Poštnina plačana ? gotovini. Leto XIII., štev. 1)0 L-pratuištvo. I OIJ^lia. N.a»tlJcv-% ollca 5 — Telefon št. 3121 31A 312-1 3125. 3126. inseratnJ oddelek: LHblJana Selen-borgova al 3 - Tel 3492 ia 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13 — Teleton St 2455. Podružnica Celje: K.ocenova oHca St. 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842 Praha čisto 78 180. Ljubljana, nedelja S. junija 1932 V » ' 1 Cena t Din 'nn ska: i'aui Boncour, neodvisni levičar: mornarica: Georges Leygues, levičarski republikanec; zrakuplovstvo: Painleve. socialni republikanec; narodna vzgoja: De Monzie, socialni republikanec; finance: Germain-Martin. radikalni levičar; proračun: Palmade, radikal; javna dela: Duladier, radikal; delo: Da!«mier, radikal; trgovina: Durand, radikal; kmetijstvo: Gardey, radikal; trgovska mornarica: Le^n Meyer, radikal; pokojnine: Bertold, radikal; narodno zdravje: Godard, radikal; kolonije: Albert Sarraut, radikal; pošta, brzojav in teleion: Queuille, radikal. Državni pod tajniki so: v ministrskem predsedništvu: Marchan-deau, radikal; v zunanjem ministrstvu: Paganon, radikal: v notranjem ministrstvu: Israel, radikal; za umetnost: Mistler, radikal; za kolonije: Candace, radikalna levica; za javna dela: Margaine. radikal; za šport: Marcombes, radikal; za narodno gospodarstvo: Badenoste, neodvisna levica: za turizem: Gourdau, neodvisna levica. Nova Herriotova vlada ima IS ministrov in 11 državnih tajnikov, dočim je imela bivša Tardieujeva vlada 13 ministrov in 5 državnih tajnikov. Po poklicu je v Her-riotovi vladi 11 odvetnikov, 8 profesorjev, 4 novinarji, 3 inženjerji, 2 zdravnika in 1 trgovec. Današnji listi ugotavljajo, da se bo Herriotova vlada v glavnem naslanjala na radikalno stranko in manjše skupine okoli nje. tako da bo razookgala v parlamentu z 200 glasovi, kar pa je premalo za večino. Herriot bo za to prisiljen, da bo moral za vsak primer posebej zagotoviti ve- čino v parlamentu. To ne bo povzročalo posebnih teakoč, dokler bo šlo ia važna mednarodna vprašan ia, o katerih ne obstojajo velike razlike med poslanci, večje težkoče pa se bodo pojavile, ko bodo pri-šia na dnevni red notranje-politična vprašanja. Zato smatrajo, da je Herriotova vlada bolj prehodnega značaja m da ji bo oled:la po zaključitvi bližnjih velikih mednarodnih konferenc vlada nacijonalne unije z nalogo, da uvede red v finančnem in gospodarskem položaju Francije. Sestava nove vlade jc bila v splošnem ugodno sprejeta v vsem francoskem tisku, razen v glasilih .skrajne levi-ce in skrajne desnice. Zmerni desničarji izjavljajo, da bodo vkdo cenili po njenih delih in da bodo zato za sedaj zavzeli stališče čakanja. Srednje skupine in radikali, ki tvorijo vlado, so zelo zadovoljni z l.jeno sestavo, pa tudi socialisti kažejo simpatije napram njej ter jo bodo podpirali vsaj v prvem času. Za sedaj se še ne more napovedovati, kakšno večino bo dobila Herriotova vlada v parlamentu, ko se mu bo predstavila. Pomirljevemu stališču desničarskih strank ie povod zvnanje-politični položaj, ki ga smatrajo v Franciji za izredno resnega. Zato ne nameravajo povzročati Herriotu težkoč, preden ne bodo zaključene mednarodne konference. Vsi listi poudarjajo ob setav.i nove francoske vlade, da čaka Herriotovo vlado ena najtežjih nalog, ki jih je imela katerakoli vlada proj. Opozicijski listi priznavajo, da je Herriot zbral okoli sebe kot sodelavce osebe z veliko avtoriteto in velikim strokovnim znanjem. Desničarski listi pozdravljajo zlasti imenovanje treh ministrov za narodno obrambo Painleveja, Boncourja in Levguesa, ki jih smatrajo nacionalno kot povsem korektne osebnosti. Minister za zrakoplov.stvo Painleve je razen tega tudi predsednik odbora za celokupno narodno obrambo. Pariz. 4. juniia g. Nova Herriotova vlada se je opoldne predstavila predsedniku republike. Nato je Herriot posetil grob Neznanega vojaka in grobova Brianda ter umorjenega državnega predsednika Doumerja. Herriot in njegovi ministri se "bodo v torek predstavili zbornici. Jut.ri bo prva seja ministrskega sveta, v torek dopoldne pa seja ministrskega sveta, pod predsedstvom predsednika, republike. Nova. vlada je bila v splošnem tvrijazno sprejeta. Celo desnica je zadovoljna ter bo najbrže, izvzemši Marinove grupe, glasovala za vlado. Tudi stališče socialistov ni izrecno sovražno. Ta stranka se bo najmanj vzdržala glasovanja, če že ne bo odkrito nastopila za Herriota. Nenaden odstop nove grške vlade Komaj sestavljena Papanastasijeva vlada je podala ostavko - Mandat za sestavo nove vlade je dobil zopet Venizelos Atene, 4. junija, d. V'ada Papanastasia je podala ostavko, ker ji je parlamentarna večina Venizelosa izrazila včenaj le pogojno zaupanje. Venizelos je imenoval stranko Papanastasia v svojem govoru razredno stranko zaradi njenih svoječasnih pridržkov napram zakonu o agrarnem davku, za katerega je sedaj vlada Papanastasia zahtevala, naj se ukine. Da bi se izognil Pa-panas^asiu padcu svoje vlade v parlamen- ta, je po tej kritiki Venizelosa podal ostavko celokupne svoje vlade. Kakor kažejo vsi znaki, bo naslednik Papanastasia postal najbrž zopet Vemzelos, ki je že sprejel mandat za sestavo nove vlade. Venizelos bo sestavil vlado kakršna je že naeeloval pred kratkotrajno vlado Papanastasia. Zunanje ministrstvo bo bržkone zopet prevzel Mihalokopulo6. iu'i tve potresa v Mehiki Mcxico City, 4. junija, g. Po uradnih poročilih je potresna katastrofa zahtevala 30 mrtvih in več sto ranjenih, zasebne vesti pa navajajo, da je število mrtvih nad sto. Potres je bi! največji, kar jih je bilo doslej v Mehiki. Vse telefonske zveze z ozemljem nesreče so prekinjene. Glavne prometne ceste so zaradi velikih razpok neprehodne. Rdeči križ je uvedel obširno pomožno akcijo. V vseh večjih mestih se mrzlično pripravljajo pomožne ekspedieije. Vojaštvo pomaea pri obnovitvenih delih in 3ri gradnii zasilnih barak za prebivalstvo Nenavadna nesreča na Kitajskem Peking, 4. junija . g. Danes se je pripetila nesreča, ki je skoro gotovo edinstvena v zgodovini letalstva. Kitajsko bombno letalo se je vračalo s svojega poleta nad provinco Kvan^šan. kamor je bilo poslano z večjim številom drugih letal, da sodeluje v borbi proti razbojniškim tolpam, ki ropajo po teh kraj h. Letalo je bilo obloženo t bombami. Med poletom pa se je iz ne znanih vzrokov pokvarila spuščalna naprava za bombe in v ;eh 35 bomb. kolikor jih ie Ze imelo letalo na povratku iz boja. je padlo na kraj Per.gpu. Vse bombe so eksplodirale in povzročile strahovito razde-jenje 22 oseb ie bilo ubitih, nad 40 pa hudo ranjenih. Mnogo poslopij je popolno- ma porušen:h. Nepričakovani bombni napad je izzval v vsej okolici nepopisno paniko. Ko je letalec opazil, kaj se je zgodilo, se je naglo spustil na tla, kier pa so ga takoj aretirali in izročili vojaškemu sodišču, ki je uvedlo preiskavo. Zdi se, da p lota ne zadene nobena krivda, marveč, da gre za nesrečen slučaj. Ostra kritika italijanskih financ Rim, 4. juniia. AA. Senator Ancoia je imel snoči v italijanskem senatu govor, v katerem je ostro kritiziral italijanske državne finance. Tako je n. pr. trdil, da so rezerve v tujih valutah nazadovale in da angleški funt še vedno nastopa v državnih finančnih računih s svojo prejšnjo vrednostjo. Senator Ancoia je nato omenil zlato, ki ga je bila Italija poslala v Anglijo še pred vstopom v svetovno vojno. To zlato predstavlja vrednost kakih 2 milijard lir. Anglija bi morala to zlato vrniti Italiji v enakem razmerju, kakor vrača Italija Angliji svoje dolgove. Po uveljavljen ju Hoovrovega predloga pa Anglija tega zlata ne vrača več Stali ji. Demarrtirane vesti o bolezni albanskega kralja Beograd, 4. junija p. Albansko poslaništvo objavila, da so neresničn® vse vesti o bolezni kralja Zogu, ki jih širijo gotovi Albaniji neprijateljski krog: v inozemstvu. Vse te vesti so tendencioznc izmišljene. DEKLARACIJA NEMŠKE VLADE Vlada je objavila razpust parlamenta s programatično izjavo — Demontiranje socialnega skrbstva — Bojna napoved socialistom in komunistom Berlin, 4. junija. M. Danes je bil objavljen odlok predsednika republike o razpustu državnega zbora. Razpust se utemeljuje s tem, da so zadnje volitve v deželne zbore pokazale, da sestava sedanjega državnega zbora ne odgovarja več razpoloženju naroda. Rok za nove volitve še ni določen. Istočasno ie bila objavljena deklaracija Papenove vlade. Vlada naglasa, da se bo odločno posta vila v bran moralnemu razpadu nemškega naroda ter da bo na krščanski kulturi zgradila novo Nemčijo. V zunanji politiki se bo borila za enakopravnost in svobodo Nemčije in iskala pota za gospodarsko sanacijo. Pri tem hoče vlada v duhu miru sodelovati v vsemi narodi. Izjavo Papenove vlade so danes ob 13. razširili po radiju. Eno uro kasneje je radio javil tndi razpust državnega zbora. Predsednik državnega zbora Lo-be je bil obveščen o razpustu parlamenta s pismom državnega predsednika. O terminu novih volitev še ni gotovosti. Najverjetnejši datum je 31. julij, ker mora poteči gotova doba za vložitev volilnih list. Napeto se pričakujejo prihodnje zasilne naredbe državne vlade. Najprej se bo gotovo vršila redukcija socialnih odredb, ker se je državna vlada izrecno izjavila proti temu. da bi bila država preskrbovališče. Dalje se pripravljajo nove odredbe proti raznim svobodomiselnim organizacijam. Potrebne bodo tudi nove davčne odredbe, ker so državne blagajne popolnoma prazne. Od dr, Briininga nameravani davek na zaposlitev bo morala uvesti tudi nova vlada. Deklaracija vlade Berlin, 4. junija, s. Vladna izjava Pape-novega kabineta pravi med drugim: »V eni najtežjih ur nemške zgodovine prevzema nova vlada svoje posle. Nemški narod se nahaja v du.cvni in materijelni krizi brez primere. Žrtvi-, ki se zahtevajo od njega, so velikanske in se morejo prenesti le tedaj, ako ho uspelo najti duševne predpogoje s koncentracijo vseh dela-voljnih in državotvornih sil. Finančna podlaga države, Prusije in večine drugih dežel itn oibčin je omajana. Nobena od potrebnih temeljnih reform, upravna reforma, finančna reforma in prilagoditev našega državnega življenja obubožanju naroda, ni prekoračila prvih slabotnih začetkov. Socialno zavarovanje stoji pred bankrotom in trajno naraščajoča brezposelnost uničuje kljub vsej volji do dela najboljše sile. Povojne vlade so menile z vedno bolj napredujočim državnim socializmom odvzeti delodajalcu in delojemalcu v veliki meri materijelne skrbi. Skušale so napraviti iz države socialni zavod ter so s tem oslabile moralne sile naroda. Dodelile so mu naloge, ki jih v svojem bistvu ne more nikoli izpolniti. Ravno zaradi tega se je brezposekiost še povečala že pregloboko je na vseh kulturnih poljih javnega življenja šel razkroj ateistič-no-marksističnega mišljenja, ker so bile •krščanske sile države prelahko pripravljene za kompromise. Pasti mora jasna odločitev o tem. katere sile so voljne, da pomagajo obnoviti Nemčijo na podlagi neriz-premenljivih načel krščanskega svetovnega nazora. Da bodo omogočena plačila v prihodnjih dneh in tednih za ohranitev državnega aparata, bo vlada prisiljena izdati del od prejšnje vlade nameravanih zasilnih odredb. V ostalem ne daje vlada v tej uri nobenih obljub. Vlada bo delala in po njenih delih naj jo narod sodi. Na zunanjepolitičnem polju izvira največ nalog v bližnji prihodnosti za vlado iz-sedanjih ali predstoječih mednarodnih pogajanj o velikih svetovnih problemih razorožitve, reparacij in splošne gospodarske krize. Pri vseh teh problemih so na kocki najvišji življenjski interesi Nemčije. Naš cilj je pridobiti našemu narodu v mirnem sodelovanju z drugimi narodi popolno enakopravnost, politično svobodo in možnost gospodarske ozdravitve. Le enakopravna, svobodna in gospodarsko zdrava Nemčija more pomagati pri ozdravljenju sveta. Podlaga in pogoj vsakega učinkovitega zunanjepolitičnega zastopstva naših mednarodnih interesov, o katerih med Nemci ni nobene razlike v naziranjih, pa je, da se doseže notranjepolitična jasnost, Iz vseh teh vzrokov se je državni predsednik odločil ugoditi predlogu državne vlade ter razpustiti državni zbor. Papenovi načrti Berlin, 4. februarja č. V političnih krogih pripisujejo velik pomen izjavi, ki jo je snoči dal minister za narodno obrambo general Schleicher, da Papenov kabinet ni nikaka prehodna vlada, marveč da bo vršila svojo oblast najmanj štiri leta. Ta izjava generala Schleicher.ja je baje v zvezi z včerajšnjim sestankom med tvi/širn nemškim prestolonaslednikom in Hitlerjem, Politični krogi napovedujejo, da se bo Par p e n-cv a vlada pozneje razširila ln da bodo v njo vstopili tudi zastopniki nacionalnih socialistov, da pa se general Schleicher ln njegovi pristaši ne bodo umaliaili iz kabineta. Berlin, 4. junija č. Zanimivo je poročilo berlinskega dopisnika >Fra.nkfurter Zei-tung«, ki je običajno dobro poučen iz krogov državnega predsednika in kancelarja. Po njegovem mnenju Je novj kabinet zares frankofilski ne le zaradi rodbinskih vezi Papena. marveč tudi zaradi odnošajev Zveze >Krautju,nkerjevc v Prusiji napram boljševizmu. Tajna pogodba s Hitlerjem Berlin, 4. junija č. Politični krogi domnevajo,, da bodo razpisane volitve za 24. ali 31. julija. Odnos nacionalnih socialistov napram Papenovemu kabinetu označuje organ krščanskih sindikalistov >Der Deutsche« za točno določeno pogodbeno razmerje. List naglaiša, da je prišlo do sestave nove vlade in razpusta državnega zbora na podlagi dogovora med Hitlerjem, generalom Schleieherje.m in bivšim nemškim prestolonaslednikom. Ta pogodba se je sklenila v privatnem stanovanju generala Schleieherja. Hitler mora. spremeniti svojo taktiko in v bodoče ublažiti radikalne metode svojih pristašev. Vodja radikalne struje, nacionalni socialist Goring, je že na dopustu. V zunanji politiki bo morala nova vlada stremeti po sporazumu s Francijo v nasprotju z dosedanjo taktiko sporazumevanja s sovjeasko Rusijo. General Schleicher je prepričal Hitlerja o potrebi takega francosko-nemškega sporazuma za skupno borbo proti boljševizmu. V ozadju se pojavlja Viljem Pariz, 4. junija č. Ves francoski tisk vidi v spremembi vlade v Nemčiji novo smer v nemški politiki, ki stremi po restavraciji monarh je. V poluradnih krogih pravijo, da Hitler sicer ne želi, da bi državna obramba prevze a vso oblast v Nem- čiji, da pa na drugi strani ni dovolj pogumen, da bi se pričel boriti proti narodni obrambi. »Petit Parisien« pravi, da bo narodna obramba inaugurirala militaristično politiko in da vojaška kamarila ne bo dala Hitlerju oblasti nad nemškim narodem. marveč da bo postavna za vrhovnega državnega guvernerja bivšega nemškega prestolonaslednika. »Petit Journal« ugotavlja, da je bivši cesar podpiral hitlerjevski pokret m da je sedaj Hitlerju predloži! ra5un. Zahteval je oblast za svojega sina. Li»t ugotavlja da se nemška mentaliteta razlikuje od francoske. Francija mora v interesu miru računati s tem. da je Nemčija po svojem bistvu še vedno ista, kakor je bila pred vojno. Stara Nemčija zopet na F^ršju Pariz. 4. juniia. AA. V komentarju o dogodkih v N emciji pravi >Petit Journalc, da se nemška miselnost bistven« razlikuje od miselnosti francoskega narod t. Zato bi morala 1 »jspodarskega življenja v dravski banovini, smotra celokupne gotpodarske delavnosti slovenskega dela našega velikega naroda, smotra pomena nas Slovencev v sestavi velikega jugoslovenskega gospodarstva. Ljubljanski velesejem je torej pomemben v gospodarskem pogledu ne samo za našo ožjo domovino, temveč tudi za veliko našo skupno domovino im očetnjavo Jugoslavijo. Toda v teh težkih časih, ko se majejo sama načela in osnove celokupnega gospodarskega življenja, ne le nas samih, temveč takorekoč vseh narodov sveta, ko težke gospodarske skrbi težijo ljudstva Evrope in ostalega sveta, ko prevladuje pesimizem v večini narodov, je ta naš ljubljanski velesejem razveseljiv in radosten dokaz našega notranjega delovnega optimizma. Vi, gospod predsednik, ste pravilno opozorili, da v vrsti narodov, ki danes ječijo pod gospodarsko krizo, naš narod ni na najslabšem mestu. Očuvali smo marši katere dobrine, ki jih drugi n.iso mogli. Gospoda. res pa je. če bi bilo več zaupanja v nas sanrh, več poguma, bi bilo bolje kakor je. Zato pa je dvakrat ali trikrat bolj razveseljivo, da se velesejemska uprava tudi letos ni ustrašila, temveč je s pogumom obnovila staro našo ljubljansko ustanovo, ki je že tradicijomalna, naš velesejem in s tem pokazala pred vsem našim narodom, pred vso našo državo, da ne obupuje, temveč je polna vere v našo bodočnost. Zato verujem, da bo tudi ta velesejem vzpodbuda in pobuda k novi gospodarski delavnosti našega naroda in da bo tudi ta velesejem dokazal, kako važno vlogo vrše Slovenci v jugoslo-venskem gospodarstvu, vlogo, ki ima zagotoviti našo gospodarsko in tudi kulturno bodočnost v celokupnem našem razvoju. Na drugi strani dokazuje ta velesejem, da smo Slovenci v vsem svojem gospodarskem in kulturnem razvoju najtesnejše spojeni z napredkom in razvojem vsega jugoslovenskega naroda. Čestita gospoda! Kot častni predsednik in minister za trgovino 'n industrijo otvarjam pomladanski velesejem z iskreno željo, da bi kakor predhodniki tudi on rodil najplodnejše in najkoristnejše posledice za slovenski del našega naroda in celokupni naš narod ter milo in drago nam Jugoslavijo. Govor ministra dr. Kramerja so vsi prisotni sprejeli z živahnim odobravanjem. Nato je govoril še poljski poslanik minister dr. Gunther-Sehvvarrrburg, ki je v svojem govoru poudarjal potrebo ožjega gospodarskega sodelovanja med Poljaki in Slovenci ter izrazil svoje veselje, da more prisostvovati otvoritvi ljubljanskega velesejma, kjer se letos prvič manifestira sodelovanje poljskega in jugoslovenskega naroda na gospodarskem področju. Naglašal je, da obstojajo sicer med Poljsko in Jugoslavijo meje, toda oba naroda združijo srca. Tudi govor poljskega poslanika so sprejeli prisotni z navdušenim odobravanjem, na kar so si vsi gostje ogledali najprej poljsko razstavo nato pa ostale oddelke velesejma. Letošnji velesejem nam kaže v mnogem pogledu povsem novo sl:ko. V prvi vrsti je omeniti, da je izredno zanimiva, okusna in obširna razstava pohištva, ki obsega ves paviljon »F« in del paviljona »G«. Od-lično je zastopana na velesejmu tudi težka industrija in industrija strojev, nadalje elektrotehnična industrija. konfekcija, usnjarska in čevljarska industrija, pletenine, kuhinjska posoda, pisarniške potrebščine, kosmetika in industrija živil. Naša tekstilna industrija je nameščena v posebnem paviljonu in nam kaže lepo in zaokroženo sliko razvoja te najmlajše industrijske panoge. Mnogo je razstavljenih tudi predmetov za stanovanjsko opiremo, kakor tudi_ glasbil, modernih hladilnih naprav, radijskih aparatov in izdelkov kemične industrije. Odlično pa so zastopani tudi vzorni izdelki naših obrtnikov. Razstava republike Poljske še ni popolna, to pa niti po krivdi velesejemsike uprave. niti prirediteljev. Blago se nahaja že v Ljubljani in je upati, da bodo carinske formalnosti, ki so se fcaiko zavlekle, čim- 0AJO Navadno miloje dobro samo za perilo — živi lasje pa potrebujejo za negovanje nežni Elida Shampoo, kateri ne vsebuje sode. Samo tako ostanejo lasje zdravi ... ohranijo svoj blesteči sijaj ... in se dajo vedno z lahkoto in lepo česatL UMIVAJTE GLAVO VSAK TEDEN ? ELIDA SHAMPOO prej končane. Povsem novo sliko nam nudi letos higijenska razstava, ki je posvečena organizaciji higijenske službe v dravski banovini. Vsi predmeti na tej razstavi so novi m nam v svoji pestrosti nudijo izredno zanimivo sliko. Posebno pozornost vzbujajo krasni modeli naših zdravstvenih domov v Sloveniji in vzornih ter zanemarjenih kmetij, vodnjakov, delavnic itd. Poleg higijenske razstave je v sosednjem paviljonu nameščena razstava perutnine in kuncev, ki je letos tako bogato opremljena kakor še nikoli; saj obsega ves paviljon in ni nič manj kakor 850 živali najrazličnejših pasem, ki so zastopane z najodlič-nejšimi eksemplarji. Končno je še omeniti majhno, toda nad vse zanimivo razstavo za propagando tujskega prometa in razstavo, ki sta jo priredila Klub akvaristov in Društvo za zaščito in gojitev ptic pevk. Izjava poljskega poslanika g. Giinther-Schwarzburga Naš urednik je imel priliko razgovora z beograjskim poljskim poslanikom in pooblaščenim ministrom g. Giinther-Schvvarz-burgom, ki je dal .inicijativo za posebno razstavo republike Poljske na našem velesejmu. Gospod poslanik je dejal: >ZeIo sem srečen, da sem imel priliko prisostvovati otvoritvi ljubljanskega velesejma. Presrečen sem, da je velesejmski upravi v današnjih težkih časih uspelo organizirati tako odlično prireditev, ki je tudi gospodarstvu Poljske omogočila, predstaviti se jugoslovenski javnosti. Zadivila me je krasna organizacija velesejma v smo trenem kakor tudi v estetskem oziru. Razstava, ki jo je priredil poljski »Institut Eksportovri« skupno s ,polj s ko- ju go slovenskim gospodarskim odborom v Beogradu, ni velika, vendar upamo, da bo dosegla svoj namen. Poljska ne smatra Jugoslavije za deželo, s katero bi konkurirala in izvaža predvsem predmete, ki se v Jugoslaviji ne izdelujejo. Kulturno in psihološko smo si z Jugosloveni zelo blizu, politično nimamo diferenc, torej moramo iskati tudi še pota za gospodarsko zbližan je.« Jugoslovenske Matije, odbornik Sokola in drugo. Veliko je pomagal med svetovno vojno našim domačinom, ko je mnoge rešil pred fronto ali pa celo pred vojaško suknjo. Med drugimi ga štejeta za svoje pokrovitelje pesnik Katalinič-Jeretov in V želodcu in črevesju nabrane zaostanke prebavi prepreči v mnogih slučajih, da se ne pojavi vnetje slepiča. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so se posluževali »Franz Josefove« vode pri možeh, ženah in otrocih z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Hinko Brili - 60letnik L-itija, 4. junija Naš ugledni lekarnar g. Hinko Brili bo dopolnil jutri šest življenjskih kr.ižev. Rojen je bil kot sin uglednega .in bogatega trgovca v Karlovcu na Hrvaškem, rodbina pa poteka iz Ljubljane. Za svojega prednika šteje naš jubilant tudi prvega ljubljanskega geometra. po rodu Francoza, ki je prišel v Ljubljano v dobi Napoleona. G. Hinko je dokončal svoje študije na zagrebški univerzi, pred 27 leti pa se je naselil v Litiji. Posegel je takoj v društveno življenje in se je udejstvoval kot načelnik gasilnega društva, bil je predsednik Viktor Car Emin. Zdaj je g. Brili ikapetan I. klase, pomagal je pokojnemu Plutu prt organizaciji društva rezervnih oficirjev. L. 1920 je prejel srebrno medaljo za vestno službovanje. Jubilant je velik prijatelj šole, siromašno deco podpira z brezplačnimi zdravili, v tem oziru pa je tudi velik dobrotnik raznih kulturnih in humanitarni naših organizacij. Še na mnoga leta! Telo se lepša, koža po?tane enakomerno zagorela, lišaj izgine, izpuščaji trajno prenehajo, ako se pri s "o Tn 6 e n, j u ma-ž.ete z originalnim NIGGEROL OLJEM ALI KREMO »i solnč-enje in masažo, ki se dobiva v vieh lekarnah in drogerijah. Drogerija G r e g o r i č, Ljubljana, Prešernova laika štev. 5. 0 Z motociklom na Golico Kakor smo že poročali, je prejšnjo nedeljo prispel na Golico do prve koče prvi motociklist in sicer g. Pero Apat, ki ga vidimo na sliki na strmem grebenu že blizu cilja nevarne in nepričakovano srečno uspele vožnje. ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦»♦♦♦»♦♦MO Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. NOVOSTI nad katerimi strmi ves svet, prinaša Rolleifle* 6 6 z - a ul cm atom s □ADAPTER ZA PLOŠČE za snemanje na ploščah, ki se lahko razvijajo takoj. (Dobava koncem junija). □ POLJUBNO uporabo navitega filma 6X6 za 6 posnetkov, ali filma 6 X 9 za 9, oziroma 12 posnetkov v velikosti 6X6 cm. • I—I DVE STRANSKI ROČICI za naravnavo zaslonke in časa. Ves | 3 | zaklop je vdelan. OKENCE za kontrolo zaslonke in časa. KOMBINIRANO ROČICO, s katero se napne, in sproži zaklop in poenostavi ter pospeši uporaba zaklopa »Compur«. PRENOS FILMA automatičen, brez zveze s kontrolnim okencem in s pripravo za štetje posnetkov. SVETLOBNO PREKRIVALO z lečo za povečanje, ki vskoči sama, in okvirno iskalo za viziranje. Zaradi teh izpopolnitev je novi Rolleiflex popoln tehnični auto-mat za ljubitelje fotografije. DROGERIJA KANC, Židovska 1 □ m VELIKA AVTOMOBILSKA . NESREČA Krk ... bum... in avtomobil je od-ietel v jarek.. Še mi je pred očmi ta strahoviti dogodek. Toda na srečo se ni nobenemu potniku nič hudega pripetilo. Pa so pričela očitanja med šoferji : ti si kriv... ti si kriv! ... in bogzna, kako dolgo bi to trajalo, da se aii v njih prerekanje vmešal zrelejši, resnejši potnik: — Gospoda, videl sem ves dogodek, a nikdo od vas ni kriv. (Proti šoferju, čigar avto je ležal v jarku): Vidite, vaše gume so popokale in te so krive, da ste sedaj v jarku. Rabite dosledno Dunlop gume kakor mi, pa se vam ne bo več pripetilo kaj takega. Br. Joža Bohinjec: Najnujnejša zdravstvena potreba V dneh od 3. do 5. junija se vrše po državi protituberkulozni dnevi, ki jih prirejajo protitu-berkulozne lige. Namen teh dni je, da v prebivalstvu vzbude zanimanje za problem tuberkuloze. Tudi »Jutro« je v ta namen v pretečenih dneh priobčilo že par člankov in objavlja še naslednjega izpod peresa predsednika Osrednje protituberkulozne lige in direktorja OUZD v Ljubljani: če listamo po zdravstveni zakonodaji, katerekoli države, opažamo, da tuberkulozi zakonodavci posvečajo neko posebno, izredno pažnjo. Poznamo celo države, kjer je tuberkuloza sama zase predmet speci-is"re zakonodaje in ne samo del splošnih h jr jenskih zakonov. V Italiji n. pr. je urejeno celo samostojno zavarovanje za slučaj jetičnega obolenja ali za slučaj invalidnosti zaradi nje. Jugoslovenska zdravstveno-socialna zakonodaja je polna dobrih določb protitu-tocrkuloznega skrbstva. Tako govorita o jetilri zlasti zakon o zatiranju nalezljivih bolezni in zakon o zdravstvenih občinah. V obeh zakonih je toliko dobrih misli, da hi bilo naše protituberkulozno skrbstvo stalo na višku, ako bi se tiskane besede spremenile v realna dejanja. Naši higijen-ski zavodi, ki so izvršili že ogromno zdravstveno delo in želi zato tudi priznanje med-rarodnih predstavnikov zdravstvene službe. imajo v zakonu in v raznih uredbah speeijalno začrtano dolžnost: protituberkulozno skrbstvo pred vsem s pomočjo ustanavljanja in vzdrževanja dispanzerjev za tuberkulozne. Dolžnosti dispanzerja so velike in idealno začrtane: izsleduje naj bolnike, jih izolira v posebnih ustanovah pa v rodbini sami, vpoštevaje njihove stanovanjske razmere, svetuje in ambulantno zdravi bolnike, pregleduje člane rodbin, obvešča bolnike in sostanovalce o naravi bolezni, njenega prenašanja in ne-Vc mesti, preskrbuje siromašne bolnike s sredstvi za vzdrževanje snažnosti telesa in stanovanja, izvaja socialno zaščito, dovaja dcjence in male otroke iz tuberkuloznih rodbin otroškemu dispanzerju, stalne nadzoruje ozdravljene osebe, zahteva ra :kužitev po odvedbi ali smrti bolnika itd. Zakon o zatiranju nalezljivih bolezni je za "i ran ju jetike posvetil specijalno poglavje; zakon je protituberkulozno skrbstvo postavil na široko osnovo in teoretično izčrpal prilično vse, kar je v pegledu zatiranja jetike mogoče storiti. Opustil pa je naš zakon prijavno dolžnost za tuberkulozno obolenje, dočim na drugi strani zakoni nalagajo raznim zdravstvenim ustanovam in organom zopet dolžnost, da izsledujejo tuberkulozna obolenja in njihova gnezdišča. Zakon vsebuje nadalje naslednje določbe: država bo preko banskih uprav skrbela za izobraževanje in poučevanje prebivalstva v vseh vprašanjih, ki se tičejo tuberkuloze in njenega raznaša-nja; država ima dolžnost, da ustanavlja zavede za brezplačno in ceneno pomoč, zdravljenje in dajanje zdravil in drugih sredstev tuberkuloznim bolnikom; v bolnicah se ima protituberkulozno skrbstvo osredotočiti pri posebnih oddelkih; razna posebna zdravilišča, okrevališča in posvetovalnice ter kolonije za dojenčke iz tu- berkuloznih rodbin imajo protituberkuloz-nemu skrbstvu dati solidno in resno podlago. Za otroke predvideva zakon posebne šole, da so k tuberkulozi nagnjeni otroci ločeni od zdravih otrok. Občine, katere imajo nad 10.000 prebivalcev imajo obvezno zakonito dolžnost, da ustanavljajo protituberkulozne dispanzerje. Tuberkulozi podvrženi učitelji ne smejo opravljati učiteljske službe; dokaze, da ne bolujejo na tuberkulozi morajo predložiti dojilje, delavci ,kateri predelujejo življenjske potrebščine (mesnice, kruharne, pekarne, gostilne, kavarne, slaščičarne itd.), delavci v brivnicah. rodbine, katere sprejemajo v stanovanje in hrano tuje otroke itd. Zdravstveni zakoni so podprti in izpopolnjeni s celo vrsto raznih pravilnikov, uredb in naredb. Na žalost pa je ogromna večina teh lepih in koristnih določb še samo na papirju; le prav malo je vpeljanih v življenje. V naši banovini skromno delujeta samo dva državna protituberkulozna dispanzerja, ona v Mariboru in v Celju; v Ljubljani, v središču Slovenije, je ustanovila protituberkulozni dispanzer zasebna inicijativa preko Osrednje protituberkulozne lige. Ta dispanzer hoče biti širom Slovenije viden in svareč memento vsem, ki z ljudskim zdravjem mislijo resno. V par bolnicah je za silo skupaj stlačenih nekaj postelj. Zdravilišča sicer imamo, na Golniku in v Tcpolšici. Toda to so ustanove pred vsem za premožne ljudi in pa za one srečneže — v njihovi veliki drugačni nesreči — ki so v okviru socialno-zavaroval-nih ustanov. Za narod, ki na jetiki strašno in potrpežljivo trpi, pa nimamo prav ničesar. Manj premožni kmet nima nikjer možnosti, da si zdravi to trdovratno bolezen, usodi je prepuščen uradnik, obrtnik in trgovec ,ako slučajno ne spada k redkim izjemam. Edino delavsko zavarovanje je razumelo, da je jetika prvi socialni in zdravstveni problem nad vsemi problemi. Banovinski proračun je jetiki posvetil 30.000 Din, zatiranju sadnih škodljivcev pa več. Tudi občine v svojih proračunih bolj in prej mislijo na cestne obrebnike ali na odstranjevanje ovinkov, kakor na ljubo zdravje občanov. Le malo občin je na prošnjo lige v proračun postavilo zneske v kerist protituberkuloznega skrbstva. Denarni zavodi in zavarovalnice na prošnje navadno molče. Tako poleg lepega zlatega gradu zakonov stoji grd črn grad brezbrižnosti napram problemu jetike in suha bleda žena s svojo smrtno koso vedno krepkeje kosi v kulturo naroda. Preventivno protituberkulozno skrbstvo je naporno in dolgotrajno; učinki se pokažejo šele čez dolga desetletja. Zato je danes kurativna stran eminentne važnosti. Nujna potreba je, da dobimo možnost zdravljenja tuberkuloznih obolenj in možnost izoliranja jetičnikov. Ta stvar je prva točka zdravstvene politike države, banovine, občin in vse javnosti. Naša osnovna narodna dolžnost je, da v najkrajšem času otvorimo pravo ljudsko zdravilišče za bolne na pljučih, če se malo bolj intenzivno in malo bolj s srcem in dušo pomu-dimo pri tej vsenarodni dolžnosti, bomo samo pc kazali, da h kulturi naroda spada tudi kultura zdravja. Pomen otrok v protituberkulozni borbi Ljubljana, 4. junija. Nedorastel in v svoji odpornosti prešibek otroški organizem ne more premagovati naporov iin nevarnosti, katere lah so premaguje močan :in krepak odrastel človek. Nepravilno je torej izpostavljati ga prezgodaj prevelikim telesnim in duševnim naporom ali celo življenjski nevarnosti. Sistematično toda individualno moramo vzgajati otroka s posebnim ozirom na njegovo zdravje, bi je predpogoj za njegov telesni ■in duševni razvoj, šola in igra izpolnjujeta, to nalogo v otroški dobi., šola skrbi za njegov pravilni duševni razvoj, a igra v prosti naravi in na svežem zraku za potrebno telesno gibanje in okrepitev njegovega zdravstvenega stanja. Tuberkuloza je ena največjih nevarnosti, ki v najraniji mladosti ogroža ne samo življenjski, temveč tudi duševni razvoj otroka. Vemo, da sama tuberkulozna oku-žitev v prvem otroškem letu povzroči vedno tudi smrt in ne le bolezen ali celo ozdravljenje. Pravimo, da je tuberkuloza v tej dobi absolutno letalna ali smrtonosna. V poznejših otroških letih, ko se sicer okužitev množi in je do 14. leta že vse okuženo po tuberkulozi, se smrtna nevarnost paralelno zmanjšuje, toda ne preneha. Tuberkuloza je trajni sovražnik ljudskega Zdravja, čim mlajši je organizem, tem večja je nevarnost. To nam je dokaz, kako skrbno moramo varovati otroka pred tuberkulozno okužitvijo, če hočemo biti veseli zdravja otroka in bodočega sposobnega delavca. Ako se vprašamo, kje da so vzrokii in nevarnosti tuberkulozne infekcije, odgovorili bomo: odprti jetičniki, neznanje in beda. Odprti tuberkulozni bolnik, ki se ne ravna po zdravnikovih navodilih, ki prosto kašlja in pljuje, posredno in neposredno širi svojo bolezen na zdravo okolico, otroka pa smrtno nevarno ogroža. Tega se morajo zavedati vsi tuberkulozni bolniki, ker ol njihovega ravnanja in discipline je odvisna usoda mnogih otrok. Zavedati pa ee morajo tudi vsi ostali, da so taki bolniki nesrečni, da eo soljudje, ki imajo enako pravico do življenja in zdravja. Mnogi od teh so zboleli zaradi bede in socialne krivice in so potrebni javne pomoči. Brez te pomoči ogrožajo in bodo tudi v naprej ogrožali lastno, kakor tudi istočasno tujo okolico a niti povzročitelji tega stanja niso izvzeti. Tuberkuloza poznejših let je le nujna posledica okuženja v otroških letih. Statistika jasno pove, da on.i otroci, ki so bili inficirani in po tuberkulozi ogroženi v svoji detinski dobi, v znatno večjem številu umirajo za tuberkulozo tudi v poznejši odrasli dobi, kakor otroci iz zdravih .družin, ki niso prišli prezgodaj v dotik s tuberkuloznim bacilom. Otroška doba ni le sama na sebi važna za protituberkulozno borbo v smislu, da preprečimo okužitev in ohranimo otrokovo zdravje, ona je važna tudi za protituberkulozno dobo starejših bolnikov, ki večkrat sploh ne vedo, da so tuberkulozni in da že dolgo okužujejo svojo okolico. Okuženi otrok nam služi kot kaži-pot pri izsleditvi tuberkuloznih ognjišč s tem, da preiščemo vso njegovo okolico, s katero živi ali je le slučajno in začasno živel. Razumljivo je, da bo taka izsleditev tem lažja in sigumejša, čim je otrok mlajši in Obalni etablissement' pri Maierniggu. na Vrbskem jezera, Koroška. Dopust in počitnice pri Maierniggu. Krasna, prahu prosta lega v mirnem zalivu jezera. Velika sončna obala, gozd, gaji, razgledni stolp, motorni čolni in čolni na vesla, lastno ribištvo, bar, koncert, ples in družabnost, garaže, igrišča in sprehajališča, plitvi bazeni za otroke Zdravniška kontrola. — Posebna otroška garderoba za vse jezero, pri šolanem nadzorstvu. Polna hotelska penzija (3 obedi pred in po sezoni 7 do 950 šilingov, v sezoni (julij - avgust) 9 do 12 šilingov. — Obrežna kopel in okrep-čevališče Maiernigg na Vrbskem jezeru. Koroška, Avstrija. 70 njegov družabni krog ožji. Vsaka okužitev otroka ima nekje svoj vir, in ta je najče-šče pri odraslih odprtih jetičnikih. Naloge protituberkulozne borbe pa je izslediti vse tuberkulozne primere, zdraviti in storiti jih neškodljive za okolico, kar pomeni isto kot usposobiti jih za normalno družabno življ- nje. Tuberkuloza je v resnici ozdravljiva bolezen. To nam dokazujejo nešteti težki bolniki, ki se sedaj veselijo svojega zdravja in zopetne delamožnosti. Taki uspehi pa so le tedaj mogoči, ako se takoj že od prvega početka pravilno zdravijo in se podvržejo zdravniškim nasvetom. Posebno velja to za tuberkulozo otroške dobe, katera je v glavnem nameščena po raznih telesnih delih, posebno v bezgavkah ali na se-roznih membranah, to so najčešče bezgavke na vratu in ob sopilih, bezgavke v trebušni votlini ter pljučne in trebušne mrene. Solnce, sveži zrak, telesna čistoča in tečna domača hrana je zdravilo za otroško tuberkulozo. Dr. Josip Prodan. SIR polnomasten, polemendo-lec, trapist in razne druge specialitete. JULIJ ZUPAN, trgovina LJUBLJANA, Sv. Petra ces+a 35. Istrsko ribarstvo uničeno vesfnlk Razstava belokranjskih vin na letošnjem velesejmu Menda prvič nastopijo združeni vinogradniki Bele Krajine enotno na razstavi v Ljubljani. Društvo za odpomoč Beli Krajini pod agilnim vodstvom predsednika g. dr. Koceta, g. dr. Fuxa, tajnika g. Kočevar-ja in obširnega delozmožnega odbora hoče s tem dokumentirati svoj obstoj ter pokazati Ljubljančanom in ostalim obiskovalcem velesejma, česa zmore belokrajin sko vinogradništvo. Zapostavljanja in omalovaževanja te vinske kapljice naj bo konec. Vsi izgovori, češ, da so slabe zveze s tem delom vinskega ozemlja, da tam ni najti primerne pijače, da se trga prezgodaj in se pridela s s tem sama kislica, vse to in še obilo drugih govoric se bo razblinilo v nič, ko bo občinstvo poskušalo pristno belokrajinsko črnino dn belo vino teh starodavnih vinogradov. Mnogo najuglednejših vinskih to-čilcev v Ljubljani, gostiln, restavracij in hotelov že toči prvovrstno belokrajinsko vino, aLi vendar še ni dobilo to vino lahko pot v prodaji, kakor ga po svojo fini kakovosti zasluži. Zaman iščemo po naših vinskih goricah tako pitkega, osvežujočega, primerno močnega, nadvse lepo barvanega vina, kakor je prav vino iz beloikrajinskih vinogradov, posebno od vinogradnikov, ki se že dolgo let trudijo pridelati kapljico po najnovejših izkustvih ustrezajoč razvajenim pivcem. Majhen bo prostor, k.i je določen za razstavo belokrajinskih vin na velesejmu, ali njegova okusna in mojstrsko urejena razstava bo nudila obiskovalcem najboljše vino kozarček po 1 Din! Na ta način bo omogočeno najširšim slojem, da se enkrat prepričajo o prvovrstnosti belokrajinskih vin. Za razstavo so se zbrala, vina od naj-priznanejših belokrajinskih vinogradnikov iz najrazličnejših vinskih goric. V glavnem bo zastopan metliški okoliš po svoji Vinar-nar«ki zadrtigi v Metliki. Poskrbljeno bo tudi, da se bo točilo pravo belokrajinsko vino tudi na veseličnih prostorih velesej-msi- i3elokrajinska vinska razstava ho vseka-iko velika šola za. vinogradnike same. Na drugi strani pa se bodo tudi vinski zani-manci na najlažji način mogli prepričati o kakovosti teh vin. Na razstavi bodo namreč tudi posebni odposlanci društva dajali vsa potrebna pojasnila, ,ki se tičejo nakupa prvovrstnih belokrajinskih vin. Boj kislemu črvičku V poslednjih letih občutijo vinogradniki velikansko škodo po raznih škodljivcih na vinski trti.. Kdo od vinogradnikov ne pozna senenega ali kislega črvička? čim trta prične cveteti, se pojavijo v mnogih krajih majhne gosenice na grozdju, ki razjedajo kabrnike, zapredene v pajčevini. Ponekod uniči ta škodljivec polovico trgatve, da celo 80 odstotkov in še več, kakor je bilo že večkrat opazovati posebno v dunavski banovini, kjer se ni nič ukrenilo proti temu škodljivcu. Kisli orviček se pojavlja v dveh rodovih. Prva generacija nastopi že ob koncu aprila ali v začetku maja škodljivec namreč prezlmi v razpoklinah in pod starim lubom na trti ali pa na kolju. Majhni metulji molji ležejo na zarod grozdja 200—300 jajčec, iz katerih se razvijejo v teku 8 dni gosenčice, fci razjedajo potem grozdje. Drugi rod nastopi šele proti koncu junija. Majhni molji letajo proti večeru okoLi in zaležejo jajčeca na malo grozdje, čim gosenčica izleze, se zagrize v notranjost jagode. Grozdje postane na ta način piška-vo in ko nastopi deževno vreme, prične ob koncu avgusta in pa septembra gniti. Neškropljen grozd, napaden Po kislem črvičku Za vinogradnika je torej važno, da ukrene pravočasno vse potrebno za zatiranje tega škodljivca. Nekateri jih obirajo s posebnimi pripravami iz grozdja, ali pa jih maste. Kot najboljše sredstvo se je pa izkazalo v zadnjem času škropljenje z arze-nikovimi preparati. V ta namen priporočamo vinogradnikom, da se poslužujejo škropljenja trt z nosprasenom. Nosprasea učinkuje obenem proti peronos-pori, ker vsebuje v pravem razmerju modro galico, k" je najuspešnejše sredstvo za zatikanje razirh pa e-žev. V tem je pa tudi v r-.mer-ni množini arzenik (mišnica), ki sluti za zastrupljenje gosenčic. Nosprasen je torej dobro sredstvo, ki ga z uspehom uporabljajo pri zatiranju grozdnih živalskih škodljivcev. Sredstvu primešamo pred uporabo samo nekaj apna ln ga preizkusimo z belim fenolftaleinovim papirjem, ki mora pordečiti, da je razstopina primerno pripravljena za škropljenje. Kdor uporablja nos-prasit, mti odpade še to delo, ker se ž njim izvrši škropljenje brez vsakega dodatka, samo če ga dobro raztopimo v vodi. V ta name® služi en do eninpolodstotna raztopina. Istrsko ribarstvo preživlja letos izredno krizo. Konsum ribjega blaga je padel do skrajnosti. Cene svežih rib so padle za 100 odst., tvorniee konserviranih rib pa so odpovedale skoraj vsa naročila. Ribarstvo je v Istri najbolj razvito v okolici Kopra, Pirana, Izole, Novega grada, Poreča, Rovinja, Pulja, ob izlivu Raše in sploh v Kvarneru in kvarnerskih otokih. Prebivalstva, ki se peča z ribolovom je okrog 5000 duš. Ribe so tudi glavna hrana teh ljudi. Ribolov se je v zadnjih letih sicer nekoliko moderniziral. Začeli so rabiti motorne ladje namesto jadrnc, pa tudi orodje so izpopolnili. Vendar pa se je v Kvarneru kmalu izkazalo, da je prehuda racionalizacija povzročila veliko škodo istrskemu ribjemu bogastvu. Lovili so rbe s pomočjo eksplozivnih sredstev in pri tem niso samo skoraj skrčili lova, marveč uničevali budi velik del zaroda. Glavni »pridelek« istrskih ribičev tvorijo s:-rdele, tuni, škampi, lubni, jegulje in lokarde (škombri). Svoj pridelek porabijo v velikem delu za dom (okrog 60 odst.), deloma ga razpečajo v bližnjih mestih zlasti v Trstu, Pulju, Kopru itd., deloma pa ga oddajo v tvorniee za konzerviranje ribjega blaga. Še tik pred svetovno vojno so istrski ribiči, ki jih je bilo takrat okrog 3600. razpolagali z okrog 100 ribiškimi ladjami. Ribarili so skoraj vse leto. zlasti pa spomladi in v pozni jeseni. Nalovili so povprečno po 20.500 stotov rib na leto. Od teh je samo Trst vsako leto k on sum i ml po 4SOO stotov. Tudi konzervna industrija je takrat uspevala. V 19 tvornicah je bilo zaposlenih 3253 delavcev. Kako se je tedaj razvijala produkci ja konzerviran'h rib, priča že to, da so bile tvorniee sposobne p reducirati po 50.000 stotov konzerviranih rib na leto, česar pa v resnici niso dosegle, ker je primanjkovalo blaga. Vojna je skoraj docela uničila istrskega ribiča, Konsum rib je padel na nrnimum, konzervne tovarne so malone ustavile vse delo. L. 1922. je konzerviralo ribe le sedem manjših tvornic, v katerih je bilo deloma zaposlenih 450 ljudi. Vendar si je ribarstvo v potznejših letih nekoliko opomoglo. Leta 1926. je spet delovalo vseh 19 tvornic z 2800 delavci. Delo pa je bilo omejeno večinoma le na poletje in jesen. Produkcija je v primeri z 1. 1922. sicer na-rastla za 400 odst., vendar pa ni dosegla predvone ne po količini niti po kakovosti. Pri vsem pa je treba omeniti, da je tvorila istrska produkcija ribjega lova 70 odstotkov vse italijanske produkcije. Italija sama producira povprečno le 8 — 9 odst. konserviranih rib, kolikor jih porabi domači trg. Špansko, portugalsko in deloma francosko blago vzdrži vsako konkurenco domačih tvrdk. Režim je skušal pospešiti domače ribarstvo in produkcijo z raznimi ukrepi, toda njegova akcija ni bila niti energična niti finančno dovolj močna. Zlasti :strski ribiči so se po vojni, ko so po- pravljali svoje ladje in se opremili z modernim orodjem, sila zadolžili. Največ dobička pri teh kreditih pa je imela ravno fašistična »Banca Nacionale del Lavoro«. Ko je v zadnjih dveh letih pr tisnila kriza, so bili istrski ribiči znova silno prizadeti. Njihove zadruge so se sicer borile, da bi rešile ljudem vsaj njihovo delo, pa je bilo vse zaman. Se lani so imeli n. pr. v Rovinju pogodbo, ki jo je sklenila ro-vinjska ribiška zadruga z domačo konserv-no tvornico, po kateri je tvornica prevzemala ribje blago po 122 lir za stot. V podrobni prodaji svežih rib so bile cene sicer višje, toda konsum je s'lno padel. Pa že te cene so bile v primeri s cenami v prejšnjih letih za 50 odst. nižje. Stroški pa so ostali isti in 50 se provizije in cene zabojev celo še povišale. Letos pa je prišlo do katastrofe. Cene prvovrstnih sardel, ki so se lani prodajale deloma še po 140 lir za 100 kg, so padle na 60 lir. Konservne tvorniee so docela odpovedale vsa naročila, ker imajo še polne zaloge. Delavstvo v tvornicah je skoraj povsod že odpuščeno. Tak je položaj, ko se je baš pričela ribiška sezona, ko bi moral biti lov na višku. Z istrske obale med tem že prihajajo sporadične novice o lakoti in pomanjkanju. Dva zanimiva procesa Pred puljsko poroto sta se pričetkom zadnjega tedna vršila dva procesa proti dvema italijanskima vojakoma, ki sta bila obtožena posilstva in uboja. Vcjak Joahim Gesu iz Maršale je bil obtožen, da je z družbo svojih tovarišev ravno pred letom dni posilil učiteljico Lucijo Marrojevo. Družba vojakov, Iti je bila nameščena v Ilirski Bistrici ,je napadla učiteljico in njeno sestro. Z bajonetom ju je obtoženec prisilil, da sta se vdali vojakom. Učiteljico je celo lahko ranil. Na procesu je obtoženec tajiL Ker državni pravdnik ni doprinesel nikakega dokaza o Gesujevi krivdi, je bil slednji oproščen. V drugem prccesu je bil obtožen vojak Vincenc De Campi iz Nardoja. Lani koncem meseca julija je v Mikuličih pri Pulju ubil svojega tovariša Di Palmo in ranil svojega prijatelja Cancelliera. Vojaki so bili na vojnih vajah. De Campi se je z Urbanom nekoliko sporekel, češ da mu je v napoto. Odrinil ga je s puško, pri tem pa se je ta sprožila. Krogla je Di Palmi predrla prsni koš in se zarila v čelo Cancelliera, ki je stal neposredno za Di Palmo. Dd Palma je kmalu nato podlegel težki rani, Cancelliere pa je okreval. Na razpravi so obtožencu dokazovali, da se je spri s svojo žrtvijo zaradi neke ženske. Iz nekega zaslišanja pred vojaškim sodnikom je bilo razvidno, da je umrli Di Palma obtoženca oklofutal. Nazadnje so ga obsodili zaradi uboja na 6 mesecev leče. Ker je kazen prestal že v preiskovalnem zaporu, je bil takoi izpuščen na svobodo. Obsodbe mu tudi niso vpisali v nravstveno izpričevalo. Zeleno cepljenje trt Trte cepimo v suho zgodaj pomladi marca in aprila ali v zeleno maja in junija. V suho cepimo še neodsanjajoči, nevkoreninjeni enoletni les (ključe) ali pa že vkoreninjene enoletne ključe (bilfe, sajenke, korenjake) v roki ter jih stratificiramo (predvskalimo) v gredah ali drugih toplih prostorih, dokler ne odženeio in se le nežno zarasejo. Nato jih položimo v rahlo, dobro zemljo (v irinico), da se do jeseni trdno zarasejo. Kot tako iz-gotovljene cepljenke presadimo naslednje leto pomladi na stalno mesto v vinograd. Ker zahteva to delo mnogo previdnosti in večje stroške, nadomestimo vzgojo cepljenih trt z lažjim in cenejšim zelenim cepljenjem. V ta namen posadimo ameriške trtne podlage, namreč ključe ali bilfe^na stalno mesto v novoprerigolani. to je na 70—100 cm globoko prekopani vinograd, da se poljubno okoreninijo in obrasejo. Med letom iz teh trt nastale najmočnepe mladike skrajšamo naslednjo pomlad februarja - marca na 1—2 očesci, odstranili obenem vse druge izrastke. Od obeh novih poganjkov, nastalih iz teh dveh očesc. cepimo, čim se zadostno razvijeta, najmočnejšega m naiprikladnejšega kolikor možno pri tleh v zeleno, drugega pa odstranimo, odnosno, če je trta precej močna, pa tudi tega požlahtni-mo. To cepitev izvršimo z navadno kopula-cijo, to je. da prirežemo poševno ameriški zeleni poganjek in zeleni cepič žlahtne trte, ki morata biti enake debelosti, na členih ali med tema ter ju skupaj zvežemo z gumijevim, nalašč za to napravljenim trakcem. ki se dobijo v nekaterih trgovinah 'udi v mali množini. Cepiču zadostuje samo en člen ali samo eno oko. Ako se požlahtnitev uspešno izvede. prične cepič že v nekolikih dneh po cepitvi krepko poganjati in požene do jeseni istega leta lahko več metrov dolgo mladiko, lci naslednje leto že rodi. Zeleno cepljenje zahteva seveda še posebno spretnost toliko v prirezovanju kakor v vezavi, ki se mora prav hitro izvršiti, ker sveže prirezani deli na podlagi in na cepiču se kaj naglo zasušijo. odnosno oksidiraio. Nož mora biti za to delo prav oster in čist, ne zobčast ali zarjavel. Glavno pri tem je, da nista ne podlogin poganjek, ne cepič že prezrela. to je, da sta zvržili ali srci obeh še srednjemehki in zeleni, ne pa že trdi, belkasti. Nadaljnje negovanje take cepljenke obstoji v tem, da že ob cepitvi in pozneje večkrat popolnoma odstranimo iz podlogimih očesc nastale divje poganjke. Ako pustimo te neovirano rasti, se kaj naglo in močno razvijejo na škodo cepiča, ki zaradi nezadostne hrane prične hirati in naposled zamre, odnosno se posuši. Na ta način precepimo lahko tudi višje in posamezne trtne poganjke na starejših trtah, catere moramo potem enako negovati kakor nizko cepljene, da podlogini poganjki ne zamorijo žlahnih cepičev, ko se pričnejo ti razvijati. P- G. Razstava kuncev Pofleg razstave perutnine se bo na letošnjem ljubljanskem velesejmu vršila tudS velika FV. razstava kuncev, ki jo je priredil kuncerejski odsek Kmetijske družbe. Razstava je nameščena v paviljonu >K«. V 130 kleftkah je preko 30 knncerejcev razstavilo svoje najboljše iin najlepše živalioe. Zastopa-ne s,o vse pri nas gojene pasme kuncev, v posebno velikem številu velike pasme, belgijci in beli orjaki, potem sred-njetežke in lahke pasme in raznovrstni reksi, to so kratkodlaki kunci. Poleg tega -imajo obiskovalci razstave priliko videti .razne izdelke iz .kunčje ko-žuhovine, dalje razno orodje, posode vzorne kletke in strokovno literaturo. Večji del razstavljenih kuncev je tudi naprodaj ■in se s tem ljubiteljem kuncev nudi najboljša prilika, da si po zmerni ceni nabavijo dobre, zajamčeno čistokrvne plemenske živali. Razstava je zelo zanimiva in zato naj si je nikdo ne zamudi ogledati. Useda meščanske Io!e v Škof ji Loki Škofja Loka, 4. junija. V škofjeloški šolski občini ga menda gotovo ni bolj zamotanega vprašanja, kakor je otvoritev meščanske šole. o kateri nihče ne ve, ali bo jeseni otvorjena a!i ne. Ministrstvo prosvete je meščansko šel o Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan za jJD.00Q Din! dovolilo že lani, a so nepredvidene gospodarske ovire preprečile, da bi se bil mogel pričeti pouk v novi šolski zgradbi že takrat Od tega j se obravnava vprašanje meščanske šole z vseh mogočih vidikov, Id jih bo končno vendarle treba rešiti, ako naše mesto resno računa na pridobitev novega učnega zavoda. Predvsem je skrajni čas, da se prizadete občine Škofja Loka, Stara Loka in Zminee sporazumejo glede tipa, ki naj ga ima loška meščanska šola. Večina je mnenja da imej nova šola kmetijski značaj, istočasno pa poudarjajo trgovci in obrtniki, da se tudi nihove želje ne smejo omalovaževati. Treba bo tedaj najti skupno osnovo, ki bo ustrezala najširšim plastem prebivalstva in obenem dovoljno upoštevala težnje mestnih ljudi, ki bodo vzdrževali šolo s 70 odstotki, dočim je obvezana Stara Loka s 23 odst. ie Zminec s 5 odst. Ob tej priliki bo treba razmisliti, koliko bo imela loška meščanska šola učencev. Kranj, Sit. Vid nad Ljubljano in Ljubljana so blizu in večina staršev, posebno pa še mestnih, pošilja svoj naraščaj v srednje šole. In še nekaj. Mnogo se govori o premestitvi mlekarske šole, ki pa jo želi obraniti Škofja Loka na vsak način zase. Pristojni činitelji so mnenja, naj bi se za mlekarsko šolo uporabile učne sobe, ki so namenjene za meščansko šolo. Ako se to res zgodi, tedaj meščanska šola ne bo imela ■niti svojih prostorov. Naše mnenje je, naj se vprašanje meščanske šole čimprej prouči, da pridemo naposled do jasnosti. Sedanje tavanje pač ne more nikomur koristiti, najmanj pa staršem, ki so na otvoritvi te šole zainteresirani. Ljudem naj se točno pove, ali se meščanska šola otvori aii ne in kakšen bo njen ustroj. Dr. H. Knsievič: Zdravljenje s iisaško mineralno vodo Sisaška mineralna voda je združena solna raztopina, katere delovanje, četudi komplicirano, je v prvi vrsti določeno z razmeroma visoko vsebino joda, poleg tega pa seveda z drugimi sestavinami, med katerimi so zlasti klor in hidrokarbonat vsebovana v toliki količini, da je popolnoma upravičen naziv aikalično-murijatična voda. S tem seveda ni rečeno, da ne dedujejo tudi druge v analizi navedene sestavine, ker je znano dejstvo, da aktivnost mineralne vode na koloide organizma ni odvisna samo od močne mineralizacije. Ravno manj mineralizirane vode delujejo večkrat močnejše in ni to delovanje odvisno v glavnem cd količine, temveč tudi od prirode in oblike raztopljenih mineralnih elementov. Brez ozira na raztopljene elemente deluje močno na organizem tudi sama voda, ki tvori 50%. Ona se neprestano obnavlja, ko prihaja v organizem potom hrane, pijače in v manjši meri potom kemičnih procesov pri izhlapevanju masti in ogljikovega vodika. Važnost vode kot nosilca vseh raztopljenih mineralnih elementov se posebno dokazuje v takozvanih kurah diu-reze, pri katerih v organizem dovajana čista voda razredči v njem raztopljene soli ter jih z urinom z raznimi bolezenskimi produkti vred izločuje. Važno in učinkovito zdravilno sredstvo je voda tudi zaradi tega, ker se da uporabljati na vse mrgoče načine, kakor v pogledu temperature, oblike in načina zauživanja, ko se dosegajo močni terapevtični učinki na ves organizem. Ti učinki se dajo zelo točno odrejati, kar je posebno važno pri zdravljenju revmatičnih, živčnih in drugih bolezni. Sisaška mineralna voda se nahaja v velikih količinah v neposredni okolici urejenega kopališča in je zaradi tega mogoča uporaba vode v zdravilne svrhe v naravnost razsipni množini. Zaradi že navedene visoke vsebine jcda ima ta voda poseben vpliv na delavnost limfnih tvori in i.a odstranjevanje posledic vnetja pos.'bno pri kroničnih procesih ali pri posledicah kroničnih intoksikacij v katerikoli vrsti staničja, posebno pa v stenah krvnih posod. Pri jodnih vodah je dokazano, da se po zauživanju že razmeroma v kratkem času in po malih dozah najde jod v urinu, brez dvoma pa je tudi to, da po kopanju, četudi mali del joda prodre skozi kožo v organizem. Popolnoma je torej razumljivo delovanje jodne vode na čpsta obolenja srca in krvnih poscd ter na posledice obclenj ledvic in na povišani krvni pritisk in to prav gotovo, če se bolnik začne zdraviti še pravočasno. Dedovanje kuhinjske soli, zastopane v znatni meri v tej vr di, se kaže na več načinov. V prvi vrsti se ojača produkcija ustnih in želodčnih slin in sokov, s čemer se pospešuje pretvarjanje skrcba v sladkor in beljakovin v peptone. Okrepča se tudi delavnost prebavnih žlez in prebava celega organizma se pospešuje. Urin se izločuje v večji meri. kar pa se tiče krvi same, se opaSa večja vsebina hemrglobina ir> večje število rdečih krvnih telesc. Na 'kožah sluznicah se opazi zmanjšanje bolestne produkcije slin in se tako take mineralne vode uspešno uporabljajo tudi proti povečani produkciji želodčnih kislin, zlasti če je to posledica živčnih bolezni. Vse to pa je še okrepljeno z delovanjem ogijikove kisline, ki se v želodcu osvobo-juje ter posebno vpliva na gibanje in produkcijo želodčnega seka. Zaradi alkalič-nih karbonatov se v grlu in želodcu topi v bolezenskem stanju nastala slina, zlasti pa se omejuje prekomerna solna kislina. Alkaličnost krvi se krepča in ima to za posledico močnejše izločevanje ogljikove kisline ter intenzivnejše sprejemanje kisika, poleg tega pa tudi močnejše izločevanje mokrote. Na ta način deluje taka voda ugedno pri vnetju mehurja in drugih organov. razkraja kisline urina, ugodno pa deluje tudi pri sladkorni bolezni in pri katar-nih vnetjih žolčnih poti, kakor tudi pri žolčnem kamnu. Znano pa je tudi dejstvo, da se s prevelikim in predolgo trajnim uživanjem alka-ličnih vod želodčni soki večkrat preveč nevtralizirajo in da pride tako do motenj v prebavi in do slabljenja organizma. Vse to pa je pri sisaški mineralni vodi zaradi srečne kombinacije vsebine s kuhinjsko soljo izključeno. Baš slabotnejšim se more zaradi ugodnega vpliva in delovanja pri izmenjavi tvarin, žlez in pri sestavi krvi uživanje te vode najtopleje priporočati. Posebno pa je voda koristna škrofuioznim in golšavim. kakor tudi pri posameznih oblikah pljučnih bolezni in raznih eksuda-tcv. Pri teh se zlasti ublakujejo česti in neznosni katarji bronhij in grla. dober ie vpliv na prebavo in tako se dviga moč organizma. Pri nagnenju h krvavenju iz pljuč in clm<7'Ii organov je uporaba te vode seveda zabranjena, posebno ugodno pa deluje na razne eksudate spolnih organov. Brezdvomno je tudi ugodna delavnost drugih sestavin v manjših količinah kakor arsen, litium in silicium, in sicer zlasti v smeri, označeni že v začetku tega članka. V želji po čim večji dovršenosti kcpaii-ščnih naprav je lastnik ukrenil vse, da bi bilo zdravljenje vsestransko in za bolnike najkoristnejše. Tako je urejeno zdravljenje z mineralnim tresetom (moor) odlične kvalitete. zdravljenje kopanja s kisikom, suho ogljikovo kislino, vročim peskom, elektri-citeto, s solnčnimi kcpelmi in inhalacija-mi, od prej pa so že urejene vse druge kopališke naprave za zdravljenje z vročim zrakom, s paro, masažo in vsem drugim, kar spada v moderno h:droterapijo. Ogljikove kopeli delujejo ugodno pri raznih hibah srca in pri motnji krvnega obtoka, pri arteriosklerozi, pri povišanem krvnem pritisku, pri raznih slabostih, raz- nih živčnih boleznih in pri ženskih boleznih. Tresetne kopeli ugodno delujejo na razne nevralgije, revmatična in protinska obolenja, posledice ran, ženske l-^lezni in razne motnje v seksualni sferi. Podobne in ravno tako močne učinke imajo kopeli z vročim peskom. Zdravljenje s suho ogljikovo kislino deluje povoljno pri raznih živčnih, revmatičnih in kožnih boleznih ter pri raznih motnjah seksualnih organov, ki so lokalnega ali pa psihičnega vzroka. Kisikove kopali se uporabljajo z uspehom pri slabokrvnih ter pri motnjah krvnega obtoka, često pa tudi pri nevrozah. Opisano delovanje sisaške mineralne vode je dolgotrajno proučavano od priznanih strokovnjakov in se je šele po najvestnej-ših ugotovitvah in izkustvih uredilo najmodernejše kopališče v državi, ki se bo v kratkem gotovo še razširilo. Preiskave so vršili prof. šahovič iz Beograda, profesor Radoničič iz Zagreba, asistent klinike dr. Dattner z Dunaja, dr. Wagner iz Goiserna, docent dr. Kiem z Dunaja, primarni zdravnik dr. Štipčič iz Siska. šolski zdravstveni urad v Bernu poleg obsežne in v velikem slogu izvedene akcije odbora za pobijanje golšavosti v Sisku. ki je s pomočjo vestnega sotrudništva številnih domačih zdravnikov dosegel sijajne rezultate pri golšavi šolski mladini v raznih srezih. Ti rezultati bodo v kratkem objavljeni. Način zdravljenja v sisaškem iodnem kopališču je v glavnem naslednji: 1. Zdravljenje s pitjem mineralne vode, hladne ali tople, same ali kombinirane z radijevo kuro. 2. Razna izpiranja in grgljanja ter inha-lacije z raznimi primesmi. 3. Tople in hladne navadne kopeli, same ali s ogljikovo kislino in kisikom, pol-kopeli in lokalne kopeli razne toplote. 4. Tresetne kopeli splošne in lokalne. 5. Peščene kopeli spiošne in lokalne. 6. Kopeli s suho ogljikovo kislino. 7. Razne vrste prh. 8. Splošna in lokalna masaža in elektro- masaža. 9. Razni omoti in cblogi. 10. Zdravljenje s suhim zrakom in splošne parne kopeli. 11. Solnčne kopeli. 12. Indikacije so za naslednje bolezni: 1. Splošna telesna slabost, škrofulo-za, slabokrvnost in dispozicija za tuberkulozo. 2. Bolezni dihalnih organov, katarji nosa, požiralnika, grla, brenhij, astma, naduha in razni eksudati. 3. Bolezni srca in krvnih poscd, arterioskleroza, zvišan krvni pritisk in podobne bolezni. 4. Bolezni želodca in črev. 5. Bolezni jeter in žolča. 6. Ledvične bolezni in vnetje mehurja, kamen. 7. Bolezni spolnih organov, kakor razna vnetja, eksudati, motnje menstruacije, oslabele funkcije jajčnika, moška spolna slabost. 8. Vse bolezni revmatičnega značaja. 9. živčne bolezni kakor: nevralgija, vnetje živcev, obolenje možganske mrene, posledice kapi, migrena, posamezne bolezni centralnega živčnega sistema. 10. Golšavost in razne motnje žleznih funkcij. 11. Razne kožne bolezni, zlasti eksce-mi škrofuloznega značaja. 12. Posledice raznih ran. 13. Posledice kroničnega zastrupljenja z živim srebrom, svincem, alkoholom, tobakom itd. 14. Posledice malarije. 15. Protin, bolezni kosti in sklepov tuberkuloznega in škrofuloznega značaja. 16. Sladkorna bolezen. 17. Patološka odebelitev. 18. Posledice spolnih bolezni zlasti v krvnem in živčnem sistemu. Zdraviti se ne smejo bolniki z zvišano temperaturo, potem bolniki, ki nagibajo h krvavenju ter bolujejo na hudih novih tvorbah, težkih srčnih napakah, preveliki iznemo-glosti ali pa, ki so duševno bolni. Najmodernejše jugoslovansko zdravilišče, kopališče in letovišče 510m nad morjem. Sezija skozi vse leto. Pojasnila in prospekte daje: Zdraviliška komisija in nprava hotelov. BLED Hotel »Astoria' Priljubljeno bivališča čestilcev Bleda. Komfortno urejene sobe. Izvrstna oskrba ob najnižjih penzijskih cenah. 75 HOTEL-PENSION UNION nudi po zelo ugodni ceni popolno oskrbo do 1. julija za bivanje do 3 dni dnevno Din 72.—; za 7 dni Din 460.—, všteto: stanovanje, hrana, napitnina in takse. Za daljša bivanja večji popust. Zahtevajte prospekte. 137 Hotel 9,SKAKA" BLEO 72 P e n e 1 o n pred ta po B&ciji »<1 45—50 Din v g I & v D i seziji od 75—90 I>ii Šolskim Izletnikom se »udi prehrana ln sta novanje po najnižjih cenah — Oprava mi-d-pavšalno bivanje proti mesečnim obrokom Vsa pojaeniia daje uprava botela »Z A K A« PARK - HOTEL BLED VVEER-END 1, 2, 3 dni po Din 90__, 5 dni IO dni Din 4SO Din 84« V tej ceni vključeno: soba, prvovrstna prehrana, napitnina, vse takse ter v 'nja s kolodvora in nazaj. — Pri 5dnevnem bivanju pri povratku na železnici 75 ods'otni popust. 136 («©¥(1(1 _ _ 36o postelj. 64 kopalnih »ob. (BILE® Najmodernejši in aajbolje opremljeni hotel v državi Lastna tormal.no - plavalna kopel v sami hi&i. — Kompletna penzija (najboljša soba. prvovrstna oskrba, postrežba, tdravildftka tak«a to termalna kopel) pomladi 95 Din. — Zahtevajte našo pav šaltto ofe>rto. ki Vam nudi ie nadaljnje prednosti. HOTEL OB JEZERU 135 Petran Pension ln soba izven sezone dnevno Din 60—75. Juli, avg. Din 80—120. Prospekti na zahtevo. 9 bled Staroznam najprUjuhljenejši hotel Bleda nudi gostom vso oskrbo, sobo, prvovrstno prehrano, vštevši napitnino m takse, za 1 dan Dir 75.—, z- 5 dni Din 350.—, za 10 dni Din 650 ter vožnja s kolodvor na kolodvor. 74 Nova zgradba. Tik ob Jezeru, kopališču in zdrav, parku. V vseh sobah tekoča mrzla m topla voda. 73 fetoniicaoi« .Ietos Da 0 d d ' h v po-Ajtevev scaril, Ijane nad Skorjo Loko! Gostilna pri »Vidmarju«- v Poljanah -preskrbi privatna stanovanja in mi-di cenj. gostom dobro hrano po zmernih cenah. I>ip, senčnat vrt, krajini i-ziprehodi v okolico, vrh Blegoša dosegljiv v a Vi ura.h. kopanje v cisti in nad prič ako vam j-e topli Sod. — Informacije daje im se priporoča Jože Tavčar, gost. pri VicLmariu Obiščite naša letovišča POMLAD v Grand hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru« Krasen park, tenis, kopališče, ribji lov, pošta, telegraf, telefon. Avtobusna zveza s postajo. — Izvrstno meblovane sobe. — Dunajska in domača kuhinja. Nizke cene. Zahtevajte prospekte. Telefon št. 3. — Predsezonsko bivanje je v tej krasni naravi najbolj priporočljivo in prav ugodno. igj Hotel »Central« Bled ~ Telefon 41. 57. Telefon St. 67. Novo renov-iran, tik jezera, jezerska veranda, terasa in vrt. solnčna kapelj, čolnu garaže 'a lepe solnčne sobe t razgledom aa jezero. Cena ta »obe pred ic po sezoni . . 15—20 Dia s prebrano pred in po sezoni . . 40—50 Din Cena za sobe v juldjin ln avgustu . . 20—25 Dud s prehrano v j-uliju ta avgustu . . 60—85 Dim Šole ta večje družbe imajo anate® p o p n s ti — Prospekti brezpia-čro. Se priporoča Josipina Smid. Penzior Restavrant Černe Kranjska gora Popolnoma nov, 14 sob, topla in mrzla voda, solnčna brezprašna lega, kopalnice, centralna kurjava. Vedno sveži mlečni proizvodi iz domače mlekarne. Prvovrstna kuhinja. Izbrana vina. Cena pensiona dinarjev 60.—, izven sezone 15% popusta. 222 Ali navzgor ali navzdol pol mira- mi£>tcy penxy, kL tyidcLcr hulAjy omehccL tet dcdg x ii šolah, navodilo za sprejemanje v službo honorarnih uslužbencev, odnosno nad-ničarjev za občasna dela v resoru ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. * Razpis služIte zdravstvenega pripravnika. Banska uprava v Ljubljani razpisuje pri državnem zdravilišču za tuberkulozo v To-polšici službo zdravstvenega pripravnika. Prosiici za to službo morajo izpolnjevati splošne posoie za sprejem v državno službo er morajo dokazati, da so dovršili zdravniško pripravljalno službo (staž). Predpisano iolkovane prošnje, opremljene z zahtevanimi in zadostno kolkovanimi prilogami, ie vložiti neposredno pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, sanitetni oddelek do 13. t. m. * Izlet JČL v Prago. JČL v Ljubljani javlja. da je praški odbor ČJL po dogovoru s Češkoslovaško sokolsko zvezo odločil, da priredi ob sokolskem zletu v Pragi prijateljski večer 5. julija. Na tem večeru bo dana možnost, da se člani JČL v Jugoslaviji spoznajo s člani ČJL v češkoslovaški. Obenem sporoča JČL v Sarajevu, da se člani JoL iz Jugoslavije morejo priključiti Znižali smo cene vsem oblačilom, Oglejte si zalogo! J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12 Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani številke za označbo kraja pomenijo: 1 Cas onazovanja, 2 stanje barometra, 3 temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5 smer m brzina vetra. 6 oblačnost 1—10 7 vrsta oadavin, 8 padavine v mm Temperatura: prvp sreviike Domenijo najvišjo. 4. junija 1932. Ljubljana T, 762.9, 12.6, 80, NEl, 0.3, 0.2, dež. Ljubljana 13, 761.6. 22.2, 56. W4, 0.5, —, —. Maribor 7. 759.8, 14.0, 80. mirno, jasno, — Zagreb 7, 761.9. 15.0, 80, SW1, 0.2, — _ Beograd 7. 761.4, lS.0, 70, WSW4, jasno _, Sarajevo 7, 762.4, 1<.0, 60, E2, jasno, ____Skoplje 7, 762.1, 18.0, 60, mirno, jasno, —, — Solit 7, 762.0, 20.0. 70. NE3. 0.1, —, _. Kumbor 7, 761.9, 18.0. 70. mirno, jasno, —, — Rab 7, 762.9, 16.0, 80, mirno, 0.3. ____ Ljubljana 19.2, H.4. Maribor 20.2, 11.0. Zagreb 21.0. 12.0. Beograd 20.0, 13.0. Sarajevo 14.0. Skoplje 29.0, 9.0. Split 22.0, 15.0. Kumbor —, 15.0. Rab 13.0. Solnce vzhaja, ob 4.15, zahaja ob 19.41. Luna vzhaja ob 3.24. zahaja oh 20.43. onim specijalnim sokolskim vlakom, ki bodo vozili iz Slavonskega Broda preko Maribora odnosno preko Subot-ice v češkoslovaško. če se bo priglasilo vsaj 55 udeležencev, se bodo priključili tem sokolskim vlakom posebni železniški vagoni za člane JČL. V trm primeru bi stalo potovanje tretjega razreda iz Sarajeva tja in nazaj 780 Din i.n to tudi za člane JČL, ki niso člani Sokola. Ti udeleženci bodo mogli ostati na potovanju štiri tedne. JČL v Ljubljani prosi, da se izvolijo prijaviti vsi člani, ki se udeleže vsesokolskega zleta, odnosno, ki bi reflektirali na skupno potovanje. Prijave sprejema dr. Ego.n Stare, advokat, Ljubljana, Knafljeva ulica 10.-»!., odnosno dr. Ivo Murko, Ljubljana, deželno sodišče, soba 133. + Naša vojna mornarica je postavila na Vidu spomenik padlim srbskim vojakom. Na giškem otoku Vidu se je pretekli četrtek vršila ginljiva svečanost. Naša vojna mornarica je postavila tamkaj lep spomenik srbskem vojakom, ki so v vojni dobi umrli na Vidu in bili tamkaj pokopani. Za spomenik so prispevali oficirji in moštvo naše vojne mornarice. Postavljen je bil velik križ iz hvarskega marmorja, na katerem so veza.ni amblemi vojne mornarice: krona in sidro. * Obisk Rosaške Slatine. Rogaška Slatina je imela meseca maia 513 gostov, od teh 446 domačinov in 67 inozemcev. Od domačinov je bilo največ Zagrebčanov (149). iz ostale Hrvatske 88. Iz Slovenije jih je bPo skupno 159. Od inozemcev so bili najštevilnejši Avstrijci (34). za njimi na Madžari (26). Prenočnin je bilo v maju skupno 362S. V splošnem je obisk za malenkost slabši kakor lani. vendar se stalno boljša. Inozem-cpm povzročajo valutni, devizni potni predpisi velike težave. Da ni teh težav, bi se obisk vzdržal na lanski višini, ako ne bi bil večji. Zdravilišče ima od 1. t. m. svojo sodbo. P red sezonski popusti so podaljšani letos do konca junija. * Četrta velika perutninska in kuncerej-ska razstava Kmetijske družbe v Ljubljani. Odseka za perutninarstvo in kuncereio pri Kmetijski družbi v Ljubljani sta priredila s svojimi člani IV. veliko razstavo, ki presega po številu in tudi po lepoti živali vse dosedanje slične prireditve. Od kuncev so zastopane najžlahtnejše pasme, ki se obnesejo v kmečki reji. Tako eo razstavljeni razni orjaki (belgijski, beli) srebrni, nemški lisci, francoski ovnjači, modri in beli dunajčani in tudi ansorski kunci, ki jih posebno gojijo zaradi volne, katero rejci drago prodajajo. Posebno žlahtnim pasmam pa prištevamo činčilce, razne rekse, ruske kunce in lukse. Vse te pasme so razstavljene \ zelo velikem številu na tej zanimivi razstavi. Vseh živali je nad 400 po številu. Razstava kuncev je tako zanimiva in poučna, da se vsakomur priporoča, naj jo obišče. — Glede na perutninarske razstave pa bodi omenieno. da je razstavljenih preko 450 ži- Smučarski dom S. K« Ilirije v Planici p. Rateče, Gor. Z vsem komfortom opremljen alpski hotel, 1000 m nad morjem. Krasna lega. Lastno kopališče tik doma. Samo 10 minut oddaljen od železniške postaje Rateče—Planica. Krasni izleti v okolico in Triglavsko pogorje. Prvovrstna oskrba. Nizke cene. Pojasnila daje Janez Bitenc, Smučarski dom SK Ilirije, Rateče-Planica. Denar je zakonito kupcijsko menjalno sredstvo. Njegovo zbirališče in razhodišče so denarni zavodi. Ti so posredovalci med bogatimi in revnimi, so regulatorji denarnega prometa, so podporniki domačega gospodarstva, obrti, trgovine in industrije. Zato ne odteguj denarja denarnim zavodom! Ne dvigaj ga po nepotrebnem! Ne kupuj stvari, ki jih nujno ne rabiš! Ne zapravljaj denarja iz strahu, da bi izgubil veljavo! Ne drži denarja doma in ne skrivaj ga! Z vsem tem škoduješ sebi in drugim. Zgubo imaš na obrestih in podpiraš gospodarsko krizo, ki tepe tudi tebe. \ Dinar veljave ne bo izgubil! Inflacije ne bo! Bodi torej pameten! Varčuj in nalagaj denar v denarne zavode! mestna fttaniCnica CjuMjan&&a v h Ujet ni izplačuje vloge, naložene od IS. tnala naprep brez zadržka in v vsakem znesku ter jih obrestuje po običajni obrestni meri. 6169 vali raznih pasem. Veliko pozornost m občudovanje vzbujajo selekcionirane štajerske rjave kokoši (Standard — Celje), ki so v največjem številu zastopane. Dalje bele štajerske, krasne rhode - islandke, rjave, bele in črne orpinstonke. leshornke. izredno lepe plimetke, potem race (khaki campboll. indijske tekalke in rounske race), gosi in purani in kapuni. posebno je omeniti lepi aranžma valilne centrale, Linhartova ulica 39 v Ljubljani, ki je razstavila enodnevna piščeta in starejše piščance raznih pasem, pa tudi razvoj mladih standardnih živali štajerske pasme. Zanimanje za lo razstavo je veliko, obeta se velik obisk. ♦ Ugodnosti za šolske izletnike na Ljubnik. škofjeloška podružnica SPD sporoča šolskim izletnikom, da je vstop v ljubniško kočo prost, pristojbino 1 Din (nečlan 2 Din) plača samo vodja izleta, ki vpiše svoj poset v spominsko knjigo. V primeru, da se vpisujejo v knjigo tudi dijaki (otroci) morajo tudi oni poravnati vstopnino, sicer pa ne. Šolam, ki prihajajo iz Ljubljane in z Gorenjskega, nasvetujemo pot skozi škofjo Loko in odtod na vrh. Nekatere markacije je podružnica te dni vnovič popravila. Prost vstop je sklenil podružnični o;!l>or le zato, da da naši mladini prilika, spoznati Ljubnik in lepo loško okolico. PO OSVEŽEN JU hrepeni vsakdo, da bi okrepil telo, utrujeno od vročine. Hladna Ovomaltine, ki vsebuje vse dobre lastnosti prijetne, slastne osvežujoče pijače in koncentrirane, popolnoma okrepljujoče hrane, osvežuje organizem, ki je izčrpan radi izgube vode, nadomesti izgubljeno energijo in ustvarja novo moč. 6283 Hladna Ovomaltine se prireja lahko in naglo v Ovo-mi'x čaši, ki je v to svrlio posebno pripravna. Ta ča-ša ima tudi to prednost, da je v njem prirejena Ovomaltine mnogo okus-nejša. Ovomix čaša se dobi povsod, kjer se prodaja Ovomaltine, za ceno 15 Din. V vroči poletni dobi se uživa Ovomaltine lahko ne samo kot predjužnek ali kot malica, temveč ohlajena na ledu ali v vodi tudi preko dneva kot osvežujoča pijača. * Novi grobovi. V ljubljanski splošni bolnici je umrl včeraj g. Ivan Vari. svetnik državnih železnic in upravnik humanitarnih fondov. Pogreb pokojnika bo v ponedeljek ob 14.30 k Sv. Križu. — V 72-letu starosti je preminul v ljubljanski bolnici bivši gostilničar in posestnik g. Franc Zabukovec. Pogreb bo v ponedeljek ob 16. — V celjski bolnici sta umrli 28detna posestnikova hči sdč. Ana Podsedenškova iz Razborja pri Dramljah in 61-letna Marija Ladnikova iz Velenja. — Pokoinikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Naši v Ameriki. Iz New Yorka se je napotil v staro domovino znani rojak Valentin Vavpotič s svojim sinom, da mu pokaže lepote Slovenije. — Velika nesreča je zadela Antona Skadlerja v Colorado Springsu. S prihranki dclgih let trdega dela si je postavil čedno hišo in kupil malo farmo. Nastal pa je požar, ki mu je uničil hišo in vso opremo. Rešil je z družino le golo življenje. — Po skoro priletni bolezni je v Clevelandu preminil rojak Matej šile, star 70 let. Umrl je na domu svoje hčerke Eme Lučičeve. Pokojnikova žena je nekaj mesecev pred njim legla v grob. Šile je bil doma iz žlebiča pri Ribnici. V Ameriko je prišel pred 40 leti. — V Mil-waukeeju je umrl Anton Starič, znani slovenski gostilničar. V Ameriko je prišel pred 26 leti. Doma je bil iz Radje vasi pri Trebelnem na rulenjskem. Zapušča ženo, štiri sinove in dve hčeri. — V cleve-landskem Gordon parku so našli mrtvega rojaka Franca škodo, po rodu iz Vinogori-ce pri Trebnjem. V New Yorku zapušča pokojnik brata, v Clevelandu pa sina in hčerko. — Na svojem domu v Clevelandu je umrl rojak Janez Turk, star 57 let, po rodu iz Loškega potoka. V Ameriki je OBISKOVALCI VELESEJMA ogledajte si v veliki dvorani hotela Union prvi jugosl. kulturnoalpinski film PP(D Graljestfu xIatore£a" Nenadkriljive slike naše Gorenjske očarajo vsakega posetnika. Predstave ob nedeljah ob 15., 18., in 21. uri. Cene prostorom: 4., 6., 8-, 10., In 12 Din. Kam se gremo zdravit, okrepit in na oddih? Pojmo v naš stari in priljubljeni turistovski center mednarodne publike: $d%avtCilce (Hotjaliko SCatino katere nadmorska višina znaša 288 m, a podnebje je subalpinsko in milo. Zdravilna mineralna voda »Tempel«, *Styna« in »Donat« z indikacijo za zdravljenje želodca, črevesja, jeter, obtoka in bolezni krvi. ledvic, mehurja in živčnih bolezni itd. — Normalno zdravljenje v kopališču: 3 nedelje. A pred in po tem zdravljenju pijmo njeno vodo doma! Moderna hidro-elektro- in mehano-terapija. — Rontgen. Prvovrstno urejen kemijsko analitični laboratorij. — Zdravniki specijalisti. — Kopališčna godba. Radio. — Vse vrste razvedril. — Družabni izleti itd. Sezona: od 1. maja do 1 oktobra. Glavna sezona od 16. junija do 31. avgusta. Izven glavne sezone je najprikladnejši obisk kopališča radi udobnosti, nizkih cen in posebnih popustov. 170 Pavšalni aranžmaji popolne oskrbe vključno zdravljenje. Olajšave za neimovite! Zveze: po železnici via Zagreb-Zabok ali via Grobelno. Za povratek popust v ceni karte. Zahtevajte prospekte! preživel 30 let. Zapušča ženo, tri sinove in dve hčeri. — V Port Washingbonu je preminul Janez Trepel, doma iz Gornjega grada v Savinjski delini. Podlegel je operaciji na želodcu. V Ameriki je bival 21 let ter zapušča ženo in tri otroke, v starem kraju pa starše. * Kolonija za siromašne otroke. Zveza humanitarnih društev kraljevine Jugoslavije, v kateri je organiziranih 45 društev iz vse naše države, je na plenarni seji sklenila, da bo kolonije za ubožne otroke uredila letos v prvi vrsti za siromašne otroke iz poplavljenih krajev. Na prošnjo zveze je ministrstvo za vejsko in mornarico dalo na razpolago 200 kompletnih postelj in poljsko kuhinjo. Higijenski zavod pa je dal v to svrho na razpolago dve svoji poslopji v Topoli in Perkoviču ter obenem določil dve usmiljeni sestri, ki bosta skrbeli za red v koloniji. Koloniji bosta sprejeli približno sto otrok. ♦ Desetletnico mature proslave maturanti novomeške gimnazije iz I. 1922. 4. julija Tovariši, ki še do sedaj niso sporočili svojih naslovov, naj jih čim prej sporoče na naslov: Bajuk Hugo, profesor na gimnaziji v Ptuju. * 25-letnico mature proslavimo — žal — že letos maturantje ljubljanske realke letnika 1907. Da se ta spominski dan primerno izvrši s poluoštevilno udeležbo, vabim na pobudo tovarišev vse maturante in njihove sošolce, da naznanijo takoj svoj točen naslov in event. predloge za kraj in datum proslave na naslov: Inž. Joško Ko-bi. Ljubljana, Gosposvetska cesta 4. ♦ Zveza bojevnikov v Ljubljani priredi letos 10. julija običajni vsakoletni tabor na Brezjah. Polovična vožnja je od prometnega ministrstva že dovoljena za vse udeležence (od 9. do 15. julija) od vseh postaj savske in dravske banovine na postajo Otoče in Radovljico. Na odhodni postaji se kupi cel listek, ki velja tudi za povratek, ako se bo udeleženec izkazal s potrdilom o udeležbi tabora. Taka potrdila, bo izdajala zveza na Brezjah. Bojevniki, pri hitite na tabor! * Ustanova Mihajla Pupina. Minister prosvete je odredil, da se osnuje ustanova Mihajla Pupina pri narodnem historično-umetniškem muzeju v Beogradu za izdajanje publikacij o naših starinah in za nakup del o naših starinah za muzej. Ustanovo bo upravljal poseben odbor. * Vilfanova koča na Begunjščici je stalno oskrbovana od 5. L m. dalje. ♦ Pogrešanci iz svetovne vojne. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve naslednji pogrešanci iz svetovne vojne: posestnik Jožef škaper iz Doliča, Karel Koren iz Ogljen-ščaka, Janez Kramberger iz Svetincev, Fr. Brajnik iz Trbonj, Jožef Banfl iz K m cev, Alojzij Krum iz Pozruka, Matija Sapač iz Starih Bezhovcev, Štefan Laslo iz Gente-rovcev, Jožef Skledar iz črensovcev, Ivan Lašič iz Središča, Alojz Pungračič s Turškega vrha, Simon Dikavčič iz Dragonje vasi, Matija Skok iz Hrastovca, Henrik Korošec iz Slovenske Bistrice, Jožef To-manič iz Renske pokrajine, Anton Urbani-ja z Janževskega vrha, Ivan Vogrin iz Bo-gojine, Adolif Ružič iz Peskovcev, Janez Grabar iz Fokovcev, Janez Kramberger z Rožpoha, Josip Ratnik iz Gederovcev, Martin Verzelj iz Sovjaka, Anton Toš iz Zagor-cev, Josip Fartelj iz Sela, Štefan Paj iz Spodnje Poiskave, Anton Pečolar od Sv. Primoža, Anton Serdi.nšek z Mestnega vrha, Alojz Letonja iz Janeževcev, Josip Benkič iz Vedarcev j,n Alojz Novak s Cve-na. * Katastrofalen potres v oddaljenosti 9900 km so zabeležili seizmografski aparati geofizičnega zavoda v Zagrebu predvčerajšnjim. Potres je moral biti nekje v Aziji. ♦ Sodni eksekutor Je izginil. Mokrono-ški sodni izterjevalec Jeras, ki je vedno vestno opravljal svojo sluzoo, je na dan 31. maja odšel iz svojega stanovanja in se še doslej ni vrnil. Pogrešani ni počakal niti drugega dne, ko bi moral prejeti svojo mesečno plačo. V njegovem stanovanju to našli poslovilno pismo, v katerem se Jeras poslavlja od tega sveta, češ, da gre prostovoljno v smrt . Pismo je zaključil z besedami: >Na svidenje nad zvezdami!?; ♦ V duševni zmedenosti si je prerezal vrat. Iz Lok pri Zagorju nam pišejo: Brivski mojster in trafikant na Lokah Ježe M. je bil zaradi bolezni v glavi, katero je dobil še ket otrok, večkrat zmeden. Popolnoma se je moral odpovedati vsaki alkoholni pijači. V torek zvečer je bil malo časa v veseli družbi. Ko je prišel domov, je bledel. Zjutraj je šel vseeno v brivnico in je razmišljeno z veliko težavo vršil prodajo tobaka, ki se nahaja poleg brivnice. Malo pred poldnem je prišel nekdo po tobak in potrkal na okence. Ker se ni nihče oglasil ,je kupec stopil v lokal in prestrašen opazil trafikanta ležečega v krvi na Na letošnji pomladanski velesejem zopet došel priljubljeni šlager Hektro Amerikan Avtodrom Vsak vodi sam svoj avto. 7360 Vesela zabava za vsakega. tleh. Nesrečnik si je v zmedenosti z britvijo prerezal vrat. Poklicali so zdravnika, ki mu je dal prvo pomoč in odredil, da so ga z avtom odpeljali v bolnico. Tragičen dogodek je vzbudil med prebivalstvom splošno sočutje. * Vojnemu beguncu so pomagali na begu. Dne 30. maja se je pojavil proti večeru neki vojak, oborožen s puško v roki. v hiši posestnika Muzka Franca v Jurovcih. ki sa je prosil za hrano in da bi sa zapeljal preko Drave. Muzek je rr-s posadil vojaka na voz in ga peljal do Fobrežja k posestniku Let'-ču Janezu, kjer je bil prisoten tudi posestnik Vidovič Janez. Spustili so se v razsovor z vojakom, ki jim je povedal, da je vojni JB gunec. Dejal je tudi. da ima razen puš* še repetirko in več o«trih nabojev za puško. Naposled so se zedinili tako. da bodo neznanega voinesa besunca prepeljali naslednjega dne preko Drave. Prenočil je vojak pri Vi-doviču. Naslednjega dne zsodai zjutraj je prišel Letič z vozom do Vidoviča. kjer so vojaka posadili na voz in sa zakrili ? deteljo. da sa ne bi videle nepoklicane oči. Prišel je tudi Muzek. ki je prisedel k Letič1'. nakar so pognali voz z deteljo preko drav-skesa mostu čez Ptuj proti Sv. Marku niža Ptuja. Vidovič pa je sledil vozu e kolesom. V nekem gozdu biizu Sv. Marka so vojaka odložili, ta s*» jim ie zahvalil, obenem se jim je pa tudi predstavil >Ich bin Ilaupt-mann . Nato je izsinil v gozdu in aj bilo nikakega sledu več o njpm. Seveda zadeva ni ostala tajna, posebno že zaradi fesa n«, ker so begunca naložili na voz pri belem dnevu in je za to vedela vsa vas. tako da je prišla zadeva na uho tudi orožnikom, ki so že vse tri pomasače zaslišali. Sumi se, da bo dezerter neki Maričič Pavao, redov pehotnega polka, ki jp na straži v Bohovi pri Hočah v noči 26. maja neznano kam po-besnil. Za ta svoj nepremišljen čin se bodo morali zdaj vsi trije pomagači zagovarjati pred sodiščem. Rasti oj rasti nam zlata pšenica, boža naj solnce te. umiva rosica, da boš šla v klasje, nam zrnje rodila, z njim nas ob vsaki potrebi redila. Moko, ki zmleli jo bodo na mline, bomo predelal, v sladke »Jajnine«. Kdor ne pozna še izbornih »Jajnin«, ta še ne ve, kaj je višek dobrin. * Trajna ondulacija 100 Din — 5 mescev parancije. Frizerski salon Hutar, Trbovlje 2. * Z rednim pitjem Sisaške mineralne vode zdravite najuspešneje golšo. * Za časa velesejma stalna razstava blaga za obleke pri tvrdki Novak, Ljubljana, Kongresni trg (nasproti nunski cerkvi). Priporočamo neobvezen ogled posebno zunanjim posetuikom sejma. * Kamor pridete, v gostilno ali hotel, vse pije k vinu Radensko Gizela mineralno vodo. Zakaj? Ker se ta voda najbolje meša z vsakim vinom, zlasti pa s cvičkom, ki mu barve ne spremeni in ker je taka pijača nad vse zdrava in ugasi žejo. + »Franz Josefova« grenčica odstranjuje pritisk želodca, slab duh ust in bledim obraza. —m m iiiimi — Ob priliki velesejma obiščite A vtomat-buifet » DAJ-DAM« na Aleksandrovi cesti, palača »Viktoriac? ■—— ■ m.......—— e^itaja za nepravilno osvetljene filme in plošče posluje v Drogeriji GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova ulica 5. Razvijamo, kopiramo in povečavamo v 12 urah. Drogerija Gregorič, Ljubljana Prešernova nlica 5 731M Čdteon (fHeCt radioaparate, prvovrstna kolesa, športne potrebščine v veliki izbiri dobite pri 7342 ^eftttik c(fj$anfat Ljubljana, Miklošičeva c. 20, Palače* &hr. urada Q3£ot* t Cenjene dame ! Ako hočete biti za poletje elegantne in poceni oblečene, kupujte Vaše toalete pri priznano najcenejši tvrdki F. J. GORICAR, Sv. Petra cesta 29, kjer Vam naš poseben oddelek za damsko konfekcijo nudi na pr.: veliko izbiro lahkih volnenih oblek od Din 175 naprej, svilene obleke od 110 Din. domače perilne obleke od 60 Din naprej, športne bluze in krila od 45 Din, moderna promenadna krila in bluze od 90 Din itd. Vsa konfekcija damska in otroška se izdeluje v lastnem ateljeju po pariških in dunajskih žurnalih. Vsled tega vsaka konkurenca izklju- čena. Blagovolite si ogledati razstavo oblek in biuz v naših izložbah! 7364 Povečane slike Vam izgotovi v 4 urah res lepo v vsaki barvi in najcenejše FOTO TOURIST ŠELENBURGOVA ULICA G + Svojim blagopokojnim boste postavili nagrobni spomenik, oglejte s: zato trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik • iai'' skice in album izvršenih spomenikov tt: znan: najcenejši in najsol:d.nejš; doba-•• v spomenikov kamnosesso-kiparski tvrdki Fran Kmiovar. pokopališče Sv. Križ Ljubljana, telefon 27-87. + Hipe. V velesejmski koji št. vidimo 1 mač, že patentiran izum higijeničnih i za {." ( ' .o. ki popolnoma odgovarjajo Tr"-m predpisom zdravstvenih oblasti iz-'innih v namenu, da se nudi .gostom v gost !:iah restavracijah popolnoma snažno pecivo. Hipe-posode sr> praktične in tudi pr> svoji zunanji obliki zelo priporočljive. Na raz;>< lago so v raznih velikostih ter se < na ravna po kakovosti niaterijala in opreme. Posode so v luksuzni i:i preprosti Izve liti, zajamčeno pa je v vsakem primeru i nako varno in snažno shranjevanje pee:va. V.a naročila teh posod pridejo v poštev vsi javni lokali kakor tudi privatna gospodinjstva. Cene so konkurenčne ter zasluži domači izdelek najboljše priporo- imeti lepo elegantno obleko — dobro in poceni, nabavljajte blago za vse vrste oblačil v špecijalni trgovini NUVAK, Ljubljana, KONGRESNI TBG 15 nasproti nunski cerkvi * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. * Bakrene, medene in aluminijaste predmete izdeluje Josip Otorepec, Ljubljana, Za Gradom 9. * H pe . higijenska posoda za kruh in pecivo v gostilnah in javnih lokalih, se naroča pri Dergancu, Gerbičeva ulica 7, Ljubljana. + Večbarvne diplome za društva in kor- •poracije. večbarvne etikete za steklenice, n -;:;: • \->na :n druge tiskovine za obrtnike in tombolske karte se dobe samo pri J. iBIasnika nasl. v Ljubljani. Breg št. 10. Podporno društvo slepih ima. na velesejmu razstavo izdelkov slepih v pletar-.-K; 'n ščetiirski stroki, predvaja pisavo slepih ter nudi na ogled knjige v Brillovi Ne diši Vam jed? Teka nimate' Ure ulite želodec in čreva. Fellerjeve Elsa-pi-. - 3 škatel 30 Din in Elsa švedske kapljice dvo st' k'- nioi za 50 Din s poštnino in zavojem pri lekarnarju Evgen V. Feller, ^ Dolnja, Elza trg (.savska bano- * Maja opanke _ velika moda. Dražest- na oblika ter lepa in elegantna izvedba predestinira Maja opanke za veliko modo te sezone. Damam se priporoča, da pri na-kn:>u teh opank pazijo na znamko »Maja«. je na podplatu in na škatli. Samo izdelki s to znamko so pristni. * Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana. Pod Trančo 2-111. NACE NAROBE, tapetnik, Ljubljana Gosposvetska cesta 18 (pri Levu) 225 Fantek, punčka, ženka in možieek, vsak že vživa sladoled »Petriček«. Saj že pravi vsak fantiček, le najbolji je »Petriček«. 121 II 1* $ R.ok za prijavo obrti poteče že S. t. m. Zahtevane 3 prepise obrtnega lista Vam takoj izgotovi po 3 Din „Paf$irol", Wo!§ova 8 Razmnoževanje vseh dokumentov, ki se sodno overavljajo. 7299 JAVNI NOTAR 1U JE PRESELIL svojo pisarno iz palače Ljudske posojilnice V TAVČARJEVO ULICO ŠTEV, 6 (pisarna pokojnega notarja Hudovernika) 6271 •• -.-j j -V-tč- a'' : • ,.. . ' ' .k.-'. Iz LfuMfane u_ Mestni župan dr. Dinko Puc bo imel v petek 10. t. m. na simfoničnem koncertu. ki se bo vršil ob SOletnici slovenskega župano.anja v Ljubljani slavnostni govor. G. župan je znan kot izvrsten govornik in bo njegov govor brez dvoma zelo pomembna pa tudi privlačna točka spominskega slavnostnega večera. Vse ostale točke simfoničnega koncerta igra pomnoženi operni orkester. Poudarjamo, da so na sporedu skladbe slovenskih avtorjev. Nekatere se po no ve s krasno uspelega festivalnega koncerta, druge pa so starejšega datuma. V celoti pa bo koncert izredno zanimiv, spored je vreden proslave važnega spominskega dne v naši politični in kulturni zgodovini. u_ »Prodana nevesta« v Tivoliju. Ob koncu prihodnjega tedna uprizori naša opera v parku za tivolskim gradom Smetanovo verno lepo opero Prodano nevesto;:. Gledališko tehnično osebje je že pridno na delu ter postavlja ogrodje za pristno češko vasico. sredi katere se bo odigralo dejanje brez dvoma njapriljaibljenejše slovanske oper Akustika je naravnost izvrstna. Režija profesorja Šesta nam jamči, da bo predstava na prostem v vsakem pogledu prvovrstna. Če bo te dni vreme ugodno in bo možno iz> vršiti vse priprave na licu mesta, bodo predstave prihodnjo soboto in nedeljo, 11 in 12. t. m. u— »V kraljestvu Zlaticroga«. Ta kul-turno-alpinski film, ki je žel toliko priznanja v vseh krajih, kjer je bil dosedaj pred vajan, se ponavlja na vsesplošno željo v Ljubljani v veliki dvorani hotela Uniona. Naša slikovita Ljubljana je podana v tem filmu v krasnih posnetkih, z visokim umet niškim znanjem pa so dovršeni vsi posnetki naše Gorenjske, posebno alpskega predela. Odlikujejo se zanimive plezalne scene nastopajočih turistov. Kdor ni videl tega dela ne sme zamuditi te zadnje prilike. Cene prostorom od 4 Din dalje. Danes predstave ob 15., 18. in 21. u— Opozarjamo na II. in lil. produkcijo operne šole državnega konservatorija, ki se vršita 6. in 7. t. m. v dramskem gledališču. Podobne produkcije je imela operna šola tudi že lansko leto. Prepričani smo, da bosta ponedeljkova in torkova produkcija pokazali lep napredek posameznih gojencev tako v pevskem kakor tudi v igralskem oziru. Operni oddelek operne šole vodi ga. škerlj-Medvedova Cirila, baletne točke pa je naštudiral baletni mojster g. Golovin. Predprodaja vstopnic v operi, kjer se dobiva tudi podrobni spored. Opozarjamo, da sta produkciji v dramskem gledališču, začetek točno ob 20. u— Srbska pravoslavna cerkvena občina se je organizirala po novi cerkveni ustavi. Volitve sveta so se vršile 22. maja. Izvoljena je bila lista univ. prof. dr. Stoji-čeviča Aleksandra. Odbor se je konstituiral takole: predsednik univ. pref. dr. Jovan Hadži, podpredsednik prof. Ljubomir Jur-kovič, tajnik Pero Spasojevič. V predsedstvo sveta, ki načeluje obenem upravnemu odboru, prihaja po svojem položaju kot častni predsednik protojerej IDjordje Bu-dimir. Za člane upravnega odbora so bili izvoljeni: Vesel Svetozar, Djinovski Ljubomir. inž. Lavrič Rude, Lancoš Dimitrije, podpolkovnik Nikolič Marko, Ogrin Rajko, Spasojevič Pero, inž. Frost Dimitrije: za njihove namestnike pa Bari Sava, dr. Gra-blovic Josip, polkovnik Iskric Jovan, dr. Jasinski Mihajlo, Kozič Aleksander, dr. Rape Stane, kapetan I. ki. Stojanovič Ra-domir. Firzov Viktor. Ostali izvoljeni člani cerkveno-občinskega sveta so: Bralovič Gvozden, Vujoševič Djordje. Dobrič Emil. Kostič Nikola. Mihič Ilija, inž. Otahal Josip. Perkovič Mihajlo, general Popovič Djordje. dr. Radojčič Nikola. dr. Stojiče-vič Aleksander, Tkočcv Nikolaj, šerban Dimitrije. Konstituiranje sveta in volitve upravnega odbora je pristojno cerkveno oblastvo v Ploskem že potrdilo. u— Počitniške kolonije Zveze borcev in stražark, to so deška, dekliška in družinska. bodo trajalo po štiri tedne in se bodo vršile v juliju in avgustu v Lancovem pri Radovljici, odnosno Begunjah. Cene nizke od 9 do 12 Din dnevno za osebo, odvisno od tega. koliko časa bo kdo taboril. Z družinsko kolonijo bo omogočeno prijetno letovanje marsikateri manj premožni družini. Prospekte in druge informacije pošlje na željo brezplačno vrhovni stan ZBS, Ljubljana, Posavskega ulica 9. u_ Ljubljansko in okoliško prebivalstvo opozarjamo na javno telovadbo ljubljanskih srednjih šol. Po številu nastopajoča h nam bo nudil nastop sliko, kakor jo moremo drugače videti le ob velikih sokolskih zletili. saj bo telovadilo več sto dijakov vn dijakinj. Javna telovadba bo v i>o-nedeljek, 6. t. .m. ob 4. popoldne na sokolskem telovadišču v Tivoliju. Vstopnina je nizka, tako da je udeležba na prireditvi omogočena vsakomur. u Narodno železničarsko glasbeno društvo »Sioga« je imelo v petek zvečer svoj občni zbor, ki je dokazal zgled.no delovanje tega agilnega. glasbenega društva, ki se prišteva že med vodilna naša glasbena društva. Godba ;>Sloge« je imela lani Novo urejena trgovina železnlne, porcelana In steklenlne MIC Ljubljana, Dunajska cesta 11, poleg „Figovca" ima vedno v zalogi po nizkih cenah kompletno kuhinjo kakor: kuhinjsko posodo, emajlirano in aluminijasto; razen porcelan, kakor servise itd.; razno steklenino; razno posodo in steklenino za gostilne in restavracije, moderne stroje za kuhinje, vse gostilniške in gospodarske potrebščine, orodje za vse gospodarske in industrijske panoge, okovje za stavbe in pohištvo, pločevino, železnino, nosilke, cement, kompletne kopalnice in straniščne naprave, železje in prvovrstne češke ploščice za štedilnike in kopalnice. Na DEBELO! ZAHTEVAJTE PONUDBE! NA DROBNO! Kadenska Gizela mineralna voda se vsepovsod hvali kot izborna namizna voda, ker ima izredno prijeten okus. Pije se tudi pomešana s sadnim sokem ali pa z vinom, ki mu barve na spremeni. Posebno slastna pijača je mešanica Radenske Gizela mineralne vode s cvičkom. Pijte to tudi vi in videli boste, kako zelo vas bo osvežila in okrepila. 7362 vaj, 58 nastopov, udeležila se je 27 pogrebov ter priredila 5 promenadnih koncertov. Dvakrat je igrala tudi v radiju. Vse leto je priredilo društvo 21 koncertov, kar je priča njegove intenzivnosti in smot-re-nosti. Koncerti in prireditveni odsek je priredil 7 dobro uspelih koncertov v raznih krajih. Glasbeno šolo je z odličnim uspehom dovršilo 17, s prav dobrim 38, z dobrim pa 27 gojencev. Posebno važna prireditev >SIoge« je bil prosvetno glasbeni večer v novembru 1930 v Ljubljani, mejnik v zgodovini društva pa je njegova prireditev oratorija >Samsont lani začetkom maja. >;Sloga« deluje uspešno in v vrstah onih. ki se trudijo za razvoj naše glasbene kulture. ^^^^^___ daje brez truda VSem kOVlliam Sidoll najlepši sijaj! Cist in štedljiv v uporabi. I , - u— Dame: Barvanje las izvršujem tudi na domu s prisnim francoskim preparatom solidno in diskretno. Informacije na oglasni oddel. »Jutra« pod »Okras žene«. u— Predavanje o kuncereji priredi odsek Kmetijske družbe za kuncerejo v Ljubljani v nedeljo 5. t. m. ob 13. na razstavnem prostoru v paviljonu *K: na velesejmu. Predaval bo priznani strokovnjak gosp. Mejač iz Ljubljane o važnosti kuncereje za malega človeka. Vabijo se k temu predavanju vsi, ki se zanimajo za rejo teh koristnih ži-\alc. u_ Na obroke lahko kupite najceneje le po Kreditni zadrugi detajlnih trgovcev, Trgovski dom. u— V kolodvorski restavraciji vsako nedeljo in sredo zvečer koncert. Iz Maribora a_ Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon 23-58, lastnik in vodja kirurg dr. černič. Najmoderneje urejen za operacije, zdravilni aparati, višinsko sonce, diatermija, t.onizator, žarnica -Haiaj, Enterocleaner zdravljenje z radijem (pijača in kopeli). Cene zmerne. a_ Ljudski tabor v Lokavcu. Ob naši severni meji so je pričelo z intenzivnim narodnim delom, v katerem sodelujejo vsa društva, tako Sokol, Narodna Odbrana, ter razne druge narodne in kulturne korporacije. Po dolgih letih, brezplodnega dela v medsebojnem nerazumevanju. Nivea-krema Din 5.—, Din 22.—. Nivea-olje Din 25.— Din 35.—. Jngoslavensko P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j., Maribor 'ICčite se pravilnega solnčen/a Pred solnčenjem temeljito na tri t« svoje telo * IVEA;CBEME N IVE A- ULJE Oboje vsebuje edino sredstvo za negovanje kože — koži sorodni Eucerit; radi tega so to naravna sredstva in jih ni mogoče zamenjati s tako zvanimi »čudežnimi kremami«. Zmanjšujejo nevarnost opaljenja z bog soln-čenja in vam podajo prekrasno temno barvo koži. V vročih dneh »Nivea-kremac ohlaja, nasprotno pa vas ob hladnih dneh brani Nivea-olje prenaglega ohla-jenja, ki povzroča prehlad. Eno, prosimo, da si zapomnite: Nikdar »e ne soln-čite mokri in pred solnčenjem si vedno natrite kožo! u— Poročila sta se v Ljubljani g. inž. mont. Sergej Jeglič, sin višjega državnega pra.vdnika v pok. g. Jegliča in ga dr. med. Stana Jeglič, roj. Globočnik, hčerka upokojenega majorja g. Frana Globočnika. Mlademu paru mnogo sreče. Na novo dospela krasna izbira blaga po zelo nizkih cenah JC. (PucniG IS a v carjeva ulica 3 Podnevi udoben kotiček Ponoči dobra postelja ' Dobro narejeno je vedno poceni. Tudi couch zofa pri meni kupljena bo v Vaše trajno zadovoljstvo, ker Vas za izdan denar pošteno postrežem. Posetnike velesejma vabim, da si pred nakupom ogledajo tudi izdelke v moji trgovini. 6324 RUDOLF SEVER LJUBLJANA, Marijin trg X u— Zadruga >Stan rn dom«, ki je zgradila na za.padni periferiji Ljubljane in na Viču znane stanovanjske kolonije, je imela v petek zvečer v .prostorih Delavske zbornice svoj redni občni zbor. Vodil ga je dosedanji predsednik g. mag. nad sv. inž. Janko Mačkovšek. Po temeljitem poročilu dosedanjega tajnika g. Cvetka Kristana o stanju in delovanju Zadruge so zborovalci vzeli z obžalovanjem na znanje odstop dosedanjega predsednika in mu izrekli zahvalo za delovanje v prid zadrugi. Nato je bil soglasno izvoljen za predsednika g. Iv. Hladnik, ki je bil med ustanovitelji in prvimi zadružniki >Sta.na in doma? in ves čas delaven član njegove uprave. V načel-stvo in nadzorstvo so bili izvoljeni po večini dosedanji članL u— Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor« priredi v nedeljo 3. julija j veliko vrtno veselico s pestrim sporedom. Prosimo ljubljanska društva, da bi blagovolila gornje upoštevati. u_ JAD »Triglav« v Ljubljani priredi 11., 12. in 13. t. m. ekskurzijo v Belo Kra- j jino: Novo mesto, Črnomelj, Metliko ln njih okolico. Odhod v soboto zjutraj ob pol S. Povratek v nedeljo zvečer ali v ponedeljek — po dogovoru. Vožnja četrtin-ska. u_ Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor« vabi svoje članstvo, da se zanesljivo udeleži vaje govornega zbora v torek ob 20. v društvenih prostorih. u_ Zdravniški pregled otrok, ki so sc prijavili, odnosno nameravajo prijaviti za sprejem v deško ali dekiiško vadnico državnega učiteljišča, bo 10. t. m. za dečke, 11. julija pa za deklice na šolski polikliniki, Resljeva cesta 10. Začetek vsakikrat ob 8. uri. u— Sokola H. javna telovadba fn zabava bo v nedeljo 12. t. m. na letnem telovadišču na Prulah. Vnaprej se toplo priporočamo. u— Atenski Gašperček ima danes prvo predstavo ob 17. v Jakopičevem paviljonu. Vstopnina izredno nizka. Pridite vsi. ki se radi veselite in ki je izviralo iz političnih nasprotstev in ki je mnogo škodovalo, so se vendar enkrat vsa društva pod okriljem in na inici-jabivo Narodne Odbrane združila v enotno fronto z edinim ciljem: delati za narod, koristiti mu v teh težkih časih! Letos se bodo vršile ob meji mnogoštevilne narodne prireditve, ki imajo namen nuditi narodu vsaj moralno podporo, ki je je enako. a.li pa še bolj potreben kot materijalne, kajti razne nacijonalne organizacije sosedne države delajo še vedno na tem. da bi pridobile narod tostran meje v svoje vrste. V zadnjem času pa je pritisk z onkraj meje postal še hujši in je poslednji čas, da se zganemo in storimo potrebne ukrepe, kar pa je možno edino le, ako si ne bodo razne oeebe in društva, brez pravih razlogov nasprotovala in s tem delu za narod,škodovala. Zato je toplo pozdraviti letošnjo akcijo narodnih društev, ki bodo prirejala sistematično v vsakem večjem obmejnem kraju narodne prireditve. Tako bo danes v št. Ilju narodni praznik, ob priliki prireditve Sokola, na kateri bo zbranih stotine in stotine obmejnih prebivalcev. Za prihodnjo nedeljo, 12. t. m. pa pripravljajo narodni krogi v Lokavcu pri Gor. Cmureku veliki ljudski tabor ob priliki blagoslovitve novo dograjene ljudske šole. Takrat bo zbranih v Lokavcu tisoče in tisoče ljudi, ki bodo prihiteli od blizu in od daleč, da prisostvujejo slovesnemu činu blagoslovitve šole, ki so jo postavili s svojimi lastnimi žulji. Narodna Odbrana organizira na ta dan velik izlet vseh onih Mariborčanov, ki še niso pozabili svo- 1 je svete dolžnosti, da so dolžni podpirati svoje sodržavljane, ki žive in čuvajo državo na najbolj eksponiranem mestu. Po blagoslovitvi šole bo ljudska veselica, ki ji je namen, da pride obmejno prebivalstvo v stike z zavednim meščanstvom največjega severnega obmejnega mesta. Že samo to bi dalo narodu ogromno moralno podporo, ki si jo tako želi in ki jo je tako potreben. Mariborčani, pohitite 12. na mejo in prispevajte brez velikih žrtev k delu za ohranitev naših meja! a— Telovadni nastop srrdješolske mladine. Danes dopoldne ob 10. bo javni te ovad-ni nastop sredniešol-ke mladine na letnem telovadišču Sokola Matice. -Mladina bo izvajala od ministrstva pro^vet? predpisane vaje na godbo, ki jo bo prenašala po vsej državi beograjska radio-postaja. Zamisel svojevrstna in originalna, zelo d omljivo pa je zlasti za Maribor izvršljivost, radi morebitnih atmosferičnih motenj. Nastopala b^> mladina po tem-le sporedu: defile srednješolk in srednješolcev pred ministrskimi odposlanci. ki predseduje v Mariboru komisijam pri maturah: govor ministra prosvete, (prenos iz Beograda): naslop šestih oddelkov. v katerih bo sodelovalo nad 1000 'lijakov in dijakinj. Med odmorom bo igrala vojaška godba. Prijatelji mladine vabljeni! a— Obletnica Polior-kega doma. Prihodnjo nedeljo 12. t. m proslavi Pohorski dom svojo prvo obletnico s svečanim planinskim sporedom. Na predvečer bodo goreli kresovi. streljali topiči. v nedeljo pa bo od 9. d-,» 10. koncertna godba, ob 10. bo planinska maša. po maši slavnostni govor, odkritje spominske plošče in nastop pevskega zbora. Pohorski dom se je tako izpopolnil in moderniziral. da ie danes eno izmed naTepših in najprijetnejših planinskih letovišč. a— Gledališka uprava pro^i abonente. da blagovolijo čimprej poravnati svoje /ostanke na gledališkem abonmanu pri gledališki blagajni, ki je odprta raz m ob praznikih in nedeljah, vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. a— Promenadni koncert bo danes dopoldne v mestnem parku. Igrala bo godba >Drava . Čast zaslužnemu narodnjaku Hrastnik. 4. junija. Po dolgem službovanju pri rudniku — nad let je stopil v pokoj rudniški paznik g. Miloš Babic, ki je še ob svoji upokojitvi izkazal svojo tovariško zvestobo, ko je zapustil službo še nekaj tednov prej. da je napravil mesto nekemu tovarišu, ki mu je pr-v tila redukcija. Gosp. Babic je od priprosteg,* rudarja postal šihtmojster ter dosegel uradniški čin, kar je najboljši dokaz njegov? pridnosti, ko je dovolj znano, da zavedni na- rodnjaki niso uživali posebne naklonjenosti nekdaj v Hrastniku, ko so bila narodna na-sprotstva tako ostra. Velike njegove spf>-sobnosti so morali priznati tudi vsi narodni nasprotniki, gosp. Babic pa je v svoji zna-čajnosti stal od mladosti vedno v prvih vrstah našega narodnega gibanja. S posebno požrtvovalnostjo je deloval ves čas za Ciril - Metodovo družbo in je sedaj predsednik njene dolske podružnice. Vneto ie sodeloval tudi pri ustanovitvi in zgradbi Narodnega doma, z vsemi močmi pa podpira tudi že od nekdaj Sokola in sedaj novo vsedržav-no stranko. Ko je dosegel zasluženi pokoj v 60. letu svoje starosti, se hoče posvetiti svojemu posestvu Pod Skalo", še lažje kot poprej pa se bo seveda posvečal narodnim organizacijam, ker je tako delovanje že v bistvu njegovega lepega značaja. OBISK NAŠE RAZSTAVI na VELESEJMU I Vas bo presenetil. Slišali in videli boste celo vrsto novih, I senzacijonalnih radijskih in glasbenih aparatov in apa- | ratur OPOZARJAMO VAS LE NA NEKATERE: I 700 watna ojačevalna naprava PHILIPS z osmimi velikimi dinamičnimi zvočniki Novi petelektronski aparati z vdelanim povsem novim zvočnikom PHILIPS Nove glasbene naprave za radio in reproducirano glasbo RADIONE pripravne zlasti za hotele, restavracije, kavarne itd. Novi amerikanski super-aparati s čudovitimi gramofonskimi aparati HOWARD Novi, pravkar izšli štirielektronski aparat INGELEN tipe U 49 z vdelanim elektrodinamičnim zvočnikom z? ielo nizko ceno — itd., itd. BADIO LJUBLJANA Miklošičeva cesta št. s *JUTROf« št 130 a— Sokolsko društvo Nlarenberg-Vuhred priredi danes v Vuhredu na letnem telovadi šču javni nastop, pri katerem sodelujejo vsi oddelki društva. Pričetek ob 15. Ker je zveza vlakov ugodna, se pričakuje mno-go:>rojna udeležba. a— Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Maverjeva lekarna »pri Zamorcu« na Aleksanrlrovi cesti. a— Razstava perila, vezenin in risb na zavodu »Vesni« v Mariboru bo 5. in 6. t. m. Odprto dnevno od 8__12. in 14__18. Iz Celja e— Dijaki in dijakinje celjske realne gimnazije prirede danes dopoldne ob 10. na dvorišču mestne narodne šole v Gregorčičevi ulici javen telovadni in pevski nastop. Vabljeni starši in prijatelji mladine! e— Pri popoldanskem osebnem vlaka iz Maribora proti Ljubljani, ki prihaja v Celje ob 16.02 in cdhaja ob 16.05 in ki je imel do uvedbe poletnega voznega reda tudi poštni vagon, je z 22. majem poštna ambulanca opuščena. Pač pa ima še vedno ambulančni poštni vagon brzi vlak, ki odhaja iz Celja v smereh proti Zagrebu in Trstu ob 15.29. ♦ : : : ♦ Dr. Mikuletič Forhinat ADVOKAT CELJE ie preselil svojo pisarno v Razlagovo ulico št. 8a. (Nova hiša Stossl, nasproti delavske zbornice.) 7219 tem je v daljšem govoru očrtal dolžnosti vojaka do kralja, države in naroda div zi-jonar g. Dragoljub Ilič. S trikratnim klicem vladarju in po odsviranju državne himne je bila sloves-nost končana. šl— Pogreb tragično preminulega družinskega očeta g. Franceta Piškurja je bil v petek izpred mrtvaške veže ljubljanske bolnice k Sv. Križu v Ljubljani. Pogreba so se udeležili poleg svojcev mnogi prijatelji in znanci, zlasti številni so bili društveni sodelavci in gasilci. Blag mu spomin! šl— Cepljenje otrok zoper koze bo v ponedeljek 6 .t. m. v mestni dvorani v Škofjl Loki, pregled pa naslednji ponedeljek na istem kraju. šl— Koruzno moko in zdrob prodaja mestna občina po 1 Din za kg. Manj imo-vitim meščanom se oddajata moka in zdrob še ceneje in tudi brezplačno. Občina izda izkaznico, blago pa se dobi pri trgovcu Pecherju. šl— Ljubniško kočo je obiskalo v preteklem tednu nad 200 izletnikov. Koča je stalno oskrbovana in jo vodi ga. Kati Tri-plekova. Iz Kamnika ka— Redni letni občni zbor kamniške gasilske župe bo v nedeljo 12. t. m. ob 10. dopoldne v Kamniku z običajnim dnevnim redom. ka— Dan Rdečega križa se proslavi danes v Kamniku na svečan način. Ob 19. zvečer bo na Glavnem trgu promenadnl koncert kamniške mestne godbe in ob pol 21. v dvorani Gasilnega doma svečana aka- Iz Laškega 1— Letošnji nabori v laškem srezu bodo' 13.t. m. ob 7. za občine Laško. Sv. Krištof, Jurklošter; 14. t m. ob 7. za občini Marija-gradec in Sv. Lenart; 16. t. m. ob 7. za občino Loko; 18. t. m. ob 7. za občino Dol pri Hrastniku. Za občine navedene pod ena in d\e bodo nabori v šoli B v Laškem, za občino Loko v Radečah in za občino Dol v Tr-bovljah. Pri tej priliki se imajo predstaviti komisiji tudi oni reservni oficirji, ki imajo uniformo, in sicer oni, ki bivajo v občinah Laškem, Marijagradcu. Sv. Krištofu, Sv. Lenartu in Jurkloštru 14. t. m. od 9. na-Prej v omenjeni šoli v Laškem. Obenem se obveščajo gostilničarji m vinotoči, da je sresko načelstvo pre]H>vedalo točiti in prodajati alkoholne pijače nabornikom za Laško za 13. in 14. t. m. 1— Izredni občni zbor Gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem, bo 21. t. m. ob pol 10. v hotelu »Savinji« v Laškem. Iz Šoštanja š— Cestnih zapornic preko železniške proge ob Semičevi trgovini sredi mesta ne bo._ Na predstavko raznih lokalnih faktorjev, da bi se na tem eksponiranem mestu napravile zapornice, je nedavno tega odgovorila železniška uprava negativno. Svoje odklonilno stališče utemeljuje železniška uprava z motivacijo, da je želez-n ška proga lokalna in da se zapornice že drugod, kjer je večji vlakovni promet, odpravljajo. Med nami pa prevladuje mnenje, da bi na tem mestu zaradi velikega Iz življenja na deželi demija. Spored: slavnostni govor, prikazo- prometa vozil in pešcev in pa zaradi tega, iroma H i O T\n -71' 11 iT Att rvrotitiibnnlriilArT«« 1 il___: _ _____. _ -Ivi i . « e— Čebelarski sestanek prirede čebelarji iz Celja in okolice danes ob 15. pri čebelnjaku g. Rebova v Košnici pri Celju. Obenem bo zanimivo predavanje. e— Praktična prodaja voznih listkov. Te dni je bila uvedena po vzorcu ostalih mest v državi prodaja železniških voznih listkov v naprej tudi v tukajšnji pisarni »Put-nika« (Tourist Officea) v novem paviljonu nasproti kolodvora, s čimer bodo zelo razbremenjene potniške blagajne na kolodvoru. V tujskoprometni pisarni se dobe tudi permanentne legitimacije za ljubljanski velesejem, ki opravičujejo lastnika do 50-odstotnega popusta na železnici, obenem pa se dobe tudi prospekti in vse informacije glede jugoslovenskih letovišč, zdravilišč in kopališč. 5. isamja 1932 5694 7336 Prostovoljnega gasilnega društva Celje. e— Mestni kino bo predvajal danes ob pol 17., pol 19. in ob 21. zvočni film »Peter Voss, tat milijonov«. Zaradi raznih drugih prireditev teh dni se ta film podaljša izjemno še na jutri, ko bo zadnja predstava ob pol 21. V torek 7. in v sredo 8. t. m. bo kino zaprt. e— Najdba, v četrtek zvečer je bila najdena na vrtu gostilne »Pri mostu« srebrna igla-zaponka v obliki peresa. Dobi se v podružnici »Jutra«. Iz Gornje Radgone Sokol v obmejni Gor. Radgoni razvije svoj društveni prapor dne 19. junija t. 1. Na ta veliki sokolski praznik se vrši v Gornji P.adgoni zlet murskega okrožja. Vožnja polovična. Pridite in manifestujte z nami. ZDRAVO! Iz Kranja r_ Javen shod JRKD. Vse pristaše opozarjamo, da se vrši danes ob 15. v Smledniku javen shod na Jerajevem vrtu. Na Phodu poročajo srez. poslanec g. vlva.n Lončar in gg. poslanci dr. Stane Rape, Ivan ■M rovi je, Rasto Pustoslemšek in Lovro Pe-tovar. Udeležite se v čim večjem številu! r— Delovanje glasbene šole. Vsako leto priredi glasbena šola ob sklepu šolsko produkcijo svojih gojencev in gojenk. Spored letošnje produkcije, ki se je vršila v gim-r azijski telodvanici, je bil zelo pester in je obsegal 12 točk. Po večletnem presledku je letos zopet nastopil mladinski pevski zbor. a prvič se je to pot predstavil nladinski orkester. Jako je ugajal zaključni komad, plesni prizorček s spremljeva-njcrn mladinskega orkestra in zbora. Ostali program pa so izpolnili klavirski in vi-jolinski komadi. Vse točke so bile dobro pripravljene. Ravnatelju šole g. Fakinu in gospej iskreno čestitamo na uspehu, glas-ceni šoli pa želimo čim večjega razmaha in tudi gmotne podpore. r— Športne prireditve. Novo ustanovljeni športni klub »Korotan« se pomeri (fmes ob pol 14. s SK Jadranom iz Ljub-1. sne, ob 10. pa nastopi rezerva proti SK I r stavi. Ob 15. bo pri Slavcu v Struževem športna v<*lna, materinski dan, kjer so znali naši malčki z Igrico ^K mamici«, petjem in kratkimi deklamacijami spraviti svoje mamice do solz. — Društvo kmetskih fantov in deklet bo imelo danes 5. t. m. ustanovni občni zbor in pripravlja tekmo koscev. VIŠNJA GORA. Preteklo nedeljo 29. maja dopoldne se je vršil v naši ljudski šoli zbor podružnice Kmetijske družbe za Višnjo goro in okolico. Za obstoj tega sicer za kmetovalca zelo pomembnega društva pretežna večina niti ne ve in le čudno se nam zdi, kako to, da se delovanja podružnice, če ga je seveda bilo, ni odločno bolj razširilo med ljudstvo. V naši okolici, ki je vsa kmečka, šteje podružnica le 27 članov. Za bodoče poslovno leto je bil zopet izvoljen stari odbor, ki mu načeluje kot predsednik g. Erjavc Jože, po domače Ko-šernaj, posestnik v Kalcah, občina Lesko- veo. — Te dni je bila predana podsmre-ška graščina, bivša rezidenca podsmre-ških gospodov Raveneggov, ki je po teh prešla v last celjskega veletrgovca Majdi-ča. V prejšnjih časih je bilo ime tega posestva zelo znano posebno čebelarjem daleč po Evropi, saj se je tu gojila na veliko kranjska čebela, ki se je izvažala domala v vse evropske države. Danes stoje obširni čebelnjaki prazni, pa tudi nekdaj tako živahne delavnice čebelarskih potrebščin pokriva prah. Sedanji novi lastnik podsmreške graščine je upokojeni višji poštni kontrolor g. Petrič iz Ljubljane, kf se namerava, kakor čujemo, v kratkem času sam naselit1' v njej. ZBELOVO PRI POLJCANAH. Blago-slo vi tev rodne brizg.alne bo danes na vrtu tova riša tovarnarja Zelenka ob vsakem vremenu. Rlagoslovitev bo ob 14.30, nato vesel:ca. Prosimo prijatelje, da nas obiščejo. Litijsko učiteljstvo zboruje Ljubljana, 4. junija. Dan es se je vršila sreska konferenca učiteljstva iz litijskega okraja v beli dvorani Uniona. L"vodno poročilo je podal predsednik g. Matija Pelko, šol. upravitelj iz Toplic. Učiteljstvo je počastilo spomin pokojne tovarišice Ade Oelhoferjeve. Predsednik je priporočal vpeljavo Adamič-Levstikove pesmarice, k: jo je založil agilni Učiteljski pevski zbor in stane le 10 Din. Zibor je naklonil Učiteljskemu konviktu 1000 Din darila; potem ko je g. Pelko priporočil sodelovanje s ».Samopomočjo« in »Gospodarsko poslovaln:co«, pa je podala tajniško in blagajniško poročilo zagorska učiteljica gdč. Zinka Vrščajeva. Društvo šteje 136 članov, med letom je bilo na zborovanjih več predavanj. Blagajna izkazuje zadovoljiv prebitek. Po živahni debati v poroč lih je referiral sreski šolski nadzornik g. Ivan Bezeljak, ki je podal zanimivo in pestro sliko o stanju šolstva v srezu. Litijski okraj ima 130 učiteljev, manjka pa še 46 učilnic, dolarske knjižnice štejejo 6513 knjig, ki so na razpolago 5600 šolarjem. Zanimivo je bilo poročilo o oddaljenosti otrok do šole. 1417 malčkov je oddaljenih nad 5 km. Treba bo pač misliti na ustanavljanje novih šol. Mladina je v dobrih rokah; šolarji imajo naloženega nad 100.000 v poštni hranilnici; v društvih deluje nad 100 učiteljstva, marsikje sloni del SKJ na ramah učiteljstva; šoslke razstave in svečanosti so v srezu pogoste in nad vse uspele. Po zanimivem nadzornikovem referatu je poročal predsednik sreske učiteljske knjižnice, litijski učitelj g. Jože Župančič o novem imeniku, načinu izposojanja ter o raznih knjižničnih zadevah. Zatem so se vršile po listkih volitve novega odbora JUl" in je bila izvoljena lista z učiteljem g. Jož e to m Župančičem iz Litije. S P o GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. Nedelja, 5. junija: Zaprto. Ponedeljek 6. junija: Produkcija operne šole državnega konservatorija. Torek 7. junija: Produkcija operne šole državnega konservatorija. OPERA Začetek ob 20. Nedelja h, junija* Dežela smehljaja Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 6. junija: Hlapec Jernej. Uprizoritev delavskega odra »Svobode«. n_ Cveti ični dan ima danes podružnica Ferijalnega saveza. Ker je čisti dobiček namenjen za omogočenje potovanj revnejših dijakov, se občinstvo vljudno naproša, da pridno sega po cvetlicah. n— Kino »Dom« predvaja danes ob 18.30 in 20.30 zvočni velefilm slovitega filmskega režiserja Duponta »Salto mortale« in zvočno predigro. n— Na potu iz Bršljina v mesto je izgubila neka revna gospodična manjšo vsoto denarja. Pošten najditelj se naproša, da isto odda v naši .podružnici. Iz Zagorja k— Protituberkulozen dan priredi v ponedeljek 6. t m. protituberkulozna liga v Zagorju. Ob 15. bo za šolsko deco predavanje v kinu »Triglav« film »Dva brata«, a zvečer ob 19. za odrasle. Ob tej priliki' bo tudi predavanje dr. g. Slavka Gruma o tuberkulozi. Obe filmski predstavi bosta brezplačni. Po večernem predavanju bo istotam kratko predavanje glede na desetletnico so-cijalnega zavarovanja. z— »Čudežne gosli«. Tiranova pravljična igra s plesi vil na pevske vložke komponista g. Preglja, je tako ljubka, da naj je nikdo ne zamudi. V zadružnem domu na Lokah bo v nedeljo 5. t. m. ob 19. nastopila s to igro mladina topliške šole. Režira ga. Adamičeva, pevske točke sta naštudirala gdč. Mihelčičeva in gosp. Adamič, balet vif g. Matko Šulin, »čudežne gosli« pa bo igral g. Pe-rgar. Ista igra bo uprizorjena 10." t. m. za topliško, 11. za zagorsko mladež, v nedelio 12. pa za ostalo občinstvo. Ne zamudite! Iz Trbovelj ■ ^o" ®t'no Sokol bo predvajal danes ob 16. in 20. izredno zanimiv zvočni film »Madam Satan«. j— Kolo mu je vzel izpred nosa. Pred dnevi se je mudil Vakaj Jožef, posestnik iz Bačkove, v gostilni Julijane Živkove pri Sv. Lenartu in za ta čas pustil kolo ob zidu zunaj gostilne. V gostilni se je nahajal tudi neki vajenec ŽiBra+stva« na Jesenicah dve nogometni tekmi. Nastopijo elektrikarji KID proti jeseniškim »hostarjem«, katerih igra bo nudila gotovo obilo zabave. Ob 16.30 pa nastopi reprezentanca Bratstva« proti rezervi ljubljanskega Primorja. Obeta se v splošnem zelo zanimiva borba, tako da bo vsak prijatelj tega športa prišel na svoj račun. Olimpijski drobiž Norveško bodo v Los Angelesu zastopali 4 atleti, in sicer Halvorsen v skoku v višino, Stenerud v disku ter Johan esen in Jor-gensen v tekih. Senzacij ne bomo slišali o njih. _ ★ Mehika bo poslala v Kalifornijo samo 20 atletov, večinoma sabljačev in jahačev. Blizu jim je, pa vendar nimajo poguma še ostali! V svojo olimpijsko plavalno ekipo so Američani sprejeli 14-letnega mladeniča Ralpa Flanagana. ki bo starta! na 1500 m. Zdi se, da bo startalo vse, kar »leze ino gre« ... * Švicarji so zbirali prostovoljne prispevke za udeležbo svojih atletov na X. olim-pijadi. Kakor pravijo, manjka do celokupnih stroškov samo še 5000 frankov. To so rezultati takšnega športnega navdušenja, za katerega pri nas ni nobene »podlage«. Peltzer, ki ga sredi priprav za olimpijado prav radi pozabljamo, je te dni pokazal v Rigi izborne rezultate. Med drugim je zmagal na 400 m v 53.2, 800 m pa je tekel 2:03.9. Dvoje znamk, ki kažeta, da je maček, ki zna še vedno stisniti pesti... * Rumunski olimpijski odbor se je odločil, da zaradi splošne gospodarske krize ne bo poslal svoje delegacije v Ameriko. V poštev bi prišel morda le boksač srednje teže J. G-orun, za katerega pa najbrž tudi ne bo sredstev. ★ Grki so približno na istem; olimpijski odbor je izdal proglas, v katerem prosi prostovoljne prispevke za financiranje olimpijskega zastopstva. Kakor se je izvedelo iz New Yorka, se namesto njih pripravljajo za sodelovanje v Los Angelesu ameriški Grki, med katerimi je baje nekaj dobrih moči. ★ Holandska, ki je imela pred štirimi leti olimpijado na lastnih tleh, bo mogla letos sodelovati le z 19 ljudmi. Med njimi so pe-toborec poročnik Rhvne, dva jadralca, sab-ljačica de Boer — ki je menda za Heleno Mayer najboljša na svetu — trije jahači ter po dva atleta, kolesarja in veslača. 6 žensk bo nastopilo v vseh plavalnih kon-kurencah; najmočnejša med njimi je Phi-lipsen-Braunova. ki brani več državnih in svetovnih rekordov. Na pot gredo 2. iuliia: denar še ni ves zbran... raljestvo mode Kam potujete? Potovanje n moda sta nerazdružljiva pojma in četudi jz današnja žena v vprašanjih obleke na moč varčna, jo potovanje vendar zadovolji le tedaj, če je prepričana, da je dobro oblečena. Ker pa že mora biti potovalna garderoba skromna, je tembolj važno, da moremo posamezne komade vsestransko uporabiti in izkoristiti. Garderoba se mora torej ravnati po kraju, kamor potujemo. Zato se v naši sliki oziramo na poletne poč fcnice v ranih okoliščinah in skušamo obenem pokazati, kako se tudi s skromnimi sredstvi dajo doseči prav lepi učinki. Na planinah dama, ki ni izrazita turistinja, ne rabi težke športne opreme. Tu poznamo čedne modele, ki so prkladni tudi za potovanje in j h moremo prav lepo uporabiti pozneje v mestu. Najbolj priljubljeni so iz dvovrstnega tvoriva kombinirani športni kostumi. v našem primeru zvončasto krilo in kratka karirasta jopica s širokimi re-verji in manšetami iz enobarvnega blaga (1. skica). Ob vodi se najlepše podajo »primitivna« tvoriva, kakor platno, surova svila itd., ki jih enostavno ukrojimo. Oblekca na naši drugi skici je prav zaradi svoje enostavnosti prod: :i j eno elegantna in jo lahko nosimo na obalni promenadi, na vožnji v čolnu itd. Poživimo jo z barvastim pasom r.li okusno vzorčastim šalom. Na lad.fi ne moremo pogrešati tople jopice, ki nas ščiti pred hladnim morskim vetrom. Moderne »krovne jopice« so izredno kratke ki zapete z dvojno vrsto gumbov ter imajo široke »napoleonske« reverje (3. skica). Na kopališču rabimo razen kopalne obleke tudi pižamo, ki sestoji iz širok h hlač in ravne jopice p! Hp Wm £ ter^sr iNG-j-innuEN flEM-SBAJM. w\ U1 LJ P M O Levstikova ulica na Vrtači Najnovejši sončniki so silno originalni m so umetno obrtnega značaja. K najbolj zanimivim modelom prištevamo one, pri katerih se motiv držaja v zmanjšani obliki ponavlja na konicah paličevja. Poznamo n. pr. ljubke cvetlične držaje, ki jih obdajajo konice sončnika kakor venec manjših cvetk (pr- va skica). Nenavadna je ideja petelinje glave na ročaju in konic v obliki sličnih barvastih glavic (druga skica). Kakor vi- dimo, se novi modeli povsem razlikujejo od dosedanjih in bodo verjetno povzročili popoln preokret v modi sončnikov. Dekliške igralne oblekce morajo zadostiti trem pogojem: biti morajo zračne, dopuščati morajo popolno prostost gibanja ter morajo biti dobro pralne. V ta namen radi uporabimo dvoje tvoriv in sicer temnejše za hlačke, ki jih more deklica nositi več dni, in svetlo za bluzo, ki jo vsak dan menjamo. Slika nam predočuje dva najbolj značilna modela, in sicer na gugalnici »overall« obleko z nabranimi hlačkami m kratko roikavno srajčko, spodaj pa praktično igralno oblekco iz širokih hlačk in bluze s pisano pentljo. s kratkimi rokavi. Širokokrajen klobuk slikovito dopolnjuje takšno opremo (1. slika spodaj). Za potovanje v mesta rabimo nevtralno obleko, ki se prilega vsaki okolici. Tu je predvsem priporočljivo luknjičasto poletno blago z diskretnimi vzorci. Obleko poživijo svetle pralne manšete ter enak ovratnik, ki se končuje v svetlo progo na krilu. Majhen »cano-tier« iz slame ali klobučev:ne ter ljubek svilen dežnik, ki nas ščiti tudi pred soncem, predstavljata elegantno dopolnilo takšne obleke (2. skica spodaj). V elegantnem kopališču potrebujemo posebno izbrano garderobo. Tu so najbolj na mestu svilene obleke ▼ nevtralni barvi, n. pr. beige, ker jih moremo najbolj izkoristiti. Obleka, ki jo vidimo na naši zadnji skici, je enostavno m nekoliko zrvončasto ukrojena ter ima zanimive napol dolge nabrane rokave. K takim rokavom nosimo rokavice v kontrastni barvi, ki soglašajo z barvo čevljev. Si-ro-k okraj en klobuk deluje vedno siikovito elegantno Opatija (Abbazia) PENSION HAUSNER (P. TOMAŠIČ) Krasna lega ob morju sredi Opatije. Prvovrstna kuhinja, penzija dnevno od 25 do 30 lir. Zahtevajte prospekte! Eventuelna vprašanja na poštni predal 336 v Ljubljani. 6319 Zdravniška posvetovalnica A. Ž. S. Opisani pojav ni ravno škodljiv in izvira iz prenapetih živcev. Vzemite tu oa tam kako lahko pomirjevalno sredstvo (boldrijanov čaj), najbolje pa bo, da se čim prej oženite. — I. F. Lt Popolno ozdravljenje se da ugotoviti potoni mikroskopske preiskave. Če se to ugotovi, potem je tudi vsako nadaljno zdravljenje nepotrebno :n se ni bati posledic. — Š. P. Log. Če ste či-tali nač članek o negi las. Vam bo tudi jasno, da brez točneiših podatkov ne moremo dati nasvetov, ker zdravljenje zavisi od slučaja. — Š. V. Pitje sirovih jajc ni škodljivo v kolikor se ne pretirava. Paziti je seveda hidi treba, da je lupina, ki se dotakne ust, cista. — Z. Š. Ljubljana. Poizkusite odpraviti madež z raztopino vodikovega hi-peroxida; če pa ne bi pomagalo, se pa obrnite na adravnika za kožne bolezni. — O. SK. Obrnite se na urološki oddelek splošne bolnice v Ljubljani. — Er. Že. Razumemo Vaš položaj in Vaše duševne muke, vendar Vas lahko ugotavljamo, da, kolikor se vidi iz Vašega pisma, nimate prav nobenega razloga, si delati kake skrbi. Trganje je brezpredmetno, okužen je bi se v tem času gotovo na kak način pojavilo, če pazite na hi-gijeno. Da boste pa popolnoma mirni, si dajte preiskati kri. Radi svetovne krize znižane cene. Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE Ozdravi sigurno revmatizem, lšias, ženske bolezni itd. Sezona od 1. maia ac 30. septembra. Hrana, kopel m stanovanje v kopališkem domu. Din 50 dnevno. Postaja: Straža-Toplice. Zahtevajte brezplačno prospekte. 186 Cepljenje proti kozam Cepljenje proti kozam sprva ni bilo samo posledica znanstvenih raziskovanj, ampak so to pričeli prakticirati zaradi izkustev, ki so jih sčasoma pridobili ob pojavih te težke bolezni. Znano je namreč že od nekdaj, da se običajno težje infekcijozne bolezni, ako jih je organizem že prestal, v drugič prav redko kdaj zopet ponovijo. Tako na pr. se človek, ki oboli za lažjimi ošpicami, škrlatinko ali kozami in te bolezni torej prestane, v drugič z najtežjih obolenjem gori navedenih bolezenskih pojavov ne more več inficirati. Zato je ljudstvo svojo deco nalašč izpostavljalo okuženju. Kadar je nastopila kaka epidemija lažjega značaja, so deco dovedli v stik s temi lažje obolelimi ljudmi. Tako se je nalezla omenjenih bolezni in se s tem potem, ko je okrevala obvarovala pred morebitnim poznejšim 6mrtno nevarnejšim pojavom iste bolezni. Tako so prakticirali tudi kadar so ljudje oboleli na kozah. Vsekakor pa ta način zdravljenja oziroma obvarovanja ni bil tako nedolžen in brez vsake nevarnosti, ka- kor so spočetka mislili. Pri nekaterih je namreč bolezen potekla popolnoma »krotko« in brez komplikacij — pri drugem zopet je pa ravno vsled te takozvane lažje, nalašč inficirane bolezni večkrat vsled komplikacij nastopila smrt. Lahko torej razumemo, kakšno odrešenje je postalo »cepljenje*, ki se je v praksi izkazalo kot zelo uspešno. Nastane vprašanje, kako so prišli do tega? V Angliji so kravji pastirji večkrat opažali, da so krave dobile na vimenih čudne izpuščaje. podobne kozam, katere so se nato tudi pojavile na njihovih rokah. Torej so bile te koze — nalezljive. Nenavadno naključje je vodilo korak dalje. V istih pokrajinah so nekoč izbruhnile koze in vsi ljudje so se jih nalezli. Samo oni mlekarji, ki so imeli kedaj na svojih rokah gori imenovane koze, nalezene s kravjih vimen — so bili obvarovani pred okužen jem. Pričeli so mrzlično raziskavati ta zanimiv pojav in dr. Jenner je dognal, da so koze na kravjih vimenih iste vrste infekcija, kakor koze, na katerih obole ljudje. In ker se navadno le enkrat oboli na omenjeni bolezni,-so bili torej mlekarji, ki so že enkrat prestali koze na rokah — pozneje — popolnoma obvarovani pred ponovnim okuženjem. Dr. Jenner se je bavil odslej dolgo vrsto let s pojavom koz in 14. maja 1796 je napravil prvi poizkus na človeškem organizmu. Cepil je malega James Phipsa z limfo iz izpuščajev, ki so se naredili na rokah kravje dekle Sare Nehmess. Na cepljenem mestu so se pri dečku pojavili znani otekli izpuščaji, kakor jih še dandanes poznamo. Ko se je proces normalno razvil in je deček lahko infekcijo popolnoma prestal, sa je cepil dr. Jenner v drugič, topot s pravimi kozami, ki se pri ljudeh pojavljajo. Deček pa to pot ni bil dostopen za to infekcijo in je ostal popolnoma zdrav. To so torej prvi začetki cepljenja proti kozam. Ves čas od tedaj pa se je znanost neumorno bavila z bistvom te bolezni in z nje zatiranjem, torej s cepljenjem. Ta prizadevanja so rodila nad vse zadovoljive uspehe. Tekoče milo Po vojni, zlasti v zadnjih letih, se je v Nemčiji, pa tudi .v drugih zapadnih evropskih državah splošno pričelo uveljavljati namestu doslej običajnega trdega mila v kosih tekoče milo. Kdor se je kdaj vozil z nemškimi direktnimi vlaki, je imel priliko videti v toaletnih prostorih posebne priprave. katerih se potniki poslužujejo pri umivanju. Iz takšne priprave spustiš na dlan potrebno količino tekočega mila — stvar je opravljena. Tekoče milo, ki ga imamo tukaj v mislih in se danes izdeluje v zapadnih državah, se po kemični sestavi danes bistveno razlikuje od tekočega mila, ki se je sem ter tja uporabljalo pred vojno. Takrat je bilo tekoče milo sluzasto, kar je zbujalo esteti-čen odpor porabnikov. Pripravljali so ga na način, da so običajno natrijevo milo, ki je navadno trde oblike, raztopili v razredčenem špiritu. Raztopina pa je hitro hlapela in je bil aparat, ki je vseboval tako milo, vedno nečist in neokusen že na zunaj. Moderno tekoče milo pa je kalijevo milo, ki že samo na sebi ni trdne oblike in daje že s prav majhnim dodatkom vode visokoprocentno raztopino, fci je kljub izredno visoki koncentraciji še popolnoma prozorna in lahko tekoča. Poraba tekočega mila je zaradi njegove praktične vrednosti v državah, kjer se izdeluje, zelo velika. Zanj govori posebno načelo higijene in ekonomija umivanja. Praktičnost tega mila nam izpričuje n. pr. urad, hotel ali kavarna, kjer se pri isti školjki umivajo različne osebe. Pri milje-nju rok s trdim milom prenesemo večji del nečistoče na milo. Nič čudnega, da mnogi takšno milo odklanjajo. Pri tekočem milu se nam tega ni bati, kajti milo se nahaja v posebni pripravi ali steklenici in je tako zaprto, da ga ne more nihče onesnažiti, ker priteče iz grla vedno nova količina. Iz priprave izteče vsako pot samo toliko mila. kolikor ga lahko poedinec porabi. Preostalo milo pa ostane v aparatu nedotaknjeno in snažno ter v popolnoma higijenič-nem stanju. Tekoče milo pa se ne rabi na zapadu samo v uradih in javnih lokalih, marveč tudi v domačem gospodinjstvu v Topainicah itd. Takšnemu milu se tudi mnogo lažje dodajajo snovi specialnega značaja — bodisi zdravilnega ali čistilnega — kar se milu v kosih težje in manj učinkovito primeša. Ko posameznik spozna praktičnost umivanja s tekočim milom, ki se da parfumirati z najrazličnejšimi dišavami, mn bo gotovo dal prednost pred milom v kosih. Vrhu tega je tekoče milo cenejše od mila v kosih. Esara'—-- ROBERT LOUIS STEVENSON ° eden največjih angleških romanopiscev. čigar obsežno delo iigrattCjett ■ ie pravkar izšlo v založbi TISKOV-I NE ZADRUGE. F.UŽilOm.J II Vse to 3e storilo, da se je danes navzll* gospodarski krizi tekoče milo uveljavilo na zapadu z ogromnim uspehom in se izdeluje in kupuje v ogromnih količinah. Radio Izvleček iz programov Nedelja 5. jun.ja LJUBLJANA 9: Cerkvena glasba. — 9,30: 0 Sumatri. — 10: Prenos godbe iz Beograda.— 12: Čas. poročila, plošče. _ 15.15: Eksotične dežele. — 16: Balalajke z veiescjina — 17: Sak-uski kvintet. — 20: Balalajke z velesejma. — 21: Salonski kvin-et. — 21.30: Operna ura. Sodelujejo gdč. Majdičeva. gosp. Je-lačin in orkester »Triglav«. — Vmes čas iu poročila. Ponedeljek. 6. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Balalajke z velesejma. — 19: češčina. — 19.30: Glavne razvojne faze umetnostne zgodovine. — 20: Komorna glasba. — 21: Sa-mospevi gdč. Korenčanove. — 21.30: Salonski kvintet. Vmes napoved časa it. poročila. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 17r Popoldanski koncert. — 20: Orkestralen koncert. — 20.40: Klavirske skladbe. — 21.30: Prenos z Dunaja. _ 22.20: Lahka sodba. — ZAGREB 20: Klavirski koncert. _ 21.15: Operetna glasba. — 22.40: Plošče. — PRAGA 19: Plesna glasba. _ 20: Prenos iz Rrna. — 21.05: Instrumentalni trio. — 21.30: Klavirski koncert. — 22.20: Šramel. — BRNO 19: Plesna slasba. — 20: Večer humorja. — 21.05: Balalajke. — 22.20: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18.20: Lahka glasba. — 20: Koncertni večer. — 22.30: Skladbe za dva klavirja. — DUNAJ 12.10: Godalni kvartet. — 17: Orkester. _ 19.35: Koncert dunajskih filharmonikov. — 21.30: Predvajanje zvočnega papirja. — 22.30: Lahka glasba. — BERLIN 20: Zgodbe o groznih umorih. — 21.10: Orkester. — Plesna glasba. — KČNIGSBERG 20: HaVdnove klavirske sonate. — 20.45: Sluhoisra. — MuHL-ACKER 17: Orkester in petje. — 19.30: Lahka glasba. — 20.30: Sluhoigra. _ 21.30: Godalni kvartet. — 23.15: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 19.30: Prenos produkcije konservatoristov. — Ciganska sodba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert _ 21: Simfoničen koncert. — 22: Lahka glasba. Torek. 7. junija. LJUBLJANA 11.30: šolska ura: 0 drevesni skorji in plutastem zamašku. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Otroška ura. — 18.30: Salonski kvintet. — 19.30: Nemščina. — 20: Esperantsko predavanje. — 20.30: Prenos evropskega koncerta iz Pariza. — 22: Poročila. _ 22.15: Salonski kvintet. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Veseloigra. — 20.30: Prenos koncerta iz Pariza. — Poročila. — ZAGREB 17: Lahka sodba. — 20.3!): Koncert iz Pariza. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 18.25: Pesmi. — 19: Ruske pesmi in plesi. — 20.30: Violinski koncert. — 21: Orkester. — 22.20: Plošče. — BRNO 19: Godba na pihala. — 20.30: Ruske pesmi. — 21: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17: Simfoničen koncert. _ 18.20: Lahka slasba. _ 20.30: Koncert iz Pariza. — 22.50: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 15.35: Violina in klavir. — 17: Orkester. — 19.30: Suppejeva glasba. — 20.30: Evropski koncert iz Pariza. — 22.15: Lahka godba. — BERLIN 1910: Plesi. — 21.10: Mešan program. — KČNIGSBERG 19.45: Pevska ura. — 20.20? Koncert ruske glasbe. - MCHLACKER 17? Orkestralen in pevski koncert. — 21: Operna slasba. _ 22.45: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18.45- Popoldanski koncert. — Pozor! Pozor! Kemično čiščenje in barvanje vseh vrst oblek, (izvršitev žalne obleke v 24 urah) nadalje zaves, preprog ter kožuhovine izvršuje po najnižjih cenah ANTON BO C, Ljubljana Šelenbnrgova ulica 4 (dvorišče) in Vič cesta IX., št. 9. 173 ROJC IVAN Splošno in pohištveno mizarstvo Ljubljana, Zgor. Saška 93 Oglejte si razstavljeno blago na velesejmu. 7227 Celciloldne V V »J. «1 ščitnike za vrata v vseh barvah po meri dobavlja Franjo Zrnec, steklarstvo LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 5 7220 A. Kopinsek: Skupno ležišče Zgodilo se ie lani. Nekje — nu meji med Švico in Fran* cijo — leži mala alpska koča v višini tritisočdvesto metrov tik ob zeleno* lesketajoeem se ledniku. Utrujeni smo sedeli v kuhinji — vdi* tavali različne von.ie po čaju in kon* zervah. Greli smo se skromno in mis* lili na spance. Poleg nas vodniška miza. Kmetski fantje iz Wallisa, z romansko izklesanimi 'obanjami. '^mne vpraša* joče oči z nepozabnimi profili. Okol nas so posedali turist' iz vseh dežel. Pogovor se ie sukal okol ledenih sten, bivakov, ledniških razpok, govorili so o megli in novih variantah. Mi smo le na pol prisluškovali — preutrujeni smo bili, da bi nas zanimalo še kaj drugega kakor spanje. Dvanajst ur namreč smo bili na poti večinoma nad štiritisoč < visoko, skoro ves čas v prokleti megli. Koča je bila prenapolnjena. Moji to* variši so si zagotovili za prenočišče — klop. Edini jaz sem bil srečni lastnik že vnaprej plačane pobotnice za poste* Ijo številka 7 v moškem ležišču na pod* strešju. Počasi je prilezla noč iz doline kakor predpotopna žival. Tema je lezla po grebenih in kupolah ledenih velikanov. Svetli, raztrgani bliski so osvetljevali sekunde dolgo razklane granitne skale pred kočo. Brez luči sem se kotalil na skupno ležišče. Kako me je že poučila oskrb* niča? Moška spalnica leži na levi — damska na desni — ali narobe? Goto* vo nisem vedel več, končno mi je posta« lo vse eno. Ampak v življenju so dame vedno in povsod na desni strani! Odprl sem počasi leva vrata — in vstopil v neznan in zatohel prostor. Stal sem kot mesečnik — v egiptovski temi. Previdno sem otipaval po ležiščih in dognal: vse zasedeno! Kakor mumije so ležali ljudje zaviti na ležišču. Pri sedmi žimnici sem potisnil čevlje pod ležišče in se zleknil nanj. Navdal me je nepopisen občutek miru in sreče kljub nevihti, ki je vihra* la zunaj. Zunaj je grmelo, toča je bila po leseni strehi, obiti z bakreno ploče* vino, dober meter nad spečimi Divji vihar je pretresal kočo do temeljev. Kljub neurju sem zad-emal Tedajci pa se je oglasil moj sosed; z boječim, šepetajočim glasom: »Ali spite?« — »Začasno napol« — sem odvrnil šepe* taje. Nato žimnica štev. 6 v joku: »Oh to vreme — tako se bojim nevihte! — ali smem k vam?« — »Prosim!« sem dejal — že iz ljubezni do bližnjega. In sosed je prilezel k meni. — Rezek blisk je za trenutek posvetil skupno ležišče. Vendar dovolj, da mi je pokazal koč* ljiv položaj, v katerega nisem zašel po lastni krivdi. V desetinki sekunde mi je bilo jasno: moj sosed ni mož, ampak nežna deklica, ki je nolc vsega očar* ljivo lepa. Brez dvoma: ležal sem v damski spalnici — v sredi med samimi nežnimi bitji. Zjasnilo se mi je popol* noma — na desno bi bil moral iti, tam ležijo možje. K sreči je tako grmelo, da ni bilo mo* goče govoriti. Moja »soseda« je položi* la svojo dečjo glavico v moje naročje popolnoma zaupno, nič hudega sluteča. Priznati moram: kljub mrazu, ki ga je veter podil skozi špranje, kljub samo eni odeji in kljub tritisočdvesto me* trom mi je postalo vroče, strašno vro* če._ Ležal sem čisto pri miru. Še nikoli v življenju nisem bil tako utrujen, nikoli ne bi spal tako neskonč* no dolgo, kakor tisto noč po hudi turi. Toda v tem kočljivem položaju sploh ni bilo misliti na spanec. Zavidal sem svoje tovariše spodaj na trdih klopeh. Srečniki! Spijo smrče, sanjajo mogoče baš o ledniških razpokah, sekajo sto* pinje v strmo in ledeno severno po* bočje — se drže za vrv in vriskajo v meglo. Jaz sem pa moral bedeti! Z vsemi močmi sem iskal, kako bi se rešil iz zagate. Eno je bilo pribito: tu« kaj nisem smel ostati. Mumije okoli mene ne smejo izvedeti, kdo je v nji* hovi sredini. Moje sladko breme ne sme zaznati, v kakem naročju je ležalo. Moja nedolžnost je bila na dlani. Kaj* ti: ves utrujen sem zašel v temi v ne* pravo ležišče, na hodniku namreč ni bilo nobene svetilke in svetloba bliska mi je prepozno razodela pomoto. Toda kdo bo meni, popolnoma tujemu člove* ku, verjel to? Tukaj v francoski koči, kjer takšne zadeve gotovo mnogo bolj strogo obsojajo, kot pri nas. Prizade* vati sem si moral kolikor mogoče hitro zapustiti svojo sladko sosedo, še preden se ona ali katerakoli druga gracija pre* budi še pred eno uro; takrat namreč že začenjajo vstajati po planinskih kočah. Polagoma sem privzdignil glavo in se previdno približal z ušesom k njenim ustom. Mehki lasje so se dotaknili mo* jega potnega čela. Pokojno je dihala — bilo mi je, kakor da slišim melodijo nravljiee iz tisoč in ene noči — kot bi bil njen dih poslednji akord simfonije zunaj pojemajočega viharja- S prosto roko sem dvignil neslišno sladko dekli* co in izvlekel levo roko izpod glave. Nadomestil sem jo r vzglavnikom, jo dobro pokril in balanciral po prstih skozi špalir spečih dam. Imel sem srečo — režija je uspela. Zunaj na škripajočem stopnišču sem takoj sede zaspal. Ni me zbudil mraz okoli ene po noči, pač pa starejši gospod, ki je prišel iz moške spalnice in kateremu sem zapis ral pot na ozkih stopnicah. Posvetil je z žepno svetilko: Pardon monsieur! Vem — vsaj dozdeva se mi — vi ste dotični mladi mož, ki je plačal ležišče štev. 7 — na katerega niste mogli — ker sem ležal jaz na njem. Viteško je bilo od vas, da me niste prebudili — in res ne vem, kako vam naj to povr* nem . . . * Spodaj v kuhinji je sedel oni gospod pri brleči sveči — v naši sredini. Plačal je ves naš račun kljub našemu (ne pre* več energičnemu) ugovoru. Nismo dosti govorili, ker je njegov vodnik priganjal k odhodu. Ko je še prišla njegova hčerka doli, nam jo je v naglici predstavil. Bila je ona — štev. 6 — levo. Zunaj se je že zdanilo. Prvi žarki so poljubljali najvišje vrhove. Kakor kri je zaplapolala svetloba počasi v žilah lednikov in prvi seraesi so grmeli tjo gladkih stenah. Po Teh urah hoda smo dospeli do pr* vega senika. Moji tovariši so drveli na« prej v Chimonix — med civilizacijo. Jaz sem ^e pa zaril v senc. Dvanajst ur sem sanjal — sanjal o njej. Naše morje p Makarska Slovenci hodimo na morje večinoma na otoke ali na obalo Hrvatskega Primorja. dočim se nam zdi Dalmacija nekam preveč od rok. To velja zlasti za družine, pa tudi poedinci se bolj redko odločijo za južnejše kraje naše rivijere. In vendar je morski z:ak Dalmacije mnogo blagodejnejši kakor v Hrvatskem Primorju. Povsod je sicer morje lepo in povsod pod toplim scncem našega sinjega Jadrana si človek utrdi zdravje, toda dalmatinsko podnebje ima na sebi neko posebno privlačnost in dalmatinski kraji so še posebno lepi. Med r.ajiepše in tudi najb:lj zdrave kraje Dalmacija spada nedvomno Slovencem, žal, le bolj malo znana Makarska ob vznožju dobrih 1700 m visoke planine Biokovo približno sredi poti iz Splita v Dubrovnik. Parnik brss proge te pripelje iz Splita v Makarsko v treh urah in vožnja stane v I. razredu 70 Din. že pri vhodu v makarsko pristanišče te prijetno preseneti z beri gosto zaraščen polotok, ki se zajeda z clokaj visokimi skalami precej daleč v morje in zakriva mesto proti severozapadu (Splitu) tako, da zagledaš Makarsko šele .ko je parnik že tik pred pristaniščem. Drugo, še prijetnejše presenečenje, je prekrasen pogled na strme sive stene planine Biokovo. te mogočne naravne stene, ki zakriva Makarsko na severovzhodu nekako tako, kakor Kamniške planine naš Kamnik, samo da steji mnogo bliže mestu in da ni tako visoka. Z vrha te planine se vidi ob lepem vremenu Italija, če jo torej mahneš na ocldih v Makarsko, ne pozabi gorskih čevljev in nahrbtnika, ker boš lahko delal ture. ki pa poleti niso nič kaj priporočljive ,ker sence tako razbeli skale, da neznosna vročina kar puhti iz njih. Turistovska ali bolje rečeno oslovska pot na Biokovo — ker hodijo po nji veči- noma samo osli, ki nosijo v dolino borovo dračje za kurjavo — je lepo markirana; markacija se začne nad vasjo Makar, idiličnim gorskim naseljem, dobrih 20 minut hoda po položni poti od Makarske. Tretja posebnost Makarske so bujni borovi gozdiči, ki jih menda nikjer v Dalmaciji ni toliko, kakor tu. S sinjega morja ti uhaja pogled na temnozeleno preprogo košatih borov, razgrnjeno zlasti bogato na že omenjenem po lotoku, ob romantični plaži in za hotelom. »Osejava«, slednjič se ti pa ustavi na mogočni skalnati steni v ozadju, da se kar ne moreš dovolj načuditi naravnim lepotam tega bisera Dalmacije. Podnebje Makarske je zelo zdravo, saj vdihavaš morski, gorski in gozdni zrak obenem, četrta posebnost Makarske je izborna pitna voda, ki jo dobiva mesto po vodovodu visoko gori :z gorskega vrelca. Makarski hoteli imajo prav dobre kuhinje, tako da se glede Dalmacije preplašenemu slovenskemu želodcu ni treba bati jagnjetine ali kozjega mleka. Prostora za leloviščarje je tu dovolj, saj ima Makarska štiri hotele: »Osejava«, »Central«, »Jadran« in »Zagreb«, a peti, ki bo najmodernejše opremljen, namreč hotel »Miramare«. je bil te dni dograjen. Ta stoji na krasnem prostoru tik za plažo tako, da je med njim in kopališčem samo krasen borov gozdič ,kjer je poleti vedno dovolj sence in hladu. Lastniki so Poljaki. če omenimo še izredno prijazno in gostoljubno prebivalstvo ter krasne izlete v romantično okolico, posebno k čarobnim slapovom reke Cetine, smo povedali o Makarski menda dovolj. Rujno dalmatinsko kapljico, ki jo prodajajo kmetje ponekod celo liter za škatlico vžigalic, pa raje zamolčimo, da ne bodo skušnjave prevelike. (Otok Krk) vsaki dan parobrodna zveza s Sušakom (3 ure vožnje) Krasno peščeno kopališče, za otroke ločeni prostor. Kur-taksa Din 2, kopanje Din 2. Cela oskrba s sobo od 40 do 65 Din. Izven sezije eventuelni popust. Natančne informacije dajejo hoteli: »Jugoslavija« in »Krk« ter Kopa-liščno poverenstvo. — Avtobusna zveza. Železniška postaja Crikvenica-Šilo-Krk. 101 na otoku KRKU g Poznate udobno morsko kopališče za odrasle, m deco in neplavače. Največja, (2 km dolga) in najlepša plaža na našem morju. Prijetno sončenje na peščenem obrežju. Dnevna parobrodna zveza s Sušakom in ostalimi mesti na gornjem Jadranu. Električna razsvetljava, vodovod, zdravnik, lekarna itd. — Hoteli: Velebit, Volarič, Gran-dič, Praha, Baska, Europa. — Penzijoni: Jadran, Kvarner, Ruža, Triglav in več privatnih vil in hiš za nastanitev gostov. Informacije pošlje na zahtevo brezplačno Kupališno povjerenstvo in Ku-pališna zadruga lastnikov največjega dela plaže. na otoku Krku se odlikuje s posebno lepo lego. Novozgrajeno kopališče je zelo pripravno za otroke in neplavače. Ob obali je 4 km dolga pot za izprehode. Zlasti priljubljena iz-letna točka je otočič Košljun. Električna razsvetljava. Vsa oskrba s sobo, vključno vse takse od 50—60 Din. Prospekte in informacije daje brezplačno Kupališno povjerenstvo Aleksandrovo. 215-a l(T7a Hotel Učka in Hotel Pilar z dependanco vila „L|uha" S PARNIKOM V % URE OD SUŠAKA. IZVRSTNA DOMAČA IN DUNAJSKA KUHINJA. HOTELA IN VILA NUDITA VES KOMFORT Z VSO OSKRBO, DNEVNO DIN 60—70 Z VKLJUČENIMI VSEMI TAKSAMI. PROSPEKTE BREZPLAČNO! OTOK DALMACIJA Grand hotel Imperial — Grand hotel Hoteli I. razreda s preko 200 sobami. Lastna tenis-igrišča in morska kopališča. Dnevno koncert in ples. Popolni penzijon z vsemi pristojbinami in postrežbo v Grand hotelu Imperijalu od Din 80—100, a v Grand hotelu od 65—75 Din. Zahtevajte moj bogati ilustrirani prospekt. — Brzojavi: Imperijal Rab. Lastnik: FRANJO KUKULIČ. 191 N f J $ A K Najidealnejše bivališče ob morju (parUfioteC /pečine Na sami morski obali. Najlepša lega Su-šaka. Mirno ležeč v sredini lastnega krasnega parka. Lastno kopališče. Solnčne, zračne sobe z razgledom na morje. Cene nainižie. Prospekte! 92 Nafprijetnejše bivanje v Crikvenici nudi komfortni penzion-restaurant VILA RUŽICA ter dependanca VILA ANETA Najfinejša oskrba ob najnižjih cenah. Krasna lega in razgled. Zahtevajte brezplačne prospekte. 95 Otok Rab DALMACIJA IT* Hotel Bristol do Pension s po- I i«100 Din. Palače strežbo in vse- I I Hotel Praha mi taksami ■ J Vila Vilma HOTEL,!K A. M A C H A R 195 Hotel Pension „ADRIA", Crikvenica pod novo strokovno upravo. Prvorazred-j no urejen s komfortnimi sobami. V neposredni bližini kopališča. Meji na prekrasen zdraviliški park. Izvrstna dunajska kuhinja, cene zmerne. — Lastni park in šetališče. 192 (Pettsfctt &WiVamar M.a(cars(ca na krasnem prostoru, tik morja, v bližini kopališča. Zgrajen ob obronku gozda. Lepa terasa. V sobah topla in tekoča voda. Mednarodna kuhinja po zmernih cenah. Govori se slovensko. Prospekte pošilja na zahtevo uprava penziona »Miramar«. 120 CRIKVENICA Pension - Restavrant „TR3GLAV" v sredini obrežne promenade, v bližini kopališča in plaže. Solidno, čisto in komfortno podjetje. Kompletni penzion, to je soba s prvorazredno oskrbo, vštete vse takse, za maj Din 68.—, za junij, julij, avgust Din 76.— dnevno. Prospekte in pojasnila na zahtevo brezplačno. 147 Hotel „SLAVIJA" Pension Novozgrajen na krasnem prostoru v okraju vil. 25 moderno urejenih sob; s tekočo vodo in balkoni z razgledom na morje Lep park in borov gozd. Par korakov na plažo. Vedno svež in čist zrak. Prvorazredna domača in dunajska kuhinja. Prospekti na zahtevo brezplačno. Brzojavni naslov: »Slavija«, Crikvenica. Lastnik Albin Starešina. 78 HOTEL BELLEVUE CRIKVENICA nore s svojim konfortom. izvrstno oskrbo n nizkimi cenami zadovoljiti vsakogar. Divni razgled. Kopališče v neposredni bližini. Hotel, ki zapusti v gostu najboljši vtis in se gosti vedno zopet z veseljem za--plrain v t.o naisolidneišo hišo. 91 HOTEL LONčARIč Selce pri Crikvenici ob kopališču. Vsaka soba s teraso z električno razsvetljavo in vodo. Dunajska kuhinja, fina vina. Polna penzija Din 50, v glavni seziji Din 60. Zahtevajte prospekte. 205-a Ste potrebni merjo ? Vam je potrebna sprememba zraka? Vam je potrebna topla morska kopel? Potujte čimprej v Selce, da se popravite, dokler ni prepozno. ^to/can ki je priljubljen meščanski penzion prav na morju, obdan z velikim senčnatim parkom, e krasnim razg-ledum na morje, bo skrbel za Vaš dobrobit z najnižjimi cenami. Informacij« d3je brezplačno uprava hotela. . Novi Vinodol najlepše kopališče na Gornjem Jadranu z velikimi in lepimi piažami. 2 km dolga obalna pot ob lepem parku. Tenis igrišče. Prvorazredni hoteli in penzio-ni ter mnog-o vil obdanih od borov. Pojasnila daje Zdraviliška komisija. 146 Hotel „SLAVIJA" Omišalj Nov, moderno zgrajen hotel ob morju z lastnim kopališčem in plažo za otroke, lepo urejene sobe, električna razsvetljava, zdrava voda, izvrstna preskrba s sobo in vsemi taksami Dm 60—70. Vse informacije m prospekte zahtevajte od lastnika Nikole Albaneže. 90 Malinska Na krasnem prostoru tik ob morju. Lepo urejene sobe z električno razsvetljavo in lepo teraso. Vsa izvrstna oskrba in z vsemi taksami »n kopanjem v lepem kopališču Din ;o.— dnevno. Prospekte in pojasnila na zahtevo brezplačno. 79 stane vsa izvrstna dnevna oskrba in soba ob obilni prvovrstni domači ali dunajski prehrani. Gostilna-penzion Jederlinič Omišalj 6304 OMIŠALJ „Vila BIserka" s parobrodom v % ure od Sušaka. Izvrstna restavracija in kavarna. Lepa moderna vila z veliko teraso nad morjem in z lastnim kopališčem Cena 60— 70 Din z vključno vsemi taksami. Zahtevajte prospekte. Lastnik: Grgur An-tončič. 106 eMaltnsQa ctcG JCrfc HOTEL „SLAVIJA" Z novozgrajeno dependanso v velikem lepem parku na samem kopališču. Sobe z balkom in razgledom na morje. Idealno sončenje in kopanje. Izleti. Domača in tuja kuhinja. Dnevna zveza s Sušakom. Penzija Din 60. Zahtevajte prospekte. Lastnik M. Radič. 214 Slovenski hotel »Kvarner« Malinska — otok Krk pod novo upravo. Krasna lega ob morju. Prvovrstna dunajska kuhinja. 21 lepih sob. Cena z vso oskrbo Din 55. — Električna razsvetljava. — Zahtevajte prospekte! — Odprt od L maja dalje. 199 NOVI VINODOL 143 Palače hotel Lišanj, Komfortno urejen hotel v bližini kopa lišča s prvorazredno kuhinjo in terasami za sončenje. Ne manjka ničesar za uaj-prijetnejše bivanje ob morju. Najskrajnejša solidna postrežba. Tekoča topla in hladna voda v sobah. Penzion od Din 65.— dalje. Zahtevajte prospekte! Malinska (Otok Krk) divno morsko kopališče z več finor?ščenimi plažami. Razkošno kopališče in sončenje. Buj^a vejeta-ja. Dnevna zveza s Sušakom. Pošta, brzojav in telefon. Več hotelov in privatnih sob. Električna razsvetljava. Popolna oskrba z vsemi ostalimi taksami vred dnevno Din 60.—. Prospekte in pojasnila daje brezplačno Kupališno povjerenstvo. 99 PREDEN SE ODLOČITE ZA VAS ODDIH NA MORJU ZAHTEVAJTE PROSPEKTE STRAND-HOTEL VOLARIČ, IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll BAŠKA NA KRKU 162 ^fiotef rp^&estdžs&pan" ALEKSANDROVO NA OTOKU KRKU Novo opremljen hotel v bližini kopališča. Prvovrstna kuhinja. Vsa oskrba s sobo vključno takse Din 60. Električna razsvetljava. Vse informacije in prospekte daje _lastnik Bare M. Oriič. 216 a Aleksandrovo - otek Krk Restavracija in kavarna M. Oriič 15 let poznana kot izvrstna kuhinja, s skrbno postrežbo in izbornimi vini. Celodnevna prehrana, stanovanje in takse Din 50.— za osebo. Državni uradniki in učitelji 10 r'c popusta. 6230 Restavrant — Pensisa „TRIGLAV" Aleksandrovo, otok KRK Ob pristanišču z izgledom na morje. Novo urejene sobe, električna razsvetljava, prvorazredna kuhinja, domače vino, sveže pivo, hitra postrežba, vsa oskrba 50 Din dnevno. Za večdnevno bivanje popust. Vse informacije daje lastnik Ivan Franolič. ioo lil! najlepše kopališče na našem Jadranu HOTEL SLAVIJA, v neposredni bližini pristanišča in parka, popoln penzion od 65 do 75 Din. Vse informacije in prospekti brezplačno. N. Knezovič. Hotel — Pettsion Zagreb Prvorazredno in renomirano podjetje z odlično kuhinjo. Neposredno na morju. — Krasen razgled na otok Lušin. Cene zelc zmerne. Prospekti na zahtevo brezplačno. Vsa oskrba dnevno Din 60.— do 65.—. 126 RESTAVRACIJA IN KAVARNA ^Riviera" na Raba Slovi kot najizvrstnejša kuhinja ob najnižjih cenah. Domača in dunaj-ka kuhinja. Prvorazredna vina. Priljubljeno shajališče vseh znancev, ki jrebiva.jo na Rabu. ^6 Polna penzija z vsemi taksami in postrežbo od Din 60.— naprej. Zahtevajte prospekte. 96 198 na mnu Najidealnejše bivanje na morju. VELA »SONJA«, HOTEL »LOPAR« in HOTEL »VELEBIT« nudijo ves komfort z izvrstno kuhinjo, lepe sobe. Popolna oskrba s sobo Din 58—65, v glavni seziji Din 60—70 dnevno. Zahtevajte prospekte! Peščeno morsko kopališče OMIŠ PRI SPLITU HOTEL „BELLEVUE" novozgrajen tik ob morju, v sobah tekoča voda, danzing na morski terasi, polna penzija, s sobo in vsemi taksami in postrežbo Din 60—85. Domača in dunajska kuhinja. Nobenih zdraviliščnih taks. 85a BOL pri SPLITU Penzion Vidoševič Bol je poznan zaradi svojih izvrstnin klimatičmb razmer. Krasno kopališče, dnevna zveza s Splitom. Lepo urejene sobe, izredno nizke cene. Soba z vso oskrbo, izdatno prehrano, z vinom in vsemi taksami, postrežbo ter kopališčem Din 50 dnevno. Prospektne zahtevajte od lastnika Vidoševiča. 111 LOPUD pri Dubrovniku Hotel „Kristič" Penzion 40 lepo urejenih sob, hotel v gaju pomaranč in citron, ograjen z agavami in drugimi tropičnimi rastlinami. Senčnata veranda. — Izvrstna oskrba po najnižjih penzijskih cenah. — Penzion 60 Din. 121 LOPUD Hotel — Penzion „Lopud" Kuljevan odprt vse leto. Otok oddaljen 1 uro od Dubrovnika. Vsakodnevna zveza s parobrodom ali motornim čolnom. Novozgrajen hotel, izvrstno urejen, z veliko teraso z izgledom na morie. Divno kopališče, peščeno obrežje. Penzion s sobo in vsemi taksami in pristojbinami za kopanje dnevno 65 Din. Zahtevajte prospekte! Lastnik: Pero Kuljevan. 119 KašSel — Stari — Split PALAČE KOTEL 30 moderno opremljenih sob v krasnem parku. z lastnim kopalnim obrežjem. M> ure s parobrod. od Splita ali od Trogira za 5 Dm. Prvorazredni penzion z domačo in specijal-no kuhinjo. Prošek vina. Polna penzija s sobe in vso oskrbo 70 Din dnevno. Jazz in ples v parku. Prospekti v vseh potovalnih pisarnah. Sezija od 15. marca dalje. 160 Hotel „ABKIA" Dubrovnik — L o p u d Novozgrajeni hotel s 30 prvorazredno urejenimi sobami. Tekoča voda. Hote) v bližini kopališča. Velika lepa terasa za solnčenje. Prvorazredna kuhinja in tudi dunajska kuhinja. Od Slovencev prednostno posečani hotel. Penzion s sobo in vso oskrbo 70 Diru Prospekti na zahtevo brezplačno. 118 HOTEL »SLAVIJA" M. Jozevič nudi ves komfort, izvrstno in ceneno ložiranje! Moderno opremljen. Divna lega. M W A HOTEL SLAVIJA Novo otvorjen i hotel. Tik pristanišča vseh parnikov. Priznano izvrstna kuhinja. Informacije in prospekte pošlje lastnik M. Miličič. 82 Hotel KOVAČiČ Klimatsko zimsko zdravilišče in morsko kopališče. Moderno urejen hotel na krasnem prostoru tik morja v bližini kopa««, lišča. Sončne in lepe sobe. Prvorazredna kuhinja, ter dobra domača vina. Lastne ladje za iz-lete. Koncert. Tople in hladna morske kopeli. Penzion od 55 do 80 Din. Odprt vse leto. Prospekte v slovenskem jeziku dobite »Pri Putniku« na zahtevo Vam pošlje hotelir Peter Novak. V sredi mesta in obenem najbližji kopališču. Krasna terasa za solnčenje. Lepo urejene sobe ter najboljša domača in dunajska kuhinja. Cene lili pensionu najnižje. Pojasnila in prospekte pošilja brezplačno lastnik B« Kovačevič, Bvar. 80 n Malinska ita KRKU na lepem kraju blizu morja. Lep vrt. Terasa za solnčenje. Lepo urejene sobe z električno razsvetljavo. Domača in dunajska kuhinja. Nizke cene. Vsa pojasnila in prospekte pošlje na zahtevo takoj lastnik Anton Milčetič. 9S A HOTEL VOLARIČ >VILA na MORJU« MžMšgm POPOLNA OSKRBA (V ŠTIRIH OBROKIH) Z VSEMI TAKSAMI OD 1. IV. DO 31. V. DIN 55._ IZ SOBE NARAVNOST V mmm Hotel Kuljiš najlepše mesto na spodnjem Jadranu. Ves dan solnce. Nenadkriljiva klima. V neposredni bližini čarobnega špilja. Ob jasnih dneh se vidi Italija. Sobe z vsem komfortom, izvrstno kuhinjo in vinom »Vugovom«, penzion 60 Din dnevno. — Peščeno kopališče, čolni, na vročem solncu. ii7 HOTEL VELEBIT Malinska na otoka Krka Biser Jadrana, s krasnim kopališčem, lepo urejene sobe z električno razsvetljavo. Dunajska, češka in domača kuhinja. Penzion Din 50. Zahtevajte prospekte. — Uprava, 204 fio§podarstyo Poljska trgovinska politika Iz predavanja, ki ga je imel v petek zvečer svetnik beograjskega poljskega poslaništva dr. Lubaczewski v Zbornici za TOI, posnemamo naslednje zanimivosti o poljski trgovinski politiki: Velike važnosti za odpornost Poljske proti posledicam svetovne gospodarske krize Je brez dvoma aktivnost poljske trgovinske bilance v 1. 1930. in 1931. (za 187, odnosi* 117 milijonov zlotov). kakor tudi v prvih mesecih tek. leta (v I. četrtletju t. L za 60 milijonov zlotov). Izvoz Poljske se je zadnja leta po vrednosti sicer znatno skrčil od 2813 milijonov zlotov 1. 1929.. na 1839 milijonov zlotov v pret. letu, vendar pa se je uvoz še v večji meri zmanjšal, in sicer od 3111 na 1462 milijonov zlotov. Do konca leta 1931. ni bilo v Poljski uvoznih omejitev. Zmanjšanje utfoza je nastalo le zaradi skrčenja kupne moči prebivalstva in nazadovanja konsuina. Ob koncu pret. leta pa je poliska zunanja trgovina zašla v veliko nevarnost zaradi prohibicijske trgovinske politike in deviznih omejitev v raz-n;h državah. Ta situacija je prisilila Poljsko, da je izdala vrsto naredb, ki naj omogočijo racijonalno trgovinsko oolitiko za obrambo poljskih nacijonalnih interesov v obliki uveljavljen ja reciprocitete, to je liberalnsga tre-tiranja uvoza iz držav, ki ne delajo težav [»oljskemu izvozu, odnosno otežkočenja uvoza iz držav, v katerih ima poljski izvoz težkoče in škodo. Z naredbo ministrskega sveta od 21. decembra 1931 je bil objavljen seznam blaga, čigar uvoz je prepovedan brez dovoljenja poljskega trgovinskega ministrstva. Ta seznam je uveden za eno leto. kar pomeni, da ima ureditev le začasen značaj in je le v zvezi s sedanjo situacijo v mednarodni trgovin. Pri izdaji uvoznih dovoljenj se ooljsko ministrstvo drži principa favoriziranja onih držav, ki ne omejujejo poljski izvoz, nadalje favoriziranja transporta preko luk, ki ležijo v poljski carinski coni in naposled zaščite blaga, ki se izdeluje v Poljski. Istočasno z reglementacijo uvoza je bila izvršena tudi sprememba v poljski carinski tarifi, ki se tiče predvsem živil, kolonijal-nega blaga in tekstilnih sirovin. prej je znaša!: n. pr. carina na jabolka 258 zlotov. dočim znaša sedaj 300 zlotov; vendar pa je bila istočasno uvedena ugodnostna tarifa v višini 200 zlotov za jabolka, ki se uvozijo v Poljsko preko luk v poliskem carinskem območju in posebna preferenčna tarifa od 30 z!otnv pr; uvozu jabolk pr"ko luk s posebnim dovoljenjem, ki ga izdaja finančno ministrstvo na podlagi dodeljenega kontingenta. Razlike med posameznimi postavkami tarifo so torei prav znatne. Namen teh čari. (r-1- i h sprememb je bil ta, da se podpre razvoj domačih luk in da se na podlagi pre-ferenčnih carinskih postavk omogoči kompenzacija uvoza v Poljsko z izvozom poljskih industrijskih izdelkov. Povišanje carin pri tekstilnih sirovinab pa je bilo uvedeno predvsem v cilju zašč:te domačih sirovin (lan, konoplja, volna), ki se jih domača tekstilna industrija ni v zadostni meri posluževala. Nova poljska gospodarska politika daje torej predvsem špecijalne ugodnosti za uvoz in izvoz preko domačih luk v obliki prefe renčnih luških carinskih postavk. Z uved bo novega pravca v trgovinski politiki Poljska nima namena zapirati meje proti uvozu, niti uvajati prohibicijske carine. Vsekakor pa stremi za tem. da s favoriziranjem svojih pomorskih luk reši svojo zunanjo trgovino odvisnosti od železniškega tranzita preko drugih držav. Da pripravi teren za neodvisnost svoje zunanje trgovine, je morala Poljska predvsem tehnično urediti svoio luko Gdinjo, nadalje poskrbeti, da se čim prej dogradi železniška zveza med Gornjo Šlezi-jo in Gdinjo in zgraditi svojo trgovsko mornarico. Seveda je Poljska uvedla tudi izjemne železniške luške tarife, ki so usmerile znaten del poljskega uvoza in izvoza preko Gdinje. Preferenčne luške carinske postavke niso v nasprotju s klavzulo o največjih ugodnostih. ker ne favorizirajo posameznih držav. Milijoni, ki jih ie Poljska izdala za transportne in tranzitne usluge in za nepotrebno posredništvo ostanejo sedaj poljskemu gospod a rs hm. Trgovinski stiki Poljske z Jugoslavijo so še v početku razvoja. Izvoz iz Poljske v Jugoslavijo je lani znašal 67 milijonov (predlanskim 114, 1. 1929. 170 milijonov), vrednost izvoza iz Jugoslavije v Poljsko pa ie lani znašala 50 milijonov Din (49, 90). Če bi obstojala dobra organizacija trgovinskih zvez med Jugoslavijo in Poljsko, bi bilo mogoče v znatni meri povečati jugoslovenski izvoz v Poljsko, kakor tudi poljski izvoz v Jugoslavijo. Jugoslavija je doslej izvažala na Poljsko v glavnem tobak, suho in sveže sadje, vino. rude. kože, ekstrakte za strojenje kož. ribe itd., Poljska pa v Jugoslavijo kovinske izdelke, premog, parafiu, stroje (predvsem tekstilne in kmetijske), predivo iz jute. vreče, vezane lesene plošče, semena sladkorne pese itd. Povečal bi se zlasti lahko jugoslovenski izvoz vina, rud, svežega in suhega sadja ter zelenjave, dočim bi Poljska lahko v večji meri izvažala v Jugoslavijo tkanine, razne stroje in izdelke kemične industrije. Delo v tem pogledu se je že pričelo in bo gotovo pokazalo dobre rezultate za obe prijateljski državi. Reorganizacija našega mlekarstva N -bena naša gospodarska panoga ni tako nuino potrebna reorganizacije, kakor mlekarstvo. Čim hujše pritiska splošna kriza tem boli občutimo potrebo po taki reorganizacij:. zlasti ker nam nudi mlekarstvo v časi... ko so vse panoge skoro odpovedale, :nevno primeren donos. Dohodek od mleka v naši kmetiji sicer ni velik, vendar pa tudi obratno ni bilo doslej preveč požrtvovalnosti /a povečanje produkcije in kvalitete mleka od strani našega kmeta. Ravno za-rad ?.. pomanjkljivosti smo tudi nezmožni i/delati dobre in cenene proizvode, s katerimi bi mogli tudi preko meje. Na svetovnem trgu jospodari in prevladuje samo oni, ki nudi veliko, dobro in poceni. Tako možnost so si ustvarili Danci. Holandci in drugi napredni narodi, zato pa obvladajo večje mlekarske trge in so vedno konkurenčni. Da pa so ta uspeh dosegli, je bilo treba skoro pol stoletja temeljitega podrobnega dela na travnikih in pri živini. Poglejmo si naše mlekarstvo kakršno je in kakšno bi moralo biti. da ne bi bilo potreba slišati zloglasnega imena >kriza« vsaj v tej panogi ne. Današnji položaj mlekarstva ne smemo l?to'"r'!iti s predvojnim, v času bovških tn bohinjskih sirov. Takrat je odšel večji del mleka v Trst. Reko in druge južne kraje. Sirarili smo pred vojno malo. Naj je bilo dobro ali slabo blago, vse se je lahko vnov-čiio. Danes pa je položaj drugačen. Vsa mlečna produkcija ostane doma in je odvisna od domačega konsuma. M ijh na je produkcija mleka pri nas in vendar govorimo od časa do časa o hiper-produkciji mlečnih izdelkov, ki nam prinašajo krizo. Povedati pa moram, da nastopi •udi pomanjkanje mlečnih izdelkov vsako leto proti pomladi in za maslo pa kar vse polfije. V sedanjem času od aprila do junija se je najbolj poznalo, kako neurejeno je naše mlekarstvo. Na eni strani polne kleti - i ra slabejše kakovosti, na drugi strani pa silno povpraševanje po dobrem siru ln slu. Ni tako samo letos zaradi pomanjkanja krme; vsako leto se nam pokaže podobna slika. Zato pa pravim: »Mlekarstvo reorganizirati je nujna dolžnost vseh. ki jim je pri srcu dobrobit in takorckoč ves na-prpflck kmetijstva!« Ovira pravilnemu razvoju mlekarstva so v prvi vrsti male vaške mlekarnice, ki niso zmožne niti samolastnega življenja. Kjf smemo torej pričakovati vzgojno delo malin mlekarskih zadrug pri svojih članih, če jih ub;ia režija od samega začetka, da ne morejo redno izplačevati mleka. Male mlekarnice so ali predvojno delo. ki so takrat lahko služile svojemu namenu ali pa so spomeniki povojnega trgovanja z mlekarskimi stroji. Teh poslednjih je že nekaj propadlo, ostale pa životarijo in iščejo rešitve. Ne moremo valiti krivde za ta ustvarje-rri na mlekarskem polju na javne delavce, na--- prednike, ki so gotovo imeli dober na-men graditi tudi veliko. Narod je šel svoio pot in poslušal one. ki so mu lepše prigovarjali. da spada v vsako vas mlekarna. Da je temu tako, je razvidno že iz razprodaje mlinih posnemalnikov. Mlekarski strokovnjaki jih gotovo niso priporočali in vsaj tam ne. kjer so že bile in se ustanavljale mlekarsko zadruge. In vendar se nam kaže baš pri razpefavanj« posnemalnikov najžalost-reiša gospodarska slika. Za več milijonov d marjev ie razprodanih v naši banovini posnemalnikov. ki predstavljajo danes Se samo kup starega železa. Kar pa je teh nesrečnih separatorjev še v obratu, niso na korist mlekarskemu gospodarstvu, temveč mu povzročajo veliko škodo. Naj mimogrede omenimo, da ima samo Poljanska dolina nad Škofjo Loko preko 800 takih strojev, ki so pobrali pri kmetu _ okrog 1 miliion Din. če ne več. Le pomislimo, kako veliko moderno urejeno mlekarsko centralo bi lahko danes imeli tam kje v Gorenji vasi. da smo ta denar zbrali za veliko mlekarno, namesto, da smo ga izdali za nepotrebne posnemalnike. Takih krajev je pri nas vse polno, saj najdeš že pri vsaki hiši posne-malnik. Ni še vsega konec; kriza nas ne sme strašiti pred reorganizacijo mlekarstva, saj vidimo. da se da ravno v krizi marsikaj ustvariti, za kar je v času ugodne konjunkture manj možnosti. Franjo Pavlica. Zasedanje zbornice Zbornica za TOI v Ljubljani bo imela v četrtek 9. junija ob pol 9. uri dopoldne v svoji dvorani plenarno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Naznanila predsedstva: 2. poročilo predsedstva o delovanju zbornice: 3. poročilo računskih pregledovalcev o računskem zaključku za leto 1931: 4. zakon o pobijanju draginje: 5. predlogi za izvršilne uredbe k obrtnemu zakonu; 6. izvajanje predpisov o družbenem davku: 7. socijalno zavarovanje obrtnikov; 8. trgovci in novi trošarinsiki predpisi; 9. samostojni predlogi. V sredo pred plenarno sejo bodo zasedali vsi trije odseki. Na dnevnem redu seje trgovskega odseka so naslednja vprašanja: 1. Naznanila mačelstva; 2. poročilo tajništva; 3. razipra-a-a o smernicah za nadzorstvo zibornice nad ludruženji trgovcev v amlslu paragrafa 387. (zakona o o-brtih; 4. zakon o pobijanju draginje in naše trgovstvo; 5. predlogi za uredbo o krošinjarjih; 6. izjave k ovadbam zaradi kršitve zakona o pobijanju nelojalne konkurence: 7. stališče trgovine napram novim trošariinskim predpisom; 8. •izjave k prošnjam za državljanstvo, odobritev tarif in drugo; 9. socijalno zavarovanje trgovcev; 10. branjarije in trgovine manjšega obsega po novem obrtnem zakonu. Industrijski odsek bo razpravljal poj]ar Kapitan Dollar šteje 88 let, pa si je povsem ohranil svoje zdravje in svojo čilost, njegov korak je čvrst in hiter. Noče se več starati in energično zavrača bolezen. Na njegov rojstni dan sem ga obiskal v njegovi pisarni z vsemi ljudmi, ki so prišli s svojimi voščili. Bili so med njimi bankirji, poslovni ljudje, siromaki in otroci ki jih je sprejemal z ljubeznivostjo in preproste stjo. kakršna diči večino velikih ameriških mož. Stari Cap, kakor ga imenujejo njegovi podrejeni, se je sredi svoje pisarne, ki so jo s cvetjem spremenili v pravi vrt. smehljal vsem, a najlepši je bil r.jegov smehljaj, ko je sprejel desetorico kitajskih otrok, ki so prišli z zvrhanimi naročji rož iz rumenih predelov San Franci-sca. Kapitan Dollar je eden največjih dobrotnikov teh predelov. Nekoliko dni pozneje mi je dovolil razgovor v svoji pisarni. Ker mu je sluh malo oslabel in ni razumel vsakega mojega vprašanja, sem ga pustil ene stavno govoriti. Pripovedoval mi je o svojem življenju. Kot 13-leten deček je prišel iz svoje domovine Škotske sam v Ameriko in je našel mesto kuharčka v nekem taborišču drvarjev v Kanadi. Tam se je naučil pisati in risati in vsako svojo prosto uro je izpolnil s tem opravilom. Njegova marljivost je vzbdila pozornost taboriščnega vodje, ki mu je priskrbel primernejše mesto nego pri lcncih. Z 21. letom je bil sam ravnatelj takšnega taborišča. Z delom, vztrajnostjo, štedljivostjo si je priboril znatno imetje, ki mu je pa potem nenadoma skop-nelo. V težavnih letih, ki so sledila, je pre-romal Severno Ameriko in je začel novo življenje ob bregovih Pacifika. Takrat mu je bilo že štirideset let, a šele v 50. letu, torej v dobi, ko iščejo drugi ljudje že počitka, je nastopil v stroki, v kateri je obogatel. Pričel je graditi ladje, potem je začel organizirati z njimi cbrežno plovbo, končno plovbo preko Oceana. Danes načeluje družbi »Dollar Line«, ki ima 19 prekomornikov in številne parnike manjšega obsega. Vsak teden ostavi eden teh prekomornikov, ki nosijo vsi imena ameriških državnih predsednikov, San Francisco ali Los Angeles, da se poda na pot okoli sveta, kjer pristane v 22 pristaniščih. Pod njegovim nagubanim čelom in gostimi obrvmi se mu svetijo male, dobrotno zvite oči. Ponosen je na svoje delo. Njegovo vsakdanje življenje je strogo določeno. Vstaja točno ofo šestih, prebere poglavje sv. pisma, nadaljuje svoj dnevnik, ki ga piše nepretrgoma že 65 let. Ob sedmih zaj-trkuje v družbi svoje žene, »ki mu je žena že 60 let, ki je ni nehal nikoli ljubiti in ki ni bila kakor on nikoli bolna«. Njegov zajtrk je skromen kakor njegovi obedi. Stanuje na deželi, pcldrugo uro od San Francisca, zato se njegovi uradi odpirajo ob pol -devetih. Po delu, ki ga prekine le zelo kratek obed, mu njegov tajnik ob 15. r.aznani, da je čas za odhod. In stari kapitan odhaja nevoljno, kajti cn ljubi svoje delo. Z besedo »delo« se je zaključil najin in-terview. Dejal je: »Dobro je delati ves čas in skušati, da napraviš svojo stvar vsak dan bolje.« J. G. Martin. otrok Skoro vse dežele na svetu, kjer živi kavka ško ali belo pleme, kažeio v zadnjih Ie-t h tendenco padanja prebivalstva. Medtem ko je 19. stoletje prineslo ogromen porast be'ega plemena — Evropa in Amerika sta naravnost tekmovali v množitvi ljudi — postaja zdaj vedno boli očitno, da Evropa in Amerka številčno vedno bolj propadata. Kaj to pomeni, si lahko razložimo iz dejstva. da se je žiteljstvo Evrope v zadnjem stoletju skoro potrojilo. To je dokaz, da se je naš kontinent kulturno in gospodarsko mogočno razvijal in da je bilo na niem dovolj prostora in kruha za nove milijonske množice. Obenem z naraščanjem prebivalstva se je dvignil tudi življenski nivo sploš-nosti. To se ie čutilo posebno v zapadnih evropskih državah in v severni Ameriki. Navzlic socialnemu neizenačenju družabnih plasti so se živHenske razmere izboljšale. Ljudje so bili bodri in veseli in niso trpeli pomanjkanja. V 2). stoletju so se stvari obrnile. Svetovna vojna je močno razrvala temelje dotedanjega življenja. Preiskave, ki so jih o tem uvedle in dovršile razne komisije, so pokazale, da se je ustavilo pomnoževanje ljudi poglavitno zaradi sedanje prakse zakonskega življenja v Angliji, Franciji, Nem-č ji in Ameriki. V teli štirih deželah ie namreč danes nad 13 milijonov zakonov brez otrok. Ta ogromna številka je sama na sebi suha, govori pa za debele knjige. Konec konca pomeni, da gre z belim plemenom rapid-no navzdol, da je kavkaško pleme že doseglo svoj višek in bo zdaj začela upadati njegova sila. Z drugimi besedami: prihaja izumiranje. Anglija kaže v pogledu nazadovanja porodov številke, ki vzbujajo v človeku strah. L. 1911 so našteli na Angleškem 11 odstotkov zakonov brez potomstva. Deset let pozneje se je odstotek zvišal na 32 odstotkov, danes znaša že 38 odstotkov. V Nemčiji ie zakonov brez otrok nad štiri milijone. In ta dežela ie bila pred svetovno vojno vzor rodovitnosti, plodovitosti in napredka! V primeri s predvojno dobo so nazadovali porodi v Nemčiji za 33 odstotkov. Danes so v Nemčiji mesta, ki dajejo povod, da govorimo že o seliščih brez naraščaja. V Berlinu prevladujejo zakoni brez otrok s strahotno številko 54 odstotkov. O Franciji se je že pred voino govorilo, da ne more izenačiti nastalih vrzeli zaradi smrtnih primerov s porodi. Vendar se je položaj v tej deželi po vojni obrnil na bolje. Seveda ne smemo pozabiti, kako. Francija si pomaga s priseljenci. Sprejela je milijone tujcev, ki so se naturalizirali in iz stotisočev industrijskih delavcev, ki jih ii dajejo dežele, krije svoje rezerve v prebivalstvu. Kar se tiče posebej Francozov, je značilno dejstvo, da so severni departe-menti Francije rodovitne.iši od južnih. Baš v teli predelih se naseljujejo inozemski delavci, ki dajejo Franciji svojo kri v zameno za njen kruh. iz teh razlogov ima danes Francija samo 200.000 zakonov brez otrok več kakor pred vojno. Površni opazovalec bi mislil, da se bo nazadovanje porodov pokazalo samo v deželah, ki so najmočnejše prizadete po svetovni vojni. Pa ni tako. Dejstva govore drugače. Tudi v Zedinjenih državah Amerike, kjer je doma zlato in bogastvo, so se moč no skrčili porodi in zakonov brez otrok je danes tam šestkrat več kakor pred 50 leti. V dobi največjega ameriškega napredka je ameriško prebivalstvo stalno nazadovalo. Da ni padlo pod normalo, se ima zahvaliti samo priseljencem. Odkar pa so se zaprla vrata emigraciji, se tudi v Ameriki opaža številčno nazadovanje prebivalstva. In če bo sedanja kronična kriza trajala še nekaj časa, bo tudi v pogledu prebivalstva Amerika pokazala čisto druge številke kakor doslej. Med evropskimi deželami ima višek v pogledu prebivalstva samo Rusija. Ampak Rusija je, kakor vsi vemo, tudi azijska država. In tako pridemo do zaključka, da bo Azija polagoma požrla Evropo. Belo pleme evropske in ameriške celine bo — če poide tako naprej — utonilo v žoltem moriu. 0 kopanju Poletna vročina nam jemlje vsako voljo do gibanja in dela, mrzla kopel nam jo vrača. Mrzla kopel je poleti prijetna in zdrava, lahko nam pa tudi škoduje, če ne ravnamo razsodno ž njo. Pred vsem morajo vsaj neplavači dobro vedeti, kako globoka je voda, v katero se podajajo, kje lahko stoje itd. Najboljši čas za kopanje je med zajtrkom in kosilom ali po dnevnem delu zvečer. Nikoli pa ne smemo v vodo s polnim želodcem, kajti pritisk vode na želodec nam lahko povzroči omedlevico in od te ni daleč do utonitve. Kopanje na tešče po drug; strani spet ni dobro, ker zahteva zlasti plavanje nekaj moči, ki poteka neposredno iz hrane. V mrzli vodi ni dobro stati mirno, temveč se je treba gibati, in sicer najbolje je plavati. Dokler srce močneje utriplje. ni dobro stopiti v vodo; kdor se je s hojo segrel, pa naj počaka, da se ohladi. S hladno kožo stopati v mrzlo vodo pa spet ni priporočljivo. Po kopeli lahko ležiš nekaj časa na soncu. Čim hladnejša je voda, tem krajša naj bo kopelj. Otroci ne bi smeli v vodo pod 20 stop. Celzija. Ne kopaj se nikdar sam. Se na videz najbolj zdravemu človeku postane v kopeli lahko slabo in če je tedaj brez pomoči, je po njem. Komur srce ni popolnoma zdravo, naj se zadrži vsakega tekmovanja pri plavanju in sploh napora pri kopanju. !>\5 '»-I LOti UV\~/ >,V\-I 'j^-r. Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige! Filmski atelier na polarnem ledovju Te dni se je odpravila iz Berlina na Groenland filmska ekspedicija, ki hoče v ledeni deželi snemati nov film. Med drugimi so udeleženci te odprave znameniti režiser dr. Arnold Fauck, ki ga pozna ves svet po njegovih čudovitih alpinskih filmih, dr. Fritz Loewe in dr. Ernst Sorge, člana Wegenerjeve ekspedicije, znameniti letalec Ernst Udet, Leni Riefenstahl, Gustav Lantsehner, dr. Holsboer, Sepp Rist _ sama imena, ki jih dobro poznamo iz nemških visokoturističnih filmov in iz nemškega športnega življenja. Delo ekspedicijte bo nad vse težavno, ker hoče rešiti trajno nalogo: znanstveno, športno in filmsko. Priprave so bile velike. Angleški parnik >Borodino« so najeli za pol leta, v filmski atelje- na ledenem polju bodo spravili do 4000 stotov prtljage. Postavili bo 40 šotorov, šotor za kuhinjo in skupen šotor. Poleg Udetovega letala bodo imeli še dve drugi letali, več motornih čolnov, moderno radio postajo, sani in pse, vrhu vsega pa še nekoliko — severnih medvedov. Zakaj te? Zato, ker meni ekspedicijsko vodstvo, da polarni film brez polarnih medvedov ne gre, a nihče ne more jamčiti, da bodo domači medvedi na razpolago baš takrat, ko jih bodo potrebovali. če poj de vse po sreči, bodo novi film, ki se bo imenovan ;SOS ledna gora!« predvajali že prihodnjega februarja istočasno v Berlinu, New Yorku, Parizu in Los Angelesu. Snemali ga bodo pa v treh verzijah, nemški, angleški in francoski. Kralj Mognito V Brooklyn je dospela pošiljatev velikih kosov marmorja. Ker niso mogli izslediti prejemnika pošiljatve, je ležal marmor skoraj leto dni v carinskem skladišču. Slednjič so marmor prodali na javni dražbi Kupec je opazil številne razpoke v kamnu in je poklical kamnoseke, da ugotove globino teh razpok. Pri tem so odkrili, da so bili kosi marmorja izdolbeni in napolnjeni s steklenicami raznih vrst alkohola Največja jetnišnlca na svetu Iz pravkar izišle knjige ravnatelja Sing S ing a Belgijski kralj Albert na obisku v Belgijskem Kongu Največje odkritje o A\ayi švedski betanik C. L. Lundell, ki je nastavljen pn nekem ameriškem podjetju za pridobivanje žvečilnega gumija, je odkril v iužnovzhodnem delu pokrajine Campech* na polotoku Yukatanu razvaline nekdanjega mesta, ki ga imenujejo Indijanci Ca-lakmul (t. j. dva griča). Med najdbami vzbujajo pozornost posebno 103 sp. meniki, ki so od vrha do tal popisani s hieroglifi. 51 teh spomenikov je celo datiranih. Na-stavljenec Carnegijeve ustanove dr. Sil-vij Morlev, ki je taki j po odkritju odpotoval v kraj najdb, je ugotovil, da je cvelo mesto v prejšnji debi Maye, t. j. pred kakšnimi tisoč leti. Radij na dnu irtorja Ameriški geologi so imeli nedavno zborovanje, na katerem so ugotovili, da se po zadnjih poskusih na dnu Tihega oceana lahko sklepa, da leže na morskem dnu plasti, ki so dvanajstkrat bogatejše na radiju kakor skaloviti skladi v zemski kopnini. Največji del radija leži na najglobočjih mestih Oceana, daleč od brega. Učenjaki cenijo, da je tega radija za celo milijardo tcn. Za sivimi zidovi Sing Singa stoji »hiša smrti«, zadnji dom enih, ki imajo pred seboj »zadnjo miljo« pota. Stopetdeset moških in ena ženska je v zadnjih enajstih letih končalo na električnem stolu. Kaj vemo o Sing Singu ? Kako živi njegovih 2500 prebivalcev? Ravnatelj Sing Singa Lewis E. La\ves, ki že enajst let vodi to slovito in razvpito jetnišnico, je odgovoril na vsa ta vprašanja v nedavno izišli silno zanimivi knjigi, ki daje globok vpogled v zavod in njegovo upravo ter tudi razkrije, da je njen upravitelj nasprotnik smrtne kazni. Laweseva izvajanja so tem zanimivejša, ker se uprava Sing Singa močno razlikuje od evropskih kaznilniških uprav. Vhod v jetnišnico, veli na nekem mestu pisec, še ne pomeni začetka ali konca odgovornosti družbe nasproti kaznencem. Vodja zave da mora poznati jetnike, umeti njih probleme in jim mora skušati pomagati. Odkar je v rabi ta metoda, se je v Sing Singu marsikaj spremenilo. Tudi najnovejša Laweso-va reforma — nogomet kaznencev s civilnimi moštvi, da celo s klubi policijskih nogometašev, ki se je začela izvajati minilo jesen z velikim uspehom — se drži v splošnem te linije. Dan v Sing Singu se začne, kakor pripoveduje Lawes, ob pol sedmih zjutraj. Kaz-nenci vstanejo in se oblečejo. Po predpisih morajo obleči sive hlače in sivo ali belo srajco z ovratnikom. Ob 7. uri se odpro celice. Dieto kruha in vode so opustili. Vsak kaznenec dobi za zajtrk žitno jed z mlekom, sladkorno sipo, kavo in kruhom. Kaz-nence prehranjujejo po sistemu Cafetaria. Kava stoji na dolgih mizah. Načelo preskrbe s hrano je: vsak naj je toliko, da uteši lakoto. Kdor je čez mero, zapade kazni. Kaznenci, ki so zaposleni v delavnicah, odidejo pol ure po zajtrku na delo, Kačji strup proti čebeljemu piku Na zadnji seji pariške Akademije znanosti se je poročalo o uspehih poskusov ge. Phisalixcve, ki je dolgo časa raziskovala medsebojno razmerje med strupom čebel in kačjim strupom. Po njenih ugotovitvah se ta dva strupa med seboj pobijata, zato se lahko cepi kačji pik s strupom iz čebeljega žela, čebelji pik pa s strupom iz gad jih zob. Poskusi ge. Ph:salixove so pokazali. da je oseba, ki so jo pičile čebele na dvajsetih mestih, dejansko imuna proti gadjemu ugrizu in se nima po prestani bolezni nikoli več bati posledic čebeljega pika. Posetniki velesejma nabavite si obleke, modne in športne hlače, blaga za obleke in vse oblačilne potrebščine v najcenejši zalogi Drago Schwab, Ljubljana Tekoče stopnice Kjer je treba premagovati večje višinske razlike in se mora vršiti promet kolikor moči hitro, se v novejšem času čedalje češče uporabljajo tekoče stopnice. Ta vrsta prometnega sredstva ni nova, marveč je že pred več desetletji prišla v Evro- slično navadnemu, le morda nekoliko po-ložnejše. Pač pa se vse stopnice kot celota počasi in enakomerno pomikajo navzgor ali navzdol, tako da človek, ki stopa po njih, v krajšem času in z manj stopnicami premeri večjo pot. Tisti, ki težko hodijo, I kajti Sing Sing proda letno navzlic mnogim omejitvam, za nad 800.000 dolarjev izdelkov metel, žimnic. pletenin, čevljev, tiskovin in tudi kovinskih produktov. Poseben knjižničar, ki pa ni kaznenec, oskrbuje zavodovo knjižnico, ki šteje petnajst tisoč zvezkov. Vsakdo sme vzeti romane in časopise za dobo treh tednov s seboj v celico. Knjižničarjev! asistenti 9j kaznenci. Vsak jetnik v Sing Singu, bodisi da ;'e obsojen na doživljenjsko ali krajšo ječo, ima priložnost, da se izobrazi. Skoraj tisoč od dva tisoč pet sto jetnikov posinša predavanja o upravnih stvareh, študira matematiko. se uči angleščine (posebno tujci), francoščine, španščine, knjigovodstva, računstva, trgovske korespondence in c.-b-enem s temi nadaljevalnimi tečaji je v Sing Singu tudi tako zvana jetniška šola, ki ima v vsakem' razredu trideset učencev. Ob 12 uri 50 minut je industrijska država Sing Sing spet na delu. V teku popoldneva se kdaj pa kdaj odpro vrata: Prispel je nov trop jetnikov. Najprej morajo odtisniti prste, potem jih fotografirajo, popišejo osebne podatke, jim dajo številko, ki jo bo nosil kaznenec leta in leta. mogoče celo do konca svojega življenja. Seveda vse novodošlcce telesno preiščejo in jim odvzamejo vse vrednostne predmete. Potem jih preoblečejo. Obenem jih tudi okopajo, lase pa jim puste, kajti običaj britja glav ne velja več. Lase postrižejo samo ob strani. Lawes je imenoval svojo knjigo »Dvajset tisoč let v Sing Singu«. S tem nima v mislih dobe dvajset tisoč k t ampak kazen vseh svojih 2500 jetnikov, ki se morajo pokoriti za svoja dejanja. Lawesovo geslo je »Nihil Humani Probis Alienum* in njega se drži zvesto ves čas, ki je hkrati najdaljša doba, ki jo je preživel katsrikoli ravnatelj Sing Singa. Kako je umrl Albert Londres Pariški »Pariš Soir« priobčuje razgovor z nekim potnikom, ki se je rešil z goreče ladje »Georges Philippar« in je bil po svoji kabini sosed kralja francoskih reporter-jev Alberta Londresa. Londres, pripoveduje očividec, se Je vozil v kabini I. razreda, čim je izbruhnil ogenj, je skušal rešiti svojo, družino in vdreti na krov. V mogočno višino švigajoči zublji pa so mu zaprli pot. Skušal se je torej rešiti ske^zi neko odprtino. V trenutku, ko se je hotel prebiti na prosto, pa je zgrmelo pregorelo tramovje nanj in ga z drugimi vred zadušilo. Iz kabine je bilo še nekaj časa slišati krike obupa in groze. Tramovi so se rušili na kup. Potem je vse utihnilo. Tudi okna, da bi skočil v vodo, ni mogel Londres odpreti in tako se je zgodilo, da je zgorel pri živem telesu. Ker je pri požaru na ladji nastala popolna tema, je bila zmeda še večja in smrt vseh, ki si niso mogli pomagati, še strašnejša. ANEKDOTA Rabelaisova oporoka se je glasila »lo jedrnato: »Nimam ničesar razen velikih dolgov — kar ostane, ostavljam revežem.« KARIKATURA SAITO, novi predsednik japonske vlade po iz Amerike. Tekoča stopnišča so zadnji čas zlasti mnogo urejajo na kolodvorih, velikih javnih poslopjih in trgovinah, vebče povsod, kjer je treba naglo transportirati velike množice ljudi, k: naj se jim prihrani nepotreben trud za vertikalna pota. Na oko je tekoče itopnišče popolnoma jim vobče m treba stopati, marveč puste, da jih stopnice same ponesejo kvišku ali navzdol. Poleg stopnišča je oprijemalo, ki se pomika točno z isto brzino kakor stopnice in nudi ljudem varno oporo. Slika ka-ž etekoče stopnice na kolodvoru v Napo-liju. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži in tvorih uravnava »Franz Josefova« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih. trgovinah. in sveta Alkohol v marmorju > JUTRO s št 130 = 15 = Nedelja, 5. VI. 1932 Za hišo, vrt ulico In šport samo „Viktoria" Wimpassi ng platnem čevlji fflajnovejia moda ££egantni v$Q%ci egata t ha iherne, Ljubljana ^^f 6166 p p ČAJNE MEŠANICE SO NAJBOLJŠE. Ljubljana, Večna pot štev. 15 Telefon 26-26 »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 4. Izdelujejo se najnovejši modeli otroških .n 'grač-nih vozičkov, tii-ciklji, razna najno vejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene Ceniki franko. ZAHVALA f Ob priliki 40-letnice obstoja moje trgovine mi je došlo toliko čestitk, d . mi je nemogoče vsakemu posebej se zali valili. Zato izrekam tem potom vsem, ki so se me osebno i p:< meno spomnili, najiskrenejšo zahvalo! Priporočevaje .u: nadaijr.jo naklonjenost beležim z odličnim spoštovanjem T. NOVOTNY •-!.- Ičarna in medicama, Gosposvetska c. 2 7305 ' no termalno kopališče ogljikove kisline KE TO PIL IIC IE ivi Dr. GlčlS, :a :anovina: anjkai revmatizem, is-ženske bolezni, po- Sezona od 1. maja do 15. oktobra Penzijonske cene v glavni sezoni: Din 70 dnevno. Priznanja pri vseh uradih »Put-nika,-. Izčrpni prospekti itd. rpne prospekte brezplačno potom Kopališčne uprave RIMSKE TOPLICE. Termalno kopališče na prostem. teka, arterioskleroza itd. VLADIMIR LEVSTIK književnik in novinar FRANKA LEVSTIKOVA roj. LAVRENCIČEVA poročena BANJALUKA, dne 3. junija 1932 □ _ - - □ „_ " ---- = Franc Zalaznik TAPETNIK ŠT. VID (garaža MAGISTER izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela točno, solidno in po nizki ceni Popravila se sprejemajo 7268 Ščurke - G rile Ituse uničite takoj in za vedno, ako uporabljate že preizkušeno in za danes najboljše sredstvo ki vsebuje specijelne glivice (fermente) in učinkuje samo v vodi raztopljen. Dobi se povsod. Plombiran paket z navodilom stane Din 10.—. Depo: Trifolium — droge-rija — Beograd (Slavi ja). Za Slovenijo: Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5. 235 Mlekarna Zgornji Brnik Cerklje pri Kranju Razpošilja dnevno sveže in pasterizirano mleko v vsaki množini. Izdeluje polementalski sir v hlebih od 30 do 50 kg. Trapistovski sir. Tilsitski sir od 3—6 kg. Vedno sveže čajno maslo in sladka smetana za tolčenje. Oglejte si naše vzorce na velesejmu E štev. 494—495. 7337 POZOR! Spolno slabost odstranite i apocabo neškodljivega ared-»sra tr. okrepi ter »La Enoe«. Delaje v vsaki &ovežki dobi s pTessne^jivim uspehom. Vidra nje seksualno moč do globoke staroeti. Na tisoče primati j. — Cena 60 Din, močnejša 100 Din. Havelkova ordinačni laboratoJ Pošt. schranka 6. 17, CSR. Praha - Nusle, Božetechova nI. 10/A. J. 5445. 143 Ivan Kotar avtobusno podjetje Vransko Vransko, 2. VI. 1932. Gospod J. ŽIROVNIK, generalno zastopstvo in centralno skladišče za Jugoslavijo tovarne India Tires & Rubber Co. , Ltd. Ljubljana, Na Vaš dopis z dne 28. pr. m. Vam odgovarjam, da zaenkrat še nimam potrebe za nove gume, ker mi Vaše India gume, ki sem jih kupil lani, še služijo. Zadovoljen sem, da lahko pohvalim Vaše pojačene gume 32 x 6, s katerimi sem dosegel več kilometrov kakor s katerikoli drugo znamko, pa upam da bodo še izdržale precej tisoč kilometrov. Vaš i Bus ba 1 oni 34 x 700 pa po 25.000 km izgledajo kot novi. Pooblaščam Vas, da te moje podatke uporabite po svoji volji ter Vas pozdravljam z odličnim spoštovanjem Ivan Kotar, 1. r. Na velesejmu razstavljena 8 ■ I -)':j f- n i i il CI H d n m & l| i ji 8 SJ? Ss m modistinja Bled, Mlino 44, naznanja, da se je preselila v Za gorico štev. 3 <3 poleg trgovine Pretnar. Priporoča se za nadaljnjo naklonjenost. 7307 Cene solidne! Postrežba točna! Čita i te tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« I s.-'.j I i raznega pohištva, perzij. preprog, slik itd. iz apuščine pok. Petra Kozine se bo vršila v njegovem nekdanjem stanovanju na Bregu št. 20 v Ljubljani vsako popoldne od y24. do 6. ure prihodnji teden pričenši od srede dne 8. junija dalje, dokler ne bo vse razprodano. Interesenti si predmete lahko ogledajo na licu mesta v ponedeljek in torek dopoldne od : 4. do 6. ure. 7318 frf/ Uradno preizkušeni, z uradnim certifikatom opremljeni KONTROLNI PRIPOMOČKI za ugotavljanje jakosti piva, vina, špirita, žganja, teže in gc-- stote bencina, kakor saharometri, aerometri in alkoholometri vseh K vrst po obstoječih predpisih tro- šarinskega zakona. — Ves k tem instrumentom potrebni pribor. — Trgovina in lastna delavnica vsakovrstnih ORTOPEDIČNIH APARATOV steznikov, ravnodržalcev, umetnih udov, želodčnih, trebušnih in kilnih pasov, vložkov za ploske noge (Plattfuss) iz gume, jekla in aluminija kakor tudi vseh zdravniških potrebščin za bolnice, sanatorije in ostale zavode. Zaloga vseh vrst mehkih in trdih gumastih izdelkov, specijal-ni ameriški gumasti grelniki (ter-mofori), obenem uporabljivi kot p«-* r- j-— ingator. pripravni za potovanje, gumastih steznikov gumastih nogavic za krčne in bolne noge najboljših nemških in francoskih tvrdk. — Brivni aparati vse vrste britvic, razne škarje, stroji za lase in žepni noži. Brušenje, bakrenje. nikljanje, spkšna popravila. 7292 Mobilna Ogled zaloge brezobvezen 1 aiem m Nova iznajdba, patent prijavljen v Beogradu Nova mobilna lestva je uporabljiva istočasno kot: raztegovalna lestva. kot stoječa lestva ali stoječa na stopnicah ali strminah ali od-deljeno vsak del zase uporaben. Frldoln Bischo! - tovarnar lestev MARIBOR. Kaciianerjeva uiica 22 Sprejmejo se zastopniki in preprodajalci! Domači izdelek! Nizke cene! Zahtevajte prospekte! Stenice, ščurke, mole in drugo golazen Vam takoj zamori in stanovanje razkuži najceneje samo VULKANSKI PLIN ki ugonobi celo zalogo po razkuževanju v 6 urah. Prodaja se pri razkuževalcu STRAMŠAK C1BIL na velesejmu paviljon E koja 493 ali na domu v Dev. Mar. v Polju štev. 62. 7322 (Pozor oh$$žeQVezIš*t velesejma ! Kakor vsako leto se nahaja tudi letos na zabavališčnem prostoru najzabavnejši TOBOGAN IN ELEKTROEHOPLAN H. MICHEL IZ MARIBORA 7358 Oglasi v „Jutru" Imajo siguren uspeh1 učna delavnica za kolarstvo v Radovljici nudi reflektantom več garnitur ali posamezne komade vrtnih stolov in miz po znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike in ne odlašajte z nakupom. Oglejte si izbrano zalogo na velesejmu 7300 PavUjon E zunaj — koja 500—503 M A ' Kako se veselim noči ko bom spal na mehkem, udobnem spalnem fotelju, ki sem ga kupil pri tvrdki Franc Jager Telefon 20-42 tapetnik, Sv. Petra nasip št. 29. Zahtevajte cenike 7302 ŠOTORE vseh tipov, v raznih veliko-, stih, iz najboljše šotornine edino le pri ALPINA d. z o. z. Ljubljana, Masarv-kova 14, palača Grafike, nasproti glavnega kolodvora. Oglejte si na velesejma AJi hočete pravi sir — ali tudi sladko kislo mleko GALLIKOL tabletami v 20 minutah. SIRARJ1 POZOR! Na zalogi imam prvovrstno francosko Gallika sirišče ANTON SKOK, DOMŽALE RAZSTAVLJENO PAVILJON H 647 7319 m Teefon 24-39 in drag, L]i*blian? Prešernova ulica 5. Telefon 24-39 RUDE IN KOVi Ljubljana, Masarykova cesta 12 Glavno zastopstvo: cinkarne d. d., Celje EN GROS: Cinkovo belilo »Briljant«, cinkova pločevina, pocinkana železna pločevina, surovi in rafinirani cink, cinkov prah, »Cinkopon«, žveple-na kislina, svinec, svinčena pločevina, kositer v kladah in palicah, kositer za spajanje v palicah, antimon, aluminij, baker, zvonovina, razne barve, kovine i. t. d., šamotni materijal. KUPUJE: stari cink po najugodnejših dnevnih cenah, odpadke drugih kovin i. t. d. Brzojavi: Rude Ljubljana 6263 Telefon inter. 2727, 2827 Iz zapuščine dne 18. IV. 1932 umrlega Šetinc Ignaca, hišnega posestnika v Ljubljani, Rožna ul. št. 41 se bodo prodajale na prostovoljni javni dražbi različne premičnine kot stanovanjska oprema, obleka, perilo itd. dne 7* junija 1932 ob 2. popoldne in event. sledeče dni ob isti uri na licu mesta v Rožni ulici 41-11. Predmete se lahko ogleda pol ure pred pričetkom dražbe. Kupljeno stvar je plačati takoj prištevši odpadajočo državno pristojbino. A I 330-32 7303 Notar kot sodni komisar: ANTON GALLE. I. r. Cene malim oglasom ženitve tn dopisovanja; vsaka beseda Din i— ter enkratna pristojbina za iifro a/l ta dajanje naslova Din 5.—, Oglasi trgovskega in reklamnega tnačaja: vsaka beseda Dm i.—. Po Din i.— ta besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*, »Kapital*, »V najem*. »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*. »Informacije*, »Živalic, »Obrt* ln »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zaslužek*, če se t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali tlužbe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, kt se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna- enkratna pristojbina Din 5.— za Šifro aH za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par ta vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.— Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, trt oglasih po I Din za besedo pa Din 15___ Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma fih fe vposlati v pismu obenem t naročilom. Sluzbodohi Vsaka beseda 50 par: za da'anje naslova ali za šifro pa 3 Din. (1) Trgovski pomočnik manufakturne in konfekcijske stroke, začetnik — event. izložbeni aranžer. dobi dobro in staino me. sto. Nastop 1. julija 1932. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Agilen pomočniki. 20297-1 Več šivilj spretnih in dobro izurjenih sprejmem za šivanje oblek Reflektiram !e na prvovrstne moči. Služba je stalna. N rt slov pove oglas, oddelek »Jutrac. 20223-1 Voditeljico veščo pletilne stroke. iš"-em za večji plotilni obrat. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutro« pod »Voditeljica«. 20225-1 Akviziterja nr>osobnega sprejmemo za nabiranje otrlasov v Ljubljani in okolici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20310-1 Učenko ® primerno Izobrazbo sprejmi ni v modno trgovino. — Ponudbe pod »Ljubljana« na oglasni oddelek Jutra. 20208-1 Prvovrstno kuharico starejšo, ki bi kuhala samo včasih za goste, iščem za v vilo na deželi. V vili br bila sama. pismene ponudbe z navedbo plače ne osrlas. oddelek »Jutra« pod značko .Cista«. 20S05-1 Pek. poslovodjo z nekaj kavcije, iščem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30347-1 Brivskega pomočnika IS—eo let s*nroua, dobrega In hitrega delavca sprejme takoj al: po dogovoru, s hrano in stanovanjem v hiši, Ilko Petkovič, Domžale 12. Nekadilci imajo prednost. 20229-1 Mlajšo donašalko sprejmem za dopoldanska dela. Predstaviti se je v v Kolodvorski n!. 20110-1 fraitki št. 35. Sobarico preprosto in pošteno, z voč'etnimi spričevali služb v Sloveniji, iščem za boljšo hišo na deželi. Pi-mene ponudbe z navedbo plače ra otrl-isni oddelek Jutra pod šifro »pridna«. 20206-1 Frizersko vajenko sprejmem. Ponudbe na nori. oddelek »Jutra« pod šifro »Vajenka«. 20374-1 Prodajalko dobro manufakturlstinjo — pošteno in zanesljivo moč, z dobrimi spričevali, najmanj triletno pomočniško r!i'bo v manufakturni stroki in prijaznim občevanjem s strankami, kar je pogoj, sprejmem takoj. Osebe teh pogojev nezmožne ne pridejo v poštev. Ponudbe na otrlas. odd"iek »Jutro« pod šifro »Agilna prodajalka«. 19274-1 Postrežnico za dva dni v tednu išče Hibšer. Sv. Petra cesta 25. 2<'.">7'-l Mlajšo kuharico ki opravlja tudi ostale hiš ne posle, sprejmem k dvema osebama na Rimski cesti št. 18/11. 19.265-1 Poslovodja zmožen kavcije, dobi takoj mesto za samostojno vod stvo trgovine z mešanim b:agom v večjem kraju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Po slovodja«. 20202-! Služkinjo za vsa poljska dela, veščo tudi molže, samo z dobrimi spričevali sprejmem n« nraščino v stalno službo. Predstaviti se je v Ljubljani: Mišičeva cesta št. 2 20198-1 Natakarico mlajšo in čedno, veščo slovenščine ter nemščine, iščem /.a gostilno v Ptuju. Ponudbe s sliko in znamko za odgovor pod šifro >Verlasslieh« na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani. 20190-1 Sobarico s p r i m a referencam: in večletno prakso, nad 24 let staro sprejmem takoj. Ponudbe na podruž. Jutra v Novem mestu pod šifro »Sobarica«. 20135-1 Edgar R*ce BurroughS; Tarzan, kralj diimgl* Copvaght. 1929. b> Edcar Rjfe Burrouih«. Inc. Ali n*nti re^rve«':. 249, D" Arnotu se je jelo vračati zdravje, če-p-av je bil še zelo šibak. Nekega dne je zapisal na skorjo: »Kaj morem storiti, da te poplačam za svojo rešitev?« Tarzan je odpisal: Nauči me govoriti po človeško.« In res ga je jel d" Arnct učiti francoščine. Tarzan je bil vnet in marljiv učenec. 250 Kmalu je Tarzan vprašal d" Arnota, ali se čuti dovolj močnega, da ga ponese nazaj h koči. Oba sta koprnela, da bi bila že tam jn bi spet videla Jane. D* Arnot Je zapisal: »Saj me ne moreš nesii tako daleč.« _ Kakopak da ne!« se je zasmejal Tarzan. In tako sta se odpravila. Sredi poldne sta prišla d0 zaliva. Koča je bila zapuščena. 251 Moža sta se spogledala. D" Arnot je uganil, da so ga morali imeti za mrtvega, a Tarzan je mislil samo na ženo, ki ga je bila ljubeče poljubila, nato pa pobegnila. Neizmerna grenkoba je vstala v njegovem srcu. Hotel se je vrniti v osrčje džungle rn se spet pridružiti svojemu rodu. Frizerka sposobna moč. do.bi službo. Osebno se zglasiti pri An-to Blažič. damski salon. Pred Škofijo '10, Ljubljana. 20550-1 2 klepar, pomočnika sprejme takoj Anton Fut-Iis v Križevniš-ki ulici štev. (j. 20592-1 Pridnega mlinarja sprejme valjčni in umetni m'1'1 na Viču štev. 55 pri Ljubljani. 20591-1 Frizerko veščo železne vodne ondu-laeije in manikire. oziroma po močnika ki dobro ondulira, sprejmem s 13. junijem. Pismene ponudbe na naslov: Martin Gjurin, Kamnik. 20298-1 Učenko iprid.no in pošteno sprejmem takoj v trgovino na deželi Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 20373-1 Pisarniško moč dobro, vsestransko izvež-bano, moško ali žensiko, iščemo. Pogoj: samostojnost in perfektmo znanje srbo-hrvaščine in nemščine. Pr"dnoet: tisti, ki so že delali v lesni stroki. Ponudbe pod značko »Takojšen nastop/48« na ogl. oddelek '»Jutra«. 2 i nameščenje v galanterijski trgovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nameščenje«. 20495-1 Učenko za damsko krojaš-tvo. z oskrbo v hiši. vajeno jto-sl šifro »Sreča«. Oficirji v ostavki imajo prednost, ipokejen-ci izključeni. 20320-1 Klepar, vajenca s hrano in stanovanjem v hiši. sprejme Ivan Kavčič, kleparstvo v Škofj; Loki. 20501 -1 Prodajalko dobro račun arico in vajeno specerijske stroke za trgovino tik Ljubljane iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Marljiva 83«. 20583-1 Krepkega vajenca za ključavničar, obrt. sprejme I van Z o r k o, Glince-Ljubljana. 20520-d Vrtnar s prakso In prvovrstnimi spričevali in vrtnarski pomočnik dobita stalno mesto. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja ln starosti, rodbinskih razmer in plačilnih pogojev na neslov: Minh Adolf. Beograd, poštanski pre-tinac 106. 20504-1 Pet let že Jaka špekulira, kje lepo našel bi posest; ko povprašuje in prebira, dozna nazadnje srečno vest: da v »Jutru« lična jc rubrika, kjer se oglaša taka stvar. Pomisli Jaka: »Glej hudika, še danes vpošljem mal denar!« ... Ne mine teden — vrli Jaka na novem gruntu že sedi, si pipo baše, »Jutro« čaka in zadovoljno se smeji... Da so oglasi res uspešni in ne proč vržen denar, je potreben veilk in za oglase dovzeten čitateljski krog, kakršnega ima pri nas samo »Jutro« Kontoristinja ki ima 10.000 Din gotovine proti 100" o garanciji, zmožna slovenskega in nemškega jezika, se tako.i sprejme v stalno službo v Ljubljani. Dopisi pod »Stalna služba« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 20483-1 Prodajalko starejšo, priprosto. zmožno kavcije ali garancije iščem za podružnico specerijske trgovine blizu Ljubljane. Biti mora samostojna, poštena in vajena trgovine na deželi. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Samostojna 84«. 20584-1 Dobra kuharica Za gostilno, o-zir. restavraciji). dol>i takoj službo. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Kuharica 33«. 20508-1 Raznašalca mladega fanta. vajenega na kolesu, sprejmem takoj za čez poletje. Plača po dogovoru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20063-1 Uradnico veščo s.love.nelkega. nemškega in po možnosti italijanski.'.'a jezika, sprejmem. — Cenj. ponudbe na: Ljublja«. na. poštni predal 85. 207120-! Vsaka beseda 50 par: za dajenjo naslova ali za šifro pa 3 Din. (2) Krojaški pomočnik izurjen v vel iker., in malem delu. išče zaposlitve. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~ 20241-2 Vajenca za trgovino z mešanim blagom, zdravega in močnega, s primorno šol sko izobrazbo, sprejmem takej. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod ^Oskrba v hiši«. 20576-1 Iščem slugo (neoženjeni, ki zna dobro šofirati. pošten, trezen. nekadilec, zanesljiv in ki je pripravljen vsako drugo delo opravljati. Ponudbe z navedbo zahtevkov in s spričevali prejšnjih služb na Franc Urbane. Ljubljana. Miklošičeva 1. 20580-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca in vajenca s predpisano šolsko izobrazbo, poštenega. sprejmem takoj. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20694-1 Pošteno dekle v starosti 25 do 35 let. debra. snažna. redoljubna kuharica. ki opravlja tudi druga hišna dela. se sprejme k boljši mestni družini. Le zdravo, krepko, lepega obnašanja se upošteva. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 20S97-1 Šiviljsko učenko in praktikantin.io sprejme salon Hitv. Kongresni trg 13. " 20517-3 Mlajšo kuharico z letnimi spričevali sprejmem na Rim ski cesti 1S• 11 20t> 4H-1 Perfektno kuharico sprejme takoj hote-l Tivoli 20633-1 Kavarn, vajenca s hrano in stanovanjem sprejme Narodna kavarna. 20607-1 Učenca za soboslikarsko in pleskarsko o.brt sprejme takoj Ivo Glinšek. Rožna dolina, cesta XV/9 — Ljubljana. 20075-1 Vajenca za trgovino mešanega blaga sprejmem v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20655-1 Delavca aH slugo spreimem takoj proti vložitvi 13—15.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšen nastop 207«. 20716-1 Sedlarski pomočnik dobra moč, vešč tudi vseh tapetniških del, išče nameščenje. Cenjene dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Priden in zanesljiv 4«. 20195-2 500—1000 Din dam tistemu, ki mi preskrbi službo skladiščnika, inka-santa ali kaj podobnega. Po potrebi položim G*KK> Din garancije. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »D 6000« 20t!9-2 Vrtnar oženjem, brez. otrok, z večletno samostojno prakso v cvetličnih in zelenjadnih kulturah, želi stalno službe Naslov pri podruž. »Jutra« v Mariboru pod šifro »10(1« 202%-2 Kuharica šestindvajset letna. vestna, zanesljiva, želi najti mesto v Zagrebu za 1. julij. — Opravljala bi vsa dela v gospodinjstvu. Je ljubiteljica malih otrok. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. " 205 4d-2 Sobarica z letnimi spričevali želi stalno k boljši družini, najraje v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek -Jutra« pod šifro »Poštena in pridnac/53. 20553-2 Trgovski pomočnik začetnik, izvežban v mešani stroki, išče službe. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 2aV>4-2 Kurjač vajen vseh kurjav, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod značko »Kurjač«. 20569-2 Fotograf (invalid) išče nameščenje kot pomočnik, poslovodja, sotrudnik, fotopotnik za atelje, ali fototrgov.ino. Ponudbe p.od šifro »Prenesem fotoobrtnico kamorkoli« na oglasni oddelek »Jutra« 20353-2 Učenec štirirazredne meščan, šole, gre kot vajenec v trgovino mešanega blaga — najraje kjer bi imel hrano in stanovanje pri gospodarju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20:351-2 Inteligent veš« pisarniških poslov, išče primerno službo. Tudi uprav iteljstvo kakšnega posestva (ali slično) zaželjeno. Zadovoljuje se z nagrado v naturaliinh. Ponudbe na og!i«ni oddelek »Jutra« t>od šifro »Na-turalije«. topi lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 20098-2 Otroška vrtnarica išče kakršnokoli zaposlitev. Event. gre tudi za pomoč pri gospodinjstvu in vseh hišnih delih. Ore za izvanredno nizko plačo — event. samo za hrano in stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20210-2 Trgovski pomočnik špecerijske stroke, ki ima meščansko in trg. šolo, z večletno prakso v prazen ju kave. išče nameščenje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Agilen«. 2(119:-2 181etna uradnica z dveletno prakso, perfekt-nim znanjem slovenske stenografije in strojepisja t"r v* h pisarniških del. želi nameščanja. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra poti šifro »Srčka na fraj-lica 86«. 20186-2 Oženjen mož dober kociiaž in izprašan kurjač, išče kakršnokoli službo. Gre tudi za hišnika. kjer je centralna peč. Naslov pri podružnici Jutra v Celju. 20290-2 Prodajalka z sedemletno prakso išče nameščenja v trgovini z mešanim blagom. Gre najraje na deželo. Naslov v oiriasnom oddelku »Jutra« pod šifro »Pridno in poštena«. 20405-2 Inteligentna gdč. :)0-let stara. želi stopiti kot voditeljica gospodinjstva kjerkoli — bodisi večjega posestva — gostilne — trgovske hiše — večjega internata. — Sposobna popolnima sa-mostalnega vodstva. Dopise prosim pod »Knerjrič-na4-'4:-: Šofer-ključavničar išče mesto. Ponudbe pod »Trezen in zanesljiv« na pedružnleo »Jutra« v Mariboru. 19ll3'J-2 Trgovski pomočnik vojaščine prost. /. M ■preminiti -Iti/.bo v svrho pri -'»a :ieni-'vnc. Na-lov v ( o',... oddelku »Jutra«. 20506-2 Kontoristinja Išče službo k•• t pi-arniška moč, knjigovo.iinja. blagaj-ničarka ali kaj sli.-u-ga. — Cenj. ponudbe n i .-s' ■ -• '■ oddelek »Jutrac ped š:fro »Vestna 511«. ' 205-il-2 Gospodična izvežbana v snaženju. krpanju in likanju pe rila. išče kjerkoli zaposlitve. Eventualno je pripravljena stopiti tu-cii v službo k starejšemu gospodu. Naslov se izve v podružnici »Jutra* v Celju. CO'.23-2 Beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije. plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za da-janje naslova 3 Din. (4) Šoferska šola Gojko Pipenoacher, Go sposvetska cesta 12. -Najboljši teoretični ln praktični pouk. plačilne olajšave. — Zahtevajte prospekt. 210-4 Francoščino Gradb. tehničarka z dveletno prakso, išče sezonsko nameščenje. Na-lov v oglas, oddelku »Jutrac. Trgov, pomočnik mešane stroke, v vseh poslih verziran, s prima referencami, išče službo. Cenj. dopi-e na podruž. »Jutra; v Mariboru pod šifro »Kavcije zmožen«. 204S8-2 Šiviljska pomočnica zmožna samostojnega krojenja in šivanja najfinejših oblek, išče nameščenje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pnd značko -Samostojna moč 93«. 20493-2 Kuharica stara čez 40 let. vešča šivanja na stroj, zna tudi nemško, išče službo k 2 osebam za vse ali poleg sobarice. Gre tudi za gospodinjo. — Na razpolago Ima' dveletna spričevala iz boljših hiš. Ponudbe na ogl. odd! » Jutra« pod iifro »Kuharica«. 20524-2 Vstopim brezplačno za skromno oskrbo. Uporabljiv v pisarni, trgovini in kmetijstvu. K živini nesposoben. Nastopim 15. t. m. Den!«e prosim na ogla«ni oddelek. »Jutra pod »Korošec«. 2M14-2 Mesto šoferja ali skladiščnika sprejmem. Imam devetletno prakso in sem zmožen vseh popravil ter prevzamem odgovornost za vozila. Položim do 30.000 — Din kavcije. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Nekadilec in vesten«. 20485-2 Boljša gospodična ljubiteljica otrok, zmožna šivanja. Išče mesta vzgojiteljice pri boljši družini. Ponudbe je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »S. O. S.« 20494-2 Slaščičar Izvežban delavec, ki je te.ča.s zaposlen, išče novo mesto. Ima tudi obrtni list. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 20476-2 Samostojna kuharica dobro izvežbana tudi v vseh gospodinjskih delili, želi pnimer.no mesto. A. T. pri Zupan, Celje, Pred grofijo št. 9. 20725-2 Žcndar. narednik p?nzijoniran. 50 let st.. zanesljiv. išče službo kot hišnik, vratar ali kaj slišnega. Ra?ume tudi mizarstvo. Dopisi pod »Penzijonist« na ogl. odd. »Jutra«. 20599-2 Dekle pošteno in pridno. 2 znanjem nemščine, išče sltižbc gospodinje, kuhal ice ali sobarice. Gre tudi na deželo. Ponudbe poitnoležeče pod šifro »14 Kranj«. 206C9-2 Prekaievalec prvovrstna moč. išče službo v Ljubljani. Gre samo k boljši firmi. — Dopise prosim na šifro »Spccijalist« na oglasni odd »Jutra«. 20657-2 Dekle pridno in pošteno, vajeno vseh gospod in j.-V! h del. išče službe. Gre tudi za čas sezlje v pomoč kuharici aii kaj slične-ga. Naslov v oglasnem odd »Jutra«. Ana Kolt-nokar. Tavčarjeva ulica št 15, Ljubljana. 20669-2 Mlada strojepiska brezposelna, želi zaposlitve Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nujna pomoč 60«. 20660-2 1000 Din nagrade da :nteligenten mladenič, vojaščine prost. t>o poklicu trgovski pomočnik, tistemu ki mu preskrbi kakršnokoli s*aIno nameščanje, fire tudi za slugo ali slično svojemu poklicu. Event. po-loži d'> '10.000 Din kavcije. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takojšen nastop«. 20733-2 Gospodična ki jp dovršila gospodinjsko šolo. želi službe kot pomoč kuharici ali kal s! lenega v letovišču ali kakem večiem hotelu. Ceni. ponudbe na podr. »Jutra« v Celju pod značko: »Izvežbana«. 20726-2 in nemščino meljlfo poučuje diplomirana učiteljica. Pripravlja tudi za izpite. Ponj. dnp:--c .prosi pod šifro »Večletna praksa 35« na ogla-nl oddelek »Jutra«. INnVJ-4 Nemščino, francoščino matematiko, opisno geometrijo in druge predmete instruira sedmo-šolec proti hrani in nagradi. Govori perfektno nemško. Kovač, Miklošičeva 22 III. 206-16-4 K doc išče mesto pot nika, plača za vsako besedo 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, plača besedo po 1 Din; za dajanjo naslova ali za šifro pa 5 Din. (5) Potnika manufakturne stroke, za obisk privatnih strank v Ljubljani in okolici iščemo za takojšen nast-op. Visoka provizija, a pri odgovarjajočem prometu tudi fiksum Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 20138-5 Potnika za obisk privatnih strank z vzorci manufakturnega blaga, iščem za takojšen nastop. — Ne na obroke! Nov sistem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20137-5 Potnika ta prodajo šivalnih strojev in koles sprejmemo. — Ponudbo na oglas, oddelek -.Jutra- pod značko »Plača in provizija«. 17487-5 Zastopnika agilnerra. za raapečavanje k on f c k c i j on i ra n I h železnih imn-ožinskih predmetov, dobro uvedenega pri podeželskih trgovcih (gaianteristlii in železninarjili). ki stalno obiskujejo svoje stranke, iš ■ mo. Ponudbe na og':as. oddelek Jutra« pod šjfro »Dobra mizzaradac. 20491-5 Potnika za prodaio šivalnih strojev in koles sprejmemo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra;- pod »Plača in provizija«. 17437-5 Nekaj agilnih potnikov sprejmem za prodajo predmeta, ki se rabi v javnih lokalih. Lahek zaslužek, takoi denar. Potrebni kapital 100 D. Ponudbe na ogl. oddelek :Jutra« pod »Agil-ni 06c. 20706-5 za besedo. Oglasi so-cijalnega značaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali 7,a šifro 3 Din, oziroma 5 Din. (11) Dve kolesi Stever in žensko Aiglon. malo rabljeni poceni naprodaj pod Ježami št. 11. Novi Vodmat. 20:116-11 Dvokolo dobro, po nizki ceni na nrodaj. Florijanska ul. 39. I. ndstr. 20469-11 Moško kolo dobro ohranjeno pn n:zki ceni naprodaj v Šiški. Frankopan-ka ulica št. 27 1 20565-11 2 moški kolesi dobro ohranjeni naprodaj na Dolenjski cesti štev. 88. 20521-11 Dobro kolo z enoletno garancijo, lahke dobite po izredno nizki ceni sedaj že tudi v specijalni trgovini »Tehnik«, — Josip Banjai, Miklošičeva 20. £0030-11 Novo moško kolo naprodaj v Ljubljani. Poljanska cesta 5(1. 206S4-U ir^ffMi Kdor išče zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro p>a 5 Din. (3) Perilo •»prejmem v pranje in likanje na Krakovskem nasipu št. 14, dvorišče. 203S2-3 S 100 Din lahko zaslužite .ynio D:n in še več. Prospekti na za-h'evo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pol »Akcijonarc. 20164-3 V komisijo vzamem kravate, pletenine, peri 11, nogavice, športne in podobne predmete, za prodajo v velikem mestu. — Cenjene ponudbe prosim oi popolnoma sortiranih pod-jetij na oglasni oddelek • Jut.ic ped šifro »Siguren dobiček brez režij«. 19220-3 Razmnoževanja predpisovanja m druga pisarniška dela prevzame The Res Co., Gradišče 10. Telefon 22-68. 18634-3 Perica vznmo perilo v pranje. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 2n5i;-o Trgovski zastopnik k; potuje z lastnim avtomobilom po Sloveniji ter Hrv. Primerja, želi pr«roe- ponudbe pod »Opeljan 20® -49 na ogl .-ni odd. "•'; »Jutra«. 20540-3 Baj^n izum Vsakdo kupi. zelo poceni. Sesalec prahu * brez toka. Za agente trajen dober zaslužek. — Brez konkurence. Edina zaloga šapira, Dunaisiia cesta 36. 20536-3 Mizarji Najcenejše in najboljša suholepljene vezane plošče (Sperrplatten) dobite v skladišču tovarna sUKOD«, Sušak-Ljub-Ijana Dunajska c. 31, dvorišče. Pošilja se na deželo v vsaki množini. Zahtevajte cenik. 129-6 Jajca za valjenje — odlikovala RhodlAnder amerik. Leg-horn, komad po 4 Din prodala Amalija Lot.tspei.-h, li:mske Toplice. Otroški voziček ponlklan, na peresih, dobro ohranjen, prodam. __ Rožna dolina, č. X\ 5. 2'1530-6 Volno za modroce iel > poceni prodaja .s- ga. Cankarjevo nabrežje št. 5/1 _ 211-6 Kroglje za balinanje m. Na-lov . 1 'Iku »Jutra pro- oglasm in -'">_■ o Otroški voziček dobro ohra' jen na.i rodai Starem trga št. JO/L 20581-6 Športni voziček F.ntel raznovrsten, takoj pri Matek in Mikeš. Ljubljana. poleg hotela štrukelj. 1X167-3 Šivilja se t>o niizki cer.' pri: ■ -cenj. damam za l/d-l.-ivo oblek, kostumov in plaščev Na.-lov v oglasnem oddeik i Jutrac. 2(1690-3 Dama srednjih let •t li mesto pri starejšim dobro siuiirancm goepodu kot Iru-žabnica. tfo.; oiinja 1 bolniška •itre/.niea.^ P en ude.- pod značko »Dobra 2er> . d 'br Naslov T »Jutrac. "ii prodam. — -t:cm oddelka 2»577-6 Za več kot polovico ceneje n idi e velesej- ma sv ■ ■■ : 'k-- z meko kolo. N.i.slov v ogl. oddelku »Jutra«. Pleteno opravo zelo p-slov p' •lam. Na--- .-nI nddelek 2!'37< '--5 Oglasi tžrg. značaja po 1 Din beseda; za dajanja na slov a a.li za šifro 5 Din. — Oglasi soeialneira značaja pa vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (8) Radi selitve zelo ugodno naprodaj razne knjige —- posebno za romaniste. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20!5d-8 Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanj-e na-slova ali za šifro pa 3 Din. (6) Več kočij polp"kritih. eno- in dvo-vprežnih, kakor tudi drugih voz poceni proda Stupica, Slomškova ulica ši. 6 20404-6 Soboslikar. vzorce lepe dobite na velesejmu v tiaviljonu »E«. Priporoča še Josip Božič. ia529-G Pozor mizarji! Novost N'a velesejmu si ne pozabite ogledati novoizumlje-nega obliča za čiščenje furnirjev pri tv. Peter Angelo zunaj paviljona »F« na vogalu. Zahtc-vaj-r-e. da se Vam v obratu predvaja. 2-33-6 Premog, drva, koks pro/laa Vinko Podobnik. Trž-ška cesta 16. tel. 33-13 Sandale 119 Din damske. proti gotovini. — »Tempo«. Gledališka ul. 4 (nasproti opere). 114 Perje kokošje in puranovo, veliko zalosro. poceni prodala in razpošilja Marko F u h r m a n n, izvoz jajc in perutnine, Sunja. 20185-6 Jajca 65 para komad, popolnoma sveže nudi Sever & Komp. Ljubljana, Gosposvetska c. 5." 20331-6 Zidno opeko prvovrstno prodamo na Vrtači. Sloirad d. d. v Ljubljani, Dunajska cesta št. 31. 20065-6 Premog in drva prodaja Jezoršek, Vodmat. 200 Puhasto perje čisto, čohano, kg po 48 Din druga vrsta kg po 38 Din. čisto belo gosje kg po 130 Din ln čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poetnem povzetju L. Brozovlč. Zagreb. Hica 82. 22-6 Vrtne stole zložljive, proda TribuS. G'ince. Tržaška cesta 6 — telefon 2605. 176-6 Ugoden nakup! Jedilnico, salonska garnituro in lestenec, malo rab-lieno. poceni proda P. Fajdiga sin. zaloga pohištva, Sv. Petra cesta 17. 20664-6 Porcelanast umivalnik za v kcp.il- -o pr-da-m. j-krab'--va . 6. 20i>j-S Akvarij pra?*.T> na.pr daj v pri. Kod-:jevo. Ji KJ> i-j 5 Športni voziček napro prod.-: .Jlliele. p:nj- ska cesta 5 11. 20«»27-« Košnjo proda Zaloker. VI Ž061.7 A Fotoaparat Contes.-a Ni ttel 4.5 X 6 rn (.'ompo-nr. 12 kaset, 3 ru-•lii■ ■;ie.e. za ' Din naprodaj v Etr.nl .-,v. 19. 2O304 6 Nova roleta s po! vrati, pol izložbenim stenam, in pudel ugodno prodam. Ponudbi na ogl. odd. Jutra« pod aDobro in ceno« 2C601-6 Štiricevni radio izvrsten, na električni priključek 220 vc.it in motor »Indian« s prikolico. novo pnevmatiko, predam za 6000 Din alt zamenjam za dober pol-tovorni avto. Gostilna Ferjančič, Gorenji Logatec. 20631-6 Stružnico za železo. moško in žer.-ko kolo. vse v najboljšem stanju, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20632-8 Dve žični mreži za poste" o takoj napr daj v Hrenovi ulici štev. 9. JAT 11OJ5 11 A-Ž panjev čebel močno ob'judenih, po 350 Din — (ves pribor grati«) proda Jorše. Naklo. 20615-6 Otroški voziček dobro ohranjen po n:zkl ceni prodam. Na 0L'led v trgovini J. Lovše, Tavčarjeva ulica. 20650-6 Strešna opeka (bobrovec) po zelo ugodni ceni naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod značko »Bobrovece. 20736-6 Zima! Kcicr ž-eli kupiti žimo, si jo lahko ogleda na velesejmu. paviljon »E« v zunanjih prostorih. — Zima je jako lepa ln dolga in zajamčena. Cena znižana. Se priporoča za obilni obisk. — Starko Remic. predilnica žime, Ljubno ob Savinji. 20707-6 Otroški voziček s košaro (Korbvvagen), skoro nov. ugodno prodam. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 20699-6 PRED NAKUPOM OGLEJTE SI V VAŠEM INTERESU NEPREKOSLJTVE ANGLEŠKE KVALITETNE MOTOCIKLE PO BREZKONKURENČNIH CENAH -pri glavnem zastopstvu:O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11 Rudge-Whiiworth T7napproac£m£>/c orloit MGJ T RADE MARK > Motor za žaganje drv »oiuiraa -jl vozu, in stoječ bencin motor 5—8 rlP proda Fran« Kristan, mehanična delavnica na Du na.ski c-esti štev. 51. £0723-6 Popolna razprodaja manufakture, galanterije in konfekcije zaradi bolezni po globoko znižanih cenah. — Se vljudno priporoča Marija Rogelj, Ljubljana. Sv. Petra cesta 26 2C671-6 Plinski Rechaud ln štedilnik, lepo ohranjeno kredenco in tru-meau (renesančni slog) prodani. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20701-6 Ogiaa trg. roadaja no 1 Dva beseda; 14 dajanja &»«ova a£ trn šifro S Dim. — Oglasi '-•ejaloega ualaja rsa. ka. beseda 50 p«", ia dajanj« oaAlora ali ,a Sfrs pa S Din. (7) Otroški tricikelj kupim. Ponudbe pod šifro »Tricikelj« na oglas. oddelek »Jutra«. " 20608-7 Cebelni vosek pristen id čist kupujemo po najvišji ceni v vsaii mno-žini. Golob & Ko., tovarna kem. izdelkov, Vič pri Ljubljani. 18919-7 Cirkularno žago kompletno kuT>im. Naslov r ogUisrae-m oddelku Jutra. 20339-7 Vacuum kotel kuhanje marmelade, z rnešalaikom in vacuu-in se-salko, prikladen za nagibanje, iiOO—600 litrov prostorne vsebine, rabljen, a v dobrem stanju kupimo. Ponudbe na tvornico Stoek Brandv Medicina! d. d.. Slav. "Požesra. 1 »272-7 Plinski motor za pogon kakega mlina ali žage, v dobrem »Uiaju prodam. Ponudbe na naslov; Anton Zupančič. Gorenje polje, pošta Straža pri Novem mestu. 20134-10 Motorno kolo znamke Peugeot 3 Vi HP, v brezhibnem stanju prodam za 4500 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 19289-10 Motorno kolo znamke D. K. W. 350 ccm, mouel i-^J, v brezhibnem stanju poceni proda Ivan Gradišnik, &marjeta št, 10, pošta Celje. 30286-10 2 avtomobila »Peugeot« odprta, 1 »Renault« dviosedežni, 1 pol-tovorni Austro-Fiat naprodaj. Na ogled v garaži Stupica, Slomškova 6. 20403-10 Tovorni avto 3—5tonski, malo rabljen — kupimo neposredno od lastnika. Ponudbe 7. natančnim oipisom na podružnico Jutra v Mariboru pod »Št. 2415«. 20489-10 Vsaka beseda l Dia: z* dajanj« naslova »u »a Šifre pa B Dta. fH$) 10.000 Lit. v gotovim prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Gotovina 06«. 20406-16 Tihega družabnika t vsoto 200.000 Din iščem za prav d.i>bro in sigurno kassa podjetje. Dopise na oglas, oddele-k »Jutra« pod šifro »Avgust 208«. 20312-16 5000 Din posojila prosim protii dobremu poroštvu z nepremičninami in večjimi obrestmi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Din 5000.—«. 20467-16 Lahek avto v dobrem stanju jn z izvrstnim motorjem poceni proda Inženjerska -pisarna »Unitas«, Šalenburgova 7/1 20629-10 Avtomobilisti! Motoclklisti! Uporabljajte za vaša vozila le India Super pnevmatiko in Starolje. Zaloga in zastopstvo Motor Import Cie., d. z o. z. Celje, Vodnikova ulica 2. 223-10 Vsaka beseda 1 Du»; dajanje naslova afi ia Sifr« pa 5 Din. (1® 200—300.000 Din posojila na vei »posestvo proti! ugodnemu oi odde-it-k »Jutra« pod šifro »Posojilo«. 20332-416 50.000 Din posojila iščem t sigurno podjetje. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Koncesija«. 20574-16 Posojilo Din 15.000 proti vknjižbi na posestvo brez dolga. iščem. Povrnitev in obresti po dogovoru. Sedemkratna garancija. — Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Posojilo 15.000 Din«. 20522-16 Voz srednje tftžak, dobro ohra-- jen, kupim. Naslov pove ©glasni oddelek »Jutra 20618-7 Zeissov trieder dober daljnogled, v lovske svrhe kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Lovec 11«. 2C594-7 Povečevalni aparat prvovrsten kupim. Ponudbe na naslov; Ad. Vizjak. Trbovlje. 20648-7 7 Trg. oglasi po 1 Din beseda; ia da;aaj« naslova aii za šifro 5 Din Oglasi socialnega *na-Saja vsaka beseda 50 nar; m dajanje nariova ali t* šifro 5 Dia. (13) Milosti va! Vaš krzneni plašč čez po l#"je najsJcrtmeje konzervira tvrdka L. Rot, Ljubljana, Mestni trg 9. Ob-er.em istega teko«! poletja popravi in modernizira za polovično ceno. Plačljivo žele jeseni pri prevzemu. 19019-13 Moško obleko letno (dolge in kratke hla-če), dobro ohranjeno, pripravno za dijaka srednje-■velike postave, prodam za SO0 Di-n. Naslov v oglas, oddelek »Jutra«. 20045-11 Moška obleka t-annoslvs.. popolnoma nova. poceni naprodaj. Ogledali popoldan. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 20544-13 Milosti val Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneje konzervira tvrdka M. Rot. Ljubljana. Mestni trg 9. Obenem istega tekom poletja popravi ir. modernizira za polovično ceno. Plačljivo šele jeseni pri prevzemu. 19019-13 Smrekove hlode letanje sečnje, kakor tud*' popolnoma suhe po 4 m dolge in daljše, tesan les vseh debelin ia dolžin kupim. Ponudbe na loan Zakotni.k, pojma žaga, Lj ubljana, K obaridsika 45. 20515-15 Bukovih suhih drv suhih, več vagonov nudim za ceno Din 17 za 100 kg franko Ljubljana. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20585-15 Prehrana Kdor n < 4 i prebrat*) plača i* vsako besed« 1 Din; kdor iifce prehran« pa za bes*>do 50 par; za dajanje naslon afc Mtr» S Din. oai-roma 5 Din. M4) Tnpsrafei egiss 1 b±a Brezobrestna posojila za odkup zemljiškoknjižnega dolga in nakup posestva podeljuje: >:Zadryga«, Ljubljana, poštni predal 307. Išče potnike! 218-16 Iščem osebo i dobrodimetijein pri Kreditni banki, v svrho ervent-eaniranja tamkajšnje obveznosti. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro ® 100.000«. 1S240-16 JE VAM riEzriAno? TUDIVttAŠI DRŽAVI IMAMO TVOMICO GUMASTIH IZDEL« kov,ki dilaz domačimi delavci m Cisto domaČim jcapita.. lom KATERA JE SPOSOBNA VAS ZADOVOLJITI PODPIRAJTE DOMA u Č0 INDUSTRIJO! Pr v aUtvqosloY.Tvo r ni ca Guma REKORD 3ovif C.GuiikVi e L eyVo y a c Gumijaste pete Rekord in Triglav. Gumijasti podplati — podplati za čevlje. Amerikan=ko lepilo za gumi ln kožo. Platno za krpanje galoš in snež. čevljev. Platneni čevlji z gumijastim podplatom. Gumijaste cevi na vodo, alkohol, paro, olje in bencin z in brez platnenega vložka. Spirale z in brez jeklene žice. Mehke cevi (Ga^schlaiuch). Kvaliteta zajamčena! Gumijasti obroči za kolesa in otroške vozičke. Gumijaste dihtunee z ir. brez platna. Valjki za tekstilno in estalo industrijo. Gumijaste ploščice, odbijači, prstani. Trdi gumi (Ebonit). Gumijaste preproge, mar. morirane ln luknjene za stopnice. Stopnice za avtomobile in vse ostale tehn. predmete po vzorcu in načrtu. Kvaliteta zajamčena! 7339 Mladenič i "10.000 Di.n bi pristopil kot družabnik, ali sprejme službo sluge. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Delaven«. 2060G-16 Dijaka doforetra telovadca in vaditelja sprejmem in poči t n: ee na popolno oskrbo. Ponudbe .? priporočili Sokola na oglasni oddelek »Jutra« pod »Orodni telovade« 200' <211235-14 Vsaka beeoda 1 Diuj n iajanje naslova ali sa Šifro pa 5 Din. (18) Danes vsi r<*tavr&cijo na Visoko na domače kranjske klobase in drugo, in na dober cviček. Se priporoča Pavšič. 20552-18 Pozor, Gorenjci! Za časa velesejma se priporočam na dobro kapljico kakor tudi mrzla in gorka jedila. Restavracija Gorenjski kolodvor. Gorenjska. 20651-18 Pohiit vo Vsaka beseda 1 Din; aa dajanj« nasiora aii za Sfro pa 5 Din. (iS) Sokolski kroj i«mpleter., skoraj nov naprodaj na Blt'iwerisovi ce-rti šterr. 18/11, levo. 20731-13 r0 Nekaj pohištva prodam radi premestitve. Hranilniška i. 20551-12 Vsaka beseda 1 Din; t® dajainje naaiora ah za šifro pa s Din. (10) AJS motorno kolo 5"! cm' o. h. v., ugodno proda Leopold Jesih. Med vode. 19204-10 "i ovorni voz Ford tipa 30, dvotonsJti, skoraj nov z 22.000 km. poceni naprodaj radi nabave tež-j'ga avtomobila. Kot pla-čr o prevzamem tudi hrani to knjižico. Po dogova-ru tudi na obroke. — Po-i) i lbe na r.aslov: Rudolf Debeljak, Bori pri Ptuju. 20073-10 Steyr-avto tipa VII. športni voz s 6 sedeži, skoraj nov. posebno pripraven za Gorenj-sJ o. poceni proda dr. &berbaum v Mariboru. 19275-10 Motorno kolo prodam. Znamka Derod, ir.: del 30. 500 cmm. zgoraj krmljeni ventili, malo rabljen, v prav dobrem stanju, električno razsvetljavo. Cena 10.000 dh.ar.1ev. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20679-10 Staro spalnico dobro ohranjeno. i.z trdega ksa, poceni prodani. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 20555-12 Razno pohištvo in kuhinjska oprava radi selitve naprodaj v Rožni dolini, cesta 11/27, dvorišče 30360-12 Lepo spalnico 7 /agnjev« korenine, zelo ugodno prodam v Stani-Č9vi ulici 20, pritličje desno ___20560-12 Pohištvo prodam zaradi selitve v Mariboru. Omare, postelje. sobna kredenca, dekoracijski divan in sploh vse. Poizve se od 7. t. m. dalje v podružnici ogl. odd. »Jutra« v Mariboru. _ 20573-12 Furnir potrebujete, ako hočete izdelati moderno pohištvo. Naj vas ne skrbi, kje bi ga dobili. Oglejte si .zalogo v domači tovarni Ivan Zakotnik Ljubljana. Kobaridska Ulica 45. 20562—12 80 delnic »Strojnih tovarn in livarn« v Ljubljani, je poceni naprodaj. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Delnioe«. 20203-16 6000 Dm posojila iščem sa dobo 3 mesecev, pnoti vknjižbi na posestvo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno«. 20673-16 15.000 Din posojila iščem proti zajamčeni vrnitvi tekom ene^a leta. Ponudbe na oglasni odd. pod »Načrt«. " 20595-16 Mlad krojač išče krojačico, ki bi vložila netka.j tisoč dinarjev — kar ostane njena last — v-sled skupnega nadaljevanja obrti. Cenjene dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod »Krojačka«. 2(7734 Zložljivo posteljo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20708-12 Dve postelji kompletni, dobro ohranjeni radi selitve naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20698-12 Starinska ura stara cca 200 let, naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2069S/a-12 Pohištvo Lepe spalnice 2400 omare 450 postelje 250 kuh. oprave 1000 kuh. kredence 500 Tudi na obroke. Vse drugo pohištvo se dobi najceneje, sprejema se vsakovrstna naročila in popravila. — Mizarstvo Sava«, Kolodvorska 18. 20634-12 V najem Vsaka besed* 1 Dta; m dajanj« — al *a Uho p* S Dta. (U) Košnjo parcele v Sp. Šiški odda Ribser. Frar.kopanska 26. 20572-17 Trgovino mešanega blaga, z zalogo >dilam radi bolezni v na-!em na prometni cesti v Ljubljani. Stanovanje v hiši. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Sigurna eksistenca«. 2031547 Brivnico dc-bro vpeljano, za daime in gospode, prodam radi selitve. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Le. tovi«e«/204. 20401-19 Pekarno prodam v velikem industrijskem trgu. Najemnina nizka. Potrebno 15.000 Din kapitala. Naslov v oglas, »ddelkn »Jutra«. 200S3-17 Posestvo ali gostilno \rzamem v najem. Prevzamem tudi oskrbništvo kmečkega ali gozdnega posestva, ker sem vešč lesne trgovine in vseh gozdnih del. Ponudbe na podružnico »Jutri« v Mariboru pod iifro »Zanesljiv«. 20295-17 Pekarno oddam takoj v najem. — Miiigoj Anton, Stara vas, p. Videm, Krško. 20479-1:7 Pekarno oddam v najem v brsz-komkuren&n-em kraju tšk tovarne za daljšo dobo. — Potrebno je nekaj kapitala. Ponudbe na oglasili oouele^ »Jutra« pod šifro »Pekarija 48«. 20470-17 Gostilno brezalkoholno, vpeljano, oddam. Marija K omčan, Rakek 1I08. 20471-17 Trgovinski lokal ■takoj oddam v na^em v brerakomkurenčrri hribovski fari, občina z 3000 ljudmi, kjer sta samo dve trgovini, in je druga oddaljena nad 2 uri — vsaka v drugi fari Naslrm- v oglasnem oddelku »Jutra«. 3ft497-il7 Vrt r naj~bliižji okolici večjega mista, z rastlinjakr»m vred oddam v ii3jem poklicnemu vrtnarju. Ponndbe na ogl. od del eik »Jutra« pod šifro 1*6374 m!«. 00492-17 Hotel na krasnem mestu lzle-tišča, z deset sobami, dvorano za ples ln terase, z vsemi pritiklinami, zimska in poletna sezona, dam zaradi bolezni v najem poštenemu zakonskemu paru z osebno pravico. Potrebno je 20 do 25.000 Din. Stanarina nizka. — Ponudbe na: Gajdek. hotel Risj&k, Delnice. Gorski kotar. 20496-17 Pekarijo .pri glavni cesti in farni cerkvi -takoj odda v najem Javomik J ode, Ig št. 34. 20605-17 Lokal na prometni točki vzamem v najem z avgustom. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Lepa izložba«. 19219-17 Gostilno vzamem v najem ali na račun. Dopise na oglas, oddelek »Jntra« pod značko »Takoj denar 6il«. 206A1-17 Na Bledu oddam vilo »Peregrina« v rajem, 5 novo opremljenih sob z verando ln kracnim vrtom, skupaj al: posamezne. Prenočišča poceni na razpolago. 20597-17 Popct! Pozor! Krojaški mojstri! Dobro vpeljana krojaška deLavnica z vsem Inventarjem se zaradi bolezni poceni takoj odda v najem. Ponudbe Je poslati na ogl. odd. »Ju-t -a« pod značko »Za-lissljiv 50«. 20658-17 Lokal < ddam na Gosposvetfki e. št. 12. JPoisrve s« istotam r L nadatropj*. 20667-1' Gostilno s tujskimi sobami, zraven kopališča, oddam takoj v najem ali na račun protd niaki najemnini. Naslov pove ogl. odd. »Jutra« pod »Kavcija 2000 D"n«. 20686-17 Gostilniške in trgovske lokale ter poleg spadajoče pritii-kline ter stanovanja v centra večjega mesta takoj oddam. Ponudbe p»d »Prometna točka« na ogl. -oddelek »Jutra«. 20436-19 Lokal pvent. s sikladiščem, pripraven za industrij, predmete, oddann na Dunajski cest-i št. 36. Telefon 2236. 20649-19 Specerij. trgovino kompletno, dobro vpeljano, s stanovanjem, (ddam. Periferija Ljubljana. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod j 30.000«. 20685-17 Samostojna gospa vzame v najem, na račun ali v nakup gostilno, restavracijo ali točilnico. Eventualno stopi v zvezo kot družab-nica Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Prometno«. 20721-17 H43 2 m 1 Vsaka beseda 1 Dta: » dajaajs «M 1» Pa S Dta. (30) Lokal na Bledu z 2 izložbami oddam na najprometnejši točki. Na-silov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20024-19 Prostor za postavitev pekarske peči iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«. 20693-19 Vsafca beseda ta dajanja m Kfr* pa 6 Dta. (SO) 1 Dta: Ji Večjo hišo t dobre.m stanju bi kupil v Ljubljani. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Dom 33«. 20233-20 Več stavbnih parcel prodamo ob Dunajski cesti ia za Bežigradom. American Motors, Dunajska 9. 18883-20 Lepe stavb, parcele pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20156 Novozidana hiša s 5 stanovanji, električno razsvetljavo, v lepem kraju na Gorenjskem, radi družinskih razmer prodam za 110.000 Din. Potreben kapital 6'J.OOO Din. Informacije daje občinski urad v Straiišču pri Kranju. 20333-20 Vik) na Mirju prodam za 270.000 Din. — Plačilni pogoji zelo ugodni. Pojasnila daje Društvo posestnikov, Salendrova 6. 20407-20 Vlsokopritlično hišo 10 m1, i vodovodom, električno razsvetljavo, gospodarskim poslopjem in 2500 m* zemlje, na prometnem kraju poleg državne cest« proda Ana K obe, Novo mesto, Zagrebška cesta 11. 20399-20 Hiša z vrtom v dobrem sta-nju, ob ban-ski cesti in v prometnem kraju, pripravna za vsako obrt, v Mešiški dolini naprodaj za skupno 55.000 Din. Plačilni pogoji zelo ugodni. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 20188-20 Večjo hišo v Ljubljani prodam v dobrem stanju. Mesečno nese Din 45!K). Vprašati v ogl. odielku »Jutra«. 2u>>5-2!l V centru prodam štiristanovanjsko bi šo p<>d ugodnimi pogoji. — Pi-mt-ne ponudbe na oglas, od lelek »Jutra« pod šifro »Center 15/57«. 20657-20 Najlepša stavbišča v Studencih pri Mariboru, zrav«-n Sokolskega doma. od želesn. proge do Drave (■parcele njiv) so naprodaj. Vprašati: Studenci. Aleksandrova cesta 50. 202»:-20 Enodružinska hiša z lepim zele.Tijadnim vrtom. pTipravna za rokodelca ali pisvoznika, v Trnovem napi odaj za 135.000 Din. Naši »v pove oglasni oddelek »»lutra«. 2>«18-20 Hiša 2 leti stara, za 3 družine, z velikim vrtom, v lepi le-g' ob Savi, 41) minut od k-Jodvora Kranj naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20364-20 Stavbno parcelo 2000 m2 velik travnik, pri banovinski cesti nasproti kolodvora Videm-Krško, v lepi, solnčni in mirni legi, pripravna za hotel, vilo itd., za Amerikance, upokojence, uslužbence v Zagrebu itd., proda Bernard. Brežice. 20lftl-20 Kupim hišo trgovsko ali dobro stanovanjsko, v prometnem kraju ali mestu, malo ali veliko s posestvom ali brez. Ponudbe prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovo plačilo«. 20076-20 Enonadstrop. hišo -predmestje Vodmat, pet sob, dva kabineta, priti-•kline, vrt, elektrika, voda, plin. prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nordost«, 20465-20 Hišo na Ježici ali v bližini, s 5 aii 6 sobami, kupim. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutrat pod »Cena in opis hiše«. 20473-^0 Tristanovanj. hišo Dovozidanc, s velikim vrtom prodam. — Tezno pri Mariboru, Prešernova ulica Št. 6. 20467-20 Dve novi vili enonadstropni, z lepim vrtom in s trgovino me-šr.ntga blaga, 8 minut od cestne železnice naprodaj. Plača se lahko s knjižico. — Pojasnila daje Pr. Matušek vsak delavnik na Grudnovem nabrežju med 11. in 12. tsr 17. in 18. uro. 20392-20 Velik obrestujoč objekt pripraven za vsako podjetje, tudi za tovarno, večstanovanjska trgovska hiša in stavbena parcela na prodaj zaradi bolezni v Mariboru. Kmečko posestvo, 22 oralov zemlje, travniki, njive, gozd, veliko poslopje, stara gostilna, na prodaj za Din 250.000. Poizve se pri Fani Križan, Maribor, Koroška c. 90. 20482-20 Nepremičnine lepo ležeče vile. večja trgovska hiša. se dobro obrestuje, centrum, stanovanjska hiša. manjša, z lokalom, hiša z gostilno in trgovino, dvostano-vanjske, takojšnja vselitev možna pod Rožnikom. sprejmem tudi hranilno knjižico. Stanovanjska hiša s sedmimi strankami se zelo dobro obrestuje v Medvedovi ulici, prostorno dvorišče pripravno za trgovino. Stavbne parcele v šiškl tik mitnice, pri tobačni tovarni, veliko stav-bišče v bližini glavnega kolodvora in v Tacnu pod šmarno goro. Lepe lege. primerne cene. proda koncesiloniran posredovalec Ivan Sušnik Krekov trg 10. 20523-20 Zastopstvo tvornice v Sloveniji i?če za Zagreb privatni uradnik, reprezentativen, ve-šč slovenščine, srbohrvaščine in nemščine. Ponudbe na naslov B. Schulhof, Zagreb, Račkoga ulica 11,'III. 20475-3 Vilo i obširnim zemljiščem prodam ali oddam t najem pod zelo ugodnimi pogoji. Pripravno za upokojenca ali letoviščarja. Naslov v oglasnem oddeHcu »Jutra«. 20265-20 Ker se bliža sezona h kraju znatno znižane eene. Damske plašče izdelujemo tudi po meri — Moške obleke po meri iz originalnega angleškega blaga — Prvovrstna izdelava obesse JVTAN .ATNICAl LJUBLJANA, Aleksandrova cesta št 4 Posestva ali hiše od 35.000 dinarjev gostilne ali trgovine od 90.000 dinarjev gojzdove, grajščine prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. 20472-20 Lepo stavbišče pet minut od postaje Devica Marija v Polju, 2614 ms. poljubno deljivo. oto poti g«.>zd, krasen ra7.gled Ta Kanuniške pla-jine in Triglavsko pogorje, naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Go tovina ali hranilna knjižica«. 20378-20 Pekarna prodaj pri farni cerkvi, edina v kraju, in 7 johov travnikov, njiv in gezdov. Naslov v oglas, -oddelku »Jutra«. 20329-20 Več travnikov 20 minut od tramvara. po I>in 3.50 m' proda Zaloker — Vič. 206.16-20 Prodam hišo z elektr. in vodovodom ter stavbno parcelo V Zeleni jami, Zvezna ul. 3. 20600-20 Hišo ali parcelo tik mesta proda P. Grilc, Klane št. d8 — Kranj. 2CKJ36-20 Več stavb, parcel in stanovanj, hiš prodam na knjižice. Informacije v restavraciji Car-man. Zgornja Šiška. 20717-20 Štlristanovanj. hišo v Zelem jami po nizki ceni prodam. Vprašati v Tovarniški ulici štev. 3?. 20(702-20 Vrtna hiša za 70.000 Din na prodaj. Plač« se lahko z hran. knjižico. Lega lepa v okolici Maribora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 20436-20 Enodružinsko hišo novozidano, proda Kmetic Mihael, Studenci pri Mariboru, Pohorska ces'a 7.1. 20438-20 Stavbne parcele po ca. 900 m2 ob Dunajski cesti blizu »Produkte« poceni naprodaj. Pojasnila »Pri Angelci« Ježka. 20425-20 Vilo z vrtom v sredini Ljubljane, blizu banske uprave prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20432-20 Stavbne parcele v izmeri 700—770 m5, v Zgornii Šiški tik električne železnice naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 20579-20 Hiša v Kamniku s korporac.ijsko pravico ooceni naprodaj. Pojasnila daje Realitetna pisarna lože Grašek. Ljubljana. Kolodvorska 24. 20.3:0-20 Posestvo z znano gostilno in kavarno pri »Tičku na gričku«, s ceioknpnun inventarjem prodam. 20705-30 Stanovanj, in trg. hišo v sredina mesta, ter več hiš in vil v 'bližnji periferiji mesta prodam. Pojasnila daje Jančar, Sv. Petra oe-sta 27. 20674-20 Krasno gosposko posestvo travnik j, njive, sadonovii-ki, .20 oralov, arondira.no, posebej ribolov. 20 miimit od Celja naprodaj z žriram in mrtvim inventarjem. Hiša in poslopja v " dobrem stanju, povsod elektrika, strojt na električen pogon. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Din 500.1100«. ____30727-20 Rodovitno posestvo poslopje v prav dobrem stanju, obokane kleti in hlev, 10 minut od državne ceste prodam. — Pojasnila daje Jurij Cretnik. " kolodvor, Rače. 20JI1S-20 Komfortno stanovanje celo I. nadstropje, s pro storno teraso oddam s 1. julijem v Vodmatu, Sušter-šičeva ulica 5 (za šolo). 20457-31 Trisob. stanovanje komfortno, solnčno, s kopalnico. balkonom in pritiklinami oddam s 1. avgustom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 20532-21 Stanovanje dveh Scb in kuhinje oddam s 1. julijem. Stožiit št. 126. 30546-31 Štirisob. stanovanje komfortno, v začetku ii-. Petra ceste oddam s 1. av gii-Mm. Naslov v oglasnem od-Ieiku »Jutra«. 2055*1-21 Stanovanje sobe. kuhinje in shrambe oddam s 1. julijem v Vodmatu. Pod ježami stev. 17. 20563-31 Stanovanje 2 sob in pritiklin vzamen. v najem s 1. avgustom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »stev. 2»>78«. 20233-21 20.000 Din posodim tistemu, ki mi da za obresti sobo in kuhinjo v okolišu nd sv. Petra do Most. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Posodim«. 20317-21 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin po ugodni ceni oddam s 1. julijem v Koleziji, Vipavska ulica 6 a. 20270-21 Sobo in kuhinjo oddam v Zeleni jami. Tovarniška alica štev. 28. 20588-31 Stanovanje 2 sob in kuhinje oddam takoj aii s j. avgu«tom. — Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 20067-21 Stanovanje 2 sob in kabineta oddam stranki odraslih oseb v Povšetovi ul. 16. Kodeljevo 20502-2T. Stanovanje 3 sob. kuhinj« in pritiklin oddam na Glincah, cesta I št. 2a. 20610-21 Pritlično hišo v okolici Celja, 20 minut od kolodvora, z vrtom, na lepi točki ob glavni cesti za 57.000 Din proda Ma-gajna Franc, Zgornja Hu-dinja št. 57 — pošta Celje 20713-20 Za sezijo oddam 6 sob in kuhinjo v Sari fužini ob Bohinjskem jezeru, z opremo a-li brez nje. po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 20316-21 V Kamniku oddam takoj krasno trisobno stanovanje v pritličju. Po.mid-be na oglas, oddelek »Jutra« pod 'šifro »Cotr-tletno >1200«. SljGttf-žl Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin. za 400 Din takoj oddam v Ze. Šiški, 205, poleg Gasilskega doma. 20652-21 Stanovanie s.iJv ki kuhinje takoj oddam odraslim osebam. — Naslov v oglasnem oddelku -Jutra«. 20053-31 Trisob. stanovanje krasno, ze Bežigradom oddam z julijem. Naslov pove oglasa: oddeltik ^.lutra« 30614-31 Stanovanje so*>.". kuhinje in pritiklin oddam e H. julijem. Vprašati v Zg. Šiški v briivnici 20572-31 Dvosob. stanovanje i vsemi pritiklinami. vse pod enim kljiučem. oddam s n. julijem v Zg. šiški št. 176 — Kosovo polje. 20o:<-3; Dvosob. stanovanje solnčno, z vse-m komfortom oddam « 1. julijem v lložni dolini, ces-ta KIII/3. 20667-31 Sobo in kuhinjo oddam v Vodmatu, Ribniška ulica 27. 20677-21 Dijaik* sobe Vsaka beseda 50 par; aa dajanj« naslova ali ta šifre 3 Din. (22) Dijaka zdravega sprejme v jeseni boljša rodbina v lepo sobo k pridnemu dvanajstletnemu sinu edincu, z vso oskrbo za 650 Din. Boljša hrana. klavir in vrt na razpo. lago. Pri Taboru. Naslov v oglasnem oddelku »Jirtra«. 30578-32 Baška, hotel Praha na na.ikrasnejšem prostoru ob morju njdi najcenejše bivanje na Jadranu. Polna penrija t v=emi 'aksami ta kopanjem 62 Din dnevno. V pred in po seziji 58 Dn 196-38 Pension Zamer Sv. Pavel pri Preboldu, Dravska banovina. Zračne sobe, izvrstna Brana sončno tračenje in "odne kopelji v Savinji, teuis. smr-kov gozd. lz-:ep v Savinjske planine. Cena fenziji od D'C «0 io Din 55. Na željr. pr. •pek ti. 207 18 Baška Pension-re.staurant »Triglav« v Baški t a otoku Krku oh pristanišču o udi eostom čiste u zračne sobt z razgl«-iom na mirje. Domača ln ionajska kuhinja, nh* ved-n > na razpolago, penzija v glavni s-ziji 63—65 Din inevno. V pred in po seli:: pa od 50—55 Din. — Prospekti jasronj. J97-38 Naravno letovišče in kopališče, krasno — v Sori. Gorenja vas v Poljanski dolini. Cela penzi'a 30—40 Din. Dobra domač« kuhinja. Priporoča se gostilna šorli. 1812S-38 Dumping! Na morje! Za 45 Kr, vso d n e i- n o oskrbo s sobo in izvrstno domačo ali dunajsko prehrano nudi penzion Jeder-linič, Omišelj. 19283-38 Šoštanj Letoviščarjem nudim dv« zračni »oi>i in dobro domačo hrano po 20—30 Din na dan. Event. sprejmem oddiha potrebne otroke po 400 Din mesečno. Naslov tiri podružnici »Jutra« v Celju. 20^-75-38 Prijeten oddih na morju ViHa Korenič, Novi Vino-dol, električna razsvetljava. tekoča voda v vseh sobah, senčnat vrt. Zahtevajte prospekte! Olga Korenič, Zagreb, Zajčeva ul. 31. 30315-38 Letoviščarji! Sprejmem takoj na Gorenjskem. v lepem kraju. vila poleg gozda, ve5 oseb. Na razpolago: kopalnica. aparat za elektriziranje in obsevanj. Poizve se na na-skn : Ljubno št. 86. p. Podnart. 18822-38 Stanovanja Hišo z mesarijo v mestu na Gorenjskem »roda za Din 110.000,— Realitetna pisarna Grašek. Ljubljana, Kolodvorska 24 20511 -i Lepo posestvo majhno, prodam. Pobrsžje pri Mariboru, Gubčeva ulica U. 22. 20484-20 Stavbne parcele od 500 do 1000 m-\ v bližini Celja, se poceni prodajo. Vložne knjige Ljudske posojilnice v Celju se tudi vzamejo za plačilo. Poizve se pri A. Fermozer, Gaberje— Celje. 20722-20 Hišo z vrtom v bližini škofje Loke. na Gorenjskem, pripravno za letoviščarje prodam. Sprejme se tudi hranilna knjižica. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 20715-20 Stanovanje V tiaka beseda 1 Dta: ■» dajat) j« oaetorra al sa iifro pa 0 Dia. (31) Petsob. stanovanje krasno, takoj oddam na Miklošičevi cesti štev. 14. 20305-31 Moderno stanovanje 6 sob in vseh pritiklin. i velikim vrtom, na Blei-weisovi cesti odda Društvo posestnikov, Salendrova 6. Istotam se odda tudi več štirisob. stanovanj. 20408-31 Trisob. stanovanje solnčno, x t«i komfortom in centralno kurjavo oddam s 1, avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20682-21 Sobo s kuhinjo oddam s 1. julijem mirni stranki bre-z otrok. Poizve se v Jernejev-i ulici št. 13. 20647-21 Vsaka Oeseda 50 par, sk dajanja naslova aii •a tib* 8 Dta. (21-«) Stanovanje 3—4 sob. z vsem komfortom. v sredini mesta ali najbližji okolici išče majhna obitelj za avgust. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »TočnS plačam«. 20998-Žl/a Stanovanje 2 prostornih in zračnih sob, s kuhinjo ter pritiklinami, pomožnosti s kopalnico, v zelenju na periferiji iščem za takoj julij ali avgust. Prednost ima Mirje. event. tudi Stožice ali Dravlje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Miačko »522«. 19271-21/a 2 stanovanji oddam na Dunajski cesti št. 128 (Stožice). Pojasnila daje Grošelj, Celovška 89. 20654-21 Solnčno stanovanje sobe in kuhinje, kakor tudi separirano sobo -oddam takoj v Rožni dolini, cesta VI štev. 4. 20662-2! Štirisob. stanovanje odda Tribuč. Glince. Trža ška cesta 6, telefon 5605. 20680-21 Trisob. stanovanje lepo. s centralno kur-lavo. oddam v palači na Miklošičevi cesti. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20704-21 Stanovanje 1—Ssobno, x vsemi pritiklinami išče s 1. avgustom mirna stranka. Ponudbe na o-glas. oddelek »Jutra« pod šifro »i^avni uradnik«. 80438-21/a Stanovanje dvo- do trisobno, s pritiklinami išče mirna stranka s 1. avgustom. Prednost visoko pritličje v okoliša Tabora, sv. Petra ali sv. Jožefa. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalna stranka 83«. 20221-31/a Dvosob. stanovanje s kopalnico, v bližini opere iščem s 1. avgustom. Cenj. ponudbe na oglasnd oddelek »Jutra« pod šifro »4444«. 20324-21/a Dvosob. stanovanie s pritiklinami, v okoliei Ljubljane, pri Dev. M. v Polju ali St. Vidu iščem za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka«. 20319-3;?» Stanovanje tri- ali štirisobno s pritiklinami iščem za avgust. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped Iifro »Stalna stranka«. 1 £005-2!/», Stanovanje sobe. kuhinje in pritiklin iščeta mirna zakonca brez otrok za mesec julij. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Snažno«. 20539-31» Sobo in kuhinjo ali večjo, sobo s štedilnikom išče mati z odraslim sinom, celi da« odsotna, po zmerni ceni. Cenjen« ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mati ia sin«. 9M80-3U O. ŽUŽEK, LJUBLJANA EZE1 Tavčarjeva ulica 11 generalno zastopstvo Peugeot avtomobilov v Vašem lastnem interesu si oglejte pred nakupom avtomobila svetovnoznane 4- in 6sedežne osebne ter tovorne 30 IIP PEUGEOT AVTOMOBILE brez in z nihalnimi osmi, tipe 201, kateri porabijo najmanj goriva pri najnižji nabavni ceni ter Vam vršijo skozi leta najtežjo službo na slabih cestah. — Najnižji avtomobilski davek vsled ugodne teže. 7346 Dokaz temu je dejstvo, da se kupuje danes največ avtomobilov PEUGEOT 201 Prepričajte se z neobvezno poizkusno vožnjo! Knjigovodja ■»eston plačnik, išče za čimprej stanovanj-e 2 sob in kuhinje. Edino gospodarji. ki lahko razpolagajo § čistim in stalnim s' novanjem, naj pošljejo naslove do 8. junija na og oddelek »Jutra« pod šifro »Z enim otrokom«. 20512-21a Enosob. stanovanje najraje pri sv. Jakobu — išče starejša so-<>a. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Udobno 20«. 20588-2 l/a Stanovanje 1—2 sob in kuhinje i š č e starejša učiteljica. Ponudbe na o;ria.soi oddelek »Jutra« pod šifro »Ena oseba 20«. 20300-21/a Dvosob. stanovanje v sredini mesta oddam za avgust. Naslov v ocrla-snem oddelku »Jutra«. 20370-21 Enosob. stanovanie oddam v Rožni dolini, cesta XIII št. 5. 20335-21 Stanovanje dvosobno, ali enosobno s kabinetom in pritiklinami, v šentpeterskem ali poljanskem okraju išče državni uradnik za september 10:12 ponudbe na ocrlas. oddelek »Jutra« pod značko »3 odrasle osebe 33«. 20335-31/a Opremljeno sobo s posebnim vhodom. v bli žitii banske palače oddam. Naslov v oglasnem oddelk i »Jutra«. 20187-23 Dve sobi s posebnim vhodom, katerih vsaka ima plin. elektriko im f«rket. z dvigalom v hiši. pri kolodvoru takoj oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20461-23 Lepo sobo (balkonsko) oddam na Gallusovem nabrežju št. 7/1. 20207-23 Lepo solnčno sobo a posebnim vhodom o-ddam £n-;pr>du na Gruberjevem nabrežju št. 16. 19109-23 Prazno sobo s separatnim vhodom (izven stanovanja) takoj oddam na Resljevi cesti 7. pritličje, levo." 20106-23 Opremljeno sobo čisto, z električno razsvetljavo. oddam s 1. junijem solidnemu, boljšemu gospodu na Poljanski cesti 13/11 levo. 19043-23 Lepo in zračno sobo z električno razsvetljavo, parketi in posebnim vhodom oddam na Kodelje-vem, Ob Ljubljanici št. 13 20641-23 Opremljeno sobo oddam 2 osebama za dobo od 1.5. junija do konec avgusta. Naslov pove oglas, oddelek »Jut-ra«. 20626-23 Sobo lepo opremljeno, z ali breiz hrane oddam blizu Tabora Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2Wx»3-23 Sostanovalca solidnega sprejmem takoj ali s 15. junijem v Vod-matu, Slaipni-čarjeva ul. 7 I. 20602-23 Sobo s štedilnikom v podstrešju takoj oddam stranki brez otrok. Selo-Moste, Pr-edovičeva št. 15 pri Ljubljani. 20622-23 Dve gospodični v starosti 30 let. čedne zunanjosti, s sigurno eksistenco in nekaj premoženja — želite korespondirati z inteligentnima, od 30—10 let starima gospodoma. — Dopise na oglasni eddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Slovenka in Nemka«. 202Č0-24 Tončka Danas uslužben. Javite naslov. Toni. 20735-24 Ženitve Dopisovati v svrho ženitve z gospodično lepega značaja lin simpatične zunanjosti ter plemenite duše želi isto-tak samostojen obrtnik srednjih let. Večjo prednost imajo provincijalke. Cenj. ponudbe prosim poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Idealist«. 30285-34 Stanovanje ■tri- ali štiri sobno, s pritiklinami, kopalnico in plinom, event. centralno kurjavo, iščem s 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20260-21/a Štirisob. stanovanje v vili (center) oddam s 1. avgustom !932. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20418-21 Sobo in kuhinjo čeijno, solnčno. najraje v Gornji Šiški ali na Jezici iš'"e za julij sama go«pa. Kletno ali podstrešno izključeno. S e n i č. Srednje Ga me-! ne. 30575-31/a Sobo s štedilnikom oddam. Idrijska ul. '12. 20530-23 Lepo sobo opremljeno, oddam gospodu v bližini univerze. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~ 2053! -2-3 Opremljeno sobo blizu kolodvora takoj oddam. Slomškova 6, I. nadstropje. 2053S-23 Sobo s posebnim vhodom in 2 ipOfSteljama oddam boljšim -osebam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 20681-33 Sobo s hrano ali brez oddam preprosti gospodični ali go--spodu. Na-siov pove oglas, oddelek »Jutra«. 20666-23 Lepo sobo oipremljeno — s parketom, elektriko in poseb. vhodom oddam s 15. junijem v StreLiski ulici 24/1, desno. 20718-33 Znanja želim s samostojno gdčno, staro od 18 do 23 let. lepe zunanjosti, v svrho rapreho-dov im izletov. Ponudbe pod »Dobro situiran« na -oglasni oddelek »Jutra«. 20477-24 Pension to Jo stanovanje in d> bro hrano, vhod W. stopi: j,ic, kopalnica. d.nevno 35—4" Din, oddam blizu opere 2 —0 boljšim osebam s 35. junijem naprej ev. tudi za krajši čas. Naslov v ogl. oddelku ».Tutra«. 20547-23 Dvosob. stanovanje v sredini mesta iščem m avgust ali t -p: mber. Plačam vedno }oč.n Ponudbe ra oglasni tidJulak »Jut-ra« rod jifro »Stalna stranka P . 20303-21/a Stanovanje 2 sob, kabineta, kopalnice vi pritilklin išče m;'na stranka za avgust ali september Ponudbe z navedbo cene na ogiariii oddelek »Jutra« pod -Mir 50?. 20500-21/a Stanovanje if-be in kuhinje, event. 2 in kuhinje, išče mirtia stranka 2 oseh. ponudbe T>a oslasni oddelek »Jutra« po.i značko »Mirno«. 20536-31/a Stanovanje d -2 so-h in vseh pritiklin išče mirna tričlanska družina. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod značko >Sp. Siška-Bežigrad«. 20610-33/a Sobo in kuhinjo čp(1no. solnčno, išče sama gospa za julij. Najraje Gornja Šiška, Je-žica. Kletno ali podstrešno izključeno. Se-nič, Srednje Gamel!e. 20267-21a Opremljeno stanovanie f kuhinjo ali s souporabo ■iste iščem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Za eno leto«. 20643-21/a Lepo solnčno sobo s posebnim vhodom z vso oskrbo ali brez oddam takoj ali s ilo. junijem. — Rimska cesta 20/1 desno. 20548-23 Sobo oddam takoj gospodu v Vidovdanski ulici d. 20520-23 Opremljeno sobo oddam na -Krakovskem nasipu št. 18. 20586-23 Lepo, zračno sobo solnčno in čisto, parketira-no, 7. električno razsvetljavo odda I. Spindler, Prisojna ulica štev. 5/1 — levo. 20570-23 2 pisarniški sobi ali sobi za družino brez ot.roik takoj oddam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pisarna 83«. £0383-23 Opremljeno sobo 7, dvema posteljama takoj oddam eni ali dvema osebama v Mostah, Poljska pot- št. 20. 20344-23 Opremljeno sobo bi ■ zv. Napol eon-ovega trga oddam 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20271-23 Prazno sobo separirano, komfortno, takoj oddam Privoz št. lil/II 20719-23 Opremljeno sobo oddam 2 osebama -ob Mladinskem domu 1, Kodelje-vo. 20709-33 Krasno sobo v sredini mesta takoj odda prof. Mašera, Gradišče št. -10/11. 20711-33 Sobo s posebnimi vhodom, par-ketom in elektriko oddam s 15. junijem 1 ali 2 osebama v Koleziji, Gerbičeva ulica o. 20729-23 Gospodična želi poznanstva z boljšim resnim gospodom, ki bi ji hotel pomagati pni nemški k-o-nverzaciji. Ponudbe pod »Harmo-nija«/88. 20388-24 Kateri gospod pripomore ločenki srednjih let do postavitve hi"'ce. Posedujem parcelo lnizu Mirja. Drugo po dogovoru. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »(Poni oč/07«. 20397-24 Vsaka besed« 8 Din: i» o-.ja.nj« naslov« aH šifre pa 5 Dia. (2G) Gospodična z nekaj gotovine, se želi poročiti z elegantnim gospodom čedne zunanjosti, tudi vdovcem, ki ima stalno službo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. pod »Simpatija«. 20534-35 Gospod srednjih let. simpatičen — želi v svnho skupnih izletov spo.znati simpatično, do 30 let staro gosfKMtično. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Bled«. 20500-24 Vdovec srednjih let, s 25.000 Din prihranka, ž-eli takojšnje žc-nitve z vdovo ali gospodično, ki ima trgovino ali gostilno. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod šifro »Ljubeznjivost/205« na ogl. oddelek »Jutra«. 20513-35 Vdova stara 45 let, zdrava, z lepim, 75.000 Din vrednim posestvom v trgu, želi poročiti upokojenca, obrtnika ali primerno premožnega. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Sa-viinsko tihožitje«. -'0109-25 Mladenič star 38 let, s 150.000 Di gotovine, želi znanja z do 25 let staro gospodično — v svrho priženitve v stroj noključavmčarsko ali sorod no obrt. Diskretnost zajam čena. Samo resne dopise, event. s sliko na oglasni-oddelek »Jutra« pod značko »Bodočnost«. 20481-25 Katera gospodična ali vdova, ki ima lastno gostilno ali trgovino, bi poročila 28 let starega gospoda 60.000 Din gotovine. Na starost ne gledam, tem več na iskreno srce. — Le resne ponudbe, če je mogoče s sliko, poslati na podružnico »Jutra« v Mariboru, pod »Zaželje-na sreča«. 20486-25 Mlad vdovec brez otrok, gostilničar in lastnik približno 300.000 Din vrednega nezadolže-ne-ga posfcstva v več jean mestu na Dolenjskem, želi ker nujno rabi dobro gospodinjo. poročiti gospodično ali mlajšo vdovo z nekoliko premoženja. Dopise s sliko in naslovom je poslati do 15. t. m. na oglasna oddelek Jutra pod značko »Resno mišljeno«. — Diskretnost častna stvar. 20197-25 Znanja želi vdova, stara 50 let, s tovarniškim poslopjem in stanovanjem ter še posebej z eno novo hišo, ženitev zaradi po-vzdige obrata. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Samo resni 45« 20645-24 Veliko prazno sobo s posebnim vhodom oddam ta.koj na Sv. Petra c.es-ri št. 2/U desno. 20668-23 V vso oskrbo sprejmem 2 gospoda ali dva zakonca v lepo solnčno sobo po zmerni ceni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20-338-23 Enosob. stanovanje s pritiklinami v mestu iščem. Ponudbe pod »Junij« na ogl. odd. »Jutra«. 20644-21a Stanovanje £?—v? sob iščem v mestu za S odrasle osebe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« H>d šifro »Mirna stranka«. 20696-31/a Sobo in kuhinjo iščem zunaj mesta. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poceni« 21)676-3: a Drž. uradnica išče enosobno stanovanje za julij ali pozneje. Dopise n.j oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Samska«. 206c0-21/a Mesečno sobo opremljeno, s separatnim vhodom in elektriko ta,koj oddam v Florijanski ulici št. o. 20358-23 Gospoda sprejmem na stanovanje in dobro domačo hra.no za 650 ilin mesečino pri dobrih ljudeh. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20466-23 Solnčno sobo pri Tivoliju v vili oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~~ 20455-23 Sobo s posebnim vhodom in elektriko oddam n« Starem trgu št. 26. 30389-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam Ulica na gTad št. 7 20588-33 Elegantno sobo solnčno, s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu na Bleiweisovi cesti št. 18/11, levo. 20730-33 Majhno sobico nasproti sodnije oddam boljšemu in solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. c.0732-26 Prazno soso v Sp. Šiški, s posebnim vhodom, elektriko, s 1. julijem oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20392-23 Vsaka beseda 66 par; n dajanje oaalova iH n »ifco i Dia. (2»-«) Gostilničarka vdova srednjih let, želi poznanstva s starejšim, dobro situiranim gospodom. Ponudbe na ogl. o.1d. »Jutra« pod »Sreča v jeseni«. 20598-24 Vdovec obrtnik s trgovino v predmestju, srednje starosti, z malo družinico, nekaj prihranka in posmrtno zavarovan, trezen, miroljuben, skrben in dobrega srca, želi poročiti gospodično ali vdovo enakega značaja v starosti 30^45 let, z nekaj premoženjem. T/e reisne ponudbe, če mogoče s sliko, ki se vrne, -n» oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »•Milijon«. 20474-2.) Starejša gospodična boljša, z lastno eksistenco, želi poročiti značaj nega gospoda. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Miroljuben«. 20695-25 Zeniti se žele: Sporočilo »Bezora«. — Stavbeniki 35, 42 in 54 let. — Upravitelji šole, 35 in 39 let. Narednik avijaclje, 26 let. Hotelirji in restavraterji od 28 do 52 let. Inženjerjl agronomije in kemije od 27 do 39 let. Lekarnar, 45 let. železniški uradniki od 27 do 33 1. Zdravniki od 28 do 54 let. Odvetniki od 27 do 52 let. Trgovci z lastnimi trgovinami ln hišami od 28 do 58 let. Ban ski svetnik, 46 let. Veleposestnik, 54 let. Vele-industrljalec, 52 let. Obrtniki raznih strok in let, samostojni in dobro situirani. Oficirji pehote, konjenice, avi-jacije ln topništva od 27 do 42 let. Sodniki od 29 do 54 let. Finančni poduradniki od 26 do 37 let. Industrijski uradniki od 28 do 36 let. — Bančni uradniki v raznih letih. Ravnatelj tovarne, 40 let. — Informacije in prospekte pošilja proti 10 Din v poštnih znamkah naj-diskretneje »ženitbenl biro« — Rezor — Zagreb, pošta 3. 2050-25 Glasbilo, Vsaka beaeda 1 Din: n dajan}« nasl-ova aH ia Hfra pa 6 Dw. (26) Dober klavir proda Jos. Ba.de, Gospo-svetska cesta 12, dvorišče. 20oeda 1 Din: L3. dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (37 Pisalni stroj ugodno prodam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra 20372-29 Pisalni stroj -novejšega sistema vsled opu.sti-ve pisarne poceini prodam. Naslov v ogias. oddelku »Jutra«. 303s5-29 Kratek klavir kupim. Ponudbe na Oiglas. oddelelk »Jutra« pod šifro Gut erhalt-ein«. 20621-36 Klavir 7,n.amke »Schnabel«. vsled selitve pocemi prodam. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20624-26 Vsaka beseda 1 Diit: I ia dajanje naslova ali ! sa šifro i»a 5 Din. (33) j Lanene tropine 37/38 % prvovrstne prodaja kmetovalcem po 180 Din 100 kg tovarna lanenega olja Horvat & Komp., Ljubljana, pisarna: Dunajska cesta la/III: tovarna: Moste pri Ljubljani. 17706 33 Bakarsko vodico izb orno domače penečo vino dobite pri Gospoda-n ki zvezi v Ljubljani. 20007-58 Vsaka beseda trn dajanje sa litre pa da l Kn; J naslova aM 1 6 Din. (27) I Suhe in sveže gote stalno kupuje Peter Setina — Radeče - Zidani most. 236-33 Čajno maslo najfinejše, ter prvovrsten »Trapist« nudi po zmernih cenah Mlekarska zadruga Vel. Lašče. 20421-3.] Kupim psa Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Čuvaj«. 20314-27 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali ia šifro pa 5 Din. (321 Saksofon Es-Alt Con*), prvovrsten, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2(1353-26 isKovalc! velesejma Gostilna v paviljonu ROZMAN (pri Jerneju) na veseličnem prostoru se priporoča za cenjeni obisk. Točila se bodo najboljša dolenjska in štajerska vina PO ZELO NIZKIH CENAH. 7359 Mrzla jedila in gorke kranjske klobase vedno na razpolago. Par vprežnih konj sred nje tež k i,h. dobro ohranjenih. ki dobno potegnejo, prodih Za.log« piva H. MaJliteCh, Poljčane. 20443-2'; Prostovoljna prodaja posestva ki obstoji iz nove stano-| vanjtske hiše, gospodarske ga poslopja in okrog 1.5 oraloo- zemlje, se vrši na licu mesta v Tmavi št. 110 pošta Gomilsko-Savinj-ska dolina v nedeljo, dne .12. it. m. ob 2. uri p o; v.' Psa volčjaka lepega, postavnega. 1 leta starega, prodam. —I dne. Informacije je naslo-Franjo Kunovar, Sveti vit'i na poštni predal št. Križ, Ljubljana. | 0, Žalec. 20330-32 20507-27 a&crit kav in a primes prirodna, neškodljiva cikorija! Cisto domače podjetje! Poizkusite našo kavo na velesejmu paviljon 3 662-63 Veliko sobo ali sobo s kabinetom in kuhinjo išče stalna uradniška družina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20545-31 a Čisto sobico mesečno —- v centru mesta oddam za 250 Din. Istotam oddam tudi lepo in solnčno parketirano sobo event. z uporabo kuhinie. Stari trg štev. 2S/IU levo. 20566-23 tx»ed» 50 pa,-; ca 4ače, brat in stric, gospod Franc Zabnkovee BIVŠI GOSTILNIČAR IN POSESTNIK Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 6. junija ob 16. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Beograd, dne 4. junija 1932. >*ARIJA, soproga; FANI FRITSCH, MARIJA uRGUREVIč, hčere; VINKO, ANTON, JOŽEF in IVAN, sinovi ter ostalo sorodstvo. 7368 Damske slamnike ^^nLi^af^a izdeluje in preoblikuje ti nJfn da ie eosSa na ceneje Salon »Mia«. f* " l ' Ftnri innska fi S!o™JRana Z rada PrekllCa- Florijanska ul. 6. Slamnike dobite že za 50 dinarjev. 20656-?0 Trajno kodranje Dir 80. salon Hešik, Sp. j šiška, Medvedova c. 38. Tudi ob nedeljah. 20691-30 I la, kar je rekla. 20527-31 Vsaka bese-la l Din. za -lajanje naslova al"! za Šifro p* 5 Dio (29^ Nov pisalni in šivalni stroj zelo poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/III. vhod poleg Delavske pekarne. 20056-29 Več šival, strojev poceni naprodaj v Krojaški ulici 3 (Mestni trg). 20284-29 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (40) Pljuča! Zdravnici zavod dr. Pcč-nik-a za pljučne bolezni | (Privat Lunge-nheilanstalt) Sečovo. pošta Rogaška Slatina. Zaut-evajte pros[>ekte 18747-40 Nega lepote Po najnovejšem sistemu. Popolno odstranjevanje solnčnih in jetrnih peg. sojedcev ter dlačic s pomočjo »Elektrolize«. Kura za shujšanje po najnovejšem sistemu. Kozmetična izobrazba. — Magda Pap. Zagreb, Jelačičev t,r£ 6/T. 30333-40 Prodaja košnje I. K n e z iz Ljubljane bo prodajal v nedeljo, dne 5. junija 1032 travo za obe letošnji košnji. Prodaja se prične ob 2. uri popoldne pri Ančnil ovem kozolcu v Spodnji Šiški. 20066-37 Košnjo s travnikov Oražnove dijaške ustanove pod dolenjskim kolodvorom in nad Zelenim hribom oddamo v zakup za dobo treh let (1. 1032, 33 in 34). Pogoji so na vpogled pri hišnikih v Wolfovi ulici št. 12 ter na Dolenjski cesti 23. Pismene pTr-Efovec« na oglas, oddelek »Jutra-?:. 7265 Mlchel Zčvaco: 59 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Zvila je papirje :n odbrala one, ki jih je mislila menihu pokazati. Tako je bila zaverovana vanje, da Je pozabila, da je razen njih še kaj drugega na svetu. Tedaj pa ji je nenadoma segla pod pazduho neka roka in ji papirje iztrgala. Za sabo je začula glas, ki ga je predobro poznala... In ta glas ji je rekel: »O, podla čarovnica! Ali ti ni bilo dovolj, da si gospodiano prodala? Zdaj si jo hotela še okrasti!« Kar otrpnila je od strahu. Obrnila se je in poznega gosta debelo pogledala. Zavest jo je jela zapuščati. »Jezus, Marija,« je zajecljala. »Mladi mož, ki me je prej skoraj umoril. Izgubljena sem!« V resnici Je bil Jehan Hrabri, ki se je začudil, ko je videl z ulice, *adov«ljetv» Diskretna pošiljate* p« pošti.. Sem fe.Tit kot se šika, klobuk po stran' dekle me ta-k' ljubi, ker harmoniko igram. 1 Milijon odjemalcev Ima tvomica glasbil Meinel & Herold, torej več ko vse druge glasbene firmevjugo-slaviji skupaj. To gotovo nekaj pomeni in zato zahtevajte tudi Vi predvsem KATALOG te hrdke, ki ga dobil^ brezplačno. Nudi se Vam direktno iz tvornice oz. tovarniškega skladišča: Violine od Din 69"— Ročne harmonika m m 69'-Mandoline . . 129'— Giiare „ „ 159 — Havajske gitare, saksofone kromaiične harmonike iid. MAPJEOfi ŠL 101 Koristna naložba kapitala Mesarija in prekaje-valnica, najmodernejše urejena, v znamenitem letovišču štajerske, dobro idoča, samo radi bolezni naprodaj. Ponudbe pod »Kapitalsanlage 2755« na Grava, Graz, Stem-pfergasse 8. 7212 Najnovesa služinska pa-tetna železna zelo praktična složljiva postelja s tapeciranim madracom _ praktična za vsaku bižu, hotele, za putujuče oso-be in nočne slnžbe. Stane Din 3S0.—. Razpošiljam postom in železni-cora po povzetju-' Engteski složivi patent stolci. ZA ZDRAVLJENJE HEMOROIDOV Stoji Din 148.- spaljni. poleni fotelj stane Din 1300 Liegestuhl praktičaa n letanje-in »eden je. Sla« »c Dia 130 . Odstranjuje takoj srbečico in bolečine. Hemoroidi se takoj omilijo. — Zdravniško preizkušeno. — Dobi se v vseh lekarnah. Cena 60.— Din. — Izdelki: Merz & Co., Chemische Fabrik, Frankfurt a;M. — Zastopnik: Dr. Leo Neumann, Zagreb, Mošinsko-ga ulica br. 14. 184 04obren« »d ministrstva aocijalne politike in narodnega zdravja. S- br. 329. 27. III. 1932. fiosvodarb&a zadruga mojstrov V Ljubljani Z omej. zav. VEGOVA ULICA ŠT. 6, (poleg realke) priporoča svojo stalno zalogo navadnega in umetnega pohiiiva po najnižjih cenah te* »»A tapetniška dela. Izvrši se vsa stavbna in gradbena dela po lastnih in arhitektonskih načrtih. Informacije brezplačno . 5791 PR0SF0VOLJNA DRAŽBA Iz zapuščine se bodo prodale na javni dražbi v Ljubljani, Stari trg 21-IL dne 7. junija z začetkom ob 9. uri razne premičnine, in sicer pohištvo, deloma starinsko, zrcala, preproge, namizna srebrnina, slike in porcelan. Ogled je dovoljen dne 6. junija 1932 med 15. in 17. uro, ter dne 7. junija 1932 od 8. do 9. ure. 6293 SANDALETE v vseh barvah in kombinacijah, 120.— Priporoča se 212 JOSIP REBEK splošno ključavničarstvo LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje št. 9 Havelkova ordinačni laborato? Praha i-Nmle, Botetiebova nI. Ml. . J. 54. Pošt. sehranka £. n, CSR. po tem imam čist Sobano perje kg Din 48.—, čist belo, gosje kg Din. 130___ čisti puh k« Din 250___ reodroci punjeni z volnon» Din 750—, iične mreie u postelje Din 150.—, oto-maai Din 650.—». 1» BROZOVIČ. ZAGREB IUCA 82. in druge vrste krom sandal, 20—46 št., ter vse vrste platnenih čevljev. Velika izbira ! 120.— izdelane te najboljšega materijala, z usnjeno podlogo 130.— TRGOVCI POPUST! 7298 pri znani trgovini s 6evi£ ALEKS. OBLAT, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 18 DAMSKE OBLEKE in PLAŠČE dobite po zelo znižanih cenah pri Tomšič 6246 Sv. Petra cesta štev. 38. Za malo denarja nova obleka ako jo prinesete v našo sprejemni co v Voš-njakovi ulici 4 h krojaču Prezelj, ki kemično snaži ali barva. — Cene nizke. — V krojačnici se popravljajo vsa oblačila. Ant. Prezelj, krojač. Ank Wogner, bar-var. 6242 Usoda ljudi! Prosluli astrolog profesor Helčn se je odločil izgotoviti vam brezplačno vaš horoskop. Slava prof. Helčna je tako razširjena po svetu, da nam res ni treba opozarjati nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo oddaljenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi imeni gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helčn vam pove po resnici vso vašo usodo, napove vam, kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete sre^o itd. Njegov popis preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudil vaše občudovanje, presenečeni boste in uspeli boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ali, kje naj dobite to gotovost? Prof. Helčn vam to pove: v zvezdah! Ne verujete? Zvezde govore resnico! Citajte, kar vam piše sam profesor-astrolog Helčn. Spoštovani prijatelji! že ko sem samo omenil, da bom izgotavljal horoskope brezplačno, je bil moj tukajšnji zavod in moj tajnik g. K. Havelka naravnost zasut s prošnjami za postavljanje horoskopov. Smatram za svojo dolžnost, da se vam tem potom zahvalim za vaše zaupanje. Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop izgotevim vsakomur po vrsti, kakor prihajajo prošnje. Zato ne poganjajte svojfti prošenj. Mislim, da se vam vsem najbolje oddolžim s tem, da tudi sam storim za vse, kar je v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezd in njihovim vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati od-nošaje zvezd do človeške usode in zato lahko vidim v bodočnost ljudi. To svojo sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite mi svoj naslov, poklic, dan, mesec in leto rojstva in povem vam o vaši usodi več, nego bi smatrali za mogoče. Vse vam napravim brezplačne, kot nagrado za mojo visoko starost in v zameno za moje stroške mi priložite le Din 10.—. Vse dopise naslovite le na moj zavod takole: Astrološki laboratorij K. Havelka, Praga - Vinograde, Sleszka 116-J. Poštni predal 28. Češkoslovaška. Oprostite mi, da ne navajam svojega naslova. Samotar sem in za svoje odgovorno delo potrebujem miru in zbranih misli. (Prof. Helen je star 86 let.) Zahvaljujem Vas za Vaše prijateljstvo in zaupanje ter si bom prizadeval, da Vam napovem lepšo pot bodočnosti. Vas vseli vdani prijatelj 182 prof. Helčn, astrolog. Naša opazka: Prof. Helčn ni prerok, — marveč učenjak, ki je vse svoje življenje posvetil zvezdam. Danes spada med naše največje dobrotnike, ker nam kaže pota k sreči in zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam jih morda pripravlja usoda. V TOPLIH POLETNIH DNEVIH se počutite vedno sveži in razpoloženi, ako nosite našo lahko in udobno letno obutev. Lutov vložek Din 5.— Priporočamo Vam, da nosite v obutvi lufove vložke. Udobnejše Vam bo in nege se Vam ne bodo potile. Kamen za snaženje platnene obutve. 39.- 29.- 49.- Vel. 19—26 Vrsta 4441—05 Za deklice: zračni in lahki platneni polčevlji okusne oblike z gumijastim podplatom in peto. Vrsta 1805-61 Naši gumijasti kepalni čevlji Vas najbolje varujejo, če hodite po razžarjenem pesku in ostrem kamenju. Zelo lahki so in udobni. Pri plavanju Vas ne ovirajo. 69.- Vrsta 4435-37 Otroški platneni čevlii v sivi barvi z gumijastim prožnim podplatom. Praktični za vsakdanjo nošnjo. Vrsta 2145-09 Lahki in ude bni ženski čevlji iz sivega piatna z zaponko in prožnim gumijastim podplatom in nizko peto. Za malo denarja veliko zadovoljstvo. Vrsta 5915-01 Elegantni platneni pumps čeveljčki v svetlozeleni barvi z gumijastim podplatom. Kombinirani z c kraški raznih barv. V VSEH NAŠIH PRODAJALNAH KUPITE D O B R F TN CENENI! NOGAVIC!!. M O £ K E ZA DIN 7.-, ŽENSKE ZA DIN 25.- IN DIN 9.-. ne mučite se pri pokanju periodo in motnjali. Skrbi vas reši takoj lagodno, brez ovire v poklicu samo moj, pristen nedosegljiv, v vsakem primeru zajamčeno učinkujoč PERIODOLIN po prof. dr. Larry-ju. Znamka z zakonom zaščitena, ki se je že v tisočih slučajih obnesla. Celo v starih trdovratnih slučajih ni odrekla. Radi svojega svojevrstnega in presenetljivega uspeha ga smatrajo tudi strokovnjaki kot najboljše in najmočnejše sredstvo. Kot pošteno sredstvo ne špekulira z ženskimi težavami, temveč učinkuje po številnih priznanjih naravnost čudovito. Tisoči zahvalnic za uspešen učinek. Ni nič boljšega. Ne dajte se premotiti od dvomljivih slabih potvorb! Posvetite meni svoje zaupanje, po kratkem času boste zopet srečni in brez skrbi. Za uspeh in neškodljivost prevzemam polno jamstvo. Cena 90 Din, močnejši Din 150, za stare motnje in močne narave Din 180 Diskretno, brez navedbe vsebine dobavlja samo Ord. Institut za dame W. Havelka i'raJia XIII., Vršovice, Kuska 12—V. G. (Pozor na naslov.) Pišite takoj. Zajamčeno gotova pomoč. 103 Svoj dom si lahko opremite za mai denar po svojem okusu z modernim pohištvom, katerega kupite pri tvrdki I. REP šE, tvornica in zaloga pohištva 7287 Lastni izdelki. Telefon 32-28 Stalna zaloga. Telefon 32-28 LJUBLJANA, Dvorni trg 1 Za solidno izdelavo se jamči. canGnDnnannaDDnnonDaDananDanaDnanDnoanannaDD Danes je največja domača odpremna tvrdka glasbil v Jugoslaviji kr. dvor. dobavitelj izdelovalec glasbil in pribora ZAGREB, Nikoličeva 12 Zahtevajte brezplačni cenik s poukom, ker boste tudi vi kot ostali naročniki dooiJi najboljša glasbila po najnižjih cenah. Violine od 88.— Din dalje, mandoline od Dm 125.— dalje, kitare od Din 178.— dalje, fine havajske kitare, harmonike, najboljši saksofoni, jazz harmonike itd. f>934 MESTNI TESARSKI MOJSTER LJaafelJana, Kodeljevo štev. 19 se priporoča cenjenemu občinstvu za naročila tesarskih del, kakor: modernih lesenih hiš, raznih ostre-sij, lesenih stopnic in vseh v to stroko spadajočih del po lastnih kakor tudi po podanih načrtih. 189 e m srečo oboje je v tesni zvezi. Plešavost ali sivi lasje so bili že često povod za nezvestobo, za trpljenje in celo za obup. Zdaj je konec tem skrbem. Osivevanje in izpadanje las takoj .....------— zajamčeno preneha, ako zavžijete >-r-peujoči preparat »Vigi-Hai«, sestavljen po navodilu prof. dr. Herryja, ki vrne lasem zopet prvotno barvo, odstrani luske in zajamčeno omeji izpadanje las. Lasje dobe krasen lesk in trdnost. Preparat ni nikako barvilo, je neškodljiv in njega uspeh zajamčen. Polagoma dobe lasje prvotno barvo. KONEC PLEŠAVOSTI. Doseglo se je, da so se celo plešastim začeli lasje krepiti in rasti po malem. Tisoči zahval. Zdravniško priporočeno, nikaka prevara, uspeh zajamčen, sicer se znesek vrne. Očuvajte svoje lase. Cena Din 80, za posebno jakost Din Za vnaprej poslani znesek v pismu pošlje sredstvo: Strokovni laboratorij za lase AIDE-Havelka, Praha-Vinohrady, Slezka 116, odd. O. Češkoslovaška. si 120. Preiskava las brezplačna. 182 ZA VAS! II. partija izgotovljena na zalogi x^ee ce tipa Velesejem E 53-65 Erman-Arhar Št.Vid nad Ljubljeno zamoremo samo, dokler delujejo noši prebavni organi v redu. čim pa je tek pokvarjen, nastanejo vse mogoče motnje, kakor so glavobol, naval krvi v glavo, krči, napetost, vzpehavanje, odvratnost do jedi, ka.r more pri slabotnih osebah, zla-ti pa pri slabokrvnih d-o-vesti do resnih posledic Zato je redna vsakodnevna uporaba prijetne močne švedske tinkture »E L S A« (čve2. že s pakovanjem in poštnino pri lekarnarju FUGFN V FELI.ERJU, Stubica Donja. E!sa trg št. 245 — Sav«k:i banovina. Lahko sredstvo 7,a odvn:nnjp Elsa - pilnlc. « ška"ic JJft Din, 15 škatlic 50 Di,n. A proti jca.šllu in bolpf;nah v prsih Elsa zagorski sok. 2 steklenici 50 Din. Odobreno od ministr. noči "al. pol. in na.r. zdravja Sp. br. 509 od 34. III. 1932 7262 Iščemo 2 ZASTOPNIK za Ljubljano enesa. drusesa za Maribor s pripadajočim potovalnim okoljem za že uveden močan konsumni artikel kolonijalno-spe-cerijske stroke. Ponudbe pod značko JAMSTVO na oglasni oddelek lista. §> @l I? m GT9 D d imiiimimiiiiiimtiiiiiiiiiimiiiiimiitiniiimii! \mm© S (nJDOODdOfi ostanete pod patentnim z avtomatskim hlajenjem opremljenim aparatom v dlDGfflSfcdtnn) §US®(n)Ga 99' LJUBLJANA Aleksandrova c. 4 (Pasaža) Vodna ondulacija, friziranje, manikiranje 7255 ZLOŽLJIVA patentna kad za kopanje s povzetjem Din 900.— Preprodajalcem popust! Zahtevajte opis! Karlo Deutsch, Stara Kanjiža, tovarna ogledal, kovinskega in pločevinastega blaga. 3 54 Zahtevajte povsod INFICIN ki docela in trajno uniči ščurke, ruse, golazen in ves drug kuhinjski mrčes. — Povrnemo denar, ako ne koristi. APOTEKA KRAJCOVIC, Vukovar. s. S. The Birmingham Smal Ar ms Co. Ltd. Birmingham, Anglija B.S.A. 4.99 h.p. O.H.V. Blue Star ^coi mode ti t€)3!2 (Ui&ter (RcUtreec, £Jubffana Ganzove mlinske valjarje in Dieselove motorje za mline, električne centrale in avtobuse od 8 HP dalje dobavlja 6233 JUGOSLAVENSKO GANZ D. D. ZAGREB, DRAŠKOVICEVA UL. 27, TEL. 55-87 Najceneje in najbolje kupite vse prvovrstne ^vn^k^h^ae izdelke motvoz, žimo, volno, afrik, kapok, nepremocljive konjske plahte itd. samo pri Prvi kranjski vrvarni in trgovini s kouopino IVAN N. ADAMIČ LJUBLJANA, Sv. Petra cesta St. SI. Tel. štev. 3441 MARIBOR, Vetrinjska ulica št. 20. TeL št. 2454 CELJE, Kralja Petra cesta St. 33 5945 Adoll Ribnik ar. 7« i^ro^ n * knt H«k»maria ITranc Jezeršek. Za lnseratnl del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi 1 Ljubljam