NaroCnina ^^^^^ ^^^^^ ^^^^^	^ ^^^^^^^ ^^	^^^^^^^ ^^^^^ Cene oglasov
Pnevna Izdala	^^^ ^^^^^^^ ^^^^^^^^	^^	^P	^^^^^^^^ i	pelli-vrsla
mm v\f.O I/BVEC
po 3 In 4 Din, v
za Inozemstvo	^^HF ^^^B g^mr JH M urednlSkemJelu
mesečno 35 Din	^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^ ^^^^L«^^^^^^^^ vršilca
pedellikn Izdala celoleino v Jugo-
•laviH so Din, za	s t e <1 e n s k o prilogo »11 u s t r i r a n I Slovenec« SEIHm
□ Pn vcčiem naročilu popuai
Inozemstvo 100 D
an1a™fJlV°.le " K°P"a1fsvt ul let Si. 6/1J I ~~	^	_____	_	_ j Uprava /e v Kopltarfevl al. 41.6 ^ CeJ.o«nl
Političen lisi sza slovenski narod 1
telefon SI. 2050, upravnlštva St. 2328 l|l	vm || 4/ 39.011, Pragata Dunaj Si. 24.797
Miss Annie Christitsh:
Velika verska borba v Angliji.
Muslimani zapuščajo demokrate.
Sporazum med dr. Andričem in dr. Spahom. — Radikali sodelujejo z JMO v vseh oblasteh v Bosni in Hercegovini. — Močan vpliv sporazuma na celoten političen razvoj. — Nasprotniki sedanje vlade med demokrati pobiti. — Značilna izjava. — Konferenca med Vukičevičem in dr. Spahom.
Baldvvin,
angleški ministrski predsednik.
London, decembra 1927.
Rožič, najmilejši praznik na Angleškem, se letos ni obhajal v običajni tišini in harmoniji. Ves narod je razburjen vsled nedavnih dogodkov v parlamentu, ko je novj Obrednik, ki ga je bil predložil pri mas anglikanske cerkve, propadel.
Izid glasovanja v spodnji zbornici je prišel iznenada, ker je bil Obrednik že prej sprejet v zgornji zbornici, kjer so bili argumenti sivega starčka, nadškofa kenterberijskega, pridobili veliko večino njegovih lajičnih kolegov. Njegova teza je bila, da novi Obrednik zadovoljuje želj© in tendence liste sekcije v državni cerkvi, ki se nagiba k večjemu ritualizmu in raznim pobožnostim, ki jih v dosedanjem Obredn ik u, sestavljenem leta 1662, v perijo-di reformacije, na.
Znano je, da se je v zadnjih petdesetih letih v anglikanski cerkvi pojavila težnja po razširjenju ornamentike in ceremonije pri službi božji in da so vsled tega mnogi pastorji začeli ne samo posnemati katoliško Cerkev v ritualu, nego si prisvajati tudi izvestne katoliške dogme, ki jih je bila anglikanska cerkev v 16. veku, ko je Anglija oficielno pretrgala zveze z Rimom, zavrgla. Posamezni pastorji gredo danes tako daleč, da rabijo namesto angleškega Obrednika Rimski Misa] in i-čitajo sv. mašo«, dasi verski nauki anglikanske cerkve oltarno daritev zabranjujejo in obsojajo. Pastorji, M to delajo, nimajo avtorizacije od svojih škofov, ki pa tudi niso v stanju, da bi jih zadržali. Spočetka so kler zasebno opominjali, a ko to nd pomagalo, so take prakse javno zabranili in stvar je prišla celo pred sodišče. Toda kler je v večini slučajev našel način, da nadaljuje po svojem, navidezno pa se je pokoril svojim cerkvenim poglavarjem. Le-ti pa so zopet v želji, da ne bi izzvali nepokorščine, marsikaj toleriralj in celo odobravali. Tako je pred nekoliko leti sedanji londonski škof, ko je zvedel, da se v nekaterih cerkvah uporablja pri službi božji kadilo, to najprej prepovedal; a ker ni dosegel uspeha, je uporabo kadila dovolil, toda pod pogojem, da se temu ne pripisuje nikak simboličen pomen. S tem je nastal tako imenovani »londonski običaj« (London use), ki se je zelo razširil ter se danes zažiga kadilo pred oltarji po mnogih cerkvah v Angliji; škofje pa niti ne prašajo več, ali smatra kler to za kak globlji verski simbol ali samo za higijensko, de-sinfekcijsko sredstvo.
Oficielna anglikanska cerkev priznava vsega samo dva zakramenta kot taka: krst in obhajilo. Toda v mnogih cerkvah slede katoliškemu nauku, da je sedem zakramentov in da je oltarni zakrament telo in kri Jezusa Kristusa in ne samo spomin na zadnjo večerjo. Prišlo je tako daleč, da mnogi anglikanski pastorji uvajajo spoved, vsakdanje obhajilo in sploh vse, kar je v navadi v katoliških cerkvah, pozabljajoč pri tem popolnoma, da Ordinal anglikanske cerkve, po katerem eo posvečeni, ne priznava žrtvujočega presbi-terijata.
Ta psevdo-katoliška evolucija je pred dvajsetimi leti prisilila sedanjega nadškofa kenterberijskega in pri masa angleške cerkve, da je s kraljevim dovoljenjem sklical cerkveni odbor, da bi proučil celo vprašanje in bi se našel modus vivendi, s katerim bi se ohranila vsaj zunanja oblika edinstva anglikanske oerkve.
Novi Obrednik je torej rezultat dvajset-
letnega dela. Glavna njegova karakteristika je ta, da vsebuje dve formuli: eno z bogatejšim, bolj »katoliškim« ritualom, druga pa je prvotna iz Obrednika leta 1662. Prepušča se volji posameznih pastorjev, da uporabijo eno ali drugo.
Rezervacija oltarnega zakramenta se doslej po nauku anglikanske Cerkve ni dopuščala (vendar je bila v nekaterih cerkvah v rabi pod izgovorom, da je to zaradi obhajanja bolnikov); novi Obrednik pa vpošteva pobožno željo mnogih vernikov in odobrava rezervacijo za bolnike, a istočasno zabranjuje, da bi se tako rezerviranemu Zakramentu na oltarju izkazovala kaka čast ali adoraeija, ki bi zna-čila, da sta izginila elementa kruha in vina in da se naha ja tu sam Jezus Kristus. Ta rezervacija za bolnike pa ni obvezna in more vsak ravnati po starem. Novi Obrednik je poln takih anomalij, ki javno dokazujejo koncesije nepokornemu kleru.
V svojem govoru v zgornji zbornici je angleški primas opozoril na vse koristi, ki bi jih imela cerkev od novega Obrednika, ker bi postalo legalno mnogo tega, kar se dela danes brez avtorizacije. S tem bi se vzipostavila disciplina, ki je zadnji čas le preveč popustila, a Novi Obrednik je tako širok, da more vsakogar zadovoljiti.
Katoliški lordi (katoliških škofov v parlamentu ni) so se glasovanju odpovedali, ker se jih — tako je v njihovem imenu izjavil lord Deubigh — vprašanje Novega Obrednika ne tiče in jih iskreno veseli, da kot lajiki nimajo naloge, da bi reševali teološka vprašanja in presojali, ali imajo cerkveni poglavarji prav ali ne v izvajanju čisto cerkvenih poslov. Govor tega /ji a nega katoliškega plemiča je napravil velik vtis na vse navzoče, ker je jasno pokazal Logičnost katoliškega stališča v primeri z neurejenimi razmerami prj angli-čanih. Predlog za Novi Obrednik je bil zgornji zbornici, kjer so zanj glasovali ne samo anglikanski škofi, nego iz kolegijalnosti nasproii nadškofu tudi veliko število lordov, sprejet.
Naslednji dan je prišel predlog pred spodnjo zbornico. Sama vlada je bila needina in g. Baldvvin je bil kot miroljuben mož mnenja, da je treba Novi Obrednik sprejeti, ker zadovoljuje obe struji v cerkvi in lepo izpričuje duha kompromisa (špirit of conipromise), ki da sijajno odlikuje anglikanizem pred drugimi religijami. V istem zmislu so govorili še mnogi odlični politiki vseh strani;.
Nato pa je vstal Sir William Jcynson-Hicks, notranji miinster in prepričan protestant. Izčrpno je v svojem govoru podal začetek anglikanske cerkve, ki je vznikla iz reformacije. Od tedaj pa do danes je njen značaj protestantski in kot taka ne more in ne sme tolerirati, da bi se vanjo vlačile katoliške ideje in formule. Njen kler se ob posvetitvi zaprisega, da bo vestno čuval protestantsko vero in ta kler jemlje nase težak greh, če z uvajanjem katoliške prakse v cerkve krši to prisego. Takemu kleru v anglikanski cerkvi ni mesta, njemu je odprta drug&, znana pot (Rim). Tak kler ne služi zvesto državni cerkvi in nima pravice, da od nje dalje sprejema plačo.
Govor Joynson-Hicksa je poslušala zbornica z veliko pozornostjo. Mnogi, ki so bili dotlej še neodločeni, so sklenili, da glasujejo proti Novemu Obredniku, ki da ne predstavlja drugega, nego popustljivost škofov nasproti ne-pokornežem. Izid glasovanja je padel kakor težak udarec nadškofu in škofom (z malo izjemo), ker je to začetek splošnega poloma v organizaciji anglikanske cerkve in napoveduje neizbežno ločitev od države.
Predlog za Obrednik se brez določnih iz-prememb ne more znova predložiti parlamentu in škofom za sedaj ne preoslaje drugo, nego da z nekoliko primernimi besedami pomire svoje nemalo zmedene ovce.
Dasiravno se katoličanov v Angliji ne tiče neposredno, kar se dogaja v anglikanski cerkvi, vendar je vsem odleglo v duši. Tako zva-ni ..anglo-katoličanis v državni cerkvi so bili v zadnjem času postali neznosni, posnemajoč katoličane v vsem in prisvajajoč si celo ime »Catholic Church« za svore cerkve. To često zavaja potnike, posebna tujce. Tako je tudi nastala pri nekih kontinentalnih katoličanih misel, da so anglo-kaloliki sicer v neke vrste razkolu z Rimom, da pa nikakor niso protestanti. Ako bi se bili mogli anglokatoliki sklicevati sedaj v upravičenje raznih svojih praks še ua svoj Novi Obrednik, bi bilo to še bolj utrdilo njihov položaj, nc bi jih pa približalo
r Belgrad, 27. dec. (Tel. »Slov.«) Iz Sarajeva poročajo, da so radikalni poslanci povsod sprejeli in odobrili sporazum, ki sta ga sklenila dr. Spaho in dr. Andrič, minister za agrarno reformo. Sporazum, o katerem smo dosedaj poročali, nima samo lokalnega značaja za strankarske razmere v Bosni in Hercegovini, marveč ima velik splošno političen pomen. V Bosni in Hercegovini so dosedaj v oblastnih skupščinah sodelovali muslimani z radičevci in imeli skupno povsod večino. V duhu sporazuma pa so sedanjo zvezo prekinili in oblastni odbori so se izpopolnili z radikali. Slično je v vseh drugih javnih organizacijah in zastopstvih.
Del demokratov je proti temu sporazumu, ker je jasno, da pomenja oddaljevanje muslimanov od Demokratske zajednice, katere sestavni del je klub J. M. O. Mnogi celo mislijo, da so se muslimani s tem znatno približali radikalom in da bi v slučaju, če bi hoteli demokrati rušiti koalicijo, definitivno stopili v zvezo z radikali. To so v blagi obliki storili že nedavno, ko se je v demokratskem klubu pričelo govoriti o ideji koncentracije celokupne demokracije.
Da se je s tem zadal intrigam selj. dem. reakcije smrten udarec, ni treba še posebe povdarjati. Radi tega so tudi nezadovoljni demokrati znatno korigirali svoje stališče. Zanimiva je izjava uglednega demokratskega prvaka, ki jo danes priobčujejo »Novosti«, ki so dosedaj zvesto podpirali vsa stremljenja Radiča, Pribičeviča in Jovanoviča. Izjava se glasi:
Vi mnogo pišete o nekih spremembah v političnem položaju. To so samo želje, ki so daleč od resničnosti. Mislim, lahko pa rečele, da tudi trdim, da ni treba nobenih sprememb, razen morda delne rekonstrukcije vlade. Spre-
Blagajnik notranjega ministrstva obsojen na 20 let ječe.
r Belgrad, 27. dec- (Tel. »Slov.«) Danes se je končal senzacionalni proces proti Simi Stepiču, bivšemu blagajniku notranjega ministrstva. Kakor znano, je bil obtožen, da si je kot blagajnik uotr. ministrstva prisvojil velike vsote državnega denarja v skupni vsoti 1,600.000 Din. Prvi proces proti njemu se je vršil 13. decembra. Odložila se je radi tega, ker se je med tem časom ugotovilo, da je po-neveril državni denar še v večjem znesku. Na današnji razpravi je bil Stepič obsojen na 20 let ječe.
Makendonstvujušči so napadli, zvezali in potolkli našega orožnika.
r Belgrad, 27. dec. (Tel. »Slov.«) Današnja »Pravda« poroča: Snoči okrog 9. ure bi se bil skoro pripetil na žel. progi Skoplje—Ku-manovo nedaleč od postaje Romanovac nov atentat. Niti velika zima, niti ne prehodna pota niso mogla preplašiti bolgarskih banditov, ki ne opuščajo svojih peklenskih namer. Snoči med 8. in 9. uro je nedaleč cd Romanovca skupina neznanih ljudi naletela na našega stražnika. Ti nenavadni ljudje, 8 po številu, so bili oblečeni v obleki naših vojakov. Eden je nosil uniformo našega častnika, toda brez epolet. Stražnika so takoj zvezali in ga v bol- ; garščini preklinjali. Vprašali so ga: »Povej nam takoj, kje se nahaja železniška proga? j
Rimu. Sedaj pa mora biti celemu svetu jasno, da so to uporniki državne cerkve, katere be-neficije uživajo. Kot o takih pa ne more biti niti govora za njihovo »unijo« s sveto katoliško in apostolsko Cerkvijo.
Sprejem, ki ga je pokojni kardinal Mer-cier ljubeznivo izkazal skupini anglo-katolikov, željnih prijateljskih pogovorov«, nikakor ni imel za cilj »unije«, ker so nnglikanci, ko so ostali brez duhovstva in zavrgli papeško avtoriteto v 16. veku, istočasno prekinili tudi apostolsko kontinuiteto. Primas kenterberijski je odobril te »pogovore«, da bi zadovoljil to skupino anglo-katolikov, h je sani javno rekel, da rimsko stališče ni tako, da l>i se mojjlo priča-
membe se lahko izvršijo samo v tistem slučaju, če večina radikalnega kluba izrazi Vukičeviču nezaupnico, kar pa je zelo neverjetno. Vukičeviču se je posrečilo, da je razmere v demokratski zajednici poslabšal s tem, da je sklenil s Spahom nek sporazum za Bosno in Hercegovino. Po tem sporazumu je jasno kot dan, da bi Spaho ostal z Vukičevičem, če bi demokrati izzvali krizo vlade. To bi bila samo škoda za nas. Pa naj bo lo tako ali tako, kdo more verjeti, da bi Pribičevič in Radič odbila ponudbo za vstop v vlado, ki bi jo Vukičevič storil v vsakem slučaju. Nasloniti se na dem. selj. koalicijo pomenja vreči se v opasne avanture. Ta dva politika dajeta s svojim delovanjem v nedavni preteklosti povoda tako misliti. Na kongresu naše stranke bomo razpravljali o celotnem položaju. Kakor bo sklenil kongres, takšna bo naša orientacija v nadaljnjem razvoju političnega položaja. Mi ne moremo prekiniti z radikali, dokler nismo sigurni od zadaj. Zakaj bi mi šli ia vlade, da bi v njo vstopila Radič in Pribičevič. Davidovič je nezadovoljen, mora pa potrpeti, ker to zahteva interes stranke.
r Belgrad, 27. dec. (Tel. »Slov.«) Tekoni današnjega dneva so se vršile v predsedni-štvu vlade konfcrence med predsednikom vlade Vukičevičem in posameznimi ministri. Najvažnejša je bila konferenca med predsednikom vlade in zunanjim ministrom, ki ji je prisostvoval tudi orožniški poveljnik general Tomič. Na konferenci se je razpravljalo o ukrepih, ki se bodo podvzeli radi za-•siguranja javnega miru v južnih krajih. Poleg tega je obiskal predsednika vlade dr. Spaho in se z njim dolgo razgovarial o podrobni izvedbi sporazuma med radikali in muslimani v Bosni in Hercegovini.
Ali imate kaj kruha? Ali so v bližini še kaki drugi stražniki?« Ker stražnik ni odgovarjal, so ga pričeli tolči. Nato so ga pustili zvezanega in odšli v smeri proti železniški progi. Stražniku se je vendar posrečilo, se razvezati. Pohitel je na najbližnji kolodvor, od koder je alarmiral orožniško postajo. Orožniki so začeli s preiskavo in zasledovanjem neznanih napadalcev. Dosedaj je ostala preiskava bre? rezultata.
100 letnica Srbske Matice.
r Belgrad, 27. dec. (izv.) Jutri in poju-trišnjem se vrši v Novem Sadu proslava stoletnice Srbske Matice. Proslave se bc udeležil tudi kralj z zastopstvom vlade in zastopniki vseh kulturnih organizacij iz. cele države.
Vode naraščajo.
r Belgrad, 27. dec. (Tel. >Slov.«) V Belgradu vlada skoro pomladansko vreme. Sava je pričela naglo naraščati. V teku poslednjih
24 ur je pri Belgradu narastla za 54 cm. Voda še vedno narašča. Zato se je za slučaj ve*je poplave ukrenilo vse potrebno. Tudi Donava je pričela naraščati, vendar manj, kakor Sava.
Argentinija stopi nazaj v zvezo narodov.
Pariš, 27. dec. (Tel. »Slov.«) Argentinski zunanji minister Gallardo je izjavil, da hoče njegova vlada, da Argentinija zavzame uradno svoje mesto v Ženevi. Simpatije za Društvo narodov so se med narodom zopet ojačile.
kovati zbližanje. Toda vsaj en anglo-katolik je od onih, ki so šli v Malines, spoznal resnico in postal katoličan.
Dočim se anglik.inci izgubljajo v trenjih in »kompromisnih poizkusih«, pa katoliška Cerkev na Angleškem stalno napreduje. Pri Angležih je tolerantnost velika, a posebno se spoštuje Rim. Tako ima n. pr. Sir William Joynson-Hick«, ki se odločno imenuje protestanta in bori proti »katoliškim« praksam v državni cerkvi, veliko število pravih katoličanov med svojimi prijatelji. S kardinalom liour-neoni ima jako prisrčne odnošaie in nedavno sla skupno sodelovala na zborovanju organizacije londonskih katoliških oolioemenov.
Narodni poslanec Franjo JJebot:
ICjer dobra organizacija, tam zmasa!
Leto 1927. nam je prineslo marsikaj novega. Volitve v oblastne skupščine meseca januarja so končale v obeh slovenskih oblasteh ■l nepričakovano sijajno zmago Slovenske ljudske stranke. Naši zaupniki in volivci se niso zastonj potrudili. Mariborska kakor tudi ljubljanska oblast sta vkljub skromnemu začetku in še bolj skromnim sredstvom pričeli z velikini gospod a rskim delom. Mirno lahko trdimo, d« so koraki, katere sta podvzela oba oblastna odbora in obe skupščini, prvi začetek naše gospodarske samostojnosti. Ako bo delo šlo dalje, lahko mirno pričakujemo, da bomo kmalu imeli boljše ceste, regulirane reko in potoke, boljšo urejeno zdravstvo in tudi naše narodno gospodarstvo, osobito naša živinoreja « bo s pomočjo naše samouprave dvignila. Pomnite volivci, da volitve meseca januarja rodijo že sedaj lepe sadove za gospodarsko osamosvojitev Slovenije!
Volitve v narodno skupščino 11. septembra so nam zopet prinesle presenetljivo lep uspeh. Slovenske ljudska stranka je glede števila glasov, ki jih je dobila, celo napredovala, dasiravno so so vse nasprotne stranke kakor besne vrgle na njo. Organizacija naše stranke s svojimi izvežbanimi zaupniki in zvestimi volivci ,ie na sijajen način pokazala, da Slovenske ljudske stranke niti združeni nasprotniki ne morejo zdrobiti. Ali smo 9e morda 11. septembra zastonj borili? Ne! Ko so v Belgradu videli, da je ogromna večina Slovenije v taboru SLS, so merodajni krogi našo zmago upoštevali in so Slovensko ljudsko stranico povabili v vlado. Čudežev si-oer SLS v vladi en- more delati, kajti državno gospodarstvo je bilo do sedaj popolnoma zavoženo. Slovenska ljudska stranka mora sesaj sodelovati pri popravilu te polporušene zgradbe, in ona tudi z veseljem sodeluje. Uspela je, da se Sloveniji vnw ojeno staro deželno premoženje. Dosegla je, da dobijo naše oblastne skupščine življenjsko silo s twn, da se jim iz državnega proračuna dajo vsaj nekatere svote za kmetijstvo, za bolnišnice, za ceste, regulacuje in druge važne gospodarske panoge. V Belgradu se sedaj resno dela na novem davčnem zakonu, ki bo v marsičem znatno zmanjšal davčna bremena ravno malim in srednjim stanovom. Nadalje se pripravljajo pod sedanjo vlado, v kateri sodeluje SLS, tudi razni drugi krvavo potrebni zakoni. To so: občinski, državljanski, zakon .< nošenju orožja, zboljšanje invalidskega zakona itd. Sedanja vlada je poslala finančnega ministra v inozemstvo, da dobi tam za našo državo večje posojilo, odiplačljivo v več desetletjih. Iz tega posojila bo dobila tudi naša mala Slovenija lepe milijone. Zidale se bodo nove železnice n. pr.: Rogatec—Krapina, iz Sevnice v št. Janž, iz Kočevja proti morju, in zgradil se bo nov dvotirni železniški most pri Zidanem mostu ter nova proga iz Čakovea oziroma Varaždina v Koprivnico. Pri teh ve-likih delih bo na tisoče našrih domačih brezposelnih delavcev našlo svoj gotov zaslužek in kruh za uboge družine. V načrtu ima vlada tudi celo vrsto novih cest in zgradbo novih stanovanjskih hiš. Vse to priča, da volitve
Kaj nam obeta čl. 69 fin. zakona.
Prejeli smo sledeče opozorilo:
Iz dnevnih časopisov smo povzeli, da se namerava za Slovenijo (odnosno 50 km od državne meje ali morske obale) uzakoniti neenakost državljanov in zasebne lastnine pred zakonom.
£1. 69. lin. zakona hoče uničiti slovenski narod, ki se nahaja v skrajni gospodarski krizi in hoče v kričečem nasprotju s temeljnimi načeli demokratizma, ustave in enakosti vseh državljanov raziastiti naš narod, v svobodni lastni državi, njegove zasebne lastnine, brez katerekoli odškodnine.
Čl. 69. fin. zakona zahteva za vsakteri prenos lastnine in za vsakteri zaikup nepremičnin v coni 50 km od meje, to se pravi za celo Slovenijo za oni nebroj tozadevnih pravnih poslov nič manj kot izrecno dovoljenje nikogar drugega, kakor ministra notranjih zadev in še ministra vojne in mornarice v Belgradu.
Vsak dan torej naj nebroj list in v va-gonskih pošiljkah, — na čegave stroške? — roma v Belgrad.	^
Ker pa ministra seveda nista orientirana o vsaki vaški zadevi, bo poslal notranji minister po primernem odmoru vse le zadeve, še nerešene v Ljubljano in Maribor velikima županoma, ki jih bosta zopet odrinila pristojnim okrajnim glavarjem, ki jih bodo končno poslali občinskim uradom.
Po isti poti bodo te listine romale nazaj v Belgrad k notranjemu ministru, ki jih bo odstopil ministru vojske in mornarice, ki bo povzel glede rešitve teh spisov slično postopanje z vojaških vidikov
Pri vsem tem pa je vsaka posamezna zadeva kljub pozitivnim poročilom odvisna od popolnoma samovoljne rešitve kateregakoli odločujočih faktorjev, ter tozadevno omimozni čL 69. ne predvideva nobenih določb.
Duševni oče tega člena nam sicer ni znan, ali misJimo vsaj. da on pozna le lastninske zadruge južnih pokrajin naše države, ne pa popolno zasebni sistem lastnine v naši pokrajini.
11. septembra niso bile zastonj!
Za našega obrtnika in trgovca je priborila Slovenska ljudska stranka lepo zmago tudi pri volitvah v trgovs/ko in obrtno zbornico. V tem važnem stanovskem zastopstvu ne odločajo sedaj več zagrizeni samostojni demokrati, ampak naši pošteni možje. Mislim, da nobenemu ni žal, da je tudi pri teh volitvah agitiral za zmago naše stranke.
In če pogledamo najnovejše zmage Slo-\ enske ljudske stranice pri občinskih volitvah, smemo biti v vsakem oziru veseli. Proti Slovenski ljudski stranki so se pri občinskih volitvah združili skoro povsod takozvani »na-prednjakic samostojni demokrati, radičevci, samostojneži, socijalni demokrati, komunisti in ponekod celo Nemci. Ali kaj so dosegli Ravno nasprotno, kar so želeli! Morda so ponekod vsied krajevnih razmer dosegli kake trenotne uspehe, na splošno pa je Slovenska ljudska stranka pri teh volitvah zopet napredovala. Nimam siceT pri rokah številk o volivnih izidih iz Kranjskega ali na Štajerskem ima pa po sedanjih volitvah SLS zopet 15 odstotkov več občin v svojih rokah, kakor pred tremi leti.
Prav posebej moram zabeležiti velik napredek naše stranke pri občinskih volitvah v mestih in trgih. Najprvo smo vzeli skupno z našimi zavezniki najtrdnejšo trdnjavo samostojnih demokratov: mesto Celje. Nato so padle zaporedoma še druge postojanke: Ljutomer, Gornja Radgona, Sv. Trojica v Slov. goricah, Šmarje pri Jelšah in še nekateri drugi važnejši kraji, ki so bili dosedaj ali poprej v posesti naših nasprotnikov.
Krono vsem tem zmagam pa je priborila SLS s svojo veličastno zmago pri občinskih volitvah v mestni občini mariborski. Tu je SLS s svojimi 1858 glasovi potolkla nasprotnike, osobito socijaliste. Kaj pomenijo te naše zmage po mestih in trgih? Te zmage govorijo, da tudi prebivalstvo v mestih in trgih obrača hrbet zapeljivcem ljudstva: liberalcem in rdečim socijalistom!
Da je Slovenska ljudska stranka leta 1927. dosegla pri vseh štirih volitvah tako lepo uspehe, se imamo zahvaliti najprej zaupanju, katerega uživa Slovenska ljudska stranka s svojim poštenim in spretnim voditeljem dr. Korošcem med našim ljudstvom, a drugi razlog za naše nepremagljivo stališče je naša dobra organizacija. Tako sem na primer imel priliko od blizu opazovati podrobno in vestno izpeljano organizacijo ! stranke pri volitvah v Mariboru. Prišel sem do prepričanja, da je zmaga mogoča edino tam, kjer je izpeljana dobra organizacija.
Radi tega pišem to novoletno pismo vsem našim mnogoštevilni m prijateljem po kmet-skih, trških in mestnih občinah ter jih prosim: Izpopolnimo v novem letu vse naše organizacije. Naša ljudska armada mora biti trdno organizirana, ako hočemo tudi v bodoče imeti pri volitvah tako •»rečo in napredek, kakor smo ga imeli hvala Bogu pri volitvah 1. 1927.
Vsem prijateljem in sotrudnikom srečno in blagoslovljeno novo leto!
Če se uzakoni čl. 69. ali temu kaj slič-nega, bi bile posledice v gospodarskem in pravnem oziru za Slovenijo nedogledne, gmotna škoda našega ljudstva pa neprera-čunljiva.
Draltvo slov. notar, kandidatov v Ljubljani.
Prediosi poslancev SIS.
V zadnjem zasedanju ljubljanske oblastne skupščine so poslanci SLS vložili sledeče predloge:
Posl. Gostinčar in tov. v zadevi podpore vodovodnim zadrugam v Vižmarjih in Vačah za popravo oziroma napravo vodovodov.
Posl. Umnik in tov. 1. za podporo za gorenjsko pasemsko okrožje s sedežem v Pre-dosljah; 2. glede obnovitve vodovoda vasi Si-draž, obč. Cerklje, okraj Kranj.
Posl. Eppich in tov. 1 v zadevi podpore za napravo večje kapnice v vasi Stari log na Kočevskem; 2. da se pošlje v Staro cerkev na Kočevskem inženirja, ki bi napravil naoite za dva večja rezervoarja.
Posl. Tomazin in tov. 1. v zadevi podpore za obrtno in trgovsko nadaljevalno šolo v Krškem; 2. za podporo vašoanom vasi Dobrava, občina Sv. Križ pri Kostanjevici v svrho dograditve nove ceste; 3. v zadevi podpore za brod čez Savo pri Mrtvicah; 4. v zadevi podpore mlekarski zadrugi v Cerkljah ob Krki.
Posl. Colarič in tov. 1. v zadevi zgraditve vodovoda v mestu Kostanjevici; 2. v zadevi podpore Mlekarski zadrugi v Kostanjevici.
Posl. Nemanič in tov. 1. za popravo občinske poti Metlika—Grabrovec ter naprave občinskega mostu preko potoka Sušica pri Gra-brovcu; 2. za podporo občinske oziroma vaške poti do vasi Vranoviče, občina Gradec; 3. za preskrbo modre galice po polovični ceni za one vinogradne kraje, v katerih je toča uničila njih pridelek v 1. 1927.; 4. glede podpore za zboljšanje hlevov in napravo gnojnič-nih jam posestnikov v okraju Črnomelj; 5. glede prošnje občine Dol pri Starem trgu, okraj Črnomelj, za podporo za novo cesto v svoji občini.
Posl. Pevec in tov. glede zgradbe deželne ceste II. vrste od Migolca do nove ceste Čatež —Velika Loka, oziroma podpore za eventu-elno občinsko cesto.
Posl. Deželak in tov. 1. glede naprave vodovoda za vasi Brce in Marno v občini Sv. Krištof, okraj Laško; 2. radi naprave vodovoda v vasi Brstnik, občina Marija Gradec, okraj Laško; 3. radi naprave vodovoda v mestu Laško; 4. za podporo občini Marija Gradec v okraju Laško za popravo občinskih cest; 5. zaradi podpore mlekarskemu zadružništvu v laškem okraju; 6. v zadevi zboljšanja kmetijstva z akcijo glede zboljšanja hlevov ln naprave novih gnojničnih jam pri kmetijah v laškem okraju; 7. glede preložitve klanca na okrajni cesti Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah, Dol pri Hrastniku.
Posl. Planina iu tov. za zgradbo novega žek/.obetonskega mostu na deželni cesti v Škofji Loki.
Posl. Perme in tov. glede napeljave električne razsvetljave v vasi Ponova vas, Malo Mlačevo in Spodnja Slivnica.
Posl. Gostinčar in tov. so vložili interpelacijo radi regulacije Save pri Mednem, Vižmarjih in Gameljnih radi velike škode, ki jo je napravila Sava ob zadnji povodnji.
Parola ,.dobrega Italijana".
v Rim, 27. dec. (Tel. »Slov.«) Parola za 1. 1928. za >dobrega Italijana« je bila pravkar izdana v milanskem > Popolo d' Italiac. Glasi se: »Število rojstev pada, imejmo več otrok!« Prebitek rojstev v Italiji je od Okroglo 511.000 v letu 1924. padel na 410.000 v letu 1927. Dasi je neki italijanski profesor hotel rešiti ta problem na ta način, da je priporočal boljšo nego otrok, je Mussolinijev list odgovoril, da je ta nasvet napačen in da jo pravilno, spraviti na svet več otrok kakor dosedaj. Imeti otroke je torej sedanja molitvica fašistov, čemur se ob discipliniranosti ne bo odtegnil noben pravi Italijan.
v Milan, 27. dec. (Tel. »Slov.«) »Popolo d' Italia« napoveduje v članku, ki je inspiri-ran po Mussoliniju, zakonite odredbe, da se prepreči padanje števila rojstev v Italiji. List računa, da v dvajsetih letih, ako bo sedanje padanje število rojstev trajalo dalje, v Italiji število rojstev ne bo več presegalo števila smrti. Da se število rojstev pomnoži, bo vlada razpisala premije in dovoljevala davčne olajšave onim rodbinam, v katerih je mnogo otrok.
Za tiste, ki so padli za „reško stvar".
e Milan, 27. dec. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je vršila v stolnici v Salo pri Gardone maša zadušnica za d'Annunzijeve letnike, ki so padli za t?'co zvanc reško stvar. Maši so prisostvovali tudi d'Annunzio v uniformi zrakoplov-nega generala, razni poveljniki fašistične milice iz Trsta in Reke in reški prefekturni komisar.
Sergij Sazonov - mrtev.
Nizza, 27. dec. (Tel. »Slov.«) Bivšega ruskega zunanjega ministra Sazonova je zadela kap.
•
Pokojni politik se je rodil 29. jul. 1860. Po končanih študijah se je posvetil diploma-tični karijeri in je 1. 1910. prevzel zunanje ministrstvo, katero je moral 1. 1916. odložiti. Sazonov je torej preživel vso usodno dobo, ko so se sklepale v Evropi zveze za svetovno vojno. Ko je izbruhnila boljževiška revolucija, je pobegnil v Nemčijo in Francijo. V zapu-ščenosti ga je v Nizzi zalotila nenadna smrt.
e Rim, 27. dec. (Tel. »Slov.«) V svojih komentarjih o smrti bivšega ruskega zunanjega ministra Sazonova prikazuje italijanski tisk pokojnika kot neizprosnega nasprotnika Nemčije. Nadalje ugotavlja fašistično časopisje, da je Sazonov odločil svetovno vojno z intervencijo Italije in se je pozneje čisto z isto odločnostjo uprl italijanski intervenciji, ko je Italija zahtevala Dalmacijo za sebe. Bil je proti delitvi Dalmacije. Udal se je na pritisk Anglije in privolil v londonski pakt od 22. aprila 1915, ki je izročil severno Dalmacijo Italiji.
4 mil jene ljudi strada.
v London, 27. dec. (Tel. »Slov.«) Kakor se poroča iz Pekinga, je v provincah Šantung in Čili izbruhnila lakota. Štiri milijone ljudi je brez živil. Hranijo se s travo in drevesuo skorjo. Kitajci trdijo, da je lakota nastala vsled suše in kobilic, dočim inozemski strokovnjaki smatrajo, da je vzrok večna meščanska vojna in izredno visoki davki vojaške diktature.
V Kini lete že skladišča v zrak.
v Berlin, 27. dec. (Tel. »Slov.«) »Lokal-anzeiger« poroča iz Pekinga, da jc v severno-kitajskem glavnem skladišču tvrdke Standard Oil Company v Tientsinu vsled eksplozije v bližnjem municijskem skladišču zletela v zrak vsa zaloga. Mnogo hiš jc porušenih. Ali so bile pri tem tudi človeške žrtve, še ni znano. Domneva se, da je bil podtaknjen ogenj.
e Rim, 27. dec. (Tel. »Slov.«) Včeraj je umrl nn tukajšnji kliniki Orazio Gasparri, brat kardinala Gasparri Ja, v starosti 86 let. Ze pred smrtjo je sv. oče poslal bolniku svoj blagoslov. Sv. oče je izrazil kardinalu Gaspar-riju svoje sožalje.
Kaj hočejo francoski socijalisti?
v Pariz, 27. dec. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je začel izredni kongres socialistične stranke, da se določi volivni program. Posebna komisija bo redigirala' finančni program stranke, ki zahteva stabilizacijo valute po kurzu, ki bo določen po dejanskih okolnostih dotičnega trenutka, dalje konsolidacijo visečih dolgov deloma prisilno, deloma s posojili, namesto oddaje kapitala pa obdavčenje premoženja in njegovega donosa kot nadomestilo za indirekt-ne davke.
Pitulescu ozdravil in obišče Rim
v Bukarešt, 27. dec. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister Titulescu je včeraj po daljši bolezni prvič zapustil posteljo. Po nasvetu zdravnikov mora še nekoliko časa ostati v svoji sobi. Navzlic temu pa bo Titulescu zapustil Bukarešt in si poiskal kraj z milejšo klimo, obiskal bo tudi Rim, ne ve ae pa Se, ali bo potoval tudi v Pariz. Notranji minister Duc^ je hotel včeraj odpotovati v inozemstvo na oddih, za enkrat pa je moral potovanje odgo-diti.
Dedščina po kralju Ferdinandu
v Bukarešt, 27. dec. (Tel. »Slov.«) Civilno sodišče v Jassyju je včeraj potrdilo razdelitev dedŠčine po pok. kralju Ferdinandu. To sodišče je kompetentno, ker se del zapuščine, posebno pa posestvo Boeni, ki ga dobi prince-zinja Ileana, nahaja v okolišu tega sodišča. Skupno premoženje se je sodno cenilo na 379,476.714 lejev, na vsakega dediča odpade po 76,(W5.334 lejev.
Commene - romuruski poslanik v Berlinu.
v Bukarešt, 27. dec. (Tel. »Slov.«) V do. bro informiranih političnih krogih se potrjuje vest, da je bil romunski delegat pri Drušbm narodov Commene imenovan za romunskega poslanika v Berlinu.
Že 40 let ne pomnijo Angleži takega viharja.
v London, 27. dec. (Tel. »Slov.«) Včeraj je bil na Angleškem tako velik snežni vihar, da ga ne pomnijo 40 let. V Londonu je pokvarjenih 4000 telefonskih prog. Pri Readin-gu je radi viharja skočil neki vlak s tira. Na stotine avtomobilov je po cestah prevrnjenih, mnogo oseb so našli mrtvih v snegu. Reka Temza je preplavila velika ozemlja. V Rokavu je promet deloma ustavljen.
Parnik in 50 potnikov se je potopilo.
v Carigrad, 27. dcc. (Tel. »Slov.,) V pristanišču Brusa sta včeraj radi megle trčila pamika Sevindj in Marmara. Parnik Sevindj se je takoj potopil. Od 130 potnikov jih je 30 utonilo.
Policaji, ki se streljajo na božični dan.
v Newyork, 27. dec. (Tel. »Slov.«) V New Pittsburgu v državi Tennessee je na božični dan prišlo do boja z revolverji med vso ta-mošnjo policijo. Sprlo se je šest mestnih in štirje okoliški policisti radi postopanja o priliki neke stavke. Od 10 policistov so ostali živi samo štirje, pa tudi ti so tako hudo ranjeni, da ni upanja, da ostanejo pri življenju. Za stražo v mestecu je bila alarmirana nacionalna garda.
Med prazniki so v Ameriki pili in — zboleli.
v Berlin, 27. dec. (Tel. »Slov.«) »Berliner Tageblatt« poroča iz Newyorka, da je bilo med prazniki na stotine ljudi oddanih v bolnišnice radi zastrupljenja z alkoholom, ker so uživali ponarejen viski in metilalkohol. Umrlo je Ilj oseb. Slične vesti prihajajo tudi iz vseh drugih dežel severne Amerike.
Športnega prvaka pobili kmetje,
v Varšava, 27. dec. (Tel. »Slov.«) Znani poljski športnik, mednarodni nogometaš Štefan P o p i e 1 je bil med prazniki umorjen. Spri se je s kmeti, ki so mu v tepežu razbili glavo, potem pa so ga obesili, da bi se mislilo, da je izvršil samomor. Ko je njegova mati zagledala mrtvo truplo, jo je zadela kap.
Uspeh nemško-jiižnoameriške propagande.
v Berlin, 27. dec. (Tel. »Slov.«) Argentinski učenjak prof. Quessada na vseučilišču v Buenos Aires je svojo knjižnico, ki je na glasu kot najboljša in najdragocenejša v latinski ameriški kulturi ter obsega 80.000 zvezkov (med njimi mnogo dragocenih unikatov), daroval pruskemu državnemu ministrstvu, da jo postavi v Berlinu. Postavila se bo najbrže v gradu. To darilo naj služi za velikopotezno nemško-južnoameriško kulturno propagando. Poleg knjižnice se bo uredil nemško-južno-ameriški studijski institut kot studijski center za vse latinsko-aineriške študente v Evropi.
v Varšava, 27. dec. (Tel. »Slov.«) V ka-toliški cerkvi Sv. Duha v židovski četrti Varšave je včeraj mlad žid med službo božjo pometal več predmetov z altarja. Prisotni verniki bi ga kmalu linčali, da ga ni rešil neki duhovnik. Po dejanju je izjavil, da je hotel maščevati skrunjenje židovskih templjev v Romuniji. Sodi se, da je storilec umobolen.
Za kmete in za vsakogar.
Politična šola.
Dragi Janez, zakaj Ti neprestano zabavljaš nad društvi in strankami? Ali sploh veš, zakaj imamo kmetje svoja društva, zakaj imamo Kmetsko zvezo, zakaj je v vsaki fari kmetska zadruga, hranilnica, prosvetno društvo, Orel, in kakor se že vse te organizacije imenujejo? Ali veš, kaj je njihova naloga? Le pridno prebiraj tale kotiček »Slovenca«, ki je samo kmetu posvečen, marsikaj dobrega boš bral. Vse, kar boš bral, pa premisli in se o tem razgovori s svojim očetom, s svojim prijateljem, da boš kleno zrno in pravo misel izluščil, in jo na svoje življenje prikrojiL
Preglejva danes Kmetsko zvezo, ki je najmočnejša zveza vseh slovenskih kmetov v današnjih časih. Kakšen zmisel in namen pa ima?
Gotovo sj kdaj kaj slišal o kmetskih pun-tih, uporih, o boju za staro pravdo. Ti boji so se bojevali v 19. stoletju in so nastali kot posledica francoske revolucije, ki je v vseh evropskih narodih razgibala in razpihala ognjeno željo po svobodi in samostojnosti. Poprej so bili kmetje podložniki, nesvobodni, nesamostojni, tlačani visoke gospode in veleposestva. Bili so kakor nedoletai otrok, ki niso imeli ne pravic ne dolžnosti, da bi sami zase gospodarili in sami za svojo usodo skrbeli. Niso imeli občine in v državi niso nič pomenili, nihče jih ni vprašal, kaj oni mislijo o javnem življenju. To je bilo sicer brezskrbno, pa človeka nevredno in večkrat mukepolno življenje. Kmetje so si želeli svobode, hoteli so priboriti moč in veljavo svoji volji, zato so se uprli in kri prelivali. Zmagali so.
Osvoboditev kmetskega stanu je prišla in kmetje so postali polnopravni, ali če hočeš, polnoletni državljani.
Ali so bili pa za polnoletnost tudi pripravljeni in sposobni? Ne. Tudi danes vidimo polno ljudi, ki so po postavi polnoletni, v življenju in delu pa so neizkušeni otroci. So ljudje, ki v resnici celo življenje ne postanejo polnoletni. In če taki nimajo nikogar, ki bi jih varoval, vodil, svetoval, počenjajo neumnost za neumnostjo. Potem pridejo prvemu goljufu v pest, ki se z njihovo neumnostjo na debelo okoristi.
Tako se je godilo kmetom. Vaškim skopuhom in brezvestnim izžemalcem so prišli v roke in lepega dne je izginilo njihovo gospodarstvo v kremplje tujca, ker dolgov ni več zmoglo. To je brezvestni oderuh posebno lahko opravil, ker kmetje niso vedeli za svoje pravice, ker se zanje niso brigali, ker so po svete hodili k zakotnim pisačem, ki jih je večkrat plačeval taisti oderuh, ki je kmetom vratove zavijal.
V tej stiski so kmetu prišli na pomoč resnični prijatelji, navadno požrtvovalni duhovniki, ki so kmetom svetovali, naj se združijo, naj strnejo svojo moč. Tedaj so kmetje svoje odvišne denarje začeli vlagati v svoje kmetske hranilnice in so tam za nizke obresti dobili posojilo kot pomoč v stiski. V nakupovalnih zadrugah so kmetje dobila pomoč za živež, kupovali umetna gnojila, stroje in drugo blago. Navadno so dobili marsikaj ceneje, in kar je glavno, dobiček je njim ostal in trgovske cene so pritisnili navzdol. Korak dalje so storili kmetje, ko so začeli prodajati svoje pridelke: mleko, žito, krompir, seno, živino, skupno. Višjo ceno so ponavadi dosegli in hitro so
blago spečali. Naši Dolenjci vinogradniki se niso združili v zadruge, še danes vsak zase prodaja, zato njihovo vino še vedno ne doseže cene. Štajerci imajo pa že celo vrsto vinarskih zadrug in bolje orjejo. Tudi če kaka zadruga odreče, na splošno je njihovo delo dobro za kmetski stan.
Kaj pa je potrebno za kmetsko vzajemnost?
Predvsem močna stanovska zavest. Kmetje morajo čutiti, da spadajo skupaj, da so tovariši, ki dele skupno usodo, morajo občutiti dobro in zlo vsakega tovariša kot svoje, skupno dobro in zlo. Iztrebiti je treba nezaupanje in zahrbtno zvijačnost, ki gleda le za lastno hipno koristjo. Nihče se ne bi smel odtrgati iz skupne stanovske verige, posebno ne vsled zavisti in sovražnosti napram sosedu.
Za tako ravnanje in ponašanje pa je treba veliko uvidevnoti, bistrosti in izobrazbe, da človek vidi preko svojega praga, da uvidi, da sam nič ne zmore, da le v skupnosti ne bo omagal. Zato za skupnost doprinaša žrtve, skrbi in se briga, da se zadruga v redu vodi, da so le najboljši gospodarji v njenem načel-stvu in le pošteni ljudje pri njej v službi.
Toda svoboden kmet ima še višje naloge. On se zaveda, da kot največji stan v državi nosi največji del odgovornosti za clržavo in j njeno usodo, ve, kaj so njegove pravice in dolžnosti do države. To je druga volika naloga kmetskega stanu in da kmet zlasti to nalogo prav izvršuje, zato mu je potrebna skupna stanovska organizacija, zato ima slovenski kmet Kmetsko zvezo.
Kaj dela torej Kmetska zveza? Predvsem goji med kmeti zmisel in čuvstvo skupnosti, skrbi, da kmetje ne žive v sovraštvu in zavisti, ampak v medsebojni podpori. Kmetska zveza daje tudi navodila, kako mora kmet neutrudno izboljševati svoj obrat, zemljo, hlev, obnavljati živino, preurejati polje, vinograd in i vse dele 'domačije. Vso kmetsko kulturo naj goji in pospešuje Kmetska zveza.
Kako pa naj vse to dela Kmetska zveza v kmetski občini? Ali more izpolniti nalogo? Ali jo izpolnuje?
Glej, v nedeljo popoldne ali po delu govorite možje in fantje o vsem mogočem. Novo življenje zahteva, da govorite takrat veliko o vseh teh stvareh. Razpravljate na podlagi do-| bre knjige, ki jo je izdala Mohorjeva družba, i in novic, ki jih berete vsak dan v »Slovencu« in vsak teden v »Domoljubu« in »Gospodarju«. Ne zanašajte se na shode in govornike iz mesta. Ti vam v eni uri ne povedo veliko. Dober časopis in dobra knjiga, to sta govornika današnjega časa.
Kmetska zveza je naše skupno telo,dober tisk pa žila dovodnica, po kateri se neprestano pretaka kri vedno novega kulturnega, gospodarskega življenja. Kdor po dobrem časopisu ni zvezan s skupnostjo, je mrtev ud na tem telesu.
Ing. Bogdan Pahor:
Vrtnarska šola v Sloveniji.
Inž. C. Jeglič, prof. na kmet. šoli na Grmu je priobčil poziv za oživotvorjenje že stare zamisli, osnovati v Sloveniji specijalno vrtnarsko šolo.
Nova Vrtnarska šola v Sloveniji pa naj bi bila, kakor pove že naslov sam, skupna naprava obeh naših oblasti, t. j. ljubljanske in
mariborske. Začasni sedež take šole naj bi bil Grm pri Novem mestu, ker se je na Grmu v tem oziru že napravil prvi začetek in je ravno pisec članka sam za vrtnarsko stroko praktično in teoretično verziran.
Popolnoma se moram strinjati z inž, C. Jegličem, da v Lstini potrebuje naše vrtnarstvo večje spodbude in poglobitve, oziroma nekakšne znanstvene stolice, kjer naj bi se proučevalo in gojilo vse za naše razmere prikladne vrste zelenjadi in cvetlic. Veliko se danes zelenjave in cvetja uvaža v našo državo, osobito iz Italije, in lep novec gre na ta način v tujino, in to za blago, ki bi ga z lahkoto pridelovali doma.
Naše vrtnarstvo se v zadnjem času sicer lepo razvija. To je tudi pokazala letošnja in lanska Pokrajinska razstava v Ljubljani. Posebno cvetličarjem gre vsa čast, čeravno se še ne morejo v vsakem pogledu kosati z inozemstvom, vendar moramo konštatirati le po- i kret v primeri s prejšnjimi razstavami, ki so ; se vršile še v jahalnici na Bleiweisovi cesti.
Glede bodočega stalnega sedeža vrtnarske šole pa bi bilo pripomniti, da sodi taka šola vsekakor v Ljubljano ali Maribor. Vrtnarstvo, osobito pa še trgovsko vrtnarstvo, mora biti priključeno večjemu mestu ali njegovi najbližji okolici, ker ima ravno v mestu svoje najboljše odjemalce in se tudi okoličani večjih centrov že odsihdob pečajo v pretežni večini z vrtnarstvom.
Kar se pa tiče sedeža v specijalnem, če se ne misli že dati Ljubljani prednost, bi bila vrtnarska šola lahko tako organizirana, da bi imela dva objekta s stalnimi vrtnarji v Ljubljani in Mariboru. Poslovanje take šole bi bilo potemtakem menjalno in sicer po par let v Ljubljani in po par let v Mariboru. S tem bi se veliko prihranilo na učnem osobju in obenem nudilo obema oblastima za vzdrževanje stroškov enakovredno kompenzacijo. Ker ima Ljubljana ostrejše, Maribor pa milejše vinorodno podnebje, bilo bi to v velik naučni pro-speh cele institucije.
Pripomniti moram, da je vrtna arhitektura v naših mestih tako rekoč še nepoznana stvar. Mesto se širi in mi dobivamo lepe nove cottage. Lepih vrtov, ki bi z vilo in ostalo pokrajino tvorili lepo estetsko celoto, je pa bore malo. Judi okna naših starih in novih hiš v mestu pogrešajo življenja, ki jim ga da pestrost cvetja. Čisto drugo lice kažejo ulice v Nemčiji, tako n. pr. v Draždanih in Bero-/inu, kjer se v gotovih ulicah iz cvetja skoro ne vidijo temni in od časa posiveli zidovi. Tudi pri nas bi moral mestni magistrat nagraditi najlepše s cvetjem ozaljšana okna in balkone in razpisati v tem oziru tekme.
Prav razveseljiv in simpatičen pokret v tem smislu beležimo na naših železniških postajah. Lepo s cvetjem ozaljšane postaje so privlačnost za tujce. In v prvi vrsti bi bila ravno Vrtnarska šola v Sloveniji poklicana, da bi gojila poglobila in osvežila smisel za krašenje javnih poslopij in naših domov.
Potreba po taki šoli je utemeljena torej iz gospodarskih, estetičnih in kulturnih ozi-rov. Zato naj bi se v to svrho napravili kmalu potrebni koraki za njeno realizacijo. Škoda bi bila, če bi nas prehitela kakšna druga pokrajina v Jugoslaviji, ko pa imamo mi že vse pogoje in temelje za tako šolo. Edino le v Slo-
veniji je tudi trgovsko vrtnarstvo zaščiteno, t. j. na gotovo učno dobo navezan obrt. Ce se torej že naši trgovsko-vrtnarski vajenci morajo izkazati z gotovo praktično rutino v svojem obrtu predno lahko nastopijo samostojno pot v življenje, naj bi se od njih zahtevala tudi gotova teoretično-strokovna izobrazba, ki je neobhodna potrebna za bodoči napredek vrtnarstva. Tako izobrazbo bi jim nudila v polni meri edino le nova Vrtnarska šola za Slovenijo.
Vsi merodajni činitelji, bodisi iz kmetijske, bodisi tudi trgovske in obrtne stroke in ostala javnost, bi se morala zavzeti, da se čimprej položi prvi kamen za temelj tako eminetno važne kulturne gospodarske institucije.
Fr. Krištof:
Vežbanje v lastnem gospodarstvu.
Dajmo otrokom prilike, da bodo nosili inaJo odgovornost, nekaj skrbi za »njihovo« lastno gospodarstvo. Kako to? Prav primerno je podariti otroku kunce, golobe, perutnino, jagnjeta, kozličke, čebele itd. Za žensko mladino je poleg tega prav primerna nega cvetic. Otrok naj oskrbuje podarjene živali, oziroma rastline in z njimi gosipodari. Paziti je, da po prvem velikem veselju prekmalu ne omahnejo in ne pozabijo na dolžnosti za svoje ljubljence.
Tako vežbanje in TOgojevanje kmečke mladine bo imelo, verujte, lepe uspehe. Vzgojili bomo samozavestne, prevdarne in skrbne gospodarje ali pa sodelavce v vseli jmnogah kmetijstva. To otroško malo gospodarstvo najde veliko posnenialcev. Otroci med seboj vse pregledajo in izcimi se kaj kmalu tekma. Vsak ima rad kaj podobnega. Dostikrat se v posameznih vaseh razvije tako tekmovanje med malimi, ki se kosajo, kdo bo najboljše gospodaril. Najbolj razveseli mladeg' »gospodarja« prvi izkupiček kot zaslužek za odgovornost, pažnjo in pridnost.
Pazimo, da se prvi izkupiček vporabj za nakup novih živali ali drugo dobro »investicijo«, ki naj bo vir nadaljnjega uspešnega gospodarjenja. Ako pa je prirastek še na razpolago, da ni potreben nov nakup, se izkupiček ne sme zapraviti za sladkarije, temveč naj se naloži kot prva obratna glavnica v najbližjo domačo hranilnico (čebelico).
ianfiavin0
™ mm«*
Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grla, prehladu kakov tudi gripi.
Prave Panflavin pasiile v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah.
Peter Klemen:
„01, Triglav moi dom" in moja naduha.
Tedaj sem bil še doma. Tupatam je prišla k nam v žovd1 stara, sivolasa ženica, ki so ji reklj naši domači kratkomalo »Sivka«. Radi tega kravjega imena sem se je nekoliko bal, ker sem mislil, da za njim tiči nekaj posebnega, nečloveškega, kajti Sivka more biti — tako sem pač mislil — le krava ali kvečjemu tudi junica. Sivka pa je res imela na sebi nekaj posebnega. Mimogrede sem slišal, ko sta se menila hlapec in dekla Marijanica ter je dekla Marijanica rekla Francetu, da ima Sivka naduho in da je to posebna, dolga bolezen, za katero trpi človek prav do smrti, če se je prej ne izgubi. Hlapec France pa, ki je bil že pri soldatih in zelo učen, kajti igral je mali boben, ta je vedel povedati, da so imeli pri kompaniji tudi takega človeka, ki je težko dihal, in sicer zato, ker je imel dvojne prsi, ki so vsekakor odpornejše in močnejše kakor pa taka vsakdanja, ki jih ima navaden človek. In tak človek tudi umrje težje, ker se mu duša znklini med dvojne kosti in ne more ven ne zlepa in ne zgrda. In dvojne prsi so vzrok temu, da človek tudi težje diha, ali z drugo besedo, tak človek ima nahudo.
Vprašal sem ju, kaj in kakšna je ta reč. t'a mi je Marijanica odgovorila, da mene to nič ne briga, češ, »Ti, neukretnež, nič Ti ne povem. Drugače boš šel takoj k njej in jo vprašal, kaj ji prede v grlu kakor mački, ko je dobre volje. Nič ti ne povem k
i fcovd = plačana pomoč pri poljskem delu. Najbrž iz nem. Sold ali hal. »oldo. Po GoriSkcm plavijo tudi »žuiuada* ali »ieiuada«. iz "Ul. giorna fa. Po Sloveniji pravijo »tabrh«. nem. l'ag«werk.
Od tega trenutka dalje sem postal radoveden.
Nekega julijevega dne je bilo pri južini zelo lepo in občudovanja vredno. Bila je po-košnjica in jedli smo dobro svinjsko juho z rezanci, štruklje, prav obilno za bel jene z ocvirki in posute z rdečimi kosi gnjati ter kot zadnjo točko dnevnega reda mlečen riž, posut s cimetom in sladkorjem. Med kosci in grab-Ijivkami je sedela tudi Sivka, žrtev moje radovednosti. Bil sem takrat še zelo majhen, imel sem menda pet ali šest let. Nosil sem rdečo srajco in prve cajgaste hlače, privezane z močno vrvico čez levo ramo. Zato sem moral sedeti še med ženskami. Tisti dan sem tičal baš med Sivko in staro deklo Mioo, ki je popravljala sproti mojo toaleto, če sem se ogrdil po rdeči srajci. Uh! Saj nisem bil sam kriv! Tiste velike kmetske žlice iz javorjeve-ga in tisovega lesa ... Klečal sem na stolu in segal v skledo sredi mize. Zajel sem prav in dosti spretno, tudi preko mize je šlo še precej varno, ko pa sem prišel do ust, tedaj se je zgodila skoraj vsakokrat nesreča. Nekaj sem srečno vgnal na jezik pod milo nebo, nekaj se je zmeraj prekucnilo in obviselo okrog ust, drugo pa se je zlilo ali vsulo po rdeči srajci, če ni padlo še niže, dol pod mizo do psa in mačka, ki sta se kregala m ravsala zbog moje nerodnosti, za katero sta mi bila tako prisrčno hvaležna, da sem ju smel vleči za rep tudi tedaj, kadar tega ni smel nihče drugi pri hiši, niti dekla niti pastirica. In na to odlikovanje sem bil silno ponosen. Kadarkoli je prišel kak vnanji človek, sem takoj začel razkazovati 9vojo domačnost s kužetom in muckom Po sredi liiše smo se premetavali semtertje. Prijel sem ju za rep. onadva pa sta prenašala vse voljno, vdano in potrpežljivo i/, same ljubezni do lega, kar je šlo preko moje rdeče
srajce čez hlače in čez klop pod mizo. Ze v tistem času sem spoznal, da žival ni zlobna, če vidi, da ji človek ne dela zlega iz zlobe. In tako sem že od najmlajših nog ljubil vse domače živali od največjega vola Plavca pa doli do zadnje kokoši. Bal sem se le ščurkov in žandarmov. ščurkov nisem maral, ker 90 mi grozili, da bom Jroral jestj cvrte, če dobim wadrou, žandarmov pa sem se ogibal na dva in več streljajev, ker so nosili za klobukom zelenosvetlo petelinovo perje, ki se je tako neznansko lesketalo, in so mi pravili, da žan-darmi nosijo v torbi srebrne verige za poredne pobe.
Bilo je torej pri pokošnjici in okoli mize je dobro ljudstvo radovoljno jedlo. Moja radovednost pa je bila močnejša kot vtis, ki so ga bili naredili name bogato obloženi štruk-lji. Na levi je sedela Sivka, na desni stara dekla Mica, moja guvernanta. Nisem si mogel kaj. Če se je le dalo, sem pogledal svojo sosedo na levi, ki ji je tako čudno predlo v grlu, kakor mali mucek, če mi je dremal v naročjV A kadar sem se ozrl nanjo, so mi oči ušle iz tečajev. Pa križem sem pogledal, da bi mi bile solze tekle za ušesi, če bi se bil razjokal. Nagajivi sosed Ličar me je gledal venomer. In me zlobno je poprašal:
»Janez, ali misliš Sivko kupiti, ker io gledaš kakor psiček s kruhom v gobčku gleda svetega Roka?«
In tedaj, kaj vraga vem, odkod se vse je vzelo, sem odgovoril, da Sivki prede mucek v grlu... mrrr... mrrr :.. mrrr... Miza se je v zadregi zasmejala. Sivka Je nehala jesti. Mene pa je Mica ožvrknila s prsti po ustnicah, me prijela pod pazduho in postavila na tla, rekoč: »Ti gobec hudirjev, kje pa je že zopet tole pobral?«
Stal sem sredi hiše in jokal: »Saj je Ma-
rijanca rekla, da bom šel k Sivki in ji tako dejal.«
Tedaj je zardela tudi Marijanica in lagala, da onai ni nič rekla in da lažem jaz. Pa se nisem dal vgnati v kozji rog in sem še enkrat i ponovil, kar je bila zjutraj rekla dekla Mari-: janica. Gašper, rajnki brat, je nato povzel 1 besedo, češ, naj si Sivka tega ne jemlje preveč k srcu, .saj jaz itak gobezdani tjavendan, ko sam ne vem ne kaj ne zakaj.
»Otročji je, pet let ima pa jesti mu ne manjka.« Sivka si je otrnila solzo, zavzdihnila, vzela žlico in zopet jedla.
Od tedaj mi je bila uganka, zakaj je Sivka jokala, saj vendar ni nič posebnega, če prede človeku mucek v grlu. Zakaj se je Sivka tega sramovala, zakaj je odložila žlico, saj vendar nisem lagal in sem natanko slišal, da ji mucek res prede, a to ni nič hudega in sramotnega, pa tudi greh ne more biti. Saj meni tudi pravi Gašper, da imam nekje sršene, pa se radi tega nikoli ne cmerim.
Najbolj pa me je mikalo vedeti, kako je mucek zlezel Sivki v grlo. Vprašati si nisem upal niti matere, ki je imela še največ zmisla za moja vprašanja brez konca in kraja. Zakaj? Zato! Zakaj? Zato! ln zopet: Zakaj? Pa sem nekoč le pripomnil, da jaz ne bi hotel pojesti mucka, ki bi mi predel v grlu kakor prede Sivki.
»Jaz pa mucka rajši pestvam — tako sem menil, kot bi ga popapal. To je bila Sivka lačna, da ga je pojedla. Zdaj pa ima.« In mati je zagodrnjala nekaj nerazumljivih besed, jaz pa sem spoznal, da je vse uistonj, in nisem več izpraševal.
Po tridesetih letih sem s<? spomnil te do-godbe in sem se prestrašil. Samec sem še bil l>rez H6ŽD.6 rok« in 'ežnl som ležko brouhito doma. Zbudil sem ae ponoči ia do-
Dnevne novice
KOLEDAR.
Sreda, 28. decembra: Nedolžni otročiči. Kastor.
Dunajska vremenska napoved za 28. december: Najprej oblačno in megleno z nekoliko nižjo temperaturo in severnimi vetrovi, morda padavine v severovzhodni Avstriji. Prihodnje dni zimsko vreme z visokim pritiskom. Na gorah jasno, po nižinah na mnogih kiajili megla.
*
-fr Odlikovan je z redom sv. Save 5. razreda dr. Julij D e r e a n i, okrožni zdravnik v Kamniku.
fr- imenovanje. Za inženirja poštnega ravnateljstva ljubljanskega je imenovan Matevž Kolarič.
•k Z dvora. Dosedanji osebni adjutant Nj. V. kraljice g. Branko Pogačnik je imenovan za pomočnika maišala dvora. Našemu rojaku čestitamo.
-fr Zgodovinski dnevi. 28. decembra: 1908 je bil v Messini strahovit potres. — 1882 so obesili Oberdanka. — 1819 se je rodil Bis-marck. — 1903 se je ustanoviLi republika Panama.
-fr Jeseniški župan izvoljen. Na Štefanovo se je vršila na Jesenicah volitev župana in občinskih svetovalcev. Z glasovi odbornikov SLS in NRS je bil za župana ponovno izvoljen g. Andrej Čufer, za prvega svetovalca pa g. Valentin Markež. Od nadaljnih svetovalcev pripada SLS 5, SDS 2, nar. soc. 1, komunistom i, socialistom 1.
k Volitev župana v Kranjski gori. Pri volitvah 25. decembra je bil izvoljen za župana v Kranjski gori dosedanji župan g. Josip L a v t i ž a r , odločen pristaš SLS.
tfr Županske volitve v Rogaški Slatini. V četrtek, dne 22. t. m. se je vršila v Rogaški Slatini volitev župana in svetovaleov. V obče zadovoljstvo je bil izvoljen za župana tukajšnji trgovec iu predsednik pevskega in prosvetnega društva »Sluga« g. Stanko Šentjur c, za podžupana pa trgovec in svetnik zbornice za TOI g. Krištof Š p a n i č e k , oba znaT,a kot požrtvovalna in nesebična delavca na kulturnem in gospodarskem polju. — Občinski odbor v sedanji sestavi nam jamči, da bo njegovo delovanje posvečeno le napredku občine in zdravilišča.
•k Sestanek treznih duhovnikov v Celju, dne 29. decembra 1927. V četrtek se bo vršil v Celju v Slomškovem domu sestanek treznih duhovnikov za mariborsko in ljubljansko škofijo. Sv. daritev bo opravil mil. g. stolni kanonik dr. Fran Cukala. Ljubljansko škofijstvo bo tudi poslalo svojega zastopnika. Upati je, da bo udeležba številna.
•k Društvo za gojitev treznosti na Zidanem mostu. Dne 31. decembra 1927 bo v šoli na Zidanem mostu ob 14 predavanje o trez-
Ple/enJne so najlepše la nalbollše
nosti za učenCe osnovne šole, ob 15 ta dijaštvo. Dne 1. januarja bo istotam predavanji za železničarje z Zidanega mosta, Radeč, Hrastnika, Sevnice in Rimskih toplic. Točili bomo za poskušnjo brezalkoholne sokove.
-k Člani zadruge »Jugoslovanska knjigarna«: se opozarjajo na redni občni zbor, ki bo v četrtek, dne 29. decembra ob pol 10 dop. v prostorih KTD. Takoj nato občni zbor zadruge ^Jugoslovanska tiskarna«.
-k Maskerski in režiserski tečaj priredi Prosvetna zveza 6., 7 .in 8. januarja 1928. Na tečaju se bo praktično poučevalo o maskiranju in režiji iger ter o sceneriji in projekciji. Društva naj javijo udeležence vsaj do 3. januarja na Prosvetno zvezo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5.
-fr Ameriški Slovenci v Jugoslaviji. V sobi to, dne 24. decembra je prispelo z dopoldanskim brzovlakom v Ljubljano 25 ameriških izletnikov, ki so priredili skupni božični izlet k s\ojcem v staro domovino. Iz Newyorka so odpotovali z brzoparnikom »Pariš«, last francoske paroplovne družbe »Cie. Gle. Trans-atlantique«. Skupino je spremljal gospod Avgust Kollander iz Clevelanda, Ohio.
•k Važna razsodba državnega 'veta za železniške uslužbence. Člen 258. fin. zakona za leto 1926.-27. določa, da se šteje 15% povišek osnovne plače za pokojnino samo onim železniškim uslužbencem, ki imajo 26, odnosno 32 let efektivne službe. Ker je bilo pa upokojenih tudi mnogo takih železniških uslužbencev, ki so bili nekaj časa v eksekutivni, nekaj pa v navadni službi, in niso ob času upokojitve dosegli niti 26 let eksekutivne niti 32 let navadne službe, se je za odmero pokojnine eksekutivna služba preračunala v navadno železniško službo, t. j. v razmerju 25 let eksekutivne službe odgovarja 30 let navadne službe. Ce je uslužbenec imel potem vsega skupaj 32 službenih let, se mu je priznal tudi 15% povišek za pokojnino. Tekom letošnjega leta je pa glavna kontrola označila to postopanje kot nepravilno, ker določa člen 258. finančnega zakona za leto 1926.-27, da mora uslužbenec imeti 26, odnosno 32 let efektivne službe. S tem je bilo prizadetih precej uslužbencev, ki so se pritožili na državni svet. In državni svet je sedaj razsodil, da je pravilno, če se eksekutivna služba preračuna v navadno in potem upošteva za pokojnino kot navadna efektivna služba. Če uslužbenec na ta način doseže 32 let službe, se mu mora priznati za pokojnino tudi 15% povišek osnovne plače.
-fr Prepovedani listi. Ker pišejo proti interesom naše države, so prepovedani: »Bolgarski koledarji«, »Miinchener Neueste Nach-richten«, »Budapesti Hirlap«, »H PiccolP«, »II Piccolo della Sera« in »Le ultime notize«.
■fr Smrtna kosa. V Šmartnem ob Paki sta umrla Jožef Rakun in Alojzij M i h e 1 e c. Prvi je bil lesni trgovec v Zagrebu, brat Franca Rakuna, kaplana v Pišecah in dr. Alojzija Rakuna, odvetnika v Celju, v starosti 45 let. Že pred vojno je odšel iz Šmartna v Zagreb, kjer si je ustanovil s pridnimi rokami in varčnostjo samostojno lesno trgovino. Bil jo radi poštenosti med splavarji splošno priljubljen. Vrnil se je v svoj ljubljeni domači kraj v upanju, da se mu zboljša zdravje. Pokojni je bil kremenit in blag značaj. — V visoki starosti 91 let je umrl Alojzij Mihelec svoječasni daleč znani krčmar. Visoko ga je čislalo vse kot poštenjaka. V časih, ko še ni bilo kmečkih posojilnic, je pomagal velikokrat ljudem v denarnih zadevah ne kot oderuh, ampak iz kr-
Položnice
slušni. Nekje je predlo, predlo na take mile vaze, da sem se nehote oarl, kje bi bil tista dobro voljni mucek, ki gode, gode venomer. A mucka ni bilo nikjer. Pojedel sem ga bil, bogve kako in kedaj, in predel mi je v grlu, v pimh, predel brez preostanka ... mnr... mrrr... mrrr...
Prišel je k meni mož zdravnik ter mi preklepal je ves koš od ključnice čez rebra dol do lakotnic. Privlekel je iz žepa poslušalo, ki s« učenjaško zove stetoskop, pa ga pritiskal je zdaj sem, /.daj tja, zdaj više in zdaj zopet niže na leri strani kraj STca.
»Dihaj močno!« je velel. Tedaj pa se je oglasilo v meni tisoč samih dobrovoljnih mačk. In predlo je in javkalo in piskalo, ml-javkalo, popolna godba, cel orkester na pihala. prava, veličastna mačja fanfara z vsemi potrebnimi godali.
»Dihaj močno!« In piščali so zatrobile še huje, kolovrat se zavrtel je še hitreje, to bila vam je prava mačja harmonija sfer.
»Ja, ve§, prijatelj,« tako mi je govoril mož zdravnik, »pri tebi se pojavlja bronhijal-ni astma, čisto navadna naduha, kot je običajna na vsem božjem svetu. Zapisal ti bom Jod, da ga boš pil, kristavcc, da ga boš sežigal in vdihaval. Tako bo bolje vsaj za nekaj časa. Boj se prehlajenj« in kar je od prešiča, mi ne jejl Klobas, satalade zaničuj ter prezirljivo glej na svinjska rebra. Na sprehod bodi, telovadi, kopaj se, ne kadi in ne pij, če ne boš prej umrl kot treba. Sicer pa si lahko vesel, vsaj jetike ne boš dobil in str r postaneš lahko osemdeset let, če se zadeva ne poslabša. Pa mislim, da ne bo nič hudega, saj si rejen in p« Sirokogruden kakor malokdo. Srce je tudi zdravo. Le korajžo, Janez, saj godba bo ponehala od sebe. Se na Triglav bodefi Lahko
plezal in gori na Kredarici boš zapel z Aljažem: Oj, Triglav, moj dom! In če boš redno telovadil, postaneš še atlet velike sorte.«
Potem mi je zapisal jod in indijsko konopljo, shranil honoraT ter se poslovil.
Zamislil sem se daleč v prošle dni. In pred mene je stopila sama Sivka, taka kot nekoč. Imela je sivo bele lase in težko je sopla prav tako kot jaz.
»No vidiš, Janez, Itd si se nekoč iz mene norca delal, prejel si plačilo za prešerno besedo ter si pojedel mucka ko sam ne veš, kedaj.«
Ko sem se zbudil, je služkinja potrkala na vrata.
»Zdravila sem prinesla.«
Pil sem z jodom zmešano pijačo in vdihaval smrdeči dim indijske konoplje.
Tako se mi utepa že mesece in leta. Potrpežljiv sem postal in vemo, vdano pričakujem, kdaj bom postal atlet. Le kje ie neki tisti, ki ga posekam v prvi nmdi?! Jo j, to ga bom, slabotneža!
In čakam, čakam kot Izrael Mesijo, da s polnimi prsi za poje m s Kredarice:
»Oj, Triglav, moj dom,
kako si krasan ...«
I seveda, če bi bila Kredarica pri Tičku na gričku... in moj protivnik v rokoborbi moja ljuba, mala hči...
10°|0 pOpUSfa
do 31. decembra pri moški in damski konfekciji
Gričar & Mefač
Selenburgova uiica 3.
prejmo vsi cenjeni naročniki v danaSnji številki. Oni, ki so med tem naročnino že obnovili, naj shranijo položnico za prihodnje plačilo.
dfc dh rtfc ^ ifc A
ščanskega usmiljenja. — Na Kaplji je umrla v starosti 83 let dobra mati, babica in prababica ter vzgledna vdova Marija V r a b e r, mati g. kanonika dr. Maksa Vrabpr. — V visoki starosti 94 let je umrl na Štefanovo v Rovtah daleč na okrog znani Gregor Turk, ki je bil dolga leta oskrbnik na cesti Logatec —Rovte. Bil je prav do zadnjih dni še zelo trden in krepak. Lani o veliki noči je bil na veliki četrtek pri umivanju nog starčkom v stolnici. — Umrla je v ponedeljek popoldne v Cerknici gdč. Jerica K u n s t e 1 j, sestra rajnkega dekana Franca Kunstlja v 82. letu starosti po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti. Pogreb bo v sredo popoldne ob 3. — V Stražišču pri Kranju je preminula splošno spoštovana in priljubljena gospa Frančiška Križ n a r, žena trgovca in gostilničarja g. Antona Križnarja in sestra uršulinke M. Ludovike. Zapustila je dvoje nepreskrbljenih otrok. — V Sv. Lovrencu v Slov. goricah je pretekli teden umrla od kapi zadeta blaga mamica gospa Ana Š n e j d a r v visoki starosti 78 let. — Na Verdu pri Vrhniki je umrl g. Anton D r a i 1 e r, posestnik, gostilničar in trgovec.
•k i Grofica Viljemina Lichtenberg. Iz
Starega trga se nam poroča, da je dne 24. decembra nenadoma umrla grofica Viljemina Lichtenberg. Prepeljejo jo v Ljubljano in pokopljejo na evancrelskem pokopališču.
•fr Zlati jubilej. V župniji Sv. Ožbolta ob Dravi je obhajala letos gospa Terezija Homer 50 letnico, odkar prepeva nepretrgoma kot neutrudliiva cerkvena pevka. Bog ohrani jubi-lantinjo še mnogo let!
-fr Žepni koledarček za t. 1928. v prav lični, elegantni obliki (10X6 cm)! je izdala tudi letos Knjigoveznica KTD v Ljubljani. Cena v platno vezanemu je 12 Din, v usnje 20 Din. Kot novost pn priporočamo letos Koledarček z notesom zu L 1928. (13X8 cm). Poleg koledarja je privezano precej finega, belega papirja za notice. Cena v platno 10 dinarjev. Trgovci popust! Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
•k Dar. Društvu >Krek« so darovale ob njega desetletnici gojenke gospodinjskega tečaja v Izlakah 100 Din.
-fr Umrl je na božič zvečer v Savljah pri Ljubljani Tvan Dovč. Pokojni je bil dolgoletni član Orla, tudi že njegov načelnik, v katerem svojstvu je svoj čas največ pripomogel k uspehom odsekovne telovadne vrste v Mariboru na taboru 1. 1920. Udejstvoval se je tudi pri drugih prireditvah. Pred dobrim letom ga je doletela nesreča, da je pri neki popravi električnega voda padel z droga in so mu morali v bolnici odrezati desno roko. Vdano je prenašal svojo usodo, zdaj pa je podlegel ne-nadorrn 'nhrbtni jetiki. Društva so ga včeraj v častnem spremstvu spremili na zadnji poti. Žalostinko mu je zapel odsekovni pevski zbor, v imenu Orla pa mu je spregovoril ob odprtem grobu zadnjo besedo br. prof. Sever.
* Sprejomnice družbe treznosti, večbarvne. v velikosti 21X15 cm, ima v zalogi »Sveta vojska« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Komad stane 50 par. Ker je zaloga majhna (ca. 1000) in bi stale lake sprejemnice v novi nakladi najmanj 3 Din, naj župni uradi ne odlašajo z naročili.
■fr Zahvala. Podpisana se tem potom naj-iskreneje zahvaljujem >;a vso izkazano mi dobroto in vsestransko podporo. Nadvse hvaležna sem gospodu Francu Greporiču, ki mi je ponudil najpotrebnejše za življenje. Še enkrat gospodu dr. Peršinu in vsem darovalcem najlepša hvala in Bog povrni. — Krško, za Božič 1927. — Helena Turšič.
-fr Smrtna nesreča pri spravljanju lesa. Dno 22. decembra so drvarji gonili hlode Zaluknjo nad Begunjami. Proti večeru so tovariši zapazili, da je Rudolf Šlibar, p. d. Sta-var, šel k vodi in se zgrudil. Spravili so ga pokonci, odpeljali domov, kjer pa je nenadoma izdihnil. Bržkone je dobil nevaren udarec.
-fr Kočevski župan odstavljen. Z ozirom nn notico pod tem naslovom nam je poslal g. dr. Ivan Sajovic popravek, da on kot kočevski župan ni bil odstavljen, ampak da je bil le več kot pred tremi leti izvoljeni občinski svet kočevski razpuščen, vsled česar je njegova županska funkcija avtomatično odpadla. Tudi ni res, da je dr. Sajovic pred leti vodil volitve v Mestno premoženjsko upravo s svojo večino, res pa je, da je te volitve vodil še prejšnji občinski odbor, čigar član dr. Sajovic ni bil, a gerentstvo je postavljeno vsled tega, ker so člani uprave pomrli, rekurza proti volitvam pa veliki župan še do danes ni rešil.
■fr Električna luč na Ježici. Elektrifikacija dela, ki jih izvršuje mestna občina ljubljanska v področju občine Ježica, so tekom enega meseca toliko napredovala, da je dograjen transformator, napeljan daljnovod visoke napetosti, nizke napetosti pa v toliko, dn je zn poskušnjo na sveti večer nekaterim posestnikom in gostilničarjem že posvetila toli
llllllllllllllllllll
Sredstvo proti rarpokanl koži.
Ob mrzlem, ostrem vremenu »i boljšega sredstva proti razpok• linam, kot je Nivea-crema, ki obvaruje koio pri temeljiti dnevni, osobito večerni uporabi hrapavosti. Gladka in mehka koža se doteie e
Nlvea-cremo
iiummmmmi
zaželjena' luč. V kratkem se priključi tudi ostalim napeljava na glavni tok, tako da bo do Svečnice vse delo gotovo. Instalacija po hišah izvršuje več ljubljanskih obrtnikov.
ir Na Silvestrovo se v veselju poslavljamo od starega leta in z najboljšimi upi stopamo v novo leto. — Spomnite se pri tej pri-liki slepih s kakršnimkoli darom. — Darove sprejema Podporno društvo slepih, Ljubljana, Wolfova 12.
■fr Smrtna nesreča na ztedeneli poti. Užit-kar Jože Kralj iz Šmarja je šel na sveti dan k deseti sv. maši. Na poti mu je spodrsnilo, padel je in obležal mrtev.
-fr Dva cerkvena kipa ukradena. Tatovi so odnesli iz podružnice sv. Florijana, v župniji Škofja Loka kip sv. Florijana in Matere božje. Kipa sv. Florijana in Madone sta izdelana v starem gotskem slogu in jih cenijo na par tisoč dinarjev, in sicer radi tega, ker sta velike starinske vrednosti. Neumornim škofjeloškim orožnikom se je posrečilo, da so storilcem že na sledu.
■fr Popravil Na 13. strani božične številke bi se morale začetnice nad zadnjim sestavkom pravilno glasiti: M. I.
rfr Tajniško mesto pri uredništvu »Slovenca« se s tem razpisuje. Samo pismene ponudbe s točnimi podatki o starosti, izvršenih šolah in dosedanjih službah naj se pošljejo do 1. januarja na upravo »Slovenca«.
■fr Požar v Obrijah pri Ljubljani. Na praznik sv. Štefana ob 6 zjutraj je nenadoma izbruhnil požar na podu posestnika Antona Zajca v Obrijah štev. 12, ki se je nepričakovano hitro razširil tudi na gospodarsko poslopje sosede posestni ce Frančiške Skutin. Zajcu je pogorel skedenj z vso krmo, šupa s steljo, drvarnice polne drv in vse gospodarsko orodje, vsled česar trpi škode nad 40.000 Din< zavarovan je pa za precej manjšo vsoto. Sku-tinovi so pogorela gospodarska poslopja s krmo in orodjem vred ter ima škode do 35.000 dinarjev. Njena zavarovalnina je napram po-vzročeni Škodi minimalna. Gasilcem iz Šmart-nega, Sneberij in Zadobrove je sicer uspelo požar lokalizirati, niso pa mogli več gorečih poslopij pogasiti in obvarovati. V okolici požara so mnenja, da je bil ogenj podtaknjen. Z zadevo se sedaj bavi policija, ki jo čaka naloga izslediti krivce oziroma požigalce.
■fr Uboj v sveti noči. Dne 24. decembra t. 1. je prišlo več fantov iz vasi Zgorne Lak-nice, fara Šmihel pri Novem mestu, v Šmihel k polnočnici. Pili so že v Šmihelu, nato pa se podali po končanem cerkvenem opravilu nazaj proti domu. Med potom so popili še kake tri litre žganja. Ko so prišli v domačo vas Zg. Laknice. so se vsled preobilo zavžitega alkohola med seboj sprli in stepli. J. Bolite, še mlad fant, je potegnil nož ter sunil z njim tovariša Zupančiča s tako silo v prsa, da mu je prerezal srčno žilo. Zupančič je takoj padel ter v kratkem vsled notranjega izkrvav-Ijenja umrl. Na svet dan so ga pripeljali v mrtvašnico v Šmihelu, kjer se je izvršila obdukcija. Bohte je bil aretiran ter oddan v zapore okrožnega sodišča v Novem n.-stu. Zopet žalosten zgled posledic nezmernega vži-vanjn alkohola.
OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana. Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša.
■fr Gospodinja! Kupuj in zahtevaj v vseh trgovinah samo čajne mešanice znamke »Čajanka«, so najboljša in najlčdatnejša. Prodajajo se tudi v korist Jugoslovanski Matici.	9915
*	Apelit-testenine in dvojno sladno kavo zahtevajte v vsaki trgovini.
■fr Pri pokvarjenem želode«, motenju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »Franz-Josefc-grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti strokovni zdravniki izpričujejo, da se »Franz-Josef«-voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. Dobiva se v lekarnah, dro-gerijah ln špecerijskih trgovinah.
*	Sadjar, ki doslej še ni uporabljal Ar-borin-a, naj si ga preskrbi za škropljenje v mesecu februarju in marcu.
„Vse potrebno --
cfobfmo z neba",
pravimo Šaljivo človeku, ki ga na potu iznenadi dež. V takih slučajih nosijo previdni ljudje v žepu telovnika li v ročni torbici vse, kar nam je potrebno, da se obvarujemo nahoda. To je pločevinasta škatljica »FORMANA«. — »FORMAN« takoj odstrani vse neprijetnosti nahoda, nosnici ge oslohodita. glavobol in izločevanje sluznice preneha. »FORMAN« se dobiva po 10 Din * lekarnah in droiteriiah.
Protestni shod privatnih nameščencev.
Danes zvečer ob 8 se zberejo v dvorani hotela Unicu privatni nameščenci, da protestirajo proti davčni preobremenitvi službenih prejemkov. Do dne 1. januarja 1927 so privatni nameščenci plačevali od svojih plač dohodnino. Ker se pa dravinjske doKiade niso vračunavale v davčno osnovo, je obdavčba pričela šele pri prejemkih okrog 15.000 Din. Ako pa je bil uslužbenec poročen in je imel nepreskrbljene otroke, je bil tudi pri prejemkih 18.000—20.000 Din še vedno prost dohodnine.
S členom 79., točka VI. finančnega zakona za leto 1927.-28. je bila obdavčba privatnih nameščencev v vsej državi izenačena in postavljena na popolnoma novo bazo. Po prvotnem načrtu finančnega ministrstva naj bi znašal novi davek 8% od celokupnih prejemkov iz službenega razmerja, čim presežejo 6000 Din na leto. Znano je, da se je temu načrtu cdločno uprl Jugoslovanski klub in le vztrajnemu naporu dr. Gosarja se je zahvaliti, da se je uvedla sedaj veljavna progresivna lestvica. ki začenja s 3.5 in se dvigne do 10%, nevračunano invalidski davek in komorsko doklado. Toda tudi v tej obliki pomenja omenjeni člen 79. za uslužbence z nizkimi plačami znatno poslabšanje, na boljšem pa so sedaj oni uslužbenci, ki imajo okrog 3000 Din ali več mesečne plače. Za te je bila prejšnja dohodnina dokaj višja napram sedanjemu davku.
Glavna hiba čl. 79. je, da določa prenizek eksistenčni minimum. Jasno je, da mesečni zaslužek 500 Din pri sedanjih draginjskih razmerah ne zadošča niti za najnujnejše življen-ske potrebščine. Postulat vsake moderne davčne zakonodaje pa mora biti, da državljan plačuj davke šele tedaj, ko so njegovi dohodki dosegli tako višino, da jih more plačevati brez ogrožanja svoje eksistence. Druga velika hiba čl. 79. je ta, da ne upošteva osebnih in družinskih razmer posameznih nameščencev. Pri sedanji davčni obremenitvi ni nobene razlike med samskim in oženienim nameščencem, dasiravno je davčna moč samskega uslužbenca večja kakor davčna moč uslužbenca, ki mora preživljati nepreskrbljeno deco, pa čeprav ima mogoče višjo plačo kot njegov samski tovariš. Tudi bolezen in razne druge nesreče v družini se ne upoštevajo. Celo prisilne dajatve, kakor so prispevki za bolniško in pokojninsko zavarovanje se ne izločajo iz od-merne podlage.
Pri tej priliki bi opozorili še na neko okolnost. Generalno ravnateljstvo davkov je pred nedavnim izdalo odlok, da je smatrati vse trgovske in obrtniške pomočnike in celo one delavce v raznih industrijskih podjetjih, ki se jim sme služba odpovedati po gotovem roku, za kvalificirane in da morajo kot taki plačevati davek po čl. 79. kakor privatni nameščenci, dočim so plačevali do sedaj nižji davek na ročno delo. Ce ta odlok obvelja, se bo njih davčno breme izdatno povečalo.
Prav je, da privatni nameščen i opozore merodajne činitelje na preveliko davčno obremenitev baš sedaj, ko je v razpravi predlog novega finančnega zakona. Uverjeni naj bodo, da jih bo pri tej akciji podpirala vsa slovenska javnost z Jugoslovanskim klubom na čelu.
Darila za Novo leto
po znižanih cenah • rokavice, nogavice, žepni robci, kravate, lino damsko triko perilo, dišeča mila, torbice, čipke — pri
Josip Peteline, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika
„Zoo" v Ljubljani.
»Zoo< pride od grške besede »Zoonc, kar pomeni po naše »žival«.
Društvo Zoo, ki se je ustanovilo pred kratkim v Ljubljani, ima namen, zbrati po možnosti vse žive živali, ki žive na našem slovenskem ozemlju in jim postaviti v Ljubljani vrt, dostopen vsakomur, ki ljubi slovensko življenje. V to svrho prosi odbor društva >Zoo« vse Slovence in Slovenke, ki imajo smisel za to idejo, da pristopijo k društvu in omogočijo s tem čim prejšnjo otvoritev zoološkega vrta.
Društvo ima namen zgraditi pod Tivoli-jem v Ljubljani najprej ličen paviljon z akvariji in terariji, ki naj bi vsebovali vse žive ribe slovenskih voda, vse žive dvoživke (žabe, krastače in močerade) in vse žive plazilce (kaže, želve in kuščarice), ki žive v slovenskih mejah. Razen tega naj bi našle v tem paviljonu zavetje tudi vse naše manjše ptice. Pozneje, ako bi društvo uspevalo, bi se uredil krog paviljona obsežen vrt z domovi za večje ptice (ujode) in vse sesavce slovenskih pokrajin (od miške do polha, preko zajca, vidre, lisice in jazbeca, do volka, medveda, jelena, gamza in srne).
Tak zoološki vrt bi ne bil samo v ponos vsem Slovencem in v razvedrilo in zabavo vsem, ki bi ga obiskali, marveč tudi neprecenljivo izobraževalno sredstvo mladini vseh naših šol. Dn se ta ideja uresniči, je treba, da pristopi vsak Slovenec v »Zoo«.. Šele ko bo štelo društvo več tisoč članov, se bo obrnilo na obe oblastni skupščini slovenski in na mestno občino ljubljansko za podporo, ker najprej moramo dokazati, da smo vredni podpore.
Članarina znaša 1 (en) dinar mesečno. Naj je ne odkloni nihče, ki bo naprošen od poverjenikov društva za pristop v »Zoo«. Kdor pa misli, da je en dinar mesečno vseeno premalo, naj da več: čim več. tem bolje.
Zoo.
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Drevi imata nočno službo: Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu. rt * *
© Uredništva listov, ki so imela letos redakcijske železniške karte in jih hočejo obnoviti, naj pošljejo zanesljivo danes med 11. in 13. uro svojega zastopnika v nujni zadevi k predsedniku g. Virantu, Knafljeva ul. 5.
© Pravljice se bodo zopet pripovedovale v četrtek, 29. t. m., ob 4 v Akademskem domu. Otroci, le pridite, se bomo spominjali novorojenega Jezuščka in gledali lepe slike. — Kršč. žensko društvo.
© Nenadna smrt ljubljanskega trgovca. Trgovcu Antonu Ravhekarju, stanujočem na Resljevi cesti 26. je dne 26. decembra ob pol 23, uri med potjo na vogalu Resljeve ceste in Slomškove ulice nenadoma prišlo slabo, nakar ga je mimodošli odvetniški kandidat dr. Rudolf Mrzlikar spremil domov. Na domačih stopnicah se je Ravhekar zgrudil ter izdihnil. Na lice mesta dospeli dr. Šporn je zamogel konštatirati le še smrt, ki je nastopila vsled srčne kapi,
O Umrla je 24 t. m. gospodična Sonja K a 1 a n , učiteljica. Pokopali so jo v torek popoldne.
O Gremij trgovcev v Ljubljani poživlja članstvo, da se v čimvečjem številu udeleže
Ljubljansko gledališče
DRAMA. Začetek ob H uvočer.
Sreda, 28. decembra: Zaprto.
Četrtek, 20. decembra: DVA BREGOVA. Red 1).
Petek, 0. decembra: SODNIK ZALAMEJSKI. Pre-
mijera. Premijerski abonma. Sobota, 31. decembra: Zaprto. Nedelja, 1. januarju ob 15. uri pop.- SNEGULČTCA. Mladinska predstava pri znižanih cenah. Ob 20. uri zvečer: BOLJŠI GOSPOD. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Obakrat izven.
OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Sreda, 28. decembra: BAJADERA. Opereta. Gostovanje tenorista in režiserja Trbuhoviča. B. Četrtek, 2,9. decembra: Paprto. Petek, 30. decembra: MILOŠEVA ŽENITEV. A. Sobota, 31. decembra ob 10. uri pop.: GROFICA MARICA. Opereta. Ljudska mladinska predstava pri izredno znižanih cenah. Izven. Nedelja, 1. januarja ob 15. uri pop. ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob pol 20. uri zvečer: POLJSKA KRI. Opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.	,
Mariborsko gledališče
Sreda, 28. decembra ob 20. uri: KAR HOČETE.
Ab. D. Kuponi. Četrtek, 20. decembra ob 20. uri: TAKRAT V
STARIH ČASIH. Ab. B. Kuponi. Petek, 30. decembra: Zaprto.
Silvestrov večer v mariborskem gledališču. Leto« priredi mariborsko gledališče nadvse zabaven Silvestrov večer, čigar glavni atrakciji bodeta humoristična enodejanka tor nalašč za tn večer sestavljena velezabnvna mariborska operetna revija.
Mariborska drama študira Dante Signorinije-vo efektno moderno komedijo v režiji g. J. Kovi-ča »Živeli tatovi!«. Gospod Pregarc pa pripravlja prvega Wcdekinda nn slovenskem odru »Glasbo«.
Cerkveni vestnik
Sestanek v družbeni dvorani ima prihodnjo nedeljo ob 5 K rižanska Moška Mar. družba. Dobro doSli po fclaniii vpeljani gosi je i
"Prireditve in društvene
vesti
Redui občni zbor Društva železniških upokojencev se vrši dne U. januarja ob 0 dop. v Gambri-novi dvorani v Mariboru. — Dne 8. januarja 1928 ob 2 pop. v salonu pri Levu, Gosposvetska cesta št. 16 v Ljubljani.
Učitelji ferijalci. V smislu ustnega dogovora na Bolu skiicujem v petek dne 30. dec. t. 1. v Maribora ob 11 dop. v salonu restavracije »Pri Zamorcu« Ferijalno zborovanje. Dnevni red: 1. Naše letovanje v velikih počitnicah 1028 na Bolu. 2. Reorganizacija. 3. Slučajnosti. — Za F. U. S. Slavko Mrovlje, L r.
Ljubljana.
Občni zbor Slov. kat. akademskega starešinstva se vrši dne C. januarja 1028 ob 10. uri dopoldne v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesta 5 v Ljubljani. Dnevni red je sledeči: 1. Čitanje In odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročilo odbora, 3. poročilo odsekov, 4. poročilo revizorjev, 5. poročilo klubov, 6. volitev novega odbora, 7. slučajnosti. V smislu društvenih pravil se morajo predlogi, ki jih hoče staviti kak član na občnem zboru, naznaniti pismeno 8 dni preje društvenemu odboru. Vsak klub naj brezpogojno pošlje na občni zbor svojega zastopnika.
Združenje jugoslovanskih inžen.jerjjov in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek, 30. decembra ob 20. uri na tehniški fakulteti v Aškerčevi ulici št. 11. Predaval bo g. dr. ing. Alojz Kral o temi: Moderni problemi preiskave materijalij (v zvezi z ogledom laboratorija za preiskavo materijalij na univerzi v Ljubljani). Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo.
Zadruga hotelirjev, gostilničarjev, kavarnar-jev, žgaiijetornikov in izknhnrjrv v Ljubljani sklicuje v sredo dne 28. decembra 1927 izredni občni zbor v restavracijske prostore gospoda Krapeža v Zvezdi ob 3 pop., na katerem se bo sklepaio. knko stališče naj zavzame gostilničarstvo in kavarniStvo napram pobiranju občinskih in oblastnih doklad.
Nsrsicg^dfliglši naStup
oblačil lastnega izdelka nudi isrdhs JOS. ROiSKS, Lmfcžiana
pogreba prerano umrlega tovariša in odbornika Gremija Antona Ravhekarja. — Načelstvo.
O Požar. Čevljarski mojster Janko Dolenc, stanujoč v svoji hiši na Barvarski stezi št. 6., je dne 26. decembra ob 18. uri zapazil, da se iz podstrešja njegove hiše vali gost dim, nakar se je podal v prvo nadstropje, kjer je videl, da gori strop. Dolenc se je brž spomnil, da se nahajajo štirje otroci stranke Polik zaprti v stanovanju v prvem nadstropju. Vdrl je urno v sobo in spravil otroke na varno, potem pa alarmiral gasilce, ki so takoj dospeli na lice mesta. Ogenj je bil čez eno uro popolnoma pogašen. Dolenc ima 15.000 Din škode. Gasilci so ugotovili, da se je strop vnel od razgretega dimnika v prvem nadstropju, katerega se je tiščal lesen strop.
O Smrtna nezgoda ali mrtvoud. Dne 26. decembra t 1. ob 13. uri je tri in polletni sinček Ivanček milničarja Lovrenca Krofliča na Glincah sedel na stolu v kuhinji. Otrok se je nenadoma zrušil s stola in obležal na tleh kot mrtev. Starši so takoj poklicali zdravnika dr. Kanca, ki je konštatiral smrt dečka, na-stopivšo vsled mrtvouda. Obveščena je bila tudi policija. Policijski zdravnik dr. Avramo-vič je tudi konštatiral, da je otroka na stolu morala prijeti slabost, vsled česar je padel in se pri padcu še poškodoval. Redek slučaj pri otrocih te starosti.
0 Električna ccstna železnica. Iz »Jugoslovanskega železničarja« št. 9 razvidimo, da je bil izključen iz železničarske organizacije delovodja naslovnega podjetja g. Bitenc, in da ni bil sprejet v organizacijo knjigovodja podjetja g. Elsner, da so bili tehtni razlogi, ki so dovedli do tega. Želeti bi bilo, da se ti tehtni razlogi v interesu razčiščenja razmer pri električni cestni železnici od strani železničarske organizacije objavijo javnosti, ker je tudi s strani osebja samega čuti najrazličnejše pritožbe.
0 Poskusen samomor. Snoči se je v Škofovi kleti Pred Škofijo ustrelil v levo stran prsi 21 let stari Josip Sterle iz Hradeckega vasi. Sterleta so z rešilnim vozom takoj prepeljali v splošno bolnico. Njegovo stanje je opasno in je malo upanja, da ostane pri življenju. Vzrok samomora do sedaj ni znan.
O Trije tički aretirani radi tatvine. Pred kratkim so bile izvršene tatvine pri trgovcih Svctozarju Koserju na Starem trgu 28 in pri Karlu Prelogu v Židovski ulici 4, o čemer smo že na kratko poročali. — Policija je tipala za storilci na vse slrani ter je nekaj dvomljivih tipov že posadila na zasliševalni stol. Ker pa jim niso mogli do živega, so jih morali poslati nazaj na svobodo. Dne 24. decembra t .1 je pa policija vnovič stopila v akcijo in tokrat ne zastonj. Aretirali so tri ljubljanske tičke in sicer 23 letnega ključavničarja Antona S., doma iz Mengša, 23 letnega sedlarja Avgusta P. iz Ljubljane in 17 letnega brivskega pomočnika Josipa N, tudi iz Ljubljane, kateri so poskušali razpečati pri Koserju ukradeno suknjo. Pri hišni preiskavi so pa našli tudi en del predmetov, last trgovca Karla Preloga iz Židovske ulice, ki so bili pobrani iz izložb v noči na 11. decembra 1927. En del pokradenega blaga so vsi trije delničarji že razpečali. Aretirani so morali v zapor, namesto da bi si bili privoščili dobre božične praznike. Tega pač niso pričakovali. — Policija je aretirala še nekega drugega pustolovca, ki se je nastanil v Ljubljani ter se izdajal za zdravnika dr, Ljudevita Cerne iz Celja. Njegovo pravo ime je menda Ropotar in je doma iz okolice Celja. Ker ga varnostne oblasti zasledujejo radi nečednih deliktov, je pač imel vzrok nastopiti pod drugim novim imenom. Kaj ima aretiranec vse na vesti, bo šele razkrila ljubljanska policija, ki je v zadevi postala posebno pozorha. Konec aretacij radi tatvin in pustolovščin, izvršenih pred in med božičnimi prazniki, pa šc menda ni ter se policijski kriminalni organi nadejajo še ostale tatove pospraviti na varno.
O Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.
O Vsakovrstne trpežno čevlje, snežne čevlje, galoše kupite najboljše pri A. Gorše, Stari trg 15.
O Glej izložbe F. Čuden, Prešernova 1, ki nudi krasna novoletna darila za dame in gospode.
Mfarilvor
□	Volitev župana odložena? Dokler se ne reši pritožba radikalov nad izgubitvijo enega mandata, se volitev župana odgodi.
□	Pogajanja med demokrati in socijalisti ne gredo gladko naprej. Demokrati uvidevajo, da s socijalisti ne morejo delati. Socijalistom pa je že silno žal, da so brskali ravno proti SLS, s katero bi lahko tvorili večino Zanimivo je konštatirati, da delavstvo ravno vsled socijalnega delovanja dr. Gosarja zahteva sodelovanje z SLS.
□	»Jutro« prejema našo pošto? »Jutro« je blagovolilo objaviti neki dopis tajništva SLS iz Ljubljane. Ker tajništvo SLS v Mariboru niti kak privatnik ni prejel od tajništva iz Ljubljane nobenega dopisa, je mogoče le to, da ga je prejelo »Jutro« direktno s pošte. Sicer je stvar malenkostna, a je prav, da sc dožene, kako je prišlo »Jutro« do pisma.
□	Novi zavod na notranjem oddelku splošne bolnice Po prizadevanju g. doccnta dr. Ivan Matka sc bo otvori! na notranjem
oddelku mariborske splošne bolnice fizika-lično terapevtični oddelek. Soba za ta institut je že pripravljena in tudi nekaj tozadevnih instrumentov je že nabavljenih.
□	Smrtni slučaji in prepeljava. V Mariboru je umrl 65 letni lesni trgovec v Kopitir-jevi ulici Jurij Vojgend. Pogreb bo danes ob pol treh popoldne. — Umrla je Neža Mere, soproga železničarja v 57. letu in bo pogreb danes ob pol treh — Dalje je umrla 76 letna vdova po strojnem ključavničarju Ceh Mariia in bo njen pogreb v četrtek ob treh popoldne. — Danes bo ekshuminirana pred 9 leti pokopana Agneza Pen in prepeljana v Gradec.
□	Veliki kanal dograjen. Veliki kanal, ki pelje po Koroški cesti in se izteka v Dravo nad mestnim kopališčem, jc dograjen.
□	Zavarovanje novih mestnih hiš. Mestna občina je zavarovala zadnje štiri nove hiše pri Vzajemni zavarovalnici.
□	Preselitev vojaškega urada. Lastnik hiše, kjer je bil nastanjen mestni vojaški urad, kavarnar g. Kafer je občini odpovedal prostore. Vojaški urad se bo preselil v hišo mestne občine, kjer je finančno ravnateljstvo in mu bo moralo to odstopiti tri sobe.
□	Pri Ruški koči na Pohorju (1250 m) se bodo dobile na Silvestrov večer koline. Igra pohorska godba. — Srečno in veselo nove leto 1928 želita vsem obiskovalcem Mirko in Mirka Sernc.
Celje
& Poroka. Na Štefanovo ob pol 12. url
se je poročil v opatijski cerkvi celjski g. dr. Alojzij G o r i č a n z gdč. Marijo P 1 e -šivčnikovo, hčerko priljubljene in znane restavralerke v hotelu »Evropa« ge. Ple-šivčnikove. Poročal je mil. opat celjski g. Peter Jurak.
-©• Iz kemične tovarne v Gaberju prihajajo čudni glasovi. Tako n. pr. se je pred kratkim-težko ponesrečil neki delavec, ki leži sedaj v bolnici, ker baje ni bilo pravočasno preskrbljeno za potrebne varnostne naprave. Pa tudi o obnašanju nekega inozemca napram našim delavcem čujemo stvari, ki jih bomo ob priliki morali določneje osvetliti.
& Voznika brez luči. Anton F. in Andrej L. sta posestnika v Petrovčah, pa še ne vesta, da je prepovedano vozariti ponoči brez luči. Prošli petek ju je radi tega nagovoril stražnik na Dečkovem trgu. Voznika pa se nista hotela razgovarjati z očesom postave, -temveč sta počnala konje in Andrej se je znesel nad stražnikom z zelo nerodnimi izrazi, kakoi »lenuh«, »potepuh«. Radi tega bo Andrej seveda imel sitnosti.
BopIsJ
Trbovlje
Dvomesečni gospodinjski letaj pod vodstvom gdč. Odlaskove se otvori danes 28. decembra v Društvenem domu. — Umrl je na Božič posestnik in gostilničar Boštjan Jager. — lloiični dnevi so potekli v našem obljudenem trgu mirno in ni javiti najmanjšega prestopka proti polic, naredbam — ilfcso je kradla. Neka žena si je holela na Štefanovo v mesariji Pokleška na tatinski način prisvojiti meso. Policija in žandarmeri ja je imola dovolj opraviti z njo, preden so jo vtaknili v »kejho«.
—	Občinski nameščenci so tudi letos prejeli svojo 13. plačo, ki jim je pripomogla, dn so praznike prijetnejše obhajali, kar jim gotovo vsak privošči.
—	Vri rudniškem gasilskem domu so na splanira-nem prostoru napravili umetno drsališče. Na Štefanovo je bil rudnik v polnem obratu Ker se večkrat med tednom ob delavnikih praznuje, in ima rudnik dovolj nakopičene zaloge, se je to kritiziralo splošno. Rudnik tudi drugih praznikov ne spoštuje. — Ob hudem mrazu prejšnjega ledna se je delavstvu na Doberni na nočnem šihlu kuhal čaj. Kam bi to zapisali? — Na Silvestrov večer bo gotovo najprijetnejša zabava v Društvenem domu.
—	Voščila za novo leto za »Slovenca« naj interesenti prineso za objavo v konzum na Vodah. Tudi »Slovenca« se lahko tam naroči. Posebno delavstvu priporočamo »Slovenca«, ker prinnša vsake sredo za delavstvo celo stran važnih stvari.
Dobrna pri Celju. Pri nas je bila letos rekordna sezija. Tako obilnega obiska ml strani gostov še nihče ne pomni. — Županovo hišo je zadel težak udarec; umrla je po daljši in hudi bolezni dobra, tiha in vzgledna gospodinja Francetova.
Spori
SK Jadran. Danes ob 20. uri seja upravnega odbora v Nurodni kavarni. Jutri v četrtek 21). dec. ob 20. uri je sestanek nogometašev, radi oproslitve članarine za preteklo leto in radi oddaje opreme, ki se bo dala popraviti za pomladansko sezono. , Prosimo točne in gotove udeležbe vseh Članov. Se-j stauek je istotuko v Narodni kavarni. — Odbor.
Smuški tečaj pri Koči na Sv. planini, 085 m, se je moral vsled nenadnega silnega jugu odgoditi. I Za slučaj, ako so prijavi dovolj udeležencev iii nko i zapade nov suh sneg, se bo vršil šestdnevni tečaj 1 in sicer od 5. do 10. januarja 1928 pod enakimi pogoji, kakor je bilo že objavljeno. Prijave sprejema voditelj tečaja g. R. Badiura, Ljubljana, Blel-\veisova cesta 10, palača velikega Župana. — Litijska podružnica SPD.
ŠPORTNI DOGODKI.
Francoski igravci tenisa v Severni Ameriki v začetku niso imela sreče: Tilden je premagal Borotra 7:5 in 6:4, Alonzo Brugnona 12:10, 3:6, 6:1, par Tilden in \Viliiams pa Borotra in Boussusa 7:5 in (5:1.
V nogometu zapišemo sledeče: Primorje _
splitski Borac 3:0, VVacker — Miinchen 3:2, Bo-logna — Livorno 3:1, Juventus — Novura 4:8, Cremonose — Torino 2:2, Stade Francais in C. A. , Pariš — berlinska Ilertha 5:3, Red Star — Hertha j 2:1, tnnrseilleški 01impique — dunajski Simmering i 5:1, Barcelona — Viktorija iz Žižkova 5:3, Hašk — Gradjanski 3:2, Croalia — Viktorija 3:2; točke: Concurdia o, Hašk o. Vikioria i, uradjanski 1.
Gleitzejeva je plavala pri Gibraltarju celih 20 km; uspeh ji je bil blizu, pa se ji je zopet izmaknil. — lz Ameriko prihajajo presenetljiva poročila; na primer, da so plavali \Veissinueller, Kojac, Glaucy in Lauffer 4 X 220 y v 9 min. in 20J2 nek.!; svetovni rekord na 4 X 200 m (torej dosti uianj kot 4 X 220 y) imajo Heitmann, J. Ra-demacher, Berges in Heinrich z 9:40.0, napravili so ga v Bologni. Avstralci pa javljajo, da so plavali Oharlton, Henrv, Gree in Jones 220 y v 9:80.
Sicer pa Avstralcem ne smemo zmeraj verjeti. Atkinson ni skotil 8.15 m dalei, temveč niti 7 metrov. Glej članek.
Prav tako glej poseben članek o novein rekordu Rigulola, 176 in pol kg obojeročni sunek.
Amerikanec Aosla hoče Ameriki priboriti nazaj trajnostni rekord, ki ga imata od avgusta naprej Edzard in Ristic z 52 urami 22 min. in 31 sek.; prej Aosta in Chaniberlin 51:11:25.
NAMESTO 8.15, NITI 7 m.
Po domače bi rekli: potegnili so nas. Vsaj iteuter je napačno poročal. Namesto 20 čevljev in 9 col, ki jih je po Reutcrju skočil Atkinson na daljavo, mora biti 22 čevljev in 9 col, torej cele 4 čevlje manj. Štiri čevlje je pa 1.219 m; če jih odračunimo od poročanega rekorda, dobimo nekaj nad 690 cm, natančno 6.9342 ni. To seveda ni nič. Lahko si mislimo, kako je Hubbardu odleglo, ko se je izkazalo prvo poročilo za napačno. Ostanemo pri 7.896 m.
RIGOULOT .IE SUNIL 176.5 kg!
Dolgo dobo je sameval Tiirkov rekord v oboje-ročnem sunku na samotni višini 160.5 kg. Prišel je Steinbach in je dvignil rekord na 175.2 kg; prišel je Svoboda in ga je dvignil na 185.6 kg. A vsi ti rekordi so bili doseženi z neprostim dvigom do prsi; to se pravi, atlet je pri dviganju počival z ročko ob pasu itd. Prosto na prsi je dvignil in sunil pred Rigoulotom največ Šved An-iersen, 149 kg. Francoz Bonnes je dejal prosto na prsi 153 kg, pa jih ni mogel suniti. Prišel je Rigou-lot in hitro je šlo kvišku, gor do 175 kg. Pretekli teden je hotel prekositi Rigoulot samega sebe, trikrat je poskusil, na desnem kolenu se je ranil, ni odnehal, poskusil je četrtič in kvišku je zletela ogromna teža 176.5 kg. Nov brezprimeren svetovni rekord.
Vseslovaaska zveza rokoborcev se ustanovi.
v Praga. 27. dec. (Tel. »Slov.«) Prihodnji mesec se bo ustanovila vseslovanska profesionalna zveza rokoborcev, ker so mnogi rokoborci izstopili iz dosedanje zveze, s katere vodstvom se ne strinjajo. Izstopila sta Jugoslovana Kopp in Filipovič, češka mojstra Fristenskv in Jirsa ter še več drugih čeških, poljskih in madjarskih rokoborcev.
Julija 1928 vseslovanska plavalna tekma v Pragi.
v Praga. 27. dec. (Tel. »Slov.) Na 21. in 22. julija 1928 je razpisana v Pragi vseslovanska plavalna tekma. Za tekmo se bo priredil poseben prostor.
Denuncijantstvo med slovenskimi dijaki pod PPŽ-režimom.
Že dobro leto je bil pri ljubljanskem deželnem sodišču v teku proces, ki je prevsem zanimal naše dijaštvo, hkrati z dijaštvom pa bi moral interesirati vso slovensko javnost, kajti s tem procesom je bil uačet problem denuncijantstva, tega težkega zla, ki je bil uveden v Sloveniji pod režimom PP.
Za kaj gre pravzaprav? Mlad študent Ciril Kočevar je napisal spomladi in jeseni leta 1926. proti tedanjemu in sedanjemu predsednikuu SSL1J, najvišjega odbora ljubljanske akademske mladine, g Vekoslavu Iskri, nekaj ostrih člankov v »Narodnem Dnevniku«, češ da ne spada na vrhovno mesto slovenskega dijašiva, ker da je leta 1925., pod režimom prosvetnega šefa dr. Pavla P e s t o t -n i k a deuunciral več »separatizma':, »komunizma« in »klerikalizmat osumljenih študentov.
Po dolgem odlašanju je Iskra, najvidnejši voditelj esdeesarskih študentov, vložil proti Hočevarju štiri tiskovne tožbe, ki jih je kasneje združil v eno obtožnico. Hkrati je vložil tožbo tudi proti časnikarju Francu Alešu, ki je v »Narodnem Dnevniku- naperil proti Iskri iste očitke.
Oba obtoženca sta nastopila obširen dokaz resnice, v katerem sta navedla obširna dejstva, ki so potrjevala njune navedbe.
Proti Cirilu Hočevarju sta se vršili dosedaj že dve razpravi, ki sta bili obe odgodeni.
Včeraj, v torek, dne 27. t. m. se je vršila proti Cirilu Kočevarju tretja, končna obravnava. Razprava se je vršila pred tukajšnjim senatom, kateremu je predsedoval v. s. svetnik Kralj, votirali pa so v. s. s. Mladič. M o h o r i č in J u v a n c.
Obtoženi Kočevar je izpovedal svojo obrambo že pri drugi razpravi, pri kateri je navajal razna zase razbremenjevalna dejstva izza časov velike deuuncijantske gonje leta 1925.
Pri včerajšnji razpravi je bilo zaslišanih nekaj prič, med drugimi tudi dr. Pavel Pestotnik. Tej priči je Hočevarjev branitelj dr. Vlad. Kav-h a r jasno dokazal, da je pri preiskavi povsem drugače izpovedal, kot pa pri glavni razpravi. Obtoženec JCočevar pa je dr. Pestotniku v obraz pove-dal:»Mnralno ste danes vi na obtožni klopi!«
Ko so bile prečitane izpovedi, je podal svoj plaido.ver zastopnik obtožitelja VekosLava Iskre dr. Knaflič, ki je v svojem govoru skušal omalovaževati vso zadevo in jo označiti za >ričet«.
Dr. Vladimir Ravnihar je v svojem obrambnem govoru očrtal, kak policijski duh je vladal I. 1925. pod PP-režimom v Sloveniji in kako se je vzgajalo denuncijantstvo. Naglašal je: »Jjtvnost bo strmela, da so bili posamezni študenti leta 1925. zaupniki oblasti in policije, da je bil študent G. V. poslan kol špijon med »komunizma« osumljene študente in da so razni sam. demokrat-«kt študentje ovajali oblastem svoje tovariše.« Proti premogu dr. Knafliča, naj se obsodi Kočevar na najnižjo možno kazen, je dr. Ravnihar predlagal, naj se Kočevar v interesu akademske morale in načela resnice oprosti krivde, ker so njegove trditve tekom preiskave bile dokazane. Dr. Ravnikar je opozarjal na idealizem obtoženca Hočevarja, ki se je brez osebnih interesov postavil v bran akademske morale in časti, s tem. da je javno nastopil proti denuncijantstvu. Nato je dr. Ravnihar navajal štejrilne dokaze resnice, katere je dr. Knaflič označil za »grmado klevet'.
Sodni senat je po daljšem posvetovanju Ko-iievarja oprostil krivde prestopka po tiskovnem prestopku. Razsodba se ozira na izpovedbo številnih prič, ki so potrdile vse dokazilne navedbe obtoženca.
Razsodbo je nabito polna razpravnn dvorana St. 77, katero je zasedlo izključno le dijaštvo ljubljanske univerze, sprejela z velikim nnvdušeniem in zadoščenjem. Oproščenega Kočevarja so potem slovenski akademiki brez razlike političnih prepričanj — tudi sam. demokrati — obsuli z osebnimi čestitkami. Vsa razprava je trnjaln včeraj od 12 do 8 zvečer. Razprava preti časnikarju Fr. Alešu v l»ti zadevi je odgodena na nedoločen čat>.
Krek vedno večji!
(Nov spis o Kreku.)
V	Koledarju Goriške Mohorjeve družbe za leto 1928 je opisal Jože Abrani — znan naši javnosti v zadnjem času zlasti po biseru lanskega »Mentorja«, po svojih spominih na Kreka — Krekovo skrb za goriške begunce med svetovno vojno. Tudi tu se je držal Krek svojega načela, ki ga je tako rad ponavljal za Prešernom, s da sino ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi«-. Mož, ki je po svoji ljubezni do Slovencev in do južnih Slovanov sploh daleč prekašal vse »nacionaliste«, je bil obenem brat vseh ljudi in je pokazal s svojim zgledom, da ljubezen do lastnega naroda nima nič skupnega s sovraštvom do drugih narodov. Skrbel ni samo za slovenske begunce, ampak tudi za italijanske.
V	Ljubljani je odprl Krek v prostorih Zadružne zveze Posredovalnico za begunce. Abrani pravi: »Ta je bila izprva informativnega značaja, potem se je okrepila v podporno ustanovo. Imela je dva urada, za Slovence in za Italijane. Obema je bil dr. Krek pokrovitelj in oče, vsak pa je imel svoj odbor. Slovenski del so vodili prof. Berbuč, dr. Pavletič in vrli pevmski župnik Budin, italijanskega pa sedanji tržaški škof dr. Fogar. ... Krek je naročil drju Fogarju, ... naj ima ... pri sv. Jakobu vedno vso službo božjo za italijanske vojne begunce v italijanskem jeziku. V tem jeziku naj jim pridiguje, v tem jeziku naj pojejo itd. ves čas, dokler bodo v Ljubljani. Posredoval je pri škofiji, da se je to zgodilo. Po zatrdilu dr. Fogarjevem je Krek vedno rad
govoril z italijanskimi begunci v njihovem materinem jeziku in bil v moralnem in gmotnem oziru njihov velik dobrotnik. Po Krekovi smrti je dr. Fogar na prošnjo italijanskih beguncev imel v cerkvi sv. Jakoba slovesno sv. mašo za-dušnico z govorom. In cerkev je bila polna hvaležnih Italijanov. Navzočni so bili skoro vsi, kar jih je bilo v Ljubljani,
Še to: Begunci vseh krajev Primorske so sklenili delovati na to, da bodo, ko se povrnejo domov, imenovale vse prizadete o 1 »čine — slovenske in italijanske (I!) oziroma furlanske — iz hvaležnosti »očeta d rja Kreka« za častnega občana. Do tega ni prišlo. V dno srca mu bodo pa gotovo vsi hvaležni na vse večne čase. —
Vrednosti narodnega dela ne smemo soditi toliko po tem, ali prinaša narodu koristi z ozirom ua drugorodee takrat kadar je narod na vladi in reže drugorodcem kruh in pravico, amipak predvsem po tem, ali koristi narodu tudi takrat, kadar narod pomoči najbolj potrebuje in mu drugi režejo kruh in pravice. Ne vdajamo se tozadevno nikaki m iluzijam, eno pil smemo o Krekovem pojmovanju narodnega dela reči: da goriškim Slovencem brezdvoumo ne škoduje, če lahko pokličejo Italijanom v spomin svojega rojaka, ki so ga nameravali Italijani imenovati za častnega občana svojih občin!
27. decembra je praznoval Krek svoj dva-inšestdeseti god. Koledarjev spis ga gotovo ni diskreditiral pri njegovem patronu.
Razkrist^anievanje ruskega naroda.
O tem predmetu smo že veliko pisali. Zelo poučno je bilo v tem oziru pismo duhovna iz ruske vasi, ki smo ga priobčili v božični številki. Je pa ta predmet zdaj posebno zato zanimiv, ker se govori o spravi med cerkvijo in sovjeti, kar predstavlja (ako se bo sploh uresničila) vsaj v političnem oziru neko preorien-tacijo sovjetov v verskem vprašanju. Da bi se pa sovjeti bistveno preusmerili iz sedanjega brezboštva k veri, na to še dolgo ni misliti. Prvič so vso svojo mladino vzgojili v fanatičnem brezverstvu, ljudsko mladino pa temeljita kvarijo po ljudski šoli. Zalibog so preželi po svoji propagandi z brezverstvom tudi starejšo kmetsko generacijo. V tem oziru je zelo poučen članek kneza Aleksandra S a 11 y -kova v novemberski številki »Hochlandac. On ta slednji moment zelo poudarja in ima prav: velik del ruskega kmetskega ljudstva je bil odnekdaj strašno nepoučen, divji in moralno čisto prepuščen sam sebi, ker cerkev pod carizmom nj vršila svoje naloge, oziroma je tudi ni mogla in smela. Zato je ta narod padel v najhujši materializem in verne so bile le najlepše duše. Te so pa tudi ostale, kar je Saltykov prezrl, ter bodo sčasom povzročile preporod. Saj se celo že delavci ponekod počasi probujajo k veri in v Ljeningradu so si nedavno delavci sami sezidali cerkev! Neverjetna moralna razbrzdanost, ki se je pod so-
vjeti razvila, lx) tudj povzročila prej ali slej reakcijo, ker nazaj v divjaštvo narod ne bo šel!
Sovjetska brezverska propaganda bo pa gotovo šla dalje. Saltvkov opozarja zlasti na to, kalco sovjeti rafinirano, vprav peklensko pačijo evangelije, ki so v splošnem ruskemu narodu sveti. Oni naravnost na pornografičen način ]>otvarjajo Jezusovo življenje, zgodbo z Marijo iz Magdale, s kananejsko ženo, skru-nijo Marijo, učence, in predelujejo evangelske zgodbe sploh na tak način, da ponižujejo Jezusa Kristusa do neke vrste pohotnega judovskega deloinržnega klateža, ki je uganjal vse mogoče stvari! Takega bogoskrunstva ni še nihče v tako velikem stilu in na tak podel način sistematično uprizarjal v človeški zgodovini kot ga boljševiki. To je zelo podobno temu, kar se je nekdaj godilo v poganstvu. Stara ruska in grška vera je bila dokaj čista; šele pesniki so jo pokvarili v opolzko, ljudskim strastem laskajočo in tudi pokvarjene živce intebgence dražečo mitologijo. Iz Jupitra so naredili pohotneža itd. itd. Tako je vera ved-nobolj propadala. Isto delajo zdaj v Rusiji sovjeti. Neukega in zelo čutnega ljudstva se to prijema — vendar boljše elemente gotovo odbija. Upati je, da tudi boljševika brezverska pornografija svojega namena končno le ne bo dosegla.
Največfa debata v angleški zbornici po 300 letih.
Zelo interesautno opisuje debato o Prayer Booku v angleškem parlamentu Lloyd George, Po 300 letih je bila to največja, najbolj zanimiva in najbolj globoko segajoča debata tako v zbornici lordov kakor v zlx>rnici poslancev. Lloyd George meni, da je borba šla med anglikansko duhovščino, ki se nagiba h katolicizmu, in laiki, ki so še ortodoksni protestanti. Duhovščina, pravi on, je za novi Pray-er Book *tfo, ker v svoji formulaciji sv. maše uagiba h katoliškemu pojmovanju duhovniškega zvanja: posrednika med Bogom in človekom. V parlamentu so za časa te debate bile vse stranke premešane med seboj: minister je govoril proti ministru, tory proti toryju, la-bourist proti labouristu, le liberalci so bili vsi
proti novemu Prayer Booku, ki so ga škofi predložili. Zoper Rim in katoliško Cerkev ni nihče rekel žal besedice, dasi je glasovanje pokazalo, da je večina ljudstva še trdno pro-testantovska, antirimska. Zgodilo se pa je, da je veliko članov Delavske stranke bilo za an-glokatoliško smer, ker so anglokatoliški duhovniki socialno veliko bolj delavni in moder-nomisleči nego protestantovski. Lloyd George prava, da še nikoli ni videl zbornice tako globoko prežete stvari, da, naravnost vzburkane do dna. Dokaz, da se v verskem pogledu angleški narod tekom sto in sto let ni nič iz-premenil. On je ostal globoko veren kakor je bil in to od lorda do delavca.
Tajnost smrti prestolonaslednika Rudolfa.
Zadnje čase se zopet veliko piše o smrti, ki je zadela svojčas avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa. Nekateri namreč trdijo, da je bil ubit od svojega tekmeca, ko se je nahajal pri svoji ljubimki baronesi Večera. Težko da se bo kdaj izvedela cela in čista resnica, ker so oni, ki vedo, oziroma še vedo, obvezani varovati tajnost. Zdaj se je oglasil znani dunajski advokat dr. Adolf Rachrach, ki je bil pravni zastopnik rajnega Rudolfa in zato va-
ruje veliko molčečnost. On ugotavlja samo, da absolutno ni res, da bi bil Rudolf ubit. Prestolonaslednik Rudolf se je sam ustrelil iz lastne lovske puške. Ko je bil že mrtev, sta dospela na grad Mayerling, kjer se je bila katastrofa zgodila, grof Hoyos in Rudolfov svak, princ Filip Sachsen-Coburg-Gotha, katerega nekateri senzacije lačnj ljudje spravljajo v zvezo z »umorom«. Dr. Bachrach pravd, da more to potrditi po prisegah prič.
Bombna atentata v Buenos Airesu.
23. decembra ponoči sta eksplodirali v Buenos Airesu dve bombi, ena v poslopju National City Bank, druga v Bank of Boston. Obe-dve podjetji sta v rokah kapitalistov Zedinjenih držav severne Amerike. K sreči se ni zgodila nobena smrtna nesreča, pač pa je bilo več oseb ranjenih, nekatere celo težko. Policija atentatorjev dozdaj še ni izsledila. Bombi sta imeli užigalca na čas. Splošno se govori, da je. atentat delo komunistov, ki =»e hočejo s tem
maščevali zaradi usmrtitve Sacca in Vanzetija. National City Bank je zelo trpela, ker je izbruhnil vsled eksplozije požar in je v 20 minutah zgorela vsa oprava. Po katastrofi se je nabralo nekaj publike, ki je demonstrirala po ulicah, vzklikajoč: >Dolj komunisti! Živela Argentinija! Živele Združene države!« — Stvar je simptomatična radi vedno bolj razvijajočega se nasprotja med boljševiškimi in antiboljše-viškimi elementi v celi Ameriki.
Kmetu Ferčniku že dalj časa ni bil všeč kruh. kakršnega so ženske pekle. Povedal jim je. da bo prihodnjo peko sam spekel.
»Jaz ti bom pa pomagal,-, se je oglasil v veži sosed Zvagen
V par dneh st" res pripravila Fer nik je prinesel v sobo veliko vrečo moke, Žvtigen pa jo
jo primahal 9 kosom kvasa, ki je tehtal nad en kilogram. Bilo je že polnoči, a peka-amaterja sta še vedno delala. Ko se ji je vendar že predolgo zdelo, je žena bojazljivo vprašala: ••Ali je kruh že v peči?« i Kaj v peči I Sai gn še v kuhinji ne moreva držati, tak je.<
Knjige in revije
Srčni rubini svete Male Terezije Deteta Jeeusa jo naslov lični knjigi, s katero nas je ravnokar razr veselila ravnateljica ljubljanskega uršulinskega učiteljišča, znana slovenska pesnica č. M. E I i z a b e t a. V uvodu pravi pisateljica: »V sedanje dni puhlega material izma, mrzle sebičnosti in iz nje izvirajoče trpke bolesti je zasijala jasna zvezda, sveta Mala Terezija Deteta Jezusa, in duše so se zgenile. Začutile so dih lepše pomladi, kot jo ima zemlja, vonj divnejših rož, kakor so one, ki žare na naših gredicah; zaslutile so lepoto, ki je ne vidi človeško oko, srečo, ki je svet ne more dati.« Nadzemska lepota in nadzemska sreča dehti iz pesmi, ki so nekdaj privrele iz čiste, pesniško navdahnjene Terezikine duše. Odmevi pesmi svete Male Terezijo so pa prelepa premišljevanja — refleksije — ki nam jih je podala v krasnem pesniškem jeziku o vseh zadevah duhovnega življenja č. M. Elizabeta. Citateljem, ki jih bodo brali, »se bo zahotelo navzgor: k večni Luči, k večni Ljubezni, na vznotraj: v sveto kraljestvo notranjosti, v blaženo skrivnostne globine Jezusu posvečenega življenja«. V resnici dragocena lično opremljena 222 strani obsegajoča knjiga stane v platno vezana 36 Din. Dobiva se v uršulinskem samostanu v Ljubljani.
»Mladi kemik« (spisal profesor Maks Prežel j) je v prvi vrsti namenjen srednješolskemu dijaku, v katerem hoče vzbuditi smisel za praktično raziskovanje in čim bolj gojiti prirojeno mu težnjo po ročni izurjenosti. Brez dolgotrajne razlage ga v vsakem poglavju takoj popelje in medias res ter mu daje čim več prilike, da sain dela, opazuje ter is rezultatov poskusa sam sklepa. Kdo bi mogel danes, v času vsestranskega kulturnega razmaha vseh prirodopisnih in tehničnih ved dvomiti o emi-nentni važnosti kemije za malodane vse druge vede, zlasti za tehnične in prirodopisne? Prav nič pretirana ni trditev: znanje kemijskih osnovnih naukov je fundament za pravilno razumevanje vseh tehničnih prirodopisnih ved, med temi zlasti medicine in malodane vseh tehničnih ved Ce v kateri drugi vedi, tedaj velja v prvi vrsti za kemijo neoporečna resnica, da je kemija ona veda, ki posreduje med ostalimi vedami ter jih spaja v gran-dijozno celokupnost tega, kar imenujemo znanost. Zato je kemija ABC vseh tehničnih prirodopisnih ved. Po novem učnem programu vseh šol je tudi pri nas odmerjeno pouku v kemiji več pažnje nego do sedaj, in to po vsej pravici. Poznanje raznih kemičnih dejstev mora postati bitni del ljudske šolske izobrazbe, ki podajo bodočemu polj&-delcu, rokodelcu, obrtniku glavne smernice za ustvaritev čim boljše eksistence. Z lahkoto bo vsakdo razumel mnogotere nauke ljudske higijene, kmetijstva, poljedelstva, živinoreje, sadjarstva in raznih drugih gospodarskih ved, ako se je že v ljudski šoli seznanil z elementarnimi kemijskimi nauki. Po pravici se torej lahko pričakuje, da bo »Mladi kemik« koristil ne le srednješolcu, ampak nudil marsikaj koristnega, če ne ravno tudi učencem višjih ljudskih razredov, prav gotovo pa gojencu meščanskih ter raznih gospodarskih in strokovnih šol. Knjigo je spisal profesor Maks Prezelj, naš priljubljeni strokovnjak. Cena za elegantno vezano knjigo -12 Din.
Na Japonskem se pripravljajo na novo leto. Zene in dekleta lepijo slike. Na Japonskem je navada, da se dajejo slike kot darila.
©
—	Glasbena izšolanost moje hčerke je postala zame prava srečal
—	Kako to?
—	Za polovično ceno sem kupil obe so. sednji hiši...
Mož postave (ponosno): V tom trenotku z eno roko zadržujem 490 konjskih sol
Gospodarstvo
Izvoz v novembru.
Naš izvoz v mesecu novembru t 1. je znašal 350.000 ton v vrednosti 622.4 milijona dinarjev napram 361.000 tonam za 645.7 v oktobru, oziroma 427.000 ton za 796.2 milijona dinarjev v novembru lanskega leta. Da je letos napram novembru lani naš izvoz tako padel, je pripisovati letošnji slabi letini. Tako smo žitaric v novembru letos izvozili za 210 milijonov dinarjev manj kakor v novembru lani. Na drugi strani pa se je zmanjšal napram lani tudi izvoz živine (za 29 milijonov dinarjev). Narastel pa je izvoz lesa, bakra ter cia-namida.
Največ smo v novembru izvažali (v oklepajih podatki za oktober; vse v milijonih dinarjev): stavbni les 65.6 (72.5), prašiči 56.8 (52.4), hmelj 47.6 (87.9), slive 33.2 (52.1), meso 29.2 (18.9), goveda 28.5 (27.1), jajca 28.1 (35), baker 27 (27.1). sadje 25.3 (11.8), drobnica 18.4 (15.6), drva 16.5 (15.8), pšenica 14 itd.
Skupno je znašal naš izvoz v prvih 11 mesecih t. 1.: 3,963.921 ton v vrednosti 5871.5 milijona dinarjev napram 4,511.934 ton za 7195.6 milijona dinarjev v prvih 11 mesecih lani. Po količini je torej nazadoval za 12.1%, po vrednosti pa za 18.4%.
Sledeči podatki (v milijonih Din) nam kažejo razvoj naše zunanje trgovine:
povpr. 1926 9 mes. 1927 okt. 1927 nov. 1927
uvoz 636.0
582.0 ?
?
IZVOZ
651.5 511.5 645.7 622.4
+ 15.5
-70.5 ?
Po stabilizaciji Sire.
Stabilizacija lire je prišla zelo nepričakovano. še pred par dnevi je vsa Italija verjela, da bo ostala stabilizacijska kvota 89 —90, ki je držala že leto dni, še dolgo časa. Toda 22. decembra je napravil križ čez te račune in prišla je stabilizacija lire na nekoliko nižji zlati podlagi (za 3 odstotke). Sedanja baza je: dolar 19 lir (prav za prav še nekaj čez), funt šterling 92,16542, 'lata lira 3.666127. Pariteta dinarja znaša sedaj ca. 299.40.
• Potom odredbe je nadalje sedaj zvišan količnik od prejšnjih 356 na 367 lir za 100 zlatih. Primerilo nižjemu stabilizacijskemu kurzu so se učvrstile tudi cene v Italiji tako v prvi vrsti za uvažano blago, n. pr. pšenico, dočim se na drugi strani nivo ostalih cen še ni prilagodil novemu kurzu.
S to Stabilizacijo je ugodeno željam gospoda rfikili krogov, ki so bili odločno proti nadaljnjimi dviganju lire zaradi škode za narodno gospodarstvo, čeprav pozdravljajo stabilizacijo kot »obnovljeni prestiž domovine« (>I1 Sole« 25. decembra).
Sedaj je v Evropi le 5e malo držav z neurejenimi valutarnimi razmerami: v prvi vrsti je to Francija, ki še ni izvedla svoje valutne reforme, ter naša država. Vendar pa je gotovo, da lx> zakonska stabilizacija pri nas in v Franciji morala priti.
Za razvoj jugoslovansko-italijanske trgovine je omeniti, da bo stabilizacija lire zelo koristila našemu izvozu, ker bomo imeli pač bazo za kalkulacijo, kar je za normalno trgovino neobhodno potreben predpogoj. Na drugi strani bo zopet lažje za italijansko industrijo, ki je tako navezana na izvoz, ekspor-tirati.
Izkaz o stanju Narodne lianke z dne 15. decembra 1927. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlika napram izkazu 8. decembra.) Aktiva: Kovinska podlaga 474.7 (+14.4), posojila: nn menice 1326.7, na vredn. pap. 258.4, skupaj 1585.2 (—11.5),
račun začasno zamenjave 2986 (+0.1), saldo raznih računov 1.011 (—52.3); pasiva: bankovci v obtoku 5013.3 (—79.9), račun začasne zamenjave 298.6 (+0.1), drž. terjatve 271.7 (+53.8), obveznosti: po žiru 770.7, po raznih računih 961.2, skupaj 1131.9 (—23.3); ostale postavke neizpremenjene.
Božična kupčija. Iz izjav trgovskih krogov o božični kupčiji posnemamo, da ni bila v vseh bran-žah zadovoljiva. Tako se je v tekstilni, nianufak-turni in konfekcijski stroki opazilo, da se kupujejo le manjše stvari, dočim za večje in dražje nabave nI denarja. Boljše poslovanje jc bilo v delikatesnih in slaščičarskih podjetjih. Na splošno kupčija ni bila zadovoljiva. Najbolj živahna je bila v soboto dopoldne, ko je prišlo mnogo kupcev iz okolice in pokrajine.
Sporazum mod srednjeevropsko papirno industrijo. Kakor poročajo, so pogajanja med avstrijsko, češkoslovaško in jugoslovansko industrijo za-vojnega papirja ugodno zaključena. Znano je, da se je jugoslovanska industrija zavojnega papirja sporazumela že med seboj. Sedaj je določena kvota, koliko lahko uvažajo k nam češkoslovaške in avstrijske tvornice ter tudi cene.
Kartel cinka. V decembru lani se je razšel obstoječi evropski kartel cinka in od tega časa ja začela svetovna cena cinka padati (od 33 funtov šterlingov na sedanjih 25—2(1). Sedaj so se Belgijci začeli pogajati z vsemi evropskimi cinkarnami, da se stabilizira cena cinka na 26 funtov za angleško tono. Pozvana je bila na ta pogajanja tudi Cinkarna d. d. v Celju, edini producent cinka v Jugoslaviji. Kakor izvemo iz strokovnih krogov, bo do ustanovitve kartela gotovo prišlo. Lani je znašala produkcija cinka ca. 2400 ton.
Znižanje pristojbin na zagrebški borzi. S 1. januarjem 1928 se zniža na zagrebški borzi mešetarina pri državnih papirjih od 0.5 na 0.25°/oo ter pristojbina obračunskega zavoda od 1.5 na 0.25"/oo. Nadalje so minimalna mešetarina zniža od 5 na 3 Din. Ce je posredoval isti mešetar pri več zaključkih istega papirja in za isto stranko, se zaračunava pri delnicah mešetarina l°/oo od skupne vrednosti vseh zaključkov.
Gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani opozarja vse interesente na II. ofertno licitacijo za montiranje, barvanje in izdelavo kolovoza železnega mostu predno Zapadne Morave pri selu Jasika ua državni cesti Kragujevac—Kruševac do zneska Din 614.267.44, ki se bo vršila dne 4. jan. 1928. v računskem oddelku ministrstva za gradbe v Belgradu. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa, ki je nabit na uradni deski Gradbenega ravnateljstva, Turjaški trg 1-1.
Boj med Fordom in General Motor9. Kakor smo že poročali, je prišel na trg novi Ford. Zanimivo je primerjati cene novega Forda in Chevro-leta, ki je njegov najvažnejši konkurent med znamkami General Motors. Stane pa dolarjev: novi Ford roadster 445, tozadevni Chevroiet 640, tcu-ring car 455, oz. 645, coupč 555, oz. 752, Tudor Se-dan 555, oz. 722, Fordov Sedan 630, oz. 824.
I%orx-a
Dne 27. decembra 1927.
DENAR.
Danes je Narodna banka zaradi popuščanja devize Curih znižala oddajni kurz od 10.905 na 10.952. Med drugimi devizami je popustila zlaBti Praga, potem Newyork in London, učvrstil pa se je Dunaj. Privatnega blaga je bilo dosti. Narodna banka je intervenirala v devizah Curih in Dunaj in nekaj Londona. Promet je bil srednji.
Ljubljana. Amsterdam 22.92—22.98 (22.95), Berlin 13.55-13.56, Curih 10.937—10.967 (10.952), Dunaj 7.995—8.025 (8.01), London 276.35—277.15 (276.75), Newyork 56.52—56.72 (56.62), Praga 167.82—168.62 (168.22), Trst 298.25- 300.25 (299.25).
Zagreb. Berliu 13.537—13.567, Curih 10.937— 10.967, Dunaj 7.9805—8.0105, London 276.35— 277.15, Newyork 56.50—56.70, Pariz 223—225, Praga 167.74—168.54, Trst 297—299.
Curih. Belgrad 9.12, Berlin 123.73, Budimpešta 90.55, Bukarešt 3.19, Dunaj 73.06, London 25.265, Newyork 517.35, Pariz 20.375, Praga 15.33, Trst 27.34, Sofija 3.73, VarSava 58, Madrid 80.70.
Dunaj. Devize: Belgrad 12,19, Ivodanj 189.75, London 34.5375, Milau 37.37, Newyork 707.25, Pu-riz 27.85, Varšava 79.305. Valute: dolarji 706.70, dinar 12.395, češkoslovaška krona 20.95.
Praga. Devize: Lira 178.20, Belgrad 59.61, Pariz 132.85, London 164.80, Nevvyork 33.735.
Dinar: Ne\vyork 176.65, Berlin 7.38, London 276 50.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 104 den., Ljublj. kreditna 134 den., Kred. zavod 160 den., Vevče 135 den., Ruše 205—280, Stavbna 56 den., šešir 125 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 86.25—86.50, agrari 52.5—53.25, vojna odškodnina 409—410, febr. 378 —880, Hrv. esk. 88, Hipo 58, Jugo 95, Praštediona 877—882.5, Ljublj. kreditna 131-135, Šečerana 570, Drava 560-570, Slavonija 11—13, Trbovlje 460 bi., Vevče 135.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.05, Alpino 44.85, Greinitz 4.10, Leykam 10.80. Trbovlje 58.50, Slavonija 1.45.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Brzojavni hrastovi drogi 10 m dolgi prem. v vrhu 13 cm premer v prsni višini 22 cm za kom. fko vag. meja 1 vag. po 105, buk. letvice 27X27 1 m dolge brez grč Iko vag. meja 1 vag. po 780; zaklj. 2 vag. Tendenca neizpreme-monjena.
Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni dob. prompt): Pšenica 78—79 kg, 2% baška 347.5—352, jan. 347.5—352, slav. 345 —8-17.5, sr. 342.5—345, oves bnški zdrav 295, koruza baška st. 267.5, nav. vozn. 272.5, času primerno suha kval. gar. 252.5, dec. 252.5, jan. 262.5, febr. 272.5, marec 277.5, april 280, maj 282.5, moka 0 g vag. bi., plač. po prejemu fko Ljubljana 500; zrfklj. 1 vag. Tendenca čvrsta.
Budimpešta (terminska borza), 27. dec. Tendenca medla. Pšenica marec 31.62, 31.50, zaklj. 31.50—31.52, maj 32.08, 31.98, zaklj. 31.68- 32, rž marec 30.68, 30.52, zaklj. 30.50—30.52, maj 80.50— 30.60. koruza maj 25.66—25.60, zaklj. 25.60, 25.62, julij 26.20.
Sreda, 28. decembra.
Zagreb: 20.35 vijolinski koncert BI. Iloller — Breslau: 20.10 klavirske skladbe, 21.10 koncert ba-lalajk. —Praga: 21.20 italijanska glasba (Bellini: uvertura k >Normi< — dve ariji iz opere »Puritanci« — Donizetti: Lucrezia Borgia — arija iz opere »Ana Bolejm*). — Leipzig: 20.15 simfon. koncert. — Stuttgart: 20 uverture: k »Cesi fan tutte« (Mozart) — Egmontova uvertura (Beethoven) — k »Frcischtitz, (Weber) — k »Rozamundi« (Gold-mark) — k »Vesel, ženam \vindsorskim« (Nicolai), nato sledi »Tisoč in ena noč«, zbirka orientalskih motivov z Uvodnim predavanjem. — Toulouse: 21.45 koncert: Boris Goctuuov — Werter (Masse-net) — Sylvia, balet (Delibes). — Hamburg: 19.25 prenos iz gledališča: »Der Waffenschmied«, kom. opera (Lortzing). — Frankfurt: 18.30 pienos iz gledališča: »Hiinsel in Gretel •, pravlj. opera (Hum-perdinck), 21 Ura za lovce (nekaj besed o lovu in par melodij). — Brno: 19 klavirski koncert, 20 koncert ruskih komponistov. — Rim: 2U.45 Odlomki iz Massenetovili del, na koncu 2., 3. in 4. dej. »Manon«. — Pariš: 22 koncert (na sporedu Bizet in Massenet). — Oslo: 19.45 Figarova svatba. — Berlin: 20.30 Odlomki iz nemških oper. — Dunaj: 20.30 iz še ne izvajanih StrauCovih del (Pozabljeno kompozicije in nenatisnjena dela). — Miinchen: 20 odlomki iz popularnih operet. — Varšava: 18.15 koncert (StrauO, Dvorak, Puccini itd.), 20.30 večerni koncert.
Darovi
Podpornemu društvu slepih v Ljubljani, Wol-fovu ulica 12, so darovali: V počaščenje spomina na pok. dr. J. Babnika Asta Vodopivec 200 Din, Supančič Filip v počaščenje spomina na pok. Gabrijela Jelovška 100 Din, obitelj Oblak, Logatec, mesto venca na krsto pok. gosp. Gabrijela Jelovška 100 Din, uradništvo Hipotekarne banke jugoslov. hranilnic v počaščenje spomina umrlega g. ravnatelja Mikuža 1000 Din. Vsem plemenitim darovalcem najiskrenejša hvala.
MAH OGLASI
Vsaka drobna vrallcn 1-SO »Irt ali vsaka beteda SO par. Na|man|šl oo'aa 3 ali 5 I! In. Oglasi nad devet vratlc se računalo više. Za odgovor Bramitol Na vprašanja brez summite ne oduovar|smo I
Kuharica
želi večje službe na der želi v trgu ali vasi. — Naslov v upravi »Slov,« pod It. 10298.
Nadmlinar
z mnogoletno prakso, razume vse postopke moderne mlinarijc, tehničko in teoretsko popolnoma izobražen, želi premeniti mesto. — Cenj. ponudbe na Slavko PeterncI, nadmlinar, A d a — Bačka.
Natakarica
s kavcijo in dobrimi spričevali, se išče za promet, gostilno poleg Ljubljane. Zaslužek dober. Ponudbe Zadrugi gostil., Liublj. ok.
Učenko
govino z meš. btatfom, na deželo, sprejmem. Ponnbe upravi pod: Učenka 10257
SOBA se odda
GOSPODU na Kett« Murnovi ccsti 20l
Prazna soba
s centralno kurjavo, na Miklošičevi cesti, sc takoj odda. - Naslov pove uprava lista pod It 10308.
Oddam v novi vili
SOLNČNO SOBO
s štedilnikom v podpritličju. Cena 300 Din. Naslov se izve v upravi »Slovcnca« pod št. 10324.
Stalno nameščenje
Zu prodajo ameriških Bnr-rotigfiH strojev za seStevanje, računanje in knjiženje na teritoriju cele Slovenije, Iščemo u^ilnega, naobraženegu uradnika. Slmenra, jugoslov. državljana. Pogoj znanje dvo-stuvnegn knjigovodstvu, liks-nu plačn in provizija. Kvent. ie predvideno osnovanje li-lialko v Ljubljani. — Samo resni gospodje, ki rcflektirujo na stalno nameSčcnje in so žc bili zaposleni s prodajo sploh, naj stavijo pismeno ponudbe (rurrieuluin vitac) na GLOGOWSKI in Co., Zagreb, Ručkogu ul. 7 b. mez.
SLUŽKINJO
iščem za Bled, katera mora biti samostojna kuharica. Ponudbe v Ljubljani: Trgovina na Dunajski cesti 21, ali na Bled: Vila »Vera«.	10321
p*" pekarno
v n a j c m ali naprodaj, dobi nagrado. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Zanesljiv«.	10306
Proda se hiša
s 6 stanovanji in zemljiščem v Ljubljani, poleg kolodvora, ugod. za obrt. - Naslov v upr. St. 10255.
Posestvo
na Gorenjskem, zraven 6 oridov gozda, ki je dobro zaraščen, 15 min. od postaje, poceni prodani event. tudi samo gozd. -Naslov v upravi št. 10305.
..... .. T.—
!nseriraite v »Slovencu i11
V lokalu, v katerem ni „Slovenca", tudi ni mesta za našega človeka.
Zahtevajte ,,Slovenca" povsod.
>
z
o
o
o.
5d » S
r5 2.
<
N N
S —
O
On-. <« =!
. 2 5d ^
p 3 2„,
n < o
pr w
tt O
•o a
<9 B
5* o*
r _ o. C/i o
s; s
.—. co ja žh
3 1
o C
—: S. w ET
■s o »J N si
rrg g
_ W1 W<
're's S 3
K o S o
y ss ^f: E. f tr B
? w B p " o o-
B w n*
a K-
i- d
^ J?! -°
S
5. 5
m tn
»J 09

Zahvala
vsem, ki ste mojega blagega moža
dr. Janka Babnika
predsednika viš. dež. sodišča
v življenju ljubili in čislali, ki ste mu v težki bolezni lajšali gorje in ki ste mu po smrti še zadnjo čast izkazali — izrekam s tem stotero — najiskrenejšo zahvalo.
Requiem za blagim rajnkim bo v sredo 28. dec. 1927 ob 10. uri v župni cerkvi sv. Petra.
MARIJA BABNIK.

Sir H. Rider Haggard:	21
Kieopatra, egiptovska kraPica.
>0, Harmakis,« je govoril glas, »ne boj se, jaz sem ona, katero poznaš kot Izido Egipčanov; ne skušaj pa dognati, kaj sem še, kajti to presega tvoje moči. Zakaj jaz sem vse, življenje je moj duh in narava je moje oblačilo. Jaz sem smeh deteta, jaz sem ljubezen device, jaz sem poljub matere. Jaz sem otrok in služabnik nevidnega, ki je bog, ki je postava, ki je usoda — dasi jaz sama nisem bog in postava in usoda. Ko vetrovi pihajo in morja šumijo na obličju zemlje, slišiš moj glas; Ko zreš na zvezdnati obok, vidiš moj obraz; ko spomlad vzcvete v cvetlicah, takrat sc jaz smehljam, Harmakis. Jaz sem namreč drugo bitje narave in vse njene oblike so oblike mene. Jaz diham v vsem, kar diha. Jaz rastem in ginem v izpremenljivem mesecu, jaz rastem in se večam v pritoku morja, se vzdigujem s solncem, bliskam v blisku in grmim v viharju. Nič ni preveliko za mero mojega veličanstva, nič ni tako majhno, da ne bi v njeni mogla najti doma. Jaz sem v tebi in ti si v meni, Harmakis. Kar je tebi velelo biti, je tudi meni velelo biti. Zavoljo tega se ne boj, dasi sem jaz velika, ti pa majhen. Oba namreč veže skupna vez življenja, onoga življenja, ki se pretaka po soln-cili in zvezdah in prostorih, po duhovih in po dušah ljudi, vareč vso naravo v eno celoto, ki se sicer vedno izpreminja, a je vseeno ista.«
Povesil sem glavo — nisem mogel govoriti, tako me je bilo strah.
> Z veslo si mi služil, sin moj,« je nadaljeval tihi prijetni glas; »močno si hrepenel, da bi me gledal iz obiičja v obličje tukaj v Amentiju. In veliko si se drznil, da bi se ti želja izpolnila. Ni majhna stvar
odvreči ogrodje mesa od sebe in obleči oblačilo duha pred določenim časom, četudi samo za eno uro. A tudi jaz, služabnik moj, sin moj, sem te močno želela videti tukaj, kjer sem. Zakaj bogovi ljubijo one, ki ljubijo nje, samo z bolj globoko in bolj -\feliko ljubeznijo, in pod nekom, ki je tako daleč od mene, kakor sem jaz od tebe, umrjoči, sem jaz boginja bogov. Zavoljo tega sem te dala prinesli semkaj, Harmakis, in zavoljo tega govorim tebi, sin moj, in ti velim, da se razgovarjaš sedaj z menoj iz obličja v obličje, kakor si se razgovarjal v oni noči na stolpu templja v Abutisu. Jaz sem namreč bila takrat pri tebi, Harmakis, kakor sem bila na tisočih in tisočih drugih svetovih. Jaz sem bila, Harmakis, ki sem ti položila lotus v roko in ti dala znamenje, ki si si ga bil želel. Zakaj ti si iz kraljevske krvi mojih otrok, ki so mi služili od stoletja do stoletja. In ako ne boš padel, boš sedel na tistem kraljevskem prestolu in zopet vzpostavil moje starodavno čaščenje v vsej svoji čistosti in očistil moje templje vsega oskru-njenja. Ako pa padeš, potem bo večni duh Izida postala v Egiptu saino spomin.«
Glas je utihnil; zbral sem vse moči in sem naposled na glas izpregovoril:
»Povej mi, sveta boginja,? sem rekel, j«li bom potemtakem padel?«
»Ne vprašuj me,« je odgovoril glas,« tisto, kalni dovoljeno, da bi ti odgovorila. Morebiti jc lahko brati ono, kar te bo zadelo, morebili mi ne prija, da bi tislo brala. Kaj more koristiti božanstvenemu, ki ima ves čas, da čaka konca, na bi željno zrl na cvet. ki ni vzvetel, ki pa bo, ležeč kot seme v zeml ji, vzcvel ob svojem času? Vedi, Harmakis, da jaz ne oblikujem prihodnjosli; prihodnjost gre tebi, ne meni; ona se rodi iz postave in reda, kakor je odrejen po nevidnem. Vendar lahko pri tem svobodno ravnaš in
boš zmagal ali pa boš padel, kakršna je pač tvoja moč in mera čistosti tvojega srca. Breme bo tvoje, Harmakis, kakor bo tudi tvoja slava ali sramota, kakor se pač zgodi. Malo se jaz brigam za izid, ko sem zgolj služabnica onega, kar je pisano. Sedaj me pa čuj: Vedno bom s teboj, sin moj, kajti moja ljubezen ne more biti nikdar odvzeta, ko je bila enkrat dana, dasi se ti vsled greha utegne videli izgubljena za tebe. Zatem pomni tole: ako zmagaš, bo tvoje plačilo veliko; ako padeš, bo v resnici huda tvoja kazen, tako v mesu kakor v deželi, ki ji praviš Amenti. Vendar ti bodi tole v tolažbo: sramota in bol duše ne bosta večna. Kajti naj je padec od poštenja še tako globok in velik, vseeno je ena pot, samo da kesanje drži srce — kamenita, kruta pot — po kateri se lahko zopel spleza na višave. Nikar ne daj, da bi ti bilo usojeno, da boš hodil po njej, Harmakis!«
Sedaj pa, sin moj, ker si me ljubil in si tavajoč po blodnjaku bajke, v katerem se ljudje na zemlji izgube, zmotno zamenjajoč duh s tvarino in boga z oltarjem, vseeno doznal mrvico resnice o meni mnogoliki, in zavoljo tega. ker te ljubim in zrem proti onemu dnevu, ki morebiti pride, ko boš bival blažen v moji svetlobi in v vršitvi mojih nalog, zavoljo tega, pravim, bo dano tebi, Harmakis, da boš slišal besedo, s katero utegnem biti poklicana iz najskrainega po bitju, ki je govorilo z menoj, in zrl v obličje Izide — celo v oči božanske poslanke in pri tem nc boš umrl.
Glej!«
Prijazni glas je utihnil. Temni oblak na oltarju se je izpreniinjal in izpreminjal — postal je bel, se svetil in naposled je bilo videli, kakor da je navzel i podobo ženske postave. Nato je zlata kača še enkrat J prilezla iz njenega srca in se kakor živa krona ovila I okoli oblačnega čela.	i
= > C
o	»	_
;	=	a;	3
r ~	"	!	3
C =	r-	3"	115
p-»I	e	> „
s 5	s	2
b	I	=	-
s	~	t*
n 5 C »
u v«
o >
<
2 sr S
Ul
g « cr
O 7!	• _i
0	g"	£ o p fS	»
1
SS B	^
N>	n g.
3 S |
S t	E	S" a>
sr	r	v?
" O)	*	n c1
? |	»	P °§
s g-	„	N) a
3 S-	s	■«• o
_ s — — »
5' ~ B S
o D o"
T D « ®
3. « I S rr — to	g
. O M „ E.
a Š " " to
2 "Cm
P cr —	pf	3
5 S	B	®
o*-™, i	<
B' S	1
a S* iS s f A U
B K-~ ® B " kj D »< > t£
n
3 s 3
cS!8
Trajno m koristno
darilo za Božič in Novo leto je
šivalni stroj Gritzner in Adler
v raznih opremah.
Za božič 10% popusta.
Tudi na obroke. Dobite le pri
Josip Petelincu
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Oglejte si razstavo, brez obveznosti do nakupa.
POPRAVILA
Mehr nik IVAN LEGAT
specijalist za pisarniške stroje
Maribor, Uetriniska ul. 30
Telefon int. 434.
HLODE
bukove la. in hrastove od 20 cm naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V SCAGNETT1 -Liubljana.	7490
Vsakovrstno
zlato Kupuje
po uajvišjih cenah Cerne, juvelir, Ljubi;lan* \Voltovii uli a štev.
Droban krompir
kupim. - Ponudbe na: Hotel »Slon«, Ljubljana.
POZOR LOVCl"
Kupujem in plačujem surove kože vseh div-jačin po najvišjih dnevnih cenah. Eligij EBER, Ljubljana, Kongresni trg št. 7 (Zvezda). 10218
Lep čebelnjak
z več panji in čebelami se poceni proda. Vpraša se: Kamnica 15, Maribor
Ženitbe
ŽENITNA
PONUDBA.
Mlad gospod iz trgovske hiše z večjo doto, želi znanja z boljšo damo posestnico, veletrgovko ali slično. Cenj. dopise na upravništvo lista pod šifro: »Značajnost, mladost, lepota«.	10209
Gramofoni in najdn-iršenejše električnim potom posnete plošče (najnovejši šlagerji)
nudi
Em. Fisctier
Zagreb
Jurišičeva ulica 6/10
Zahtevajte speci jalno ponudbo in popis vseh plošč
Pozor!
Velevažno za svet !
Katera premožna oseba (ženska ali moški) bi financirala izum, ki je svetovnega pomena? - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Letalstvo 10331«,
Motvoz as ndt
rektno v tovarni. Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje.	10245
Prvovrstno delo, Zmerne cene, To je naše geslo!
KNJIGOVEZNICA K. T. D.
Crtoloica in ivornico poslovnih knjig v LjnUliani, Kopitarjeva nI. 6/11
t
ružnim srcem sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša ljubljena hčerka, sestra in teta, gospodična
Sonja kalan
učiteljica
dne 24. decembra po dolgi, težki bolezni, nenadoma preminula.
Pogreb drage pokojnice se je vršil v torek dne 27. decembra 1927 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnišnice k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 27. decembra 1927.
Žalujoči ostali.
Mastni pogrebni zavod v Ljubljani.
Klavirji
Tovarna In zaloga klavir lev prvovrst. instrumentov različnih tvrdk. kakor tudi lastnib izdelkov Poseben oddelek za popravila fglaSevanJe in popravila za Glasb. Matico. Konservatorij in druge institute se iz gotavljajo od mojo tvrdke Točna postrežba, zmerne ce ae; tudi na obroke. Izde lovalec klavirjev R. W A lili IN K K - Ljubljana. Ore-gorfii-eva ulica 5, I nadstr
Vino čez ulico
črno liter po 10 Din, belo po 11 Din - priporoča vinska klet na Sv. Petra cesti št. 43 — Ljubljana.
Krasna izbira
novoletnih daril
primerna za dame in gospode, v zlatu in srebru, cene zmerne, poleg tega še primeren popust pri zlatarju
A. Fuchs
Šelenburgova ulica 6 Ljubljana
Vinn najfinejših vrst, V IIIU iz lastnih goric, novo in staro, prodaja A. SUŠNIK - Ljubljana, Zaloška cesta. 10249
KLOBUKE
perilo, dežne plašže in drugo modno blago, kupite najceneje pri „A M E R I K A N C U"
Ljubi ana. Stari trg 10.
Kupujem kože divjačine!
Ajdova muha Din 5-koruzni zdrob „ 3'SO
Prvovrstni izdelki od 25 kg naorej pošilia
PAVEL SEDE], 3auornih
umetni mhn.— Goienjsko.
Črnomeljski premog
jc pri nizkih cenah priznano dobre in čiste kakovosti. Priporoča ga v nabavo cenj. občinstvu in industriji premogokopna družba »BELOKRAJNA« ▼ Črnomlju.	10307
Železen štedilnik
»e proda. - Naslov pove oprava pod štev. 10301,
Prodam dve kompletni v modernem slogu izdelani
spalnici
masivni, politirani. - Naslov sc poizve v upravi »Slovenca« pod št. 10304
" Kratek KLAVIR
dobro ohran., 7 % oktav, (koraj nov, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10259.
Dobro ohranjena lahka
Ifnniio 1500 Din' "
KUlIjd Utotam GLA SO VIR in PL1NOVA PEČ
poceni naprodaj. - Poizve se pri T. MENCINGER, Sv. Petra cesta Stev. 43.
Posredovalnica za službe
se priporoča vsem cenj. interesentom z zagotovilom najboljše postrežbe Elizabeta Lorber, Maribor, Vetrinjska ulica 5.
Zakonsko srečo
uničuje nervoznost, ki jej je posledica strupeni kofein. Pijte samo kavo HAG, ki je prava, najboljša kava, toda brez strupenega kofeina.
RAZSTAVA
umet. strojnega vezenja in prikrojevanja v lokalu šivalnih strojev v Mariboru, Dr. Verstovškova ulica 4 (pokojnin, zavod). Vstop brezplačen!
Gabrenja.
Brez posebnega naznanila.
Globoko potrti naznanjamo, da nam je neizprosna usoda dne 26. t. m. zvečer nenadoma ugrabila iz našega rodbinskega kroga iskreno ljubljenega soproga oziroma sina, brata, strica in svaka, gospoda
<t
Antona Ravhekarja
trgovca in posestnika.
Kratko je bilo njegovo življenje, a trudapolno.
Pogreb ljubljenega in nepozabnega pokojnika bo v sredo dne 28. decembra 1.1. ob 3 uri popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta 26, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo darovala v četrtek dne 29. t. m. ob pol 8 uri zjutraj v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Ljubljana-Boh. Bistrica, dne 27. decembra 1927.
Globoko žalujoča rodb!na Ravhekar
in vsi ostali sorodniki.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani,
Filatelistom
naznanjam, da sem otvoril trgovino z znamkami. Dobavljam Bosno, Jugoslavijo, Balkan, Evropo po mankolistah najceneje L OSWALD, Prevalje.
Popolnoma suha, zdrava
BUKOVA DRVA
v polenah, žagana ali pa razcepljena, dostavlja tudi na dom
»ARBOR«, d d,
Ljubljana, Dunajska c. 50
Telefon št. 2546.
Volna - bombaž
za strojno pletenie ročna dela, dobite po JV* najnižjih cenah pri PRELOGU. LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
Koruzo za hrmo
oddaja najceneje veletrgovina žita In moke
VOLK. Ltubllono
RpgJIeva cestn št. 24.
Butare tn kolobarje
popolnoma suhe.' Izredno poceni Cebln, VVolfova 1/2
Priporoča se trgovina železnino
A. SUŠNIK, Ljubljana
Zaloška cesta.
^USlfiln Nisem v no-OfOMIU benem oziru plačnik za , kakršnekoli dolgove mojega sina An dreja Bricelj, 17 1. starega. — Andrej Prime, Flori-janska ulica.	10310
TVRDKA RAVHEKAR & DERGANC sporoča žalostno vest, da je njen dolgoletni družabnik, gospod
Anton Ravhekar
trgovec
včeraj dne 26. dec. ob M-23. uri nenadoma beguvdano preminul.
Blagega pokojnika, ki je vrsto let neumorno deloval v procvit naše tvrdke, ohranimo vedno v častnem spominu.
V Ljubljani, dne 27. decembra 1927.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Novoletna darila
se brez dvoma najbolje kupi
»PRI NIZKI CENI« -m: -m.
Ignac žargi
Liubljana, Sv. Petra c. 3 In 11
Velika izbera volnen, jopic, puloverjev, bluz, raznega perila, nogavic, rokavic, kravat itd., priporoča
po izredno niihili cenah
IMPORT	EKSPORT
svežega južnega
na veliko in malo
F>. Cutic
Točna postrežba, najnižje dnevne cene Ljubljana, Miklošičeva 18, pritličje
Št. 37.090/27 — ref. XIII.
Razpis.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo mizarskih del z okovjem in pod-barvanjem za palačo »Delavske zbornice« na Miklošičevi cesti v Ljubljani.
Vsi potrebni razpisni pripomočki in podatki se dobe od 30. decembra 1927 dalje med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II.
Ponudbe je vložiti najkasneje do dne 9. januarja 1928 do 11, ure dopoldne pri imenovanem uradu.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI,
dne 24. decembra 1927.
MOTVOZ
(Spago)
kupite najceneje direktno v tovarni:
Mehanična vrvarna d. d,
Šinkovec, Grosuplje.
Umrl je naš dolgoletni, neumorni član načelstva, tovariš
ANTON RAVHEKAR
trgovec in posestnik
nenadne smrti.
Pogreb zvestega člana tovariša bo v sredo dne 28. t. m. ob 3 uri popoldne od doma žalosti, Resljeva cesta 26.
Nepozabnega, zasluženega tovariša pokojnika ohranimo v trajnem in častnem spominu.
Ljubljana, dne 27. decembra 1927.
Gremij trgovcev v Ljubljani.

Neobhodno potreben vsakemu raoio-amaterju
Radtoholedar
1928
Cena Din 25-—
In
Radiozemiievid
1928
Cena Din 15-„Radiowelt"
Naprodaj Je veliko
podjetje in posestvo
žaga, 3 hiše, gospodarsko poslopje, mizar-nica, skladišče, ključavničarja in pritikline (konji, živina, stroji itd.) in posestvo pri Radovljici na Gorenjskem. Obstoja iz 4 stavbenih parcel s 6 poslopji ter 60 vzemljiških parcel, in sicer 3 orala, 787 ki. njiv. 38 oral, 579 ki. travnikov, 40 ki. vrta, 1 oralo, 571 ki. pašnika, 79 oral gozda; skupna površina nad 103 orale. — Vodna sila (Sava) za žago, ki je že v uporabi, da 70 do 00 konjskih sil; poleg te je na razpolago tik za navedeno še druga stopnja, ki lahko da še 30 novih konj-skih sil. Prodaja bo na dražbi dne 5. januarja 1928 ob 9 dopoldne pri okraj, sodišču T Radovljici pod zelo ugodnimi pogoji. — Interesenti, ki žele podrobnejših pojasnil glede celega posestva in podjetja ali pa glede posameznih delov, naj se obrnejo pred 2. januarjem na MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI.
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da nas je zapustil po dolgotrajni mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v starosti 44 let, naš nadvse ljubljeni soprog, oče, brat in stric
Anton Drašler
posestnik, gostilničar in trgovec.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo 28. decembra 1927, ob 9. uri, iz hiše žalosti Verd št. 1, na pokopališče v Verdu.
Verd, dne 26. decembra 1927.
Žalujoči: soproga Terezija, sinko Tonček, hčerka Minka - in ostali sorodniki.