BS
I
C5LR5IL0 5i£^m>KKn_ DELRV5lVn--gr
~yy—
j&L
Izhaja vsak :	petek.	:
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
S5iSE£E£EiSE£E&
Naročnina znaša: celoletna . . K 3 — poluletna . . „ 150 četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 0'10
Štev. 40. ?tDi <PD> V LJUBLJANI, dne 3. septembra 1909. StDs Leto IV.
SOMIŠLJENIKI IN SOMIŠL JENICE!
V nedeljo, dne 5. septembra popoldne vsi k Cotiču v Vodmat na veselico »Sentpeterske-ga prosvetnega društva« v Ljubljani. Pridite in agitirajte, da bo udeležba prav velika. V slučaju slabega vremena bo veselica na praznik Malega Šmarna, dne 8. septembra, ravnotam. Vsi torej na veselico.
Govor dež. odbornika dr. Pegana na shodu tobač. delavstva.
Ljubljana, 19. avg.
Ko sem danes stopil med Vas, začudil sem se nad velikim številom, v katerem ste se zbrali. Začel sem premišljati, kaj je temu vzrok, in prišel sem do prepričanja, da Vas je spravila skupaj tista spomenica, ki ste jo ravnokar slišali. Lepo je, da se zbirate, kadar imate izrekati svoje želje. Toda jaz bi želel, da bi tako, kakor je bila danes ona dvorana premajhna, da bi bila ta dvorana tekom enega leta tudi premajhna in da ne bi samo takrat, kadar hočete kaj od zgoraj zahtevati, se shajali v tolikem, številu, ampak da bi se zbirali mnogoštevilno tudi takrat, 'ko se gre za to, da se povzdigne delavska samozavest. Od zgoraj bodo se na Vaše želje ozirali samo tedaj, če bodo videli, da je delavstvo tega vredno, kar zahteva, da
se delavstvo čuti solidarno s svojimi tovariši, da je delavstvo organizirano. Delavec, ki pozna svoje sotrpine samo takrat, kadar hoče, da bi mu takorekoč postavili skledo na mizo, ni vreden, da bi se mu boljše godilo. Tisti, ki se do danes niso brigali za Vaše^shode, a so danes prišli, naj se primejo za nos. Želim, da bi se vsi naši delavci zavedali, da je le v organizaciji moč, in da bi vsak izmed vas v tem oziru storil svojo dolžnost. Potem pride čas, ko bodo Vas na Dunaju drugače slišali, kakor danes.
Če grem sam po cesti in kričim, me prime policaj in zapre. Če vpijem: »Delavcem se slabo godi!« bodo rekli: »Ta je prismojen!« Če nas vpije tako deset, porečgjo morda porogljivo: »Hm, ti pa demonstrirajo!« Če se nas pa zbere deset tisoč in bi tako vpili, sedaj bodo nas drugače razumeli in drugače upoštevali. Ako eden sam govori: »Rad bi videl, da bi se mi boljše godilo, pa ne morem nič storiti,« ne bo ničesar dosegel.
Prinašam Vam pozdrave Vašega' voditelja, ki zdaj uživa zasluženi počitek, dr. Kreka. (Živio dr. Krek!) On sam ne more priti. Saj veste, kadar ima on svoje počitnice, ne pride v Ljubljano, tudi če bi papež bil tu. (Veselost.) To se mu mora v zaslugo šteti, kajti prav je, da hrani svoje moči, da bo Vas mogel tudi nadalje zastopati. Da je dosedaj delal, to veste; da bo delal tudi naprej, je gotovo. Te poti ne bo zapustil, ker se jeje preveč navadil.
Ta spomenica, ki smo jo slišali, nas dvojnega uči. Prvič v splošnem; tu moramo kon-statirati, da se finančna, režijska uprava ne trudi prav posebno, da bi svoje delavce zadovoljila. Jaz mislim, tistega greha se ji ne treba spovedati da bi preveč storila za delavce; tistega greha jo lahko kar naprej odvežemo. Jaz to povdarjam, ker obsojam vsakega delodajalca, ki ne sprevidi, da uspeli dela ni odvisen edino od plače, ampak od tega, da je delavec zadovoljen. Jaz sem v tem oziru opazil že mnogo.
Iz te spomenice se učimo, da ste v Vaši tovarni po vseh oddelkih še vedno izročeni samovolji posameznih uradnikov, višjih ali nižjih, paznikov itd. Če bi to ne bilo res, je izključeno, da bi se moglo najti toliko nedostatkov, kakor •smo slišali iz spomenice. V Vaši tovarni ni člo-
veka, z izjemo ravnatelja morda, ki bi rekel: »Jaz sem zadovoljen.« Toliko je napak pri upravi, da mora človek priti do prepričanja, da tam nimajo ljudi, ki bi imeli smisla za socialno napredek, ampak mislijo, da živimo še vedno v starih časih, ko je o delavcu veljalo kakor o živini: delaj, potem pa crkni. Nimajo smisla, da bi delavstvu zboljšal« razmere; samo to jih skrbi, kako bi čim bolj izrabljali njegove moči. Dokler gre, gre, potem dobiš malo penzijo, nazadnje pa pogreb. Toda ti ljudje prezirajo, da imajo sami od tega škodo, in sicer precejšnjo. Če bi delavstvo bilo zadovoljno, če bi ne imelo toliko pritožb, bi rajši več in boljše in dalje delalo kakor sedaj. In kdo bi imel od tega profit? Država. Pa tudi delavstvo, ki bi lahko nekoliko več pazilo na svoje zdravje in na rodbinsko •življenje in bi lahko v miru in sreči uživalo večer svojega življenja. To, kakor se dandanes postopa z delavstvom, je pravi »Raubbau«. Le hitroi, le hitro! vse iz vas, kar gre! Toda to se mora maščevati, kakor pri gozdu, če posekaš mlado drevje. Sedaj dobiš sicer nekaj denarja zanje, toda gozd je uničen, in pozneje ti bo nesel toliko, kakor bi ti ob pametnem gospodarstvu. Ravno tako je z delavskimi močmi. Če jih izrabijo, če jih uničijo v mladosti, ne bo pozneje nobene koristi od njih. Ako je delavec dalj časa v tovarni, več lahko zasluži, manj bo mu treba dati penzije, državo bo stalo veliko manj, kakor dandanes.
Druga stvar, ki se je iz te spomenice učimo je ta, da je finančna uprava ravno takšen izmozgavajoč kapitalist, kakor vsi privatni podjetniki. Ravno tako žre, ravno tako izsesava delavce, kakor vsak drug kapitalist. Država dobi štirikrat toliko za smodke in druge tobačne izdelke, kakor je materijal z delom in vsem stane. Kam pridejo te tri četrtine? To •je vprašanje, ki nas zanima. O privatnem podjetniku vemo, da je tuj kruh, da je kruh v potu — tujega obraza. Nobeden pa nima pravice živeti, kdor ne je kruha v potu svojega obraza. In sv. Pavel pravi: Kdor ne dela, naj ne jč. Tovarnar, ki živi od tega, kar mu delavske roke skupaj nanesejo, sam pa nič ne dela, nima pravice živeti. Tak tovarnar je oderuh, je goljuf. Isto Da velia tudi n državi. T?avno tako država
Nihilistka.
(Konec.)
»Meni ni pomoči! Ah, nikldar več ne vidim Rusije. Glejte. Feodorov. Griša, Nikolajevič — vsi pojdejo zopet nazaj v domovino. Samo jaz ostanem tu. Zakaj moram umreti! In tako sama. Moja mamica misli na me «
/Ni mogla dalje. Soize so ji prišle v oči. Čutila je, da ji je umreti; in v njej se je vzbudilo ono veliko hrepenenje človeka, ki zna, da mora umreti ... In vendar se oklepa še vsake ‘bil-ke upanja.
»Tudi Vi se vrnete v Rusijo,« sem ji začel kovoriti. »Hodili boste po večnolepih stepah. Sijalo bo solnce — tudi Vašemu judstvu bo sijalo solnce. in prijetno bo tam življenje «
Vera me je smehljaje poslušala in hvaležno so mi stiskali njeni mali prsti roko.
i»In tudi Vi pridete tja. Lepo bo življenje, ko bo konec trpljenju. Ne bo več izgnancev! Prostost, svoboda,« je šepetala in njene oči so Izgubile otožnost, polne so bile mirne radosti.
Ne dolgo. Zopet je prišla resignacija, obup---------
»Ne, ne — umreti moram,« je zaječala in postala še bolj žalostna. »Nikdar več ne vidim
Rusije. Mamica bo čakala — zakaj, zakaj! In tako sama — daleč proč — — v tujini. Vsi se vrnejo, samo jaz moram umreti . . . umret'.. Glej, Ivan,« je rekla utrujeno, »ljubila sem te, in zato sem te hotela videti . . . Povej, zakaj ne smem biti srečna? Zakaj?«
Sklonil sem se k njej in poljubil na vroče čelo.
»>Ne smeš umreti, Vera!«
Smehljala se je v sreči. Zopet je bilo v njej življenje. Izginila je bolest. Mirno je govorila in sanjala bodoče življenje. Zdelo se mi je, kot bi prisijalo solnce v ono malo sobico s polno močjo. Tudi ura je tiktakala veseleje.
»Vidiš, Vera, ne smeš se udajati žalostnim mislim. Tudi veseli človek postane otožen — ako misli na žalost.«
»Povej, Ivan, ali me res ljubiš?«
Njene velike črne oči so me pogledale vprašajoče. Imel sem jo rad, zelo mi je bila ljuba moja mala riihilistka.
»Verica, ti si moja,« sem ji odgovoril in stisnil njene prstke.
In srečna je bila Vera. Mislila ni več na Rusijo — prevzela jo je ljubezen. Ali ne, ni pozabila svojega hrepenenja.
»Ivan, tudi ti pojdeš z menoj.«
»Tudi jaz, Vera,« sem ji obljubi!.
Nekaj tednov pozneje sva sedela v Stro-imovki. Prijetno zeleno je bilo v parku. Kosi so žvižgali v jutro — veselo je bilo zunaj v naravi. Bleda je 'bila še nihilistka.
»Ivan!«
Razumel sem jo. Neprijetno mi je bilo, da sem jo videl tedaj — popolno žensko v njeni slabosti. Prehladila se je in ona, ki je grozila drugim, je trepetala smrti.
»Vera, ne nihilistka — vdika idealistka si. Tebi je manjkalo ljubezni. Trpela si v samoti — in zato so bile žalostne vedno tvoje misli. Glej, v ljubezni je sreča! Zakaj bi se mučila z vprašanji, ki te uničujejo.«	i
iSrečna je bila Vera, kajti čista je bila njena ljubezen. Njeni mali prsti so trgali cvetke in šegavo se je smehljala.
»In ti me ljubiš, dragec!«
Z njenega obraza je izginila vsa otožnost.
Kosi pa so žvižgali veselo, poredno v zelenem parku------------------------In	sijalo je svetlo
solnce-------------------
nima pravice do obstanka, ako delavcem, ki so v njeni službi, ne plača toliko, kolikor zaslužijo.
Nastane torej vprašanje, kam gre tisto več, ■tisti višek treh četrtink, ki ga delavstvo zasluži. Eno četrt da država delavcem, tri pa ■spravi. In te tri četrtinke se porabijo za to, da ni potreba drugim, 'ki dandanes davke plačujejo, plačevati višjih davkov. Te ljudi država kot kapitalist, kot oderuh varuje, in vi pomagate državi nositi bremena, da jih ne treba nositi tistim, ki bi jih morali inositi, bogatim kapitalistom.
Pa poreče kdo: Saj dandanes vsi in od vsega plačujemo davke. Če bi le res bilo. Koliko je danes avtomobilov v državi, ki imajo vsak vrednost najmanj desetih tisočev kron. Pa vprašajte lastnika 'takega avtomobila, koliko plačuje od njega davkov. Potem pa vprašajte ■kmeta, ki ima bajto, ki morda niti tisoč kron ni vredna, in malo zemlje, da niti živeti ne more na njej, — vprašajte njega, koliko mora on davkov plačevati. Ali morda pomagate temu kmetu plačevati davke? Kaj še! Na Dunaju je n. pr. mnogo velike gospode, ki so posestniki dragocenih konjev; en konj velja do trideset tisoč kron. Vse to je mrtvo premoženje, od katerega ■nihče ne plačuje niti novčiča davkov. Vas pa država izmozgava, da se kapitalisti s konji in avtomobili itd. zabavajo.
Ta spomenica ni samo z Vašega stališča upravičena, ampak upravičena je tudi s splošnega stališča. Tudi če Vam vse dajo in vse napravijo, kar zahtevate, bo še vedno lahko polovica tega, kar država dobi za tobak, šlo v nenasitno žrelo kapitalistov.
Naj označim sedaj stališče naše stranke z ozirom na delavstvo. Naše stališče je: izravnava dohodkov v primeri z deloim
To načelo ne velja samo za industrijalnega delavca, marveč tudi za kmeta, obrtnika, sploh za vsakega, ki si z delom služi svoj kruh.
Poglejmo kmeta. On dela, kakor vi; toda on ne dobi tega kar zasluži. Zakaj ne? Ker mu ne puste živeti, ker mu odvzamejo, kar je zaslužil, ker je izročen na milost in nemilost kapitalistu. On dela za davke in za tistega, ki je intabuliran na njegovem posetvu. Kako naj še potem redi rodbino? Ne preostane mu druga, nego da propade. Za njim pa pride na vrsto država.
Naše stališče Je 'zaitdgadelj to, 'da treba napraviti izravnavo med delom in zaslužkom, da treba varovati tiste stanove, za katere se do danes ni nič delalo. Ko bosta kmet in delavec srečna, tedaj se nam. ni bati prihodnjosti in ne bomo vprašali kapitalistov, ali so zadovoljni ali ne.
Pomislimo samo eno stvar. Pred sto leti je bilo kapitalistov po številu ravno toliko, kakor danes, samo to je razloček, da so imeli takrat samo stoti del onega kapitala v rokah, ki ga imajo danes. Od kod je prišel ves ta denar v tiste roke?
Vlekli so ga iz majhnega moža, trgali iz kmeta in delavca, kopičili ga vrh na vrh, ker so vedno več dobivali, nego so mogli porabiti. Zato se kapital vedno množi in se mora po sedanjem ustrojstvu družbe množiti, dokler ne požre vsega ljudstva.
Ena izmed glavnih dolžnosti države je ta, da ona da vzgled, kako naj se ustavi neusmiljeno delovanje oderuštva, in če hoče v tem oziru kaj napraviti, ima priliko pri tobačnem delavstvu in pri rudnikih.
Te besede smejo zvedeti tudi na kmetih. Če bi kdo kaj oporekal, bom se vedel pošteno zagovarjati. Kmet ne bo nič trpel, marveč profiliral bo, če bo delavec gmotno krepko podprt. Kadar se bo delavcu dobro godilo, bo se tudi kmetu. Jaz delam na to, dabi ljudje že vendar razumeli, da je en stan navezan drugega in razumeli, da se bo nam dobro godilo, ko se bo dobro godilo masi, in tudi delavcu takrat, ko bo kmet gmotno tako utrjen in lahko dobro plačeval tovarniške izdelke. Takrat bo tudi tovarna lahko delavce boljše plačevala.
To je stališče naše stranke glede delavskega vprašanja ki vam je gotovo bilo že znano; mislim pa, da ne škodi, če sem Vam to povedal znova v drugačni obliki.
Sedaj pa nekaj drugega. Sedaj bom vas malo okregal. Že prej sem omenil, da če pride tisoč, dvatisoč delavcev z isto zahtevo pred delodajalca, da poslednji sprevidi, da mora s temi ljudmi računati. Organizacija je pred vsem potrebna. Toda marsikdo izmed vas še tega noče sprevideti. Pred kratkim sem vam že o tem govoril. Spominjajte se, letos v oni dvorani sem vas prosil: Dajte v svojem lastnem interesu razširjati »Našo Moč«. Pomisleki, ki jih ima eden ali drugi proti listu, bodo padli, če se vsak zaveda svoje dolžnosti. Ta pravi sicer:
list prinaša premalo tvarine in ne prinaša stvari, ki bi jih radi noter djali. Na to odgovarjam, da ni- sploh nobenega lista, proti kateremu bi ne bilo pritožb. Te pritožbe pa morajo pasti, ko bo delavstvo list tako podpiralo, da bo gmotno zares podprt. Iz ržene moke se ne da peči pšeničnega kruha, to vsi veste. List mora ibiti gmotno podprt, da se vsaj tiskanje splača.
Ko sem vas zadnjikrat prosil, da storite vse, kar je v vaših močeh za list, takrat se je število naročnikov povzdignilo. Ampak sedaj je list zopet padel; zato bi vas prosil, da ne odnehate z naročanjem in pridobivanjem novih naročnikov. To boste gotovo storili, če hočete, da bo list upoštevan in da se bo ravnateljstvo nanj oziralo. Če bo list imel dovolj gmotne podpore in če bo ravnateljstvo videlo, da za listom stoji toliko in toliko delavcev, bo list, ki je vaše glasilo, nekaka trobenta vaša, tudi razumelo in vedelo, kaj posamezni glasovi iz trobente pomenijo, na pr. mirozov itd. Pa tudi vedno v javnosti in zlasti z naročanjem morate pokazati, da zahtevate, kar list zahteva, sicer se ravnateljstvo na vaše zahteve ne bo oziralo. Budite in širite delavsko zavest s tem, da boste list naročali in čitali; malenkosti pri tako slabih gmotnih razmerah ne smete zameriti. Spolnovaiti ipa morate tudi .še tretjo dolžnost, da list priznavate kot svoje glasilo. To je okolnost, na katero vas ne morem dovolj opozarjati. Že zadnjič sem vam to priporočal.
(Konec prihodnjič.)
Prometna zveza.
Železničarji. Prišel je dan že toliko zaže-ljeni. Dne 5. t. m. se vrši shod krščansko mislečih železničarjev v »Unionu« v prostorih S. K. S. Z. Pričetek točno ob pol 10. uri dopoldne. Govorijo državni poslanec dr. Benkovič, dež. poslanec dr. Zajc in podpredsednik »Prometne zveze« na Dunaju g. Miihlschauz in drugi. Shod bo glede sporeda velezanimiv, zato je pričakovati obilne udeležbe. Shod se bo, ako bo dopoldne premalo časa, nadaljeval še popoldne. Popoldne pa se vrši v Vodmatu pri Cotiču veselica Šentpeterskega prosvetnega društva, kamor so vabljeni vsi železničarji, ki imajo popoldne čas.
Tovariši. Naš shod se vrši ravno v istem tednu, ko sta se že vršili dve veliki zborovanji krščansko mislečih akademikov in učiteljev. Obe zborovanji sta se sijajno izvršili. Pokažimo tudi mi železničarji, preprosti delavci in služabniki, da nikakor nečemo zaostati za drugimi krščanskimi organizacijami, ampak hočemo zvesti katoliškim načelom delati v prospeh krščanske organizacije železničarjev. Na dan tedaj, tovariši, in v Ljubljano na shod! Ne bojte se zabavljanja in zasramovanja od strani proti-krščanskih ljudi, ampak z veselim srcem pokažite javno, da se niste izneverili krščanstvu svojih očetov in da hočete v krščanskem smislu delovati za prospeh železničarjev. Dobrodošli vsi, ki pošteno mislite, dobrodošli vsi delavni člani »Prometne zveze«! »Naša Moč« Vas iskreno pozdravlja in Vam navdušeno kliče: Na delo krščansko! Na delo socialno! Dobro došli!
Nova služba prožnih čuvajev na Južni železnici in njene dobrote. Dne 10. septembra t. 1. se začne nova služba na progi Južne železnice Oglejmo si nekoliko to novo stvar, kako obstoji in kaj bo s tem vse darovala nad vse darežljiva in za blagor svojih uslužbencev vneta Južna železnica. Oglejmo si nekoliko »prehojevalca proge« (Streckenbegeher). V cirkularju se bere: imel bo 16 ur službe in 16 ur prostega časa. In njegova služba, prehoditi bo moral 16 kilometrov proge, potem pa še narediti toliko službe, da bo znašalo 16 ur in potem se bo peljal z vlakom domov. Od daleč pogledano, bi ne bilo to še nič kaj posebnega, ali če se pa malo pogleda po predpisih, je pa to vse kaj drugega. V lepem vremenu bi tudi še šlo bolj po pasje, ali v slabem vremenu, v nevihtah ali pozimi, kadar sneži, bo joj. Pomislite, v predpisih stoji: Imeti bo moral s seboj V2 kg težko kladivo, ključ za šraube navijat, škatlo za pokalice in znamensko zastavico, svetilko in 16 ur menda tudi ne bo mogel živeti od svežega zraka, kakor se je zadnjič izrazil Pihlerjev namestnik deputaciji prožnih delavcev, da na deželi se ložje izhaja, ker je sveži zrak. Torej jed bo moral nositi seboj in v pozimskem času tudi ne bo mogel delati službe na čuvajnici, kolikor mu je bo odmerjene, brez suknje ali kožuha, če bo hotel ohraniti zdrava jetra. Najbolje bi bilo, da bi dobil vsak eno mulo ali pa osla, da bi nosila za njim, če ne, bo moral pa kupiti koš za na hrbtu nositi z naramnicami, drugače mu ne bo kazalo. In tako obložen prehoditi progo 16 km,
med potjo zabijat odnehane žreblje in navijat šraube, ali bo zmožen še potem za službo, kadar bo iprišel na odkazano mu mesto, to lahko vsak sam presodi, je,li strokovnjak v železniški službi ali ne. Pa to še ni vse, kje so čuvaji, ki so imeli že po deset in tudi več let svoje čuvajnice, ki jih bodo sedaj izgubili, pa pomožni čuvaji, ki še niso bili definitivno nastavljeni, ki bodo morali iti k prožnim oddelkom delat, pa so bili že nastavljeni kot pomožno čuvaji, eni po poldrugo leto, eni več, drugi zopet manj, odvzeto jim. bo stanovanje in tudi pri plači bodo oškodovani za 40 vinarjev na dan in še vsaki dan ne bodo imeli dnine. Poznamo tacega pomožnega čuvaja, ki je delal že službo 20 mesecev in njegova žena je delala službo na samo-stalni ženski čuvajnici nad tri leta, sedaj mu ie odvzrta služba; ali ni njegovo stanje obupno, po tolikem času naporne službe, namestu da bi bil stalno nastavljen si je zaslužil kramp in lopato, nazadnje pa še večje stradanje ko prej. Želeli bi, da bi prišle v tak položaj za blagor svojih služabnikov vneti g. Pihler. Kje je sedaj soc. demokracija, ki zmirom vpije, da ima moč in da se jo boji direkcija, zdaj naj bi pokazala svojo moč in preprečila tako regulacijo prožne službe.
Med brati in sestrami.
Preska. Naznanilo v »Naši Moči« z dne 13. avgusta moramo glede romarskega vlaka omeniti, da pojde vlak na Sv. Goro 12. septembra, ne pa 29. avgusta, ker železniško vodstvo ni imelo na razpolago dovolj vozov. Prosimo vse romarje potrpljenja. Spored je ravno isti, kot je bil že naznanjen.
»Katoliško delavsko društvo« v Mirnu je
blagoslovilo v nedeljo, 22. avg. svoje društvene prostore, s katerimi se lahko ponaša. Res stavba je krasna, da je ni daleč okoli enake. Z slavnostjo je bil združen mladeniški tečaj, prava hrana za naše mladeniče. Sv. mašo in cerkveni govor, ki se je vršil na Gradu (Sv. Stopnjicah) pri Mirnu je opravil č. g. dr. Lenard. Nato se je vršilo blagoslovljenje društvenega doma, katero je opravil č. g. I. Rojc, ki ima pri tem velike zasluge. Na to se je vršil mladeniški tečaj, katerega so vodili gg. urednik Kremžar, Fr. Terseglav in dr. Lenard. Urednik Kremžar je govoril o našem društvenem naraščaju in bil gromovito aplavdiran. Fr. Terseglav je govoril o krščanski ideji — trdni vezi naše organizacije. Dr. Lenard je govoril o našem protialkoholnem gibanju. Navdušenje je bilo velikansko. Po tečaju so bili odposlani brzojavni pozdravi Nj. Veličanstvu cesarju in goriškemu knezo-nadškofu dr. Sedeju. Popoldne se je vršila javna telovadba, ki so jo proizvajali naši vrli Orli in naraščaj. Telovadba se je proizvajala z vso preciznostjo. Naraščaj je proizvajal vaje z zastavicami. Telovadba na orodju je pokazala kako krepki so naši fantje. Po telovadbi se je vršil manifestacijski shod. Dr. Brecelj je govoril o našem gibanju in dr. Dermastja o naši prodirajoči ideji. Nato je govoril poslanec Fon, ki se je slučajno mudil v Mirnu o obstrukciji v drž. zboru. Navzoči so vsi z navdušenjem odobravali tudi dva Poljaka, ki potujeta po naših deželah. Govorila sta poljski, kar je potem dr. Lenard prevedel v slovensko. Govorila sta o na-redbi pruske vlade, s katero hoče ista popolnoma uničiti Poljake, namreč izdala je tak ukaz, da se morajo Poljaki izgnati iz lastnih posestev. Nastopili so potem razni pevski zbori. 1 0-sebno1 moram omeniti kromberškega, ki je pel himno Orlov, pod vodstvom č. g. vikarja Vodopivca. Slavnost je pozdravil brzojavno tudi prevzvišeni g. knezonadškof in nekateri drugi. Tržačane je zastopal svetoivanski telovadni odsek.
Krščansko-socialna organizacija na Koroškem. 29. avg. se je ustanovilo v Svečah pri Bistrici v Rožu »Slovensko krščansko izobraževalno društvo«. Ljudstva je bilo navzočega najmanj 250. Govoril je F. Terseglav iz Ljubljane o narodnostni misli ter izvajal, kako raznarodovanje ljudstvo fizično1 in moralno truje ter ožigosal odpadništvo, veseličenje in moogobe -sedičenje, ki naj se umakne smotrenemu 111 treznemu delu. Dr. Arnejc je v humorističnem govoru naslikal ljubezen Rožancev do domače grude in priporočal značajnost, ki jo renegatje sistematično v ljudstvu ubijajo. Lebulj iz Jesenic je pozdravil novo društvo v imenu delavstva ter pozivlje delavstvo k organizaciji zoper koroški nemško-nacionbalni kapitalizem. Tamburaši »Kočne« so pod vodstvom gosp. kaplana Rudla proizvajali tamburaške točke, šentjanški pevci pa so nas razveseljevali z domovinskimi popevi. Ljudstvo je bilo navdušeno, le par nemčurskih butic, ki so se k veselici utihotapile. _ si je v »Extrastiiblu« hladilo svojo jezico.
Mestna realka v Idriji se s 1. septembrom t 1. podržavi. Tako se poroča z Dunaja.
Idrija. 2e marsikdo me je vprašal: je-li mogoče, da se dobijo ljudje tako sirovi kakor poroča »Naša Moč« v uvodnem članku št. 36 in 39. Da so nastopili ljudje proti ljudem neusmiljeno, da so postali morilci, roparji, požigalci, sramotile! mrličev, to je skoraj neverjetno. Res je težko verjeti kaj takega pa kdor pozna socialne demokrate, takoj lahko naredi sodbo, kajti njih surovosti presegajo vse meje. Ni moj namen posameznih oseb imenovati in ponavljati njihove izraze, ampak na splošno. Jaz vedno trdim, da kjer je nered, tam so socialni demokrati z liberalci, in kjer so liberalci s socialnimi demokrati, je zopet nered. Na različnih sestankih, predavanjih, shodih sem poslušal te rdeče bratce in tam se je vedno govorilo, da se človeška družba izpopolni le z evolucijo ne z revolucijo, kakor se to godi zdaj v Barceloni na Španskem. V različnih resolucijah so zahtevali nedeljski počitek in da se mora nasproti tovarišem prijazno in dostojno obnašati, mu nič žalega storiti, tudi če je nasprotnega mišljenja. Koliko vpoštevajo rdeči bratci to, se vidi iz naslednjega. Kdor občuje s temi ljudmi in presoja njihova dejanja, sklepa, da so največji hinavci. Pisec teh vrstic ni tako strahopeten, da bi se bal pokazati na zunaj to, kar čuti v srcu, in ravno njemu se je reklo pri delu, da kdor je klerikalnega mišljenja, je za ustreliti. Ker sem pa dotičnika opozoril, da tako govorjenje ne spada med toliko ljudi, in da je to žaljivo in obenem kaznjivo, se je zopet neki petelin z rdečim grebenom izjavil, da so sploh vsi klerikalci za postrelit. — Glede nedeljskega Počitka, po katerem vedno vpijejo, spet nekaj dokazov. Koder sem hodil, ko sem bil pri vojakih, povsod so nam naročevali višji, da mora-ho spoštovati ondotne običaje. Kako pa naši rdečkarji vpoštevajo to? Poljska dela, katera lahko med tednom izvršijo, jih pa opravljajo svojim somišljenikom ob največjih praznikih. Bilo je leta 1905. 22. junija, ko je neki posestnik A. L. imel ta dan 13 koscev. Pri nas smo tisti dan obhajali trojni praznik. Sv. Rešuje Telo kot državni praznik, sv. Ahacij kot cerkven praznik in ob enem kot rudniški praznik, pri omenjenem posestniku pa se je delalo kot drugi dan. — Letos na Veliki Šmaren, t. j. 15. avgusta, je zopet neki posestnik I. T. opravljal enako delo. To je pohujšanje cele okolice in s tem se krši nedeljski počitek. Kdor kaj premišljuje njih nekdanje govore in resolucije, ta kmalu spozna, da niso veliko boljši kot so njih pristaši v Barceloni. Torej tovariši, ne verjemite njih rude-Čim obljubam in besedam, ker to je le slepilo omahljivcem in nevednežem. Zato delavci, le Proč od takih ljudskih osrečevalcev. Delavec.
Javornik. 24. avgusta sta se zopet zgodili dve nesreči. Enemu delavcu je odtrgalo dva prsta pri nakladanju železa. Janeza Gergijoneta je pa električni motor povozil skoro do smrti, malo upanja je, da ozdravi, ker je že vdrugič Ponesrečil. Vzrok, da ga je povozilo, je, ker se Prehitro vozi z motorjem, po tovarni. Pri nas že tako, vse mora biti hitro, zaradi tega tako Pogoste nesreče. Saj smo že tako uplašeni de-/aVci, da si skoraj ne upamo na šilit iti.
Idrija. Ob desetletnici »Krščanskega gospodarskega društva«. Kakor je razvidno iz zadnjega izkaza je 'društvo od leta do leta napredovalo. (Da je društvo tako 'lepo napredo-valo, je dokaz, da ima dobro vodstvo, in to obstoji iz samih rudarjev. Vodstvo sklepa pri svojih sejah o nakupu in prodaji blaiga. Nad-*°rstvo, katero sestoji iz petih članov, nadzore vestno od časa do časa, da se ne zgodi pomota, katera bi škodovala društvu. — ' °d'stvo je razdeljeno po delu, da ima društvo Tatijše upravne stroške. Upravni stroški vsa-leta so ti-le: Leta 1899 398 K 34 h, leta 'j900 836 K 76 h, leta 1901 1326 K 26 h, leta '	1808	k 34 h, leta	1903	2456	K 89 h, leta
io!2 Š247	K 28 h- leta	1905	2574	K 90 h, leta
3 906 2920 K 81 h, leta 1907 3435 K, leta 1908
,. 7 K 84. skupaj 21.762 K 12 h. Ker so pri urustvu tako majhni upravni stroški, zato pa 'tudi ima društvo vsako leto lepi čisti dobiček, Kateri, je razviden iz sledečega izkaza: Leta čistega dobička 294 K 21 h, leta 1900 K 69	h, leta 1901	4385	K 71	h, leta 1902
»S2 K 94	h, leta 1903	8403	K 26	h, 'leta 1904
gg* K 07	h, leta 1905	7587	K 41	h, leta 1906
* 92	h, leta 1907	9202	K 84	h, leta 1908
K 22 h ,skupaj 65.774 K 27 h.
Okno v svet.
# Sentpetersko prosvetno društvo v Ljub-
• vabi na veliko vrtno veselico, ki se vrši 5. septembra 1909 na vrtu in v gostilniških
prostorih g. Cotiča (pri Kamnarju), nasproti deželne bolnice. Spored: 1. Godba. 2. Petje: V. Krek: »Domu«; A. Nedved: »Zvezda«; Anton Foerster: »Domovini«; Laharnar: »Mladosti ni«; Gerbič: »Žitno polje«; Fr. Ferjančič: »Pla-ninarica«; F. Mayer: »Ptičica gozdna«; P. H. Sattner: »Opomin k petju«. 3. Igra: Krčmar pri »Zvitem rogu«. Burka v enem dejanju. 4. Prosta zabava: kmečka gostilna, na ražnju pečen jagnjič, srečolov, abstinenčni paviljon, korian-doli itd. — Pevske točke poje društveni mešani in moški pevski zbor. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 40 vin. za osebo, za družine 1 K. Ker se čisti dobiček porabi v društvene namene, se preplačila hvaležno sprejemajo. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica dne 8. septembra na dan Malega Šmarna. K obilni udeležbi vabi odbor.
Naša »Družinska Pratika« s podobo sv. Družine na naslovni strani je ravnokar izšla za leto 1910 in se že dobiva skoro po vseh trgovinah v mestih in na deželi. Ker pa se semtertje še dobe trgovci, ki mesto »Družinske Pratike« vsiljujejo kupovalcem razne druge pratike, ki niti z daleka ne dosezajo naše pratike, opozarjamo naše bralce, da povsodi odločno zavrnejo vsako drugo pratiko in zahtevajo le našo s podobo sv. Družine. Ravnajmo se tudi v tem oziru strogo po geslu »Svoji k svojim!« Kdor si letos omisli lepo »Družinsko Pratiko«, mu ne bo žal za borih 24 vin. Somišljeniki, širite jo povsod!
Pozor. Mnogo bolnikov - delavcev pride v Ljubljano. Da pa ne bo kdo zastonj hodil, naj vsakdo uvažuje sledeče predpise: Bolniki se sprejemajo redno: ob delavnikih od 8. zjutraj do' 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. dopoldne; v zelo nujnih slučajih se sprejemajo bolniki ob vsaki uri. — Bolnike se sme obiskovati vsak dan od 12. do 3. ure popoldne. — Mrtvašnica je odprta od 12. do 2. ure popoldne, vhod poleg nje. — Splošni predpisi: Jedil in pijač se ne sme donašati bolnikom. Pse seboj jemati je prepovedano. — Razvrstitev oddelkov: Kirurgični, je označen s št. 1 (na levi). — Medicinski, označen je s št. 2 (na desni). — Ginekološki in porodniški, označen je s št. 3 (na desni). — Dermatološki, označen je s št. 3 (na levi). — Okulistični, označen je s št. 5 (na levi). —Infekcijski, označen je s št. 6 (na levi). — Oddelek za živčne bolezni in bolezni na duhu, označen je s št. 7 (na levi). — Ravnateljstvo deželnih dobrodelnih zavodov.
Češki kato iški shod. Kraljevi Gradec, 29. avgusta. Udeležencev je bilo že 28. t. m. nad 14.000. Navzoč je kardinal Skrbensky in ves episkopat. Predsednik je dr. Hruban, prvi podpredsednik grof Mensdorff-Pouill.v, drugi poslanec Rust, tretji Zafranek. Shod pozdravi škof dr. Doubrava. Odpošljejo se udanostne brzojavke sv. očetu, cesarju in prestolonasledniku. Kardinal Skrbensky podeli nato papežev blagoslov, katerega sprejmo vsi kleče. Nato govori knezoškof dr. Bauer, za njim profesor Schulz. Na shodu je ob veliki naoetosti poslušalcev govoril tudi državni in deželni poslanec dr. Krek.
Nemški katoliški shod. Breslava, 29. avgusta. 56. nemški katoliški shod je ogromno obiskan. Silno veliko je dijaštva. Delavcev je že zdaj nad 20.000. Na javnih zborovanjih bodo govorili: dr. Bell (Naloge katoličanov na socialnem in gospodarskem polju), dr. Herschel (Bonifacijevo društvo), dr. Faulhaber (Žensko vprašanje), Kapitza (Alkohol), knez Lo\venstein (Misijonstvo), dr. Meyers (Karitativno delovanje), Marx (Šolstvo), Mumbauer (Slovstvo), Rumpf (Gojitev krščanske umetnosti), dr. Scluidler (Papežtvo in Pij X.), de Witt (tisk).
Ogrski katoliški shod. Szegedin, 29. avgusta. Danes je tu začel zborovati ogrski katoliški shod. Trajal bo tri dni. Mesto je krasno dekorirano. Navzoč je skoro ves episkopat. Evharistične procesije se je udeležilo 1000 duhovnikov in nad 20.000 vernikov. Mučen vtis napravlja vest, da Slovaki nameravajo demonstrirati proti nasiljem ogrske vlade in da je zato župan prosil za vojaško azistenco.
UmaznoSt v sliki in knjigi — pa italijanski parlament. Predsednica ženske zveze v Bergamo, g. Angelica Alassandri 'Binanci, je 5. jul. predložila italijanski zbornici prošnjo, ki naj bi pogumno nastopila proti umazanosti in nenravnosti v besedi in sliki. Prošnjo je podpisalo veliko tovarišic iz cele Italije. Zbornica je sklenila, da se izroči prošnja justičnemu ministrstvu iin pa ministrstvu za notranje zadeve. Poslanec Meda je toplo priporočal zahtevo poštenega ženstva in povdarjal, da ima država dolžnost skrbeti ne le za telesno, temveč tudi za nravno zdravstvo svojih podložnikov. Zbornica mu je soglasno pritrjevala. Meda je zavračal očitek ionih, ki trde, da bi se potem »kršilo pravo
umetnosti in prostost tiska«. »Prvič«, pravi, je težko začrtati mejo, kje se neha umetnost .-'n prostost, in kje se prič.ne špekulacija in pohotnost. Drugič pa ni potreba te meje iskati, .kajti predvsem naj se pomisli, da ima mladina tudi pravico zahtevati, da se ji ohrani moralno zdravje, ter da je ta pravica vsaj tohko sveta in opravičena, kakor pravica umetnosti. Ni potreba novih zakonov delati, izvedejo naj se z jekleno roko postave, ki jih že imamo.« — \li ■ni pri nas prav tako? Postave imamo, pa se ,k 1'ub temu širi nenravnost v podobi in besedi'. Ali treba za vsako stvar dregati izvršilne organe?!
Priporočamo našim rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO.
Letnik
1910
naše »Družinske pratike"
je ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v ..Katoliški bukvami", prodajalni ..Katoliškega tiskovnega društva", dalje v trgovinah Anton Krisper, Vaso Petričič in Ivan Korenčan; v Trstu: prodajalna ..Katoliškega tiskovnega društva"; v Celju: Zvezna trgovina.
Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratik.
A. Lukič
st»v6 *
n	a	^	^
uc')	n
,^e’	n
K° ve’
Ljubljana
Pred Škofijo 19.
A. Žibert
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča
aiii «11 zalogo čevljev
domačega izdelka.
SL.OBČIHSTVU SE VhJUDHO PRIPOROCH
ŠPECERIJSKA TRG0VIH71
IVflHfl TOHICH
TRŽAŠKA CESTA ŠT. 4.
aaoatrai^raaaaoaaocMragfra^
Angleško skladišče oblek
0. Bernotouic
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja in najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zad-nje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke.
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg št. 10
priporoča svojo
trsoulno s klobuKl in čeuljl
Velika zaloga.
Solidno blago.	Zmerne	cene.
n. Velika zaloga. Nizke cene!
Radi velike zaloge znotno znižane cene!!!
Ugodna prilika za nakupi vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Velika izbira drobnega in modnega blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godova in druge prilike.
Priporoča se velespoštovanjem
F. Ml, Ljubljana, Mestni trg štev. 1
Velika zaloga. Nizke cene
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek
v lekarni Trnk6czy zraven
rotovža, lepo tiskano deset lapovedi za a d pavje.
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lastna glavnica K 354.645*15
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po
4*1
°l
2 O
Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago.
Fotografski umetni zavod
Avg. Berthold l
Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov,
■:	interierjev	itd.
Vsa dela se izvršjejo točno tudi v sr	največji množini.	::
Kdor hoče varno, mirno in hitro v
flflERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
.. •; *
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani:
Kaiserin Auguste Vlktorla nosi 25.000 ton Amerika...	.	„	24.000	,
President Lincoln . .	„	20.000	.
President Grant ...	,	20.000	„
Vožnja LJubljana-Hamburg traja	z na novo uvedenimi
direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 172 dneva ter Ima potnik pravico poraba brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Egerj naprej.
Mr 1 Mejač
Ljubljana. Prešernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov* ljenih oblek za gospode, dečke in otroke in =
novosti v
konfekciji za dame.
Milko Krapeš
Ljubljani
Ustanovljeno leta
1862. urar
Podružnica	I •	1	]■	■	Podružnica
Resljeva cesta št. 2 V 1,111II113Til Resljeva cesta št. 2 prej t£. Jos. Černe.	J J	prej	g. Jos. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo rlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih
ur. verižic, stenskih in nihalnih ur( uhanov in prstanov
Kupuje In namenjava staro zlato (n srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo iz-redno veliko zalogo fournitur. —	— Glavno za-
stopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in igre.
Pozor. slovenska flelnmka ifriiStunl
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovmi:	:.
Janino Ce$nil{
(pri Česniku)
Stritarjeve ulice LJUBLJANA Llngaijeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska Ln moška oblačila.
Postrežba poštena ln zanesljiva. Gene najnižje.
|ooo| |ooo| |ooo| ||ooo| [o o oj |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| loool
ino podporno društvo y Liljani
Mesni trd št. 19 reg. zadruga z om. por. Mesni tri št. 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/,%, to je: daje za 200 kron 9 kron
—	—	50	vinarjev na leto. =====
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje
—	prekinilo.	-— .........
Rentni davek plača hranilnica sama. Kajsigurnejfa prilika za Sledenje.
Kanonik R. Kalan 1. r., Kanonik R. Sušnik 1. r„ predsednik.	podpredsednik.
|ooo| loool |ooo| |ooo| |oool jpool loool loool loool |ooo|
Pivovarna J. PERLES
Ljubljana. Prešernove ulice 7, Ljubljana
 	-	priporoča	==
izvrstno marčno pivo
v sodčkih in stoklcnioah.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.
FR. ŠUPEVC
priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, Izborni med-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, škatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. — Za obila naročila se toplo priporoča In zagotavlja točno in pošteno postreči.
Ljubljana, Prešernova (Slonove) ulice št. 7. Perlesova Mia.
J Nadrobno! J|_ ŠSH1l3ijOH Nadebelo! f
•1* Glavna trgovina:	■	Filijalka:
Zalo&ka oesta I	I—JIIIJIJ3I13	Martinova cesta 24
. Velika zaloga špecerijskega blaga, žganja, moke In deželnih pridelkov.
4. Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom.
•f	Vsak	dan	sveže	žgana	kava.
| ir Glavna zaloga rudninske vode.
■ e
os
Prva slovenska
modna trgovina
Engelbert Skušek
Ljubljana, Mestni trg št 19
se najtopleje priporoča.
v-v '..V '	•	•	■	•
Blago in cene brez konkurence.
Izdajatelj In odgovorni urednik Jožef Ooatlnčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.