PoSEoln« plačana » goiovfaL
Leto XII., štev. 121
LJubljana, petek 29. maja 1931
Cena t Din
Upravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — TeL 3492 in 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2. Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« ljana 5t 11-842, Praha čislo 78 180 Wien št 105.241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, sa inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: LJabljana: Knafljeva utoca 5. Telefon St 3122 3123 3124 3125 n 3121 Maribor: Aleksandrova cesta 13. T«
lefoo št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. & Telel St 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglati po
tarifu.
Poostrena borba med obema Rimoma
Fašistični izgredi proti članom in institucijam Katoliške akcije - Neprestani spopadi
Rim, 28. maia d. Včeraj je prišlo do spopadov med fašisti in pristaši Katoliške ak-cije tako v Rimu kakor po drugih krajih Italije. Glavnega urednika vatikanskega z a sila »Osservatore Romano« Della Torre je ustavil včeraj, ko je hotel prekoračiti mejo med vatikanskim in italijanskim ozemljem, neki policijski agent, ki ga je pozval, naj ere ž njim na kvesturo. Della Torre se je rešil pred aretacijo na ta na-čin. da je hitro skočil nazaj na vatikansko ozemlje. V sredo zvečer so fašistični dijaki v mnogih krajih Rima popolnoma pokupili izdajo lista »Osservatore Romano«, ki so jo nato javno zažgali. Včerajšnji »Osservatore Romano«, ki nadaljuje z objavljanjem incidentov, prinaša tudi poluradno noto Vatikana, ki pripisuje odgovornost za te dogodke italijanskim oblastem zaradi njihovega pasivnega zadržanja.
Kakor poroča »Lavoro Fascista«, so fašistom vseučiliški dijaki odšli včeraj dopoldne pred papeški seminar, kjer so razbili več šip in demonstrirali proti Katoliški akciji. Policiia je šele nastopila, ko so hoteli demonstranti vdreti v poslopje, ter le preprečila nadaljnje izgrede. Posrečil pase ie napad fašistov na katoliško društvo sv. J ab ma. Fašistični dijaki so vdrli v veliko zborovalno dvorano, odkoder jih je mora-
la policija odstraniti s silo.
Kakor ugotavlja »Osservatore Romano* je došlo do mnogih izgredov tudi v Benetkah. Milanu iti drugih mestih, kjer so fašistični demonstranti med sramotenjem papeža in cerkve razbili vse šipe na katoliških zavodih in šolah, predvsem pa um. čili papežev« grbe na vhodih.
Vatikansko plašilo označuje odkritja lista »Lavoro Fascista« o tajnem rovarjenju Katoliške akcije proti fašizmu kot tendenč-ne izmišljotine in kot izzivanja. Ponovno opozarja na popolno pasivnost policije. k1 je v mnogih primerih mirno gledala, kako so fašisti pretepali katoliške dijake. »Osservatore Romano« tudi ugotavlja, da so fašistični dijaki uničili sliko papeža na univerzi.
V popoldanskih urah so italijanske oblasti odredile energične ukrepe proti demonstrantom. Močne čete vojaštva so zasedle vse mostove, ki vodijo preko Tibere v Vatikansko mesto. Postavljene so bile straže tudi v vseh stranskih ulicah v bližini Vatikana. Stene rimske univerze s-o polne lepakov s karikaturami, ki sramote Katoliško akcijo. Pred univerzo se zbirajo neprestano večje skupine dijakov, oboroženih z debelimi palicami.
Atentator Schirru obsojen na smrt
Izredni tribuna! v Rimu je atentatorja na Mussolinija obsodil na smrt z ustrelitvijo v hrbet
Kira, 28. maja o. Pred fašističnim izrednim tribunalom se je vršila danes razprava proti anarhistu Schirru, ki je nameraval izvršiti atentat na Mussolinija.
Schirru je prišel preteklo zimo skrivaj prpko meje in se je nastanil v Rimu, kjer j p nameraval izvršiti atentat na Mu3so-linija. Med njegovo prtljago so našli dve riinamitni bombi in tri revolverje. Bil je v zvezi z italijanskimi anarhisti v inozemstvu. Med svojim bivanjem v Rimu je več tednov prežal na Piazza Venezia, da bi dobil priliko izvršiti svojo nakano.
Na današnji razpravi je po dolgem zasliševanju vse to priznal. Na vprašanje, raka.i ni izvršil atentata ob priliki znanega zborovanja fašistov ob obletnici faši-
stičnega režima, je Schirru Izjavil, da ni
hotel prelivati nedolžne krvi.
Tudi ni imel namena umoriti aH raniti policijskih uradnikov na policijskem koml-sarijatu, marveč je nameraval sam sebi končati življenje. Pri tem pa so se_ policijski uradniki vrgli nanj in tako so jih zadeli streli, namenjeni njemu.
Po zaslišanju 26 prič, večinoma policijskih uradnikov, je govoril državni tožilec, ki je zahteval smrtno kazen.
Sodišče pod predsedstvom generala Chri-stinija je zahtevi ugodilo in obsodilo Schir-rua na smrt s streljanjem v hrbet Smrtna sodba mora biti izvršena v roku 24 ur. Zagovornik je vložil prošnjo za pomiloščenje.
Poset nemških državnikov v Angliji
V Berlinu zanikajo vesti o širšem sestanku evropskih državnikov - Angleško vladno glasilo priporoča razpravo o reviziji reparacij
London, 28. maja AA. Priprave za poset nemškega državnega kancelarja Bruninga in nemškega zunanjega ministra Curtiusa so malone končane. Ministra posetita London prihodnji teden. Prispela bosta 5. junija z nemškim parnikom v Southampton. Na kopno ju bo prepeljal angleški rušilec. Po prihodu v London jima bo prirejen v zunaj em ministrstvu slavnosten banket. V soboto bosta gosta sprejela deputacije nemške kolonije v Londonu in se odpeljala nato v Chequers, kjer se sestaneta z ministrskim predsednikom Macdonaldom in zunanjim ministrom Hendersonom. V London se vrneta v nedeljo popoldne.
V ponedeljek bo kralj sprejel oba dr-j.vnika v buckinghamski palači. Zvečer bo na nemškem poslaništvu banket in sprejem angleške vlade in članov diplomatskega zbora. Gosta se vrneta v Nemčijo v t i rek. Poset ima namen omogočiti odkritosrčno izmenjavo mnenj med državniki obeh držav o vprašanjih skupnega interesa.
Berlin, 28. maja dL Na vesti, da se bodo
skupno z Bruningom in Curtiusom mudili v Chequersu tudi zastopniki Francije in Italije, izjavljajo v Berlinu, da jim o vsem trm ni znano ničesar in da je za enkrat določen le sestanek angleških in nemških državnikov. Ravno tako demantiralo v Beri nu vesti, da je namen chequerskega «"sr?.nka sprožiti revizijo reparacij. O re-P - racijah bodo na sestanku govorili le, ko-
likor so v zvezi z izredno kritičnim položajem nemških državnih financ.
London, 28. maja. č. Vladno glasilo »Daily Herald« se bavi v daljšem članku s pripravama za sestanek v Chequersu in obžaluje, da piše francoski tisk nepovoljno o tem sestanku. Nobenega dvoma nI, naglaša »Daily Herald«, da ima Nemčija prav tako pravico predložiti svoje predloge kakor vsaka druga država. Angleška vlada bo te predloge ne samo proučila, marveč jih na vsak način takoj tudi sporočila svojim zaveznikom. Bolj pametno Je, da se vprašanje eventuetaega moratorija prične že sedaj kakor pa da bi se Nemcem dopustilo zahtevati moratorij v času, ki bi bil morda za nje ugodnejši. Razen tega se mora priznati, da je bil Toungov načrt sklenjen v časn, ko se ni moglo slutiti, da bo gospodarska kriiza zavzela tak razmah. Nemci se bodo bržkone poslnžili klavzule v Youngovem načrtu in zahtevali parleten moratorij, ker se je pokazalo, da mednarodne banke Nemčiji ne morejo dati večjega posojila. Zato se mora računati s tem, da bo Nemčija zahtevala moratorij. Upoštevati se tudi mora dejstvo, da se Je z valorizacijo denarna vrednost zelo dvignila ln bi se morale sorazmerno znižati nemške reparacije za 80 do 100 milijonov funtov (za 27.5 milijard dinarjev). Razume se, da bo to prizadelo vse države uipnice, !n zato Je potrebno, da se to vprašanje pravočasno razčisti.
Ameriški industrije! posetijo Rusijo
Moskva, 28. maja. AA. Tukajšnji listi komentirajo z velikim zadovoljstvom vest da bo posetilo Rusijo v kratkem 50 zastop* nikov vodilnih ameriških industrij. Listi menijo, da ameriški poslovni svet ne odo* bi-ava stališča Washingtona do sovjetske vlade. Zadnje čase so ruska naročila v Ze» dinjenih državah zelo padla. Ameriški in* dustrijci upajo, da se jim bo posrečilo ob* roviti gospodarske stike z Rusijo. Poro® čaio, da posetijo Rusijo še poleti tudi in* dus-trije delegacije iz Francije, Italije in češkoslovaške.
Spor za posest Gronlandije
Kopenhagen, 28. maja AA. Norveški odbor za Ledeno morje je po poročilu listov pozval vlado, naj zasede vzhodno obalo Gron andije, kjer prebivajo norveški kolonisti. Predsednik danske vlade Stauning Je izjavil novinarjem, da bi se morala Danska pritožiti pri Društvu narodov, čim bi Norveška kršila, dansko suverenost nad vzhodno Gronlandijo. Predsednik norveške vlade je nato izjavil, da ne soglaša s predlogom odbora za Ledeno morje.
Nova poljska vlada
Varšava, 28. maja. d. Trgovinski mini« ster polkovnik Pystor, ki mu je državni predsednik poveril sestavo nove vlade, jo je že snoči sestavil. Trgovinsko ministr« stvo je prevzel doslej v vojaški upravi uslužbeni general Zarzvcki, finančno mi« nistrstvo brat maršala Pilsudskega, posla« nec Jan Pilsudski, dočim so na drugih me« stih ostali vsi dosedanji ministri, in sicer notranji minister Sladkovski. zunanji mi* nister Zalesfci, minister za državno bram* bo maršal Jožef Pilsudski, minister za pra« vosodje Mihalowski, minister za prosveto Czerwinskn, minister za kmetijstvo Janta« Polezinskv, minister za promet inž. Kiihn, mm. za delo general Norwid*Neugebauer, minister za socialno skrbstvo Kubiclbi, mi« nister za agrarno reformo prof. KozlowskL minister za pošto in brzojav inž. Borner.
Nemški profesor žrtev Kanfbatov
London, 28. maja n. Avstralska vlada je prejela brzojavno poročilo guvernerja na Novi Gvineji, da je postal nemški profesor Baum žrtev ljudožreev. Ljudožrci plemena Neko so napadli njegovo ekspe-dicijo ter vse člane s profesorjem vred poklali ln požrli. Vlada je odposlala kazensko ekspedicijo.
SREČEN POVRATEK IZ SILNE VIŠAVE
Profesor Piccard in njegov spremljevalec sta ponoči pristala v tirolskih gorah — Drzni polet se je posrečil v polni meri
Berlin, 28. maia, d. Ves svetovni tisk posveča danes smelemu poletu švedskega učenjaka profesorja Piccarda večjo pozor« nost, kakor kateremukoli najvažnejšemu političnemu dogodku. Ne samo za to, ker bi lahko pomenil uspeh tega poleta v stra* tosfero preobrat v znanosti itn ker je prvič človek dosegel tako fantastične zračne vi« šine, marveč še bolj zato, ker se je bilo bati, da bo smeli učenjak postal žrtev ©vo« jega drznega podviga in položil svoje živ« ljenje na oltar znanosti. K sTeči pa se je po dolgi negotovosti izkazalo, da je balon, dasi silno težavno, vendarle srečno pristal ter da sta prof. Piccard in njegov sprem* ljevalec živa in zdrava.
Kolikor je do sedaj ugotovljeno, je pro« fesor Piccard s svojim balonom dosegel 18.000 m višine; prispe! je torej tako viso« ko kakor še nikdar noben človek. Za zna« nost je dosežena višina ogromne važnosti, zlasti še, ker je bil Picoardov balon opremljen z raznim4 merilnimi aparati in drugi znanstvenimi pripravami, ki so regi« strirale važne podatke in tako dale znano« sti novo oporo za nadaljnja raziskovanja.
Obupna borba z elementi
Sinoči so opazili balon poslednjič okrog pol 11. ponoči nad Bolcanom. Takrat je plul že mnogo nižje, kakor popoldne; so« dijo, da kakih 3000 do 4000 m. Zračna etru« ja ga je gnala proti jugu v smeri na Meran. Tam so videli balon le par trenutkov, kajti kmalu za tem je izginil v skupini oblakov in se ni več prikazal. Ljudje pripoveduje« jo, da so opazila z balona, ki je bil s pro« stim očesom na zvezdnatem nebu jasno vi« den, nekake znake in mislijo, da sta Pic« card in njegov tovariš klicala na pomoč. Iz Inomosta so tako i odposlali dvoje le« tal, ki sta skušali izslediti balon, vendar pa je bilo vse prizadevan;e zaman. Ker je bil balon že preko avstrijske meje, so bile naprošene italijanske oblasti, nag pošljejo pomoč. Italijanska vlada je res takoj izdala potrebne odloke in pripravila tudi letala, vendar pa pozneje balona zaradi teme niso nikjer več opazffi. InomoSka vre« imenska postaja je podala mnenje, da bo balon najibrže zaneslo naijprej v severno Italijo, nato pa ga bo zračna struja, ako ne bo prej pristal, nesla dalje v »meri pro« ti Trstu.
Zakaj se Piccard nI spustil
Strokovnjaki se bavijo predvsem z vpra» šanjem, zakaj Piccard ni mogel pristati, kakor je bilo prvotno nameravano. Po pro« gramu je nameraval Piccard ostati v zra* ku samo šest do sedem ur m se nato po« lagoma spuščati. Mesto tega pa je včeraj skoro ves dan ostal v višini insele proti večeru je prišel nižje. Strokovnjaki domne« vajo, da je zašel balon v vroče zračne pla« sti. Četudi je Piccard tu izpušča! plin iz balona, ni mogel balon nižje, ker se je phn v balonu sproti ogreval in tako držal balon v skoro enakomerni vasmi	J® Piccard najbrž čakal, da se zrak ohladi odnosno da pride v mrzli pas. Bas v tem pa je tudi Obstojala največja nevarnost. V mrzlem zračnem pasu bi se phn naglo ohladil in balon bi začel naglo padati. Ker se je balon zvečer vrtel nad Alpami, kier je zrak zaradi ledenikov mnogo hladnejs*, je obstojala bojazen, da je ponoči res za* čel naglo padati ter da se je razbil v skalovju ali pa na kakem ledenika.
Junaška znanstvenika
btomost, 28. maja. s. Pro«. Mceardje s svojim balonom v noči od srede na četrtek okrog polnoči pristal na avstrijski strani Oetztalskih Alp v bližini ledenika Ober-merspitze, štiri uro hoda od kraja Ober-Gurgl. Kljub neugodnemu terenu v višini nad 2000 m J« bil pristanek še dokaj posrečen in Je ostala gondola skoro popolnoma nepoškodovana. Kar Je še važnejše, so tudi val aparati, ki so med poletom avtomatično registrirali vse pojave, z malimi izjemam« nepoškodovani.	.. „
Vest o pristanku balona se je raaslrfla šele v Jutranjih urah, nakar so te Ober-Gur-gla poslali rešilno eksipedicijo, ki Je okoli 11. dopoldne prispela na lice mesta. Prof. Piccard in njegov spremljevalec Inž. Kypf-fer sta popolnoma zdrava m niti ne preveč izmučena.
Podrobnosti pristanka
Kakor pripoveduje prof. Piccard, Je btl balon zvečer nad Bolcanom v višini kakih 3000 m, nakar ga je veter zanesel proti Ortlerjevi skupini. Balon Je zopet dvignilo višje, dokler ni končno ponoči, ko se Je zrak že zelo ohladil, polagoma pristal, tako da se ni ničesar razbilo. Po pristanku sta ostala Piccard in njegov spremljevalec tako dolgo v gondoli, da se je pričelo svRatL šele okrog 6. zjutraj sta zapustila gondolo im odšla proti najbližji naselbini Ober-G-urgl. Kmalu jima Je prišla nasproti rešilna ekspedicija, nakar so se vsi skupaj vrnili k balonu in aemontirali vse znanstvene aparate, da jih spravijo čimprej na varno.
Prva sporočila
Okrog 6. zvečer je ekspedicija z obema znanstvenikoma prispela v Ober-Gurgl, kjer so Junaka dneva navdušeno poasdravill in že prej vse pripravili, da se okrepčata ln odipočijeta. Prof. Piocard je najprej brzojavil o svoji rešitvi svoji rodbini ln balonski tovarni v Au®Sburg. Rodbini sporoča, da je živ in zdrav. Tovarni v Augsburg je Piccard brzojavll: »Krasna vožnja v stratosfero. Boriti smo se morali z velikimi težavami in po 21 urah se nam je posrečilo pristati v gorovju. Dosegli smo zaželjeno višino ta smo z uspehom proučili raamere. Stratosfero smo zapustili šele po solnčnesn
zahodn. Bili smo tako visoko, da Je znašal zmmanji pritisk komaj desetino atmosfere. Pristanek je bil zelo težaven. Ostati smo morali celih 16 ur v stratosferi. Težavno, toda srečno smo pristali 2.700 m visoko nad morjem. Oba sva čila in zdrava.«
Piccard ie zadovoljen z uspehom
Ko so ljudje opozorili prof. Piccarda na pisanje listov, iz katerega je razvidno, da so zelo dvomili v njegov uspeh, Je prof. Piccard nekoliko vsmejevoljen izjavil: »čudim se, kako je morala javnost dvomiti v uspeh mojega eksperimenta. Ves polet se je razvil docela po programu, aparati so sijajno funkcijonirali in točno beležili vse pojave, tako da lahko rečem, da Je polet nad vse uspel. V par dneh bo Javnost e vsem točno In natančno obveščena.«
Prof. Piocard namerava ostati tri dni v Ober-Gmrgta, da se nekoliko odpočije, medtem pa bodo s pomočjo domačinov poskušali spraviti balon ta gondolo v dolino, da ju odpremijo nazaj v tovarno.
»Dve muhi na en mah!"
Innsbruck, 28. maja, s. Nekako v času, ko je prof. Piccard s svojim balonom pri«' stal v Oetztalskih Alpah, je njegova žena porodila zdravega sinčka, petega otroka prof. Piccarda. Ko so profesorju Pic car du ob njegovem prihodu v Ober Gurgl ep o« ročili to vest, je bil zelo vzradoščen in je izjavil: »Torej dve muhi na en mah.«
Tekom današmgega popoldneva je pri«
spelo v malo, tiho in nekako zapu®<»no gorsko vas Ober Gurgl na stotine novinarjev in fotografov, ki so prof. Prccar^ia naravnost oblegali. Imeli pa 60 danes dokaj slab dan, ker je bil Piccard zelo utrujen in je kmalu legel k počitku.
Iz Soldena je krenila danes popoldne ekspedicija avstrijskega lovskega alpinsk©«" ga polka št. 12, ki bo pospravila balon in ga odpremila v dolino. Alpinci so nocoj dospeli do Neue Karlsruhe Hiitte, od ko« der bodo jutri zjutraj krenili dalje in upa« jo, da bodo še tekom jutrišnjega dneva spravili balon in gondolo v Ober Gurgl.
Namen in pomen poleta
Berlin, 28. maja. d. O namenu svojega poleta v ozračje, je prof. Piccard pred startom izjavM novinarjem:
>Razni poskusi vzbujajo domnevo, da bujejo žarki radija poleg gama - žarkov tudi še neko drugo vrsto žarkov, ki nnaja vse lastnosti kozmičnih žarkov, da pa obstoje ti doslej neznani žarki le v omejenem obsegu. Ce potekajo ti žarki od *vcv dovja, potem obstoja v višjih plasteh tak* množina gama - žarkov, da se bodo dali izmeriti. Ce v višini 16.000 m ne bo mogoč* ugotoviti gama - žarkov, potem je jas™, d« ne potekajo od zvezdovja, ki bi izžarovak* radij.«
Praktično znanstvena ekspediefja proL
Piccarda največje važnosti, ker je treba računati z odkritjem doslej še neznanih virov energije; pa tndi za letalstvo v splošnem j» ta polet največje važnosti, kar bo pokazal, v koliko bi se dal izkoristiti nižji zračni pri-tisk v višjih legah.	_
Italijansko oboroževanje na morju
Efcspoze mornariškega ministra Cfrianifa — MrzSčno delo t ibgfcm* skih ladjedelnicah — Pogajanja s Francijo
dodeljene kot posebna jadranska dvlrija. '
Glede pomorskih pogajanj jc CSriara vedno mnenja, da je rimski sporazum de« finitiven po svojem bistro, čeprav se nje«
gova redakcija lahko še izpremeni. V no* enem primera pa se ne more tolmačiti ta« ko, kakor ga tolmači Francija. Nadalje jQ Omam opisal stanje pogajanj, ki so se za« čela v Londona in izrazil željo, (k bi se ta pogajanja v kratkem uspešno nadalje vala.
Rim, 28. maja. AA. Poslanska zbornica je včeraj zaključila debato o proračuna mornariškega ministrstva. Pri tej prilika je imel minister Ciriami veMk govor, v k<a> t ere m se je posebno bavil z novimi grad« njami ladij, s posebnostmi novih enot ter z napredkom pri graditvi ladij. Razen te« ga je obširno govoril o sodelovanju rušil« cev pn Ralbovem poleta preko Atlantske« ga oceana. Italijanske ladjedelnice infcenziv* no delajo, da ustvarijo nove enote in ob« nove italijansko brodovje. V bližnji bo« dočnosti dobi Italija dve eskadri, od ka te* rih bo imela vsaka po dve diviziji s pod« mamicami in pomožnimi ladjama, ki bodo
L Cirianijev govor je parlament sprejel z bornim« vzkliki mroistro in italijanski v©i» m mornarici.
Komunistični izgreifl v Španiji
Pil spopadih med pofic^o In komnnističnimS demonstranti t Saa basfiauu je bilo ubitih 5 oseb, 35 pa ranfenfh
Saa Setttsfiaa, 28. maja- d. VeSJe število komunistov je priredilo včeraj demonstracijo, da bi preprečil dela voljnim delavcem oditi na delo. Mnoge delavce, ki so se vozili v delavnice, so prisilili, da so zapustili tramvajske vozove. Demonstranti so preprečili vsako obratovanje prevoznih sredstev. Oblasti so proglasile zaradi tega obsedno stanje in so vojaške čete zasedle najvažnejše točke mesta. Ob 11. dopoldne je prišlo do spopadov med četami in stavkujo-fimi, pri katerih so bSe tri osebe ubite, vež pa ranjenih.
Pariš, 28. maja. AA. Is Saa Sebasttana poročajo: Pri včerajšnjih nemirih je bilo 5 oseb ubitih m 35 ranjenih. Danes dopoldne
je skušala skupina 3000 kosmmšsfi&A SsnsK
Td,retLT mest0' vendar Pb je policija usta-vila. Pri drugem vhodn v mesto so demonstranti navalili na poiacijo, ki je streljala. Havzlic temu se je nekaterim komuni? lom posrečilo vdreti v mesto, kjer so posamezna skupine skušale delati nerede. Deiavei, ki so biK v tovarnah, so začeli streljati na stavkajoče, ki so se nato umaknffi. Opoldne je policija napravila red. _ Pariz, 28. maja. AA. I* Perpignana poročajo, da je tamošnji španski konzulat izdal v zadnjem časa veliko število potnih listov osebam, ki se vračajo v Španijo. Med njimi je mnogo deeerterje*.
Zunanjepolitična debata v francoskem parlamenta
Pariz, 28» ntftjft, n. Popoldne se je pričela v poslanski zbornici velika debata o zo« nanji politiki. Kakor znano, so prijatelji tn nasprotniki Brianda vložili mterpelaci« je, nekateri, da bi nastopili proti Briandu, drugi pa, da bi mu dali zadoščenje za ue. gov pora<z pri predsedniških volitvah Oin ga pozvaM, naj vztraja na svojem mestu. Za sejo je vladalo veliko zanimanje in je bila zbornica kljub veliki vročini nabito polna. Navzoči so bili tudi številni dipl o« mati.
Pariz, 28. maja, a. Rad&afaoaoocralistič« na zbornična skupina bo po zaključku de« bate o zunanji politiki predlagala dnevni red, fci naj odobri Briandovo politiko in obenem izrazi željo, da naj vlada to poli« tflco enotno ki solidarno zasleduje dalje.
Haaško razsodišče in carinska unija
Haag, 28. maja. A A. Predsednik mednarodnega razsodišča Adači je izjavil, da bo Društvo narodov na septembrskem zaseda« nju najbrže že prejelo mnenje tega sodi« šča o pravnem značaju avstrijsko*nemške carinske zveze. Rok za predložitev dokaz« nih listin poteče 1. julija. Sodišče bo raz« pravljalo o tej zadevi v prvi polovici ju In* ja. Adači je izrazil upanje, da bo sodišče zaradi nujnosti zadeve izdalo razsodbo že pred koncem avgusta.
Haag, 28. maja. AA. Razprava o pravni stTani nameravane carinske unije med Av« strijo in Nemčijo pred mednarodnim haa« škim razsodiščem bo v začetku julija. Sod« ba bo proglašena avgusta meseca.
Hndo neurje v Pariza
Pariz, 28. maja n. Danes popoldne ob 3. je nastala v Parizu huda nevihta. Med nalivom se je vsula tudi debela toča, ki je pobila mnogo šip, v okolici pa opustošila polja te vrtova.	v
Obdavčenje plač v Nema ji
Berlin, 28. maja. d. Nova zasilna odredba, lri jo pripravlja državna vlada, bo vse« bo vala tudi nove ukrepe za nadaljnje zmanjšanje posameznih proračunskih postavk. Kakor zatrjujejo, jo tudi nšmstr-stvo za državno hrambo moralo pristati na znižanje svojih izdatkov za 50 milijonov mark. Za pokritje primanjkljaja 700 milijonov mark bodo uvedeni tudi novi davki. Vlada se ne bo omejila samo na znižanje uradniških plač, temveč hoče uvesti tako« zvani davek na zaposlitev, ki bo znašal najmanj 4 odst plače ali mezde ter se bo proporcijonalno stopnjeval.
Jubilej grofa Apponyija
Budimpešta. 28. maja. n. V obeh zborni' eah je bila danes proslavljena 851etniea najstarejšega madžarskega politika grofa Alberta Apponyija. Predsednika obeh zbornic sta imela daljše govore, v katerih sta poveličevala zasluge jubilanta in mu čestitala v imena zbornic. Soglasno je bil nato v obeh zbornicah sprejet zakon, s katerim se poklanja grofu Apponviju 250.000 pen-gov (2.5 milijona Din) kot narodni dar, razen tega pa priznava njemu in njegovi ženi dosmrtna pokojnina v višini pokojnine mi< nistrskega predsednika.
Zaklad na dira morja
London, 28. maja. AA. V Severnem mor« ju so našli ostanke torpediranega nizozemskega parnika »Trubantia«. Pravijo, da leži v tem parniku 1 milijon funtov ster lingov nemškega zlata. Mesto, kjer je potopljeni parnik, so strogo zastražili.
Nova ekspedicija na Himalajo
Munchen, 28. maja. AA. Te dni je odpotovala druga nemška himalajska ekspe* dicija. Vodi jo Paul Bauer. Ekspedicija bo skušala preplezati 8585 m visoki vrh Kang« šencenga, ki je tretji največji vrh na zem« Iji. Prva nemška ekspedicija se je morala vrniti v višini 7400 m, ker je nastopilo sla« bo vratno.
t
Dvajseti (lan zagrebškega procesa
Zasliševanje prič se še nadaljuje — Dopisovanje obtožencev v preiskovalnem zaporu
Zagreb, 28. maja n. V procesu proti Hraniloviču in tovarišem so bili danes, na dvajseti dan razprave, zaslišani razni policijski uslužbenci, ki so izpovedali, kako so obtoženci drug drugemu pošiljali pisma z navodili, kako naj se zagovarjajo.
Ahmed Hadžiabdič, jetniški paznik v policijskih zaporih, je dobil od Starčeviča pismo za Javorja, v katerem mu daje navodila, kako naj se zagovarja. Starčevič ln Javor oporekata obstoj tega pisma in trdita, da se priča vse to izmišljuje. Ko jima je predsednik pokazal zaplenjena pisma, sta trdila, da jih nista pisala. Javor je celo zahteval, naj se pregleda celica in ugotovi, da pod vrati ni mogoče spraviti v celico niti papirja, še manj pa svinčnik.
Policijski agent Mitar Kovač, ki je bil prej jetniški paznik, je dobil od Starčeviča pismo za go. Lorkovičevo in dve pismi od Soldina za Hraniloviča. Soldin priznava, da je pisal svoji ljubici, o pismih
Hraniloviču pa noče ničesar vedeti.
Miroslav Ivančič, ki je bil nekaj časa skupno zaprt s Soldlnom, potrjuje, da je pisal Soldin tri pisma, Starčevič pa pismo ge. Lorkovičevi ,v katerem ji sporoča, da stoji zanj in za Mladena Lorkoviča stvar zelo neugodno in da naj Mladen pobegne preko meje.
Bogoljub Vitkovič, ki je bil zaprt skupno z Bzikom, prav tako potrjuje, da je Bzik pripovedoval o organizaciji komitskih čet po vzorcu makedonstvujufičih, ki naj na Hrvatskem vprizarjajo napade in atentate. Ko se je Herceg nekega dne vrnil z zasliševanja, je pripovedoval Bziku, da ni mogoče ničesar tajiti, ker policija vse ve in ker ima v rokah vso korespondenco. Pripovedoval je tudi, kako je hodil preko meje in se sestajal s Perčecem.
Pri soočenju so obtoženci vse to zanikali in trdili, da se priča izmišlja. Razprava se bo jutri nadaljevala.
Mednarodna parlamentarna trgovska konferenca v Pragi
Nadzorstvo nad mednarodnimi karteli — Neuspel predlog avstrijskega delegata o preferenčnem sistemu — Ureditev poslovanja z zlatimi
zalogami
Praga, 28. maja d. Včeraj je gospodarska komisija mednarodne parlamentarne trgovske konference nadaljevala svoja posvetovanja o resoluciji, ki bo predložena plenarni seji. Debate so se udeležili italijanski. poljski, angleški, češkoslovaški in nemški delegati. Za Češkoslovaško je govoril posl. Seba, ki je zahteval nadzorstvo nad mednarodnimi karteli v interesu konzumentov. Resolucija, ki jo je predlagal poročevalec bivši francoski minister Durand. je bila sprejeta s primernimi iz-premembami, na katere so pristali vsi delegati.
Po sprejetju resolucije je zahteval avstrijski delegat sprejetje priporočila, s katerim se pristaja na prelerenčni režim med državami, ki imajo tesnejše gospodarske odnošaje. Ker so mnogi delegati izrazili sum, da prikriva predlog kako naziranje, ugodno za vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji, in ker zato ni bilo upanja, da bi predlog prodrl, ga je končno avstrijski delegat umaknil. Sejo je zaključil z zahvalo poročevalcu Durandu šef angleške delegacije Allen, ki je vodil razpravo.
V gospodarski komisiji sprejeta resolucija izjavlja predvsem, da je eden glavnih vzrokov sedanje gospodarske krize nepravo razmerje med proizvodnjo in porabo, ki ga je poslabšala še nezadostna organiza-
Madžarska politika na Češkoslovaškem
■	Praga, 24. maja*
Po desetih letih brezplodne opozicijo se opaža med madžarsko manjšino na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji zdravo gibanje, ki odtujuje široke mase dosedanjemu pravcu načelnega nasprotovanja. Do nedavna so voditelji madžarskih strank na Češkoslovaškem smatrali za svojo dolžnost, nastopati proti češkoslovaški državi doma in v inozemstvu, ravnajoč se popolnoma po navodilih iz Budimpešte. Ta jalova politika je šla v svoji zaslepljenosti celo tako daleč, da so strankarska tajništva odvračala kmete od prevzema zemlje, ki jim jo je nudila država iz veleposestev, razdeljenih na temelju zakona o agrarni reformi. Gosposka politika madžarskih voditeljev je naglašala, da je agrarna leforma oškodovala madžarsko narodno imetje, da je vsakdo izdajalec, kdor se posluži dobrot agrarne reforme in da stvar itak ne bo dolgo obstajala, ker da je revizija pred durmi.
Kmetje so pač celo vrsto let sledili svojim voditeljem, naposled pa so le začeli uvi-devati, da je politika načelne opozicije nezdrava in škodljiva. Največ po prizadevanju češkoslovaške republikanske (agrarne) stranke je tudi med madžarskimi kmeti nastopilo iztreznenje in voditelje opozicije pi>-slanca Szentivanvija inSziilloja je neprijeten pojav začel močno skrbeti. Že jesenske občinske volitve so pokazale, da se madžarski kmet nagiblje na stran pozitivne politike, kakor se je bilo to pokazalo v manjši ineri takoj ob razkolu v madžarski stranki, ko sta dr. Lelley in Szappanos ustanovila madžarsko gospodarsko stranko. Češkoslovaška republikanska stranka pridobiva med madžarsko manjšino čim dalje več pristašev za svojo realno politiko, zato pa zapriseženi opozieijonalci govore o odpadništvu od >svete domovinske stvari< in o kupovanju duš, ki ga je republikanska stranka začela izvajati kar na debelo.
Madžarski kmet, ki je naseljen vzdolž ob češkoslovaško - madžarski meji, ima dovolj prilike, da je spoznal vso praznoto večnega bvalisanja »politične svobode« in »kulturne superijornosti« prebivalstva pod oblastjo budimpeštanskih mogotcev. Nastopil je med njim prav prirodni razvoj, da teži v državotvorno smer, ker ve ceniti blagodati demokracije, ki jih madžarsko ljudstvo v svoji državi ni deležno. Slične težnje je opaziti celo med madžarskimi intelektualci na češkoslovaških tleh, ki ne štedijo z ostro kritiko razmer v Madžarski. Budimpešti in njeni pristaši na Slovaškem sicer grme proti takemu stanju stvari, ali vse to je brezuspešno, kajti v novih razmerah rase novo pokolenje, ki mu plemiška oligarhija ne more več biti vzgled.
Pred par dnevi je slovaška ljudska stranka sklenila na zborovanju v Komjaticah, da bo glasovala za vsako posojilo, ki bi se porabilo v zboljšanje šolstva na Slovaškem. Obenem so časopisi objavili nedavno debato o šolstvu v madžarskem državnem zboru, kier se je naglašalo bedno stanje šolstva na področju Horthyjeve vladavine in kjer so plemiški veleposestniki odklonili vsako zboljšanje v tem pogledu. »Kulturna superi-iornoste Madžarov nad Čeboslovaki je s tem dobila hud udarec, nič manj pa ni k tema doprineslo odklonilno stališče, ki ga budim-peštanska vlada zavzema napram manjšinskemu vprašanju. Madžarsko ljudstvo na Češkoslovaškem ve, kako pravično se v tem pogledu postopa na Slovaškem, zato ie večna protitrianonska gonja izgubila zanj vsak smisel in vsako privlačnost. Madžarski ljudski živel j je v Češkoslovaški v političnem, gospodarskem in kulturnem pogledu pre-
cija izmenjave blaga. Carinski ukrepi niso nobena zadostna sredstva za odpravo gospodarskih težav, vendar pa se zaenkrat še ne morejo pogrešati. Znižanja carinskih ovir se mora izvršiti postopoma in z upoštevanjem položaja v posameznih državah.
Komisija za obtok kapitala je na dopoldanski seji razpravljala o poročilu francoskega delegata Germain-Martiua; debate so se udeležili nemški, angleški, italijanski in tudi drugi delegati. Guverner češkoslovaške Narodne banke dr. Pospišil je zlasti poudarjal, da se odgovornost za sedanjo svetovno depresijo ne sme pripisovati samo novčaničnim bankam. Vzroki depresije se morejo po njegovem mnenju ugotoviti samo na podlagi podrobne proučitve po zgledu Društva narodov.
V komisiji soglasno sprejeta resolucija govori predvsem o zalogah dragocenih kovin in priporoča, naj bi posamezne države sklenile zakone, ki bi urejali prenos dragocenih kovin. Resolucija priporoča, naj države z velikmi zlatimi zalogami zasledujejo enako politiko kakor Francoska banka, da se onemogočijo veliki prenosi dragocenih kovin, ali pa da se ti prenosi vsaj zmanjšajo, v kolikor nastajajo zaradi mednarodne plačilne izravnave. V to svrho se priporoča tudi večja delavnost banke za mednarodna plačila.
skrbljen daleko bolje nego so njegovi so-plemenjaki v Madžarski, zato obrača hrbet frazaški propagandi in se bolj in bolj oklepa nove države.
Tako .odtujuje. razvoj mase madžarskemu fevdalizmu in njegovemu gosposkemu šovinizmu. Pokolenje načelnih nezadovoljnežev izumira, za konsolidacijo razmer dela čas m v kratkem na Slovaškem ne bo več tal, kjer bi dobivale svoj odmev kričave madžarske tožbe o zatiranju in preganjanju. Madžarski paradiž pač ne privlači več istorodnih ljudskih mas in njegovo mesto zaseda demokratična, svobodoljubna češkoslovaška republika. Koneem koncev mora hiti tudi največjemu šovinistu jasno, da se mora razlika med Masarvkovim in Horthyjevim režimom poznati tudi v javnem življenju in v njega razvoju.
Požar v Sokolskem domu
na Sušaku
Sušak, 28 maja. n. V pretekli noči je na=> stal v sokolskem domu požar, ki pa k sre* či ni napravil večje škode, čeprav je izzval veliko paniko. Ogenj se je pojavil v pr« vem nadstropju, pa so ga kmalu pogasili. Nastal je zaradi pokvarjene napeljave elek» tričnega toka, od česar se je vnel leseni tram in je začel tleti pod.
Svojo mater zadavil
Dnga resa. 28. maja. n. V minuli noči ie slaboumni 241etni posestnik Fran Lukič, ki se je nedavno vrnil iz Amerike, zadavil svojo mater. Mož je bil že nekaj časa v umobolnici, iz katere so ga izpustili, češ, da za svojo okolico ni nevaren, v pretekli noči pa je v napadu besnosti v spanju zadavil mater. Zločin je odkril štiriletni otrok, ki je zjutraj pripovedoval sosedovim, kaj je oče delal ponoči. Orožniki so nesrečnika odpre-niili zopet v umobolnico.
Po neprevidnosti obstrelil dva fanta
Dolnja Lendava, 28i maja.
Za praznike se je mudil doma pri star« ših v Pinici, kovaški vajenec Hobor Janez. Njegov oče je čuvaj vodne zadruge v Dol« nji Lendavi, ki pazi na razno orodje pri po» toku Leda vi, kjer se vrše regulacijska de* la. V tej svoji nočni službi je oborožen z lovsko puško.
Fantje iz vasi so nagovarjali mladega Hoborja, naj prinese očetovo puško, da bi streljali. Fant je res hitro skočil po puško, od daleč nameril proti fantom in sprožil. Zadel je dva fanta, ki sta dobila več šiber v zadnji del telesa, vendar pa nista ne« varno poškodovana.
Ker je Hobor neznano kam pobegnil v strahu pred očetom, se ne ve, aH se je ho* tel le pošaliti, ali je po nerodnosti sprožil puško.
Čičerin profesor na komunistični akademiji
Moskva, 28. maja AA. Bivši komisar za zunanje zadeve čičerin, ki je lani odstopil zaradi bolehnosti, je prevzel mesto profesorja za zunanjo politiko na komunistični akademiji.
Ruski izvoz preko Trsta ln Reke
MUan, 28. maja AA. Po poročilu ministrstva za zunanje zadeve je bila med Italijo in Rusijo podpisana pogodba, s katero se Rusija obvezuje, da bo uredila pristanišče v Trstu, na Reki in v Bariju za izvoz svojih najvažnejših sirovin (premoga, bencina in nafte).
Seja ministrskega sveta
Beograd, 28. maja. AA. Danes od 11. do 13. ure je bila seja ministrskega sveta. Predsedoval je predsednik ministrskega sveta general Peter Zivkovič. Na dnevnem redu so bila tekoča vpcašanja.
Delegati ministrstva pri maturah
Beograd, 28. maja. A A. Prosvetni mini* ster je na podlagi čl. 62 in 116 zakona o srednjih šolah določil za delegate mln-istr« stva prj viš;ih tn nižjih tečajnih izpitih. Za dravsko banovino so *menovanl:
M'lko Popovič. ravnatelj v p. v Bco« gradu, na mestni ženski realni gimnaziji
v	Ljubljani; Radoslav Gjorgjevič, ničel« nik prosvetnega ministrstva na moškem učiteljišču v Ljubljani in zasebnem nun« skem učiteljišču; dr. Dušan Rojnič, profe« fior višje pedagoške šole v Beogradu, na ženskem učiteljišču v Liubliani; Jovan N. Jovanov^č, ravnatelj učiteljišča v p. na učiteljišču v Mariboru in na privatnem uči« teljišču šolskih sester v Mariboru: dr. S. Jovsnovič, profesor univerze, na klasični gimnaziji v Ljubljani in na privatni ginvna« zij^ v Št. Vidu: dr. Dra<?otin Lončar, šef prosvetnega oddelka banske uprave na pr«
vi	realni gimnaziji (realki) v Ljubljani; Jovan Kangrga, inšpektor prosvetnega mi« nistrstva, na drugi rcaln* gimnaziji v Ljub« ljani in na privatni ruski gimnaziii v Hra« etovici; dr. Milan Stojilkovic, profesor uni« verz«, na tretji realni gimnaziji v Ljublja« nii; Uija Lalovic, inšpektor prosvetnega ministrstva, na klasični gimnaziji v Miri« boru: dr Miodrag Ibrovac, profesor uni« verze v Beogradu, na realni gimaziji v Ma« riboru in v Murski Soboti in Svetislav Pe« t rovi č, profesor višje pedagoške šole v Beogradu, na realni gimnazij i v Celju.
Dr. Štampar redni profesor zagrebške univerze
Zagreb, 28. maja p. Zagrebška medicinska fakulteta jc izvolila bivšega šefa higienske službe v ministrstvu za socialno politiko dr. Andrijo Stamparja za rednega profesorja zagrebške medicinske fakultete za novo ustanovljeno stolico socialne medicine.
Nova jugoslovenska konzulata
Beograd, 28. maja AA. Ministrstvo za zunanje zadeve razglaša, da sta pričela novo otvorjena konzulata v Lillu in Metzu uradovati. Konzulat v Lillu ima svoje prostore v hotelu Carlton, konzulat v Metzu pa je v ulici Georga Clemenceauja št. 12.
Letonsld konzulat v Zagrebu
Beograd, 28. maja AA. Letonska vlada je imenovala za svojega častnega konzula zagrebškega odvetnika dr. Frana Brnčiča. Področje tega konzulata tvorijo savska, dravska in vrbaska banovina.
Zločin makedonstvujušcih
Solun. 24. majnika.
Področje, na katerem bi,hotela VMRQ (Vnotranja makedonska revolucijonarha organizacija) razvijati svoje zločinsko delovanje, je zelo široko; raztega-se od. bolgarske meje nad Čaribrodom in Pirotom tja preko vse vardarske banovine v Alba« rajo na erw in pa tja doli do Soluna in Egejskega morja na drugi strani. O pohodih makedonstvujuščih preko bolgarske meje v Grško se ne čuje mnogo, ker so ta. ki pohodi tudi res precej redki; resnica pa je tudi, da jih vnanji tisk tudi le redkoke-dai oosname po grških listih, čeprav jih le-fci tudi obširneje omenjajo. S takim dogodkom. pri katerem je seveda tudi tekla kri. prelita po ukazu osrednjega vodstva VMRO. se prav sedaj bavi solunsko sodišče v razpravi proti morilcu nekega To-dorja Canevskega iz vasi Kalniki. v lerin-skem srezu, južno Bitolia.
VMRO si je hotela v vasi Kalniki ustva-riti izhodišče za svoje pohode po grškem ozemlju in čez mejo v Jugoslavijo in je za to iskala v vasi zanesljivih zaupnikov. Voditelji VMRO so skušali pridobiti za svoie namene v vsej vasi in okolici največji ugled uživajočega kmeta Todorja Canevskega. ki pa ni hotel ničesar slišati o njihovih ponudbah. VMRO si je zato iskala drugih zaupnikov, Canevski s svojim vplivom pa je delal na to. da bi se izjalovili njeni nameni. Razumljivo je, da se ga je VMRO zato skušala iznebiti in to tem bolj. ker se je po njegovem vplivu vsa vas in njena okolica razdelila na dva dela: pristaše VMRO in njene pro-tivnike. pri čemet pa so bili protivniki v znatni večini. Make-donstvujušči so nekajkrat poizkusili za-vratno umoriti Canevskega toda ta se je znal varovati in je vselej srečno ušel njihovi zasedi. Vendar VMRO ni odnehala. Z obljubami, denarjem in grožnjami je pridobila zase nekatere kmete grške narodnosti, katerim je dala ukaz, da na katerikoli način spravijo s poti Canevskega. Kmeta Joanides in Palangas sta pridobila v ta na-men sovaščana Paraskevopulosa, a ta je pregovoril, seveda z velikimi obljubami, najboljšega prijatelja Canevskega. kmeta Manosa. da ie, prevzel viogo morilca.
Canevski je'rad zahajal na lov in Manos je bil skoraj vedno njegov spremljevalec Neke nedelje meseca decembra lanskega leta sta Manos in Paraskeopulos povabila Canevskega, da bi šli na lov. oziroma da bi si šli ogledat pelje. Medpotoma sta predlagala, da bi se zabavali s streljanjem na čepioe. ki bi iih metali v vis. Prvi naj bi bil Canevski. Ta je vrgel čepico v vis. pogledal za njo in dvignil puško, toda tisti hip je dvignil puško tudi Manos in ustrelil Canevskega v glavo, da se je mrtev zgrudil na tla. Paraskevopulos mu ie nato zasadil še nož v prša. Po štiridnevnem iskanju so njegovi domači našli truplo umor-jenca v nekem potoku, kamor sta ga zavlekla morilca. Grške oblasti so uvedle preiskavo, ugotovile morilce in naročile« ter jih zaprle. V preiskavi so zločinci priznali da je bil umo-r izvršen po naročilu ln ukazu sofijskega osrednjega odbora VMRO. Manos je priznal, da je prejel 30 tisoč drahem v nagrado za umor. da mu je denar izročil Palangas. a Joanides da ga Je nagovarjal, da izvrši ukaz VMiRO
Sodna razprava proti vsem štirim bo trajala več dni. kjer Je povabljenih večje Število prič. Razprava vzbuja pozornost ne samo solunske, temveč tudi vse ostale grške javnosti, ki je zelo ogorčena proti zločinskemu rovarjenju VMRO na grških in sosednih tleh.
Letoviški kraji v Sloveniji
Pravilnik k zakona o davčnih ugodnostih za hotelsko industrijo Objava seznama letoviških krajev
Beograd, 28. maja. d. Minister finane je v sporazunri t ministrom za trgovino in industrijo predpisal pravilnik za izvrševanje zakona o davčnih in taksnih olajšavah za hotelsko industrijo od 13. julija preL leta. Ta pravilnik določa med drugim, da se v smislu tega zakona smatrajo za kopališča, klimatska in turistična letovišča oni kraji, ki bodo vneseni v poseben seznam. Ta seznam ie izdalo trgovinsko ministrstvo. Za kraj';, ki se bodo šele pozneje proglasili za kopališča in letovišča, bodo veljale ugodnosti iz tega zakona šele od meseca, ki bo sledil proglasitvi. Podjetja, ki so dovršila, razširila ali adaptirala hotelske zgradbe od dneva, ko je bil zakon uveljavljen (19- julija 1930) do dneva objave pravilnika, morajo prošnje za znižanje davka za L 1931. predložiti najdalje v 60 dneh od dneva, ko je bil pravilnik objavljen.
Beograd, 28. maja. AA. Na podlagi SI. 9 zakona o davčnih in taksnih olajšavah hotelske industrije in na podlagi pravilnika o izvedbi tega zakona je finančni mini-( ster v sporazumu s trgovinskim ministrom
Občni zbor JČ lige
Ljubljana, 28. majja.
Na snočnjem občnem zboru Jugosloven« akosčeškoslovaške lige, ki ga je vod-1 po« slovodeoi podpredsednik g. Kasto Pusto« slemšek, ao bila podana izčrpna poročila
0	delovanju in o uspehih na propagandi« stičnem in šolskem polju ter o vsem dru« gcm, kar se je storilo za poglobitev brat« ske ljubezni med Jugosloveni in Cehoslo« vaki. Iz poročila posnemamo naslednje:
Težak udarec je zadel ligo januarja, ko je bil imenovan za jugoslovanskega posla« nika v Pragi preckednik dr. Albert Kra« mer, ki je od prerane smrt' prvega nepo« zabnega predsednika lige dr. Trillerja ta« ko uspešno vodil ladjico organizacije. Ka« kor je člane društva bridko zadela ta iz« guba, tako jim je bilo v ponos, čast ;n za* doščenje, da je bil baš predsednik lige po« zvan, da zastopa interese naše kraljevine na tako važnem me6tu, kakor je Praga, to tem bolj, ker so se vsi zavedali, da bo dr. Kramer kot poslanik na svojem visokem mestu še lažje in uspešnejše deloval za »ste ideale in cilje. za katere 6e je boril kot predsednik društva. Na odhodnioi, ki so jo g. poslaniku na incijat';vo lige priredile na« rodne organizacije v Kazini, je bil ligin odbor polnoštevilno zastopan in se je od poslanika v imenu lige poslovil podpred« sednik, izražajoč v svojem govoru prepri* čanje, da se bo odhajajoči predsednik, ko dovrši svojo veliko misijo v Pragi, zopet vrnil v našo sredo in znova prevzel vod* etvo V&e.
Gostom iz Češkoslovaške, ki so večkrat prihajali k nam, je liga preskrbela večino* ma brezplačno prehrano in prenočišče, odborniki pa so jim bili vodniki. Prav tako je pa liga vedno rada pomagala vsem onim našim' ljudem, ki so potovali v bratsko republiko. Kljub svojemu važnemu in koristnemu delovanju. Liga nI, lani dobila najmanjše podpore niti od mestne občine, niti od banske uprave, čeprav je zadnja obljubila povrnitev stroškov za dr. Masarjkove slike, ki se jih je 10.000 razdelilo na vseh srednješolskih zavodih banovine.
Ob koncu svojega govora se je podpred« sednik spomnil še obeh pokojnih velikih prijateljev našega naroda prof dr. Cho* dounskega in senatorja Viktorja Dyka. Zborovaka so počastili njun spomin.
G. direktor Krofta je pred volitvam' predlagal, naj se izvoli za predsednika se* danji podpredsednik g. Pustoslemšek. Vsi so navdušeno sprejeli ta predlog, g. Pusto* slemšek pa je volitev odklonil, češ, da rabi l:ga na tem mestu moža. ki si lahko dovoli rcprezentacijo. Ker so vsi odborniki, zlasti pa g. Govekar, obljubili vsestransko po* moč. se je vdal in so bili izvoljeni: za predsednika Rasto Pustoslemšek, za prvega podpredsednika podžupan Ev* gen J a r c, za drugega podpredsednika dr. Egon Stare, za I. tajnika Jaro* slav Klapalek, za II. tajnika nadsvet* nik Govekar. za blagajnika direktor Krofta, za odbornike pa gg. konzul ing. § e v č i k, dr. G r e g o r i n, ga. dr. Mira F i n k o v a, dr. L a h, Ivan V a v p o t i č, prof. Jeran, dr. Slokar, dr. Albin Ste*
1	e, Fran Krape ž, J. Kavčič, gdč. Franja M o h o r č i č, M. P r e s 1, Rudolf J u v a n. direktor Jug, B. B o r ko. dr. Krivic in dr. Burian ter za pregledni« ka gg. Peter Šterk in dr. Luce T r e o.
Dr. Egon Stare je predlagal, naj bi liga stop:la v stike 6 Slov. plan. društvom ter v sporazumu ž njim vzidala na Jezerskem v Murijevo hišo spominsko ploščo pokoi* nemu prof. dr. Chodounskemu, ki je bil ne samo navdušen občudovalec naših gora in ustanovitelj češke podružnice SPD, marveč tudi veFk prijatelj in podpornik slovenskega dijaštva v Pragi. Svečanost vzidanja naj bi «e -vršila v drugi polovici meseca avgusta in pri tej priliki nai bi se priredil sestanek vseh lig iz Dravske ba« novine, kakor ga želi mariborska liga. Predlog je bil z odobravanjem sprejet ;n predsednik je izjavil, da bo takoj stopil v 6tike s SPD glede prireditve na Jezerskem. — Prcčitan je bil dopis mariborske Fge o saverni upravi v Beogradu. Ljubljanska liga bo v tem vprašanju tudi storila pri« merne korake v Beogradu Profesor dr. Burian je nato podal podrobno poročilo o učn*h tečajih češkega jezika, kj jih je pod okriljem lige 11, ter predlagal, da sc pošlje zahvala vsem ravnateljstvom učnih zavo* dov za njih naklonjenost češkim kurzom. Predlog je bil sprejet. Ko je bila izrečena zahvala prof. dr Burianu za njegovo dol« goletno požrtvovalno poučevanje ▼ čeških kurzih in ko je starosta br. Kajzeli 'zročil ligi pozdrave Sokolstva, jc predsednik ob 23. zaključil zborovanje.
Nesreča ruske podmornice
Moskva, 28. maja AA. Sovjetska podmornica >9«, ki spada k baltski mornarici, se je ponesrečila v Finskem zalivu. Podmornica leži na dnu morja v globini 80 do 100 m.
Velika železniška nesreča v Angliji
London, 28. maja A A. Na tukajinji postaji sta trčila včeraj dva vlaka. Ubita je bila neka ženska, ranjenih pa je bilo 14 potnikov.
izdal zapisnik klimatskih in turističnih krajev, ki imajo pravico do teh ugodnosti. V dravski banovini so tile kraji:
Begunje, Bohinjska Bistrica,^ Bistrica ob Dravi, Bohinj6ka Nova vas* Braslovče, Brezje, Breznica, Brežice, Celje, Cerknica, črna, Dovje-Mojstrana, Dravograd, Franu Gornja Radgona, Gornji grad. Gozd, Hoče, Jesenice, Jezersko, Kamniška gora, Kamnik, Kamniška Bistrica. Kočevje, Kokra, Kostanjevica, Kranj, Kranjska gora. Krško, Lesce, Litija, Lož, Ljubno, Ljutomer. Logatec, Logarska dolina, Maribor, Medija • Izlake. Mekinje, Mežica, Mozirje. Novo mesto, Ormož, Pramen, Planina, Podikoren, Polzela, Polje, Pokljuka, Predvor, Prevalje, Ptuj, Ptujska gora, Radovljica, Rateče, Ribnica na Pohorju, Rogatec, Ruše, Selo, Sevnica, Slovenj gradeč, Slovenska Bistrica, Slovenske gorice, Šmarje pri Jelšah, Šmartno na Pohorju, St Lemart v Slov. Goricah, Skofja Loka, Šoštanj, Urška gora, Sv. Vid, Topolovci, Trebnje, Tržič. Velika Planina, Velenje, Višnja gora, Vitanje, Vuhred. Važen Ica, Žirovnica.
Uboj v Trbovljah
Celje, 28. maja.
V zapore tukajšnjega okrožnega sodišča so pripeljali 191etnega samskega krojaškega pomočnika Josipa Kranjca, stanujočega v Trbovljah, Loke št. 136, in uslužbenega pri krojaču Antonu Šuntajsu na Lokah, ki je na binkoštni ponedeljek ob 2235 v Trbov* Ijah na Posetju ob vzhodnem vogalu sta* novanjske hiše na Lokah št 103 s približ-no 18 cm dolg'm kuhinjskim nožem zabo-del 201etnega Viktorja Baša iz Sv. Lamber* ta pri Litija pod levo pazduho tako, da so je ostrina noža zarila globoko v pljuča. Bai se je takoj po dejanju zgrudil na tla, nakar so ga odnesli v bližnjo hišo, kjer je nekaj trenutkov kasneje umrl.
Kra n je je izpovedal, da je usodnega dne popoldne od 14. do 18. balinal v neki ta* mošnji gostilni z nekim Adolfom Hudali* nom. Pri igri sta sc sprla in mu je Hudalm dal klofuto, zaradi česar se je razstai dn odšel domov. Hudalin je prišel za njim in ga pričel ▼ domači kuhinji tepsti po glavi. Kranic je zato pograbil za kuhinjski nož ter skočil proti Hudalinu, ki pa je izginil v temi. Zunaj hiše je stala večja skupin?, rudarjev. me>d katerim je bil tudi umorie* ni Baš. Rudarji so Kranjca poklicali k sebi in ko je par besed izpregovoril, ga je Baš udaril s pestjo po glavi. Kranjc. ki i« dr« žal nož za hrbtom je strnil * njim naprei, ne da bi vedel kam. Aretirali so ga ob 1. ponoči doma ter je pri zaslišanju tudi iz* povedal, da je bil vedno v dobrih odnosa* iih z Bašem in da tudi ne ve, zakaj ga je Baš udaril v usodnem trenutku.
Roparski napad v Tivoliju
Ljubljana, 28. maja.
Vlom v Obrtno banko, ki je bil izveden izredno drzno in rafininano, daje varnost* nim organom še vedno veliko dela. Storil« ci, katerih je bilo najbrže več. so izvedli svojo namero zelo spretno in ni ostalo za njimi nikakega sledu. Policijski organi, ki so si ogledaM položaj na licu mesta, niso našli tam ničesar sumljivega in ničesar, kar bi jih že spočetka peljalo na pravo pot Ugotovljeno je, da so vlomilci odnesli skupno 98.000 Din gotovine. Pozneje so do* gnali, da sta bili ukradeni iz blagajne tudi dve velesejmski legitimaciji, ki nosita šte* vilki 3636 in 3637 ter veljata kot legitimaci* ji za polovično vožnjo po železnici.
V zvezi z vlomom je bil prijet sinoS ▼ Trnovem 21 letni Josip Bizjak, doma iz Rr» hemberka, o katerem je doznala policija, da trosi denar po raznih gostilnah. Izkazalo pa se je, da je Bizjak v tem primeru nedolžen, da pa ima na vesti drug zločin. V nedeljo popoldne se je namreč sprehajala v Tivoliju 201ctna služkinja Jožefa Farkaševa, doma nekje od Ljutomera, sedaj stanujoča v zavetišču sv. Jožefa na Vi* dovdanski cesti. Farkaševa je v gozdu sre* čala dva moška ter ju vprašala, kje vodi pot v Rožno dolino. Eden se je ponudil, da pokaže pot Peljal jo je pod Tivolijem na Večno pot, kjer sta zavila pri odboj« nem zidu strelišča zopet v Rožnik. Na pol pota proti Rožniku je pričel neznani moški siliti v Farkaševo, naj se mu vda. Ker pa ga je ona odbila, ji je neznanec iztrgal iz rok ročno torbico, v kateri je bilo okrog 400 D'n gotovine. Moški je pobegnil s tor* bico v notranjost gozda, Farkaševa p« je odhitela proti mestu in zadevo naznanila policiji. Na lov za roparjem je odšlo takoj nekaj stražnikov, ki ga pa takrat niso več izsledili. Napadalec je bil šele sinoči areti* rani Bizjak, ki je prvotno dejanje tajil, pozneje pa ga v polnem obsegu priznal. Biz« jaka, ki se mudi v Ljubljani od aprila, bo* do izročili sodišču, na»kar bo po prestani kazni najbrže izgnan nazaj v Italijo, odkoder je prišel.
Vlom v vilo na Kamenščakn
Ljutomer, 28. maja.
Vlomilci so v noči na 26. t m. posetili vilo g. Sinigoja na Kamenščaku. Lastnik spi že dalje časa vsako noč v vili, toda na kri* tično noč je bil odsoten in to ao storilci, ki so najbrž doma kje v bližini, takoj izra* bili. Z močnim tramom, ki so ga bili pri* nesli od soseda, so izdrli železni križ \r. enega okna v pritličju in prebrskali tudi nadstropje.
Pripravili so si že posteljnino, jedilno orodje in drugo, odnesli pa so le nekaj namiznih rjuh v vrednosti 1000 Din. Najbrž jih je nekdo prepodil. Med stikanjem po vili so si tatovi okna zakrili z »rjuhami«. Orožništvo zasleduje vlomilce.
Vremenska napoved
Zagrebška^ vremenska napoved sa dano«: Porast oblačnosti, podnevi zmerno toplo, možnost lokalnih neviht — Situacija včerajšnjega dne: Večji del severovzhodnega dela kontinenta pokriva še vedno anticiklon, na Oceanu pa leži depresija. Tudi južni del Evrope pokriva relativno nižji pritisk. Ba-rometerski tlak je padel za 0.1 do 2.5 mm, največ v Sloveniji, temperature pa so v Slo-venifl in zapadnem delu države narasle za 1 do 4, drugod pa padle za 1 do 5 stopinj.
Dunajska vremenska napoved za petek: Lepo vreme na zapadu bodo najbrž motile nevihte. Na vzhodnem robu Alp bo najbri še malo sprememb.
Naši kraji in l|nd|e
S poti v prestolnico sveta
T. »Jutrovo« potovanje t Pariz na kolonialno razstavo
»Jutrovi« izletniki na binkoštno nedeljo dopoldne na Eifflovem stolpa.
Pariz, 24. maja.
Veselih are »mo zapustili Ljubljano. Vedeli smo: tam za gora rini nam bo po le* tožil jem dolgem deževju enkrat zasijalo pravo pomladno solnce. Brzec nas je ponesel skozii gluho noč in svetli dan preko prelestnih pokrajin, da so se nam oči do utrujenosti napasle zemeljskih lepot in da nas je slednjič za teden dni sprejel v svo* yo sredo ogromni, slavni Pariz.
Imenitna družba se nas je zbrala. Rekli »mo že v Ljubljani, čim smo se pred od* hodom seznanili, da se ne damo in da bo» mo vso pot in točno do povratka skup dr* žali... Pa naj pride, kar hoče! Vsako po tavanje zahteva namreč precej vzdržnosti »n -potrpežljivosti. Zato nagrajuje z doži* vetji, izkušnjami in skušnjavami. In ker dobra vera bregove prestavlja, je jasno, da taka složna dražba zadovoljno in — bi dejal — zmagovito prestane vožnjo do Pa» riza.
Ko fmo krenili 22. maja zvečer iz Ljub« Ijane, je bil večerni brzovlak izredno na* polnjen. Spanja ni bilo mnogo. Toda noči so že kratke in ob pTvi zori smo osvojili okna v kupejih in na hodniku vagona, da nam kaj ne ubegne izpred oči. Od Schwarzacha dalje pa nas je proti šyici tirala električna lokomotiva, da smo včasi komaj zajemali sapo. To je zdravo za bo* lehno živčevje in ne škoduje pljučam, ker električna lokomotiva ne bruha ne dima, ne smradu.
Še so tirolske in švicarske planine moč* no zalnzane s snegom, ampak vznožja z idiličnimi dolinicami, šumečimi rečicami, belimi cestama in sinjimi jezeri so že vse v polni pripravi za letoviščarsko sezono. Zeti ob jezeru nas je prvi zadivil, a kaj vse še mnogo lepšega nam je nato nudila pot do Curiha!
V	Buchsu smo morali izstopati iz jugo* slovenskega vagona. Ugotovili so vestni obmeini organi, da se osi že hudo žgejo. Ker ni bilo olja pri roki, in ke>r smo bili veselri, da se nam ni že na poti primerila kaka prometna motnja, smo se rade volje preselili v udoben in lep avstrijski vagon. Potem pa je šlo ob solnčnem dnevu proti Curihu, kakor bi nas Švicarji z metlo podi* li. Prelestno je \Vallensko jezero! Ali vse te sveže nabrane vtise mahoma zabriše vožnja ob Curiškem jezeru. Proga teče vso pot skoro tik ob njem, da se nam daleč, daleč jači perspektiva: prvo ugledamo na mehki, mirni gladini račke in labode, da* lje prve športnike v malih, belih motornih čolnih, še dalje zadaj prve jadrnice in sre» brnosvetle parnike.
A vsa očarljiva krasota prostrane pokra* ji ne se nam na nagli vožnji sproti izmika. V Curihu je prekratek postanek, da bi si ko» ličkaj mogli ogledati mesto. Nič škode! Že se nas loteva mrzlica, da čim prej po* sekamo še pot do Basla in odhitimo dalje in tako v pravi nočni uri dosežemo Pariz.
Trudni smo vsi, ker lepa vožnja še bolj utruja, kakor dolgočasna rajža po drema* vih deželah. Po poldrugouroem postanku, ko smo na baselskem francoskem kolodvo* ru uredili vse potrebne obmejne formalno* sti in malenkosti, so pred naš grozansko dolgi brzovlak upregli orjaško, pubajočo lokomotivo, ki v hitrosti nikakor ne za» ostaja za električno. Skozi Alzacijo, preko Belforta in dalje Trovesa je usmerila svo» jo pot Ravnina... Tišina... Da se nam nai zopet blago odpočijejo. In da malo za« dremijemo po kupejih. Ali pa pohitrimo po okrepčilo v jedilni vagon, ki je brzcu pri* klenjen za rep in je do njega skoro pol ure hoda ...
V	temu? nofff — bilo je ofcrog 23. — nam je od daleč zasijal Pariz. Ogromen
stožec njegovega nočnega sijaja se je no premično vzpenjal proti nebu.
_Pariz! Pariz! — je nekdo zapel basov*
sko partijo i« »Luize«...
In že se je razločneje izluščil visoki, z neštetimi žarnicami razsvetljeni Eifflov
etotp, varstvena znamka svetovne metro* pole...
Na kolodvora na« je čakal velikanski avtobus in poleg zastopnika potniške drui* be gruča naših študentov m znancev ... Kar ročno smo jo ubrali v hotel Charle* ston na Montmartru (Boulevard Roche* cbouart 55) in se spravili po nagli, a okusni večerji k počitku. O preskrbi naj zadostu* je le kratka hvala: s sobami in s prehrano smo vsi izredno zadovoljni.;
Že prvi dan bivanja v Parizu — za bin* kostno nedeljo — smo se dopoldne povzpe* li na Eifflov stolp, popoldne pa si ogledali Louvre. Tako obilje, da se nam je nato sijajno prilegel avtomobilski izlet skozi bulonjslei gaj, prav daleč v predmestje.
Nagledali smo se prazničnega vrvenja m zvečer so nas že ščemele oči, ko smo po* šetali po bulvarjih pod lučmi velemesta.
Vreme je lepo. Podnevi solnčno.^ ponoči osvežujoče hladno. Zadeli smo srečno, ker je tudi Pariz imel doslej nekoHko kislo pomlad. Zdaj pa je prerojen in so sočno* zeleni vsi njegovi parki.
Za drugi dan našega pariškega gostova* nia je na vrsti celodnevni ogled kolonija!* ne razstave, tretjri dan pohod z avtobusom po vsem Parizu, nato dalje po programu. Mnogo, mnogo se da ogledati v tako krat* kih dneh pod dobrim vodstvom. To ima* mo. Zdravi smo tudi. In podjetni. Zato si niti ne kalimo zadovoljstva s tisto mislijo, ki jc žal glavna, da se bomo morali tako kmalu vrniti v Ljubljano.	D. R.
Drago „Jutrovo" potovanje v Pariz
na kolonijah*) razstavo v dneh 15. do 25. junija
Ljubljana, 28. maj«.
»Jutrova« družba na prvem družabnem potovanju v Pariz se že nahaja nekaj dni v svetovni prestolnici. Po prvih poročilih, ki smo jih prejeli in ki jih tudi objavlja* mo na drugem mestu, je dražba v dobrem razpoloženju, predvsem pa je dobro in skrbno spravljena in oskrbljena. Program pariškega bivanja pa je izredno pester in nudi toliko novega, zanimivega in privlač* nega, da se vtisi vrstijo kar v filmski na* glici. Po tem dosedanjem lepem uspehu prvega potovanja namerava »Jutro« prire* diti v mesecu juniju drugo, enako druzabt no ekskurzijo v Pariz na kolomjalno raz* stavo, in sicer v dneh od 15. do 25. junija, ako se bo tudi za to potovanje priglasilo primerno število udeležencev.
Program in pogoji druge ekskurzije bo» do z majhnimi spremembami približno ena*
ki, kakor je veljalo to za prvo potovanje. V prihodnjih dneh bomo objavili natan* čen program in pogoje. Vabimo vse one, ki se nameravajo udeležiti drugega družab* nega potovanja v Pariz, naj najkasneje do 8. junija t. 1. sporoče svojo obvezno pri* javo za to potovanje na »Tajništvo ured* ništva Jutra' — Ljubljana, Knafljeva ulica št 5«, ki bo rade vol je dalo vsem intere* sentom vsa potrebna in zaželjena pojasni* la. Opozarjamo že sedaj, da mora vsak udeleženec pripraviti veljaven potni list in še eno svojo sliko posebej, ki naj jih tudi pošlje do gornjega roka na navedeni na* slov, nakar bomo mi preskrbeli razstavno legitimacijo ter francoski in avstrijski vi* rum. Stroški za legitimacijo in oba vizu* trna gredo na breme udeležencev.
Ker je čas kratek, naj se blagovoRjo in* teresenti požuriti s prijavama. »JUTRO«
Velik praznik Triglavskega polka
Spomin na bitko pri Koflah med koroško ofenzivo 1. 1919. — Pozdrav
Idilične prireditve
Nj. Vel. kralja
Ljubljana, 28. maja.
Vojašnica 40. pešpolka Triglavskega je danes vsa v državnih trobojkah, po dvoriščih in hodnikih pa vlada živahno vrvenje. Polk praznuje svojo slavo in je pol-kovna komanda povabila k tej svečanosti tudi odlične civilne goste. Dopoldne so prispeli ban dr. Marušič, podžupan profesor Evgen Jarc, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina, sreski načelnik dr. Andrejka, direktor podružnice poštne hranilnice Vidmar, od zbornice za TOI dr. Pless, starosta Jugoslovenske gasilske zveze Josip Turk, starosta ljubljanske sokol-ske župe dr. Pipenbacher, župni podsta-rosta br. Milko Krapež, starosta Sokola IV. br. Zebal, policijski direktor Keršovan, direktor podružnice Narodne banke g. Gregorič, zastopnik direktorja državne železnice g. Zupanič, brigadni general Popovi č, šef štaba Dravske divizije Todor Mili-čevič ter razni drugi oficirji z damami, mnoge naredne dame, predstavniki raznih organizacij, dalje zastopstvo Strelske družine po vodstvom Joče Lipo vsa, podpredsednik Udruženja rezervnih oficirjev Var-gazon, predsednik ljulbljanske sekcije Udruženja jugoslov. novinarjev Stanko Virant, zastopnik finančne direkcije g. Spindler, direktor TPD Skubec, zastopnik Rdečega križa dr. Fettich, državni pravobranilec dr. Souvan, zastopnik univerze prof. dr. Hadži v spremstvu ameriškega profesorja dr. Karla Mac Connella, ki je svečanost filmal. Prisotni pa so biH tudi zastopniki še drugih korporacij ter organizacij.
Pred polk, ki je bfl postavljen na veB-kem dvorišču vojašnice, so prinesli ob pol 11. polkovno zastavo, ki jo je sprejel komandant polka polkovnik Cvejič, godba pod vodstvom kapelnika dr. Cerina pa je zaigrala marš >Eto našega kralja«. Polk je to pot prvič nastopil s svojo zastavo. Cerkvene obrede in molitve so opravili za katolike kurat Josip Cuderman, za muslimane imam Mehmed Ahmedaševič, za pravoslavne pa pro ta Dimitrije Jankovič. Po
lomljenju kolača je nagovoril vojake komandant, polkovnik Cvejič, ki je v svojem govoru naglašal, da je današnji dan najsvetlejši v zgodovini polka, ki je na ta dan Zlomil sovražnikov odpor pri Kotlah povodom koroške ofenzive leta 1919. Komandant se je nato v lepih in vzpodbudnih besedah spominjal še nadaljnjih junaštev vojakov 40. polka Triglavskega, nakar je čestital moštvu k slavi in ga pozval, naj trikrat vzklikne Nj. Vel. kralju in njegovemu domu. Govor polkovnika Cvejiča je bil sprejet z velikim navdušenjem. Komandant divizije, divizijski general Bogoljub Bič je pozdravil vojake in jim čestital k slavi v imenu države, kralja in naroda. Po govoru se je vršil paradni defile pod poveljstvom pomočnika komandanta polka, polkovnika Kilerja, ki je potekel zelo lepo.
Pri slavnostni zakuski je domačin polkovnik Cvejič prečital med splošnim navdušenjem čestitko Nj. Vel. kralja:
»Srečna Vam slava, junaci moji! Sledite n služenju svome sijajnim deli ma moje pešadije, koja se n ra-tovima za oslobodjenje i ujedinjenje pokazala nepobedna. živeli! Aleksander.«
Nato pa je med burnimi ovacljami kralju in njegovemu domu komandant polka napil Nj. Vel. kralju kot vrhovnemu komandantu vojske v zahvalo, ker se je Nj. Vel. spomnilo svojega polka. Po gromo-vitih živio-klicih in državni himni je zapel zbor gojencev vojne akademije pod vodstvom narednika vojne akademije Br. Sunare več lepih pesmi, zaigrali pa so tudi tamburaši in zapeli narodne pesmi, zlasti pa se je odlikoval vojni akademik Petko-vič Mirko s svojo krasno deklamacijo.
Popoldne ob pol 4. so se gostje in ves polk zbrali na prostornem dvorišču, kjer so kaplarji 40. polka izvajali krasne so-kolske vaje s puškami pod vodstvom podporočnika Tihomirja Gjorgjeviča, ki ima sploh zasluge, da je ves program tako izvrstno uspel. Narednik akad. Omer Had-
Pozor!
Od danes dalje
globoko znižane letne cene
pri vseh predstavah!
Danes ob 4«, pol 8. in 9* uri
Richard Tauber-iev
najlepši zvočni film očarljivega petja
žič je deklamiral lepo pesem »Kako umire Dalmatinac« in gojenci vojne akademije so zopet zapeli več navdušujočih pesmi. Z največjim aplavzom so pa prisotni pozdravili krasno pesem »Jugoslavija«, ki jo je spesnil in sam deklamiral akademik narednik Ivan Ljubič. Salve smeha je vzbujal narednik akademik Borivoj Krstič s svojim »Mičom v vojski«, marsikaka solza navdušenja in ginjenja pa je zablestela v očeh pri prizoru »Pešak i Tobžija«, ki sta ga izvajala gojenca vojne akademije Petkovič in Gajič, nadalje deklamacija »Vojnička smrt« Ivana Ljubiča in prizor »Kroz Albanijo«, kjer so se odlikovali vojni akademiki Mladenovič, Gajič in Petkovič.
Moštvo se Je zabavalo ■ plesanjem na mlaj in z ribolovom. Silen smeh pa je spremljal tek v vrečah. A pri pravem teku, kakor pri nogometni tekmi med reprezentanco 52. polka iz vojašnice Vojvode Mišiča in med nogometnim klubom »Triglav« 40. polka se je pokazalo, kako velik pomen se pri vojaštvu polaga na šport Tekma se je končala z rezultatom 3:3.
Zopet je zasvlrala godba tn oficirji, gojenci vojne akademije ter preprosti vojaki so se sprijeli brez razlike šarž in zaigrali veselo kolo, ki je trajalo do noči.
Vojaštvo je bilo slavnostnemu dnevu primerno pogoščeno in se je res zabavalo in razveseljevalo kakor je mogoče le mladim Junakom pod vodstvom najboljših oficirjev. Slava je bil prekrasen dan v čast našemu domačemu polku.
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Jose-fove« vode izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Naglo izpopolnjevanje ljubljanskega tramvaja
Ljubljana, 28. maja.
Danes ponoči so prispeli iz Broda na
Savi za prvim novim vozom cestne elek* tračne železnrce, izdelkom Tovarne vago* nov d. d. v Ljubljano zopet trije vozovi. V Ljubljani je sprejela vozove, ki nosijo številke 16, 17 in 18, špedicija Rajko Turk, ki je oskrbela že prevoz prvega voza. Va* gone z vozovi so zapeljal* ponoči na stran« ski pomožni tir pred glavno skladišče, kjer so počakali jutra, ko so se lotili dela Tur* kov i delavci, ki so pričeli že ob 7. s po* ;zkusi spraviti na tramvajski tir prvi voz. Bilo je treba kakor prt prvem vozu izredno velike previdnosti m so se tudi to pot popolnoma obnesle vse moderne priprave, s katerimi razpolaga špedicija Rajka Turka Pred vagonom so bile postavljene močne traverze z močnejšimi podstavki, na kate* re so položili delavci tirnice, nakar so pri* peli prvi voz na močno verigo in ga potisniti po tračnicah do konca vagona. Dalje so potegnili voz s pomočjo traktorja znamke »Caterpiller«, ki ga je stavila na razpolago družlba Harley Davidson Motor=lmport. Delavci, ki so postopali skrajno previdno, a obenem korajžno, so nato polagali tirnice še dalje po cesti, dokler niso pririniH vo> za do trra pred kolodvorom. Prt irvaigoni* ranju prvega voza je bil navzoč sam šef špedicije, prisostvovala pa sta tudi pred* sednik Maloželezniške družbe g. dr. Fet« tich in ravnatelj g. inž. Zenko. Drugi voz je bil pri enakih varnostnih merah sprav* ljen na tirnice okrog 11. dopoldne, tretf voz pa 60 spravili tja šele popoldne. Kakor prvi voz, ki smo ga dobili v Ljubljano 10. aprila, sta tudi ta dva voza dolga po 9.40 metrov, težka po 10.5 ton in imata prostora za okrog 35 oseb. Prav tak' bodo tudi ostali vozovi, 6 po številu, ki dospejo v Ljubljano koncem junija.	_
S podištacijo na Bleiweisovi cesti je M«< 1 ©železniška družba že popolnoma gotova in so danes že spust;li visoko napetost. Poskusi so se popolnoma obnesli m ni bilo absolutno nobenih motenj. Z rednim obra* tovanjem na progi Selenbungova ulica— Šiška se bo pričelo najbrže ze v ponedeljek zjutraj.
V nedeljo 31. t. m. — igrišče SK ILIRIJE
državno prvenstvo
Gradjanski : Ilirija
SK (Zagreb)	1088
Predtekma Gradjanski rez. : Ilirija rez. ob 16. mi.
OB VSAKEM VRI
ILHCII
Roparski napad v okolici Mozirja
Celje, 28. maia.
Včeraj je bila v prvih nočnih urah brzo-javno obveščena celjska mestna policija od orožniške postaje v Mozirju, da je bil v bližnji okolici izvršen roparski napad na nekega tamošnjega posestnika. Ko se jo vračal že v temi po cesti domov, sta ga na samotnem kraju nenadoma napadla dva neznana moška in z orožjem v roki aabte* vala od njega denar. Istočasno sta se ga tudi že dejansko lotila. Napadenec ni rz» gubil prisotnosti duha in poguma, temveč je v samoobrambi izvlekel iz žepa nož ter se pričel braniti. Zadel je z nožem enega izmed napadalcev, o katerem domneva po njegovi govorici, da je doma s Primorske* ga. Kakor meni, ga je zadel v gornji del telesa, v prsa ali hrbet, m sicer zelo moč* no ter globoko. Napadalca sta nato pobeg* nila, vendar pa se je posrečilo enega ugotoviti v osebi nekega Alojzija Petrina rs Rečice ob Savinji, dočim je drugi, ranjenec pobegnil. Opozarjajo se vsi zdravniki in bolnice, naj človeka, ki bo skušal iskati zdravniške pomoči zaradi zgoraj opisane poškodbe, izroče najbližjim varnostnim oblastem.
Uboj pri vasovanju
Vasovalec je udaril s cepcem po glavi svojega strica, Id je umrl za
posledicami poškodbe
Konjice, 28. maja
Mladenič Tič Rok iz Podgrada pri Oplot* niči se je podal na binkoštno nedeljo zvečer k s to jem u dekletu in vzel, kakor je izjavil, za primer kakega napada s seboj cepec. Srečal je ponoči na poti nekega mo* ža, ki je Tiča brez povoda z vso silo uda* ril s palico po glavi. Kakor se je pozneje dognalo, je bil napadalec Tičev stric, Smo* gavec Rok. Tič se je po lastni izjavi posta* vil v bran in vrnil Smogavcu udarec s cep* cem po glavi, da se je ta takoj zgrudil na tla.
Tič je nato nadaljeval svojo pot Ker g*
je pa vendarle skrbelo, kaj je z onim napadalcem, se je vrnil pogledat na usodno mesto, kjer pa Smogavca ni več našel. Smo-
favec je prišel k zavesti in odšel domov. ;ena mu je doma oprala rano na glavi, na* kar se je Smogavec vlegel v posteljo in je nekaj ur nato izdihnil.
Obdukcija umrlega, ki se je vršila v torek, 26. t m. je dognala, da je imel Smogavec lobanjo popolnoma razbito. Tiča Roka so aretirali in izročili v zapore tukajšnjega sodišča, kjer se bo dognalo, ali gre za napad ali za silobran.
KULTURNI PREGLED
Vefik uspeh Josipa Rifavca v Južni Amerfld
Kakor smo na tem mestu že zabeležili, je naš odlični rojak, operni pevec Josip Rija-vec nastopil turnejo po Južni Ameriki. Včeraj smo prejeli iz Buenos Airesa naslednjo sk>vens>~ ^^zojavko:
Rijavee pel vPeraj prvi? v teatra. Ogromen uspeh. Kritike sijajne.
»Slorenski tednika.
Brzojavka je bila odposlana dneJ27. maja, torej je gosp. Rijavec v torek doživel svoj prvi usspeb v Buenos Airesu, velemestu, ki je v zadnjih desetMjih postalo važno in resno kulturno središče. V prestolnici Argentine živi tudi močna slovenska kolonija, ki izdaja dobro urejevani »Slovenski tednik«. Uspeh gosp. Rijavea pred buenos - airešklm izbranim občinstvom bo gotovo koristil tudi interesom naše naselbine in nje kulturni afirmaciji na tej važni točki latinske Amerike.
Preverjeni smo, da bodo enaki uspehi spremljali gosp. Rijavea na vsej njegovi turneji. Podrobno bomo še sporočili, ko prejmemo argentinske liste.
Ie mariborskega glasbenega življenja. Pišejo nam: V dobro zadeti ulogi kralja Ferdinanda iz Montanije ie gostoval v opereti »Aleksandra« zelo priljubljeni bivši član
mariborskega gledališča goep. St Ivelja. Njegova v podobi, kretnji in petju uravnovešena in skladna prikazen pravega operetnega kralja je kar najbolj zadovoljila. Glas gosp. Ivelje je pridobil tudi v nižinah na za-jemljivi širini in blagozvočnosti, v višini pa se kar kovinasto blesteče izpoje. S cvetjem in ognjevitim priznanjem je občinstvo iskreno pozdravljalo ljubega znanca. — V dvorani »Uniona« je nastopila 20članska pevska družina donskih kozakov hetmana Pla-tova pod vodstvom zelo muzikalnega dirigenta Nikolaja Kostrjukova. Zbor se ponaša s profundnimi basi, dobrimi solisti (bas, bariton, tenor), s čudovito uravnovešeno uspelostjo v enovito glasbeno celoto, s skrbno pretehtano in izmerjeno dinamiko ter s folklorno zanimivimi plesnimi pesmimi. Ze zaradi števila članov pa ni mogoče misliti, da bi bil mogel tekmovati s silnim zborom Ja-rova, še manj pa lahko tekmuje v glasovnem materijalu in podajanju. Koncert žal ni bil dobro obiskan.	(A—r K—e).
Prevod it Župančiča. V 35. številki praškega literarnega tednika »Rozpravy Aven-tina« je izšel Jar. Zavade prevod pesmi O. Župančiča »Ti skrivnostni moi cvet •..«
Turneja krakovskega zbora »Bcho« po Jugoslaviji. »IL Kuryer Codzienny« poroča: Po prizadevanju Prdjsko - jugoslovenske lige v Beogradu je bil znameniti poljski pevski zbor »Eeho Krakowskie« angažiran za vrsto koncertov, ki se bodo vršili v na-
slednjih mestih: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Ljubljana, Split Mostar, Novi Sad, Dubrovnik. Maribor. Koncertni program te turneje »o obsegal predvsem poljske skladbe, vendar je zbor sprejel tudi nekatera dela iz jugoslovenske glasbene literature. Priprave za turnejo vodi dolgoletni umetniški ravnatelj »Echa« Boleslav Wallsk - Wallewski, eden najboljših poljskih dirigentov, ki si je pridobil zaslug zlasti za moške pevske zbore na Poljskem.
Ševčik poide ▼ Ameriko. Svetovnoznani violinist prof. Sevčik, učitelj Kubelika in drugih znamenitih muzikov, je sprejel službo profesorja na mojstrski šoli National Associated Studio of Music, Boston - New-Vork. Vzlie temu, da ie Ševčik že prec^ v letih, bo zapustil domovino in odpotoval v dolarsko deželo.
Umetnostni spomeniki celjske dekanije. Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani si je zastavilo nalogo, da ugotovi m natanko inventarizira vse umetnostne spomenike na slovenskih tleh. Ker pri starejši umetnosti gre predvsem za cerkveno umetnost, se ti topografski popisi opravljajo večidel po dekanijah. Tako je imenovano društvo izdalo doslej že dve zajetni knjigi: dr. Steleta umetnostno topografijo kamniškega okraja in Maroltovo vrhniške dekanije. Kot tretjo knjigo zbirke »Umetnostni spomeniki Slovenije« je Zgodovinsko društvo v Mariboru pravkar izdalo prvi zvezek Maroltove-ga dela »Dekanija Celje«. Delo je sestavljeno po »istemu prejšnjih knjig in prinaša važen materijal za naša zgodovinska raziskovanja; je res pravi inventar vsega, kar
more v celjskih cerkvah zanimati umetnostnega zgodovinarja. S to knjigo, ki je izšla v lepi opremi in z mnogimi ilustracijami, je agilno Zgodovinsko društvo razbremenilo Umetnostno - zgodovinsko društvo, obenem pa nadaljuje delo. ki ga je nekoč pričel pokojni dr. Stegenšek. Ž vzporednim delovanjem ljubljanskega in mariborskega društva se bo izdajanje umetnostnih monografij znatno pospešilo in naša znanstvena literatura obogatila. Brez dvoma si je ZD naložilo nelahko breme, zato mu naša kulturna javnost dolguje priznanje in vso pomoč. Opozarjamo interesente na to monumentaino delo in ga priporočamo vsem, ki jim je do prospeha naše znanstvene književnosti.
»Napake v slovenskem Izrazoslovju.«
»Slovenski tisk« ie nravkar izdal ponatis Drveza dela »Jezikovnega rešeta«, knjigo, ki smo o nji v »Jutru« že pisali. Skoraj hkrati s to publikacijo je izšla še ena. ki je takisto namenjena napakam slovenskega pisanja namreč dr. Rudolfa Andrejke knjižica »Napake v slovenskem izrazoslovju«. Pisec v uvodni besedi dobro no-udarja, da je v našem izrazoslovju (fraze-oiogiji) še zelo veliko neslovenske navlake in da nam mora biti prvo: »misliti po slovensko, vse drusro nam bo navrženo«. V ta namen je nisec sestavil nekak slovar napačno rabljenih, neslovenskih izrazov in sicer do abecedni vrsti nemških fraz. ki so največkrat okužile naš jezik. Čeprav nepopoln, kakor vsako podobno delo pri nas, je ta izrazoslovni slovar ven-
darle prav koristen in že dolgo potreben priročnik, ki ga bo s pridom jemal v roko vsak, kdor piše slovensko. Posebno dobro bo rabil našemu uradništvn, ki je vajeno nemške uradne frazeologije. Za to knjižico smo dr. Andreiki lahko hvaležni. — Po vsem tem pa zopet obžalujemo, da so taki - le pravopisni in izrazoslovni slovarčki »brusi in režeta« za sedaj še tako raztreseni: imaš na mizi kup brošuric, ko pa »i v zadregi, Dotratiš precei časa. oroden najdeš v tej aH oni brošuri pravilen izraz ali obliko. To je zelo neudobno in — če je čas denar — drago, zato nri delu, kier se človeku mudi, komaj prihaja v Doštev. Čas ie že. da bi se naši teoretični in praktični jezikoslovci zbrali v jezikovno komisijo. ki bi uredila in izdala velik slovenski pravoDis z vsem gradivom, ki je sedal razmetano no raznih knjižicah, torej tudi s frazeologijo. s strokovno terminologijo i. t d. Tako naj bi prišli do avtoritativnih odločitev v raznih dvomljivih primerih in te odločitve naj bi bile obvezne. Dokler ne pridemo talko daleč — in želeti bi da bi se to uresničijo prav kmalu — pa seveda pozdravljamo vsak resen poizkus, da se vsaj z delnimi priročniki omeji vse večji nered v slovenskem pisanju.
Čitajte flnstrovano revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Domače vesti
*	Osemdesetletnica smrti Stanka Vraza.
Dne 20. t. m. je poteklo 80 let od smrti ilirskega pesnika, slovenskega rojaka Stanka Vraza. Spominska svečanost se ie vršila sinoči v Zagrebu v društvu Brade hrvatsko* zmaja in je e. Milutin Mayer predaval o umrlem pesniku.
*	50 letnico je praznoval na binkoštni ponedeljek g. Jakob Sinkovič. posestnik, gostilničar in mesar v Črnomlju. Ob tej priliki so se zbrali v prijazni vinski gorici na Stražnem vrhu njegovi sorodniki, znanci in prijatelji. Jubilant je znan kot podjeten in delaven mož. ki si je spričo svoje marljivosti v teku let pridobil lepo premoženje. Njegova gostilna je znana po vsej Beli Krajini, kot mesar si je napravil edini moderno hladilnico v Črnomlju in pred kratkim je kupil na Stražnem vrhu krasno vilo z vinogradom, ki je bila prvotno last bivšega kočevskega župana Loya. Sam ni nikdar aktivno posegal v politiko, vendar je ostal vedno v vrstah naprednjakov in rad podpiral Sokola in druga društva. Jubilantu, ki je zvest naročnik »Jutra«, želimo še mnogo let!
*	Kongres Jugoslovenskega profesorskega društva bo letos 7. ia 8. julija v prostorih Narodnega doma v Mariboru. Poleg poročil odbornikov in raznih predlogov bo na dnevnem redu tudi sprememba društvenih pravil. Udeleženci kongresa bodo napravili tudi razne izlete pod vodstvom mariborskega pododbora. Vse informacije o kongresu bodo v majski številki Glasnika Jugoslovenskega profesorskega društva
*	Promocija. V sredo je na zagrebški veterinarski fakulteti promoviral za doktorja veterine g. Leon Kocjan, asistent državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani. Čestitamo!
*	Imenovanja pri Poštni hranilnici v Ljubljani. Z odlokom prometnega ministra so imenovane za uradniške pripravnice pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani: Borštnarjeva, Marija Grošljeva. Ljudmila Sajovičeva. Antonija Pirnatova in Slava Štrajherjeva.
*	Nov odvetnik v Škofij Loki. Advokatska zbornica v Ljubljani razglaša, da je bil dr. France Jarc 19. t. m. vpisan v imenik advokatov s sedežem v Škofji Loki.
*	Oseba vest. G. dr. Fran Ilešič. profesor na univerzi v Zagrebu je letos delegat g. ministra prosvete pri maturi (diplomskem izpitu) učiteljišča na Cetinju.
*	Izpremembe v železniški službi. Premeščeni so: uradnik II. Peternel Franc, Zidani most. v Ljubljano glav. kol.; uradnika IW. AHt Franc, Ptuj, za šefa postaje Slov. Javor mik; KraPj Janez, Podnart-Kro-pa. za šeia postaje Mirna peč; zvaničniki I. Zajec Rudolf, kurilnica Ljubljana I. glav. kol., v Postojno; Sodja Janko, Šmarje-Sap, v Jarše - Mengeš; Celofiga Jakob, kurilnica Maribor, v kurilnico Pragersko; zvaniičnik II. Mali Karel, progovna sekcija Novo mesto, k progovmj sekciji Ljubljana stav. ">roga; dinevničarka Velepič Maksimirana Ljubljana gor. kol., v računski delek direkcije; uradniki H. Zakotnik Albin pravili: uradnik I. Arneioič Pavel, obči oddelek direkcije; uradnik II. Zakotnik Albin in Penca Franc, Sava; Bernik Josip. Rogatec; Paternost Josip. Trbovlje; Sušanj Ok-tavii. Videm - Krško; zvaničniki I.: Šegu-ia Jakob, Kresnice; Ludovaj Ludovik in Amdrejašič Josip, Kranj; Aikički Franc, Borovnica; Škrilec Štefan. Ormož. Brzojavni signalni izpit so napravil: dnevm-čarji: Gruden Ivan, Še ti na Franc in Deželak Karel Vuzenica - Muta; Seibitz Viljem m Lenard Leon, Rimske toplice; Ša-bec Alojzij. Zidani most. Prometni izpit so napravili: uradnika II. Volk Alojzij, Koto-riba in Marolt Franc. Rakek, in dnevničar Zeleznik Henrik. Vnhred - Marenbere.
*	Sprejem slušateljev v drž. prometno železniško šolo. Za šolsko leto 193L1932 se v prometno železniško šolo v Beogradu sprejme do 100 kandidatov. V poštev pri» dejo kandidati, ki so dovršili najmanj se« dem razredov gimnazije, realke ali realne gimnazije. Vse druge šole so izključene. Kompetenti morajo biti jugoslovenski dr« žavljani, pravilno razviti in zdravi, zlasti morajo imeti dober vid in sluh in morajo dobro razločevati barve. Stari ne smejo biti nad 21 let. Opraviti morajo tudi sprejemni izpit. Absolventi te šole dobe kvalifikacijo za uradnika II. kategorije. Šola, ki traja dve leti, se priznava dnevnica v znesku tantom šole se priznava dnevnica v znesku 35 Din. Prijave za sprejem je predložiti v priporočenem pismu do 10. avgusta držav« ni prometni železniški šoli v Beogradu, Vojvode Mišica ulica 2. Natančnejši po« goji so razvidni iz razpisanega natečaja v številk« 113. »Službenih Novin«.
*	Pred velikim zborom zasavskih obrtnikov. V teku so priprave za manifestan-ten obrtni zbor vseh obrtnikov Zasavja, ki bo 21. junija v Zagorju. Organizirala ga bo Zveza obrtnih društev dravske banovine, ki-ima sedež v Celiju in ji predseduje agiiln; sodarski mojster g. Jernej Goflčar, Na dnevnem redu bodo predavanja: organizacija (g. Žabkar), pospeševanje obrti (eg. Založnik in dr. Pretnar), davčna vprašanja (g. Zadravec). mladinsko vprašanje (gg. Krapež in Iglic) in splošen položaj obrtništva (g. Rebek)
*	Nemški izletniki v Dalmaciji. V Split je prispela nemška jahta »Atlantis«, na ka-
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ▼ Ljubljani
številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatuii, 4. relat:vno vlago v %, 5. smer ki brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, padavine v mm.
28. mala
Ljubljana 7. 761.2, 15.3, 82. El. 0, — —; Maribor 7, 760.2, 16.7, 79, NW4. 0. —. —; Zagreb 7, 760.6. 17.0. 75 tiho, 0. —, —; Beograd 7. 760.3, 16.3. 80. E2. 9. —, —; Sarajevo 7, 761.1, 14.2, 92, tiho, 8. dež. 0.2; Skopi je 7. 758.7, 17.8, 84. Wl. 9. — _; Kumbor 7, 7562. 20.8 86. tiho, 9. dež, 0.6; Split 7, 758.2, 21.2. 56. SWl. 0, —, —; Rab 7, 761.1. 21.0. 48. NE4, 0. —. —; Vis 7. 758.1. 18.3, 54. SE6. 0. —. —: Mostar 7, 757.4. 21.6, 51. N10. 4, —, —.
Temperatura, prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo: v Ljubljani 26.2. 13.1, Mariboru 23.1, 13.6. Zagrebu 26.1. 13.9, Beogradu 25.7. 15.4, Sarajevu 27.5, 12.3, Skonlju 272. 13.2. Kumboru 25.2. 15.1, Splitu 28.1. 18.0, Rabu 25.4. 17.9. Visu 24.8. 16.3. Mostarju 262. 18.7.
Solnce vzhaja ob 4.19. zahaja ob 19.36.
Lana vzhaja ob 17.37, zahaja ob 2.32.
teri se nahaja med drugimi izletniki tudi
ravnatelj berlinskega muzeja, ki se zanima za izkopine na našem Primorju.
*	Velik izlet iz Skoplja v Boko Kotorsko.
Danes odpotuje iz Skoplja 600 članov Jadranske straže, ki se pomude dva dni v Sarajevu, potem pa bodo nadaljevali potovanje v Boko Kotorsko, k.ier bodo naši vojni križarki »Dalmaciji« izročili zastavo, ki jo skoplianski domoljubi poklonijo naši vojni mornarici.
*	Godbeni teden v Pragi. V dneh od 31. t. m. do 7. junija se bo vršil v Pragi godbe, ni teden, da nadomesti pomanjkanje god-benih produkcij v času. ko je obisk tujcev največji in ko se zaključuje koncertna in gledališka sezona. V okvirju godbenega tedna se bodo predvajale češke ooere v Narodnem divadlu, prirejale pa tudi razstave in izleti po Pragi in v drugih mestih. Prospekte godbenega tedna daje interesentom na razpolago češkoslovaški konzulat v Ljubljani.
*	Gospodarskosociialni teča] Kmetske prosvete v Laškem 10. t m. je iimel ugodne posledice. Koj po tečaju se je osnoval za laški srez pododbor Kmetske prosvete, katerega prva seja se je vršila v nedeljo 17. t m. Izvoljen je bil ožji odbor s predsednikom g. Ferdom Rošem iz Hrastnika na čelu. Na seji so bile prečitane in sprejete resolucije glede izpremembe lovskega zakona, odprave kuluka, glede zaščite neizkušenih rokodelcev na kmetih in glede ureditve ribolova v korist tukajšnjih občin. Ostale predloge bo odbor proučil in obravnaval na prihodnji seji. Ze prva seja, ki se je vršila v obliki velikega kmečkega sestanka, je pokazala, kako je bila taka organizacija kmečkemu ljudstvu potrebna. Obenem se je tudi konstatiralo. da vlada za Kmetsko prosveto veliko zanimanje.
že stoji Jajce poleg petelina in razstava „PEKATET" na velesejmn je domala gotova. Da je to umotvor, ni treba poudarjati, ker se bo vsak posetnik o tem prepričal.
*	Sadjarski poučni teča] v Ljutomeru
priredi mariborsko Društvo sadnih trgovcev v nedeljo 31. t. m. ob 8. zjutraj v hotelu Zavratnik. Dnevni red bo obširen: predavanja o pomenu sadjarstva, o obiranju, sortiranju, dovažanju ;n dobrem vnovčeva. nju sadja. Sadjar, ki ve vse to. dobi svoj trud tudi dobro plačan. Sadjarji Ljutomera in okolice, Medmurja in Prekmurja, pridete v velikem številu, saj je v sedanji kmetijski krizi le še sadjarska panoga dobička-nosna. Vabljeni tudi sadni trgovci!
*	Zbor Jahalnega in dirkalnega društva v Krškem. V prostorih gostilne g. Vaniča v Krškem se je pred dnevi vršil občnd zbor Jahalnega in dirkalnega društva. Zborovalce je v uvodu pozdravil predsednik g. Anton Gliha in se spomnil tudi umrlega člana g. Poča. katerega spomin so zborovalci počastili s trikratnim »slava«. Po poročilih društvenih funkcijonarjev je bil odboru podeljen absolutorij. Določila se je članarina za leto 1931 na 20 Din. Med drugim se je določilo tudi to. da se bo letos tradicijonalni kmetski praznik vršil 15. avgusta na Krškem polju, kar naj blagohotno upoštevajo okoliška društva in za ta dan opuste svoje prireditve. Kakor vsa-ko leto. se bodo tudi letos vršile zanimive konjske dirke.
*	Razprodaja biblioteke grofa Szaoarv-Ja. Kakor smo že poročali se je v dvorcu grofa Szaparyja v Murski Soboti vršila nedavno javna dražba. Biblioteko, ki šteje nad 15.000 zvezkov v raznih jezikih, je kupil Izidor Hahn iz Murske Sobote, ki sedajte knjige na drobno razprodaja.
+ Nakaznišk* promet s Poljsko. S 1. junijem se uvede mednarodni nakazniški promet s Poljsko. Zneski na nakaznicah za Poljsko morajo bit napisani v, zlotih in groših. Najvišji znesek ene nakaznice za našo državo je 3000 Din, oziroma za Poljsko 470 zlotov. Na Poljsko se lahko pošiljajo samo navadne nakaznice, in sicer za vse pošte. Odkupne pošiljke še niso dovoljene.
*	Poroki. Na binkoštno nedeljo se je v cerkvi sv. Petra v Ljubljani poročil g. Slavko Mrovlje. učitelj v Slovenjgradcu. ustanovitelj Učiteljske ferijalne zveze In neumorni sokolski delavec, z gdč. Lidvino Eiletzovo, učiteljico, hčerko splošno priljubljenega slovenjgraškega poštnega uprav nika. Poročil ju je profesor g. dr. Josip Demšar. Kot priči sta fungirala šolski ravnatelj v Slovenjgradcu g. Leopold Kopač in ženinov brat g. Franjo Mrovlje. privatni uradnik iz Ljubljane. — V Ljubljani v frančiškanski cerkvi se je poročil g. Rado-van Cvetko, učitelj pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, z gdč. Anico Verdirjevo. učiteljico. — Obema paroma iskrene čestitke!
*	Orožnova koča pod Črno prstjo bo otvorjena v soboto in nedeljo 30. in 3d. t. m. Za stalno se otvori Orožnova koča 3. junija. Izleti na Črno prst so prav v tem času najlepši.
*	Dobava lesenih prenoslBvflj ležišč za mestno kopališče na Ljubljanici. Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje napravo 30 prenosljivih lesenih ležišč. Ponudbe je predložiti do 5. junija pri Mestnem ekonoma tu. kjer se tudi dobiio dobavni pogoji.
*	Dar. G. dr. France Trampuž. odvetnik je daroval družbi sv. Cirila in Metoda 200 Din namesto venca na krsto sodnika g. Lozjeta Hočevarja iz Novega mesta. — Srčna hvala!
*	Škoda gozdnega požara prt Brezovici. Včeraj smo poročali o gozdnem požaru, ki je nastal v sredo v brezoviških hribih. Kakor nam poročajo, je škoda ocenjena na 5000 Din. Čeprav je bilo mlado gozdno drevje ponekod precej ožgano, ie upati, da se bo noomoglo.
*	Nesreča v Konjicah, h Konjic nam pišejo: Na binkoštni ponedeljek je neki mariborski avto povozil zidarja Kroneia z Brda. Mož je precej gluh in menda ni slišal prihajajočega avtomobila, ki ga je do-drl na tla. Kropej si je zlomil nogo in dobil praske po liou. Leči se v tukajšnji bolnici Rdečega križa. Lastnflk. oziroma šofer avtomobila je nesrečo takoj prijavil na tukajšnji orožniški postaji in ponesrečenega Kropeja odpeljal z avtomobilom v bolnico
*	Nesreča pri Brežicah še nepojasnjena. O nesreči, ki se je pripetila na Savi pri Brežicah, kjer so utonili neznan mož. žena
V nedeljo SL t. m. — Igrišče SK ILIRIJE
državno prvenstvo
Gradjanski : Ilirija
SK (Zagreb)
Pred tekma Gradjanski res. : Ilirija rez. ob 16. uri.
7088
OB VSAKEM VBEMENU
in otrok, še niso znane nikake podrobnosti. Tudi še nj znano, kdo je našel smrt v valovih. Po izjavi g. Budickega. člana zagrebškega Kajak-kluba, je to.najbrže rodbina. ki je v soboto skupno z njim odpotovala do Brežic. Mož je bil star približno štirideset let Doslej je znano samo to, da se ni ponesrečil noben član zagrebškega Kajak-kluba.
*	K uboju v točilnici pod vejo pri posestniku g. Valentinu Zganiku, po domače Golavšku. v Britnem seJu pri Grižah smo prejeli tole pojasnilo: V točilnici se ni vršil pretep vse popoldne. Pretepači so prišli že vinjeni k Žganiku, kjer niso več mnogo pili. Naenkrat pa so se stepli, čemur je potem sledil grozovit umor. ki ga domači kljub vsemu naporu niso mogli preprečiti. Golavškova hiša Je znana kot poštena Da se je umor izvršil v tej pošteni hiši. ndso krivi domači, nego pretepa reljni fantje, od katerih so posamezni bili že p redka z nov a ni. Kruto naključje je pač naneslo, da so se vsi ti fantje zbran prav v Zganlkovi gostilni
*	Tihotapstvo igralnih kart Z Jesenic nam pišejo: Te dni so na Jesenicah prijeli carinski in finančni organi nekega visoko-šolca z Gorenjskega, ki je hotel vtihotapiti iz Avstrije 11 serij igralnih kart Ker blaga ni prijavil, je bil kaznovan na globo 7630 Din. Obžalovanja vredno je, da tihotapijo zabranjene predmete tudi premožni ljudje, ki takega števila igralnih kart ne potrebujejo za sebe, temveč trgujejo z njimi naprej z velikim dobičkom. Še boli obžalovanja vredno je, da vrši take posle viso-košolec.
*	Utonila dva brata, ki sta reševala tretjega. O tragiičnem dogodku, ki se je odigral v Bačkem Petrovcu. poročajo iz Novega Sada: Trije bratje. Samojlo. star 10 let. Pavle, star 8 let in 6 letni Jovan, sinovi Jovana Koranjija, so se šli kopat v bližnje jezero. Prvi je šel v vodo najmlajši, Jovan. Zašel je v neki tolmun in ker ni znal plavati, se je kmalu začel potapljati. Starejša brata sta mu priskočila na pomoč in srečno rešila svojega bratca. Pavle, ki se je pri reševanju zelo utrudil, je starejšega brata klical na pomoč. Samojlo je planil v vodo, hoteč rešiti svojega brata, kar pa se mu ni posrečilo. Trdno objeta sta oba brata izginila v jezeru in utonila. Po enoumem trudu so domačini oba bratca potegnili mrtva iz vode. Tragična nesreča je povzročila veliko žalost med prebivalstvom v Petrovcu.
*	Mačka povzročila požar. V Keoto#u ml Požegi je v hiši kmeta Josipa Malešiča povzročila mačka velik požar. Mačka se je grela pri ognjišču m se !i je vnela dlaka Kot blazna je mačka letala no hiši in povzročila požar, ki je uoevelil vso hfšo.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah In pllslra tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
h— Pianist Ivan Noč. Eden najnadarie-nejših naših koncertnih pianistov je Ivan Noč, ki že nekaj let sem prireja stalne pia-nistične koncerte in sodeluje tudi pri raznih simfoničnih izvedbah. Ponoven njegov nastop bo v petek 5. junija na IV. simfoničnem koncertu, ki ga priredi gledališka uprava, dirigiral ga bo pa skladatelj Lu-cijan Marija Škerjanc. Noč bo izvajal na tem koncertu Čajkovskega klavirski koncert ki je eila najboljših simfoničnih del slavnega komponista. Med 3 njegovimi klavirskimi koncerti se prav njegov op. 23. koncert v b-molu najpogosteje izvaja^ in tudi z največjim uspehom. Pianist Noč. ki obvlada svoj inštrument naravnost mojstrsko, bo podal ta koncert tudi z največjo dovršenostjo. Vabimo na poset! Vstopnice so še v nredprodaji v M^čni knjigarni
u— Zaključna predstava na Šentjakobskem odru. V soboto 30. t. m. bo na Šentjakobskem odru prva repriza in zaključna predstava v tej sezoni. Igrala se bo Wilde-jeva komedija za resne ljudi »Bunbury«. Vsebina komedije je velezabavna za po-setnike, ki ljubijo duhovito satiro. Oskar Wilde je spisal več komedij v katerih ostro biča javno mnenje, ki hoče pod masko tako zvane dobre vzgoje zakriti slabe strani. »Bunbury« se igra prav sedaj na Dunaju Vstopnice se dobe pri g. Milošu Karničniku na Starem trgu.
n— Akademiki! V soboto 30. t m. točno ob 17. v prostorih Družbe sv. Cirila in Metoda (Beethovnova 2, pritličje, levo) prvi Članski sestanek akademske podružnice GMD. Udeležba strogo obvezna
a— Trlglavanl! Drevi ob 20. bo v društvenih prostorih (hotel »Tivoli«) čJanski sestanek, na katerem bo predava! tov. Jakhel o naši miselnosti. Na dnevnem redu bo tudi pristop JAD »Triglava« v LdtfbHani k akademski podružnic« GMD. Zaradi važnosti sestanka udeležba za vse člane obvezna!
u— Pevski zbor Gtesbeoe Matice ljubljanske bo ime! drevi ob 20. vaio za mešar zbor. Točno in vsi!
a— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V petek zvečer važna va?a. Vse fn vsi!
a— Odborova seja Slovenskega droStva za varstvo žIvaH v Ljubljani bo v nedeljo 31. t. m. ob 10. dopoldne v posebni sobi re*tavraciie »Slona« v Ljubljani
u československi Obe« v Lublanl. V so-
botu, dne 30. kvčtna t. r. o osmč hodinž večerni v restauraci > Zvezda« oslavfme
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. lz.

Za posUido:	r
•ktrrim eoGetado
sedmdee&tfletč naroeenlny našeho sisluž-nčho člena a m(stopfedsedy, krajana Cer-mfika. Zveme timto vfiechny členy a pfA-
tele oslavence, aby se tohoto večera suča-stnili.
o— Dr. Egenoliovl znaad se vljudno vabijo na prijateljski sestanek v petek 29. t m. v običajnih prostorih hotela MAiič ob
20.
o— Za petje v skupnem zbora ob odkritju Flajšmanovega spomenika 7. iunija v Beričevetn bo vaja priglašenih zborov v soboto 6. junija ob 20. v pevski dvorani Glasbene Matice. Društveni arhivarji naj prineso s seboj Flajšman-dr. Kozinovo »Himno na Vodnika«. Flajšman-Foersteriev »Triglav« in Flajšinan-Hubadovo »Luna sije«. Polnoštevilna udeležba priglašenih društev nujna!
n— Otroško Igrišče Atene v Tivolija (levo od železniških tračnic) sporoča cenjenim staršem in mladini, da jih tudi letos pričakujejo krasni prostori, solnce. voda, mivka, izvrsten zrak, trava in cvetje z va-diteljico igrišča učiteljico go. Svetličevo vred že 1. junija. Mesečni honorar 30 Din. enkratna vpisnina za rodbino 5 Din.
a-— Prošnja na direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani. Iz št. Vida nad Ljubljano smo prejeli: Lepo nas je število naročnikov na telefon in neštevilno ie vsak dan govorov, a naš telefon je pravcata naprava za uničevanje živcev. Pošta s tolikimi naročniki in tolikim številom dnevnih govorov nima telefonistke in ima kljub velikemu prometu samo dve uradnici brez pi-smonoše. Namesto obljubliene avtomatične centrale smo dobili v zadnjem času neko takozvano telefonsko centralo, ki je še slabša kakor je bila prejšnja. Prizadeti šentviški telefonski naročniki prosimo, da nam direkcija blagovoli v tem pogledu položaj izboljšati in da nas predvsem priključi na avtomatično centralo.
u— Posebni vlak iz Zagreba prispe v Ljubljano v nedeljo okrog poldne zaradi nogometne tekme za državno nrvenstvo med Gradjanskim ŠK iz Zagreba in ljubljansko Ilirijo, ki bo ta dan ob 16., oziroma 17.45 na športnem prostoru Ilirije ob Celovški cesti. S posebnim vlakom je najavljenih nad 1000 Zagrebčanov. Torej bo prisostvovalo tekmi do 4000 gledalcev, ker je tudi v Ljubljani za to tekmo izredno veliko zanimanje.
u— Dražba zaradi davkov zarobljenih premičnin. Za 26. in 27. t m. je bila razpisana dražba premičnin, ki jih je davčna uprava za mesto Ljubljano zarubila mnogim davčnim obvezancem, zaradi večjih davčnih zaostankov. Zarubljenih je bilo med drugimi premičninami 9 osebnih avtomobilov, 3 motorna kolesa, 12 moških koles, 1 radijski aparat in še razne druge premičnine. Za zarubljene predmete ni bilo mnogo interesentov.
n— Izstop iz jugoslovenskega državljanstva. Ljubljančan Henrik KamiJo Zupane, sedaj stanujoč v Pragi-Brevnovu je pri ljubljanski policijski upravi zaprosil za izstop iz jugoslovenskega državljanstva, ker ie zaprosil za državljanstvo ČSiR.
a— Nesreča nikoli ne počiva. Včeraj zjutraj je na Dunajski cesti padel z motociTkla trgovski zastopnik Adolf OsoKn. ki mu je na nekem gladkem mestu spodrsnilo. Oso-Iin se j* poškodoval na glavi in so ga morali pripeljati v splošno bolnico. V tvorni-ci Saturnus v Mostah se je poškodovala delavka Marica Hlebševa iz Zg. Hrušice, ki jo je stroj zagrabil za desno roko. — Na stavbi nove garaže na Dunajski cesti se je pripetila včeraj zjutraj nezgoda delavcu Jakobu Heinzu, ki je padel s stavbnega odra in so ga deske pokopale. Dobil je več manjših ran na glavi. — V splošno bolnico so pripeljali tudi deJavca Petra Smuka iz Spodnjega Loga pri Litiji, ki ga je med delom oplazila deska po glavi in ga poškodovala.
a— Ogenj t skladišča. V sredo okrog 21.30 je nenadoma pričelo goreti, v skladišču trgovca Josipa Petelinca na Sv. Petra nabrežju. Ogenj so slučajno še pravočasno opazili pasanti, ki so takoj obvestili reševalno postajo. Gasilci so nemudoma prispeli na mesto jn ogenj, ki se še ni popolnoma razvil, hitro udušili. Škoda, ki io je prizadel ogenj, ni velika, bila pa je veli. ka nevarnost, da se ogenj razpase. Kako je nastal ogenj, za enkrat še ni pojasnjeno. je pa najbolj verjetno, da je vrgel eden izmed pasantov skozi mrežo kletnega okna gorečo cigareto, kj je padla med smeti v kleti in zažgala.
a— Okradena služkinja. Te dni sta se splazila v hišo št. 13.. na Gosposvetski cesti dva neznana mlada človeka, ki sta beračila pri raznih strankah. Oglasila sta se tudi v stanovanju, kjer je zaposlena služkinja Rozalija Sevškova. Našla sta na neki omari ročno torbico, last Sevškove. v kateri se je nahajala usnjata denarnica z okrog 900 Din gotovine, srečka državne loterije, nekaj fotografij in nekaj ključev. Po izvršeni tatvini sta neznanca neznano kam izginila in ju doslej še ni bilo mogoče izslediti.
u— Tatinski drobiž. Te dni je bilo ukradeno hlapcu Francetu Uletu na Vidovdan-ski cesti št 9 iz spalne sobe nekaj obleke, vredne 800 Din. Enaka tatvina je bila izvršena v Akademskem kolegiju v Kolodvorski ulici, kjer je neznan tat odnese! Ernestu Hlepcu nov črn suknjič. Na Mestnem trgu izpred trgovine Krisper je ukradel nekdo Dragotinu Bevku potni kovčeg. v katerem je bilo okrog 100 komadov mila Bevk je oškodovan za okrog 500 Din vrednosti. V Kosezah je prenočeval predvčerajšnjim v kozolcu Antona Mrharja popotnik Viljem Huber. Ko je trdno spal, se je splazil v njegovo bližino neznan zliko-vec. ki mu ie odnesel par čevljev, nlcelj-nasto uro, športno čepico in še nekai malenkosti. V eni preteklih noči je vlomil neznan storilec v drvarnico Marije Kapusove v Rožni dolini ter ukradel črno pleskan kovčeg im dva para ženskih čevljev.
a— Nepošten uslužbenec. Izdelovalec sladoleda Jure Rrajkovič, stanujoč na Jerne-jevi cesti v Šiški, je sorejel pred dnevi v službo kot prodajalca brezposelnega čevljarskega pomočnika Franceta P. Ta je nekaj dni izkupiček za sladoled v redu izročal gospodarju. Tudi predsnočnjim je prišel z vozom domov, nakar pa je neznano-kam izginil in si pridržal dnevni izkupiček v znesku okrog 300 Din. Odpeliai se je najbrže proti Mariboru, kajti pisal je Braj-koviču dopisnico, na kateri ga prosi na' mn dejanje odpusti. Brajkovič je fanta naznanil DolicHi.
a— Dar. Učiteljski zbor mestne ženske realne gimnazije je daroval 270 Din Društva slepih namesto venca v počastitev soomina blagopokojne matere prof. g. Iv. Pofcetnifca.
a— Bluze, dansko perilo, torbice, v krasni izbiri pri Šterk nasL Kamičnik. Stari trg 18.
u— Moške srajce, kravate, rokavice, nogavice, naramnice ima najceneje Šterk nasL Kamičnik. Stari trg 18.
Iz Celja
e— Slava 39. pehotnega polka se je vršila včeraj dopoldne na Glazijj ob veliki udeležbi predstavnikov oblastev. uradov, korporacij. Sokola in ostalih društev. Ob 10. sta opravila pri improviziranih oltarjih sredi travnika službo božjo prota g. Čudič in opat g. Jurak, nakar se je vršilo tradici-jonalno lomljenje kolača. V primernem nagovoru je pojasnil poveljnik polk. g. Vojislav Kostič vojaštvu in ostalim navzočim pomen dneva in slavnosti, ki se vrši vsako leto 28. maja v spomin na zavzetje Črne pri Prevaljah po oddelkih celjskega, sedanjega 39. pehotnega polka ob priliki koroške ofenzive L 1939. Svoj govor je zaključil s trikratnim »živio« vrhovnemu poveljniku naše armade Ni Vel. kralju Aleksandru I.. in se mu je z navdušenjem pridružilo vse vojaštvo in civilno prebivalstvo. Ko je godba odigrala državno himno, je polkovnik g. Kostič prečital še brzojavni čestitki ministra za vojsko in po-veljnika dravske divizijske oblasti, nakar je godba ponovila himno. Sledil ie nred poveljnikom g. Kostičem strumen defile celotnega polka. nato pa v kostanjevi aleji GLaziie za-kuska za vabljene goste. Popoldne ie bila istotam voiaška zabava, zvečer pa v Celjskemu domu animiran častniški zabavni večer, ki so se ga udeležili številni povabljeni gostje.
e— Znamenit dogodek v celjskem gledališču. Na svoji turneji iz Egipta preko Carigrada in Aten je prispel v Beograd pod vodstvom dirigenta Konstrukova znameniti zbor donskiih kozakov »Platov«. Po absol-viranih koncertih v Beogradu in Zagrebu bo obiskal zbor tudi Celje in Maribor. V Celju bo priredil v mestnem gledališču na praznik 4. junija ob 20.-30 svoj koncert z bogatim sporedom izbranih pesmi in kav-kaških narodnih plesov. Zbor bo odpotoval 10. julija preko Hamburga v južno Afriko. Predprodaja vstopnic za celjski koncert je v knjigarni Goričar - Leškovšek.
e— Razporedi za letošnjo zgradarino. so razgrnjeni na javen vpogled do vštetega 2. juniia pri davčni upravi v Celju.
e— Prijavni urad celjske mestne po-Uciie se je preselil v prvo nadstropje celjskega mestnega magistata v sobo 39. (v Radako-vičevi hiši). Kriminalni oddelek se nahaja v bivših prostorih mestnega stavbnega urada v prvem nadstropju starega dvoriščnega trakta.
e— Katastrska uprava v Celju se bo 1. junija preselila iz svojih dosedanjih lokalov v pritličju poslopja celjskega sreskega načelstva v svoje nove prostore v n. nadstropju poštne palače, vhod s Krekovega trga.
e— Podmladek Rdečega križa na dekfi-ški meščanski šola p rs šolskih sestrah v Celju bo priredil v soboto 30. t m. ob 20. v šolski telovadnici predstavo »Jeftejeva hči«.
e— Dve nesrečL. Pri razstreljevanju skale je priletel 37 letnemu delavcu Francu Razboršku z Malega vrha pri Šmartnem ob Paki velik kos skale v levo nogo s tako silo, da mu je zdrobil kost. Na ravni cesti je spodrsnilo 29 letnemu nosestniko-vemu sinu Andreju Jesenku iz Dramelj k: je padel tako nesrečno, da si jc zlomil levo golenioo nad členkom. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski javni bolnici.
e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. zvočno revijo »Paramountova parada« v kateri nastopata tudi Beograjčanka Ljubinka Bobičeva in Zagrebčan I>u-bravko Dujsin. Film je koloriran. Zvočna predigra.
Iz Marlfeora
a— Izredni občni zbor »Napredka« po. vodom proslave desetletnice se je vršil v 6oboto popoldne v Narodnem domu. Na« vzoči 60 bili tudi delegati ZKD, Narodne odbrane in Jugoklov. Matice, »Triglava« iz Ljubljane in Zagreba, Jugoslov. akad. društva v Mariboru in drugi. Predsednik je vse iskreno pozdravil.. Gdč. tajnica je podala lepo sliko desetletnega »Napredko« vega« dela, nakar so posamezni delegati jubilantu čestitali. Predsednik je šc preči« tal tudi pismene čestitke, nato pa izročil diplomo častnega članstva juristu Milku Iirovatinu za njegove zasluge za društvo.
a— Narodna slavnost pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. V ponedeljek sta poletela na to lepo točko na.še severne meje klub »Meja« iz Maribora in Sokol iz Sclnice, ki je prikorakal korporativno % «ieco, nara« ščajem in članstvom. Sokol je imel popol. dne ob 14. svoj nastop na travniku pri Va« lišerju. Zbralo se je tudi veliko domačega ljudstva. Pozdravne in navduševalne go« vere so imeli ob tej prilki šol. upr. Križnic kot domačin, dr. Irgolič kot predsednik »Meje« in odbornik 6okolske župe, starosta seliniškega Sokola in drugi. Telovadni na« stop je izredno ugajal. Po nastopu se je razvila na zeleni trati lepa narodna slav« nost in slovenska pesem je odmevala tja preko meje. Tudi Sv. Duh si pričenja spletati sokolje gnezdo.
a— Iz gledališča. Jutri bo krstna predstava izvirne psihološke drame Milana Skrbinška »Labirint«. Delo je zelo duhovito in dramatično ter vsebinsko zanimivo zaradi novsem novega obravnavanja tra-dicijonelnega družinskega trikota. topot v življenju umetnikov. Režira VI. Skrbinšek. krstni nredstavi bn prisostvoval tudi avtor.
&— Mariborski kolesarski prvak pozvan na Dunaj. Izvršni odbor za veliko mednarodno kolesarsko dirko letos 7. junija na Dunaju, katere udeleže poleg Avstrij-cerv tudi Švicarji, i*»vlžari, Nemci, Poljaki, Čehi ln Rusi, je pohval favorita mariborskega >Peruna«, Štefana Rozmana, na dunajsko dirko. To povabilo je častno i za vaibljenca in za naš kolesarski šport
a— Avtobusne vožnje »a Mariborski otok bi pod Pohorje. Na J^riborski otok bo vozil avtobus vsak dan e«g lepem vremenu od 10. dopoldne z gkniega trga (Marijin trg), in sicer vsake pol ure. to je ob 10.. 10.30, 11., 11.30, itd. do 18. Ob 18.54 pride avtobus, ki obratuje na progi Selni-ca-Maribor v Kamnico. s katerim se ostali kopalci pripeljejo v Maribor. Ob sobotah, nedeljah in praznikih bodo po potrebi avtobusne vožnje ne glede na gornji vozni red. Za Pohorce stavlja mestno avtobusno podjetje svojo stalno progo Glavni trg -Radvanje (gostilna Hoste) v obrat 31. t m. Vozilo se bo ob nedeljah in praznikih samo ob lepem vremenu do preklica. Odhod z}u-
traj točno ob 5. in 6. z Glavnega trta. zvečer ob 19. iz Radvanja.
ji— Promenada ob Dravi. z zadevo zgradbe proinenadne pešpoti ob desnem bregu Drave, doznavamo, da je ministrstvo za zgradbe razveljavilo odlok banske uprave. s katerim so se v svrho zgradbe promenadne poti razlastila nekatera zemljišča, kot nezakonit.
a— Pri nakladanju drv težko ponesreciL 18 letni posestnikov sin Ernest Ferlič iz Sp. Poljskave ie med delom prišel z levo nogo pod kolesa težko natovorjenega voza, ki so mu nogo težko poškodovala, LK>-tnacini so ponesrečenca včeraj dopoldne odpremili v splošno bolnico v Mariboru.
a— Utopljenec sredi Drave, včeraj okrog 16. so pasanti državnega mostu opazili, da nesejo valovi Drave človeško truplo. Kolikor se je moglo ugotovit;, gre za moškega srednjih let. Valovi so truplo neznanega utopljenca zanesli naprej. Avizi-rani čolnarji so brezuspešno posKusaii
truplo zadržati.	v —p^,
a— Nesreča v tkalnici Braun. V srečo
popoldne >e 29-letnI doKvec Ivan &*uder v predilnici Braun t Jezdarski ulici pr pripravljanju nekega stroja za pogon pr:sei z desno roko preblizu ganilnega jermena. Iti ga je zagrabil. Da ni hitro priskočil drugi delavec in stroj ustavil, ki bila nesreča še hujša. Tako je šnuderlu zmečkalo roko in ga poškodovalo na glavi. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico.
a— Vlomi. V stanovanje Terezije Gradišnik v Vrbanovi ulici 87 so v sredo popoldne v odsotnosti stranke vlomili neznani slifcoTci ter odnesli oblek, obutve ln perila za nad 3000 Din. — V mesnico mešana Bet'6ka v Frankopanski ulici pa so v noči na četrtek vlomili Zlikovcl skozi zamreženo okno in odnesli denarja, cigaret tn drugih stvari za okrog 500 Din.
a__Pod ključ. Policija v Bosanskem
Brodn je poslala t Maribor radi potepuštva aretiranega Srečka Berganta, doma nekje od Gorice, ki je bil že 1. 1928 zarad! rasnih prevar izgnan iz naše države. Odda« je sodišču. — 31-letni brezposelni pekovski pomočnik Anton Fišinger pa je prišel te dni v Maribor odsedet svojo tritedensko zaporno kazen. Pred.no je šel v zapor, pa se je seznanil z nekim Rušanom. Skupaj sta popivala, seveda na stroške Rušana v neki gostilni. Rušan je imel seboj zavoj nsm-ia. Ko je imel še neko pot, je izročil *avoj Fišingerju v varstvo, ko pa se je vrnil ni bilo več ne Fišingerja, ne zavoja Zalotili so ga na državnem mostu. Pri za-uliSa/nju je priznal, da ima na vesti tndi še razne druge grehe. Zato mu bodo sedaj na sodišču zapor nekoliko podaljšali.
Iz Trbovelj
t—Članski sestanek nsz. v soboto po« poldne se je vršil v dvorani Forte zelo do« bro obiskan članski sestanek nsz. Na razgovoru je bila kolektivna pogodba. Vo« diteljem so bila dana navodila za sklepa« ti je nove pogodbe. Dalje 6e je na sestanku razpravljalo tudi o posmrtnem fondu, ki ga je ustanovila nsz za svoje članstvo.
t__Poročili so se ob praznikih stavbe«
nik g. Anton Božič z gdč. Mimico Mah« kovčevo, trgovčevo hčerko, pešadijski ka« petan g. Anton Šproc pa 6 posestnikovo hčerko gdč. Berto Pustovo. Bilo srečno!
t— Smrtna nesreča v bajerju pod Ret« jem. kjer se ljudje radi kopljejo, je v po« :nede1;ek popoldne utonil 37 letni delavec Glavač. Po težkem delu se je hotel v vodi ohladiti, pa jc zašel na globoko mesto jn utonil, ker ni znal plavati. Truplo 60 našli po dolgem iskanju. Glavač je zapustil že« no in 7 otrok, od katerih 60 trije še nepre« skrbljemi.
t - Sokolska tombola bo te nedefio ob
14 trn. Najbogatejša tombola kar iih Je bilo do danes. Protivrednost dobitkov 30 tisoč dinarjev. Kimuife srečke no 3 Din.
t— Kino Sokol predvaja v soboto in ne« deljo zvočni film »Divje orhideje«.
Iz Kranja
r— Namesto venca na krsto blagopokoj« nega Franca Šavnika sta poklonila v prid skladu za Šavnikovo kočo na Storžiču po 200 Din gg. Pavel in Rici Mayr in 100 Din ga. lvna Deklevova iz Zagreba, v spomin ji a pokojnika je darovala tvrdka Medic« Zanki, tovarna barv, lakov, Ljubljana, za Valvazorjevo kočo pod Stolom 23 kg raz* ne barve. Kranjska podružnica spd se za darila iskreno zahvaljuje.
r__ Prof. MeiHet v Kranju. Na povratku z Bleda ie znamenitega francoskega uče-niaka v ponedeljek 18. t. m. pričakala v Kranju deputacija Krožka prijateljev Fran. ciie. In sicer podpredsednik g. dr. Stanko de Glena, sra. Mira Znidarčičeva. ga. Sir-čeva in g. Tomo Pavšlar. G. dr. de G!er,JJ 'e odličnemu francoskemu gostu izrekel dobrodošlico, dame pa so poklonile ge. soprogi cvetja, obema pa nekaj spominov s Kranja im Gorenjske. Gos o. prof. MeiHet se je za nepričakovani pozdrav ganjen zahvalil in nadaljeval nato pot v Ljubljano. Spremljali so ga univ. profesor z. dr. Ke-lemina. nroiv. profesor g. dr. Kidrič, gosp. Oton Zupančič, tajnih francoskega instituta v Ljubljani g. Jaklič in lektor g. M&rc
Iz Hrastnika
b— Obrtno-trgovska nadaljevalna Sola
iprirftdi vnedeljo 31. t. m. od 8. do 1«. v deški osnovni šoli razstavo pismenih in risarskih izdelkov obrtnih in trgovskih ra-ip<nop<v. Vabljeni vsi. zlasti gg. obrtniki in trgovci in njih pomočniki.
h— Kino Narodni dom predvaja r soiho-to in nedeljo ob običajnih urah film >Tim fn Tom kot detektiva«. — V nedeljo ob 17. uri pa rprizori v Narodnem domu dramatični odsek NSZ iz Trbovelj igro iz rudarskega življenja »Pikov fant«.
Iz Novega mesta
n— V počastitev spomina tragično pre« minulega sodnega svetnika g. Alojzija Ho« čevarja je daroval njegov rojak primarij ženske bolnice g. dr. Ivan Gostiša v po« družnici »Jutra« ra Družbo sv. Cirila in Metoda 200 Din. v isto počastitev so daro« vali novomeški odvetniki namesto venca v karitativme namene 1400 Din.
Iz LaSkega
Voiaški nabori. Za tukaiSnli srez se bodo vršili letošnji nabori v novi Soft v Laškem: 5. junija za občine Laško. Sv. Krištof in Loka. 6. junija pa za občine Marija Gradec. Sv. Lenart in Jurklošter. f*n-četek vsakikrat ob 7. nrf zjutraj.
Iz Ptnia
j— Glasbena Matica v Ptuju priredi da« ne« ob 20. glasbeni večer gojencev srednjih in Všjfih letnikov. Vabljeni!
GOSPODARSTVO
Občili zbor Ljubljanske borze
Včeraj popoldne se je vršil v borzni dvorani v Trgovskem doinu VI. redni občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote, ki ga ie otvoril in vodil predsednik g. Dragotin Hribar. V svojem pozdravnem nagovoru je g. predsednik pozdravil namestnika borznega komisarja načelnika finančne direkcije v Ljubljani g. Frana Bajiča, ki ie zastopal odsotnega finančnega direktorja dr. Povaleja, in zastopnika finančnega ministrstva ravnatelja podružnice Narodne banke v Ljubljani g. Ivana Gregoriča. V svojem poročilu je predsednik g. Hribar poudaril, da svetovna gospodarska kriza tudi m prizanesla naše borzi, ki je občutila zastoj zlasti v prometu z lesom. Vendar naša borza ni bila tako hudo prizadeta, kakor to opažamo pri velikih inozemskih borzah. Ce se je navzlic teŽKOČam borzno poslovanje tudi lani razmeroma ugodno razvijalo, tedaj gre zasluga neumornemu delovanju glavnega tajnika dr. Maria Pobrile in pravnega tajnika dvornega svetnika Božidarja Beže-ka. Na koncu svojih izvajani se je predsednik g. Hribar spomnil lani prerano umrlega člana borznega sveta g. Antona Kristana, ki , > v borzi več let z vnemo sodeloval, kakor tudi borznih članov Petra Majdiča, Kozine, Knafliča in Oroszvja.
Poročilo finančnega odbora je podal g. Josip Gogala. ki je ugotovil, da je borza lani plačala zadnji obrok brezobrestnega posojila v višini 20 000 Din in je sedaj brez dolga. Poslovni uspeh lanskega leta je bil nekoliko slabši, vendar znaša prebitek 281.000 Din. Ugotovil je, da je knjigovodstvo borze v najlepšem redu in je zato predlagal abso-lutorij borznemu svetu, kar je bilo soglasno odobreno.
Za iftinjenje aR poostritev prisilno-poravnalnega postopanja
K besedi se je nato oglasil predsednik Zbornice za TOI g. Ivan jelačin, ki je ugotovil, da se nevarno množijo poizkusi tihih in prisilnih poravnav, kar spravlja našo trgovino in industrijo v veliko nevarnost in nesigurnost, izziva pa tudi bojazen za dober glas naše trgovine. Prečital je dopis, ki ga je poslalo Društvo industrijcev in vele> trgovcev Ljubljanski borzi, glede ukrepov, ki bi brli potrebni, da se ta bolezen zatre. Iz dopisa tega društva, ki se, kakor znano, intenzivno bavi z zaščito upnikov, je razvidno, da je stanje glede prijavljanja poravnav postalo že nevzdržno. Glede insolvenc je dravska banovina na tretjem mestu v državi; le po številu prebivalstva znatno večja dunavska in savska banovina beležita večje število insolvenc. Društvo je mnenja, da mora njeno prizadevanje ostati brez uspeha, če se tudi druge organizacije ne uprejo naraščajočemu prijavljanju poravnav. Ministrstvu pravde in ministrstvu za trgovino in industrijo bi se moralo predlagati, da se ukine zakon o prisilni poravnavi izven konkurza ali pa da se določbe zakona poostrijo, zlasti s tem, da se poviša minimalna kvota za poravnavo od 40 na 75 %. G. Jelačin je nato ugotovil, da je sedanje stanje v resnici nevzdržno. Trgovec, ki prodaja na kredit, mora v popolno negotovost zaupati blago kupcu. V teku enega leta, odkar je v veljavi zakon o prisilni poravnavi, se je izkazalo, da določbe tega zakona ne morejo preprečiti zlorab. Da se ohrani dober glas naših gospodarskih podjetij in da se ta podjetja obvarujejo pred nepotrebnimi izgubami, naj občni zbor pooblasti borzni svet. da stori korake pri pristojnih ministrstvih v smislu dopisa Društva industrijcev in veletrgovcev. Na vsak način se mora preprečiti, da bi gotovi ljudje delali kupčije na škodo dobaviteljev. V številnih primerih se je v zadnjem času izkazalo, da se predlagajo prisilne poravnave, čeprav bilančno stanje ne izkazuje nikakega primanjkljaja, temveč presežek aktiv. Ugotovitve g. Ivana Jelaeina je iz svojih lastnih izkušenj potrdil tudi predsednik g. Dragotin Hribar, ki je ugotovil, da so gospodarska podjetja nasproti ljudem, ki izrabljajo institucijo prisilne poravnave, brez pomoči in orožja. Na predlog g. ravnatelja Slokaria je nato občni zbor sklenil resolucijo v smislu predloga. Volitve.
Za tem so se vršile nadomestne volitve v borzni svet, finančni odbor in razsodišče, V borzni svet so bili ponovno izvoljeni gg. Dragotin Hribar, Ferdo Nikelsbacher, Rt-hard Schwinger, Andrej Šarabon, nanovo pa je bil izvoljen g. Josip Kavčič. V finančni odbor so bili ponovno izvoljeni gg.: Josip (»ogala, Ivan Gregorec, Janko Jovan, Anton Kralj in dr. Miroslav Lukan; v razsodišče pa gg.: Ivan Avsenek, dr. Božič, St. Florjan-čič, Peter Hartman, Matej Hedžet, Janko Jovan, Zdenko Knez, Srečko Kobi, Janko Levičar, Fran Modic, Cezar Menardi, Evald Popovič in Fran Stupiea.
Razgrnjen razpored za pri-dobnino v Ljubljani
Davčna uprava za mesto Ljubljano razglaša, da so razgrnjeni seznami oseb, zavezanih pridobnini, čijih davčne osnove se bodo za davčno leto 1031. v času od 10. junija do vštetega 4. julija t 1. razpravljale pred davčnima odboroma za mesto v Ljubljani.
Seznami so razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem v pisarni mestnega magistrata v Ljubljani v času od 27. maja do vštetega 9- jnnija 1931, in sicer med običajnimi nrad-nimi urami- — O predlogih davčne uprave bodo davčni odbori razpravljali v splošnem v istem vrstnem redu in na dan, ki ga navaja razgrnjeni seznamek. V prvi vrsti se pa bodo obravnavali primeri onih davčnih zavezancev, ki bodo f*vent. čakali pred raz-pravnim prostorom. Vse pridobnini zavezane stranke naj v lastnem interesu vpogledajo predlagano davčno osnovo, da morejo event. osebno ali pa po pooblaščencih pred davčnim odborom na dan razprave zastopati svoje interese.
Zadevni zakonski predpis! se glase: Seje odbora so tajne. Prisostvovati jim sme samo davčni zavezanec ali njegov zastopnik, odnosno pooblaščenec. Kot zastopnik davčnega zavezanca sme priti pred davčni odbor: mož za ženo, žena za moža, oče ali mati za otroke in otroci, starejši od 18 let, za starše kakor tudi vsakdo, ki se ne bavi obrtom ali za plačo s takim poklicem, toda s pravilnim pooblastilom. Po tej določbi ne morejo zastopati strank pred davčnim odborom n. pr. zakotni pisarji. Pač pa smejo kot pooblaščenci s pravilnim pooblastilom pred davčnim odborom zastopati davčne zavezance: odvetniki, javni beležniki (notarji) ali pooblaščeni finančnopravni zastopniki. Za
pravne osebe smejo prihajati pred davčni odbor njih predstavniki, odnosno pooblaščenci predstavnikov, za osebe pod skrbstvom m mase vobče pa njih skrbnik, zastopnik ali branitelj (konkurzni upravnik).
Razpisana razprava se ne bo odložila, ako bi ji davčni zavezanci ne prisostvovali; tudi se določeni red za razpravo ne bo v nobenem primeru izpretneniL Prieetek seje je »b pol 9. dopoldne.
Rezultati vpisa jugoslovenske transe stabilizacijskega posojila
Glede uspešne emisije jugoslovenske transe stabilizacijskega posojila je ravnatelj Državne hipotekarne banke g. Vojin Gjuri-čič dal novinarjem izjavo, iz katere je razvidno, da ie bila naša tranša navzlic naglemu zaključku znatno prevpisano. V prvih šestih dneh je bilo vpisano vsega 67 milijonov frankov, torej 17 milijonov frankov vei kakor znaša tranša. Državna hipotekama banka je bila primorana, da 15 dni preti potekom emisijskega roka zaključi emisijo, da ne bi bilo potrebno vračati vpisnikom večjih zneskov. Razveseljivo je zlasti dejstvo, da je posojilo vpisala predvsem širša publika malih ljudi. Po mnenju ravnatelja Gjuričiča, bi jugoslovensko tržišče brez težkoč lahko vpisalo tudi dvojno vsoto- Mnogo prijav je prispelo prepozno in jih ni bilo več mogoče upoštevati.
Kakor doznavamo. je posojilo že reparti-rano na posamezna vpisna mesta in so tudi že ljubljanskim denarnim zavodom dodeljene kvote.
= Občni zbor Gremija trgovcev v Mariboru je v sredo zvečer po dvakratnem pr»*-kinjenju končno rešil svoj dnevni red. Ob zaključku se je bav.il z raznimi perečimi stanovskimi viprašnji, kakor zapiranjem trgovin, izdajnje reklamnih koledarjev in nabiranje darov. Greimij bo obvestil vse svoje člane, katere državno nepriznane praznike imajo lahko trgovine odprte ves dan in kdaj jih lahiko z&pro že opoldne. Kar se tiče reklamnih koledarjev, Je bil sprejet za vse člane obvezen sklep, da se z L 1933 pričenšl reklamni koledarji ne bodo več izdajali, glede pobiranja darov po trgovinah pa bo gremij naprosil pristojne oblasti, da naj stopijo pred Izdaja/njem tostranskih dovoljenj vedno v stike z gremi-jem. Proiti najetju mrilnjonskega posojila mariborske mestne občine za zgradbo zasilnih stanovanj bo vložil gremij pritožbo ">a bamsko upravo. Gremijalno načelstvo Je bilo končno tudi pooblaščeno, da izvrši vse potrebno za čim preglednejše knjigovod-6tveno .poslovanje. Po določitvi 4-odst. brut-to nagrade oskrbniku gremijalne. hiše in zneska 4000 Din za reprezentacijske svrhe, je bil občni zbor, ki sta mu prisostvovala tudi mag. svetnik g. Radošek kot zastopnik obrtne oblasti ter obrtno-zadružni nadzornik g. Založenik, ob 11. ponoči zaključen.
= Sanacija dunajske Kreditanstalt. Z odločno akcijo avstrijske vlade za sanacijo dunajske Kreditanstalt je bWa odstranjena trenutna velika nevarnost za vse avstrijsko gospodarstvo. Akcija avstrijske vlade pa se ni ustavila pri tem, da se najdejo sredstva za kritje deficita in da se zasigura emisija novih delnic. Nastala je potreba, da se zavodu takoj zasigurajo tudi likvidna denarna sredstva, zlasti za ultimo. Kreditanstalt ima znatne kratkoročne obveznosti v inozemstvu, zato je treba poskrbeti, da se ti krediti ne odpovejo. Vlada je poslala v Berlin šefa kreditne sekcije finančnega ministrstva dr. Reisenbergerja. da posreduje v tem smislu pri nemških velebankah. Na Dunaj pa je bil pozvan tudi ravnatelj Amsterdamske banke van Hengel, ki ie že svoječasno uspešno sodeloval pri sanaciji Rotterdam-ske banke, da kot nevtralni strokovnjak prouči stanje zavoda. Van Hongel je te dni izjavil, da ie uvedena sanacijska akcija primerna podlaga za nadalinji obstoj banke. Ta nizozemski strokovnjak ie obljubil svoje sodelovanje kot posvetovaleč avstrijske vlade do zaključka sanacijske akcije. Trenutno se vršijo pogajanja za ustvaritev konzorcija inozemskih upnikov s sodelovanjem Bank of England, Anglo - Internacional Bank, banke Lazard Frčres in londonske hiše Rot-schMd, kakor tudi nemških velebank; ta konzorcij bi skrbel, da ne pride do odpovedi kreditov in da dobi Kreditanstalt tudi večji prehodni kredit.
= Nova dalekosežna akcija avstriiske vlade za Kreditanstalt. Da bi vlada preprečila odpovedi inozemskih kreditov pri Kreditanstalt, je sklenila /predložiti parlamentu poseben zakon, s katerim prevzame avstrijska država za vse inozemske vlope pri tem zavodu garancijo kot žirant in plačnik. Pri tem cre za obveznosti Kreditanstalt. ki znašajo okrog 1100 milijonov šilingov ali 8.8 milijarde Din.
— Zanimiva transakcija v jngosiorenski lesni industriji. Kakor znano, je bila 1. 192». v Londonu ustanovljena družba Chemical and Wood Industries Ltd. z delniško glavnico 1 milijon funtov (275 milijonov Din) z namenom nakupiti večino delnic Destilacije drva d. d. v Tesliču (Bosna) in tam ustanoviti tvornico za umetno svilo. Zaradi poslabšanja konjunkture za umetno svilo pa do te ustanovitve ni prišlo. N<*davno se je vrfil občni zbor angleške družbe, ki je sklenil reducirati delniško glavnico; na vsako delnico od 1 angl. funta (= 20 šilingov) se delničarjem vrne 1t šilingov 3 penijo, 1 šiling 9 penijev se odpiše za ustanovitvene stroške, ostalih 7 šilingov od vsake delnice pa ostane družbi, tako da se glavnica redueira na 350.000 funtov. Financiranje Destilacije drva bo prevzela Praštediona, ki ie že od prej udeležena na ipodietju, angleška družba pa še nadalje .obdrži svoj paket delnic Destilacije.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o '"movini Jožice Veble, trgovke v Celju, Matije Gubca ulica 2 (poravnalni upravnik dr. St. Raih. odvetnik v Celju; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Celju 22. junija ob 10-, oglasitveni rok do JO. junija)
Borze
28. maja.
Na ljubljanski borzi je bfl danes devizni promet zelo velik, zlasti v devizah Praga in Curih, pa tudi v devizah Berlin, Dunaj tn London. Narodna banka je ponovno dvignila tečaj za Curih od 1096.2 na 1096.5, zato so se tudi nekatere druge devize, ki so včeraj ponustile zopet dvignile.
Na zagrebškem efektnem tržišču »e fe Vojna škoda trgovala za aranžma po 417.5 in za kaso pn 417.5 — 418. Dolarska posojila so nekoliko pomistila. 7% Blairovo nošo j ilo se je trgovalo po 80.5 — 81.5. Med
bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni po 950, v Zemaljski po 139 in v Jugobanki po 73. Od industrijskih delnic
je bil zaključen le Slaveks po 25. Trboveljska je nadalje slaba pri 238 — 245. Tudi Šečerana je v tečaju nekoliko popustila-
Device.
Ljubljana. Amsterdam 22.79 — 22.84
(22.81), Berlin 13.46 — 13.49 (13.475). Bruselj 7.8976, Budimpešta 99014, Curih 1095
—	1098 (1096.5) Dunaj 795.66 — 798.66 (797 16), London 275.51 — 276 31 (275.9l). Newyork 56.62, Pariz 222.05. Praga 167.70
—	»hS.50 (168 10. Trst 295.85 — ?97.S5 Zagreb. Amsterdam 22.78 — 22.84. Dunaj
796.66 — 798.66, Berlin 13.46—13.49, Bruselj 789.76, Budimpešta 990.14, London 275.51 — 276.31. Milan 295.85 — 297.85, Nevvork ček 56.52 — 56.72. Pariz 221.05 do 223.06, Praga 167.7 — 168.5, Curih 1095 do 1098.
Cnrili. Zagreb 9.126. Pariz 20.2525, London 25.1625, Nevvork 517-35. Bruselj 72.025, Milan 27.065, Madrid 48.3, Amsterdam 208.025, Berlin 122.87. Dunaj 72.72. Sofija 3.73, Praga 15.32875. Varšava 57.9, Bukarešta 3.07875, Budimpešta 90.21.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 92 bi.. 7% Blair 82
b!.. Celjska 150 den.. Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 950 den.. Kreditni zavod 160 — 170, Vevče 120 den., Ruše 220 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma in kasa 416 — 417.5, za junij 4i6 den., investicijsko 87 — 87.5, agrarne 50 do 51. 6% begluške 65 — 66, 8% Blair 89—91, 7% Blair aranžma 81 — 81.25, kasa 80.875 do 81.25, 7% Drž. hipotek, banka 83.5—84.5; bančne vrednote: Praštediona 950 — 955. Jugo 72 — 73, Union 170 — 174, Narodna 7700 — 7800, Srpska 189.5 — 192, Zemaljska 13S — 139, Poljo 52.5 — 54; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Gut-mann 130 — 133, Slaveks 25 — 27-5, Slavonija 200 den., Danica 70 den., Drava 235 do 236, Šečerana 245 — 260, Brod vagon 65 do 80, Vevče 120 den., Union mlin 90 den., Du-brovačka 300 — 340, Trbovlje 238 — 245
Beograd. Vojna Skoda 416.5 — 417.5, za julij 418, 417.5 zaklj., investicijsko 87.5 — 88, agrarne 50.5 — 51. 7% Blair 81.375 zakll-, 7% Drž. hipotek, banka 84.5, 84 zaklj., 6 begluške 655 zaklj., Narodna 7750 zaklj.
/o
Blagovna tržišča
LES
-f Ljubljanska borza <28. t m.) Tendenca za les slaba. Zaključen je bil 1 vagon oglja.
ŽITO
+ Ljubljanska borza (28. t. m.) Tendenca
za žito nespremenjeno čvrsta. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice- Nudi se (fco slov. post. po mlev. t., pl. v 30 dneh): pšenica: baška, potiska, 80 kg po 275 — 277-5, srbo-branska, 80 kg po 272.5 — 275, okolica Su-botica, 79/80 kg po 270 — 272.5, okolica Sombor, 79 kg po 260 — 262.5, baranjska, 79 kg po 250 — 252.5; koruza; baška, rele-tana po 155 — 157.5 (pri navadni voznini po 160 — 162.5); oves: baranjski po 207.5 do 210; moka: banatska >0< po 375 — 380, talka >0« po 360 — 365.
+ Novosadska blagovna borza (28. t m.) Tendenca mirna. Promet: 1 vagon pšenice, 16 vagonov koruze, 4 vagoni moke in 2 vagona otrobov. Pšenica: srednjebaška, 79/80 kg 197.5 — 20O; okolica Novi Sad, 79/S0 kg 195 — 197.5; okolica Sombor, 79/80 kg 185 do 187.5; baška potiska, 79/80 kg 202—205; gornjebaška, 79/80 kg 200 — 202.5; gornje-banatska in banatska Bega, 79 80 kg 197.5 do 200; sremska, 78 kg 180 — 187.5; okolica Indjija, 78 kg 185 — 190. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 115 — 120. Oves: baški, sremski in slavonski 150 — 155. Koruza: baška in sremska 102.5 — 105; ladja Dunav, Sava 104 — 106. Moka: baška >0g< in >Ogg< 280 — 300; >2t 260 — 270; >5< 240 — 250; >6< 225 — 230; >7< 175 — 190; >8< 112.5 — 117.5- Otrobi: baški, sremski in banatski 112.5 — 117.
+ Budimpeštanska terminska borza (28. t. m.) Tendenca nedoločena, promet miren. Pšenica: za junij 14.59 — 14.60 (14.60); koruza: za julij 13.56 — 13.57 (13.60), za avgust 13.68 — 13-70 (13.80), tranzitna za julij 10.90 — 11.00 (10.90).
JAJCA
-f S tržišča jajc. Zaradi velikih dovozov in naraščajočih zalog, kakor tudi slabega povpraševanja konsuma v Italiji, Švici in Nemčiji so naši izvozniki postali še bolj rezervirani in omejujejo nakup. Vrh tega se je z nastopom-vročine povečala nevarnost pokvarjenia blaga in je za blago na potu, ki ni prodano, zelo težko najti kupca. Pri tem je znova pritisnila ruska konkurenca. Rusko blago je prodrlo ž® v južno Nemčijo in Švico, kjer izpodriva naše. Pričakujejo se še večji transporti ruskih jajc, ki se vnov-čujejo za vsako ceno. Zato je upravičena bojazen, da naši produeenti ne bodo v bodoče mogli za svoje blago dobita več kakor 45—50 par za komad.
Šport
Pred težko bort» v državnem prvenstvu Gradjanski : Ilirija — v treh garniturah
Gradjanski postavi v nedelro proti Tli* rji tri moštva. Poleg glavnega srečanja, prvenstvene tekme, se odigrata dve pred« tekmii. in sicer igrajo ob 15. junaorji obeh klubov in ob 16. rezervni garnituri. ][>a je Gradjanski poleg nogmetnih moštev mobi* iiziral tudii svoje pristaše, najboli vnete »drukerje« Zagreba, da bi imel »purgerskn« team v težkem sestanku z Ilirijo čira več moralne opore, smo poročali že včeraj. Iz Zagreba je rezerviranih doslej 800 vstop« nie. torej se pričakuje lahko s posebnim vlakom nad 1000 Zagrebčanov.
Po teh okolnostih se vidii, da je Grad« Janski dobro pripravljen na nedeljsiki na« stop v »jugoslovenski Barceloni«, kakor v Zagrebu često imenujejo Ljubljano, ker smatrajo našo publiko za posebno tempe ramentno. Moštvo je pretekli ponedeljek pokazalo, da je v sijajni kondienji, oorazilo je z 2 : 1 Wiener Soortklub, ki ie dan prej r lahkoto odpravil Haška s 4 : 2! V tabeli drž. prvenstva je Gradjanski na vodilnem mestu, dobil ie obe dosedanji tekmi: proti Hašku z 2 : 0. protri Primoriu z 2 : 1
Dvakrat važna je nedeljska tekma za Ilirijo, ki gre v boi nič mani prinravliena kot Gradjanski. Za nadaljnje nastope v državnem prvenstvu je to njena naivaihtej* ša tekma in potrebno je. da skuša za vsa* ko ceno ronoviti svoj nedavni uspeh 2 : 0 v prijateljski teknrui z Gradjanskim
Službene objave LNP
(Iz seje p. o. 27. t. m.)
Navzoči gg-: Stanko, Šetina, Novak. Ka« čar. Accetto, Rovan, Grošelj.
Odobrijo se prijateljske tekme 31. t. m. Železničar rez. : Mura v Murski Soboti, Amater, Trbovlje : Olimp, Celje v Celju, Svoboda, Lj. : Sokol, Kranj v Kranju. Na» knadno se odobrijo prijateljske tekme 17. t m. Atletiik, Celje : Hrastnik v Hrastni« ku, 25. t. m. Svoboda Lj : Borac. Jeseni« ce na Jesenicah, 24. t. m. Elan. Novo me« sto : AD Jadran, Lj. v Novem mestu. Ra» pid rez. : Mura v Murska Soboti. — Pozi« va se SK Hrastnik, da javi do 1. junija, zakaj ni prijavil tekme s SK Bratstvom. Je» scn^ce 24. t. m. LNP.
Prvenstvene tekme v nedeljo 31. t. m.: T&rišče Ilirije, dopoldne ob 9.30 Slovan : Reka. Službujoči odbornik inž. Kuljiš. stranska sodnika Legat in Bart — Popol« dne ob 17. Ilirija : I. H. Gradjanski SK.. DovoK se predtekma Ilirija rez. : Gradjan« ski rez. ob 15.30. Službujoči odbornik go« spod Kralj, nadzor nad blagajno g. Sctina. Iliriia mora postaviti osem starejših in vestnih rediteljev. Proste vstopnice se bo« do izdajale samo pri prvi blagajni. — Zad« nia tekma II. razreda Slovan : Korotan sc bo odigrala 7. junija na igrišču Ilirije. — Preda se k. o. igr. Škrajnar Josvn (ŽSK Hermes) zaradi prestopka pri teknr Iliriia : Hermes 25. t. m.
Verificirajo se s pravom nastopa 6. iuni« ja za Jadran Lj.: Rošker Ferdo, Kisel Dra« go. Anpič Leopold, Prežel j Franc, za Ilirijo: Kveder Pavle, O vin Viljem; za Javornik, Rakek: Brišček Ferdinand, za Reko. Lj.: Zuccato Remigij. S oravom takojšnjega na« stopa za ISSK Maribor: Pliberšek Rudolf. S pravom nastopa za prijateljske in med« narodne tekme 28. t. m., za prvenstvene 28. avgusta za SK Olimp, Celje igr. Gobec Franjo. — Protest SK Amater, Trbovlje se zavrne, ker ni podana stvarna utemeljitev. Določijo s« termi™ za prvenstvo LNP, in sicer 7. junija med prvakoma Trbovelj in Celja v Celju; 14. jureija druga tekma v Trbovljah; 21. junija med zmagovalcem prve tekme in prvakom Maribora na sede« žu zmagovalca. 5. julija druga tekma v Ma« riboru. 12. julija med zmagovalcem semi« finala in prvakom Ljubljane na sedežu zmagovalca 2. avgusta finale v Ljubljani. Eventuelni protesti proti tekmam se mo« rajo poslati najkasneje v 24. urah brzojav« no. — Verificirajo se prvenstvene tekme Javornik : Disk 4 : 1, Korotan : Reka 3:1, Trbovlje : Amater 7 : 4. Odobri se prija» teljska tekma dne 4. VI. Jadran Lj. : Brat« stvo na Jesenicah. — Pozdva se Disk, Dom« Žale. da plača sodnriški sekcija takso od 40 Din za sojenje tekme Ilirija : Disk 10. t m. — Tajnik II.
Za tekmo Gradjanski : Tlirifa 31. t. m. je dolčil nogometni savez v Beogradu na« slednjo vstopnino: ložnn sedež na tribuni 30, sedež na tribuni 25, ostali sedeži 20, stojišče 12, deca in vojaki 6 Din. Po pred« pisih saveza za drž. prvenstvo nd znežano članske vstopnine edino igralci nogometne sekcije (rezervisti in juniorjii) imajo pravi« co do prostih vstopnic, ki se bodo izdajale pri posebni blagajni pri malem vhodu za garderobo na Celovški cesti proti predlo« žitvi izkaznice, iz katere mora biti razvid« no, da je poravnana tekoča članarina. Prt glavnem vhodu bo ena blagajna za sedež« in dve blagajni za navadna stojišča. ZnV žane karte za deco in vojake se bodo i« dajale istotako pri blagajni na Celovški ce* sti. — SK Ilirija.
Revanžna tekma SK Hrastnik ; SK Bratstvo (Jesenice) se je vršila 25. t. m. n« sokolskem igrišču v Kurji vasi ter končala s porazom gostov v razmerju 3:1. Tekms je bik zelo napeta, b^lo je dosti oboje« stranskega drukanja. Zelo mučno sc je doj« milo domačinov, da so igTači iz Hrastnika medsebojno občeval/i samo v nemškem je* ziku, čeprav večina njih govori perfektn« slovensko. Toda omalovaževanje našega je« zika zasluži ostro grajo. Jeseničani so si napravili o gostih svojo sodbo. Pri tekmi je bil hudo poškodovan na glavi domačin Vinko Koizjek, ki velja kot eden najbolj mirnih in discipliniranih igračev.
Koturaški savez kraljevine Jugoslavije^ »Triglavski pododbor« v Ljubljani, razpk suje velike propagandne kolesarske klub« sko=skupinske »Zvezdne vožnje« k otvo* ritvi Ljubljanskega velesejma v nedeljo dne 31. t m. Pravico udeležbe^ imajo vs* kolesarski klubi, včlanjeni v Koturaškem Savezu. Zvezdna vožnja se vrši ob vsakem vremenu. Podrobnosti o razpisu so prejeli vsi klubi Saveza. Isti dan ob 10. seja upravr nega odbora »Triglavskega pododbora« na verandi vinarne »Bon«. — Ob 10.30 isto« tam skupni sestanek vseh u deležnikov »Zvezdne vožnje« in razglasritev rezultatov.
Sekcija zbora hazenskih sodnikov TfiS (službeno). Za hazensko tekmo za državno prvenstvo Atena : Concordia, ki se odigra v nedeljo, 31. t m. ob 11., se za sodnika določa g. Bal tesar, kot rezerva g. Pe terka.
Motokolesarski klub Ilirija vabi vse člane kolesarskega odseka k sestanku, ki bo danes ob 20. v klubskih prostorih re« stavracije Novi svet. Zaradi sestave dir« kalne skuprine k velesejmski Zvezdni vož« nji je udeležba strogo obvezna. Jutri v so« boto ob 20. istotam zopetni sestanek vseh u deležnikov in odbora
ŽSK Hermes (nogom. sekcija). V so« boto 29. t. m. ob 19. sestanek vseh igral« cev I. moštva in rez ene na igrišču. V pri« mera slabega vremena bo sestanek ob 20. v gostilni Zvezda — (Lahkoatletska sek« cija). V petek dne 28. t m. sestanek vseh atletov na igrišču Hermesa. Zlasti se po« zivajo gg. Vučnik, Orehek. Baide. Crkve« nik, Paulič, Burja, Krivic. Pleš L. .Sprejme« jo se prijave novih članov. — V soboto dne 29. t m. ob 20.30 seja upravnega odbo« ra v gostilni Zvezda Zaradi izredne važ« nosti prisotnost vseh odbornikov strogo obvezna
SK Ilirija. Za nedeljo se naprošsio vsi odborniki da pridejo na igrišče ob 16.. da pomagajo vzdrževati red. V dneh od 1. junija na do 6. junija pa: v ponedeljek Mirko Šircelj, torej Ivan Ko*ecv sredo Be» ?ek. četrtek Berdajs, petek Kos soboto Sturc. Vsak naj vpiše v odborniško knji« go pri gospodarju na igrišču vse opazke v pogledu službe.
Primorje (nog. sekcija). Postava za Split ie v klubski knjigi pni Kovačiču. Opozarjajo se vsi nomrnirani igralci, da morajo biti danes ob 15.45 na glavnem ko« lodvoru.
SK Jadran. Danes ob 20. članski se« stanek vseh članov pri Matku Sokliču. Ze» lo važno .wdi gostovanj, strogo obvezna udeležba!
SK Ilirija (sabtiaška sekcij.*) Dane! odpade trening v floretovanru. Prihodnji trening bo 2. junija. Udeležba potrebna!
Iz življenja tn sveta
Petletnica letalske internacionale
Vzlet v stratosfero
Zanimive izjave prof. Piccarda o svojem vratolomnem
poskusn ■
Kakor je naš list poročal že včeraj med brzojavkami, je izvedel bruseljski univ. prof. dr. A. Piccard svoj polet v stratosfero, ki ga je pripravljal že lansko jesen. Kakšna usoda je pri tem podvigu doletela drznega znanstvenika in njegovega tovariša Kipfer-ja. poročamo na drugem mestu. Tu priobčujemo zanimiva izvajanja, prof. Piccarda, ki je pripravljal svoj vzlet z velikim pogumom in zaupanjem, istočasno pa si je bil zvest tveganosti svojega poskusa.
Pisateljev roman
Znani nemški pisatelj VaJdemar Ben-sela. avtor »Prigod čebelice Ma.ie« (ki jrb imamo tudi v slovenščini). »Potovanja v Indijo« jn drugih knjig, je doživel t>ač izreden roman. Več mc^ecev ga je zasledoval popolnoma nepoznana mlada izraika in mu pretila, da si bo vzela življenje, če ie ne bo poročil. Bon?e!s ie naposled zdivjal in zaljubljeni gospodični rezko odpisal, da je srečen v zakonu, ima Štiri otroke in nikakor ne misli na ločitev. Drugi dan so našii nesrečno izralko na stopnišču Bon-selsove hiše s prerezanimi žilami. Izkrvavela ie. v bolnici rn nunla. a zacepetala pred smrtjo: »Obljuba dolg dela. Zdaj se bo prepričal.«
Ta dan so ob'esra!: Bonse'sovo stanovanje neštevilni ljudje. Psatel je izjavi?: Verujte. da me je ze'o pretresla ta smrt. a vendar noben pisatelj ne more poročiti vseh čitateljic svorh knj:2. ki se zanimajo za njegovo osebnost. Ce b; hote! odgovarjati na vsa siična pisma, bi davno moral nastaviti posebnega tajnika, ker dobivam dnevno vsakovrstna novabfla od >soTOd-nih duš« ženskega spola.
Einstein, častni doktor
Prof. Piccard v gondoli
V Parizu se je vršila svečana proslava petletnice obstoja Mednarodne zveze letalcev. Slika kaže (od leve proti desni): Candos (Francija), de Ramos (Portugalska), lady Bailey (Anglija), Kohl (Nemčija^, Wouters (Belgija) in Harmond (ustanovitelj in
predsednik zveze).
Sir EonaJd Storrs,
dosedanji guverner na Cipru, je Imenovan za vrhovnega komisarja v Palestini
Moderni Tarzan
Ko sem se odločil, rila se dvignem v svrho proučevanja in .merjenja kozmičnega žarkovja čim bolj visoko nad zemljo, sem se seve najprvo obrnil na podjetje, od katerega sem pričakoval, da mi zgradi naj-pripravnejši in najvarnejši balon. Imel sem srečo, da je izbrano podjetje prav v Augs-burgu, ker je to mesto iz zemljepisnih in meteoroloških vidikov prav pripravno za start.
Za konstrukcijo balona je bil v prvi vrsti merodajen namen višinskega poleta Ker sem nameraval meriti kozmične žarke v višini, kjer prodro šele desetinko atmosferične gmote, sem se moral dvigniti co tja, kjer znaša zračni pritisk le še desetinko pritiska pri tleh in to je v višini 15 kilometrov To višino sem zračunal šele naknadno m mi je bilo čisto postransko, da predstavlja višinski rekord.
Težave je treba premagati
Jasno je. da balon pri startu ne sme biti docela napolnjen, ker bi bil siccr njegov vr-gon desetkrat prevelik. Zaradi tega pa pritrditev gondole tudi ni bilo mogoče uporabljati običajne mreže, ki jc razpeta preko balona, ker bi se ohlapen in naguban plašč zaradi mreže lahko poškodoval. Poskrbeti smo morali, da se je ooesila gondola na posebne pasove, kakor pri privezanih balonih. Za plašč balona smo zbrali preprosto bombažno tkanino najboljše kakovosti. ki tehta 55 gramov na kvadratni meter. Za plašč nad nosilnimi pasovi, kjer je tkanina obremenjena z vso težo gondole, smo vzeli nekoliko močnejše blago. Tkanina, ki jc zagostena z gumijevo plastjo najboljše kakovosti je seve mnogo lažja od običajnih tkanin, vendar so pa računi pokazali zadostno varnost. Zanimivo je, da se balon nikoH ne strga v zraku, čc ni polnilni nastavek zavezan, marveč najrajši pri polnjenju s plinom, ali pa pri startu, zaradi nerodnega manipuliranja. Balon je namenjen le za nekaj vzletov. Paziti bo treba, da se nikoli ne zmoči, ker vlaga najbolj oslabi trdnost konstrukcije. Sicer pa se nam zaenkrat od te plati ni bati nezgode, ker je balon gotovo neprimerno bolj varen od običajnih športnih balonov, ki so prestali že bog ve kakšna neurja pa se vendar brez pomisleka uporabljajo še naprej.
V balonu bomo opremljeni s padali, ki mii jih je dala na razpolago belgijska letalska eskadrila.
Končno bi bilo še pripomniti, da za znanstveni polet, ki se mora izvršiti samo v najlepšem vremenu, ne smejo veljati iste norme, kakor pri športnih letih s potniki. I-ah ko mi verjamete, da ne nameravam ničesar vratolomnega. Frav nič me ni volja žrtvovati pri tem poskusu življenja, trdno pa upam da bom kos težavnemu položaju.
Svojevrstna kabina
Z vsakim balonom se lahko dvigne vodnik, bodisi sam, bodisi s potnikom do smrtnonosne višine, če naglo odvrže preveč balasta pri dobro napolnjenem balonu. Vendar pa pri prevzemu balona od tovarne ni mogoče dobiti nikakih predpisov, kakšni dihalni aparati naj se vzamejo s seboj. Ta reč je popolnoma prepuščena vodniku, ki si s tem nalaga dobro mero odgovornosti: zakaj pa bi bil drugače potreben vodnik? Mirno lahko trdim, da sem bil v svojem primeru zelo previden. Ker pri jako nizki temperaturi lahko vsaka dihalna priprava trenutno odpove in ker bom prišel pri nameravanem dvigu v plasti posebno r^rikega zraka, sem dal zaradi popolne varnosti zgraditi zra-kotpsno zanrto kabino. Delal bom tedaj lahko v vsakpm primeru. Zrak v kabini se 7, Dragerjpvim aparatom neneh^ma obnavlja. Tudi če bi mi oba aparata, ki jih vzamem s seboj, hkrati odpovedala, je v skoraj 5 kubičnih metrov prostorni kabini še dovolj zraka za toliko časa, da ju spet spravim v red. oziroma dotlej, da se spu-sV.m do višine 5000 metrov, kjer se da za silo dihati brez aparatov. Kabina je bila zanesljivo zračunana in še preskušena na štirikratni nadpritisk. Nedvomno je taka oblazinjena, zaprta kabina mnogo bolj varna od klasičnega pletenega koša.
Pri startu bom vzel s seboj poleg običajnega balasta še dobršen tovor posebnega balasta za manevriranje, ki ga bom odlagal pred dosegom najvišje točke. To se bo
O priliki protestnega zborovanja levičarskih strank zoper dogodke v Norrlandu je prišlo v švedski prestolnici do krvavih spopadov med policijo in demonstranti. Več
ljudi je bilo ubitih in ranjenih.
Profesor W. N. Kellog, ki predava eksperimentalno psihologijo na univerzi v In-diani, hoče podvzeti interesanten poskus počlovečenja opice, ki jo hoče vzgojiti natančno tako kakor otroka iz imovite družine. čeprav aoslej niso mogli nobene opice pripraviti dc tega, da bi govorila, meni prof. Kellog, da se to ni posrečilo za to, ker niso z opicami ravnali človeško. Eks-perimentator bo mlado opico takoj po rojstvu izločil iz živalske družbe. Opico, ki jo hoče napraviti za »človeka«, bo profesor takoj dal prinesti v otroško sobico, kjer jo bo vzgajal po m?todi moderne pedagogike. Mladič bo dobil tudi guvernanto, ki ga bo vozila okrog v elegantnem otroškem vozičku. Ko bo opica nekoliko odrasla se bo igrala samo z otroki enake starosti. Tako se nadeja prof. Kellog. da se bo žival počlovečila in se tudi naučila človeške govorice.
Trinajsti ženin gospodične Carron
Pariški Tisti poroča io. da se je v Parizu pravkar zaročila gospodična Carron, ki bi 7-aslužila pridevek »večna nevest-i«-. Imela je namreč doslej 13 ženinov. Vsak od njih jo je hotel imeti za ženo, vsakogar pa ie pokosila smrt, preden je stopil z njo pred altar.
Prvi za r«Venec nesrečne neveste 'ie Kri neka angleški častnik. Nevesta ga ;e nego« vala v pariški bolnici. Srečno je ušel z živ« Ijen-jem rr. vseh bitk. ko pa je nekoč kot rekor»vales>oent čistil revolver, se mu je »prožil petelin in krogla ga je smrtnone« varno ranila. Kma^u nato se je Carron ova zaročna z nekim francoskim oficiriem. Tu< di on ni imel sTeče. Pri obstreljevanju Pa. riza 7. nemškim dolgometnim topom ga ie pogodil izstrelek in ga ubil. Nato se ie Carronova zaročila r nekim Rusom. Sluzi ie v Wranglovi vojski in je padel r*a Kri« mo. Četrtega ženina so povozili, peti se ie pri zaroki tako napil, da je padel po stop. nicah m se ubil, šesti ie postal žrtev že. lezniške nesreče, sedmi se je ustrelil i z ob. upa nad svoje nevesto. Osmega je pobrala hripa. deveti se je ponesrečil z avtorno^« lom. desetega je ustrelil neki ropar, enai« stega je povozila podzemska železnica, dvanajsti je umrl med shujševalno kuro, ker mu je opešalo srce.
Operetna prteadona Dorothy Knapp v Newyorku je naznanila svetu, da namerava vstopiti v neki mehiški samostan. No, č® bo to res, s® bo morala >Ofeliia« poč dovoljiti z obleko, ki ji je zdaj tako nadležna!
V lahoratorijta zgorel
Iz Filadelfije poročajo: Chase Vstrtes, mož. ki ie napravil v radiotelegrsfski stroki nad 200 iznajdb, je u čakal v svojem poklicu nenadeiano smrt zaradi eksplozija. Izumiteljeva žena ki je bila v njegovi bližini, je bila pri tej priliki močno ožgana na rokah. Skušala je namreč rešiti moža z od^jo, v katero ga je zavila, pn tem pa jc sama dobila resne poškodbe.
Vsak član ena
S enim zoper revinaflzem
Uspešni poskusi ameriškega zdravnika prof. Clawsona zbujajo upanje, da se bo v kratkem našlo zelo učinkovito eepflno sredstvo proti revmatizmu. Cepivo bodo napravljali iz povzročitelja revme, ki mu pravijo po latinsko Streptoccccus viridans. Sredstvo pa se ne bo pacientom vbrizgavalo pod kožo, marveč naravnost v kri.
»Ah, kako lepo, nekdo je postavil sneženega moža pred trgovino!«
»Za božjo voljo, to je vendar moj mož! Revež je eakai pred vrati, ko sem nakupovala !<
Nemiri tudi na švedskem
Pojdi v samostan, Ofelija!
po vsej priliki zgodilo nekje med višinama 13.000 in 16.000 metrov. Pesek, ki se navadno jemlje v ta namen, pa v mojem primeru ne pride v poštev, ker se prepočasi vsipa in bi me tudi prah motil pri merjenju. Voda bi utegnila zmrzniti, vrh tega pa se je bati, da bi se z odtokom večje množine vode preveč znižal zračni pritisk v kabini. Zaradi tega bom vzel kot skrajni balast kakih dvajset kilogramov alkohola. Mislim, da alkohol vobče ne bo padel do tal, ker bo poprej shlapel. Kot ostali balast pa sem sprva nameraval vzeti najfinejše lovske šibre. Poskus je pokazal, da se ni bati, da bi šibre pri padcu na zemljo koga ranile. Vendar sem se pa končno odločil za še finejši materija!, ki še lažje in enakomerneja odteka skozi izlivke, namreč za tiste najdrobnejše ostanke, ki nastanejo pri vlivanju šiber in se zaradi drobnosti ne dado nap-.-ej porabiti. Iz tega materijala sem pustil presejati najdrobnejši prah, ki v nobenem primeru De more biti nevaren. Sam sem si pustil vreči iz višino nad petdeset metrov nekaj prgišč tega materijala na glavo in v obraz, ne da bi se mi bilo kaj zgodilo. In če padejo ta svinčena zrnca iz višine 16 tisoč metrov bo prav isto, ker se zrnca že po nekaj metrih padca ustalijo v isti brzini.
Samo v primeru, da bi balon zaneslo v gorovje ali nad kako jezero, se mi zdi. da balast ne bo zadoščal, če se to pripeti, bo treba žrtvovati nekaj težjih instrumentov. Za vsako tako naključje pa vzamem s seboj tudi še razmeroma labko vlačilno vrv iz več vzporednih tenkih konopcev, ki je le na lahko privezana na gondoli. Tako bom v sili lahko odvrgel posamezne ko-nopce. za primer pa, da se sami kam zataknejo in odtrgajo, pa tudi ne bo posebne škode.
Sleparije z avtomobilskimi nezgodami
Berlinska kriminalna policija je odkrila sleparsko družbo, ki je povzročala umetne avtomobilske nesreče in močno oškodovala več zavarovalnih družb. Tri člane sleparske družbe so že prijeli, sumijo pa, da s tem še nfso prišli na sled vsem krivcem. Dalje se vidi policiji sumljivo, da je prišla na sled tudi družbi ponarejevalcev, ki je postavljala avtomobilske znake ter izdajala dovolila, s katerimi so se prodajali slabi avtomobili nič hudega slutečim kupcem. Višino na ta način izsiljenih vsot cenijo na pol milijona Din.
Oxfordska univerza je podelila prof. Albertu Einsteinu častni doktorat
Senzacionalen vzklicni proces na Angleškem
V Angliji se je pred kratkim primerfl senzacionalen slučaj, da je vzklicno sodišče razveljavilo smrtno obsodbo in izpustilo obtoženca na svobodo. Zadnjič je padla takšna sodba 1908.
Topot je sedel na zatožni klopi 521 etri) zavarovalni agent William Herbert \Valla-ce. Bil je osumljen umora svoje ž^ne. Letos 25. aprila so ga bili obsodili na smrt, potem ko je obramba oporekla policiji, da je na docela protipo^tave.i način vplivala na priče, ki so obremenjevale obtoženca. S tem so dobili porotniki napačen vtis o dejanskem stanju ter obsodili moža na smrt. Ljudstvo pa je bilo od vsega začetka prepričano, da je bil obtoženec obsojen po krivem. Zato je škof v Liverpoolu odredil, naj se moli za obtoženca in za razsvetljenje sodnikov, ki bodo pravdo ponovno obravnavali.
Vzklicni proces je trajal dva dneva. Obtoženec je bi! ves bled. Državni pravdni k je v štiri ure trajajočem govoru utemeljeval razsodbo porotnikov, potem je govoril pet ur obtoženčev branitelj, ki je pobijal napačne trditve obtožnice in dokazoval nedolžnost svojega klienta. In tako so prišli sodniki do prepričanja, da ne sto. ji pred njimi zločinec ampak nedolžna žrtev justice. Konec vzklicne obravnave je prinesel veliko senzacijo v trenutku, ko je predsednik sodnega dvora prečital razsodbo, s katero se razveljavlja prvotna sodba in obtoženec popolnoma oprošča s pravico, da lahko nemudoma zapusti ječo.
Ali ste že naročnik • slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje in svet"t
Umetna megla proti napadom iz zraka
C*b prisotnosti številnih zastopnikov francoske vlade in maršala Petaina so se vršili te dni v okolici mesta Roubaiva z umetno meglo poskusi za obrambo proti napadom iz zraka. Hoteli so dognati, ali se dajo z umetno meglo zakriti tamošnje industrijske naprave tako, da jih sovražnik ne bi mogel opaziti.
V kratkiem času je šest priprav za pro« izvajanje takšne megle popolnoma prekril lo 6 km široko ozemlje. Megla je ležala 45 minut na zemlji, čeprav je pihal veter t brzino 10 — 15 m na sekundo. »Sovraž* na« letala res niso mogla ugotoviti, ki« bi stala kakšna industrijska naprava, ven* dar je maršal Petain izjavil, da ne more povedati svojega definitivnega mnenja o uporabnosti tega izuma.
Novi angleški vrhovni komisar v Palestini
Doživljaj mlade Belgijke v Italiji
Mlada Belgijka GrandmouEn je pred kratkim na vožnji iz Niče v Levsin izstopila na italijanskem ozemlju ter pri tej priliki obiskala neko bolno prijateljico v Stresi. Iz hotela Regina Palače, kjer je stanovala prijateljica, je pisala nekaj nedolžnih razglednic ter jih oddala vratarju s prošnjo, naj jih odpošlje. Toda stvar ni bila tako enostavna, kajti ena razglednica je bila naslovljena na gospo Antonino Nitti v Parizu, druga pa na dr. Giussep-peja Nittija v Buenos Airesu. Zaradi teh dveh razglednic so se nenadoma stresli temelji države.
Vratar je vprašal damo. če ima dovoljenje za bivanje v Italiji. Odgovorila mu ja, da ga nima in ga tudi ne potrebuje, ker ne bo v Italiji več nego 18 ur. Ko se je Grandmoulin vrnila s sprehoda, je slišala kako telefonira vratar besedilo njenih razglednic. Pri odhodu na postaji v Stresi sta se dami predstavila dva miličnika. Od-kazala sta nosilcu njene prtljage poseben oddelek. Pri reviziji potnih listov so ji odvzeli dokument in v Domodossoli so pre-vohljall vso njeno prtljago. Vsak kos so posebej pregledali in potem spustili v kupe žensko, ki so jo preiskali od temena do nog. Preden je vlak odšel s postaje, su je policijski komisar prišel opravičit. Toda Belgijka mu je ponosno odvrnila: »Takšnih reči smo vajeni. Naša dežela je bila dva in petdeset mesecev zasedena po tujih četah«
P. Rosenhayn;
CVagabund v frafcu
Roman
Iz vlažnih tal se je vzdihovala siva megla, ki so jo trgali žvižgi nevidnih vlakov; drdranje koles se je oglašalo in zamiralo v nepro-dirni daljavi; kakor majčene pike so vrtale zelene in rdeče signalne luči v zabrisano sivino.
Ob desetih petnajst je čuvajnica Vindex Jug naznanila vlak. Uradnik je potegnil vzvod, m vlak je ubogljivo zdrčal na tir št. 9.
Detektivi na peronu št. 3 so se pripravili. Glavni detektiv PhiH-pot je razburjeno potegnil iz žepa tiralico, ki je obetala deset tisoč dolarjev nagrade tistemu, ki bi...
Nato so jeli vsi kakor na povelje gledati po tiru, ki se je nalik vlažnemu, svetlemu svedru zabadal v temo.
Od ondod je moral priti, vsak trenutek.
A ni ga bilo.
Ni ga bilo. Glavni detektiv Fhfflpot je stal v mali postajni hišici ra s svojo lastno roko brzo javljal vsaki postaji posebej.
Uspeh je bil tale:
Zadnja postaja, kjer so bili videli vlak, je bila V«mdex-Jug. Po tej ni bilo o njem ne duha ne sluha več. Izginil je bil s površja zemlje — se razstopil v megli te sive noči — se stajal kakor sladkor v čaju. Ni ga bilo več in ga ni bilo.
Nato je stopil glavni detektiv na peron, kjjer je strmelo vanj devet in devetdeset napetih obrazov. Skomignil je z rameni in dejal: »Ta Cascapol zna več kakor vsa polioija Združenih držav.«_
Tedaj je prisopihala majhna lokomotiva; v očeh nekaterih se je ie zasvetil up. A PhiHpot je trudno mahnil z roko:
»Naročil sem jo. Obvozili bomo progo. Tri gospode, prosim... ostali lahko greste domov.«
Mala lokomotiva je odpuhala v meglo kakor radovedno vohljajoč psiček, ki išče svojega gospodarja.
Šest in devetdeset tajnih policistov pa je odšlo domov z zamolklim Občutkom, da ta konec ne pomeni izrazite zmage st. loui-škega redarstva.
Nekako ob istem časti, ra£i Se nekoHko pred, se je pripeljal pred centralno policijsko postajo v St. Louisu tujec odlične vna-njosti. Ne da bi se ozrl na desno ali na levo, je šel mimo straže. Ko je v ovitku poslal predsedniku svojo karto, ga je ta v začudenje uradnikov takoj spredel.
»Mr. Watiamaker?c predsednik z razburjeno drhtečim glasom je rekel.
»Da. Zelo smešna reč se mi je pripetila.«
Došlec je gledal tako, kakor da bi le trudoma premagoval smeh, in pTedsednik se je obzirno pridružil gostovi veselosti. Ko je gospod VVanamaker to opazil, se je mahoma zresnil.
»Vse moje kovčege so mi ukradli.*
»Moj Bog!«
»In zdaj pride to, kar je najbolj neumno: tat se bo najbrže izkušal pod mojim imenom nastaniti v hotelu ,Majestic\«
»Tako predrzen vendar ne more biti...«
*Pač. More biti. In tudi bo. Zakaj — ali veste, kdo je tat? Cascapol!«
»Cascapol!« je ponovil predsednik z glasom, v katerem sta se razločno družili začudenje in groza. »Cascapol... ali vam je znano,
da je Cascapol pod vašim Imenom v posebnem viafcu...«
»Seveda mi ie znano,« je rekel gospod VVanamaker in se prijazno nasmehnil. »Ce nas znamenja ne varajo, bo po tem takem kmalu tu.«
»V hotelu .Majestic"...«
»Z mojo prtljago. Pošljite nekaj svojih najboljših ljudi in dajte
ga prijeti, sleparja.«
Obraz policijskega predsednika je kar zasijal:
»Nekaj? Mr. Wanamaker — vsa st. louiška policija bo zbrana pred vašim hotelom.«
»To bi bilo sijajno. Tedaj lahko mirno spon?«
»Vsi bomo sražili vaše spanje.« •
»Kako je vaše ime, gospod predsednik?«
»Honeydew.«
»Dajte mi, prosim, svmčnft. Rad bi si zapomni to ime. Predsednik Združenih držav, ki bom v nedeljo govoriš z njim, se zanima za vrle uradnike.«--
V hotelu »Majestic« so bili rezervirali brzojavno naročene sobe. Med tem, ko je Mr. Wanamaker osrečeval hotelskega ravnatelja z ljudomilim razgovorom, je mahoma nastalo pred vhodom pričkanje in prepir. Kričali so čedalje bolj, signalni žvižgi so se začuli, cepe-tanje in teptanje urnih nog — in že sta stopila v vežo dva detektiva, ki sta držala med seboj tretjega gospoda.
»Imamo ga!« sta javila.
Gospod Wanamaker se je radovedno ozrl na arertiranca.
»Vi ste gospod Cascapol? Sloveči slepar?«
Neumnost!« je odvrnil ta. »Mr. wanamaker sem.«
Oni je obrnil glavo in pogledal priče te predrznosti. Nato je pokimal; tudi detektiva sta pokimala; takisto je pokimal hotelski ravnatelj.
Iz življenja na dežel!
DEVICA MARIJA V POLJU. Sokol se j*rav pridno pripravlja na svoj društveni praznik razvitja prapora 5. juli(ja. Vsi oddelki z vso vnemo vežbajo predpisane vaje. Dne 31. L m. pa priredi društvo materinski dan z zelo pestrim sporedom. Na to prireditev opozarjamo že danes. Zlasti vabimo nanjo matere, ki jim je namemjena ta proslava
EADOVLJICA. Sokolsko članstvo in vse drugo občinstvo opozarjamo, da se bo v Foboto 29. t. m. predvajal v Sokolskem domu film o vsesokolskcm zletu v Beogradu 1930, s predavanjem in godbenimi točkami ob 16. in ob 20. Vstopnina za odrasle 5 Din, za šolsko mladino 1 Din. V nedeljo ob pol 16. se bo ponovila mladinska igra »Lilijana in Cvetana«, na kar posebno opozarjamo mladino.
KROPA. Za praznike smo čitali v >Sloven-cu< članek o našem žebljarstvu, ki je najbrže objavljen zaradi tega, ker je bilo v T.iutni< teden poprej kratko poročilo o mi-7<-riji, ki vlada v Kamni gorici in Kropi. I'ri pomanjkanju dela žebljarjev država gotovo nima krivde. Krivda je vse drugod- Ko smo čitali poročilo, smo se nehote spomnili na tistega hndomušneža, o katerem še ^vedno govore naši ljudje. Možakar je prišel v Kropo in je naznanil, da bo popoldne delil denar in naj se reveži zberejo pod cerkvenim zidom. Ob določeni uri so se zbrali tam vsi ter se hudo prepirali, kdo je večji revež. Kdo je kriv nazadovanja žebljarske obrti, bi morali gospodje okrog sSlovencac rami najbolje vedeti. Pregledajo naj vse članke o žebljarstvu, ki so od leta 1895. izšli v r Slovencu«, >Resnick, »Večernem listu«, : Naši rnočk in v »Domoljubu*. Najbolje bi bilo, če bi vse te članke priobčili še enkrat, in sicer s podpisi. To bi bil najbolj zanesljiv dokument nazadovanja žebljarstva.
LJUBNO NA GORENJSKEM. Sokolska ideja ure svojo zmagovito pot. V nedeljo. 10. t. m. se je tudi pri nas vršil ustanovni občni zbo-r Sokola, ki se ga ie udeležilo okrog 80 ljudi. Na zboru sta predavala br. Špicar in Čebuli iz Radovljice. Zupi je bila predlagana naslednja uprava: za starosto Golmajer Silvester, za ostale člane uprave pa: Pogačnik Josip, Kapus Ivan, Štular Miha. Stularjeva Angela, Rozmanova Tin-ca. Pogačnik Pavel, Presterl Anton, Mar-kovič Viktor, Praprotnik Josip ml., Razin-ger Lado, Negro Karel, Ambrožič Josip, Alohorič Anton, Kokalj Josip. Rant Anton, Negro Alojzij in Močnik Lenart. Tudi na prosvetnem po-lju se je začelo delati. Dramski odsek gasilnega društva je priredil v zadnjem času že več iger, ki so vse uspele. Obrtna nadaljevalna šola je v nedeljo uspešno uprizorila veseloigro »Lažnega zdravnika«. Cisti dobiček je namenjen poučnemu izletu. Za vsa ta dela se moramo zahvaliti našemu vrlemu šolskemu upravitelju g. Razijigerju in tudi našim vnetim sodelavcem študentom. O. Malenšek. ravnatelj Kmetske posojilnice v Ljubljani, je s preurejevanjem svoje vile in z nasadom vrta že gotov. Želeli bi, da bi se tudi pristojni činitelji začeli resno zavzemati za povzdigo naše lepe gorenjske vasice. Na] bi se odstranilo nekaj nepotrebnih ovinkov na srlavni občinski cesti, kar bi se dalo napraviti z malenkostnimi stroški. Cesto bi bilo treba na gotovih mestih tudi razširiti. Umestno bi bilo nadalje, da se prepove tudi kopanje jarkov preko ceste za dovajanje vode na zemljišče. Ce si želimo tujskega prometa, moramo gledati na napredek in odpraviti vse te nedostatke.
BREZJE. V četrtek 14. t. m. se je vršil v gostilni pri Gabrijelčiču drugi ustanovni občini zbor Tujsko-prometnega in olepševalnega društva. Potekel je v najlepšem redu. Na noben način pa ni bilo prav, da je pripravljalni odbor vabil le nekatere in s tem ignoriral precejšen del na prvem občnem zboru 29. marca vpisanega članstva. Ne zanikamo pomena omenjene organizacije, še manj pa resnosti pripravljalnega odbora, poudarjamo pa, da je program tega društva tako obsežen in pomemben, da bi se morali upoštevati vsi vasčani brez razlike in brez ozira na bojazen pred resno kritiko, ki je vendar pri vseh organizacijah in ustanovah potrebna. Zakaj se ni vabilo le tisto članstvo Tujsko-prometnega in olepševalnega društva na Brezjah, ki je včlanjeno v sokol-ski četi Brezje-Mošnje, ne moremo najti nobenih vzrokov. To je na vsak način kršitev pravil. Tak občni zbor, na katerega se članstvo po pravilih ni vabilo 2 dni pred vršitvijo in na katerega se precejšen del članstva sploh vabil ni, po našem mnenju ni veljaven. Zato apeliramo na merodajno oblastvo, da zadevno razčisti in da pride do novega ustanovnega občnega zbora Tujsko-prometnega in olepševalnega društva, ki naj bo sklican popolnoma v skladu s pravili!
RADEČE. Ko je pred mnogimi desetletji pogorel trg Radeče, so se takratni občinski očetje zaobljubili, da bo vsako leto na binkoštno nedeljo procesija. Ta stari lepi običaj se je dosedaj vršil ob polnoštevilnem posetu občinstva z občinskim odborom ha čelu. Ker vabi občinski urad vsa javna dru-
štva, urade in druge pismeno na udeležbo procesije, se po tem potu zahvaljuje za udeležbo godbi >Savski val«, gasilnima društvoma Radeče in Vrhovo in cenjenemu občinstvu. Na žalost smo letos pogrešali mnogo krajevnih ciniteljev. Čudno se nam vidi, da se pozabljajo stari lepi običaji. Menda se vendar ne bo nihče pogrešanih izgovarjal na prevroče binkoštno solnce, ki je tudi druga leta pripekalo, včasih še huje ko le-
°ŠMARJE PRI JELŠAH. V proslavo 601et-nice Finžgarjevega rojstva uprizori dramski odsek Sokola v petek 29. t m. zvečer in v nedeljo 31. t. m. popoldne »Divjega lov-ca<, narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih, pri katerem nastopi okrog 40 oseb.
DOLENJSKE TOPLICE. V nedeljo je po jutranji maši predaval v &oli banovinski kmetijski uradnik pri sreskem načelsfcvu o sadnih in tr trnih škodljivcih Posebno je opozoril na enega najhujših češipljevih škodljivcev, kaparja, ka grozi uničiti naša češ-pljeiva drevesa Poučnemu predavanju so poslušalci z zanimanjem sledili. — Te dni se vrši po visej občini kuluk. Popravljajo se občinska in javna gospodarska pota, ki so bila zaradi vožntje in vilačenja lesa že v tako slabem stanju, da jih skoro ni bilo ve« možno uporabljati. Umestno bi bilo, da bi se popravila tudi javna gozdna pota. — Gasilno društvo je imelo v nedeljo lepo gasilsko vajo v Podhosti pri Toplicah. Ker je letos 50-letnica društvenega obstoja, se gasilci na proslavo 50-letnice, ki bo meseca julija, že sedaj pripravtfado. Pri tej priliki bo tudi zlet gasilske župe v Toplicah. — Zadnji vihar je napravil precetf škode po sadnih vrtovih im todi po gozdih je podrl mnogo (Jraveg..	. '
DRAMLJE. Pred kratkim Je vpri<z<irua sokolska četa pod vodstvom učiteljice gdč. Ju.lke Kmetove žalofi^b s petjem »DiSneii«. Prireditev je uspela prav dobro, za kar se imamo zahvaliti imenovani režiserki in našim vztrajnim igralcem Igra se je na splošno željo ponovila Ohiisk je bil prav zadovoljiv. Posetili so nas tudi naši sosedini bratje in sestre. Iskrena hvala tudi požrtvovalnemu bratu Cbrsnedu, starosti Sokola na Ponikvi, ki nam je prihitel na pomoč in prevzel vlogo Urha, k.i jo je tovrstno rešil. Po končani prireditvi so se člani ln še drugi društvu naklonjeni občani zbrali v društveni dvorani k posvetovanju za bodoče delo.
RIMSKE TOPLICE. Kopališka sezona se je zopet otvorila. Prišlo je že nekaj le-toviščarjev. Ob otvoritvi kopališke sezone je bilo dogotovljeno tudi novo moderno kopališče, katerega je v lanski pomladi pričel graditi lastnik tukajšnjih topHc g. Ullich. Kopališče bo izvršeno v kratkem času. Najgloblji del kopališča dosega glo-bočino 4 m, najnižji pa 0.5 m. tako da bo služilo tudi plavanja neveščim. Pred najglobljim delom se nahaja skakalnica. — Spričo lepega vremena v zadnjih dnevih so se že v soboto in nedeljo,, pojavili na Savinji prvi kopalci, ki so posebno hvalili ugodje že precej ogrevajočega poletnega solnca, čeprav je bila voda še hladna. — Sokol je v zadnjem času izgubil kar dvoje dobrih delavcev. Na svoji novi službeni mesti v Radeče pri Zidanem mostu sta odšla dosedanji starešina br. Zdravko Kuhar in načelnik br. Zupane Jerko. Agilni-ma bratoma želimo ob njuni odhodnici mnogo zadovoljstva na njunih novih mestih. Po odhodu starešine br. Kuharja je prevzel njegovo mesto br. Karol Dvofak. Sokol je z odhodom obeh utrpel ogromno škodo, ker je zastalo življenje tudi v telovadnici. Društvo si je trenotno pomagalo na ta način, da vežba le v glavnem s prostimi vajami, dočim orodna telovadba počiva. Javni nastop namerava -prirediti društvo 12. julija v kopaliških nasadih. — Umrla sta na Toplici pri Rimskih toplicah občinski cestar in posestnik gosp. Prane Pušnik v starosti 69 let in Justi Kajtnova z Ogeč pri Rimskih toplicah, ki je podlegla poškodbam v celjski javni bolnici. — Upokojen je bil železniški kretnik g. Tomaž Ulaga, ki se je preselil sedaj z vso svojo obiteljo v šmarjeto. Dobremu možu želimo še mnogo zadovoljnih let!
LETUŠ PRI BRASLOVČAH. Redkokdaj se o našem kraju kaj bere v »Jutru«. Letu-šani smo pač mirni ljudje in nam ne kaže drugo kakor delo, posebno še sedaj, ko nas ima hmelj občutno za norca. Obupali pa še nismo :v stavimo vse upanje v hmeljsko proaajm zadrugo. — Bancvinska cesta se bo pr:če!a graditi l. junija. Pro-bilec so prestavil iz Letuša nekoliko višje v Sotesko k Stoparju, kjer je kamen trši. — Letos bomo proslavili 25 letnico ob. stoja gashncga ilrušVa Za to priliko s. namerava dnSlvc nabaviti motorno brizgano, za katero priredi na binkoštni ponedeljek veliko trmbolo. Dobitki bjdo prav lepi. Tombol bo 5, drugih dobitkov pa 300. Kupuite tombolske karte-
VOJNIK. Kmetijsko ministrstvo je do« volilo podružnici Kmetijske družbe efekt« no loterijo, katere žrebanje bo na rojstni dan prestolonaslednika Petra 6 septembra pod državnim nadzorstvom: Od od obra po« druinice je bil naprošeo poseben odbor, ki
bo vodil potek in žrebanje loterije. V tem odboru so gg. dr. Hubad, sreski načelnik v Celju kot predsednik; Lasbacher Anton, podpredsednik češnovar Janko, tajnik: inž. Dolinar Janko, blagajnik. V širšem odboru so gg.: mi. Lah, inž. Oblak, Novak Franc, Levstik Mihael, Goričan Franc, Krarajc Marko, Samec Valentin, Šinicoj Julij in Kožuh Josip. Glavni dobitek bo veliki tri* jer (vrednost 5000 Din), travniške brane, sadne in vinogradne škropiinioe, sadni mlin, 6lamoreznice, plugi, brzoklepalniki, štiricevni radijski aparat, ko'o in drugi, skupaj nad 200 dobitkov v vrednosti 440 tisoč Din. Hitite z naročili srečk, ki stane« jo samo po 10 Din ko6. Naročite jih lahko pri Kmetijski družbi v Ljublajni ali pa di* rektno pri podružnici v Vojniku. Ta teden bo začel odbor pošiljati srečke na razne na* slove in prosi hitre rešitve.
ROGOZNICA PRI PTUJU. V dneh 6. in 7. junija bo praznovalo Kmetijsko bralno društvo v Rogoznici pri Ptuju- proslavo 25-letnice obstoja- Sosedna društva prosimo, da na ta dan opuste svoje prireditve in se proslave polnoštevilno udeleže.
SOLČAVA. Ob otvoritvi novega hotela v Logarski dolini moramo poudariti nekaj misli: Velika je žrtev, da ne rečemo riziko, ki jo doprinese g. Plesnik s svojim hote* lom v prospeh turizmu v prelepi Logarski dolini. Pohvaliti je treba njegovo podjet* nost in je samo želeti obilnega poseta turi« stov in letoviščarjev. Kuhinjo bo vodila znana izkušena kuharica. Sobe so zračne s krasnim razgledom na visoke planine. Vodovod ima izvrstno pitno vodo. Vsa moderna oprema jamči za prijetno bivanje v tem najlepšem kraju Slovenije. Penzijon .za najmanj osem dni samo in največ 45^ Din dnevno.
LJUTOMER. Prestavljen je s tukajšnje deške osnovne šole učitelj g. Loparnik v Ivanjce v Prekmurju. Udejstvoval se je o sobi to pri Sokolu. Zdaj imamo na šest» razredni šoli samo 4 učiteljske moči. — Sokoli in Sokolice so 21. t. m. pred Sokol* skim domom zašrangali ženina g. Metoda Senčarja in njegovo nevesto. Po čestitkah br. staroste se je ženin, ki je tudi odbor* nik Sokola, odkupil z lepim darilom za So» kolski dom. Hvala mu! — Regulacijski na* črt mesta, ki ga je izdelala tvrdka Ivan Zupan iz Ljubljane, je še teden dni na ogled vsem meščanom, da morejo že zdaj, preden se prične postopanje za njegovo uvel javi jen je, izraziti svoje pomisleke in eventuelne želje. Načrt je lep in je dose* daj zbudil splošno odobravanje.
DOLNJA LENDAVA. 21. t. m. v večernih urah se je .pojavil pri nas avto rud* niškega podjetja iz Peklenice, ki se je od* peljal z njim tukajšnji zdravnik g. dr. Lip* njak. Bujna fantazija je na podlagi tega prišla do zaključkov, da je nastala v ome* njem rudniku eksplozija, ki je zahtevala človeške žrtve. Ta senzacija pa se je izka* zala za neresnična Dr. Lipnjak je bil po* klican v Mursko Središče k neki nezgodi in je rudniško podjetje dalo svoj avto na razpolago.
SOKOL
Mladinska akademija v Ljubljani. Marljivo sokolsko društvo Ljubljana IL bo priredilo v soboto 30. t m. v telovadnici realke ob prosti vstopnini lepo pripravljeno akademijo svojih mladinskih oddelkov. Program obsega poleg telovadnih točk tudi deklamacije, čitanje prosvetnih nalog moške dece, razne igre in pozdravni nagovor predstavnika društva. Pozivamo vse k udeležbi, zlasti pa starše nastopajoče mladine. Pričetek ob 20. Vstop prost
Nov sokolski dom pričenja graditi društvo v Ribnici. V dnevnikih je bil tozadevni razpis gradbenih in drugih del. Rok poteče 10. junija. Z zgradbo sokolskega doma v Ribnici na Dolejnskem bo postavljen pravi temelj nadaljnjemu delu. Vse dosedanje telovadnice niso povsem ustrezale namenu društva, novi dom pa bo imel primerno telovadišče in telovadnico ter tudi vse druge prostore, potrebne za razvoj društva in vodstvo okrožja.
Nastop sokolske čete v Sv. Martinu prt Vnrberku, določen za 31. t. m., je radi nastopa mariborskega Sokola odgoden za ne-določen 5sls.
Sokol Trebnje bo priredil v nedeljo 31. L m. ob 15.30 pod Gradom pestro ln zanimivo akademijo. Nastopila bo moška de-ca s primernimi vajami in tudi ženska deca pripravlja srčkane vaje z loki. Člani bodo telovadili na orodju, članice pa nastopile s praškimi vajami in ritmično šestko. Med telovadbo bo zapel prvič sokolski pevski zbor, ki ga vodi sestra Arri-glerjeva. Sestra Ukovičeva je naštudirala z najmlajšimi kolo ob spremljevanju pevskega zbora. Vabimo!
Koroško sokolsko ekrolje bo priredilo okrožni riet 21. junija v Slovenjgradcu. Prireditveni odbor bo poskrbel, da bo zlet kar najbolje urejen. Bratska društva »Koroškega okrožja« bodo prejela pravočasno prijavnice in vsa potrebna navodila. Društva, ki ne spadajo v okrožje in bi vendar hotela sodelovati, naj to sporočijo na: Ko-
roško sokolsko okrožje, Slovenjgradec, nakar bodo prejela prijavnice in vsa potrebna navodila. Polovična vožnja je dovoljena. Hrana bo v gostilnah. Ker je ta zlet predpriprava za župni zlet v Mariboru 28- in 29. junija, pričakujemo, da bo udeležba s strani telovadcev čim številnejša Izbirne tekme za župno .tekmo se vršijo v okrožju v skupinah. Društva: Črna, Žerjav, Mežica tekmujejo v Mežici. Prevalje, Guštanj, Dravograd v Prevaljah. Marenberg in Vuzenl-ca v Vuzenici in Slovenjgradec v Slovenjgradcu. Organizacijo tekme v posameznih skupinah prevzamejo društva, kjer se tekma vrši.
Ribniško sokolsko okrožje. Na Vnebohod se je vršil okrožni pešizlet na Grmado, ki ie prav dobro uspel. Udeležila so se društva Kočevje, Stara cerkev. Dolenja vas. Ribnica. Struge, Vel. Poljane. Sodra-žica. Vel. Lašče in Dobrepolje, skupno nad 200 članov, članic in naraščaja. Zelo lep razgled je bil v dolino proti Strugam, žal da je nejasno vreme zabranjevalo čist razgled proti Ljubljani m kamniškim Planinam. Nekateri člani so odšli že v jutru, dočim so ostali prišli popoldne ter se se-šli na Grmadi. Proti večeru smo se vračali preko Vel. Poljan na Ortnek vsi zadovoljni in veseli lepo uspelega prvega majskega izleta. Zdravo!
Sokolsko članstvo je naslov članku br. inž. Koste Petroviča iz Subotice v zadnji številki ^Sokolske Prosvete«. Pisec razmo-triva o sedanjem stanju članstva v sokolskih društvih, ki ne pozna diferenciacije kakor poprej. Člankar razglablja ta problem in ima v gotovih stvareh popolnoma prav, vendar pa dobi človek vtis, da vprašanje nikakor ni. tako reši ji y o, kot. lo on. predlaga. Po naši sodbi naj razmišljajo o tera. sokolska društva in župe in naj šele. po vsestranski predpripravi in razmotrivanju stavijo primerne predloge na savez. Tako pa, kakor si predstavlja br. Petrovič, se stvari ne more rešiti, zlasti ker izhaja njegovo razglabljanje iz napačne osnove.
Sokol, glasijo sokolskega vaditeljstva je izšel pred par dnevi in ima tudi to pot prav zanimivo vsebino. Br. Macanovič razpravlja o teku na 200 in 1500 metrov, dalje je priobčen tekmovalni red zveze »Slovansko Sokolstvo«, br. Lavrenčič pa pri-občuje članek »Telesna vzgoja dece«, ki naj ga dobro prečitajo vodniki dečjih oddelkov. V tehničnem delu slede »Vaje s kopji«, ki jih je sestavil br. Hvalenc, dalje »Igre za deco« od br. Lavrenčiča ter končno v splošni rubriki, poročilo o izbirni tekmi za Pariz ter razne drobne vesti za prednjaštvo. List ima tudi dvoje slik lz zadnjega saveznega tečaja za lahko atletiko v Zagrebu, ki se je nedavno vršil.
Za prednjaško šolo ČOS v Pragi, ki se bo vršila od 24. maja do 4. julija se je priglasilo iz Jugoslavije 9 bratov, ki jih je savezni tehnični odbor vse priporočil za sprejem pri ČOS.
Opozarjamo vsa sokolska društva, da bo Jugoslovenska sokolska matica izdala koncem tega meseca pravila in navodila za »Odbojko«, igro, ki si je pridobila med sokolskim članstvom ln naraščajem mnogo simpatij. Opis bo v slovenščini in srbohrvaščini.
m. zlet IntlSkosrbskega sokolstva se je
vršil od 14. do 17. maja v Radvoru, ki je obsegal prvi dan tekme, drugi dan pa javni nastop vseh oddelkov zveze lužiškosrb-skih sokolskih društev. Listi so pripisovali temu zletu velik pomen, smatrajoč ga za veliko manifestacijo vseh narodno zavednih Lužičanov.
Iz službenih objav
Občne zbore bodo Imeli:
Dne 2. junija ob 16. v damski sobi kavarne »Emona« v Ljubljani Društvo ta vzdrževanje otroške bolnice v Ljubljani. — 5. jun. ob 15.30 na Miklošičevi cesti 15. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani. — 29. maja ob 11.30 v Zagrebu, Dra-škovičeva ul. 25, Keramična industrija d. d. v Zagrebu. — 30. maja ob 15. v Zadružni gospodarski banki v Mariboru Tvoraica za dušik. d. d. Ruše. — 30. maja ob 15.30 v Zadružni gospodarski banki v Mariboru delničarji »Aga-Ruše združenih jugoslovenskih tvornič acetilena in oksigena d. d. v Rušah«. — 30. maja ob 15. v cinkarni v Gaberju pri Celju Cinkarna d. d. — 29. maja ob 16. v prostorih Jugoslavenske banke d. d. v Zagrebu Isis, d^ d. za industri-ju i promet droga i kemikalija Zagreb. — 28. maja ob 15. v Ljubljani, Dunajska e. 18. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.. — 28. maja ob 10. v svoji sobi firma »Rude in kovine«,. d. d- v Ljubljani. — 30. maja ob 14. v društveni pisarni F. Heinrichar, lesna industrijska, d. d. v Skofji Loki. — 6. jun. ob 10.30 Splošna stavbna družba Maribor v prostorih elektrarne Fale v Mariboru, Vrazova ul.' 2/I. — 29. maja ob 16. v svojih prostorih Jugoslavenska banka d. d. v Zagrebu. — 29. maja ob 14. v prostorih Prometnega zavoda za premog d. d. V Ljubljani, Pražarna in kemična tovarna d. d. Celje. _ l. junija ob ,1L v lastnih poslovnih prostorih v Ljubljani Trboveljska pre-mogokopna družba.
Radio
Izvleček iz programov
Petek, 29. maja. LJUBLJANA 12.15: Plošče (solo instrumenti, fantazije). — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Koncert salonskega kvinteta. — 19: Smernice sodobnega ljudskega teatra v Franciji. — 19.30: Francoščina. — 20: Gospodinjska ura. — 20.30: Prenos iz Glasbene Matice v Novem mestu. — 22.30: Napoved časa ln po ročil a.
BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkeetra- — 16: Plošče. — 17.30: Pevski koncert — 18: Koneert lahke glasbe. — 20.30: Koncert Beograjskega kvarteta. — 22.30: Koncert radio-orkestra. — 22.30: Poročila. — ZAGREB 12.30: Plošča
—	20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.40: Lahka glasba. — PRAGA 16.30: Prenos koncerta iz Brna. — 19.06: Dramski večer. — 21: Prenos koncerta iz Brna-
—	22.20: Koncert iz Moravske Ostra ve, — BRNO 16.30: Koncert komorne glasbe. — 17.40: Mladinski koncert. — 2l: Orkestralen koncert. — 22.20: Koncert iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.45: Koncert orkestra in moškega pevskega zbora. — 19.55: Plošče. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta i* filharmonije. — Prenšanje tujih zostaj. — DUNAJ 11: Plošče — 15.20: Popoldanski koncert orkestra. — 20.20: Mešan program iz avstrijskih dežel. — 22.20: Jazz-band. — BERLIN 18.30: Arije. — 20: Komedija. — 21.25: Bruekner: II. Simfonija. — Koneert plesne glasbe. — KONIGS-. BERG 16.20: o pPadnisnlookknaj.qZqTn icX BERG 16.20: Popoldanski koncert orkestra.
—	19: Zabaven program. — 20-10: Orkestralen koncert. — 22.30: Godba za ples. — -M0HLACKER 16.30: Prenos orkestralnega koncerta iz Wiesbadena. — 19.45: Zabsven program. — 20.15: Violinski koncert — 21: Renesansa, barok, rokoko. — 23: Plesna glasba iz Langenberga.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20.
Petek, 29.: Zaprto. Sobota, 30.: X Y Z. A-Nedelja, 31-: Pri belem konjičku. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
LJUBLJANSKA OPEKA Začetek ob 20.
Petek, 29.: Zaprto. Sobota, 30.: Fidelie. CL Nedelja, 31.: Oj ta prešmentsna Ijubesen. Ljudska predstava po anianih cenah. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČ®-Začetek ob 20. Petek, 29.: Zaprto.
Sobota, 30.: Labirint A. Krstna j>redstava. Nedelja, 31.: Kavalir Maško. Znižane eene.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
Začetek ob 20.30. Sobota, 90.: Bunbury. Zaključna predstava . v tej sezonL
za Slovenijo, ki obiskuje bolnišnice in zdravnike išče Deutsch, hotel Štrukelj. — Zglasiti se je med 10. do 12. uro. 7140
OCARINJEN JE
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.	86
		
		■it
	Orni, modri ta barvasti	; f !t;
	kamganu	i i ■
	ipmlui ItofL Svila Krap	
	Rlps aa danske plaSče.	
	LENASI &	
	GERKMAN	
	uimiANA	#' fti-'
		1.
1/		pr
		r
Cene mo/tm oglasom *
Ženttve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1,— Drn. Pristojbina za iifro 5.— Dm. Najmanjši znesek 10.— Dm. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati še pristojbino Z— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492
Moli&glosi
Za «<l|ooor 2 Din. snamCafc
•Vos/ore malih oglasov
dobite takoj po izidu tista v podružnicah 9Jutra' 9 Atesfihofu, v Ceff«, v ^orem mcfiu,, 9 TSfhovtjah in no &em&nicahp ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate.
(2BSE2Z
Fotograf, pomočnik
dc' >t takoj mesto. — Poli« be na naslov: Foto yi m, Maribor. 20156-1
Brivskega
pomočnika
dnirega drtavca sprejme m'.« Doba j, Maribor, Go-»p *a ulica 38. 201514
Čevljar, pomočnika
r i&ohnega prikrojevanja f ijših zgornjih delov, v f ino službo sprejme takoj Josip Pogačar, Kamini.	201054
Korespondenta
(ali korespondentinjo) pe_r-fektnega v italijanskem in nemškem jeziiku, sprejmem takoj za popoldne. — Ponudbe na oglasni oddelek ».T-ntra« pod »Nastop takoj gfi«.	20401-1
Vodjo podružnice
■pretnega, kavcije zmoč-eega, za ustanovitev po-družiiice sprejmem. — Ponudbe na Veliki pariški sia^ra-zin, Novi Sad.
20390-1
Točaj
ffWta.T*kbnr?ch) doM slu?ho PoTtndbe naj stavijo odrazi in tudi neoporečni nad 16 let stari dečki iz jvišteraih hiš, ki se želijo te obrta iznSiti. Flača_ po dogovoru, nastop takoj. — Gostilna pri »Belem Kranjcu, (Kajfež), Ljubljana, Fioriianska ulica štev. 4.
20378-1
'Čevljar, pomočnika
7J. fino mešano delo sprejme Janko Odar, Bled.
204ST-1
Kroj. pomočnika
jn-adega, pridnega i<n poštenega, za male kose sprejme takoj Adolf Bab-mik. kroja?.. Vevče št. 00, D. M. v Pol .m. 20502-1
Izdelovalce metelj
vseh vrst, sprejmem v »talno službo. — Prednost imajo dobro verairani. Napi.*«- pove oglasni oddelek ».Tutra«.	2050&-1
Delavca
poštenega i® pridnega, od 38—^4 let starega sprejme takoj A. Andlovic, Ko-menškega ulica štev. 34.
20300-1
Dva učenca
m 9oboslikarstrw>,	s bra-
no ki stanovanjem	v hiši
sprejme takoj Ivan	Paušič,
Grosu,pSje.	20462-1
Služkinjo
t«'fft.no, pošteno, vajeno Vn-).<■ jn vseh gospodinjskih del, iščeva za takoj na d>*želo. Ponudb« z navedbo dosedanjih sluSb in zabavo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod značko j Starejša zakonca«.
20478-1
Godbo Jazzband
iSčem za ve?, nedelj. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Godba« 20509-1
Frizerja (ko)
sprejmem takoj	v s tata«
ei-rrfbo. Ponudbe	na oglas,
oddelek »Jutra«	pod šifro »Takoj«. 20466-1
Pek. vajenca
sprejme takoj parna pekarna Rudolf M 1 a k e r v Celju.	3046(74
Kuharica
pf1 ffi j>o§ten a. srednje etarosti, dobi takoj stalno s"n«bo. Naslov v ogl a.snem oddelku »Jutra«. 2O470-4
Pridno kuharico
■rr-ejme kopališka restavracija Toplic« pri Novprm mestu. Po dogovoru kopališko zdravljenje. 20490-1
2 natakar, vajenca
oajraje take, ki eo se ie i:®SH, sprejmem takoj za Dalmacijo. Naslov v ogl. oddeleku »Jutra«. 90465-1
Dobrega kuharja
za »ezijo iščem za Dalmacijo. Ponudbe z navedbo plače in pogojev na ->gl. oddelek »jutra« pod Šifro »Kuhar za Dalmacijo«.
20464-1
Spretne pletilje ln prešivalke
sprejmemo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 205304
Prodajalko
izurjeno, zgovorno, iščem za čas velesejma. Ponudbe z navedbo zahtevane plače na oglas, oddelek »Jutra« šifro »Poznejša zaposlitev erventuelno mogoča« 20531-1
Postrežnico
mlajšo, pridno in pošteno, za dopoldanske ure od 8. do M. sprejmem na Rimski cesti št. 7/1, vrata 3.
2052IM
Vzgojiteljico
z znanjem nemščine, event. francoščine in klavirja sprejmem k dvema otrokoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20519-1
Prodajalko
ki bi pomagala tudi v gostilna, siprejmem na debelo za ustanovitev trgovine. Zgladiti je osebno: Ljubljana VTI, Medvedova cesta 23/11, desn-o. 20532-1
Šivilj, pomočnico
sprejmem. Z dežele izključene. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20533-1
Pleskarske ln slikarske pomočnike
sprejme takoj Ivo Tansel, Trbovlje.	20543-1
Pridnega jelonošo
veščega več jezikov, ali dobro izurjeno natakarico sprejme takoj hotel Orel v Mariboru.	206714
Mesarskega učenca
iz poštene hiše, išče mariborsko mesarsko podjetje. Pomudbe na podraž. Jutra v Maribora osebno ali pismeno pod »Mesarski vajenec«.	205764
Fiksum in provizijo
nudimo potnikom za obisk privatnih strani za Ljubljano in okolico ter eelo Dravsko banovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »Fiksum in provizija«.	20163-5
Za Gorenjsko
sprejmem več potnikov sa ■obisk privatnih strank. — Vpeljani in verzi rami v ■manufaktnmi stroki imajo prednost. Služba stalna. Cenjene ponudbe pod šifro c Fiksum 600« na oglasni oddelek »Jutra«. 20473-5
Potnika
močna-te stroke, ka sna 5o-firati in ima za to potreben i&pit, sprejmem s hrano in stanovanjem v hiša ter plačo po dogovoru. — Ponudbe z dosedanjimi spričevali na oglasna oddelek »Jutrac pod Šifro »Potnik«.	20552-5
Potnika
prt privatnih strankah dobro vpeljanega iščem. Zaslužek 100%. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
30545-5
Potnik
kolonijah!« stroke, ki potuje ali sam z a<vtoim ala pa priseda ko<t sopotnik, se sprejme. Mafla kolekcija vipeljana znamka, zelo znana tvrdka. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Potnik 777«.
20549-5

Mesto kuharice
privatne ali pomožne, ozir. mesto sobarice za Bled iščem. Razumem tudi nemško. Naslorv: Než.ika Solo, ipri g. Kišei, Ljubljana — VoSnjakova ulica štev. 7.
G. Th. Rotman:
Zgodba o Vrtismrcku in Šilonoski
(Ponatis prepovedan.)
97.
Trepetal sem kakor šiba na vodi, eakaj <3.koj sem videl, da je vse to moje delo: Jaz bil tisti, ki sem bil pozabil zapreti pipo. In res je učitelj Mišimir ves besen pri-bredel v razred. Prijel me le za uhlje in me zavlekel r stolp, kjer me je zaprl v grdo, tesno luknjo, »Tu se boš pokoril ob kruhu in vodi!« je dejal.
Dekle
s 4 razredi meščanske Šole, želi službo v pisarni ali trgovini kort začetnica. M. Jeniko, Virlog, pošta Skofja Loka.	20434-2
Polletno prakso
imam po dovršeni drž. trg. šoli, znam perfektno slov., srbohrvatsko in nemško ter iSčem primemo službo. — Grem tudi kot trg. blagaj-ničarka. Ponudbe n« podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Takoj 35«.
20335-2
Kontoristinja
vešča slovenščine, nemščine, italijanščine, deloma tudi nekaj francoščine in srbohrvaščine, išče službo ia takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Točna in marljiva«.
20456-3
Trgovski pomočnik
z dveletno prakso, mešane stroke, želi nameščen je — •najraje na deželi. Nastopi s 15. junijem. Naslov v osrlasfne-m oddelku »Jutra« 20463-2
Kontoristinja
zmožna vseh pisarniških del, z večletno prakso v kovinski in električni Industriji, išče službo. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Samostojna 25«.	20488-2
Kot sluga
a>li kaj drugega išče zaposlitve mladenič. Tismene ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten im pošten*.
H1633-2
Šofer
zHio*em vseh popra.vfl. Vi govori 3 jezike, gre takoj v službo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. £0647 2
Službo inkasantinje
ali kaj stičnega išče kavcije zmožna dobra ra&una-rica, ki ima dosti prostega časa. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro •Tu v Ljubljani«. 20546-?
300 Din
dam tistemu, ki mi preskrbi stalno službo klin-čavmičarsikega pomočnika. Naslo<v v oglasnem oddelku ».Tutra«.	20574-2

Prodajalec
manufaktare
raurjem in uveden, želi zastopstvo dobre tvrdke. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Fiks ali na obroke«.	20491-43
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
LJubljana, Gosposvetska 12
— Zahtevajte Informacije.
17790-4
Čamernikova šoferska šola
LJubljana, Dunajska e. 36 (Jngo • Anto) telefon 2236. Prva oblast, koncesijonirana Prospekt 15 zastonj — pišite ponj!	251
Mrteriu*
Avto
znamke Ford, petsedežni, radi selitve poceni prodam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 204611-10
Kose
najfinejšega izdelka, garantirane, štajerske oblike oddam v komisijo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kosa«. 20468-3
3 sodčke
od rdečega vina prodam. Na^nv v oglas. oddelku »Jutra«.	20535-6
Vrtne mize
zaklopne proda h»tel Štrukelj.	20566-6
Kupim
Preprogo
(LSufer) za stopnjice, 16 m ali več kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 20159-7
£es
Drva za gorivo
bukovo oglje in »Ia aprto na vagone kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gorivo« 2081645
Hladilno omaro
dobro ohranjeno kupimo. Ponudbe z navedbo cene in natančnega naslova na oglas, oddelek »Jutra« pod »Hladilna omara«. 20477-7
Kupim
raMjeoo pisalno mizo, pi-badni stroj, stole in omaro za pisarno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »tPisarnisiki inventar«.
20511-7
Dvokolnico
kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dvokolnica«.	20568-7
Družabnico
s kapitalom od 150.000 Din naprej iščem za veliko in dobro vpeljano podjetje v Ljubljani. Denar sigurno naložen in brez rizika. — Pri morebitni obojestranski simpatiji ženitev ni izključena. — Cenjene, le resne neanonimne dopise pod značko »Izvanredna prilika 1001« n« ogl. oddelek »Jutra«. 20408-16
IX
Več krasnih parcel
za stavbišče ob banovinski cesti na zelo prometnem kraju naprodaj. Poizve se pri Avgust Dolin šku, gost., v Hrastniku.	20128-20
Žago - samico
dam v najem zaradi starosti gospodarja. Za ga je v dobrem stanju, pogon na vodo, pripravljena za takojšnji obrat. Lastna električna luč. Voda stalna. Oddaljena tričetert ure od kolodvora. Na-slov v ogl. oddelku »Jutra«. 20112-20
Enonadstropno vilo
z lepim vrtom, na lepem prostoru pod ugodnimi pogoji prodam. — Dvosobno stanovanje kupcu takoj na razpolago. Dopise pod šifro »Mirni iftvm« na anončni zavod Hinko Sax, Maribor 20475-20
Krasna stavbišča
za vile naprodaj pri dram skem gledališču v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »J. P. 13«.	30535-20
Motor s prikolico
v brezhibnem stanju, manjše tipe, kupim za trgovsko potovanje. — ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« i>od »Zanesljiv motor«. 20655-10
R. S. A. motor
o. h. v. 350 Ks, ležeči cilinder, ponikljan tank, proda Flerin, Domžale, Taborska 20.	2056140

Dirkalno kolo
znamke »Peugeot« poceni prodam. Studenci pri Mariboru, Stritarjeva ul. 10.
20572-11
Trgovino
z meS. blagom oddam r prometnem kraju na Gorenjskem pod ugodnimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19741-19
V*ut}eni
Trgovino
z H»e6an!m blagom, na prometnem kraju okolice Ljubljane ali na Gorenjskem vzamem takoj v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20356-17
Travo v košnfl
lepo, govejo, oddam oa
Ižanski cesti 27. 20384-17

Vrtna topa
lesena, dobro ohranjen« naprodaj. Pogledati sa Vil-h ar je vi cesta 2/1, kuritaica.
20303-6
Puhasto perje
Sisto, čttbaoo, kg po 46 Din druga vrata po Din 38 kg, často, Sobano, kg po 48 Din in čisti pob kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. Broifovič, Zagreb
Zobozdravniški stol
(KurbelsituhJ) starejši, prodam. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 20460-6
Pczor, zobotehniki!
Brivski amerikanski stol, primeren za zobotehnika, proda Ivam Svajgar, brivec, Črnomelj.	20287-6
Prodamo:
avto Peugeui, elektromotor a 2 HP, J preci»ijsk3 tehtnici za kavo, čaj ete., 2 pisarniški mizi s stole ma, dolgo mizo, opalograph knjigo »DniversaJreohnen«, stoječ obešalnik za obleko is litega železa, veliko Lubzovo peč in 3 tehtnici a 1 kg in 10 kg. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »777«.
20548-6
»3rucrice
prvovrstne, nudi v vsaki množini tvorniea Srečko Po-tnik ta drug, Ljubljana Metelkova ul. 13. 19318-34
Bukove plohe
60 mm, suhe, nad 1 leto stare kupim več vagonov. Ponudbe franko meja pod »Bnkovina« na oglas, oddelek »Jutra«. 2052043
fUmevania
Stanovanje
2 sob in kuhinje, lepo in suho, odda s 1. junijem Ozbič, Jarše št.. 54 — sa pokopališčem pri Sv. Križu 20527-31
Stanovanje
4—5 sob, kopalnice in pritiklin, v I. aH H. nadetr. iščem v centru mesta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo«.
20539 31
Stanovanje
sobe, kuhinj« tn pritiklin oddam v Zg. Šiški 194.
20563-31
Stanovanje
sobe in knhinje, poleg tmv ve remize takoj oddam. Zg. giška 176, Kosovo polje.	30556-31
Stanovanje v vili
blizu centra, s 4 sobami, kopalnico in ostalimi pri-tikiinaimi oddam s 1. avgustom. Naslov r oglas, oddelku ».Tutra«. 20567-31
'J
Opremljeno sobo
bl-rTru glavnega kolodvora oddam solidnemu gospodu Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«.	20410-33
Blizu Tabora
oddam separirano solnčno sobo. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 20360-33
Sobo
oddam v Bethovnond uHci
št.erv. 15, vrata 17, desne Gt.opnjice.	204)92-23
Sobo
diskretno — tndn majhno išče stalna gospodična. Nas?ov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20507-33
Snažno sobo
z 2 posteljama oddam 2 gospodičnama ali starejšima gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 20495-23
Boljšo sostanovalko
sprejmem. Naslov v ogla-s. oddelku »Jutra«. 20483-23
Opremljeno sobo
s parketom, elektriko in posebnim vhodom oddam takoj 1 ati 2 osebama v Kamniški ulioi štev. 32.
20505-23
Eno aH dve sobi
za pisarno, po mogočnosti opremljeni iščem za takoj Tstmeme ponudbe portirju hotela Dnion do 31. maja.
30503-23
Lepo sobo
t S ali 3 posteljami in ie-pariranim vhodom, v trgu Nizu Ljubljane, ob železnici oddam čez poletje. Lepa okolica, idealno kopanje v Sari. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ari«.	20476-38
Lepo sobo
v pritličju ali I. nadstropju s posebnim vhodom, ob reetni železnici išče starejši" gospod pri družini brez otrok in sorodnikov. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Snažno in mimo«. 2054-4-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam eospodični ali gospodu. — Na.-Iov v oglasnem oddelku •»Jutra«.	30551-23
Razstavljalcem
velesejma oddam sredi mesta sobo za 2 »li 3 os»be. Parket in elektrika. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	20658-23
1 zgubijtnt
Žensko torbico
usnjato. rjavo, s toaletnimi predmeti ta ključi, izgubljeno na poti Smarjet-na gora—Kranj, naj najditelj proti nagradi 300 Din odda na županstvu ali žandarmerijd v Kranju.
30513-26
Varjenj«, VeSča, Vojvodi-nja, Vredno, Wertheim, Vestna, Vesela pomlad — Martina, Več ustmeno, Vesela pomlad »452, V slogi j« moč, Zmerno, Zračno stanovanj«, Zvesta in zanesljiva, Zadovoljivo, Z lepim vrtom. Zmožna, Železničar 100.000. 130.000 Din, 75, 25, 3».00f>, 30% dobiček, 10.000, SOletna. 883, l.-lfl. .V)0, 360, 1500 Din, 333/4, 633.
, r» 4 f / » r i
i m m
2 gramofona
prvovrstna, s 36 ploščami za 1500 Din naprodaj v trafiki na Sv. Petra cesti št.. 8.	20542-36
Pozor!
NemSk* tovarna klavirjev Hansnhultz-Beriin, svetovno znana, poslala je na ljubljanski velesejem pianino, na katerem lahko igra tudi neuk. ne da h« se učil igrati. Razstavljen je na velesejmu r paviljonu K 30-33.	30563-26
Reven učenec
je izgubil v Šiški od star« cerkve do sredi Sv. Jerneja ceste znesek Din 492.10 v modri kuverti in 3 aviisi. Najditelj »e naproša, da proti nagradi odda v ogl. oddelku »Jutra.«
30536-28

V Logarsko dolino
Iz Celja avto taksa za 4 osebe v«« dan 400 Din. Avto-taksa Drofenik, Celje.
20330-38

N.
To^ba nemogoča. Dobrodošli r uredništvu v soboto ob Ul. uri. — 2. S.
80504-38
Veliko sobo
lepo in zračno oddam zakonskemu paru brez otrok s hrano. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »•15. junij«.	20496-23
Solnčno sobo
priijaTno, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 20480-23
Prostorno, sobo
solnčno ta zračno, opremljeno ali prazno takoj oddam dvema damama ali gospodoma. Naslo-v v ogl. oddelku »Jutra«. 30499-23
Opremljeno sobo
lepo, z balkonom ta elektriko takoj oddam ? gospodoma na Poljanski e. št. 13/H, levo. 20929-23
Dva gospoda
sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20514-23
V oglasnem oddelka »Jutra«
dvignite sledeča pisma:
Atlantida, Aret, Apibova ul. 800, 1. avgust, Agil-nost, Agilen 93, Bodoč-no-st Blagajna,- Cedje-Bistrica 3, Ceno, Cerrljareka delavnica, Dobro idoča, Dobra moč, Dobrosrčna, Delika-tesa, D 100, Dobra natakarica, Delavnica 5700, Dober kopist, Dolgčas sam Delo stalno, Dobro srce, Dve siroti, Družina brez otrok, Duševna harmonija, Dva mirna, Denar, Dober zaslužek, Fi.na šivilja, Go-renjka 31. Gradba, Hrepenenje, Hišnica, Hvaležna, Harmonija, I. H. 18, Instalater, Juta, Jelka, I. junij, Iskrena ljuhav. Kuharica, Konji, Kopališče, Kras 34, Lepa prilika, Lepo stanovanje, Mlada moč M. 0. Z., Mirna dva, Nujno, Notranjsko, Najnižja cena. Nastop I. VI. ali I. VIL, Osiguranje, Okna, Opremljen lokal, Pekarna, Pes čuvaj, Prevzem takoj, Prevarana, Pomlad, Ptuj S-u-u, Podjetje, Plačam takoj, Plačam točno, Pisalnik, Prosim takoj, Praktičen avto, Prometna, Probujemje, Promet, Parcelo kupim. Pomladni sen 30, Pisarna, Posedujem potrebno prakso, Pridna :n poštena, P. G. L. D., Red-nica, Razvedrilo, Reden plačnik, Soba 50, Snažnost Separirano, Strogo diskreten, Sluga 310, Solnčna lega, Solidnost, Slovenija, S 1. junijem. Samostojna pletilja, Solnčno 09, Solnce in zrak, Stalno-čisto, Služkinja, Solidna stranka Soba, Sreča, Samostojen tajnik, Srečen zakon 155, Sprememba, Stalni dom. Snažen in miren, Snažno in mimo, Stalno mesto, Samostojen knjigovodja, Skladiščnik, Trgovec 101, Tiho hrepenenje, Takoj 16 Takoj, Turbina, Trafika, Točen plačnik, Učiteljica, Tgodno, Ugodna priložnost Ugodno Vič, Ugoden nakup, Ugodna cena, Visok zaslužek, V Ljubljani 54,
Parketne deščice
dobavlja in polaga
Jjarrenčfe & €o., parna žaga
LJUBLJANA, VoSnJakova ulica
Oglejte si blago!	7116	Cene nizke.
□□□□muuuuLnjaam^ Za jugoslovanski patent št. 4965 od 1. marca 1927 na: »Postopek za dosego sivega liva take strukture, da se da dobro obdelovati in ima veliko trdnost« (>Verfahren zur Erzie-lung eines gut bearbeitbaren Graugussgefiiges von hoher Fe-stigkeit«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc.
Cenj. ponudbe na: ing. Milan Šuklje, Ljnbljana, Beethovnova ulica 2.	_ 7070
□mDDUUJULLJUUUUUUJUL^
Neprijeten duh nst
{e zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe libi odstranite že pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Ze pri kratki vporabi dobijo zobje krasen sijaj slonovine. Poskusite najprej z malo tabo po Din 8.— Velika tuba Din 13.— Dobite jo povsod.
Pianini! Pianini!
Velika priložnost! Nemška svetovno znana tovarna klavirjev Hauschultz-Berlin je poslala na ljubljanski velesejem 6 lepih pianinov, katere bo tovarna prodala v reklamne svrhe za polovično ceno. Izkoristit« priliko! Pianini so razstavljeni n« velesejmu v paviljn. nu E 30-32.	20564-26
Ucvznv
Telefon 2059
5?
Premog suha drva
Poga&olk, Bohoričeva St. 5
OVANREDKA VBHSKAl
2elexaa »Minska pateal postelja tloiljiva, • la« peciraAom madraeom, te* lo praktična ta vaako hilo, hotele. «o6ne »tožbe in potufut« ' osobe stane samo Dia 39t—. Razpošiljam po poltne-Dom povzetja.
0TV0REN
Lesena patent pfrrfeffa,
zloiljiva, ■ tepeeiranim madraeom. *eto P***" t|£nm. stane itno D 288.
Leialka M a«aia»r« —
(Liegestobn "h>o»iU •ti, ataše »anw Din 1».
Madract ponM « som stanejo »amo D U BROZOVIČ, ZAGREB ILI CA U.
Piani, Pianini
pridejo na velesejem v Ljubljani 30. V. — 9. VI. 1931.
DALIBOR
češka prima znamka
jamči za najboljšo kvaliteto in zmerno
ceno. — Tudi na obroke. — Paviljon E 7136
Mlada papiga
(Wellensitich) zelena, je ušla. Kdor jo ujame naj jo proti nagradi odda v Prisojni ulici 3/H — levo.
20560-28
Chinchflla kunce
več priznano lepih, čistokrvnih mladičev proda Josip Laurič, Vransko.
30136-27
Mala zelena papiga
je ušla. Proti nagradi jo je vrniti v Gledališki ul. št. 3.	20484-28
Jnffrnuuij*
Pozor!
Radi dobre in ugodn« pozicije naj se blagovoli oglasiti s polnim imenom ter bivališčem rojak, ali pa šarža, kateri je služil v svetovni vojni l<"ta 1916. pri divizijski poljski pekarni in sicer na ' postaji vas Matena pri Igu pri Ljubljani ali pa v Riheabergu pri Gorici, bodisi dotičn-k iz ali izven Slovenije bivajoč, na oglasni oddelek »Juta« t Ljubljani.
20339-31
Birmanska darila
kupite poceni in dobro pri
H.&uttnet
Stroj za sladoled
ta koniserva-tor v brezhibnem stanju kupim. — Vila Kldmek, Bled. 30813-29
Ležalne »Me
140, pa pinjl]« Dta.
Spalne fotelje
patent. Arane, garniture, atodroe
n« mrež«, železne postelje ta tapetniške ro-delk« audt najeeaeje
Rudolf Radovan
tapetna
Mestei trg štev. 13
nore In rabljen« tmIi Trst tv
loto za embalažo;
tam redno v »»logi <
Mirko Mlakar:
LJubljana Slomškova uUea SL
Telet. » 47
Poslužujte se
Malih oglasov!
LJubljana, Prešernova ulica 4
ti
1
Razpošilja se na vse kraje ISvrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azile, Velika zaloga ur znamk, Glas-hOtte, J. W. C. Schaffhausen Solvil, ? Ornega, Longtnes, Doxa, Omiko, Iko, Axo, itd. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Zahtevajte veliki ihistrovani cenik od H. SUTTM5R, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosto.
L.MIKUŠ
Mestni trg
Tvorniea dežnikov, zaloga sprehajalnih — —- palic--
Naznanjamo pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati in sestra, gospa
Etna Globočnik
roj. Winterhalt©r dne 28. t. m. previdena s bv. zakramenti, mirno preminula.
Pogreb bo v petek, dne 29. maja 1931 ob 4. nri popoldne iz hiše žalosti, Strmi pot št. 4, na pokopališče k Sv. Križr.
Ljubljana, dne 28. maja 1331-Olaf Globočnik, Ciril Glob^rrfk, sin.	soprog.
Občtaa Ljubljana Mestni pr;rebai za-eei

Štev. 2806/1931
714.3
Razglas.
Mestna občina celjska proda večjo množici v mestnem gozdu posekanih bukovih drv
iz proste roke v množinah od enega do pet sežnjev posameznim reflektantom in dostavi prodana drva v hišo naročnika po ceni Din 355.— za seženj.
Prijave sprejema mestno gozdarstvo (mestno načelstva, dvoriščni trakt soba št. 19./TL nadstropje) vsako sredo in so* boto dopoldne od 10. do 12. ure.
Drva se bodo dovažala po vrstnem redu prijave. V Celju, dne 28. maja 1931.
Mestno načelstvo Celje,
Mestni načelnik: DR. GORICAN s. &
X«*tnf pogret« sa ved ObStaa Ljubljana
V nefememi žalosti nama n jam vsem sorodnikom, prijateljem te
znancem pretužno vest, da je moja nadvse ljubljena, predobra soproga oziroma hčerka, sestra, teta, svakinja, nečakinja in sunaba, gospa
Jelica Vuk roj. Sadar
koncertna pevka in učiteljica v pokoju
dne 28. t. m. opoldne, po daljšem, mukapolnem trpljenju, previden« e sv. zakramenti za umirajoče, mimo za vedno zatisnila svoje bktge oči.
Pogreb predrage pokojnice bo v soboto dne 30. maja 1931. ob pol 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Vrhnika — Ljubljana, dne 28. maja 1931.
Slavko VUK, soprog in »stalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d, kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. ysi x Ljubljani.