VINA Ajl/1 E RI CA IH—HOME1 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP«R CLEVELAND 8, d, WEDNESDAY MORNING, APRIL 14, 1948 LETO L. - VOL. E. Miller bo odpravil prodajni davek V E 5 1 n N Ul DOLOČITEV MEJE med Jugoslavijo in Italijo še vedno v ma lih podrobnostih ni izvršena. Ker se obe stranki nista mogli zediniti, pride vprašanje pred komisijo, ki jo tvorijo poslaniki štirih velesil. Ti morajo rešiti sporne točke do 15. marca 1949. Gre za par mejnih točk v Brdih zapadno od Gorice. ZOPET SMRT NA MEJI. — 16. marca sta dva moška hotela prekoračiti mejo blizu Šempetra pri Gorici. Titova straža ju je zapazila in streljala. Eden je bil ubit drugi je prišel čez v Italijo. ŠE TRIJE USTRELJENI.— Ta meja med Italijo in Jogosla-vijo bo kmalu dobila ime meja smrti. Toliko nesreč se tam zgodi. Zaznmenovati imamo še tri smrtne slučaje. Med Vipolžami in Cerovem v Brdih so v začetku marca Titovi obmejni vojaki ustrelili žensko, ki je hotela stopiti čez mejo v Italijo. V Britofu pod Marijinim Celjem, severno od Gorice so jugoslovanski stražniki /prijeli možaka, ki je iSi hotel v Italijo, tako . vse, ki so slišali njegovo obupno vpitje. Nato so ga ustrelili. Za vsakega ustreljenca dobe vojaki nagrado. Brezčutni vojaki so v Pomiščeku na meji Benečije ustrelili devetletno deklico, ko je revica tekla za materjo, ki je nesla sinovoma kosilo v gozd tostran meje. Za gotovo slučaje namreč dobe prehodne karte za prestop meje na določenih krajih in samo za določen prostor dela. Otrok takih stvari ni vedel. JUGOSLOVANSKI UBEŽNIK. — Dobrote nove Jugoslavije in nove Titove svobode posebno dobro označijo ubežniki iz ožjih Titovih vrst. Tako je pribežal iz Jugoslavije poveljnik obmejnega odseka med Mirnikom in Kolobrado v čedadskem okra- Tri na dan Poročila trdijo, da je zdaj iz Jugoslavije odprta samo ena cesta v tržaško državo. Vse druge ceste je Jugoslavija zaprla, da tako ložje preprečuje ljudem beg iz Jugoslavije. * • * V Rusiji, Jugoslaviji, in sploh v vseh totalitarnih državah store vlade vse v svojih močeh, da bi preprečile ljudem bežati iz dežele, čudno, zakaj bi ljudje silili iz paradiža. V Zed. državah je pa narobe. Tukaj pa kljub ravno zastraženi' meji ne morejo ubraniti, da se ne bi kdo uti hotapil v to “nazadnjaško” deželo. Prosveta tako stoka radi ti-'Jeruzalemu bodo ostali, samo ste znane tožbe, kot bi jo ho-1 Arabci in Židje. In tedaj se bo tel kdo tta meh odreti. Kaj pričelo. ju ter se predstavil italijanskim oblastem. MARIJINO ROMANJE OB MEJI. — V goriški škofiji so imeli Marijino češčenje v obliki romanja kipa fatimske podobe Matere božje. Kip prenašajo iz župnije v župnijo in tam se potem vrše cerkvene prireditve Mariji na čast s petjem govori itd. “Slov. Primorec” poroča, da je bilo tako češčenje od 7. do 10. marca v obmejnih krajih v šte-verjanu, Podgori in Standrežu. Povsod so zvočniki prenašali petje in pridige. Zanimivo pa je to, da so ljudje preko meje, ki so ločeni po železni ograji Titovine od svojih prejšnjih zvez, hoteli biti tudi deležni teh slovesnosti. (Dal|e na 3. strani) AMERIKANC! HITIJO IZ PALESTINE -___■ Pričakujejo splošno klanje zdaj, ko so Židje razglasili državo Jeruzalem, — Urad ameriškega konzula naznanja, da odvaža iz Palestine vse one ameriške državljane, ki hočejo biti od tam prej, predno se vname splošno klanje med Arabci in Židi. Konzulat svari vse Amerikan. ce, ki nameravajo ostati v Osrednjem vzhodu, naj gredo iz Palestine prej, predno bodo vsa pota zaprta. Ameriški generalni konzul namerava obdržati v Jeruzalemu le nekaj svojega osobja, ostalo bo poslal pa v Haifo. Jeruzalem sam se pa pripravlja na začetek vojske za Palestino. Vse kaže, da. do tega ni več daleč. Judovska agencija naznanja, da je delitev Palestine gotova stvar. Judovska država je vzpostavljena in že posluje, narod je pa pripravljen, da se brani. Zdaj, ko so Židje razglasili svojo samostojno državo, ni nobenega dvoma, da bo izbruhnila vojna takoj, ko bodo Angleži odšli iz mesta, kar bo najbrže še pred 15. majem. Ameriškim civilistom je bilo povedano, da lahko ostanejo, v Jeruzalemu po I. maju na svojo lastno odgovornost. Iz Tel Aviv je dospelo 100 židovskih trukov z živežem. Prehrano so spravili v skrivna skladišča, kjer kupičijo živila. Vsako noč odhajajo angleške čete in vladno osobje iz Jeruzalema proti pristanišču Haifa. Neke noči bodo odšli zadnji in v Razne najnovejše svetovne vesti OMAHA, Nebraska.—Kompletna poročila iz 821 precink-tov izmed 2,024 daje prednost Haroldu Stassem za delegate. Sitassen je dobil v teh precinktih 25,672 glasov, gi v. Dewey 17,-548, Taft 6,957, Vandenberg 1,975, MacArthur 1,02?, Warren 412, Martin 421. Sešteti precinkti so večinom z de iele. Ako Dewey ne bo dobil kaj več podpore v mestih, pot im bo tudi v Nebraski Stassen dobil večino delegatov. • * « LONDON. — Rusija? je včeraj poslala noto v .ondon, Pariz in Washington, v kateri naznanja, da odklanja predlog Zed. držav, Anglije in Francije za skupno sejo z Rus jo,‘na kateri seji bi govorili o Trstu, če se ga izroči nazaj Ital: ji ali ne. Rusija pravi, da je pogodba z Italijo napravila iz no mesto in tako naj ostane. 'rsta svobod-. RUSI GRADE SVOJO SILO V ZRAKU Z največjo zračno silo se nameravajo pomeriti z Zed. državami Washington. — Stuart Symington, tajnik ameriške zračne sile, je včeraj poročal poslanskemu odseku za oborožitev, da Ru- sik gradi največjo.mtčno^ na Zed. države. Ta dvoboj v zraku naj bi odločil med obema državama. v. Pri tem je Symington polagal vso važnost na izjavo sovjetskega polkovnika Sergeja Tulpano-va, ki je govoril nemški mladini v Berlinu, da pomeni Marshallov program delitev Evrope in vojno, Program za obnovo'Evrope ni nič drugega, je izjavil Tul-panov, kot poskus, da se reši pogrezajoča kapitalistična ladja. Dalje je povedal Symington, da gradi Rusija dvanajstkrat več bojnih letal kot Amerika. Oči-vidno je namen Rusije, da premaga Zed. države v zraku. Tajnik zračne sile je rekel, da koncem konca ameriška ROVI GROBOVI Josephine Zloty Včeraj popoldne je umrla v Women’s bolnišnici Josephine Zloty, roj. Kovač, poprej Vesel, stara 45 let. Stanovala je na No. S Biedler Rd., Willoughby, O. Bila je rojena v Clevelandu in je bila članica dr. France Prešeren št. 17 SDZ. Tukaj zapušča soproga Alex- andra, hčer Mns. Margaret nese davek državi. Gledp splošnega prodajnega King in sestro Angelo Rolih. Pogreb je v oskrbi Aug. Svetek davka je rekel Mr. Miller: pogrebnega zavoda. Cas še ni določen. 1- Prvi izmed guvernerskih kandidatov se je spomnil, da davek v državi Ohio. Ray T. Miller, demokratski kandidat za ohijskega guvernerja, je včeraj predlagal, da se odpravi prodajni davek. Včeraj nam je podal kratek obris glede odprave tega davka, natančneje o tem je pa govoril v Steubenville, kamor je bil povabljen od bivših veteranov strojne sljotnije 134. bataljona, kateri je Miller poVeljeval v prvi svetovni vojni. Miller je rekel, da bo on, ako Rum drobne novic« |s Clevelanda in ta okolice Še na mnogo let— . v v j j • , j, v .. , .1 Poznani George Turek praz- je Z6 cas, da se odpravi ta nadležni m nepotrebni J nuje danes 73. letnico svojega rojstva. Še vedno je pri trdnem zdravju. Sin, hčerke in številni prijatelji mu kličejo: še na mnoga leta zdravja in zadovoljstva! Novakov manager— John M. Novak, kandidat za okrajnega- šerifa naznanja, da je njegov kampanjski manager Joseph E. Oster iz 1130 E. 68. St., poveljnik veteranske skupine št. 5275. Molitvena ura— Po sklepu Zveze oltarnih društev bo skupna molitvena ura v nedeljo 18. aprila od 2 do 3 popoldne v cerkvi sv. Vida. Sedma obletnica— V četrtek ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Rose Zalokar v spomin 7. obletnice njene smrti. Pismo ima pri nas_ Iz stare domovine ima pismo pri nas Stana Strum je. ------o------ bo izvoljen za guvernerja, začel davka od $1. Ako pa kupi za $1 sistematično delati na to, da se sčasoma odpravi ves prodajni davek. Prvi korak v dosego tega naj bi bil pa ta, kot predlaga Ray Miller: Odpravi naj se prodajni davek na vseh nakupih za 30 centov ali manj. Odpravi naj se prodajni davek na zdravilih, preparacijah za osebno zdravje in čistilnih hišnih potrebščinah. Glede ostalega prodajnega davka naj se vrne nazaj v staro formulo, da se da 60% šolam in 40% lokalnim oblastem, kar pri- Ohio nalaga davek na bolnike. “Danes p&čujemo 1 cent davka od vsakih 10 centov nakuna. ieni skupaj, plača samo 3 cente davka. Zato pa Miller pravi, da to ni prav in da bi se moralo plačati prvi cent davka šele pri 30 centih nakupa, pri 60 dva centa in pri 31 pa 3. To bi bil pravilni 3% prodajni davek. Zato pa tisti, ki v malem kupujejo, torej revni ljudje, plačajo največ davka. To nikakor ni pošteno, pravi Miller. “Prodajni davek na zdravilih je krivičen ljudem, ki so zaradi bolezni že itak prizadeti, čudno je,” izjavlja Miller,” da država “Kakor je zdaj vpeljan prodajni davek,” je rekel Miller, "moramo plačati davek na zdravila za naše otroke, kadar so ro-in naši otroci moraio na REKA OHIO GROZI DA SE RAZLUE CEZ BREGOVE Cincinnati, 0. — Reka Ohio bo narasla pri mestu Cincinna- Washington.—1 klicala vse restrikcije, ki jih je uvedla na železnicah v času premogovne stavke. Takrat je zmanjšala promet za 25% in Kar poglejmo, kako je zdaj Ako kdo, na primer, kupi 10 raznih drobnarij po 10 centov vsako (skupno za |1) v raznih pro- za nadaljnih 25% je namera- dajalnah, plača od vsakga pake-vala skrajšati v četrtek. | ta 1 cent davka, ali 10 centov Naročnino za "Demokracijo" so prejeli Iz Gorice smo prejeli naslednje pismo: Gorica, 8. aprila 1948. Uredništvu Ameriške Domovine Potrjujemo prejem pisma z dne 13. marca z naslovi 29 ||P guvernerski kandidat Miller, "da en sam človek ne more doseči vsega. Potreba bo skupne akcije legislature in guvernerja, toda ako nam bo pri tem pomagalo javno mnenje, bomo v stanu odpraviti ta krivični in nadležni davek.” Dalje je Mr. Miller poudarjal: "Ko se je vpeljalo prodajni davek, ni bil namen, da bi se denar od tega davka kupičlo .v državno blagajno ter se ga uporabljalo za dljžavno administracijo.” Ako bo on izvoljen za guvernerja, je rekel, ne bo odnehal prej, da se odpravi vsak pro- novih naročnikov za “Demokracijo,” kakor tudi prejem prejš- dajnj davek v Ohio. In Miller je njih dveh pisem z 9 in 11 naročnikov. Prejeli smo tudi denar zanje in sicer po 318. 322 in 358. Za vsakega naročnika smo letala niso nič slabša kot so ruska, do-lvkniiži,i 2 dolaria za enoletno naročnino in čeke vnovčili. Prav prisrčno se Vam zahvaljujemo za Vašo živahno in požrtvovalno pomoč, s katero podpirate naš list, ki se bori s finančnimi težkočami, ker-je na komunističnem ozemlju najstrožje prepovedan, ostalega slovenskega ozemlja je pa razmeroma malo; ' Veliko zadoščenje nam je Vaša pohvala našega lista. Poskušali ga bomo še zboljšati. Tudi bomo storili vse, da ga bodo ameriški naročniki točno prejemali. Se priporočamo za nadaljno naklonjenost in Vas s spoštovanjem hvaležno pozdravljamo. Za upravo “Demokracije”: Marija Podgornik. čim so ameriški letalci mnogo boljši. Ne zahteva od kongresa, je rekel, zračne sile za vojno, ampak dovolj močno zračno armado, da bo lahko branila in odvrnila napade na Zed. države. -------------o------ Predsedniški kandidat Stassen je 41 let star Harold Stassen, predsedniški kandidat na republikanski listi, je te dni prazinoval 41. letnicd svojega rojstva. bi se razlila čez bregove. V povodji leta 1937 je dosegla reka Ohio 79 čevljev. To je bilo najvišje v zgodovini. Toda do 60 čevljev je pa že večkrat narasla. Za danes obljubujejo še več dežja. -----c------ Preiskava o letalski nezgodi v Berlinu, se je skrhala Načrt je bil: zveza'Rusija, Jugosla\ija, Italija bo, kaj bo, cajhna. Pa vendar ni niti z mazincem še ganila, da bi skušala s kako poravnavo ustaviti tožbo. Kaj se ve, morda pa pričakuje, da bo to-žitelj rekel: “Bodite tako dobri in dovolite mi, da ustavim tožbo in vas prosim odpuščanj«!” _ Svojim prijateljem ne želi prehlada York, Anglija. — Herbert Wood, star 71 let in plešast, je določil v svoji oporoki, naj se prijatelji, ki se bodo udeležili njegovega pogreba, odkrijejo samo za trenutek, da se ne prehlade. • Rim. — Neodvisni dnevnik sti polastili vlade in ki ga dol- II Tempo, je priobčil obtožbo proti Valerianu Zorinu, sovjetskemu pomožnemu ministru zunanjih zadev, v kateri ga dolži, da je napravil načrt, da se Italijo loči od zapadne Evrope ter se jo pridruži v vojaško zvezo z Jugoslavijo in Rusijo. Ta načrt bo izveden, ako komunisti zmagajo V Italiji pri nedeljskih volitvah. časopis trdi, da ima te vesti iz virov, ki se ne boje to tudi javno izpričati. Zorin je tisti, ki je prišel na češko nekaj dni poprej, predno so se komuni- že, da je on napravil ves načrt za to. Načrt govori, da se v slučaju zmage komunistov izvede v Italiji sledeče: ,Yse meje Italije se bo takoj zaprlo. Ves izvoz in potovanje v tujino bo ustavljeno. Ustvarila se bo vojaška zveza med Italjio, Rusijo- in Jugoslavijo. Ustvarila se bo narodna mi-licija, formirala ljudska tribuna ter poklicalo pod orožje vse letnike od 1918 do 1928. Vse orožje in opremo za italijansko armado bo dala Rusija, Italija bi pa v zameno pošiljala v Rusijo stroje in produkte. Narodna milici ja bo prevzela delo armade in iztrebila vse častnike, ki so proti komunizmu, Jugoslovanski častniki bi vežbali milicijo za obrambo na Siciliji ter proti Švici in Franciji. časopis nadalje poroča h tistega načrta, da pričakujejo komunisti, da bodo Zed. države napadle Evropo iz Sicilije, Id mora biti prav radi tega močno zavarovana. bil vedno mož beseda, odkar ga poznamo. -----p ..- Iz raznih naselbin MADISON, O. — Ženin Jakob Mavko iz Dock, Rd. je na oklicih. Kdaj bo poroka, bo-mo že naznanili. Eddie Struna in njegova soproga Betty sta za en dan obiskala svoje domače na Hubbard Rd. ’ Eddie pohaja na državno univerzo v Columbus, O. bartunekInboyd STA ODOBRENA OD STRANKE Demokratska organizacija okraja Cuyahoga je odobrila kan- didaturo Emil A. Bartuneka za kongresnika v 21. okraju in r, Wm. M. Boyda za državnega senatorja. Mr. Bartunek kandidira proti Robertu Crosserju. Mr. Boyd je služil že prej v legislaturi, v nižji in višji zbornici. ■■ o Komunistični poslanik je ob službo Riih. — Italijanski zunanji minister Sforza je odpjustil Am-brogia Doninija, ki je bil poslanik v Varšavi. Donini je namreč prišel iz Varšave domov in agitira za komunistično stranko.' na to ni hotel pristati. Angleži in Rusi se ne morejo sporazumeti zaradi klicanja prič Berlin. — Skupna angleško-ruska preiskava o vzroku letalske nezgode nad Berlinom 5. aprila, je bila odložena. Vzrok je, ker se angleške in ruske oblasti ne morejo sporazumeti, če naj pokličejo na pričevanje ameriške ali nemške priče. Sovjetski general Aleksandrov je proti zaslišanju nemških prič, češ da so nezanesljive. Ravno tako pa tudi . ni hotel zaslišati nobene ameriške priče. To je bil že tretje zasedanje, da se dožene vzroke letalske nezgode, pri kateri je ruski pilot treščil v angleško prevozno letalo, pri čemer je bilo ubitih 15 oseb. Ruski general Aleksandrov je rekel, da bi ne bilo prav, če bi se zaslišalo ameriške priče, ker je to zadeva samo Angležev in _,usov. Na to izjavo je odgovoril angleški letalski poveljnik White: "Mi zahtevamo, da se zasliši vse očividce, Amerikancp in Nemce. Ker sta bila pri dotični nezgodi ubita tudi dva Amerikanca, ni več kot prav, da pričajo tudi Amerikanci. Ne smatram, da bi bile nemške priče nezanesljive samo radi tega, ker so Nemci.” Seja se je razbila, ker so Angleži izjavili, da ne bodo sodelovali, če se ne zasliši nemških irf ameriških prič. Aleksandrov pa spsys's _AWR^U:DO^OVIN^HyL_U_l^ ~y>iicttt'in 1117 8t CMr At*. UAMESDmVEC^, _______Pttbltohcd daily txcgpt to^yi, Sundays iod Holiday« NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta »5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta »6, za 3 mesece »3.50. _______ ,*IS Fr 2 3 9 » « m 25 M 25 26 27 25 2» 3* SUBSCRIPTION RAT KS United States $8.50 P«r year; $5 for 6 months; $8 for $ months. Canada and all other coun Canada and all otner coon- ....•—> . outside United States $10 prav dobro nadomestke Amen- ,i tries-------- ------- —- - per year. $6 for 6 months, $3.60 for 3 months. Entered «t eecond-clue mstter Jennery «th, 1908, it the Poet Office et Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. >83 No. 74 Wed., April 14, 1948 priznanje pevcem in pevkam za ' njihove žrtve, ker pač ni lahko žrtvovati svoj čas in mnogokrat —— - - ------ - tudi denar za take prireditve. f»w*» Ti naj dobijo vse priznanje, saj ___ —-___ .. . ... 4...a: MmemKjaMNijlftSŠ1: Joliet, 111. — Priloženo k temu dopisu je tudi celoletna naročnina ža list Ameriška Domovina, kajti ta list ne bo šel prej od hiše kot bodo mene zakopali. Prej sem imela vsa leta Amerikanski Slovenec, katerega mi sedaj ška Domovina. Saj smo pa tudi lahko veseli, ko še lahko brez skr. bi beremo svoje slovenske katoliške časopise, katerih naši zasužnjeni rojaki tam doma ne morejo. Prejela sem žalostno pismo od neke moje prijateljice tam od Žužemberka, v katerem mi pravi, da smo mi tukaj lahko veseli in smo v resnici srečni, ko lahko svobodno beremo katoliške časopise. Pravi, da kako bi bili oni tam doma veseli, če bi imeli vsaj malb katoliškega branja; pa nimajo ničesar, ti reveži. Saj veste, kar je na svetu hudega, je prišlo vse po slabem berilu. Ljudje, ki berejo protiverske liste mislijo, da so izobraženi, pa je ravno narobe, da sami ne vedo, ali gredo naprej ali nazaj, ker so tako zastrupljene te uboge reve. Bog se jih usmili vseh, ki so tako zoper Boga in njegove namestnike na zemlji. Pozdravljam V3e naročnike Ameriške Domovine širom Zed. držav. Anna Pucel. Razne novice iz La Salle La Salle, 111. — V zadnjem mojem dopisu je biio že poroča-no in danes zopet sporočam, da bodo naši mladi fantje in de- V znamenju nove “ljudske svobode” Danes ne more biti za nikogar nobenega dvoma, kdo “rona” Jugoslavijo. To se jasno vidi že samo iz dejstva, kakšne pozicije so v rokah komunistov. V njihovih rokah je ministrsko predsedni.štvo, armada, policija z vsemi svojimi vejami sodišča, šole, radio, časopisje, gledišča, trgovina industrija finance, socialna varnost, distribucija živil, delavstvo in vsa dela. Vsi, ki kontrolirajo te pahoge, so komunisti. Jasno je, da vsaka skupina ljudi v katerikoli državi, ki kontrolira vse te najvažnejše institucije, agencije in položaje je tudi v poziciji absolutnih gospodarjev. Zunaj te skupine ni nobene učinkovite niti nobene moralne sile, razen v cerkvi in v srcih ljudi. Ljudska fronta je “fronta," za katero se skriva komunistična konspiracija. In še do današnjega dne ni v tej fronti nobene skupine, ki bi ji bila natančno znana moč komunistične stranke, njen budžet ali izdatki niti ne viri dohodkov. In nobeden nekomunist ne ve natančnega števila članov Politbiroja. Nekomunistični elementi v fronti ne samo, da nimajo nobene moči, temveč ne smejo niti natančno vedeti, kelp izvaja to moč in oblast. Izmed triintridesetih članov Prezidija skupščine, je petindvajset komunistov, ki so tudi večinoma vsi člani Politbiroja. 'V* V < Prva stvar, ki jo je dal Tito Jugoslovanom, je bila komunistična diktatura, samo za silo zakrita za tako zvano fronto. Glavna pritiklina vsake diktature je teror. Naj predočimo samo dva tipična primera obupnega strahu, c Jeli teft pTJ&ierov je vsebovan v begu tisočerih Slovencev iz pokrajin okoli Gorice v Italijo, kamor sp zbežali v febru-arju leta 1947, ko je bila majhna zona tega okraja po amen-ško-angleških četah izročena Titu. Ena četrtina slovenskega ljudstva je takrat zapustila svoj dom ter zbežala na ozemlje bivšega sovražnika in svojega fašističnega zatiralca, samo da izbegne komunistični grozi v Jugoslaviji. Tu si moramo poklicati v spomin ugotovitev Toneta Gardna, glavnega urednika Prosvete, ki je v svojih člankih, ki smo jih mi pred dnevi ponatisnili, tudi pribil, da so se avstrijski socialisti, ki so pobegnili izpod avstrijskega fašizma v Rusijo, raje zopet “vrnili v avstrijske klerofašistične ječe, kot pa da bi ostali v ruskem komunističnem paradižu ...” Ti naši primorski ljudje so pustili vse: svoje domove, pplja, pohištvo, vse! In vsi ti so bili preprosti, delovni ljudje, kmetje in rokodelci. Poprej so bili skoro 25 let kruto zatirani od italijanskega fašizma, ki jim je od- —... -------- rekal vse človeške in državljanske pravice ter so hrepeneli villu. Možje sicer bolan in ho-po svobodi in Jugoslaviji kakor žejen po vodi. Za to svobo- J: >- -u '—r.a »_ do so trpeli in se borili, toda ko so. spoznali, kaj pomeni Titova komunistična “svoboda ljudstvu,” so v velikem trenutku, ko je, prišla “osvoboditev,” raje zapustili svoj ljubi dom ter zbežali na ozemlje svojih prejšnjih sovražnikov in tlačiteljev. To se pravi: izvolili so si — svobodo! Naj navedemo nadaljni primer bega,v svobodo. Bilo je v Bariju v Italiji,,kjer je bilo mnogo Titovih partizanov, ki so tam vzdrževali nekaj bolnišnic za svoje ranjence. Nekega dne je pritekla v neko hišo, kjer so bili Amerikanci, neka jugoslovanska deklica, oblečena v ameriško vojaško obleko, v kakršno so bili oblečeni večinoma vsi partizani v Bariju. Povedala je, da je srbska begunka iz Bosne ter da je delovala kot prostovoljna bolniška strežnica v neki partizanski bolnišnici. Toda tekom svojega dela je izrazila dviom nad nekaterimi komunističnimi praksami, kar je zadostovalo, da je postala sumljiva. Začeli so jo zmerjati s “četnico” ter ji grozili s kaznijo. h|eki komunistični komisar ji je zagrozil: “Kar na lepem te bo pogoltnila noč!” Deklica je pri Amerikancih dolgo jokala, dokler je niso umirili. Toda skozi njene solze je bila videti naravnost histerična radost. Dejala je, da kar ne more verjeti, da je res izven dosega “njihovih krempljev.” Ona je bila samo ena izmed mnogih beguncev in begunk, ki so pribežali k Ameri-kancem od partizanom, katerim so služili. In ta strah, da ga b.o “noč pogoltnila,” napolnuje z grozo srce marsikaterega Jugoslovana. Na Amerikance sta naredila globok vtis dva primera. Eden je bil vztrajno in trdovratno zahtevanje Titovih re-prezentatov na vseh mednarodnih konferencah, da se vse ju-goslovnske begunce prisili, da se. vrnejo v Jugoslavijo. Ti-tvo režim ne priznava pravice azila. Titova vlada noče, da bi Velika Britanija. Zed. države ali katera koli druga država v Zdr. narodih, dajale beguncem zavetje in hrano. Režim se je hotel na vsak način polastiti teh ljudi. Pri tem je naletel v Mrs. Eleanor Roosevelt na svojo lodločno nasprotnico. Najmanj že tri tisoč let priznava človeštvo beguncem “kraje zavetja.” Celo starodavni barbari so pod gotovimi pogoji pomiloščevali svoje sovražnike. Toda Titov komuni stični režim odklanja tp vrsto usmiljenja. (Dalje prihodnjič.) ^ ..... Mož je srednjih let in jako sposoben za ta urad. Slovenci, naša sveta dolžnost je, da gremo 20, aprila vsi na volišče, tu misMm prav vsi, ki imate ameriško državljanstvo. Pokažite se, kaj zmoremo. Huraaa za Matta! -- • Poročevalec. t P. S. List “Demokracijo" iz slovenskega Primorja dobivam v redu. Hvala uredništvu A-meriške Domovine za točno posredovanje! številke kriče! Cleveland, O. — Kaj čaka a-meriški narod, če bi kdaj zavladali komunisti, nam pojasnijo kričeče številke iz “boljševiške-ga raja.” Sovjetski tlačitelji ruskega naroda so slavili veliko tehniško deto, ko je bil dovršen 226 km (približno 150 milj) dolg prekop, ki veže Ljeningrad (preje Petrograd) z Belim morjem. Kakšno je pa ozadnje tega podjetja, povedo naslednje številke: Na delu je bilo poldrugo leto 150,000 pregnancev, ki so se mučili pod neusmiljenim bičem priganjačev in ob mrazu tudi do 40 stopinj pod ničlo po 10 do 14 ur na dan. Od 150,000 delavcev jih je po dovršenem delu ostalo živih samo okrog 10,000. Sto in štirideset tisoč flošitičnih kaznjencev gnije ob prekopu. Hej Slovani! Tovariši! Kaj pravite k tem številkam!? Resnicoljub. to je tudi njih edino plačilo in vzpodbuda, da se bodo žrtvovali še v bodoče. V Glasbeni matici imamo najboljše pevske moči, stare korenine, ki znajo mnogo pesmi kar brez not in le novejše in večje skladbe pojo po notah. Kadar nam bodo zopet zapeli, jih bomo pa šli spet poslušat. — Prijatelj slovenske pesmi. Si V'v«* ,°di* “ ’■I,,n Z“' tSOMrsi-« m* s- Zopet so nam peli Cleveland, O. — Zadnjo nedeljo so nam pevci naše Glasbene matice, katerim načeljuje pevo- ri VEBJA^ AL’ PA NE nam jo bodo podali v angleškem jeziku in je jako dobro zamišljena. Tudi datum je prestavljen in sicer od 18. na 21. aprila, kar je na sredo in drugi prizor bo pa v nedeljo 25. aprila ob 7:30 zvečer. Po igri bo pa plesna zabava za vse, ki jih ples veseli. Vabljeni ste vsi, da se udeležite, ker boste imeli lep duševni užitek. Igra se bo vršila v šolski dvorani sv. Roka. V nedeljo 4. aprila so bili tukaj na obisku rojaki iz Jolieta, 111.; obiskali so Mr. Louis Gret goricha, ki živi tam na Cracket- di le ob bergljah, vendar pa u-pamo, da se bo še pozdravil; bil je v avtni nesreči v Californiji (pri Madera)r o čemer sem že poročal. To je jako lepo, da se bolne rojake obiskuje in to je tudi veliko dobro dalo- Obiskovalci in bolnik so vsi iz ene fare doma in sicer iz Bele Cerkve na Dolenjskem.:— Mr. John Riffel, Mr. in Mrs. Frank Železnik in sin'ter Mr. Joe Verbich, ki so obiskali gostilničarja Mr. in Mrs. John Uranicha, kakor tudi Toneta in več drugih prijateljev. Hvala lepa za obiske in še posebno pa Mr. Riffelu za par lepih valčkov, ki nam jih je zaigral na harmoniko, ki mu je tako lepo pela kot bi šlo za stavo. Dobro si jo pogodil John, hvala še enkrat! Na veliko noč, 28. marca pa sta prišla iz Jolieta dva mlada fanta k nam na obisk in sicer Joe Slapničar, sin Mr. in Mrs. Joe Slapničarja (kamnoseka) in Philip živec, ki sta se pripeljala z lepim avtomobilom. Njiju obisk je bil namenjen Mr. in Mrs. Joe Bratte gori na hribu. Prav lepa hvala mladima fantoma, ki se ne sramujeta obiskati stare ljudi; čast vama, ker se zavedata, da če Bog da, da bosta tudi vidva enkrat stara. Bog ohrani fante te 1 Sedaj pa še nekaj posebnega, kajti približuje se nam veliki dipi — to je dan naših mestnih volitev, ki bodo v torek 20. aprila. Mi, Slovenci, imamo kandi- cert, ki bo gotovo vsem posetni- kom ostal dolgo v spominu. Te pevce prav z lahkoto imenujemo umetnike v petju, kajti s svojim petjem krasnih slovens, pesmic so nas popeljali nazaj v planinski raj. Prepevali so nam tiste ljubke domače pesmice, ki so nam topile srca ob spominu na naša otroška leta, ko smo še tam doma poslušali ob večerih fantovsko petje na vasi, ali ob zgodnjih jutranjih urah v poletju, ko so šli fantje v senožeti. Ah, kar trikrat so nam zapeli venček slovenskih narodnih, ki so šle vsakemu do srca in mnogim so obudile sladke spomine na mladostna leta. Ne bom našteval vseh pesmi in tudi ne kritiziral, kajti v teh časih, ko je tako težko dobiti pevcev, ki bi se žrtvovali na tem polju, je vsaka kritika odveč, pač pa moramo pokazati hvaležnost pevcem in pevkam ter njih pevovodji, ki on nitmi VITAMINI iumbh« *• bodo d«»y q*"**- gavjr-jr- snssct •ore. MUS uiOlAtOttU bil sin ali vol. Svinec je padel v tla pred fanta. — gozdar je kesneje trdil, da je namenoma streljal v tla, hoteč ga ostra-šiti — in dim mu je puhnil v obraz, da je prebledel. Hitro je zpoznal, da gre zares, iznova zavihtel cepin in zamahnil proti gozdarju. Ta je odškočil, oče se je pa pognal za sinom in go objel z vso močjo. “Ne ubijaj!” Trdo ga je prijel in potem zagrabil za cepin. “Ne ubijaj! Človek je!” “Še enkrat poskusi!” se mu je rogal logar in obračal puško proti njemu. “Tatova!” Oče je držal sina in ga pomirjeval, a gozdarju je očital: “Zverjad se strelja, ne pa ljudje!” ‘Ti ga uči! Saj si ga videl!” mu je odgovarjal Menat. “Lesa ne boš premeknil.” Oče je izvil sinu cepin iz rok. “Fant, nehaj 1” t —Janc? se & prerekal z.go-zdrajem in obžaloval, kakor je doma rekel, da ga ni pehnii v Iško. In grozil je še in mu žugal, da še pride, trenutek, ko se bosta gledala od blizu, in akrat bo dobil logar za vselej. Menat se je sukal tako, da je naposled prišel na drugo stran, od koder je predrzno grozil s puško in zahteval, da vržeta hoje z voza. “Naa! Zaradi teh polen se ne bomo streljali. Ti veš, da si vsega kriv!” je dejal Glavan, pograbil sekiro, ki je bila zasajena v deblo, in z njo presekal rajtelj, da so. verige odnehale in so ostale ,goli za vozom, ko so voli potegnili. “Na duši naj ti zgorel Ti veš, da je les naš, da imamo pravico spraviti ga domov.!’ “Ukradeno! Tatova! V graščinskem gozdu si ne bo nihče sam delal pravice. Tudi Glava ne!” Janez bi bil najrajši skočil za njim in se zbil do smrti, toda oče ga je držal in vlekel za seboj. “Pusti ga! Enkrat se mu bo že vrnilo!” “Tatova!” -“Naš les!” “Tatova!” In tako so letele sem in tja besede in grožnje, pomešane s kletvicami, Menat je stal na vrhu in gledal za njima, ki sta se vračala rsramočeifa, zapečatena — tatova. In še zmenil se ni, ako je ujel kako psovko, ki mu jo je vrgel Janez, ki bi se bil najrajši vrgel nanj in končal prepir enkrat za vselej. “Pes! Hoje straži, dekleta pa v miru pusti!” Dobro, da Janez ni slišal based, ki mu jih je oni poslal s Preseke zmagčvavec. Glavanka se je začudila, ko sta prišla domov prgzna Na obrazih in vedenju se je poznalo, da sta doživela nekaj nenavadnega. Kaj to pomeni? “Mati! Ali nisem dejal, da se mi je zdelo, da so se podirale hoje name?” je povedal stari. "Sedaj so se pa podrle. (Nadaljevanje a 1. strani) Prižigali so tam preko kresove, poslušali govore, prenašane po zvočnikih ter jokali po izgubljeni svobodi. V Cerovem to ni bilo všeč komunističnim funkcionarjem, Zato so motili vernike v tej obmejni pobožnosti in jih razganjali. “FRONTA TELETINE.” — Iz Ajdovščine poročajo: Med pomočili ljubljanskega radija, ki oznanja titovsko slavo in ki mu seveda nihče ne sme ugovarjati, in resnico je razlika kot med nočjo in dnevom. Mnogi se na račun zaslepljencev, ki verjamejo poročilom radija in komunističnih listov, tako zabavajo, da imajo kljub praznim trebuhom fe kak vesel trenutek. Iz poslušanja radija bi kdo sklepal, da je za železno ograjo, ki jo je postavil Tito, vsega dovolj, v resnici pa je ravno narobe. Vsega manjka. Navadni državljani dobe v Ajdovščini vsakih 14 dni 100 gramov ‘“mesa” (v resnici kosti), funkcijonarji pa 300 gra- so jim dovolili, da smejo zaklati starega konja in ga pojesti. “S^j je še večji W prašič,” so rekli Vse to v imenu nove enakosti. OBSODBA V TOLMINU. — V Tolminu so obsodiii na osem mesecev zapora gospo Ano Gruntar, ženo Rajmunda Gruntarja, bivšega občinskega predsednika iz Breginja, ker se je v pohujšanje drugih vzdržala volitev in tako delala proti obstoječi oblasti. Skoro istočasno so obsodili Gruntarja Franca na pet mesecev zapora, ker je prekoračil mejo. Huda je ta “nova svoboda!” OREHOVUE. — Malim kmetom v Orehovlju pri Višnjeviku in v Krasnem so “tovariši” napovedali, da jih bodo izselili v drugi del Jugoslavije, češ da imajo v Brdih premalo pridelkov za prehrano vseh ljudi. Pod takim lepim izgovorom jih bodo spravni ob zemljo. PET LET PRISILNEGA DELA. — Anton Jasnic iz Vipolž mov. Oni, ki so "oblastniki” pa je bil 0bsojen na 5 let prisilne-imajo vedno teletino na razpo- ga dela, ker je hotel z dvema go- lago. Marsikak bivši rdečkar postaja ob vonjavah iz teh kuhinj ne samo bled, ampak bel od jeze, da so ga tako vlekli za nos. Med ljudstvom pa je nastala zabavljica na oblastnike, da so opi “fronta teletine.” Marsikako partizansko tele, ki je prej vse verjelo, je ob tej fronti teletine prišlo k pameti. UDARNIKI SO TEKMOVALI. — Na Rizzattijevi žagi*v Ajdovščini so tekmovali udarniki, kdo bo več naredil in dobil nagrado. Res jim je bil kot nagrada določen prašič. Pa se je zgodilo, da je zadišal “oblastnikom” in so ga pojedli udarnikom na čast. Toda ti,flg.,udarniki in šoke s! protestirali. Da jih potolažijo, »poni: petletko. Tito potrebuje za svoje načrte le močne iz .mlade sužnje. SVINEC V SOLKANU. -Bila so poročila, da je orožni-štvo ali milica stre.ljaja na ljudi v Solkanu in da je bilo nekaj ubitih. Res so Solkanci o Božiču protestirali radi slabe prehrane. Res je milica streljala, toda v zrak za strašilo. Dobili so torej Solkanci za Božič nekaj Titovega svinca pa hvala Bogu ne vase. VRHPOLJE PRI VIPAVI— Poročali smo, da je bil obsojen vrhpoljski župnik Janko Pi-šot. Sedaj zvemo, da je v ječi težko zbolel. Da jim ne umrje v ječi, so ga poslali domov ter 30 odst., na Japonskem 10 odst, manjše množine v Nizozemski Indiji, v I-ndokini, na Koreji, V južnih državah Zed. držav in drugod; v italijanskih nižinah reke Pad in pri Neaplju, Največ riža, okrog 40 odst. se použije v Aziji, ostalih 6 odstotkov odpade v enakih delih na Afriko, Ameriko in Evropo. Kljub veliki lastni proizvodnji uvažata največ riža Azija in Japonska. Na slednjo odpade 22 odst. celotne svetovne proizvodnje, 15.5 odst. pa na Kitajsko. V Evropi se uvoz porazdeli na Nemčijo 5.3 odst. na Francijo 4.7 odst. na Anglijo 1.6 odst. na Rusijo 0.9 odst. — Zanimivo je, da je znašala po- se je vrnil v Vrhpolje. Bil je trošnja na leto v Nemčiji 4 kg tako oslabljen, da prve dni ni mogel maševati. ------o------ Beseda o rižu Riž je poleg pšenice najvažnejša žitarica in glavno hranilno sredstvo zlasti vzhodnih narodov. Kot močvirnata rastlina zahteva vlažna tla in precejšnjo toploto. Z umetnim namakanjem je možno gojiti riž tudi v deželah, ki so revne na padavinah. Obdelava in setev riževih polj sta v posameznih pokrajinah zelo različna. Ponekod je to določeno po verskih in narodnih običajih. Tako smejo na Javi žeti in saditi riž le z roko. Riževa domovina je Južna Kitajska in Indija. Od tu se je rastlina razširila v Prednjo A-zijo. Za časa Aleksandra Velikega v četrtem stoletju pred Kr. so jo zanesli v pokrajine v Sredozemlju. Od srede 17. stoletja pridelu-jejo riž tudi v Ameriki v tro-pičnih in subtropičnih pokraji-' nah vzhodnih obrežnih držav. Riž je za skoro tretjino člo- vedoma čez mejo v Italijo. Sodilo ga je “ljudsko” sodišče v Solkanu. IZ VEDRIJANA. — V Vedrijanu je izbruhnil tifus. Ker ni zdravil, so vas kratkomalo blokirali. Kdor umrje, umrje, kdor ozdravi, ozdravi. In zakaj ni zdravil? Tito se z vsemi štirimi brani Marshallovega ačrta, da bi Amerika pomagala Evropi fia noge. Skozi železno gorajo ali okoli zelezne zavese pa je celo zdravila težko ali nemogoče ponujati. Tudi to poročajo izza železnega veštva. najvažnejša prehrana. zastora, da bolnišnice v Titovim navadno odklahjajo bolni- Ribiei v mrazu 50 stopinj pod ničlo. — V kanadski Severni Manitoba so v pretekli zimi nalovili indijanski ribiči nad 20,000,000 funtov, kjer je nova ribiška industrija $3,-000,000 investicijo, ki jo vodijo sa?ni Indijanci. Ribiči, ki mm jih kaže slika ribarijo' v mrazu 50 stopinj pod ničlo; delajo po trije skupaj in zaslužijo povprečno $200 na teden vsak. V Vzhodni Aziji je možno uspešno obdelovali je Je stva. ' Kiževa lahka prebava omogočata, da prebivalci vročih dežel shajajo z majhnimi količinami. Uporabljajo ga tudi za pripravljanje alkoholnih pijač Taka pijača je na primer japonski “sa-kaki,” ki vsebuje več alkohola kakor pivo. To pijačo pijejo toplo iz skodelic. Riževo zrnje ima precej skrobovih snovi, iz česar izdelujejo škrob in žganje, nazvano “arak.” Odpadki predelanega riža so zelo dobro in močno hranivo za konje in govejo živino. Slamo rabijo za pokrivanje streh, za pletenje raznih predmetov in industrijo papirnih predmetov. Iz klic stisnjeno riževo olje, ki služi za izdelovanje mila in sveč. Glavna proizvodnja riža je v vlažnih, toplih monsumskih — (vetrovnih) azijskih pokrajinah, ki dajejo 95 odstotkov svetovne žetve, Afrika prideluje 2 ods., Amerika 1.8 odst , Evropa 1.2 odslt. svetovne žetve. Na vsem svetu pridelajo 115 milijonov ton riža. Največ v Indiji — 40 odst., na Kitajskem 20— na osebo, na Nizozemskem 12 kg, na Japonskem pa preko 50 kg pred zadnjo svetovno vojno. Zanimivo je, kakšen trgovinski (jelež je imela tedaj svetovna zaloga riža. Ta je bila navzlic visoki proizvodnji zelo nizka. Trgovinski delež je znašal le 7 milijonov ton ali 5.6 odst. svetovne riževe žetve, ker so ga najvažnejše dežele, ki ga same pridelujejo, tudi same u-porabile za prehrano.. Glavni izvoz je bil iz Indije. Slaba žetev pšenice je povečala uporabo riža v gosto naseljenih indijskih pokrajinah in zvišala njegovo ceno na svetovnem trgu. Največji presežek za prodajo je dajala Burma Vsa Indija je oddajala 30 odst. vse za trgovino ositale količine. Iz Burme so izvažali, riž preko morskih luk v Rangunu, Bas-sejnu, Akjubi in Malmeki. V Rangunu prodajajo zlasti cenen, v Bassejnji pa boljši namizni riž. Iz Siama izvažajo iz glavne luke Bangkok 18 odstotkov, iz francoske Indokine 15 odstotkov. Od teh luk vodi ena plovbena pot v Evropo, a druga na Japonsko in Kitajsko. Evropa uvaža riž za svojo potrebo in posreduje kupčijo za ... r. «i vezana riževa industrija, ki se peča s pripravljanjem oziroma s predelovanjem riža za uporabno hranivo. Surov riž, na-zvan “paddy,” se mora za trgovino oluščiti, izbrati in očistiti. Potrebne naprave za čiščenje in barvanje skrbe zato, da posta- ne zrnje lepše in svetlejše. Kar se ga zdrobi, se uporablja kot zdrobljen, ostalo pa kot polnovreden riž. Glavne vrste riža za trgovino so; amerikanski, z dolgim, oziroma prozornim in trdim zrli j eip, japonski s kratkim in zrcalnim zrnjem in italijanski z ostiglijsko, veronsko in milansko vrsto. Poprej smo omenili rižev škrob. Ta se pogosto uporablja kot riževa moka za zgostitev omak, za pripravljanje pudingov in za riževo krušno moko. Kdor bi se hranil le z oluščenim, prečiščenim in zglajenim rižem, bi zaradi pomanjkanja vitamina B, ki ga odstranimo z luščino, dobil bolezen “be-ri-beri.” Zato se mora v tem primeru uživati le hrana, ki ta vitamin vsebuje ali pa uživati neizglajen riž. Riž je treba hraniti v suhem in zračnem prostoru. Neizgla-jeni, tako zvani naravni riž je manj uporaben in ga napadajo črvički. Osemurni delavnik Kuharica: “Nimam nobenega drobiža. Pridite Po peti uri, ko bo gospa doma.” Berač: “Ni mogoče, ker de-dam le od osmih zjutraj do štirih popoldne.” — Če hočete, da vam nohti ne razpokajo, jih večkrat masirajte z vazelinom. DELO DOBIJO jiiiimiiiiiiiiimiiiiiimiiimiiimimiimiiiiMiiimiiiiimiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiii’: FARMA NAPRODAJ § Okrog 20 akrov sadnega drevja—1,100 breskev: 700—8 let starih, S 400—4 leta starih. 600 jablan 8 let starih. Okrog 4,000 malin (rasp- S berry). Velika moderna hiša z 11 sobami,, za 3 družine. Ima avto- S matični thermostatic controlled furnez in vodni grelec. Hlev 40 x 60, 5 shramba za traktor in garaža 20 x 60. Vsa poslopja so nanovo barva- S _ na. Je tudi nad $4000 vrednosti orodja. Skozi farmo teče potok,, ki se = ; nikdar ne usuši, in je dosti vode za namakanje. 3 akra je gozda. Ta 3 : farma je bila prodana novemtfta 1947 za $27,000.00, ker je pa kupca 5 s zadel mrtvoud, se družina ni mogla seliti, zato sedaj dobite to vse j-: skupaj za samo $20,000. Oglejte si jo. Najdete jo lahko, če vozite po s I U. S. 20, 7 mili vzhodno od Painesville, Ohio, do Call’s Rd. (Call’s’ s * Nursery nafis), obrnite desno, vozite južno do Davis Rd., obrnite s levo, to je 6. farma na levi. Za nadaljna pojasnila vprašajte LODI s _ MANDEL, 15702 Waterloo Road, KE 0034. iiiiiiiiiimuiiiiiiiiiHiimiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiu’ ženske se sprejme za čiščenje podnevi ali ponoči Plača. Zglasite se v Employment uradu 7. nadstropje THE MAY CO. i delo «4)m* Moški dobi delo za delo pri furnezu v modernem poslopju; mora biti močan in priden ter pod 50 let star. Plača. Zglasite se na 1032 E. 62. St. in vprašajte za Mr. Sykora, ali pokličite EN 0476. (76) iiimiin:mii»iiiiiniiiiiiiimmm:iomm»iwiiiiiiniiiiiiiiiminiiiii)ii»niiiiimm< : STEVE F. PIRNAT 6516 St. Clair AVe., Cleveland 3, Ohio—HE J500 POŠILJA DENARNA NAROČILA v Evropske države, vse pošiljatve so jamčene. PRODAJA ZABOJE za obleko in Jestvine, sprejema pakete ter vse potrebno uredi za odposlati v stari kraj. VRŠI URADNE NOTARSKE F06LE: za točno ln vljudno postrežbo se cenjeni rojaki lahko zaupno obrnete na naš urad. STEVE F. PIRNAT Angleži zoimščajo Palestino.—Konvoj 837- zrakoplomiega regimenta in kraljeva artilerija zapuščata svoja taborišča med Haifa m Tel Aviv in sta na poti v pristanišče v Haifi. Ta skupim je na poti v Anglijo na podlagi pogodbe med Anglijo in Palestino. UČITE SE ANGLEŠČINE iz {h. Kernovega AMEšKO-SLOVENSKEGA BERILA kateremu^^nar^O flft in stane samo: 9 £*UU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. ; SUPERIOR BODY 4 PAINT CO. 6605 ST. CLAIR AVENUE PRANK CVELBAR, lastnik. ' noanSKA domovina, april 14, 1948 .... lrumrLruiJijmrmrmjT^^ TelrinKja IVAN MATIČIČ lTLTJT_TjXT^XXTJTJTjXTjT.lJTrirLTjTrLrirLrirm Na sliki vidite Ivana Matičiča, najboljšega slovenskega pisatelja, ki je spisal to povest “Petrinka” in prej že več drugih del. Z njim na sliki je njegova družinica. Matičič je doma iz Ivanjega sela, po domače Cvirgljev. V Chicagu ima sestro Mrs. Agnes Benčan. Ivan in naš urednik Debevec sta skupaj hlače trgala v ljubljanskih šolah in od tedaj ostala vedno iskrena prijatelja. Tak močan brus, ljudem se ga zdi kar škoda, nič laže mu ni pri srcu, kakor je bilo Drejcu, morda še huje. Tevž je namreč še bolj trpel pri hiši in to ga je še bolj priklenilo na dom. Kakor vročičen se opleta okrog pa jemlje slovo. Po gozdu hodi, vse tiste strašne doline, pota in klance hoče še enkrat videti, kajti prav do krvi so se zajedli vanj. Prav k Branjiškemu studencu se napoti, da se še enkrat napije izvira damače zemlje in si nabere zdravja za tujino^_____________________ 1 ’Dvi/crji m še in nobene ovire ni več. Petrinka peče zopet popotno, zlaga sinu oblačilo v kovčeg in, zopet je žalostna. V poslednji noči tako milo pojo fantje na vasi in vsa s solzami je zalita pesem. Tevž poje naprej: “Oj zbogom, starši ino brat, nocoj se vidimo zadnjikrat . . ” Nobeno okno ni zaprto, nobeno oko ni suho. Pe: trinov Matevž ima žuljave roke, a je tako zal in prijazen fant. Naprej po vasi se pomi-k afantovska gruča z njo gre pesem in žalost. Pred Petrinovo hišo se ustavi gruča — in Tevž se poslavlja. Tesno ga objema mati in vpije v veliki bolečini, kakor bi je trgali srce iz prsi. Družina joka, fantje pojo pred hišo — in Tevž odhaja. Oče in Rezika ga spremljata ter gruča mladih fantov proti Dragonji vasi. Martinek je posta! pri Zadravcu Martin, a iz pastirca hlapec. Ker se je pa izredno ojačil, ga je vzel Petrin domov ter mu dal tesačo v roko. Tak močan junec že lahko kaj več zasluži, pa ga je jemal Petrin s sabo v gozd na tesan je. Ni dolgo trajalo, da je Martin nadomestil Tevža, kajti pri Za-dravčevih je bila dobra hrana in se je Martin razvil, da je bilo veselje. Nejce je bil tudi že goden za pastirja — in Petrin ga je dal k Ložanovim. Edino Nežica je ostala poleg Rezike materi pri rob, a je §e-šarica kar naprej moledovala zanjo, češ da bi jo potrebovala, ko je tako pripravno dekletce, dokler se ni končno Petrinka vdala. In tako je marala reva jemati zopet šolarje, ako je hotela poslati meh koruze v malin ter masla in jajec v grad. Jo-žek, Mihec in Janžek so bili ta take stvari, kajti nakresani so bili ko gadi. Za plezanje na gabre in nabiranje zelišč pa tudi ni bilo boljših na Orehoviu, Razen tega so ti kaveljci pretaknili tudi vse grme in so natanko vedeli za vsa gnezda kosov in srakoperjev. Tako je imela Petrinka končno pri roki, oziroma na rami samo še Po-lonico, Lovreta ter dojenca Tin-četa. So sicer napravili dokaj direndaja, toda kadar ni bilo drugih pri hiši, je bilo Petrin- ki kar nekam dolgčas. Rezika pa se je razvila že v pravo dekle. Kar krepko že popri jema materi gospodinjstvo, opravlja njive, prašiče, molze* krave, pere plenice pa nabije nagajivce. Mimo tega je Rezika krepko razvita in ni čudno, da se že slinijo fantini -okrog hiše. O, marsikomu bi dišala Petrinova Rezika! Sicer je ona z vsakim prijazna, vendar pa toliko resna, da si nihče prav ne upa ziniti ji kako nerodnost. Niso pa samo sosedovi fanti, temveč tudi gruntarski se ozirajo noter, ko gredo mimo hiše. Žagarjevo teslo jo je še vzrašalo za roko.. Mu ni zameriti, fant je bil nakresan ko junec pa si je zaželel zalega dekleta. Kar ustavil je voz pa stopil za Reziko v vežo. Hotel jo je kar na mestu objeti, a dekle se je s smehom odmikala. “Glej, Jozel, voli ti bodo ušli!’’ “Naj kar uidejo, kaj mi bodo voli, jaz hočem tebe, Rezika, tebe!” “Kaj ti bom jaz, ko uloviš tri boljše na en prst, Jozel,” se mu smeje Rezika. “Tak fant pa tak grunt!” “Kaj bi se zmrdeševala, Rizi-ka, molči, pa je. Ne maram nič izbirati, the vzamem pa mir besedi!” . “Veš, Jozel, pa letos se še ne Pridi drugo le- zdaj doma, zdaj v ogradi. mislim vdati, to!” ♦ Mati stopi iz hiše v vežo: “No, Jozel, kaj boš pa ti povedal?” “Nič. No, misli! sem vprašati, če bi posodili----” Fant potrkava z bičevnikom ob tla. “Morda jarem volov?” mu pomaga žena. “Kako pa, ste že vse zorali?” ‘'Nekaj smo, nekaj pa še ne,” odvrne fant ter se počasi izmaže iz veže. “Kakbpak, betičnil: glemavi, dekleta mu brenčijo po glavi" pripomni žena, ko snubec odide. “Ene bi se rad najedel, potem jo pa ucvrl v Ameriko, kakor jo je Jelenov brenčin.” Bila je topla pomlad in v fantih je raslo koprnenjs po ljubezni ali pa po tujih krajih. Toda koprnenje jim je dušilo trdo oranje in niso utegnili sanjariti, ne misliti na srčne tegobe. Ko je bilo oranje v kraju Nabrusila je koso, vzela jer-basa, pa hajdi v ogrado. Sla je mirni Škafarjeve hiše iri tu je že prežal Škafarjev starejši ter jo skušal na ta ali oni način zadrževati. Rezika se mu je hladno izmuznila, ni se mogla zanj ogreti, dasi je bil fant zelo vnet zanjo. Šla je mimo Voglarjeve hiše, potem ipa krenila v bajte. Kakor pohlevne ovčice samevajo ob poti: Sus-manova, Levičarjeva, Pozabova bajta, okajene in revne, a polne boscev, ki dajejo ognjišču toploto. Sicer so pa še kolikor toliko dostojne te bajte, medtem ko so naslednje že kar preveč klavrne, Rožmarinčkova, Mejit-čkova, Naduhova, ah, saj ni vredno gledati! Rezika gre kar naglo mimo, se niti ne ozira, ko pa kažejo samo gola rebra spredaj in zadaj; res tako preklicano so klavrne. Je še ena, dima rdečimi očmi. jo hoče kar lepo pohuiiti mimo* ali že zasliši stopinje, ki kakor Rezika pa medvedje bajte. šape copatajo izza (Dalje prihodnjič) -AND THR WORST B YET TO COBB —in na jlnuše Me pride in polje posejan-a, so pa morali že prav na koncu bajt, kar sa- za še tršim delom. Živinče je bilo še od oranja izmučeno, pa je moralo za še hujšim trpljenjem. Petrin in fant sta bila zdoma, kajti smreke in hoje so grmele na tla, da je kar bobnelo po gozdu. Bila sta brez skrbi, kar se tiče doma, kajti mati Petrinka je tri vogale podpirala. Seveda, ne več sama, amppk je ma sameva; kadi se pa iz nje kakor iz pekla. Okrog bajte leži polno črepov razbitih loncev, piotič je podrt, deske na strehi so razkopane, a oknice klavrno povešene. "Suhotna ženica se drži v dve gubi na pragu pa nabira gorivcev. “Dobro jutro, strina Jeruša,” pozdravi Rezika. “Bog daj!” Ženica dvigne Našim naročnikom v Chicagu naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na naslovu 1849 W, Cermak Road. Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo, OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak č*s, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 273«. 114« E. list SL Rezika že močno pritegovala, glavo pa gleda s trudnimi, od RESTRIKCIJE ZA GRETJE Z PLINOM ODOBRENE od najviše sodnije v Ohio PUNSKO GRETJE STROGO REGULIRANO Na 7, aprila 1948 je najvišja sodnija v Ohio odločila, da sme Komisija javnih .. : , p- J j utilitet v Ohio izdajati odredbe, ki določujejo dobavo naravnega plina za rabo v novih ali dodatnih grelnih napra vah. Komisija je izdala dodatno odredbo na 1. aprila 1948, ki dovoljuje instalacij ferelnih naprav pod sledečimi posebnimi pogoji— jj INSTALACIJE, KI BODO DOVOLJENE - The East Ohio Gas Company sme dajati naravni plin za nove in dodatne plinske grelne instalacije v soglasju izračunane možnosti, da prevzame tako dodatno breme in pod odredbo Komisije, samo kot sledi: Instalacija grelne naprave bo dovoljena v novih poslopjih. Rezidence, ki so zdaj kurjene s kakim drugim kurivom, smejo spremeniti na plin v razmerju ene spremembe za vsako instalacijo v novi zgradbi. Skupno število teh instalicij, v novih zgradbah in obstoječih rezidencah bo določeno od proračuna The East Ohio Gas Company glede dodatnega bremena, ki ga lahko privzame za bodočo zimo. KAKO ZAPROSITI za instalacije v novih zgradbah Prošnje morajo biti napravljene osebno v uradu Dru- žbe. Važno je, da prinesete s seboj mero in obltko poslopja, za katerega napravite prošnjo za plinsko gretje. Za spremembo od druge kurjave na pHn Odjemalci, ki bodo zahtevali spremembo kurjave na plin radi raznih težav, naj pridejo v urad Drhžbe osebno, ali naj pošljejo svojega zastopnika, da bodo dokazali potrebo za tako spremembo kurjave. Vsi drugi naj napravijo prošnje osebno ali po pošti. Ako boste delali prošnjo po pošti, vam bo poslana listina na zahtevo. Toda nobene prošnje se ne bo sprejelo potom grelnih trgovcev ali stavbenikov. Kadar je prošnja pregledana, se bo dalo dovoljenje instalirati plinsko grelno napravo, da nadomesti drugo kurjavo, ako to dovoli zaloga plina po mnenju Družbe. V soglasju odredbe Komisije bodo izdana vsa dovoljenja po redu, kakor bodo prošnje prejete. Prosilci bodo obveščeni pismenim potom od te Družbe, kdaj bo podvzeta akcija na prošnjo. H v if!.; SVARILO The East Ohio Gas Company je pod obligacijo, da izvršuje odredbo Komisije javnih utilitet. Zato morajo biti odstranjene vse instalacije za plinsko gretje, ki so napravljene brez uradnega odo-brenja Družbe pismeno; ako niso prostovoljno odstranjene, je ta Družba obvezana pod kaznijo, da neha dajati postrežbo vsem napravam, Id uporabljajo plin v prostoru. the EAST OHIO GAS company \