takšne, kakor so sedaj, do vedi e z matematičko gotovostjo do popolnega bankrota v Avstriji; nato bom predložil "protipredloge glede L:-užne Ti-pofske, južne Štajerske an obmejnega ozemlja v Dohiji AvstriH- Gledali bomo, da si to ozeml>e ohranimo. Sudetskeiga ozemlja se moramo, čeravno 8 težkim srcem, za sedaj odreći.« IZ POLJSKE. Mirovna pogodba z Nemčijo in poljska zbornica. VARŠAVA, 29. Zbornična komisija, ki ima nalogo, da proučuje mirovno pogodbo z Nemčijo, je začela svoje delo. Ministrski predsednik Paderewski je pojasnil položaj in vzroke, radi katerih je poljska delegacija v Parizu podpisala mirovno pogodbo. Ugotovil je, da je v zbornici struja, ki je proti odobritvi mirovne pogodbe, in izjavil: »Poljski delegati v Parizu so podpisali mir, ker so bili popolnoma prepričani, da ne morejo ravnati drugače. Zavedajo se popolnoma koristi in škod, ki jih vsebuje mirovna pogodba za nas.« Paderewski je zaključil s pozivom na komisijo, da sprejme mirovno pogodbo in da jo predloži zL srnici na odobritev. TeŠinsko vprašanje. w KRAKOV, 29. Poljska delegacija pri čeho-slovaški komisiji je predložila, naj se glede tešinskega vprašanja prgpusti narodu, da odloči. Začrtanja šlezijske in tešinske meje je čehoslovaška delegacija odklonila in izjavila, da ne smatra plebiscita ža primerno sredstvo, da se poravna celokupno vprašanje; plebiscit bi ne pripomogel k miru v tem kraju in k prijateljskim odnošajem med obema narodoma. Delegacija ni predložila nobenega protipred-loga in je izjavila, da pričakuje nadaljnih ored-lcgov od poljske delegacije. mojega vina iz mojega vinograda. Le pijte, treba vam nekoliko moči. Pa pripovedujte mi o tem svojem svetu. Neki moj sosed je bil po opravkih v Celju, pa mi je pripovedoval marsikaj sladkega o tem mestu. Jaz se držim svojega plota. Jaz — nikamor.« Držeč se teh svojih načel in svoje maže ni seveda gospodar Vid Grgmin — tako so imenovali kramarja — mnogo vedel o deželah široke zemlje. Še manje pa o svetovni trgovini. Po svoji prodajalnici je meril prodajalnice vsega sveta. Ko mu je torej Ilija začel govoriti o bogatstvu beneških prodajalnic, o velikih ladjah, polnih blaga, ki lete po širokem morju, o skladiščih, visokih kot stolp, o črnih ljudeh in morskih psih, se je Vid neprestano bil ob trebuh in ječal od začudenja: »Af — A! — Al — to — to — to so strašne historije. Tega ni niti ▼ stoletnem koledarju.« To pi$povedovatije ob vinu ae je prilično zavleklo in že je zahajalo solnce — a v tem času ie Vid navadno zapiral trojo f>rodajalni- IZ MADŽARSKE. Vlada Bele Kuhna odstopi? BASEL, 29. Z Dunaja poročajo: Vsled poraza rdeče vojske je položaj madžarske vlade zelo omajan. Včeraj je prišel neki ljudski komisar k ententnim zastopnikom na Dunaju in jim predložil, naj bi se začela pogajanja za prostovoljen vladni odstop. Predlog je priobči polkovnik Cuninglam v Pariz. IZ JU<303§S¥iŠQ. Mariborski dogodki. Iz Ljubliane se poroča: O mariborskih dogodkih se bo te dm pisalo več po inozemskih listih, nego pri nas. Naši nasprotniki bodo porabili te »dogodke v svoje namene in jih bodo razlagali po svoje kakor si jih — žele. Zato bo prav, da jih pojasnimo in jih tako pokažemo v pravi 'luci. Doklej sc to meuda še ni zgodšlo in to provzroča o nepo- oz. zdravico za god. Streli so se kmalu ponovil in 'poie-m je -pokalo bolj in bolj ftrintam tudi strojna puška. V presledkih je rru'a'o to pokanje do ene qoz polnoči. Okna tso se povsod odpirala in vsak je hotel vedeti, kaj se godi. Rc-iklo se je najprej, da so se uprli slov. vojaki- proti nemškim oficirjem. Pozneje se je govor" - da so vojaki nezadovoljni vsled znižanja pleče. (Znižali so jim menda po 2 K na dan.) Obenem sc s!c seveda t. V.V. grozne vesti: da je toliko in tQ"ko mrtvih, da je vojaška, revolta v vise h treh vo iak pravi, da ni nihče •mirtev. Cez e trdno odločeno, d-a poseže po samopomoči. To tembolj, ker se zdi, da tudi Hrvatje In Crnogorci komaj čakajo, da se otresejo krvavega gospodova nekaterih jugoslovanskih politikov. — Take vesti razširjajo nemški Ksti v svet. Stare nemške metode. Ko ne morejo s svojimi močmi pa skušajo doseči -z Jažmii. S svojimi špekulacijami na »sovraštvo« med Hrva.ti in Črnogorci na eni in Sr-be na drugi strani pa gotovo dosežejo le greri-.ko razočarenje. Radio: in razne ostaline iz avstrijskih časov niso še predstavi tel ji hrvatskejga naroda. Pa tudi med Slovenci so minuti tisti časi, ko je mogla nemška Berta uspešno plesti svoje spleke in svojat kovarstva. Narod naš pa naj si izapomra. da Nemci vstajajo slej ko -prej pri svojem geslu: smrt Slovencev je njihovo živdjehje. Afera s trboveljskim premogom. Nedavno so morali ustaviti, oziroma zelo skrčiti promet na železnici od Zidanega mosta do SdsJoa. In to radi pomankanje premoga. To pa po krivdi lastništva premogovnika v Trbovljah, ki m izpolnjevalo svojih obvez, ali bolj naravnost povedano: namenoma "ni dobavljalo premoga. Afera sicer še n? popolnoma pojasnjena, ali toMko je ugotovljeno, da so imele razne židovske tvrdke v Zagrebu in drugod v skladiščih velike količine trboveljskega premoga, ki so ga prodajale v slovenske knre jo na:večje politične organizacije, Zeti, da jo še • 'an>a zbornica sprejme kot svoj politični test; .nt, obenem pa tudi svarilo novi zbornici, ki bo :iela izvršiti težke poltične in socijalne reforme, zahtevane od bodočnosti Italije. Uberelec Rava je uverjen, da je -glasovanje na listo s proporcionalnim zastopstvom potrebna izpopolnitev splošne volilne pravice. Načelo proporca se ne sme opustiti. Ne priznava, da bi glasovanje na listo ne bik) umestno za deželo, ki ima še dobršno število analfabotov. Na vsak način pn bo to vzrok, da se pojači boj proti nevednosti ljudiskih mas. Reformist Drago meni, da je namen proporcijo-nalnejsa zastopstva, da ima vsako politično gibanje v dež-ell svoje zastopstvo v parlamentu, a ta'namen se dra doseči le s čim razsćžneišimi voBlrcimi okraji. Proporcionalno zastopstvo pa bi»ise movTlo uveljaviti v polni meri, če bi bilo vse narodno ozemlje en volilni okraj. Ministrski predsednik Nitti je odgovarjaj nato na interpcJacijo poslanca' Marangonija glede posredovanja Italije proti Tuski In madžarski vladi. Vlada je že i*ziavila )asno svojo misel. Italija ne namerava nikake akcije proti Rusiji in Madžarski. Ta izjava naj s»e razume dobesedno. Ne izreka pa nikakega drugega mnenja aK sodbe, ki se ne bi nanašala na mm ere Italije. Glede vesti, ki so se razširjale o pre»tveznih spopadih na mejah med itaiija:isklmi In juRosJo-vansktml četami, katerim poslednjim da so se prU družile tudi francoske Čete, izjavlja, da bi bile te vesti, če ne bi bile neumne, velikanska nesramnost. Pozval je ministra za pravosodje, naj uvede potrebna poizvedovanja in naj poskrbi, da se uvede sodna prerekava proti tistim, ki so odgovorni iza širjenje takih neumnih in za ideželo škodljivih vesti. SodjaHst MarangonJ jembe z zadoščenjem na znanje to izjavo ministrskega »predsednika. ItaJija naj se ne udeležuje nikakeea takesa čina ne s pomočjo moštva, ne z materijalnim! sredstvi. Zeli, da bi se tudi v finozemsrtvu uprli od socijalistične strani proti takim poizkusom. Istotako socjalist Luccl jemlje na znanje vladno izjavo in pravi, da mora biti Judi Nitti uverjen, da je potrebno in koristno tza Italijo, da se ne dopusti razbdtie Rusije ki Madžarske. Jutri zopet ®eja z razpravo o volilni reformi Valutno vprašanje ▼ odrešenih krajih. RIM, 29. Listi v odrešenih deželah pišejo o predstoječi rešitvi valutnega vprašanja. Te ▼esti so brez vsake podlage. Po navodilih ministrskega predsednika, ki gleda, da bi se to vprašanje čim prej rešilo, ne samo s financi-jelnega, temveč tudi s pravnega stališča, je začela delovati pred kratkim posebna komi- §tn» a * •8mnost« mn. jm. v Trsta, il Mi »11 ' sija pod pređsecbrtvom načelnika orada za nove dežele. Pri tej komisiji sodelujejo tudi delegati zakladnega ministrstva in ministrstva za sodstvo, trgovino, industrijo in delo. Ko določi ta medministrska komisija temeljne točke, bodo poklicani ca posvetovanje tudi zastopniki odrešenega ozemlja in raznih prizadetih skupin. V skladu z izraženo željo, se želi vlada izogniti delomičsiim in provizoričsiim sklepccn in namerava rešiti vprašanje temeljito kononoveljavno, kakor je zagotavljal zakladni minister tudi v parlamentu. (Štefani.) — Torej tisti, ki so izvlekli *:-T dobro zaprtih kovčegov že zaprašena potrdila o zamenjavi kronskih vrednostnic, naj jih le mirno zopet shranijo, dokler se »Nazionin* poročevalec zopet ne oglasi z vestjo, da je valutno vprašanje ie rešeno. (Op. ur.) Rusija V telili 1914—1918. Vzro i neuspehov. Že parkrat je bilo omenjeno, kako neverjetno se je razširilo vohunstvo na Ruskem in koliko svojih tajnih agentov je imela nemška vlada nameščenih vsepovsod. Navedemo naj pa tu še par prav posebno značilnih slučajev. Ko so poklali petrograjski Cehi nekega svojega sorojaka, ki je bil ie v starejših letih, preko Švice v Avstrijo, je srečal tega človeka na neki praški ulici neznan gospod, ki ga je pc&iicali po imenu. Ker je imel češki petrograj-'ski odposlanec ponarejen potni list, se na to ime ni odzval, nakar je oni gospod prišel bliže in mu dejal: »Jaz Vas dobro pozEam. Bili ste Ita-varaar ca Dunaju in ste celo meni kot tedanjemu dijaku večkrat kreditirali kake mcj-lme zneske. Zagnan je torej, da pečajo z gospodarskimi vprašanji, ko še danes ne vedo, da trgovci vos čas vojne ne izdajajo nikakih faktur iza predmete, s katerimi ni dovoljeno trgovati. Nočemo misliti, da bi šio tu za oškodovanje krušaric. Saj meščani tako nadi kupujejo res naj-okusnejši Škedenjski kruh! Glede trgovcev, id jim »prodajajo belo moko, smo pa tudi mi radovedni, da-li so to res — peki? Kdo pa prodaja belo moko slaščičarjem?! Glas upokojencev južne železnice na zasedenem ozemiju Juliiske Eenečije. Prejeli smo: Nekako meseca septembra 4. 1917. se je dogodil obžalovanja vneden slučaj, zasnovan od načekiištva posta'e v Ljubljani. V najkritičnejšem času največje bede in pomnnkanja živil in vsega, kar je potrebno ubogemu delavcu, sta tedanja mogočna načelnika Ludwig m Krainz (čitaj Kranjec!) brez vsakega ozira na večje žtev-Uo zavednih slovanskih delavcev, vrgla na cesto tiste, ki so pošteno služili, vs'cđ česar nimajo sedaj nc služ-be, ik> pokojnine. Približno ena tretjina niso že 6 mesecev orejeli niti vinarja od strani ravnateljstva južne železnice. To ravnateljstvo se enostavno prav nič ne briga za te uboge trpine, da bi dobili trsto siromašno pokojnino, toKko manje, seveda, kako dravinjsko doklado. Omenjeni zavedeni delavci so služili 40—46 let in sedaj so tu v Trstu in Čakajo, kdaj jim ravnateljstvo kaj pošlje. Ali, žaii-bog: ravnateljstvo je daleč in ima menda druge skrbi. Uboga para. ki je v službi južne železnice t potrosila vse svoje telesa« moči. &aj eeda* t stare dni. pogmfe v bedi in — skuta. To Je ravnost bnarvestno, nečloveško. Prosioio nasveta, kaj naj storimo, da prisilimo ravnateljstvo južne železnice v -vrtenje najetementarne^e dolžnosti napram siromakom, ki so se mučili toii&o let, da so se — polnile biagajae južne železnice. Ni to samo teptađue dolžnosti, izvirajoče iz medsebojnega pogodb-ejaega razmerja med podjetjem in usiuž&escem, ni samo krše rte pisanih zakonov, ampak jc udarec v obraz čutu človekoljubja Kej takega ne bi smeJo biti možno v 20 stoletju in v dežeH, ki hoče biti moderna, civilizirana in pravna. Saj nismo menda več v srednjem veku, Jeo je mogotec delal, kar je hotel, s svojimi usuž-njcuci, ne ci-eneč se ne za. fdsarti zakon ne za božjo Z2brezjajčnih« časih si znajo nekateri ljudje pomagati; v minuli noči iso ukradli neznani tatov« iz kurofca Abne Te-nente na Greti 10 kokoši in enega petelina, bržkone za___rejo. — Ko se Ve Ana Ceger PovrnRa včeraj v svoje stanovanje pri Sv. M. M. Sp. 158, je ugotovila, da so Jo v njeni odsotnosti obiskali tatovi, ki so ji ukradli 350 lir in za 4000 Mr zlate-nine. — Na južni postaji so ukradli neznani tatov« za 3860 lir blaga. Škodo trpi železniška uprava. — Franc Tomažič se je sprehajal po Corsu GaribaldL Neki neznanec mu je izmaknil listnico, v kateri je bik) 110 lir ki razne dru«e listine. — Pri preiskavi v fcedaiaitt ivaaa Apipela na trgu židovskih šol 1ŠCEA1 profesorja ali diplomiranega učitelja ali učiteljico za poučevanje v nemškem jeziku dve uri na dan ali po dogovoru. Pismene ponudbe na ras. oei. Edinosti pod »»Hrvat«. 3917 Obiskujte dobre preskrbljeno trgovine MANUFAKTURNEGA BLAGA tvrdke O. N. Ravalic0 v Trstu, ul. Vincenzo Bellln! 13 (oalei cerfca n. Sitna — Vsak dan novi prHiodl. stoj 2a EjnnroJCTTSd Seiuel & Neumann In _______• .Singtr* Gast & Gasser Tvrdka uManrvljcn 1. 1873 FRAHCEJCO BEOriflR Trst, ul. Camp.in.le 1(J Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehaničar delavnica za vsako popravljanja. prvovrstno ktjpaja Hotel BALKAN v Trsta. ETRI ZOBJE z In brez čeljusti, zlate krone in tudi obrobki Vi&JEM TUSCHERŽoB"'es TKST, ul 30. oktobra Caserina) 13, 11. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. NOVO .zakonsko sobo svetle barve, iz trdega lesa, prodam. Ulica Franoesco Luciani 5 (pr-ej Ali-ghieri). 3918 DVE pcsteljii, maliagonov les, novi, svetli, prodam. Ulica Ferriera 5, mizar. 3919 IZKUŠENA BABICA spr^cma noseče na dom. UM. Clriozza 50, pritličje, levo. 3913 RESTAVRACIJA sprejme takoj mlado sposobno kuharico, k?tera zna samostojno kuhati. Predstaviti se ulica Geppa št 23. 3911 PRODA se na Kranjskem lepo posestvo obstoječe iz enonadsiropne hiše, obširnega gospodarskega poslopja, njiv, travnikov s sadnim crevjem, pašnika in gozda ze 36.000 .Dr. Naslov pove inser. oddelek Edinosti. 3487 KROJACNICA Avgust Stular ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu. 3367 SLOVENKA, MCDISTKA se priporoča oenjenim damam v mestu in okcti-ci. Ulica Alessandro Volta št. 2 V. nadstr., vrata 19. FOTOGRAF A- JERKIČ. Trst, ul. delle Poste št. 10. Gorica, Corso št. 36 na dvorišču. P 1233 tengfflsM &užM vabi na svoj tj • angleške, ključavnice, ključi, pile, žage za železo, oro je za mizarje in mehanike itd. Z^LOSS ŽELEZNSftEE Trs!, FabiD FsS^i štev. 17- essszčzsaaaamti zobozdravnik S ^ Corso 24, I. naJstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. l\vMm izflEBia iM\m\i b mM za^ia p M fiLOGA UR IH ZlfiiAHiliE :: ] S na veliko izbero se vdobi pri m A, PO/H v TrilJ TRG GARIBALDI (BARRlEiiA) 3. i ... ■ v o p 911; v majhnih In velikih množinah. LETNA TRGOVINA, Opčine št. 33. AI i L u* uii® 5 ■ - L- j J 3 i liiini S mm ■8IBI L tJlk&žki ki se bo vršil v nedeljo, 10. avgusia cb 9.30 v prostorih „Narodnega doma-' v Trstu. ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gio.ic'imo Rossini štev. 12, vogM ul delle 1'oste. Tehniški v->dja A. Johnscher, dolg"letni asistent Dr. J. Čermaka. - Izdiranje zob brez »oleCin. Plombiranja. Umetni zobje. pH DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Cb zvršetku vo,ne. 3. Poročilo tajnika. 4. Poroč Io blagajnika. 5. Poročilo p eg!edova!cev računov. 6. Vo'itev slučajno odstopivših odborn kov a i zaupnikov. 7. Proračun za bodoče delovanje. 8. Predlogi in nasveti članov. Členi so naprošeni 30.0)0, Ksscrvi a J,5.)). )0J Central a i TiiSf fia Cassa 41 Sisimii 5 - Tu S. M) l Podružnice: Dubrovnik, Dunaj,^ K"otjr, Ljub' ljana, Metković, Opatija, Split, SiaenU. Zadar Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v b.inčno stro'o >psJije:J pjsie Spraja^a vEoja na hranilne knjižice proti 31/2«'0 letni n oSr-~ stim v baneogiro-prometu proti AVo letn'm o" brestim. Tla odp>oved naveza:ie zneske sprejema po najugodnejš h posojili, se imajo pogoditi od slučaji do slučaja. Daje * najo nmihi ?niil: (iiiii fejjiihi). Blagajna posluje od 9 do 13 -nfar"-»k v- 1 Bi Pozi? ž£ait|Brn!£arlein m mirodfliilčcFleni! Prejel sem večjo množino ALKOHOLA 96°|o in ga prodajam po konkurenčnih cenah. Jakeb Perha&ac, Trst, ulica delie Acque štev, 6. JANKO TROŠT — sodni revizor TRST - ulica Rfsorta štev. 5 — Trst. Izvršuje: vpise izprememb v odboru v trgovinski register, izpremembe pravil, ustanovitve in likvidacije zadrug, ureditev finančnih zadev vseh vrst, Se&tava bilanc in revizije računov. — Posluje v slovenskem m italijanskem jeziku. —