P« pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta četrt , mesec 13 6; ao; 2.20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20K — h pol leta „ 10„-„ „ . 6 „ - „ mesec , 1 „ 70 , La pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Štev. 244. Naročnino in inserat« sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se re vračajo, nefraiikovana pisma ae vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-EiSkih ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzerusi nedelje in praznike, oa pol 6. uri popoldne. V Ljubljani, v sredo 24. oktobra 1900. Letnik XXVIII. Volilno gibanje. Volilno gibanje na Korofikem. Obrtna zveza iz Pliberka sklicuje na dan 28. oktobra shod v Sinčavas, kjer bodo določovali kandidata za mestno skupino Ve-likovec-Št. Vid-Volšberk. I/brati hočejo obrtnika; bodejo li nacijonalci to pripustili, je drugo vprašanje! Mej »bauernbundom« in nemško ljudsko stranko je prišlo povodom volitev do precejšnjega razpora. Na zaupnem shodu dne 18. t. mes. so ta razpor zopet »poravnali«. Pripomogel je k temu sam — baron Roki-tansky. Kot kandidata za okraj Celovec Vcliko-vec imenujejo nasprotniki predsednika kmetijske družbe gospoda A Čare-ta, p. d. Paukarja, v Št. Jakobu. Mož je kot predsednik c. kr. kmetijske družbe, ki je vendar ustanovljena tudi za Slovence, še vedno pristaš, in če se ne motimo, tudi odbornik »bauernbunda«. Za Čareta se posebno vne-majo zlasti Dobernikove »Freie Stimmen«. Da so izbrali za kandidata baš celovško ve-likovškemu okraju predsednika c. kr. kmetijsko družbe, kaže, da hočejo nasprotniki s pomočjo te družbe loviti volilce za svojo stranko. Njih namera pa je tako prozorna, da za gotovo vemo: slovenski volilci se na take limanice ne vsedejo več ! V volilnem okraju Špital-Šmohor so po ■ oiavii; za kandidata dosedanjega poslanca A. Wo r n i s c h a. A to ni šlo prav gladko ! Radikalcem jo premalo radikalen, drugim premalo delaven, in tako je šla bolj trda Trebalo je dolgih posvetovanj, da so ga zopet postavili. Bodeli zopet izvoljen, je seve še drugo vprašanje. To je moralna podpora! Iz Trsta se nam piše: Poročal sem Vam o srditem boju med tržaško narodno stranko in socijalnim demokratom Kristanom. No, Kristan je dobil že zaveznika v »Slov. Narodu«, s katerim je menda sklenil »Schutz-und Trutzbtindnis« za slučaj, da njegovo delovanje škodi — kranjskim liberalcem. »Narod« predbaciva »Edinosti«, da ji ne ugaja Kristanova kvalifikacija kot pisatelj in dramatični talent. O tem je pa »Narod« pozabil, da »Edinost« ne napada Kristana zato, ker je pisatelj, marveč zato, ker vkljub temu, da bi rad igral kot slovenski pisatelj nekako ulogo, tako minimalno slovenski čuti, da lujo proti slovenskim narodnjakom v Trstu in njih glasilu z vsemi sredstvi, ki mu jih dajata na razpolago živahna domišljija in glumaška izurjenost. Sicer pa bi se o kakovosti gospoda Kristana tudi še dalo govoriti, pro in contra. Meni vsaj so znani ljudje, ki obsojajo pisatelje, kateri služijo pretežno tujemu živ-Iju ter »obogatujejc« — nemško literaturo, slovenski pa pišejo le stvari, katerih bi Nemci ne čitali in ne plačevali. No, pustimo to! Vsekako je značilno in podučno, da se je »Narod« tudi v najnovejši tržaški aferi postavil na stran nasprotnikov tržaških Slovencev. Dolgo ni trajala tista »moralna podpora«, katere so se o obisku umetniške razstave cedila usta ljubljanskih liberalcev ! Sicer pa so Tržačani prepričani, da Kristana tudi »Narod« ne reši, niti mu pomore do mandata, pa če bi dan za dnevom koval v zvezde njegove pisateljske zasluge in agerske zmožnosti. Ostale njegove »zmožnosti« so svetu predobro znane! Volilno gibanje na Štajerskem. Iz Ptuja, dne 18. oktobra. Politično društvo »Pozor« sklicalo jo na danes shod zaupnih mož, da se dogovorijo o kandidatu za IV. volilno kurijo, eventuelno tudi o kan didatu za V. kurijo. Vkljub slabemu vremenu prišlo je veliko število zaupnih mož iz vseh sodnijskih okrajev, razun šmarskega in ljutomerskega. Zborovanje otvoril je predsednik polit, društva g. Železnik. Ker ta ni imel časa pri zborovanju ostati, izvolil se je predsednikom g. dr. Fr. Jurtela, zapisnikarjem g. Zupančič. Predsednik je prečital pismo bivšega poslanca g. dr. L. Gregorca do predsednika političnega društva, v katerem je g. dr. Gregorec naznanil, da ne kandiduje več. Splošna želja je bila, da se postavi kan didatom mož, ki je v neprestani doliki z volivci, ki stanuje v okraju in pozna korenito težnje svojih volilcev. Kot tak se je smatral g. dr. Fran Jurtela, ki že sedaj zastopa kmet ske volilce v deželnem zboru. Žal, da je iz tehtnih razlogov obče čislani g. dr. Jurtela, veleposestnik v Hvaletincih, odločno izjavil', da kandidature ne sprejme. Ker je g. dr. Gregorec že pismeno izjavil, da podpira prijavljeno kandidaturo g. c. kr. dvornega svetnika dr. Miroslava Ploja na Dunaju, je prišla najprej ta kandidatura v razgovor. Uvaževalo se je, da jo g. dvomi svetnik dr. Miroslav Ploj domačin, da ima v ptujskem in gornje-radgonskem okraju posestva in da jo strogo narodnega prepričanja, in sklenilo zvsklikom, da se imenovani gospod postavi kot kandidat kmetske skupine za državni zbor. Pri tem se mora pripomniti, da so so od g. predsednika poživljali navzoči, mnogoštevilni kmetski posestniki, da naj imenujejo kakega sposobnega moža iz svoje sredine, ki bi njihove interese mogel in hotel zastopati uspešno v državnem zboru. Posamezni kmetski govorniki so izjavili, da v njihovi sredini ni takega moža, in so tudi oni z veseljem pozdravili navedeno kandidaturo, tem bolje, ker je navzoči brat g. kandidata g. c. kr. notar Oton Ploj iz Gornje Radgono izrecno izjavil, da njegov brat kandiduje na podlagi znanega slovenskega programa. Pomisleki glede odvisnosti gosp. dvor nega svetnika od vsakokratne vlade odstranili so se s tem, da je on kot član upravnega sodišča neodvisen sodnik in da so tudi v drugih volilnih okrajih in pri drugih narodih taki visoki dostojanstveniki ugledno in vspešno delovali za svoje volilce. Konečno, ko so je soglasno sprejela kandidatura gospoda dr. Miroslava Ploj na Dunaju, so navzoči zaupni možje izjavili željo, da se gospod kandidat v vsakem sod-nijskem okraju predstavi volilcem, njim razloži svoj program ter sprejme njih želje. Razprava o kandidaturi v peti kuriji jo dognala, da je večina zaupnikov izrekla svoje prepričanje, da ni vzroka odstraniti dosedanjega zaslužnega poslanca to kurije in da so naj gospod J. Žičkar zopet kandidira za peto kurijo za državni zbor. Bivšemu poslancu g. dr. L. Gregorec izrekli so zbrani toplo zahvalo za njegovo večletno delovanje, in pooblastili odbor političnega društva, da mu to pismeno naznani. Partes adnexae. Iz Zagreba. Ogerski ministerski predsednik Szell je izročil ogc-rskemu saboru obširno poročilo o delovanju vlade v letu 1899. V tem poročilu se med ostalim omenja, kako se je ministerstvo za Hrvatsko in Slavonijo trudilo, da tudi v prošlem letu oživotvori postulate, ki izhajajo od državno zajednice, pa da ob enem pospeši gmotni napredek teh »Partes adnexae« v okviru avtonomije. Potem se hvali v tem poročilu, da hrvatska mladež v vedno večem številu zahaja na ogerske visoke šole in da jim zato daje ogerska vlada znatne podpore. A vrhu tega se je hrvatsko ministerstvo tudi zavzelo, da se izdado hrvatski autonomni zakoni v mažarskem jeziku. To poročilo žo samo po sebi dokazuje, kam meri s svojim delovanjem ogerska vlada. Glavna svrha jej jo ta, da razširi svoj delokrog čez Hrvatsko v duhu mažarskem. Da vabi hrvatske dijake na mažarska učilišča, ni nič novega, toda poznato je, da dobiva njih prav malo, in to so seveda lo »štro-berji«. Večina hrvatske mladeži je poštena ter se ne da namamiti z Judeževimi groši na izdajstvo svoje domovine. Tudi izdaja hrvatskih avtonomnih zakonov v mažarskem jeziku ima svojo svrho; v to izdajo se bode marsikaj vtihotapilo, kar ne bode odgovarjalo hrvatskej avtonomiji. Če je pa ministerski predsednik omenil, da so je ministerstvo trudilo za gmotni in duševni napredek Hrvatske, je popolnoma neresnična trditev stokrat dokazana po poročilih hrvatskih opozicijonalnih listov in zastopnikih v | IS T E K. Stari strežaj. Spisal H. S. — Prevel Fr. V. (Dalje). Stari Mikolaj ie imel to posebnost, da je malokdaj govoril o svojih dogodkih na vojskah, če je pa bil dobre volje in se mu je jezik razvezal, se je lagal na vse pretege. Toda to je delal z dobrim namenom, kajti v njegovi stari glavi so se zmešali dogodki ter napravili neko fantastično podobo. Kar je le kedaj bil slišal v svoji prvi mladosti o kakih vojnih dogodkih, vse je spravil v zvezo s tem, kar je sam doživel, postavil na čelo vsegdar polkovnika, mojega starega očeta, in je sveto verjel tem skrpucanim histori-jam. Dostikrat je pripovedoval svoje prigodbe na podu, ko je nadzoroval mlatiče, tako da so delavci prenehali delati in so oprti na cepce z odprtimi ustmi poslušali njegove čudeže Sevida je pošteno za vpil nad njimi, brž ko jih je opazil: »Kaj ste namerili svoje gobco na-me kakor kanone, lenuhi leni!« Delo se je zopet pričelo in dolgo časa je bilo slišati le odmev po slami udarjajo čih cepcev. Starec jo molčal, pa pričel zopet čez nekaj časa: »Moj sin mi piše, da je ravnokar avan-ziral pri kraljici Palmyri za generala. Dobro mu jo tam ; plača, piše, jo dosti velika, samo strašen mraz jo tamkaj.« Pri tej priliki opomnim, da se otroci niso zvrgli po starcu. Imel jo res sina, a strašanskega ničvredneža, ki je Bog ve kaj vse storil, ko je dorasel, naposled jo šel po širnem svetu in zginil brez sledu. Njegova hči jo bila baje svoje dni največja krasotica, toda seznanila se je z vsemi oficijali in na posled umrla. Njeni hčeri je bilo ime Hanija, bila je mojih let, ljubeznjiva, pa slabotna deklica. Igrala sva se skupaj vojake, Hanija je bila moj tambur in koprive so bile najini sovražniki. Bila je dobra in nežna kot angelj. Težka usoda jo je čakala na zemlji, toda ti spomini ne spadajo sem. Vrnimo se k pripovedovanju starega Mikolaja. Sam sem slišal verjetno zgodbo o 18.000 splašenih ulanskih konjih, ki so v strašnem diru preskočili nasipe in drvili v Varšavo, tako da je bila tam poslednja sodba in jo bilo tisoče ljudi pohojenih, dokler niso plašnih konj polovili. Drugi pot je pripovedoval, žo ne več na podu, ampak vsem na dvorišču, tako le: »Če sem se dobro bil? Zakaj pa se ne bi dobro bil? Enkrat se spominjam, imeli smo vojsko z Avstrijci. Jaz stojim v vrsti, kar priskoči neki vojskovodja, seve od nasprotne strani, od Austrijakov, in pravi: »Ha, kaj si ti, Suhovolski? Poznam te! Če le tebe dobimo v pest, pa jo konec vojske.« »In o polkovniku ni nič omenil ?« je Vprašal oče. »Kajpada! Saj sem rekel natanko : tebe in polkovnika.« Pater Ludovik je zgubil potrpljenje in dejal: »Pa lažeš, Mikolaj, kakor bi bil za to plačan.« Čelo se je stemnilo starcu in zarohnel bi, a je molčal, ker se je bal in spoštoval duhovnega gospoda, samo dejal je čez nekaj časa, da bi kočljivo stvar zopet nekoliko v pravi tir spravil: »To mi je rekel tudi vojaški kapelan Sieklucki. Ko sem dobil enkrat od Austrijakov zbodljej pod dvajseto, to se pravi pod peto rebro, je bila prav trda z mano. Ha, sem si mislil, treba jo umreti, izpovedal sem so torej vsemogočnemu Bogu svojih grehov pred kapelanom Siekluckim, kapelan je poslušal, poslušal in naposled vzkliknil: „Boj se vendar Boga, Mikolaj, saj to je vso zlagano." Jaz sem mu odgovoril na to: »Mogoče, a jaz se ne spominjam nič več."« »In so te ozdravili?« »Ce so mo ozdravili, seveda so me ozdravili. Kaj pa je bilo tu ozdraviti. Jaz sem so sam ozdravil. Djal sem dva naboja smodnika v kozarec žganja in prevrnil v grlo, predno sem šel spat, drugi dan sem pa vstal zdrav kakor riba v vodi.« Nikdar se ne bi naveličal poslušati te slastne anekdote in bi tudi več pisal o tem, ako ne bi pater Ludovik, ne vem zakaj, Mikolaju prepovedal, meni, kakor se je izrazil, »glavo zmešati«. Sicer pa vpliv Miko-lajev na nas ni mogel biti škodljiv, kajti starec je pak skrbno in strogo čuval nad našim napredkom. Bd je v pravem pomenu besedo vesten mož. Iz njegovih vojaških let mu jo bila ostala posebno lepa lastnost, ravno ta vestnost in natančnost pri izpolnjevanju naročila. Spominjam se neke zimo ko so volkovi pri nas napravljali neizmerno škodo in so bili celo tako predrzni, da so pridrli v številnih tropah v vas. Oče, sloveč lovec, si jo zelo želel napraviti občno gonjo, samo na tem mu je bilo veliko, da bi naš sosed pan Ustrzycki, slaven zatiralec volkov, prevzel komando gonje. Zatorej je spiBal pismo, pozval Mikolaja in mu dejal: »Zakupnik žganja se pelje v mesto, pelji so ž njim, Mikolaj, na poti izstopiš v Ustrzyci in oddaš gospodu to pismo. Toda jaz moram na vsak način imeti odgovor, zatorej so mi nikakor ne vrni brez odgovora.« (Dalje prih.) hrvatskem sabora, a še celo mažaroni dobro vedo, kakšna je ta skrb ogerske vlade za gmotne odnošaje Hrvatske, saj se jo regni kolarna deputacija v svojem poročilu izjavila, da ogerska vlada neprenehoma prikra-čuje Hrvatsko ravno v tem pogledu. Ko je tedaj ta trditev neresnična, jo izjava o »Par-tes adnexac« predrzna, pa smo se iznenadili, ko smo jo čuli iz ust samega Szella, ki je na poČetku svoje vlade obljubil, da bode pravičen nasproti vsem državljanom. Toda Szell je pozabil na to obljubo ter sam izno vič razžalil Hrvate, saj je njegova izjava o »Partes adnexae« povreda zgodovinske resnice, povreda hrvatskih pravic in povreda nagodbe. Hrvati so si izvolili za svojega kralja Kolomana popolnoma svobodno in ne-zavisni, ravno tako tudi Ferdinanda I. Kot svobodna in neodvisna država je Hrvatska sklenila pragmatično sankcijo. To vse gotovo ne bi moglo biti, da je Hrvatska »partes adnexae«, nego se je zgodilo, ker je Hr vatska bila država »regnum« kakor Ogerska. V ogerskem zakoniku se omenjajo partes, a to velja za Erdelj. V tem zakoniku se Hrvatska niti ne omenja do 1. 1351. Hrvatska se tedaj ne omenja celih 250 let, odkar si je bila izvolila Kolomana za svojega kralja, najbolji dokaz, da je to bila personalna unija z Ogersko. Od 1. 1351 pa do 1606 je poznata Hrvatska v tem zakoniku vedno kot regnum vselej posebej in različno od partes, kar je bil le Erdelj. Prvikrat se imenuje Hrvatska »partes« 1. J 606 v dunajskem dogovoru, kar pa je bilo gotovo pogrošno. Toda to pogreško so Mažari od tega časa zlorabili, kjer so le mogli; vendar pa se v zakoniku redko kedaj rabi, nego večidel še vedno regnum. Zlo je bilo vsekako, da so Hrvati sploh pustili, da se je rabil ta izraz; precej s početka so se mu morali upreti. Ali takrat so imeli Hrvati druge skrbi, saj so komaj ubranili svojo domovino krutega Turka. Mažari so pa zlorabili ta neugodni položaj Hrvatske ter vse gosteje rabili izraz »partes adnexae«. Prav za prav so se tako zvali vsi oni kraji Ogerske, ki so bili do l. 1606 oteti Turkom, pa so se tako zvali tudi še kasneje, ko so Mažari ta izraz Hrvatskej podvrgli. Šele od početka tega veka se je Hrvatska po navadi zvala »partes adnexae« vkljub svečanemu ugovoru bana Tomaža Erdeda : »Regnum regno non prae-scribit leges«. Leta 1848 pa je prenehal vsak pravni odnošaj med Ogersko in Hrvatsko. V oktoberskej diplomi 1. 1860 pa v vseh kasnejih odpisih hrvatskemu saboru je Hrvatska Ogerskej vedno enakopravna kraljevina, ter se nikjer ne omenja, da bi bila kakšen zedinjeni del Ogerske. L. 1868 so urejena po nagodbi državnopravna vprašanja med Hrvatsko in Ogersko ter se pravi v § 1 izrecno: »Kraljevina Ogerska zedinjena z Erdeljem in kraljevina Dalmacija, Hrvatska in Slavonija činijo eno in isto državno za-jednico, tako naproti ostalim pod vlado Nj. Veličanstva stoječim zemljam, kakor tudi naproti drugim državam«. V nagodbi je tedaj Hrvatska kraljevina kakor Ogerska; a o Erdelju se pravi, da je zedinjen z Ogersko, kar pomeni prav za prav »pars adnexa«. V § 2 nagodbe se govori o kraljevej prisegi prigodom kronanja, pa se zahteva, da se izvirnik te prisege mora poleg mažarskega sestavka sestaviti tudi v hrvatskem jeziku in Hrvatskej kraljevini izdati in v njem celokupnost in deželna ustava Hrvatske zagotoviti. V istem paragrafu se zahteva, da se prisega iz leta 1867 mora poslej izvirno sestaviti v hrvatskem jeziku in hrvatskemu saboru čim prej izročiti. Ta prisega pa se glasi tako - le: »Mi Franjo Josip, I. po božjej milosti Ogerske in posestrimih njej dežel nasledni in apostolski kralj«. Nadalje pravi, da se bode Ogerske in posestrimih njej kraljevin pravo, ustava, zakonita neodvisnost in deželna celokupnost nedotakljivo obvarovala. Hrvatska je tedaj posestrima Ogerske, njej čisto ravnopravna, a kakor ona, ima svoje pravice, ustavo, neodvisnost in celokupnost. Kako bi vse to mogla imeti, da je pars adnexa? »Obzor« pravi na vse to: »Da poročilo predloženo ogerskemu saboru zanikuje zgodovinsko resnico in hrvatsko državno pravo, temu se ne čudimo; ali kako je to, da pre--'-•» nagodbo brez ozira na samo hrvatske .. slance, ki sede v zajedni" saboru, kot zastopniki sabora hrvatske kraljevine za razpravljanje zadev zajedniških kraljevini Oger-Bkej in kraljevini Hrvatskej ? Bodo Ii ti naši delegati ugovarjali? Bode li ugovarjal naš ban, ki ni ban kakšnih »partium adnexa-rum«, ali kakšne partis adnexae, nego jo ban kraljevine Hrvatske, odgovoren saboru iste kraljevine ? Mi nočemo dalje iz lahko razumljivih razlogov. Naši čitatelji morejo lahko sami izvesti zaključke iz onega, kar smo rekli; a mi hočemo čakati, da vidimo. Vrhu tega, da smo opozirili, kako se je izraz »partes adnexae« vtihotapil za Hrvatsko edino radi hrvatske nemarnosti, ponavljamo z naše strani prosved proti izrazu i proti njemu se nadodločneje izjavljamo«. Če hrvatski časopis proti tej mažarskej predrznosti ne sme povedati svojega pravega mnenja, potem že vemo, da se ne bode uprl niti ban niti hrvatsko zastopstvo, kar seveda ni nič čudnega, če pomislimo, da je sedanji ban do zdaj molčal na vsako povredo Hrvatske in da so to morali storiti tudi njegovi privrženci. Zares žalostni odnošaji! Politični pregled. V Ljubljani, 24. oktobra. Baron Dipauli in dunajski krščanski socijalci. Gonja proti dosedanjemu zastopniku V. skupine baronu Dipauliju je vedno huja. Schopferjevi somišljeniki v zvezi z ostalimi nasprotniki barona Dipaulija delajo na vse kriplje proti njemu in za izvolitev nasprotnega kandidata. Najbolj pa kro-šnjarijo Dipaulijevi nasprotniki z dunajskimi kršč. soc. in to še pozneje, ko je baron Dipauli objavil znano pismo princa Liechten-steina. Sedaj je poslal dr. Lueger še sledečo izjavo : Kršč.-soc. stranka izjavlja, da se nc umešava v prepir Dipauli-Schopferjev. Vsled tega ni nikomur dovoljeno v ime kršč.-soc. stranke vmešavati se v sedanji volilni boj na Tirolskem. Ali bo sedaj dovolj jasno? Dr. Baernreither pred svojimi volivci. V Plznu so se sošli v ponedeljek liberalni veleposestniki k volivnemu shodu, na katerem je govoril bivši trgov, minister Baernreither. Mož je v pričetku svojega govora precej jasno narisal splošni politični položaj v Avstriji. Povedal je pa, da sedanje razmere ne morejo dalje trajati in da prej ■e bo bolje, dokler ne pride zopet na krmilo nemško-liberalna stranka. S tem jo povedano dovolj. Rešitev Avstrije je po njegovem mnenju le v tem, da pride k vladnim jaslim zopet ona »državo ohranjujoča« stranka, ki je provzročila v Avstriji vse dosedanje razmere. No, bivši minister je lahko brez strahu, njegova najiskreneja želja se ne izpolni, za to bodo že poskrbeli avstrijski slovanski volivci. Dr. Grabmapr noče biti »klerikalec«. Mej tirolskimi konservativnimi in liberalnimi veleposestniki se kuje kompromis, o katerem pa danes še nihče ne more reči, da bi kedaj res obveljal. V ta kompromis se je seveda mešal tudi dr. Grabmayr, kot član izvršilnega odbora, ter je pri tem prišel kajpada v dotiko s »klerikalcem« Di-paulijem. S tem je pa nemški liberalec uči-nil neodpustljiv greh v očeh vodstva ži dovsko liberalne stranke. Njih glasilo »Neue Freie Presse« ga je vsled tega opetovano ostro prijelo ter se tako dolgo zaletavalo vanj, da ga je prisililo do dolgovezne izjave, ki jo objavlja v včerajšnji izdaji imenovanega lista. Tu dr. Grabmayr odločno izjavlja, da noče biti »klerikalec«, da je mej »klerikalci« in liberalci nepremostljiv prepad. Ali bode sedaj vrhovno vodstvo židovskih liberalcev zadovoljno ali ne, ne vemo, gotovo pa je, da ga dosedaj se noben »klerikalec« ni mogel smatrati za svojega somišljenika. liosniške železnice. Prihodnje dni se vrše na Dunaju novi dogovori mej avstrijsko in ogersko vlado glede gradnje železnic v Bosni in Hercegovini. Iz tega sledi, da vprašanje še ni rešeno, akoravno se je svojedobno naglašalo, da se je doseglo popolno sporazumljenje mej vladama v vseh zadevnih vprašanjih. To je bilo morda tedaj, sedaj se je pa stvar zopet obrnila na slabše. Kočljivo vprašanje je namreč v veliki meri razburilo mažarske kroge, pred vsem pa one v Reki, ki bi bili prizadeti vsled otvoritve novih železnic v Bosni. Reško zast. je poslalo te dni posebno deputacijo v Budimpešto, kjer jo je vsprejel sam min. predsed nik. Ta mož je povedal Rečanom, da je na čelno vsa zadeva že rešena, da pa se bo vlada pred vsem ozirala na interese Reke in »mažarskega« Primorja. To mažarsko interese zastopa Szell po poročilu .Pressb. Tgbl.' s toliko odločnostjo, da poda takoj ostavko, ako bi konečno obveljalo avstrijsko stališče. Z drugimi besedami se to pač pravi, da ogerska vlada sploh ne mara novih železnic. Se bolj pa nam pojasnuje to zmešnjavo od govor trgovinskega ministra Hegedusa reškemu odposlanstvu. Razprave, je rekel ta mož, mej interesovanimi laktorji sploh še niso dognane. Minister bo po moči varoval reške interese. Iz besedij voditelja deputacije posnema minister, da v Budimpešti prevla-dujo mnenje, da je vsa zadeva že rešena. Nasproti temu izjavljam, da se v tem oziru še ni sklenilo nič dtfinitivnega Sicer naj se pa zgodi karkoli, Rečani naj bodo prepričani, da se bodo varovali njih interesi. — Komu naj se torej veruje? Szell trdi, da je -zadeva rešena v načelnih vprašanjih, Hegedtts pa ničesar ne ve o kaki konečni odločitvi. Lepo razmere! Španija je dobila včeraj nove ministre, ki so po poročilu listov ravno tako »konservativni«, kakor so bili dosedanji Sil-velovi tovariši. Predsedstvo v novem kabinetu je prevzel, kakor smo že sporočili, general Azcarraga, pravosodje Vadillo, zunanje zadeve Campos, finance Allende Salazar, notranje ministerstvo Ugaste, nauk Garcia Alix, poljedelstvo Sanchez Toča, vojno general Linares, portfelj ministra za mornarico pa Azcarraga še ni mogel ali hotel oddati. Najlepše označuje novo špansko ministerstvo dejstvo, da je postal vojni minister general Linares, ki je provzročil vso dosedanjo krizo, ker je ravno on imenoval znanega »kameleona« Weylerja glavnim kapitanom v Madridu. Vladni zistem se s spremembo v vladi ne bo spremenil, le mesto civilistov so prišli na krmilo generali, kar je v Španiji res špansko. Kako sodi prebivalstvo o taki rešitvi ministerske krize, dosedaj še ni znano, vendar je pa že to slabo znamenje, da so podali ostavko razni prefekti in župani, ki so skrajno nezadovoljni s to premembo. Dopisi. Iz Škofje Loke. — Predzadnjo nedeljo 14. t. m. je otvorilo katoliško društvo rokodelskih pomočnikov letošnjo sezono domačega gledališča, katero ima — kakor sem čul — za občinstvo pripravljenih še mnogo predstav. Prvi letošnji nastop je mnogoštevilne poslušalce in gledalce zadovoljil. Pevski zbor je pokazal, da je zmožen izvajati tudi daljše in težje kompozicije, pa tudi z nežnimi milodonečimi pesmicami zazibati občinstvo v mehka čutila. G. Finžgarjev govor je po svoji vsebini, osoljeni z raznimi dovtipi, ostal vsem navzočim v spominu. Jedro je bilo na kratko to-le: Človeška narava hrepeni in potrebuje zabave. A vsaka zabava mora človeku koristiti, um mora imeti nekaj profita. Če tega ni, je namen zabave zgrešen. Dandanes se najraje zabavamo z branjem. Da pa umu to koristi, je treba najprej berilo poiskati, drugič pa brati, kar smo izbrali, brati znati. Tega ravno dandanes manjka, zato manjka tudi omike. Olike je še precej, a omika je kaj druzega kakor olika. Če se znaš lepo sukati in obnašati, si olikan, omikan pa še ne, zakaj omika ne sedi na lepi obleki ali klobučku, ampak v srcu. Zunanja olika je sicer potrebna, a človek mora biti tudi omikan. In zato ima država prav, če zida šole. Prva jih je začela zidati cerkev, cerkev je začela prva ljudi učiti branja — vedela je, zakaj to dela — da širi omiko. A vedno ne moreš hoditi v šolo, torej moraš sam brati. Kaj pa se navadno bere dandanes? Časniki so navadno berilo, iz njih se zajema vsa dušna hrana in omika. A koliko pa je v časnikih vrednostnega berila?! Časniki se spreminjajo dan za dnem, kar danes pišejo in zagovarjajo, že morda jutri pobijajo, povrh so pa se mnogi versko slabi. Torej kaj moramo brati? Nekaj dobrega, in čeprav berem malo. Ni se namreč bati tistega, ki je prebral površno 100 knjig, ampak tistega, ki je jedno knjigo dobro prebral. Kako pa svet bere? Kar požira knjige ; in duh pri tem ne dela nič, nahajamo le samo čustvovanje. Posebno ženske tako bero. Pogleda knjigo, vidi, da se govori o »njem« in »njej«, pogleda zadnjo stran in če vidi, da nista »Bkupaj prišla«, vrže knjigo proč. Z*to je treba pri branji samemu sebi silo delati, da tudi duh deluje. N. pr. dobim knjigo, ki govori o zvezdah, rudninah, zgodovini, o življenji svetnikov — »da to samo na sebi« ne vleče, — zato si je treba silo delati, da duh pošteno deluje, in vsrkava za se hrano, če tega ni, ne bom dosegel nič. Zato bodi skrb starišev, varuhov itd. da dobe otroci dobre knjige v roke, knjige, ki res uče, potem bo lažje duh delaven.' Dalje je treba z drugim govoriti o tej ali oni stvari, ki si jo prečital. V tem oziru je dandanes precej narobe. Kako lepo bi pa bilo, če bi trije ali štirje pomočniki, tri ali štiri prijateljice prebrale jedno dobro knjigo, bi se o nji raz-govarjale, Bvoje misli izražale in se pri tem izobraževale. Potem bi tudi imeli kaj govoriti — sedaj se pa čenča o tem in onem, o tej ali oni, se začne opravljati, na zadnje tudi obrekovati, in namesto, da bi ljudje imeli kaj koristi, pa še greh delajo. Poleg tega je potrebno, da vsako stvar presojate s svojim umom. Pri vsakem branji se vprašaj, zakaj se gre tukaj, kaj je glavna misel. Potem si pa vsaj par stavkov iz vsake knjige izpiši, in tako si nabaviš kapital, s katerim lahko nastopaš. Take presoje je zlasti dandanes treba, ko se v raznih knjigah in časopisih napačno upliva na verske stvari. Žito treba vedno imeti katekizem v svojem umu in vprašati so moraš, ali se to, kar je tu zapisano, vjema s katekizmom. Ne govori : meni ni tega treba, meni nič ne škoduje, sem že pameten, dosti podučen. Ni res, da ti ne škoduje. Berilo vsako upliva na srce, dobro ali slabo, kakoršna je ravno vsebina. In to uporabljajo razni možje, in opisujejo grdobije — kaj iz druzega namena, če ne da srce zastrupe. Opisuje se sicer lahko največja grdobija, toda opisati se mora tako, da človek nekako vso stvar od zgoraj doli gleda, in se mu opisani predmet pri-studi, in sam pri sebi pravi — tega ne maram. Dandanes se pa opisuje tako, da človeka vleče ravno notri v največje blato. Zato je brezmiselno zatrjevati, da ti nič ne škoduje. Zakaj strup, ki se jemlje na sladkorju, je bolj nevaren, kakor pa iz steklenice, ki ima prilepljeno mrtvaško glavo in svarilo, ravno ker tu strup naravnost vidim, in se ga zato varujem. Tak strup na sladkorju je v knjigah in časopisih, ki se pišejo dandanes brez Boga, brez duha, brez jedra, le da človeka zabavajo in omamljajo. In po teh se človek otrova, začne sam hrepeneti po oni grdobiji, ki je opisana; če je ne doseže, je otožen, če jo doseže, se mu pristudi, postane zopet otožen, nezadovoljen sam s seboj, s stanom, stariši itd. in potem se beda in reva polagoma utihotapijo pri njem. Z zanimanjem smo poslušali. — Po šaljivem kupletu so predstavljali burko: »Obleka naredi človeka«. Igralci, čeprav nekateri novi, so delali svojim ulogam čast. Opazil sem le nekaj malih pomanjkljivosti. Predstava je izvabila gledalcem mnogo smeha. Le naprej ! Pripravite zopet kmalu tak večer! Dnevne novice. V Ljubljani, 24. oktobra. Skupno posvetovanje. Zadnje dni so listi mnogo poročali o skupnem posvetovanju konservativnih čeških veleposestnikov, katol. ljudske stranke in slov. kršč. narodne zveze na Dunaju. Ker se je o tej seji več neresničnega poročilo, omenimo tudi mi, kakor to pojasnjuje »Illas Naroda«, da se Jugoslovani te seje niso vdeležili, vitez Berks je bil le osebno povabljen, a pooblastila od gg. Povše-ta in Barvinskega ni imel, ker je vodja Povše sporočal, da se mu sedanji trenutek za taka skupna posvetovanja zdi prezgoden. Deželnim šolskim nadzornikom na Kranjskem bo baje namesto upokojenega gosp. Šuman a imenovan Peter Končnik, gimnazijski ravnatelj v Celju, ki je, dasi rodom Slovenec, v političnem oziru hud nasprotnik Slovencev. To je prvo ve- liko iznenadenje, ki je zadelo nas Slovence v dobi brezparlamentarne vlade, ki se nima bati kontrole državnega zbora. Takim načinom se pač ne zadovoljujejo avstrijski narodi. Ako se to imenovanje v resnici iz vrši, imeli bomo priliko o tem še obširneje govoriti. Duhovniške vesti. Župnija Ig je podeljena č. g. Petru Bohinjcu, župniku v Horjulu; župnija Blagovici č. g. Antonu Maliju, župniku v Javoru pod Ljubljano. Nameščen je kot kapelan na Trati č g. dr. Matija P r e 1 e s n i k. Jugoslovanski klub na Dunaju. »Slovanska Beseda«, za »Slovanskim pevskim društvom« najstarejše in najodličnejše društvo na Dunaju, je navzlic prizadevanjem svojega predsednika grofa I. Harracha s časom postala vedno bolj samo socijalno središče za Čehe, ki Be tam zbirajo od ministrov začenši. Pred tremi leti so se ji zopet pridružili v večem številu Slovenci, Hrvati in Srbi, ki so osnovali v nji poseben »Jugoslovanski klub«, kateri se je navzlic raznim oviram že popolnoma utrdil. Poleg zabavnih večerov, na katerih se bodo letos dajale 4udi gledališke predstave, pa hoče uprava oživiti tudi jouriix-e, katere je zaradi tega preložila na četrtke. V »Slovanski Besedi« (I. Braeunerstrasse 7.) torej lahko tudi rojaki iz domovine vsak četrtek najdejo zastopnike jugoslovanske, največ slovenske in-teligencije. Posebno pa se želi, da se dunajski Slovenci marljivo udeležujejo teh večerov in pristopajo kot udje »Slovanski Be sedi«, ki jim s svojimi občnimi in jugoslovanskimi zabavami ponuja marsikatere prijetnosti in ima tudi lepo število jugoslovanskih listov v svoji čitalnici. Z Boh. Bele 22. okt. (Požar). Tekom nekaj tednov že drugi strašni požar v naši občini. Meseca avgusta v Ribnem — sedaj na Boh. Beli, kjer je tudi pred 4 leti ogenj vpepelil sedem hiš z gospodarskimi poslopji vred. Sedajno nesrečo je provzročila, kakor ae splošno sodi, zlobna roka nekega ptujca. Goreti je pričelo v nedeljo zvečer ob '/»7. uri na hlevu pri Krivcu, ki stoji tik deželne ceste v Bohinj. Domači so bili ravno zbrani pri večerni molitvi. Poslopje, s slamo krito, bilo je v par minutah v plamenu, tako da se v splošni zmešnjavi niti živina ni rešila. Zgorelo je 14 goved, 8 prašičev in 4 koze. — Domače gasilno društvo pod spretnim vodstvom g. Valent. Mužana bilo je takoj na lici mesta, toda zraven stoječega gospodarskega poslopja »spančičevega« ni bilo mogoče oteti. Treba je bilo varovati zraven stoječe hiše, ki so se vsled slamnatih ogorkov vžigale na vseh straneh. To se je vrlim gasilcem za prvi čas posrečilo. Prišla ao nam sosedna gasilna društva z Bleda in Gorij hitro na pomoč. Čast in hvala jim. Menili smo, da je nevarnost, zlasti ker je hudo deževalo, odstranjena. Ko je bilo vse večinoma pogašeno, odšla so sosedna društva domu, domače pa je ostalo kot straža na pogorišču. Toda groza! Ob 7,3. uri zjutraj se nakrat posveti na nasprotnem koncu vasi pri »Bovcu« — zopet na hlevu. Goreti je zopet začelo pri tleh, ne na strehi. Ljudstvo zmešano še bolj kot zvečer, ker je vse govorilo, da nekdo nalašč zažiga. Vsak je šel, v strahu, zdaj se vžge pri meni, na svoj dom. Pri požaru so ostali le nekateri gasilci, ki so delali rekel bi z nadčloveškimi silami. Jeden izmed njih — Blaž Ropret, oče 6 ma lih otročičev, seje pri tem ponesrečil. Strašno opečen na obrazu in rokah padel je raz »Snetovo« streho na tla. Sedaj leži revež kot žrtev ljubezni do bližnjega med svojo družino, ki jo redi jedino s težkim delom svojih rok. — Priporočamo ga »Zvezi kranjskih gasilnih društev« v podporo. - In zopet se je omejil ogenj na goreči predmet, le sosedni «Snetovi« hiši je na pol pogorela streha in zraven nje stoječa kašča. Ko seje ogenj ponovil, prišla so nam zopet gasilna društva z Bleda in Gorij pa tudi iz Radovljice in Begunj na pomoč. Vsem iskrena hvala za požrtvovalnost. Tragično osodo je imela Snetova družina z umrlim starim očetom, ki je v goreči hiši ležal na mrtvaškem odru. Prenašali so mrliča iz jednega kraja na druzega, v strahu, da jim ne zgori. Danes v jutro smo blagega moža izročili večnemu počitku, ki je skozi dolgo vrsto let vestno i«r»vljal službo cerkvenega ključarja. — Za -^nec svojega žalostne^ n- 'a ne morem drugaco, nego da prosim v imenu peterih po-gorelcev, ki imajo nad 21.000 K škode, nujne pomoči. Zavarovani so bili sicer za male svote, a škoda je ogromna, ako se pomisli, da so imeli vse pridelke spravljene in da je pogorelo toliko živine. Nekateri so oteli le obleko na životu, drugo jim jo zgorelo vse. Obračam se v prvi vrsti na č. gg. župnike, na slavne posojilnice in županstva našega okraja. Ribnjanom ste tako velikodušno pomagali, ne zabite tudi mojih nesrečnih Be-lanov ! Matija Mrak, župnik. Iz Idrije. Kat. delavska družba je napravila pretečeno nedeljo lepo veselico v proslavo 701etnice Nj. Veličanstva. Deževno vreme je sicer marsikaterega oplašilo, da se ni udeležil lepe slavnosti, vendar je bila prostorna pivarna »pri črnem orlu« natlačeno polna; več gostov iz okolice, nekaj celo iz primorskega Cerknega smo z veseljem pozdravili. Finžgarjev prolog v vezani besedi slika življenje in trpljenje, skrb in ljubezen presv. vladarja za svoje narode, ob ozaljšani cesarjevi podobi stale so v raznih opravah žive podobe, kazoč kako razni stanovi po-vračujejo vladarju ljubezen, in ko je na koncu godba zaigrala cesarsko, pelo jo je vse ob činstvo stoje. Bogat program izvrševal se je nad 3 ure, če tudi so bilo pavze med posameznimi točkami zelo kratko. Petje v možkem in mešanem zboru vrstilo se je z godbo društvenega orkestra tako dovršeno, da bi tudi strogi kritik ne dobil kaj pomanjkljivega. Veseloigra »Čevljar« je vzbudila mnogo smeha, nastopile so v njej že znane stare moči, a poleg njih so tudi novinci do bili poguma in samozavesti, da so so na odru kretali neprisiljeno, kakor v domači sobi. Da se je pri tej veselici pokazal tako lep napredek, pripomoglo je posebno to, da so razni voditelji storili več kot svojo dolžnost. Eden prevzame vodstvo igre, drugi gleda kako bi povzdignil društveni orkester, a tretji s požrtvovalno navdušenostjo skrbi za ubrano petje. Res da je slabo vreme tudi nekatere pevske moči zadržalo in zbor ni bil tako mnogoštevilen, kakor navadno nastopa, vendar moramo naravnost spoznati, da se tako čisto in precizno še ni z lepa pelo, ka kor ta večer. Nedvedov veliki mešani zbor • Veseli pastir* je skladba, ki ne bode kaj ugodno sprejeta, ako pevski vodja že pri vajah ne pokaže zboru vseh nuanc in jih v tem smislu ne uvežba. Tu pa je bilo dokaj ognja, a zopet veselega poskočnega pastirskega značaja v poeziji. — Marsikateri glas benik je presenečen ostavil pivarno, odkrito je kateri spoznal, da pri navadnih delavcih ni pričakoval toliko razuma, vneme in požrtvovalnosti. Zato pa vsa čast in hvala voditelj em in sodelovalcem na tako krasnem zabavno-poučnem večeru! Da v slogi je moč ! — V zadnjem dopisu o zboljšanju temeljnih plač je pripomniti, da znaša bolniška podpora 60 odstotkov deseturnega dela, torej največ ne 72 vinarjev, ampak 90 vin. približno. V Marnbergu je zloglasna »Stidmark« ustanovila ljudsko knjigarno, da bi s knjigami širila in utrdila ponemčevanje in spodkopavala katoličanstvo. Da bi pa tudi mladina že z mladega se navzela takega duha, je nemški šulverajn ustanovil otroški vrtec, da bo nemška šola že v prvi razred dobila ponemčene in po nemško dresirane otroke. Za slovensko mladino še tu ni šole in ne druge pomoči. Podpirajte družbo sv. Urila in Metoda, da se bo tu prej ko mogoče šola slovenska otvorila! V volilni imenik v Celju so za državnozborske volitve že upisani vsi oni nemški avskultantje, ki so prišli v Celje — slovenščine se učit, izpuščena pa je cela vrsta slovenskih obrtnikov in drugih volilcev. Poskrbelo se je, da se ta »zmota« primerno popravi. Ljubljanske novice. Radi opeklin umrl je v tukajšnji bolnici Andrej Ve-ternik, ki se je pri Adolfu Kreuzbergerju v Kranju polil s špiritom. — Bivšega natakarja v Ljubljani, imenom Tencelj, imajo v zaporu v Dun. Novem Mestu. Mož je bil trgovec z dekleti ter je izvrševal tudi druga lopovstva. Goriške novice. Italijanskemu listu »II Friuli di Udine«, v katerega so goriški Lahončki razlivali svoja čutila, je odvzet poštni debut za vse dežele naše monarhije. — Za obmejni most čez Idrijo med Dolo- njem in Prapotnem je določila italijanska vlada prispevka 3000 lir. — Radi razža-ljenja cesarja je dobil v Gorici italijanski podanik Ferd. Parassutti 4 mesece ječe. Volilno gibanje na Goriškem. Iz črnič poroča »Gorica« : Shod volilcev vspel sijajno. Nad 200 volilcev. Dr. Gregorčič navdušeno aklamiran. Soc. dem. »Virgil« vržen na cesto. Tumovci pristopili k stranki »Sloge«. Navdušenost velikanska. Govorniki Fagavel, Knavs in Grča so dosegli popoln vspeh. Novo delo „Slov. plan. društva". Dne 17. t. m. je Savinjska podružnica »Slov. plan. društva, otvorila pot skozi Turški žleb. Slavnostne otvoritve so se udeležili tudi trije nemški profesorji: znani Frischauf iz Gradca, dr R e i n i t z e r , prof. na graški tehniki in prof. S p u t h z berolinske arhi-tektne šole. Berolinski profesor je dejal v svojem govoru, da se čuti na naših planinah prav tako ali pa še bolj varnega, nego na tirolskih gorah. Zaklical je „IIoch 1" »Slov. plan. društvu«. Mej uslužbenci južne železnice v Gradcu se je pričelo jednako gibanje, kakor minuli teden v Trstu. Minuli ponedeljek so imeli ti uslužbenci shod, ki je v posebni resoluciji stavil na ravnateljstvo južne železnice sledeče zahteve: 1. odprava akord-nega in subakordnega zistema, 2. splošno zvišanje plače in razdelitev delavcev v tri skupine, kakor v Trstu, 3. nedeljski počitek vsakih 14 dnij, 4. odprava 24urne in uvedba 16urne delavne dobe. Te zahteve jo vodstvo delavcev poslalo glavnemu ravnateljstvu in zahteva odgovora v 14 dneh. Golgota. V zalogi Avgust Egyhazy v Budimpešti je dobiti krasne akvarelne reprodukcije Munkacsy-jeve slike Golgota, ki s slikama »Kristus pred Pilatom" in „Ecco Ilomo" dela lepo celoto. Slika sGol-geta" nam predstavlja smrt našega Odreši-telja. — Ker smo prejšnji sliki obširneje ocenjevali, nam o tej sliki ni treba druzega dostaviti, kakor da se sme s popolno pravico staviti v isto vrsto s poprej omenjenima ter da je lep kras za vsako krščansko hišo, ki je zmožna kupiti si tako podobo. Najnižja cena podobi v lepem okvirju je 35 gld. — Zastopnik omenjene tvrdke, gospod J. Wolf, biva sedaj v Ljubljani v hotelu pri »Slonu". Novi premogokopi na Štajarskem Češka »Živnostenska banka« naznanila je pri celjskem rudarskem svetu nad 200 rudo-sledov. Te dni bili so tu češki strokovnjaki tehniki in kakor se čuje, bodo kmalu pričeli s kopanjem premoga. Nove smodke Glavno ravnateljstvo tobačne režije objavlja, da pridejo iz prometa sledeče specijalitute smodk: regalija Britanika, regalija Londres, regalija Media in Londres ter da mesto teh pridejo v promet sledeče domače vrste Havanskih smodk in sicer: Perlecto (50 komadov smodk 23 K 50 v. za razprodajalce, a za kadilce 26 K). Pre d i 1 eetus (50 kom. 17 K za prodajalce, 19 K za kadilce), Regalien chien (100 kom. 27 K za prodajalce, 30 K) in C o n c h a s (100 kom. 23 K za prodajalce, 26 K za kadilce). Velik poboj je bil v nedeljo popoldne pred popoldansko službo božjo v Dobrniku pri Trebnjem. Blizu trideset fantov iz Knežje vasi, Selc, Vavpčjo vasi in Železnega se je po kratkem prepiru steplo in obdelavalo z nožmi, jeden mej njimi je obdelaval svoje nasprotnike celo z gnojnimi vilami. Konečno je prišel med nje župan A. Zupančič in jih pomiril. Ranjenih je bilo več fantov, najne-varneje pa Fr. Glavan in Fr. Trlep. Poslednjega so morali prevideti. Maščevanje psa. Iz Gorice poročajo: Anton Juh, mesar in krčmar, je imel ovčarskega psa za stražo. Juh ni bil s psom že dalje časa zadovoljen ter ga je te dni strašno pretepel z namenom, da ga ubije. Naposled pa se jo premislil in psa zaprl v hlev ter se odpeljal. Ko se je zvečer Juh vrnil domov, peljal je konja v hlev. Komaj je stopil Juh v hlev, planil je pes nanj, podrl ga na tla ter ga začel strašno mesariti. Ljudje so prihiteli na pomoč in odpodili besnega psa. Juha so morali prepeljati v bolnico z osmimi težkimi ranami. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 24. okt. „Fremdenblatt" prinaša danes poročilo o sestanku za- upnikov nemške katoliške ljudske stranke ter pravi, da je poročilo „H!as Naroda" in ostalih staročeških listov bilo popolnoma istinito, Vesti nekaterih drugih časopisov, da se v konferenci ni nič omenilo Čehov, so neresnične. Bilo bi pač čudno, da bi se stranka, ki je bila toliko časa v desnici, ne spominjala svojih bivših zaveznikov. Dunaj, 24. okt. Tirolski dež. zbor bode z ostalimi dež. zbori sklican pred Božičem. Poreč, 24. okt. Volitve v istrski deželni zbor se vrše še le v jeseni prihodnjega leta. Praga, 24. okt, Iz Homotova poročajo 22. t. m.: V nedeljo zjutraj ob 4. uri je hotel orožnik aretovati dva renitentna rudarja. Kmalu pa se je nabralo do 20 oseb, ki so se ustavile orožniku. Poseči je moral po samokresu ter ustrelil nekega Tomašeka. Množica se je nato razpršila. Lvov, 24. okt. „Slovo Pol.-kie" izjavlja, da so neresnična poročila o kompromisu mej Poljaki in liberalnimi veleposestniki glede izvolitve barona Lud-vigstorffa zborničnim predsednikom. Pisek, 24. okt. Dr. Baxi, ki v aferi Hilsnerjevi zastopa mater umorjene lfruze, se je odpovedalo stanovanje v hotelu, češ, da njegovo bivanje v hotelu odganja drugo goste. Belgrad, 24. okt. Vojni minister je odredil, da se v bodoče ptuji podaniki ne smejo več vsprejemati kot ra-dovoljci v srbsko armado. Zofija, 24. oktobra. Uradni list objavlja dekret, s katerim se sklicuje sobranje na 28. oktobra. Berolin, 24. okt. Dosedanji državni podtajnik baron Richthofen je imenovan drž. tajnikom v zunanjem uradu. Lipsko, 24. okt. Iz Nemčije so iz-tirali dva avstrijska češka duhovnika, ki sta potovala po thurinškem okraju. Bruselj, 24. okt. Blizu Charleroi je skočil s tira osobni vlak; ranjenih je bilo 30 oseb. Vofs ia na Kitajskem. Dunaj, 24. okt. Avstrija je pritrdila nemško - angleški pogodbi glede Kine. Petrograd, 24. oktobra. „Novoje Vremja" poroča iz Sretenskega 20. t. m.: 28. sept. se je vrnilo 22.000 rezervni kov iz Kine. 6000 mož je dospelo že sem, ostali slede. Pariz, 24. okt. „Agence Havas" poroča: Li Hung Čang je brzojavil kitajskemu zastopniku v Parizu, naj ua-z.iani zunanjemu ministru, da je francoski poslanik Pichon obolel, in naj torej vlada imenuje drugega pooblaščenca. Ker pa je Delcasse isti dan prejel brzojavko poslanika Pichona, v kateri ne pove ničesar o svoji bolezni, vlada ne zaupa Li Hung-Oangu in se je obrnila naravnost na svojega zastopnika. Odgovora dosedaj še ni. Hongkong, 24. okt. Iz Kantona poročajo: Konzuli so prejeli vznemirjajoča poročila. Vstaško gibanje napreduje. Dne 15. t. m. je bil premagan admiral Ho, ki je izgubil 100 mož. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alcssandro Manzoni. prevel I. B—č. (Dalje.) Ko se pripeljeti k donni Prassede, sprejmo obč prijazno in ljubeznjivo. Gospa izprašuje, svetuje z neko prirojeno visokostjo, ob jednem pa tak6 ponižno, skrbno in pohlevno, da Agnese takoj, Lucia pa kmalu nato izgubi bojazljivo spoštovanje, katero je izprva občutila v prisotnosti visoke gospe. Ko donna Prassede izve, da bi kardinal rad za Lucijo preskrbel kako zavetišče, polasti se je želja, da bi ga prehitela v tem dobrem namenu, in se ponudi, da sprejme deklico pod svojo streho, kjer bi ne imela nič posebnega opraviti, ampak bi samo drugim ženskam pomagala pri delu, če bi bilo treb.". Nazadnje gospii še pristavi, da sporoči tQ kardinalu. To bi bilo že samo na sebi velika dobrota, a donna Prassede je nameravala razven tega še nekaj bolj važnega, namreč na pravo pot pripeljati človeka, kateri ga je zgrešil. Ko je namreč slišala prve besede o deklici, mislila si je, da ima na duši madeže in pege, ker se je udala takemu malopridnežu, uporniku in ničvrednemu človeku. Povej mi, s kom govoriš, in povem ti, kdo si! Lucia jo potrdi v tem prepričanji. Ugajala ji je sicer dobra dcklica, a zdelo se ji je mnogo slabega na nji. Znamenje sramežljivosti je bilo, da je imela glavo vedno povešeno, da se jc njena brada vedno dotikala vratu, da je odgovarjala tiho in po sili, če je sploh odgovorila. To je kazalo tudi na svojeglavnost. Precej se je lahko uganilo, da v ti glavi tiče posebne muhe. Vedno je zarudevala in skrivno vzdihovala. Tudi njene velike oči ne ugajajo donni Prassede. Bila je trdno prepričana, da je vsa njena nesreča kazen božja, ker ima opraviti s takim malopridnežem. Po njenem mnenji treba jo je torej ločiti od njega. Zatorej sklene, doseči ta dobri namen. Drugim in sama sebi je večkrat priznala, da deluje samo po božji volji, a motila se je vedno, ker je imela svojo glavo za nebo. Ta svoj drugi namen je skušala popolnoma prikriti. Njeno načelo je namreč bilo, da se dobri nameni morajo navadno pred ljudmi skrivati, ako jih hočemo tudi izvršiti. Mati in hči se pogledate. Ker ste se morali ločiti, zdi se jima ta ponudba zelo ugodna, posebno ker je bil ta grad tako blizu domače vasi. Če bi bilo treba, lahko bi se takoj sošli. Ko druga na drugi opazite privoljenje, obrneti se obe k donni Prassede in se ji zah valj ujeti. Donna Prassede še ponovi svojo obljubo, in reče, da takoj pošlje kardinalu pismo. Ko ženski odidete, sostavi don Ferrante pismo; bil je namreč učen, kakor hočemo še povedati, in je v važnih zadevah pisal za svojo ženo. Pri tem pismu don Ferrante zbere vse svoje moči, ko pa je dd v prepis svoji zakonski polovici, zabičuje ji, da naj je prepiše prav in brez napak. Pravopisa se je namreč on naučil in le v tem oziru je bil gospodar v hiši. Donna Prassede skrbno prepiše pismo in je pošlje krojaču. To se je godilo par dnij preje, nego je kardinal poslal nosilnico po obe ženski. Ko se nosilnica vrne, izstopite ženski pred župniščem. Kapelan je imel ukaz, naj ju takoj pripelje. To tudi stori, a preje obe kolikor še mogoče pouči, kako se naj vedeti proti kardinalu in kako naj ga nazivati. To je vselej skrivaj storil, če je mogel. Za tega ubozega človeka je bila prava muka, ker je okrog kardinala vedno videl tak nered. Tega je krivo, rekel je cesto svojim tovarišem, „ker je kardinal predober in prijazen." Pravil je, da je večkrat na svoja ušesa slišal, kako so mu ljudje odgovarjali: ,da, gospod! ne, gospod!' Kardinal je baš govoril z donom Abbondio o župnijskih opravilih, tako, da tudi ta ni mogel žensk poučiti, kakor bi ji rad. Ko greste mimo njega, namigne jima z očmi, da je zadovoljen ž njima, da naj le tako molčite kot dotedaj. Po prvih poklonih in pozdravih potegne Agnese iz nedrija pismo in je podd kardinalu rekoč: „Pismo je od gospe Prassede, ki pravi, da pozna Vašo prevzvišenost, mon-signore; saj se visoke glave navadno poznajo mej sabo. Ko prečitate, videli bodete." „Dobro", pravi Federigo, ko prečila in izsesa sok iz govorniških cvetlic dona Ferrante. Poznal je to hišo tako dobro, da je vedel, da je Lucia povabljena iz dobrega namena in da bode tam varna pred zalezovanjem in nasilstvom dona Rodrigo. (Dalje sledi.) Cena žitu na dunajski borzi dne 23 oktobra 1900 Za 50 kilogramo? Pšenica za jesen . K 7 61 do K 7 63 » » pomlad . » 8'04 » .> yo5 Rž za jesen . . » 7 47 » » 7-49 » » pomlad. » 7-68 » » 7-59 Turšica za jesen . » 6 60 » ,> « 65 » » pomlad. » 5 32 » » 5 33 Oves za jesen . . » 5'7() » » 5'71 „ pomlad ... 589 »» 5 90 MeteorologiSno poročilo. 'fišlna rad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm Stanje , Tempc-* j Oas opa- : buro- j ratnra 3 ; zovunja metra | po Vetru?! r uno. ; Celziju ; §2 Nobo 1 š ° l «* gaj 9. 7V9Č 1 740-8 ! 24 5 6 ______^ jug | del, jasno j 34 sl. j jzah i oblačno i 4 0 10-5 | sl. ssvzh. I jasno ! 7. zjuti ; 738 3 2. popol. I 7S7-2 Sre lnja včerajšnja temperatura 67 normale: 9 1 .4* ttt Ttt\sit\ ta. uj. ta ttt Mil PRESKER krojač v Ljubljani, Sv.Petra cesimif,.« se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke lz Irpežnesa in solidnega blaga po nizkih cenali. Opozarja na veliko svejo zalogo izgotovijene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. ___170 69 M jsTiu m m, W Hi ii isfmim^m mmimMM&mMmMkm^mmmimm Fužino, popolnoma na novo prezidano, s prijaznim stanovanjem in zadostno vodno močjo odela takoj v najem pod jako ugodnimi pogoii Josip Smolnikar, župan in posestnik v Zgornjem Tuhinju nad Kamnikom 964 3-1 Št 34.064. Ustanove ZU realce. 960 3 -1 Pri mestnem magistratu ljubljanskem izpraznjena so s pričetkom tekočega leta tri mesta cesar Franc Jozefove ustanove za realce po 100 K na leto snlnh rnLliehrUStaTtm\j° Pra?ic.°.v LJ<)bijano pristojni ali, ko bi takih prosilcev ne bilo, na Kranjskem sploh rojem, revni dijaki, ki obiskujejo c. kr. višjo realko v Ljubljani Solskeiif^avnateljsFvu.6'''^ ^ USlan°V ***** jK v Št. Vidu pri Ljubljani & se toplo priporoča prečastiti duhovščini in & vsemu p. n. občinstvu v naročitev raznovrstne $ Slišne oprave $ ^jK kakor tudi druge oprave, temne in likaoe, ^ poljubno po želji izvršene. W Raznovrslne oprave izvršujejo se v vseh po- ^T) ljubnih slogih, lastnih in predloženih uz. rcih, ^ ^ najtrpežnejše in iz dobro izsušenega lesa po ^ nizkih cenah. ^ V prav obilno naročitev se priporoča & Arhar,, & S^ 759 9 načelnik. Le stilni odtiskalni papir, odlikovan na svetovni razstavi v Čikdgi. Preprosta uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pohištvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vuanja naročila proti povzetju. 228 20 11 — 5 1 Kravate f za gospode, od najfinejših do najcenejši, za % v s* ** K * ; f i* 4 f: * * P 8* s gospode, . manšete z znamko Suppančič), j normalno perilo, f| nogovice, robce itd, priporoča 901 i Karol Recfcnagel, f * Mestni trg št. 24L v H5S :i «■;:«< SžHSSSSS «8tš5ew> V K t. P ti i u £ i P K 8 S* * i A M ^^mmV£T0SLAVNA, I krepcevalna pijača. Me pre koše na zdravilna voda. za Kranjsko : Mihael Kastner v lijubSjani. 259 52 4S> m goriška vina prodaja po nizkih cenah 921 .Kmetijsko društvo v Šempetru pri Gorici 4. Velika loterija za vojake-invalide j Za,ln»i z dobitki v zlatu in sr@bru. Glavni dobitek kron "-fiit v gotovini z 20% odbitka. Srečke za invalide po 1 krono priporoča - C3- v Ljubljani. 118 v ii 11 a, J ^ »n& 24. oktobra. Skupni državni dolg v ootah . Skupni državni dolg v srebru . . Avstrijska zlata renta 4 °/0...... t Avstrijska kronska renta 4C „, 201) kroa Ogerska zlata renta 4°/0 ..... Ogerska kronska itn tu 4 °/0, 200 . , ' Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista ...... Nemški drž. bankovci ze 100 m. nem.drl. veli 96 55 96-30 114-15 97 35 11370 90 — 1700-— 646 75 240-77 117-76 20 rnark . . 20 frankov (r.apoleoudor) . . Italijanski bankovci.......[ C. kr. cakim........ Ono 23. oktobra. 3-2°;„ državne, srečke 1. 1864, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 23-55 1921 90-40 11-36 170 — 160-— 197'-93-10 251 25 Ounavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice > > južne železnice S°/0 > » južne žcleznice 5°/n » » dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4"/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Ogerskega > „ » 5 » Hudimpešt. bazilika-srečke, 6 gld. . , , Rudolfove srečke, 10 gld. H 6 93 321 119 99 390 35'J' 42-20-12-60- 170 — 198 - Salmove srečke, 40 gld. St. Gendis srečke, 40 gid. . .... Waldsteinove srečke, 20 gld..............—■— Ljubljanske srečke ... ............50 — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . , 268— Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. g;. •/. . 6060 — Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . . ■ 778 - Akcije južne železnice, 200 gld sr. . . . 107 25 Splošna avstrijska stavbinska družba . . , 151.— Montanska družba avst.r. plan............409 — Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 452,— Papirnih rubljev 100 ....... . 256 — afer Nakup in prodaja »saiovrsinih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanja za rgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. K n 1 a n l n a izvršitev naročil »a borzi, mmtsmm Menjarnicna delniška družba E 18 C! U I., Wollzeiln 10 in 13, Dnnaj, sam Pojasnila ">jes v vseh gospodarskih in flninfinih atvaru*, potem o kursnih vrednostih vseh Čpekulacijskih vrcdno^ttlih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocog« obrestovanja pri popolni varnosti aBdT naloženih glaml o. "čj&L