XIV-61-1993            __________________________________________________________________________ACROCEPHALUS
Ptice ob spodnjem toku reke Save Birds of the lower course of the Sava river
Milan VOGRIN, Andrej HUDOKLIN 1. UVOD
Ptice ob spodnjem toku reke Save so bile predmet raziskav že v letih 1978, 1979 in 1980 (Štromar, 1979, 1980, 1981) in v letu 1984 (Gregon, 1984, 1993). Z novejšimi raziskavami tako ta predel omogoča kar dober pregled stanja njegove ornitofavne.
2. OPIS OBMOČJA
Kot spodnji tok reke Save pojmujemo zadnje desetine rečnih kilometrov, ki jih opravi reka v Spodnjem Posavju, preden zapusti Slovenijo. To je geografsko zaključena prostorska enota, katere bistvena komponenta je prav reka Sava. Po preboju skozi Posavsko hribovje se pod Krškim rečna dolina razpre v prostrano Krško-bre-žiško polje, kjer je reka naplavila ogromen prodni vršaj, po katerem je tisočletja prestavljala strugo.
Obdobja nasipavanja so si sledila skozi zemeljsko preteklost do danes, ko so izoblikovane široke rečne terase. Največjo stopnjo naravnosti je ohranila holocenska ravnica, ki je razčlenjena s številnimi rečnimi strugami in mrtvimi rokavi, ki ožive ob visokih vodnih stanjih. Najnižje dele redno dosegajo poplave. Ob reki prevladujejo logi, loke in redka polja. Na nekaterih odsekih so obvodni predeli prekriti z debelimi nanosi mivke.
Divjo reko so zaradi nenehnih poplav in spreminjanja struge pričeli urejati že v prejšnjem stoletju, v začetku tega stoletja pa je bil začrtan sedanji potek rečne struge. Brežine so bile s kasnejšimi ureditvami
močno utrjene, vendar reka še vedno prestopa plitvo, do 4 metre globoko strugo, povprečno široko do 100 metrov. Na odseku pod Brežicami je poplavni pas reke obdan z visokimi nasipi, v okviru katerih
naj bi se razlivalo tudi akumulacijsko jezero hidroelektrarn Mokrice in Brežice.
Pritoki reke so na tem odseku redki. Na levem bregu se pred Brežicami izliva potok Močnik, za njim pa tako imenovana Nova Gabrnica, ki za nasipom pobere množico reguliranih potokov, izliv So tie pa je že na Hrvaškem. Na desnem bregu je najpomembnejša reka Krka, za njo pa z obrobja gorjanskega pogorja priteka več manjših hudournih potokov.
V  obrežnem pasu prevladuje vegetacijska združba Salici populetum albae. V obrežnih lokah so pogoste vrbe Salix sp., topoli Populus sp., jelše Alnus sp. ter dobi Queicus robor, ki so združeni v vegetacijski enoti Salicetopopuletum. Na posameznih predelih, posebno v obrežnem pasu, naletimo tudi na grmišča, ki so ponekod skoraj neprehodna. V tem delu prevladujejo različne vrste vrb Salix, bezeg Sambu-cus nigra, dobro vita Viburnum lantana, krhlika Rhamnus sp., leska Corylus avella-na. Izjemno bujen pa je tudi zeliščni pas.
Velik del nekdanjih lok na tem delu poraščajo umetni topolovi nasadi (Populus canadensis, P. euroamericana), ki so bili zasajeni za potrebe tovarne celuloze in papirja iz Krškega.
V bližini vasi Prilipe je ena redkih ohranjenih mrtvic, dolga skoraj dva kilometra. Mrtvico napajajo bližnji potoki, voda pa odteka v reko Savo. Obrašča jo težko prehodna vegetacija združbe Salici populetum albae. Pri obvodni vegetaciji prevladuje navadni trst Phragmites communis, ki je posebej močno razraščen v njenem spodnjem delu. Vodno površino v večji meri prekriva Najas minor, rastlina iz družine podvodnic. To je šele njena druga znana lokacija v Sloveniji, omeniti pa velja še naslednje redke vrste: konjska kislica Ru~
191
ACROCEPHALUS
XIV-61-1993
mex hydrolapathum, kopjastolistna čelad-nica Scutellaria hash folia, navadna streluša Sagittana sagittifolia in Sparganium neglec-tum (Jogan, 1993).
Reka Sava je na tem predelu močno onesnažena. Uvrščena je v 3. do 4. kakovostni razred, najbolj kritične razmere so v času nizkih vodnih stanj.
Reko Savo in obrežni pas smo pregledali od gramoznice v Vrbini do odseka pod Ločami. Raziskave smo usmerili predvsem na samo reko in obrežne loke na levem obrežju. Opazovali smo nekako v do 100-metrskem pasu ob Savi s postanki na zanimivejših mestih ob cesti, laže prehodnih odsekih ob reki in v topolovih nasadih. Ko omenjamo Vrbino, imamo v mislih obsežno ravnico na levi strani Save, ki se razprostira med krško nuklearko oziroma zaselkom Vrbina in Brežicami in ne krajevno oznako področja na desnem bregu Save južno od vasi Loče, zadnjega slovenskega zaselka pred državno mejo.
3. METODA DELA
Raziskave območja je opravila ekipa v
sestavi Prane Bračko, Andrej Hudoklin, Franci Kranjc in Milan Vogrm 11. in 12. 6. 1993, 19. 7. pa smo opravili terenski ogled z ornitološko skupino z Mednarodnega mladinskega ekološko raziskovalnega tabora Krka 93. Zapisovali smo kvalitativne podatke, le pri nekaterih vrstah smo poskušali oceniti tudi njihovo številčnost. Teren smo pregledali tudi ponoči. Med hojo ob obeh bregovih Save med Ločami in Vrbino smo si zapisovali registrirane vrste, s tem da desnega brega severno od Brežic nismo raziskali.
Upoštevani so tudi zapiski z ekskurzije, ki sta jo 21. 5. 1993 opravila Andrej Hudoklin in Andrej Sovine, posebno dragocene pa so beležke ornitoloških opažanj iz let 1992 in 1993, povzete iz beleznice Francija Kranjca (F. K.).
Pri določenih vrstah je podana tudi pri-


Foto 1. Savsko prodišče pri Mostecu. Junij 1993. (A. Hudoklin)
Photo 1. Gravel bank on the Sava river at Mostec. June 1993. (A. Hudoklin)
192
XIV-61-1993
ACROCEPHALUS
merjava med našimi raziskavami ter raziskavami dr. Stromarjeve (1979, 1980, 1981) in Gregonja (1984, 1993).
4. SISTEMATSKI DEL
V sistematskem delu so navedene vse vrste, ki so bile registrirane v času naših raziskav v letu 1993, upoštevani pa so tudi posamezni podatki iz leta 1992.
MALI PONIREK Tachybaptus ruficollis Opazovanja  z  reke  Save  v  bližini  JE
Krško: 6. 6.  1992 (5 os.), 4. 4.  1993 (1 os.)
in 15. 7. 1993 (6 os.) (F. K.).
VELIKI KORMORAN Phalacrocorax carbo
Velikega kormorana smo registrirali 11. 6. (2 os.) pri Mostecu in 19. 7. v Vrbini (29 os.). Reden zimski gost, prvi se pojavijo v začetku oktobra. Decembra m januarja so običajne jate z več deset osebki (F. K.).
SIVA CAPLJA Aidea cinerea
Siva caplja je pogosta ob reki, na enem mestu smo opazovali do štiri (4) osebke hkrati. Celoletni gost, pozimi v večjem številu (F. K.).
ČRNA ŠTORKLJA Ciconia nigra Črno štorkljo smo opazovali 11. 6. ob 19. uri na prodišču nedaleč od Mosteca. Bila sta dva odrasla osebka, ki sta iskala hrano na podoben način kot caplja - z brodenjem po vodi. Verjetno je šlo za par, ki je gnezdil v Dobravi. Na mirnejših odsekih Save v bližini nuklearke je bila registrirana 12. in 18. 6. 1993 (1 os.) in 23. 6. 1993 (2 os.) (F. K.).
BELA ŠTORKLJA Ciconia ciconia
Par opazovan 7. 7.  1992 v loki ob Savi
pred izlivom Krke. Najbližje gnezdišče v
Cerkljah ob Krki (A, Hudoklm).
GRBEC Cygnus olor Pogost na izlivnem odseku Krke v reko Savo (A. Hudoklin).
MLAKARICA Anas platyrhynchos Med najbolj pogostimi vodnimi vrstami. Opazovali smo skupine do 20 osebkov.
KRAGULJ Accipiter gentilis
Odraslo samico smo opazovali 12. 6. pri Ločah. F. K. omenja, da ga je opazoval predvsem v zimskem času, največkrat posamezne osebke.
SKOBEC Accipiter nisus Opažanja iz Vrbine: 23. 9.  1992,  1. 3. in 24. 5. 1993, vedno 1 os. (F. K).
KANJA Buteo buteo
Vedno prisotna, vendar ne več kot en primerek.
NAVADNA POSTOVKA Falco tmnuncu-lus
Opazovan je bil par ob obrežni loki, ki meji na kmetijske površine. F. K. omenja gnezdenje posameznih parov na električnih daljnovodih.
ŠKRJANČAR Falco subbuteo
Opazovali smo ga, ko se je spreletaval ob zapuščenem vranjem gnezdu. Ali je tu tudi gnezdil, nismo mogli ugotoviti. Opazovali smo tudi spopade med njim in poštov-ko, kar ni ravno običajno.
SOKOL SELEC Falco peregrmus Opažanja posameznega osebka iz Vrbine: 3. 6. in 4. 7. 1992 (F. K.).
FAZAN Phasianus colchicus Splošno prisoten, registrirali smo ga tudi v topolovih nasadih.
ČRNA LISKA Fulica atra
17. 5. 1992 2 osebka v Strugi pri železniški postaji Libna, 23. 6. 1993 1 osebek na Staro vaškem potoku (F. K.).
MALI DEŽEVNIK Charadnus dubius
Par malih deževnikov smo opazovali 11. 6. na prodišču pod Ločami. Glede na čas opazovanja lahko sklepamo, da tu gnezdi. Vrsta ni pogosta.
193
ACROCEPHALUS
XIV-61-1993
PRIBA Vanellus vanellus V letu 1992 so gnezdile ob potoku Močnik in v bližini nuklearke (F. K.).
PIKASTI MARTINEC Tnnga ochropus Pikastega martinca smo opazovali 11. 6. na prodišču pri Mostecu, bil je v svatov-skem perju. Glede na slabšo raziskanost tega predela Slovenije in kot o občasnemu gnezdilcu Slovenije mu bo treba tu posvetiti več pozornosti.
MALI MARTINEC Actitis hypoleucos Edino opazovanje malega martinca smo zabeležili 19. 7. (2 os.) na prodišču v Vrbini.
REČNI GALEB Larus ndibundus Rečne galebe smo opazovali 11. 6. pri Mostecu. Bili so štirje (4) osebki, od teh trije v odraslem letnem perju in eden v prvem poletnem perju. 19. 7. smo v Vrbini opazovali pet (5) osebkov. Reden poletni gost (F. K.).
SIVI GALEB Larus canus 11.  6. smo pri Mostecu opazovali tudi sivega galeba.
NAVADNA ČIGRA Sterna hirundo Navadno čigro smo opazovali 11. 6. in 19. 7. Obakrat sta bila opažena dva (2) odrasla osebka, ki sta letela ob Savi navzdol.
GRIVAR Columba palumbus Njihovo oglašanje smo poslušali vse dni. Opazovan med 11. 2. in 19. 10. (F. K.).
DIVJA GRLICA Streptopelia turtur Po oglašanju sodeč je številna gnezdilka lok.
TURŠKA GRLICA Streptopelia decaocto Zadržuje se predvsem po naseljih, opazovana tudi v Vrbini (F. K.).
NAVADNA KUKAVICA Cuculus canorus Njihovo oglašanje smo poslušali v juniju.
PEGASTA SOVA Tyto alba 25.  5.   1993 je bil  1 osebek opažen v bližini nuklearke (F. K.).
LESNA SOVA Strix aluco 11. 6. smo ob robu Mihalovca poslušali oglašanje mladičev.
ČUK Athene noctua
11. 6. je bilo slišati njegovo oglašanje iz smeri Dobove. Kot redko vrsto ga omenja tudi F. K. in navaja (dnevna) opazovanja posameznih osebkov iz Vrbme: 18. 4. 1992, 13. m 23. 5. 1993.
ČRNI HUDOURNIK Apus apus Edino opazovanje enega osebka smo zabeležili  11.  6.,  ko se je spreletaval nad Savo.
VODOMEC Alcedo atthis
Pogost, 11. 6. smo na odseku od Mosteca do Loč našli tri aktivne rove. F. K. ga uvršča med vrste, ki so tod opažene vse leto.
SMRDOKAVRA Upupa epops 21. 5. je bil en osebek v Vrbmi. Opazovanja (F. K.): 1. 5. 1993 1 os. pri JE Krško, 12. 5. 1993 4 os., 23. 6. 1993 pa 2 os. ob potoku Močnik.
VIJEGLAVKA Jynx torquilla
En osebek je 21. 5. 1993 pel v Vrbini.
VELIKI DETEL Dendrocopus major Veliki detel je splošno razširjena vrsta.
KMEČKA LASTOVKA Hirundo rustica Kmečko lastovko smo redno opazovali
med prehranjevanjem nad Savo, gnezdijo
v bližnjih vaseh.
MESTNA LASTOVKA Delichon urbica Velja enako kot za kmečko lastovko.
BREGULJKA Ripana ripana
Manjšo kolonijo breguljk smo našli 11. 6. na levem bregu Save. Kolonija je dober kilometer niže od Mosteca. Štela je okoli
194
XIV-61-1993
ACROCEPHALUS
deset (10) parov. Gnezdilni rovi so bili v strmih brežinah debelih rečnih nanosov mivke. 21, 5. sta se dve breguljki spreleta-vali nad Savo v bližini omenjene kolonije. Zadnjič so bile tu opazovane 23. 7. 1993 (14 os.) (F. K.).
DREVESNA CIPÄ Anthus tnviahs Razširjena po odprtih predelih, posebno tam, kjer so med loko travniki.
BELA PASTIRICA MotaciUa alba
Videvali smo jo povsod ob reki.
MALI SLAVEC Luscima megarhynchos Samec je pel 21. 5. v zaraščeni loki ob Savi pri Mostecu.
PROSNIK Saxicola torquata
Za prosnika bi lahko rekli podobno kot za drevesno cipo. 21. 5. je bil pri Mostecu opazovan par, ki je hranil mladiče.
KOS Turdus merula Splošno razširjena vrsta.
CIKOVT Turdus philomelos Njegovo petje smo poslušali povsod v loki.
REČNI KOBILIČAR Locustella üuviatilis Pojoč samec je bil 21. 5. registriran v loki ob Savi,  blizu gnezdišča breguljk, istega dne pa je več samcev pelo v topolovem nasadu v Vrbini.
MOČVIRSKA TRSTNICA Acrocephalus
palustris
Razširjena ob zaraslih predelih, posebno tam, kjer je veliko zeliščne vegetacije.
SIVA PENICA Sylvia communis 12. 6. smo našli gnezdo z mladiči tik ob Savi pri Dolnjem Kleču.
ČRNOGLAVKA Sylvia atricapilla Splošno razširjena vrsta.
VRBJA LISTNICA Phylloscopus collybita Poje povsod v loki.
DOLGOREPKA Aegithalos caudatus Jate dolgorepk se zadržujejo v obrežnem vrbovju.
MOČVIRSKA SINICA Parus palustris Ob Savi pri Mostecu je bil 21. 5. opazovan par v loki.
PLAVČEK Parus caeruleus Splošno razširjena vrsta.
VELIKA SINICA Parus major Pogosta,   11. 6. smo opazovali speljane mladiče.
BRGLEZ Sitta europaea
Njegovo oglašanje smo poslušali vse dni.
KRATKOPRSTI PLEZALČEK Certhia brachydactyla
Njegovo oglašanje smo zabeležili 12. 6. v Vrbini.
PLAŠICA Remiz pendulinus
Plašico smo evidentriali 11. 6. ob Savi pod Ločami, ko sta se dva osebka oglašala v vrbovem sestoju. Glede na datum in primeren habitat tu prav gotovo gnezdi.
KOBILAR Onolus oholus Splošno razširjena vrsta.
RJAVI SRAKOPER Lamus colluno Splošno   razširjena   vrsta,    pogost   ob grmovnih sestojih.
ŠOJA Garrulus glandahus Splošno razširjena vrsta.
SRAKA Pica pica
Pogostješa v kulturni krajini m v bližini naselij.
SIVA VRANA Corvus comix
Splošno razširjena vrsta.
KROKAR Corvus corax 21. 5. se je 1 os. spreletel prek Save pri Mostecu.
ACROCEPHALUS
XIV-61-1993
ŠKOREC Sturnus vulgaris Splošno razširjena vrsta. 11. 6. smo opazovali jato z okrog 350 osebki.
POLJSKI VRABEC Passer montanus Zadržuje se ob robovih lok, ki mejijo na
polja.
DOMAČI VRABEC Passer domesticus Zadržuje se ob naseljih in v njih.
ŠČINKAVEC Fringilla coelebs V lokah splošno razširjen.
ZELENEC Carduelis chlons Njegovo oglašanje smo pogosto poslušali ob naseljih in ob robovih lok.
LIŠČEK Carduelis carduelis
Posebej pogost na travnikih, kjer se prehranjuje v manjših jatah. Opazovani tudi mladostni osebki.
NAVADNI REPNIK Acanthis cannabina Zadržuje  se  ob  robovih  agrocenoz  in obrežnih lok.
GRILČEK Serinus serinus Zadržuje se ob naseljih.
DLESK Coccothraustes coccothraustes Zadržuje se v loki.
RUMENI STRNAD Emberiza cithnella Najštevilčnejši ob robovih lok.
5. REZULTATI IN RAZPRAVA
Seznam 71 registriranih vrst ptic na obravnavanem območju Spodnje Save je nastal na osnovi terenskih opazovanj skupine ornitologov v treh terenskih dneh junija in julija 1993. Dopolnjen je še s podatki iz leta 1992 in slučajnih opazovanj v letošnjem letu.
Zaradi omejenega obsega raziskav so bili zbrani le podatki o prisotnosti vrst, ne pa tudi o njihovi številčnosti. Večino vrst iz gornjega   seznama   lahko   uvrstimo   med
možne, verjetne ali nedvomne gnezdilce obravnavanega območja. Med vrste, ki se tu le prehranjujejo, gnezdijo pa v bližnji
okolici, sodijo črna štorklja, rečni galeb in
navadna čigra, za tri vrste statusa ni bilo mogoče ugotoviti (sokol selec, mali in pikasti martinec), sivi galeb sodi med preletni-ke, siva caplja med celoletne goste, kamor bi morda lahko že uvrstili tudi velikega kormorana, ki pa je predvsem številen zimski gost.
Rezultati terenskega dela so pokazali, da je obravnavano območje pomembno gnezdišče nekaterih vrst, ki so močno ogrožene zaradi določenih posegov v njihov življenjski prostor. V strmih erozijskih zajedah v plasteh finejših peščenih zrn so nastale primerne možnosti za gnezdenje dveh vrst, ki so ju regulacijska dela ob vodotokih najbolj prizadela. Ti vrsti sta vodomec in breguljka. Poleg posameznih lokalitet v severovzhodni Sloveniji so spodnjesavske peščeno-mivkaste stene eno redkih gnezdišč breguljk v prvotnih gnezdiščih ob rečnem toku pri nas. V letu 1992 je bila odkrita gnezditvena kolonija breguljk ob Savi pri Čatežu, ki pa je bila zaradi sanacijskih del na brežinah žal uničena (Gregori, 1992), letos pa so breguljke gnezdile niže od naselja Mostec. Tudi vodomec je bil pogosto opažen, našli pa smo tudi več gnezditvenih rovov.
Prodišča ob Savi so gnezditveni habitat malega deževnika, medtem ko gnezditve malega martinca nismo mogli potrditi. Še bolj zanimivo pa .je opazovanje enega osebka pikastega martinca v gnezditvenem obdobju in v primernem gnezditvenem prebivališču. Njegova gnezdite v v Sloveniji je bila do sedaj zanesljivo ugotovljena le enkrat (Štumberger, 1980).
Verjetno izvirajo v gnezditvenem obdobju opazovani osebki rečnih galebov in navadnih čiger iz gnezditvenih kolonij v sosednji Hrvaški, očitno pa je obravnavano območje njihovo pomembno prehranjeva-lišče in morda tudi potencialno gnezdišče.
Čeprav je bilo v zadnjih letih pri nas odkritih nekaj novih gnezdišč črne štorklje (med drugimi tudi v bližnjim gozdu Dobrava), sodi ta vrsta še vedno med naše naj-
196
XIV-61-1993
ACROCEPHAI.US
redkejše gnezdilce. V obravnavanem območju ob Savi se črne štorklje redno prehranjujejo.
Veliki kormorani so redni zimski gostje, v drugi polovici zime tudi v večjih skupinah z nekaj deset osebki. Možno je, da so se v večjem številu pričeli pojavljati šele pred nekaj leti. Vrsta je bila že v začetku osemdesetih let registrirana med terenskim delom v okviru Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije (Sovine, v tisku), Štromarjeva pa jih ne omenja v popisih iz konca sedemdesetih let, ki so bili opravljeni tudi v izven-gnezditvenem času. S fenološkega stališča so še posebej zanimiva naša opažanja v poletnem času, kar kaže, da jih bo v prihodnje verjetno treba uvrstiti med celoletne goste.
Med vrstami, ki so bile opažene v gnez-ditvenem obdobju pred slabim desetletjem, izdvaja Gregori kot posebno zanimive plašico, rečnega kobiličarja in poljsko vrano. Med našim delom smo ponovno potrdili verjetno gnezdenje prvih dveh, medtem ko lahko z gotovostjo trdimo, da poljske vrane tu ne gnezdijo več. Poleg Gregorija omenja poljske vrane za področje Vrbine, Bregane in ustja So tie v juniju 1984 tudi Geister (1990, pisno), med drugimi vrstami pa še goloba duplarja, zeleno žolno, malega detla, brinovko, vrtno penico in taščico, ki jih mi nismo registrirali.
Pribe je že Štromarjeva uvrstila med neredne gnezdilce in opozarjala na možnost, da je njihovo gnezdenje v prihodnje vprašljivo zaradi različnih posegov v prostor. Očitno so pribe še vedno redki občasni gnezdilci, saj je bilo njihovo gnezdenje potrjeno v letu 1992 pri potoku Močnik. V letošnjem letu pribe tam niso gnezdile, morda tudi zaradi posledic zadnjih sušnih let (F. Kranjc, pisno).
Zanimivo je tudi možno gnezdenje črnih lisk v manjših zamočvirjenih področjih in ob potokih, saj je to eno redkih gnezdišč
te vrste v vzhodni Sloveniji.
6. NARAVOVARSTVENA PROBLEMATIKA
Na obravnavanem območju je na reki Savi predvidena postavitev dveh hidroelektrarn, katerih akumulacijski jezeri bi zalili večji del poplavnih ravnic in logov ob reki. Celotni obrežni pas bi s tem bil neposredno potopljen, z njim pa tudi najpomembnejši habitati. Onemogočene bi bile možnosti za življenje številnih redkih in ogroženih vrst; med drugimi tudi 24 vrst z Rdečega seznama ogroženih vrst ptičev v Sloveniji (Gregori, Matvejev, 1992). Med prizadetimi vrstami z Rdečega seznama so štiri vrste (črna štorklja, sokol selec, pegasta sova in vodomec).
Prodišča so z ornitološkega in naravovarstvenega stališa pomembna kot življenjski prostor nekaterih ogroženih vrst ptic, ki tu gnezdijo (mali deževnik Charadnus du-bius). Drugim rabi prodišče kot prehranje-vališče in počivališče. To je pomemben življenjski prostor za nižje živali, ki imajo veliko vlogo pri čiščenju vode. Akumulacijski jezeri bi vsa prodišča potopili.
Izjemen habitat so strmi bregovi z debelimi plastmi odložene mivke, kjer gnezdita breguljka Riparia riparia in vodomec Ä1-cedo atthis. Glede na to, da so takšni habitati pri nas vse bolj redki, bo njihova zaščita v tem predelu nujna, vendar tudi ti habitati ob postavitvi elektrarn tu nimajo prihodnosti.
Poleg prodišč in strmih rečnih brežin moramo med ogrožene habitate uvrstiti tudi mrtve rečne rokave - mrtvice. Te so ogrožene v slovenskem merilu z regulacijami in melioracijami ter v našem primeru s hidroelektrarnami. Najpomembnejša mrtvica na tem predelu je mrtvica pri Prilipah, ki na srečo ni ogrožena. Zato pa jo ogrožajo številna divja smetišča v neposredni bližini, nejasen pa je tudi odnos ribičev.
Zgoraj naštetim motečim dejavnikom gre verjetno pripisati tudi dejstvo, da nismo zabeležili nobene vodne vrste. Izjema je bil le vodomec Alcedo atthis, ki je v breži-nah mrtvice verjetno tudi gnezdil.
Neposredno   bi  bile  prizadete  tudi
obrežne loke in logi, ki jih Sava danes redno poplavlja. Za ta območja je značilna velika stopnja naravne ohranjenosti. To so še dokaj stabilni ekološki sistemi, ki kljub
197
ACROCEPHALUS
XIV-61-1993
močno onesnaženi reki Savi in hidromelioracijam v bližnjem pasu vzdržujejo pomembno ekološko ravnotežje območja kot celote, Imajo vlogo svojevrstnega naravnega
tampona med reko Savo na eni in kmetijskimi površinami na drugi strani. Prav tako so prebivališče številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Med te prav gotovo sodijo tudi ptice.
Za loke lahko rečemo, da so med najbolj ogroženimi biotopi ne samo pri nas, temveč po vsej Evropi. Ogrožajo jih tako regulacije rek, melioracije, kakor tudi namerno izse-kavanje in spreminjanje v polja ter nenazadnje tudi urbanizem. Ker poplavna loka diha z reko, je od nje odvisna in občutljiva na vse spremembe, ki se na reki dogajajo. Z obsežno vegetacijo varuje loka tudi podtalnico, medtem ko za polje ali za hidroelektrarno česa takega ne bi mogli reči.
Zelo obsežni so tudi topolovi nasadi, ki se razprostirajo ob reki Savi od Krškega do Brežic. Na tem predelu so izpodrinili naravno loko in loge, kar sploh ni nepomemben podatek. Umetni nasadi se obdelujejo intenzivno, zato je ostala zarast nezaželena. V času naših opazovanj je bil zeliščni sloj na večjem delu plantaž zaradi uporabe herbicidov dobesedno požgan, kar je drastično prizadelo tu gnezdeče vrste. Najbolj očitne spremembe so bile pri populaciji rečnih kobiličarjev Locustella ßuviatilis, saj je bil od dokaj številne populacije (21. 5. jih je pelo vsaj 6) po škropljenju opažen le še en pojoči samec v juniju!
Ob Savi najdemo tudi številne travnike, ki so pomembni za številne metulje, dvoživke, plazilce, ptice in male sesalce. Z načrtovano graditvijo hidroelektrarn bi jih izgubili, tako kot ves svet ob Savi.
Zaradi različnih uporabljenih metod, kakor tudi obsega in lokacij, kjer so potekale predhodne ornitološke raziskave (Štromar, 1979, 1980, 1981, Gregori, 1984) neposredna primerjava teh rezultatov z našimi raziskavami ni mogoča. V primerjavi z Gregorije-vem seznamom iz leta 1984 med našimi opazovanji nismo opazili osem vrst, med njimi tudi dveh (poljski škrjanec in jerebica), ki sta uvrščeni v Rdeči seznam ogroženih ptičev v Sloveniji (Gregori, Matvejev,
1992). Poljski škrjanec je bil že v času Gregorijevega terenskega dela označen kot redka vrsta, pri čemer avtor domneva,
da je bil verjetno v preteklosti pogost. O
jerebici (in prepelici) pa Štromarjeva govori celo kot o zelo pogostih vrstah.
Očitno je, da so bile v zadnjih letih na obravnavanem območju najbolj prizadete vrste ptic, ki naseljujejo travniške in obdelovalne površine, kar je nedvomno tudi posledica različnih melioracijskih del in sprememb v rabi prostora ali kultur.
7. RAZVOJNE USMERITVE
Največja grožnja reki Savi in pestremu poplavnemu svetu ob njej sta načrtovani hidroelektrarni, ki bi s potopitvijo večjega dela tega območja povzročili popolno izničenje množice specifičnih habitatov in rečnega ekosistema območja kot celote. Posledice za rastlinski in živalskih svet so težko predvidljive, še posebej za ogrožene vrste, ki bodo preprosto izginile.
Tako velikih vplivov na prostor se ne da kompenzirati na noben način, niti s produkcijo nadomestnih sekundarnih biotopov in renaturacijami reguliranih pritokov Save na tem odseku.
S stališča varstva narave so takšni posegi povsem nesprejemljivi. Prihodnost reke Save in širšega poplavnega pasu z logi in lokami vidimo v ohranjanju čim bolj naravnega stanja ter takšne gospodarske rabe in vseh drugih posegov, ki ohranjajo značilnosti habitata. Ob doseganju takšnih ciljev je nujno tudi izboljšanje kakovosti rečne vode.
LITERATURA
GEISTER, L, (1990): Prelestne prikazni. Vrbina. str. 38-39. Samozaložba
GREGORI, J. & KRYSTUFEK, B„ (1984): Favna ptičev in sesalcev ob Savi. Elaborat, Pnrodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana.
GREGORI, J., (1992): Dokumenti: Breguljke Ri-paria riparia gnezdile ob Savi pri Čatežu. Acro-cephalus 55: 192. Ljubljana.
198
XIV-61-1993
ACROCEPHALUS
GREGORI, J., MATVEJEV, S., (1992): Rdeči seznam ogroženih ptičev v Sloveniji. Varstvo narve 17: 29-39.
GREGORI, J., (1993): Ekološke značilnosti ptičev ob spodnjem toku Save. Acrocephalus 61, v tisku.
SOVINC, A., v tisku: Zimski ornitološki atlas Slovenije
ŠTROMAR, L., (1979): Ornitološka istraživanja u okolici NE Kršk 1 FT^l "-k • istraživanja u okolici NE Krško I: 196-221. Prirodoslovno-mate-matički fakultet Zagreb, Biološki odjel.
ŠTROMAR, L., (1980): Ornitološka istraživanja u okolici NE Krško II. Ekološka istraživanja u okolici NE Krško II: 253-280. Prrrodoslovno-mate-matički fakultet Zagreb, Biološki odjel.
ŠTROMAR, L., (1981): Ornitološka istraživanja u okolici NE Krško III. Ekološka istraživanja u okolici NE Krško III: 285-305. Prirodoslovno-mate-matički fakultet Zagreb, Biološki odjel.
ŠTROMAR, L„ (1982): Signifikantnost ostatka šuma unutar antropogenih površina na području užjeg dijela oko NE Krško u odnosu na predstavnike ornitofavne. Šumarski list, 106, 9-10: 377-391, Zagreb.
ŠTUMBERGER, B. (1980): Pikasti martinec Tringa ochropus gnezdi v Sloveniji. Acrocephalus 1: 52-54
POVZETEK
V dveh junijskih dneh in enkrat v juliju 1993 so bile opravljene raziskave ornitofavne območja ob Spodnji Savi na Krško-brežiškem polju med Vrbino in vasjo Loče. Med hojo ob reki Savi in njenem obrežnem poplavnem pasu, v login, lokah in ob poljih ter med občasnimi postanki ob posameznih pomembnejših mestih (npr. laže prehodnih točkah ob reki, topolovi nasadi ipd.) in ob upoštevanju zapiskov naključnih opazovanj je bilo evidentiranih 71 vrst ptic. Poleg združbe Salici populetum albae in posameznih grmišč velik del nekdanjih lok poraščajo umetni topolovi nasadi.
Med pomembnejše gnezdilce savskih brežin sodijo breguljka, mali deževnik in vodomec, ki so vsi ogroženi zaradi različnih človekovih posegov v njihov življenjski prostor. Gnezditvena kolonija breguljk v bližini naselja Mostec je eno redkih prvotnih gnezdišč ob rekah pri nas.
Zanimiva so opazovanja pikastega martinca, navadne čigre in rečnega galeba v gnezditvenem obdobju. Za slednji dve vrsti je območje Spodnje Save pomembno prehranjevališče, morda tudi potencialno gnezdišče glede na bližino gnezdit-venih kolonij v sosednji Hrvaški. Tu se redno prehranjuje tudi črna štorklja, v zimski polovici leta pa tu prezimujejo številni veliki kormorani.
Naša poletna opazovanja kormoranov nakazujejo možnost, da bodo kormorani v prihodnje dobili oznako celoletne (negnezdeče) vrste, podobno kot siva caplja.
Plašica in rečni kobiličar sta bila po skoraj desetih letih ponovno potrjena v gnezditvenem času, medtem ko lahko z gotovostjo trdimo, da poljske vrane danes tu ne gnezdijo več. V gnezditvenem obdobju so bile registrirane v letu 1984. Manjša zamočvirjena območja ob potokih so eno redkih gnezdišč črnih lisk v vzhodni Sloveniji, pribe pa so neredne gnezdilke, ki jim poleg posegov v prostor tu onemogočajo redno gnezdenje še sušna leta.
Z graditvijo predvidenih hidroelektrarn na Savi s pripadajočimi velikimi akumulacijskimi jezeri bi bil celotni obrežni pas potopljen in za vedno izgubljene življenjske možnosti za številne ogrožene vrste. Tako velikih sprememb v prostoru ne morejo nadomestiti sekundarni biotopi ali renatu-racijski posegi, zato bodo naravovarstvena prizadevanja v prihodnje usmerjena v ohranjanje naravnega stanja in gospodarjenje s prostorom na način, ki tudi v prihodnje zagotavlja obstoj sedanjih značilnosti habitatov.
SUMMARY
In three days - two in June and one in July 1993 - the ornitofauna of the Lower Posavje region at the Krško-brežiško polje between Vrbina and Loče was being researched. During a walk by the river Sava and its inundated strips of land, flood plain forests and nearby fields, as well as during occasional stops on different important spots (easily passable points by the river, in poplar plantations, etc.) and by taking into account the records of some chance observations there, 71 species were registered. The former flood plain forests are overgrown with the Salici populetum albae association, shrubs and especially with the artificially planted poplars. Among the more important breeders on the banks, there are the Sand Martin, Little Ringed Plover and Kingfisher, all endangered due to man's interventions in their habitats. The breeding colony of the Sand Martin in the vicinity of Mostec is one of the very rare original nest sites along the rivers of Slovenia.
Most interesting were the observations of the Green Sandpiper, Common Tern and Black-headed Gull during their breeding season. For the last two species, the Lower Posavje region is an important feeding site and even a potential nest site in view of the nearness of the breeding colonies of these species in the neighbouring
199
ACROCEPHALUS
XIV-61-1993
Croatia. Black Storks regularly feed here as well, while in the second half of the year, numerous Cormorants spend winter in this part of the Sava basin. Our summer observations of these birds indicate that in future they may get the status of a year-long (non-breeding) species, as already obtained by the Grey Heron.
After almost a decade, the Penduline Tit and the River Warbler were confirmed again during their breeding season, while it can be stated with certainty that the Rook no longer breeds here. In its breeding season, it was registered for the last time in 1984.
The small marshy areas by the streams are one of the very rare Coot's nest sites in the Eastern Slovenia, while the Lapwing breeds here irregularly, primarily due to man's interventions in nature and some long dry spells in recent years.
If the planned construction of hydroelectric power stations with all their appertaining reservoirs on the river Sava is indeed carried out, the entire area along it would be flooded and the
living conditions for numerous endangered species lost. Considering that such great changes in this environment cannot be replaced by secondary biotopes or renaturalizing interventions, all future conservationist efforts will be directed towards the preservation of the area's natural state and handling with it in such a manner, that will ensure a further existence of today's characteristics of its habitats.
Milan Vogrin, Hotinja vas 164/a, 62312 Orehova vas
Andrej Hudoklm, Ob Sušici 15, 68350 Dolenjske Toplice
Ptice Jovsov in predlogi za njihovo varstvo Birds of Jovsi and proposals as to its protection
Peter TRONTELJ, Müan VOGRIN UVOD
Leta 1991 izdelane Strokovne osnove odloka o razglasitvi območja Jovsi za naravni spomenik (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, 1991) in pobuda H. Oršaniča za razglasitev ornitolo-škega rezervata pomenijo začetek novejših prizadevanj za ohranitev Jovsov in za boljšo raziskanost njihovega živega sveta. V letih 1992 in 1993 je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije organiziralo več ekskurzij, na katerih smo dovolj podrobno raziskali celotno območje v gnezditvenem obdobju, nekaj podatkov pa smo zbrali tudi za obdobje preleta. Del stroškov raziskav sta krila Lovska zveza Slovenije in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto.
Jo vsi so območje nižinskih vlažnih do močvirnih travnikov in steljnikov, najhitreje izginjajočega življenjskega prostora v Slo-
veniji. V Krško-brežiški kotlini so edini večji še ohranjeni kompleks. Skupaj s Cerkniškim jezerom, Ljubljanskim barjem, travniki pri Mali Polani in Medvedcah, Planinskim poljem in še z nekaterimi drugimi območji so v središču prizadevanj DOPPS za čim boljše poznavanje teh ekosistemov, njihovih najbolj ogroženih vrst (veliki škurh, kosec, zlatovranka...) ter iskanja možnosti za njihovo ohranitev. S tem želimo postaviti jasno naravovarstveno prioriteto za obliko kulturne krajine, ki je bila v preteklosti deležna vse premalo pozornosti.
OPIS OBMOČJA
Naravno mejo oblikujeta reka Sotla na vzhodu ter vznožje obrobnega gričevja na zahodu, severu in jugu. Tu ležijo vasi Veliki
200