■feRpP iimjimiii E.'IÉ PROSVETA ütTO-YKABXm Konflikt za deset milijard delarjev ¥ železnica! I for «atUftf st ILO SLOVENSKE NARODNE PQDPORNE JEDNOTE_ Chicago ijL, petek, 20. decembra (Dec. 20), 1929. m Ja L \ ' « dnUkl I» «pramUkl >rwU*i» MIT a Uw«d«lr At% Offle« nf Public«lio«: MIT ftoutk Uwndftlt At#. Mhshea«. Bockw«II 4N4 ae. îeie. «t tu a. im. rale of uta. 14. 1111 J¡ STBV.—NUMBER 298 ***** oàM o vrednosti WfS- SROÍOÍÍ Vttttrji Milnic - ali bo dal breo who*. nemu sodišča, ki jo odločilo v prid koamanlJa»? Jo m srednji zapad Washington. — (F. P.) — Pred nekaj dnevi je senator Howell is Nebraska predložil resolucijo, s katero bo senat odločil, kdo dobi deset milijerd dolarjev: železniške družbe ali Ijud-ftvo. Gre namreč sa važno vpra-isnje, koliko so vredne ameriške železnice. Od tega — od vrednosti železnic so odvisne prevo-xne cene, kar se indirektno in tudi direktno tiče slehernegs a-meriSkega prebivalca. Meddržavna trgovska komial-ja, ki ima veliko besede pri vodstvu ameriških železnic, je pred daljšim časom odločila, da so ieleznice vredne 20 milijard do-ltrjev. Najvišje zvezno sodiiče je na priziv kompanije zavrnilo odlok komisije. Ta odlok najvišjega sodišča ima za železniške magnate deset milijard dolarjev potencialne vrednosti. St. Louis ft O'Fallon železnica, ki je bila v tej aferi zapletena, je insistirala, oziroma njeno vodstvo, da znala njena vrednost toliko kolikor bi sUlo železnico na podUgi vrednosti iz letU9NMf4®i vaoti J« Vrteli kapital, ki je bil faktično vložen v podjetje od leU 1018. Od skupne vsote je pa odštela zmanjšano vrednost opreme in je na U način dobila končno vrednost te ieleznice. Ta način ocenjevanja železnic je po mnenju vseh neodvisnih avtoritet ^dipi nečin, po kste- rem taktično vrednost železnic. Zvezno vrhovno sodišče, ki je le v vsakem važnem slučaju pri-ikočilo na pomoč gospodarjem in vladarjem Amerike, jih tudi v tem slučaju nI zapustilo. Pod vodstvom vrhovnega sodnika Tafta, ki prejema letno tudi 110,000 apanaže, katero mu je zapustil pokojni jekUraki mag-nat Carnegie, je sodišče odločilo, da je komisija storila veliko "pomoto". Večina teh nezmot-livih braniteljev emeriškege kapitalizma je tudi rekle, da kongres nI dal komisiji pravice sklepati o tako važnem vpraša-nju. S tem odlokom je vrhovno sodišče avtomatično povišalo potencialno vrednost ameriških železnic za okrog 48 procentov, kar pomeni, de železniške družbe lahko insistirajo, da mora meddržavne trgovske komisijs povišati prevozne cene ne železnicah na osebni in bUgovni prompt za 43 procentov. Resolucije senetorje Howella določa, da kongres zavrne odlok vrhovnega sodišča s tem, de potrdi ocenjevalni princip in metode meddrževne trgoveke komisiji1. ki ga je formuliraU v sluča-, ju St. Ix>uis ft O'Fallon železni-Howell je Izvajal, da je sprs-jetje resolucije živa potwbe. A-ko se to ne zgodi, bo meddržev-n* trgovska komisije prisiljene dovoliti zvišanje prevoznih cen, kar hi najbolj občutili farmarji i in v večjem ali manjšem obsegu v«e ostalo prebivalstvo. Relativno In seveda tudi fakti-hio ^ prevozne cene na ameriških žHezniceh veliko višje kot | t kateri drugi državi na tem bo-*j*m h vetu. V Kanadi so na pri->*r veliko nižje, poeebno kar ee prevažanja ŽIU. Raslog za * Wsoke cene je nejtl v dejstvu, * ie kapitalizacije veeh želez-| »**kih družb Izredno neplhnje-• na Prvotno je MU večjldel eme-Veznic zgrajenih e pekoč j o ljudskih prispevkov In vladnih subvencij. Pre-J*' so ogromna semljišče od \ in Ntotine milijonov doler-; F Mpore. Po civilni vojni, za največje Id» I*, «o F Veliko ljudi mrtvih in milijone dolarjev škode; promet para-liziran Chicego. — Silen sneženi vihar, kakršnega ne (pomnijo v tem desetletju, je prihrumel v sredo iz Ksnade in razsajel ves dan, vso naslednjo noč in v četrtek po vsem srednjem zapadu, severozapadu in dosegel je celo tople južne kraje, kjer je temperatura padla od 70 na 20 stopinj. Blizard je hudo udaril Ohi-cago in bližnje pokrajine; ceste ln ulke so zametene z debelim snegom, avtni promet je paral i-ziran, električne linije komaj še obratujejo in vlaki imajo veliko zamudo. Oster severni veUr, ki mete s snegom, drvi ponekod 60 do 60 milj v uri. Do četrtks zjutraj je v Chi-cagu in okolici enajst oseb izgubilo življenje in na stotine je ranjenih. Bilo je nebroj nesreč na cesUh, kjer so avti zdrsnili drug v drugega ali v pasante. V sreido je tristo električnih vozov skočilo s tira. V enem slučaju je električna kara zapustila tir in se zaletela v železno podštav-ko nadulične železnice; osem pa-sažirjev je bilo ranjenih. Vihar je razburkal tudi jezero, ki spet meče silne valove na obrežje in razbija ceste Ur bule-varde. Skoda, ki jo je naredil blizard, se ceni na milijone do-* saimrrHMcsikf okofo* Poleg tega se nam napoveduje mrsz ničle in pod ničlo, ki bo menda trajal pir dni. Na severu Je strežen mraz. V Severni Dakoti je bilo v četrtek zjutraj 86 pod ničlo, v Mlnnesoti ob Kanadi pa 80. Zadnjih enajst dni pred bli zardom je bila v čikadki okolic j neprestana megla in dež, Uko da ČlkaŽani že niso videli soln-ce od 10. decembra. senetorje, dr goveraerje ia Kajšak javlja, ia Ja stri rovolto gonoralov Obenem prlzaave, da je robu pedce bil fiangaj, 1». dec. - KiUjski predsednik Cisng Kaišek je včeraj poročal, de so zvesU čete vladne armade strle hrbtenico vojaški revolti. Predsednik pravi, da so vladne armade Izvoje-vale celo vrsto zmag v odločilnih konfliktih in kar še preosUjs, je počiščen je centralnih provinc, kjer se še nahajajo ostanki razbitih rebelnlh čet. Proti vsem generslom, ki so vodili revolto. je izdana tiralntce in prejeli bodo zasluženo kazen čim pridejo v pest' vladi. ■Kaišek obenem prizna ve. de je biU to nejvečje krize, ki je doletele vlado. BiU eo momenti, ko je vlada visela ssmo še ne lasu. - Goljufija, roparstvo, korupcija in manipulacije v najširšem smislu besede so bile sredstvs, s katerimi eo prišli železniški me-gnatje do velikanskega premoženja in moči. a< ^ Sedaj se poslužijejo bolj refi nlrenih metod — znamenje "ci vilizecije". Najboljšega branlte-lje In zaveznika imajo v vrhovnem sodišču, katerega moč je veliko večja kot js moč rimskega papeže. Njegovi odloki eo dekreti, keterim se more pokorit vsakdo, kogar ssdenejo. P*P** J« mogoče "nezmotljiv- In U lahko obsodi v "rečno pogabljenje tvezno vrhovno sodišče je tud "nezmotljivo** io U poleg Uhko tudi kaznuje ne jako občutljive nečine In U odlok jako občutljiv ze Mebipki prezident razsodil v prid delavcem Mexico City, 19. dec^-Pred-aednik Portee Gil je bil is-bran aa razsodnika v sporu med žfllesničer jI ne progi med glavnim mestom in Vera Cm-zom ter leatniki želecnice. ki so sMgleški kepitaliett Včerej je GU objavil svej odlok. GU je odločil, da mora dražba skleniti s delavci, kolektivno pogodbo in v bodoče najemati le uaijeke železničarje. Dalje mora družbe plečeti delavcem mso mezdo ze časa sUvke od 7. decembra do danee.. Mooaoy aa apa dosti Rojeta! dan je presnova! že trina jetič v zaporu. Kaj vije kalifornijske oblasti? Sen Quentin, Cel — (F. P.) --Dne 8. decembre je Tom Moo-ney praznoval svoj rojstni dsn. Preteklo je že čez 18 1st, odkar je bil vržen v zapor ln praznuje svoj rojstni çan v kaznilnici San Quentina. Trinajstletni zapor js upognil tudi Mooneyjs, ne sicer duševno, bolj pa fisič-no. V ječo je bil vržen kot čvret corenjak z nekaj nad 80 leti. Sedaj je starček. Njegov so-drug Billings je bil vržen v ječo kot ftMetni mladenič. Sedaj me 3S let. Ne njegov rojstni dan sU ga obiskali njegova zvesta soproga Rena Mooney in Alva Powell, žrtev bombne eksplozije, za kateri čin stá po nedolžnem oba v zaporu. "Tom še ni obupal," je rekla mrs. Mooney po obisku. "Vender pe ni preveč optimističen z ozirom ns izvojsvanje prostosti, ker je hnel že »revsč bridkih V svojem življenju.^ vse svobodoljubne Ameriksn-ce je vsžno vprašanje, kaj «tore kalifornijske oblasti. Ali bo Mooney praznoval svoj prihodnji rojstni dan še vedno v San Quentinu, ali bo governer Young prej popravil ta justlčnl zločin? Sodaijska prapovad i proti žolazBl&arjam Dražba opa zdrobiti eUvko I Peoria, III. — Vodstvo Toledo, Peoris ft Western želssnice je zposlovalo sodnljsko prepoved proti 000 železničarjem, ki so na sUvki. Prepoved je bolj grožnje sUvkerjem kot pe sredstvo zs zdrobitev sUvke. Neperjene je proti 11 unijem, ki so po stsvki prizadete. Rezen etro-jevodij so na sUvki vsi železničarji in železniški dslevcl. Družba skuša obratovati skebi, ki jih je importireU is Chicsgs ter z ursdnim osobjem. Do sedaj se ji obrstovanje tem elementom še nI poerečilo, kar dokazujejo redki vleki In sUbe postrežba, o keUri se pri tožujejo kreji, ki eo odvisni od U zakotne železnice. SUvke je povsem • mirne. Zs njo vlada večje zanimanje pri vseh želez ničarskih organlzecijeh redi tega, ker Je to prvi izpor pod Wat-son-Perkerjevo posUvo Smrfaa Moskve, 19. dec. — Preveč realizma na gledaliških odrih Sovjetski uniji Je prineslo smrtno nesrečo v Kremenčugu, U-krajina. DeUvski dremski klub je uprizoril dremo, v keteri so privlekli traktor ns oder. Traktor je pe užel izpod kontrole Hi zmečkal šepetalce ter težko m nil nekaj drugih. SUvkarji sežgali "yellow dog" pogodbe eb velikem eloveeu Nazareth. Pa. — (F. P.) — Pred nekaj dnevi ee je po Nas*-rethu pomikala velike karavana avtomobilov, v katerih so sedeli j udje v dobrem " razpoloženju. Tujec bi radovedno motril to nenavadno procesno 'in ugibal njen pomen. Kaidvana je zavUa mesU protH Cherryjevemu hribu, ki se vzpenja nad mestom s prijazno dkolioo. Na hribu js kmslu zapUpolal velik kree, katerega je bilo videti daleč po okjoUoi. V velikem krogu okrog goreče grmade je staU četa aUvHarjev in njihovih simpatičarjet400 po številu — ki je prišU ne hrib s posebno misijo. Kil j« bila U misija, je bilo raevidno v nekaj momentih. "Master of oeremo-ny" Louis F. Budenz, organizator pleteninareke unije, je na« znanil namen sestanka. Prva točka na programu je bilo ssžiganje "yfllow dog" pogodbe, ki jo je giradsUvijaU podoba pea rmene barve, simbol novegs tiranstva, proti kateremu so sUvkarji ;jr boju. Budens, ki je prišel v ta kraj zadnjs po-etje in poružU plotove velikih >redsodkov proti delavskemu gibanju, je sbranf množici povedal zgodovinski pomen mesta Neaaretha. Pred 260 leti je pri šla v U kraj skupina Moravč* nov in si postavfU naselbino, da nemoUno uživa, svobodo vesti, vi domovini in radi čeesr je pri« bežale v Ameriko. "Nezaroth Je bil zgrajen «ns principu svobode, kstero hočsU tudi vi obdržati." Temu so sUv ksrji pritrdili z glasom, ki ss js rszlsgel pe okolici in segal do tovarne Kraemer Hosiery kom-penije, katera zahteva svobodo za iekoriščanjs. Dolgo v hisdno noč ss js razlegala pesem solidarnosti, - i Sežiganju "yellow d^ga" je prisostvovsU tudi rfcupins unio-nistov iz Wsshlngtona, N. J., ki je prinesU stsvkarjem bodrilns pozdrave. Drugi dan so šil sUv kar jI v povorki pred meetno hi šo z zesUvo, ds mora župan resign irat i. SUvkarji ga Obtožujs-jo zlorabe županskega ssdsža In pristranostl. JamIa MMRaall lav gaya aarja priaaiN iz rova mrlič« v McAleeter, Olde. — Trupla veeh 69 rudarjev/ Id so ostali pod zemljo sa čeea eksplozije zadnji torak, so v sredo privUk 11 na površje. Samo pet ruderjeV Je ušlo smrti. AM Town Mining Co., lastnik premogovnika, poroča, da Je mož bilo pod zem Ijo času rasstrslbs pline. Dve sU seme nžle ne verno, tri druge so pa našli v gornjem rovu onesvsAčene in jih hitro odnesli ne zrak. Vsi ponesrečenci so črnci In Mehikanci. Njih Imena osUnejo neznana širši Javnoeti. Čuden fenomen: Svedaka brez zime Stockhoim, 19. dec. — Do» čim prihejejo vesti o silnih snešenlh viharjih U mrasu v Ameriki, je ae Svedekem Ae vedno mehko Jsssasko vreme. Baltiško morje Ae al samrsnllo ln plovba as nadaljuj* med vasmi lukaml aa vzhodnsm švedskem obrežju. V Stock-holmu vlada prava "indijaa-ako poletje," eaega al nič In dljelkl nogometni klubi igrajo aa proetem. Upanje je» da bodo fivedl letoe Imeli prasal-ke brez enega ta ledu. Vn^Halli fsiaisilzn voimiji farmarjav za nadvlaaaat kolaalj To sahtsvajo Is skoaomsklh razlogov; pričakujsjo veliko od Hooverjevega fanarellfa Chlcago. — Konvencija American Farm Buraau federacije zahteva potom resolucije, da A-merika Ukoj podeli popolno neodvisnost vsem kolonijam, ki lx>šiljajo poljedelske pridelke v deželo. Ako tega ne stori, tedej mora podvreči uvosnl carini vss pridelke, ki prihajajo lz teh kolonij na amerlžki trg. Izgleda, da je ekonomska sebičnost te federacije, ki j« vodil-ne politične slU amsrlšklh farmarjev, edini motiv ss aprajsm te zahteve. 8 tem se je federa-cija pridružila ameriškim-elad-kornim interesom, ki so postali veliki prijatelji neodvisnosti Filipinov radi sllčnlh razlogov. Konvencija federacije je sbo. rovaU v znamenju največje alo-ge. Voditelji te organizacijs solidno podpirajo Hoovarjevo administracijo radi vladnega farmreflfa. Konvencija je odo-brila vss zsključke zvezne ferm-ske komisijs, od ketera prlčeku je, da bo ameriške farmarje pripeljeU v obljubljeno deAplo. Barbarsko kasaovsnje dveh htjeklh komunlsltov pred spolno sodlAše New York. — (F. P.)—Penn sy I veni j i in drugim kostim državam js pričel slsditi tudi vzhodni Ohio, kjer Js hUterlčni okrajni sodnik Cowan iz St. CUirsviUa obsodil dva rasnešai ca "revolucionarnih" plakatov ^ ječo od pet do desst 1st. Prlza-dete sU Tom Johnson in Chsr les Guynn, ki sU biU prijsU v Msrtins Fsrryju, ko sU rasdsja-le dne 1. svgusU pUkate amerl šklh detlnsko histeričnih "revolucionarjev." Nič manj hisUrlčnl sodnik Cowsn, katerega eo Izvolili ohlj skl rudarji, Je prizadetima določil poleg zeporne kazni tudi denarno kasen v znesku $6000 Pred njege prideU tudi dve agi-Utorici rs-* istegs prestopka, nemreč Zorke Yokl (Hrvetl-ce?) In Bstty Gsnnett. Pri pri-zlvu proti bsibsrskl In bedeeti obsodbi bo sodslovala ttfdi American Civil Liberties unija. Priliv bo šel pred najvišje drževno sodišče, ki bo obenem odločilo o ustavnosti protislndlkallstlč. nege zakone, na podlagi katerega je sodnik izrekel kasen. Popolna zmaga zagotovljena laboritom v Angliji Angleško deUvetvo dobi večino pri prihodnjih volitvah, prav! aocUlietlčnl veteran New York. — (F. P.) — Waiter Thomas Mills, 78-lstni socialistični veteran, čigar predavanje o socialism u js najbrž poslušalo večje število Amerikanoev kot kateregakoli živečega socialiste, napoveduje komplstno zmago angleške delsvske stranke pri prihodnjih volitvah. Mills ss je vrnil is Anglijs, kjer je v zadnji kampanji agitiral sa Mae-DonaMa ia deUvsko strsnko. Po kampanji je predaval šlrom Anglijs o gospodarskih In socialnih vprašanj ill P"* deUvskimi in drugimi skupinami. Svojo napoved, da bodo labo-rltje dobili pri prihodnjih volitvah večino v parlamentu, Mills bazira na veliko priljubljenost delsvske vlade. "V njo imajo ljudje zaupanja po vsej Angliji. Še ni dolgp od tega, ko Je prevU-dovsl divji strah pred deUvsko vlado; Mac Donald pa Js odsskal temu zmaju glavo In dokasal, da je njegova stranka sposobna vladati, ns da bi rastrgaU kits socialnega rada," js Izjavil U ds-lavSkl veteran. Kadar bo prišlo do porasa ds-Uvsks vlade, do česar prids prej ali slsj radi njsne manjšine v parlamentu, es bo to zgodilo radi ksksga vašnsga vprašanja. MacDonald Je dal razumeti liberalcem in konssrvstivcsm, da bo njsgova vlada odstopila, kadar t» stranka hotela. VodiUljsm opozicije je novsdal, da poras o kakem manjšem vprašanju ns pomeni odstopa vlade, pravi Mills. Kakšno važno vprašanja si bo vlada sbrals sa kontsst In kdaj ss to sgodl, Js odvisno od splošno situacijs. Mnogi leborltje smstrajo sedanji položaj vlade nevzdržljlvim, ksr nad njo vedno visi Demoklejev meč. Posebno levičarska dtuplna v stranki Js. mneajž, da mora priti v bližnji bodotaostl do prsobraU: dobiti večlao v parlament ali pa stopiti v opozicijo v slučaju po- Mehike bojkotirale eaaeriško BriUke CeU etreljele ae čraee v Afriki London. 19. dec. — Dr. D Shleide. podUjnlk mlnietrstve za kolonij*. J« danes poročal zbornici, da so 12. decembre I* bruhnili vsllkl nemiri med se- Evrope domov skozi to meeto motri v Nigeriji Zemorrl so se Mehike Je sapris tukajšnji svoj «upadli z brit a kl m I vojaškimi konzuUt, eeUvlle* je emeriške tetami in 18 je bilo ranjenih turiste Ia prepovedala Mehiča-mod njimi todi ženske. Nigsfije nom kupovati j« t za ped nem dela Afrike. škl strani !>ereda, Tez. — Tukajšnji trgovci preklinjajo distrfktnege pravdnlke Vellsa ln njegove mehiške klerikalne uvoznike, ki so jim prineell bojkot od mehiške štreni redi nemeravene aretacije bivšega predsednike Celleee. ko m je pred par dnevi peljel if l^rlaave raca? C hlcago. — Poročilo, da so ru-darji zepednege Kentuckyja od-glaaovali pretekli teden ze sUv ko, Je povzročilo razMčne komen Urje. Glasovanje so vodili Le-wisovl "orgenlsalorjl", ki pravijo, da ss Js sa aUvko Izrsklo ^ ^vju x m« rudarjev, proti pe ltS. V kempenjl leU 1934 je bil močno prvi polovici Uge leU Je bilo r!,nbolai redi odpovedi živcev, do Um distriktu U 16 članov unl- ^sar j# redi se nJega preje. NekeUri kritiki Leaieove ed- vtUko «glhiostl v kempenjl, ministrecijs so mnenje, de je U kateri je imel 200 govorov v A0 njegove poteza velik "joke", ki enein je ps rekel, ds bi gs veselilo, če bi bili demokratski kongrssnlki s Jugs, ki so pokezall toliko shn-petij sa baltiške zamorce — todi Uko naklonjeni zamorskemu irtemenu v Združenih državah. veh, rekoč, de je pomagal Mac-Donaldu do zmage ta pravil svoj dol a v « : L .iiü .¡" ti prekoračil vendar podaril éinetvu svoja ] (1908), Panllfayae (1910), izbruhe, si upaj ip kaj vse ne! T meji naravnost n škem severu je ohranija Brazi-lijanka trajne spomine ns tropske lepote Ris de Janši» in je pripovedovala doraičajočl deci o da, ker niso meni isrottU Tonetove vloge. V podrobnosti »gre se ne bom spuščal, rečem le to, da bo vsak zadovoljen, sko jo «ovorjh nov, p poleg raasodnos % S^yfSA m rñ 11ÍJ if£lja. tfotovo ste že culi o c js po iolskem neuspehu popac isa^med katero je vse vprek i k» traktorje ftusiji! Medtem ko imamo mnogo članov in njih s»ds,sobm drfektivi . ■ -' ____- ------ In 1 raosvzT* PROSVETA THB ENLIGHTBNMBNT m LASVniMA »LOVKMSCB »4SOONB POOTOB- MS JE0NOTS .« m m^übi «M« 0—m OliiH) trn M ém HM m Wte. SS - fol bS. §iM m UUt krt«; m : far t*. Ualfatf Sfafaa i amé CfaMr« fin S* i« rtrfa «a as w SMM » mh. m prtmm (Um. IMS. i*m Glasovi iz naselbin člane ftOc. SJfD se je odločil, da 28. decembra ob 8. Tiho in skromno je v laboratorijih i V medicinskih, biokemikalijih in elektrotehniških laboratorijih ni nobenega kričanja, ni bobnov ne tromb in ni histeričnih množic, s katerimi bi si vodstva Uhutredišč moderne vede delala reklamo. In vendar se v laboratorijih dogajajo čudesa, drugo za drugim, dogajajo se trium/i znanosti nad trpljenjem človeštva, ki zaelušijo več zanimanja In veliko več občudovanja kot vsi humbugarski "čudeži", ksr jih js bilo rssbobnanib pod solncero v zadnjih pettieoč letih. Pr. Falk na medicinskem oddelku čikaške univerze je po enem letu napornega dela izoliral bacil španske influence In skromno naznanil, da je zdaj Izvojevanih 75 odstotkov zmage nad to boleznijo. Dobiti je treba še serum, as* pivo, ki zavaruje Človeka proti tej epidemiji in zmaga bo popolna. Bolezen bo premagana, uničena. Španska influenca je zadnja leta u-morila stotisoče ljudi. Istotako je nekoč morila kolera, morile so kose in morila je kuga. "črna smrt," ki je v srednjem veku poklala mi Iljone ljudi po Evropi in Asiji. Kdo je premagal kolero, koze in kugo? . Mar čete romar jev na bolja pota in zidanje kapelic In cerkva, s katerimi so v srednjem veku "ppbijsli" spi demije? Like hcll! Zmaga je prišla is tihih In skromnih lsborstorljev, kjer so odkrili bacile teh bolezni in Izdelali cepivo, ki stori bacile neškodljive. Medicinska znanost jih je premsgsls — nihče drugi, , Medicinska znanodt Je v zadnjem četrUto-letju dosegla velikanake triumfe. Prej ali slej premaga vae bolezni, ki še mučijo ljudi. Vsak Čas mora priti — sko ni še prišlo — ssnesljlvo sredstvo proti raku; poražena bo tuberkuloza, paraliza, srčna hiba, aifllis in druge bolezni Premagane bodo vse nalezljive bolezni. Znanost premaga tudi razne deforme. Dr. F. B. Moorehesd v Chicagu. špeciallst v plastični kirurgiji. Je demonstriral pred kratkim, da človek lahko dobi manjkajoče ude. Otrokom, ki so se rodili brez uhljev, je nsredil uhljs; sedemletnemu dečku, ki je bil od rojstvo brez gornje ustnice, je s uspešno opergcijo podaril celo ustnico, ki se giblje, kakor da j* naturna. Ljudem, ki jih slepa natura kaznuj«* z deformami, ns bo več treba biti celo življenje s razklanimi ustnicami, iestimi prsti In drugimi nakazami. Vse to se popravi že pri dojenčku. Sčasoma pride (V mnogih Isborsto-rijih že delajo na tem) tudi umetno električno uho, na katerega bo gluhec slišal. In umetno električno oko, na katerega bo slepec videl; pridejo umetni notranji organi, ki uspešno nadomestijo razbolele in uničen«» naravne organe fim bolj znanost poznava komplekse organizma. zlasti pa funkcije kemijskih snovi v raznih ilezah. tem ložje kontrolira zdravje in zdrav razvoj teleaa. Končno je znanost tudi na delu. da premaga smrt. ki pride prezgodaj in po ne«reč» Smrt starca, ki nima več »miala za nobeno uživanje življenja, je dobradoAla, ni pa dobrodošla m človeka, ki je še mlad in adrav. To smrt znanost odpravi s oživljanjem smrtno ponesrečenih ljudi, ki bodo drugale imeli še zdrav in »poeoben organizem. Borni i>oskuei se že danes i »osrečijo. Ksdar srce preneha delovati, je človek mrtev. O tem ne more biti dvoma. Te dni Je srce zamorake deklice v Arkanaaau počivalo trinajst minut In najmanjšega dvoma ne more biti o njeni amrti. Zdravnik jo Je im • •budil k življenju s Injekcijo kUika v kri. In najmanjšega krika nI bilo o tem! Znanost ne kriči. Znanost Je orgalkltnM ns sila razuma, ki dela smotreno in priče aja-nih triumfov so dejstva, ki se ne dajo utajiti. Hlgnoranca kriči, ker ne more pokazati fcf» Miklavžev večer nt — Leta,19C9j trakom ee bliža zatonu in zopet se bodo h kateremu obnovile iste besede, |sM želje, ki neksterim prihajajo is srce, dočim jih drugi spet isrekajo, ker je tak običsj. "Vesele božične praznike in srečno novo leto, | zveni vsekrižem. Ameriški časopisi imajo cele strani oglasov s | voščili, s vprašanje je, če so vo» ščils odkritosrčna. Njih ne bri-i ga veliko naša sreča; da gre le njim dobro, pa se ne smenijo za druga Kapitalisti se Veselijo prihodnjega leta, ker vedo, da se fin bo še v bodoče kupičilo bogastvo, delavstvo pa se boji, ju bo z nJim, ker se bipposelnost širi- Nekateri delajo *e sedaj komaj tri ali štiri dni ns teden aU ps tri ali štiri ura na dan — ali naj se ti vesele božičnih praznikov in nove«e leta? Ali naj se veeele očetje in mstere? Veseli se Ishko Is mladina, ki še ne pozna poteškoč svojih staršev, ki so pripravljeni žrtvovati ves, ds jih vidijo srečne in ve- M številko spadajo, da Noblovo boš Ste v. va, «»odo s leto pa je švedski fi-Svedske ie in sdsn pajvpllvnej- j _ dv Noblovega zavoda. Noblovo nagrado za knjif«*-Um^ov članek je objavil znani _ in ee hO oeebno ndeíeSál&g'f*-Sveaska Dagbladet" (l M M svečanosti Svedsks akademije vL^ gtrindbergov Ust), ki piše| ' 'Stockholmu dne 10. decembra, Ia ^vari takole: Je po vrstnem rada 27. Nemoč In j "NohLpvo prejme I šesti nemški pisstelj, kf Je pre-j^ ki je dos^ wfiiH Noblovo ustanovo za Uterar-|nec ^^ Dssi dne^^eni zs leposlovja: "Kri Si • ¿T petdeseto leto, je doosk MM 3* I ■ vendar je fe popolnoma plačan. To je vsekakor topo sa tako malo naselbino M je niša. V tej kratki dobi JS bilo prirejen** precejšnje Štfidlo j ki so SS 1judsm je Wa ler (1919). Thomas Mana izhaja u beoka, kjer se js aarodil L v pstrkijski družini, ded je bil trgovec z.žitom, ie napravil p jjFjfJP v. podaril prva Četrt njegov MrrEK, 20. DfcCfeMBHA opazke Beleži Trnom Padgoričan f ki je pod vssko kritiko" je spel v "pisanem kotu." Dve dolgi ko Ioni. Ca#titi kritik mi zameri, ker sem za pisal, da se mi fall in PanUgm — nič ne smi lita. Terrible aint it? Kakšna omika je to povprašuje. Omika? Ali right. Ker mi ča stiti kritik očita v splošnem samo — neomika nest, mu bodi v odgovor samo tole: V moji! 0»MJUh^na vsak način voEomjke in olike ko (Ki^fas^tiče njegove "mtlosW^wti" napran ljudem koš Pantages in Fall, je to njegovi Krokodilove solze pretakati ni moja navada.) načoditi, satelj svet in sHks svoje junake ter eeračje. kjer nje ... Isven dvoma je, da _ | najboljše nemško delo tel hkratu pa edini pripo-j prireditvah povodna. %Q*r je v»- armade. Mannov oče I M ^ kI ga ¡ühko vzporedi del ^Stn^F^ pa j. bU senator in dvakrat , ¿lelWmílin S in "Miciko". ki i^WU ^Jžupm» v Lflbecku. Po l^HZi^vZmi." jeni dne 28. nofembrs, in se MJvl takrat dobro naamejal sa bo šsj^ bolj ns prihoda!* ferf- N. Čitalnica in mladinski prirsjsta vsako leto ns deecmbra Miklsvžsv večer v korist in zabsvo mladine. Tudi letos ns 24. doc. obnovi Miklsv-žev večer. 8Unši naj prineso darove za svoje mala pod božično drevo, da jih pozneje Mlklsvž razdeli. Za odrssle ss tudi nudi dober progrsm. Vstopnina | predprodajl je 35c, pri vratih pa 60c In navadni "oisr" pri tem odpade. ■ Starši naj ne posabijo na ta večer in s seboj naj pripeljejo Frof. B56k pa sa dotika publicističnega dsšn po- LUbecku. je prišla v rodbino - .kaplja romanske krvi, Uje ^e-*** I do vi so očitni v pisateljevih de-,^^. "flvotnv n u jak s puško in se bo jezil | kakor se je pisala pesnikova r w Rusi in Biti. AU noben ss fS »«Iti s dekliškim imenom — je sme ustrašiti, ker ns bo nič stre- u ^mreč hči nemškega »^tWs Mann ae pomlaja, postaja jal in tudi drugače ne bo napra-|tmiarjm v Braziliji, ftjtte m*™* ^ vil nič slabegs. pa pristna KreoJjm portugalske-1 ._.tokratako ^^e ter ■Pa Tone in Lenčka? Tadva «e hndijanske krvne mešanice. Tu- kuhurn|h obiik. Za- boeta pa res rada imela, le iko-\či Y BVOji novi domovini na nemi1" pride 28. d« dec. v svojo lastno dvorano. Pridejo naj delničarji domaJf» svoje otroka Pričetek je ob 8* ko s Um pokadil drugim m zvečer; po programu slsdi pbs Se nekaj. Slišala sem, da Miklavž že prav pridno polni avoj koš ; raznimi ddbrotami, ki bodo pri jal! želodčkom naše mladine. Vrsts naj bo torsj od odra do vhodnih vrst. V pivnici bo do- bil mirno dete. MManial čas svinčenimi tudi nedelničarji, da bomo ,IkUM ,t tukajšnji Slovenci, P* lirami; Zelo ga je jtftalo ___ > takega doma, kjU *mo- kovno gjodališče. Vss to je po-j^n» po znanju, oetioumnopU Dom nam mora biti vsem l^i v romanu "Bnddenbrooks", |B 2btal.. T ; ^ ^ ^ . ki jt nastal šs pred četrt stolet- Tbomas Msnn nI Zs udeležence bo dobro prs- U^ in Veljs za najboljše, umst-Uavitelj sodobno TIIW1MII , _______dkitrfjeno. Vstopnina J« kot po „iško najpopolnejše pisateljev*!^mSmM bro preskrbljeno in tako tudi v navsdl Vsi ^ dojeno ...... kuhinji, kjsr bo Oosp. odsek prosUvimo triletoko obstanka SN doma pripravil okusne jest- vins. Ns seji 8. )*. Čitalnice so bili v odbor Izvoljeni slsdsči: Jack Mesec, predsodnil(; Ivanka Mi-ler, podpredsednisa; Anna Mah nich, tajnica; Hslsn Jersb, za-pisnikarica; Paul PeklaJ, blagaj nlk. V nadzorni odbor: Thomas Trohs, Mike Mller In Joe Vrho-vec. Knjižničar je Andrew Možak. Pevska reditelja: Thomas Troha In Louis Lah. Mladinsk nadzornik je Anton Mesec. Bedne ssjs se vržijo vssko drugo soboto v mesecu ob 8. zvečer. SNC ima vettko zalogo nih knjig In časopisov ns polago. Rojakom in rojakinjam svetujem, da pristopijo k SNC Pristopnina je le 86c In mesečn prispevki ravnotako. 8 čitanjem Izobražujemo, kajti čim več čitamo, tem več tudi vemo in oboroženi s znanjem laglje delujemo za isboljšanje sedanjega sistema. ~ Članom SNC in 8NPJ želim veeele božične praznike in srečno vo leto. ■ tajnica SNC. i w m — ---—--— i QVCwVIUt VUJUH lil U/«Uw pv »^or «e je pisaU pesnikova ma- ^edice so v «mogočem preobli - ' ^ --- - ^ Ki-! ta literarni obraz. Tbo- ivno nri vprašanju omike ii il to-le: Ali Je to, kar A piše v A. 8. o časopisih, dokaz omik in kulture? A. Tomec je v dlanku v A. s. o 14- t. m. imenoval ljudi, ki izdajajo, Urejujej in pi|ejp » napredne, svobodomiselne časopi nepoštenjske, propalice, brej obrekljive«, največje s lepa i najbolj potuhnjene hinavc to seveda fndirSčtno. ker t reč strahopeten, d kom d oz. ntfm^rim ni podobne nesMmne očitke omika, olikanost In — poit« tak-le umazan Mg je in in vedno la prešiveU onstran morja. ma nemogoč, razpravlja na ala» hemi strani oettf mu: konservativni ^ simizem sli libersJn^hiflpa* Urni Civilizatomi ootimizsm?! danes morda __IBF^rTer tsHa, # ki dosfisl ki prinaša take- je i^J višek ¡jo! / Pardon, Í|B bruha tognja in šv, smrdljivo iJi**™ in obziren, "»¿fes"1 remo. «--«"- Amnak tudi nuiuiijei »'"Hte našega doma. — J. Bšalekovlch. Ko je odrasel otroški do^l^^o . francoskega zbíiieva-so ga najbolj zanimale prav- nja In tudl M ta račun prej-ne usode Homerjevih juna-Jme Noblovo nsgra4®' ^Progresivni Mok' preminul iDstroit, Mick.—Ko smo Prišli ns letno sejo društva št 121 dne U. decembre, js v«k d*bil na ssdešu navodilo, kaj naj ¥oli sa leto 1980 v društveni odbor. "Progresivni" jamrajo v svojjh navodilih, da sedanji odbor Idahajenega progresivcem" dela kritfceo,4Ur I vleče skozi ds je sploh društvu in jsdnoti ? Ipotesa: dijalektika__ škodo. Večina članatva pa je jd- čjtfv^a, ki se bori soper I bi, litine kov Thomas js stopil v literaturo s nežnimi noveUcsmi, med kaU-rimi je bila priznanja po T_ gsr**. Kakor š^ naslov jatn j« W * _ ^ «TT 4 vsa t ločno dala zaupniso starim bornikom, ksr članstvo ima volj priUke, da se na sejah prepriča, kdo dela sa koriztl dru-štvs in kdo mu deU Kkodo. Progresivci" na vssk način spraviti društveno no v Rusijo. Oni so priprav podpirati vse drugo, samo štvenih bratov in sester ns. AH si morete mlsUti vsčjo sbsikd-nost, da bi naše društvo kupova- levščine duha, soper »tvo in sproščeno romantiko. "Buddsnbrooks", ki prikssuje propad atare patricijske družine, čijp potomstvo se vdaja u-metnosti, je pr čes noč slavo in priznanje. Mi Ijejno is v njem naslikan Lil-beek. Zaradi slave, ki ai jo je bil pridobil Thomas Mana s ro- Konvenclja krojev končana Cleveland. - Izredna kony • faternational Ladies' ___J Woricers unije je 1 močne in progrosivfee oi______ ifm* Vsak člsn bo prlspevsl po-**Ilovico enodnevne pleče za financiranje sUvUe, ki se prične v » novi^ latom.] Stavko (»o poklicanih okrog 80,-krojačev. Glavni odbor je df«41 ^ odela načrt za ddbavo stev za podpiranje pionirjev organizacj delegacije je bUo, da ss to sme smstrati za^mUo»člno, saar- I več je dolžnost da po* večinoma Ak družin, ki ne morejo plačevati ["Podtaknili so mu tako svaa društvenih prispevkov, ker eo ali "Schlüsselroman", kar pa js av* bolni aU pa bres dala. Zato *k tor zavrnil v spisu "Biks in jas VTXi ttethn unije, PoduSnffl Chlsnga. — Kakor je bilo šs poročano, prirsds čiksška društva SNPJ v nedeljo 22. dsc. bo-žičnko sa mladinski oddelek svojih drušUv. Odboru se je letos posrečilo pripravit^ lep program, kateri bo sadovol jll ns sa-ašs male, ampak tudi od-raale. Opominjamo vse, da se u-deleže U božične prireditve; začetek ob 8. popoldne lunli t. VsIm. puso mío, («va Cm MIN, Hoover priporoča zidanje novih ječ. Ker svoteidna Amerika potrebuje vedn^več In vvč-jih In "najboljših" joč, bi m ta pmblem morda rešil na U način, da bi pojavili visok in debel Zid krogtnkrog dežele — ob Ksnadi. Mehiki In oh «beh oesanlh — pa bi bilo v redu. Saj je ftlehernl prebivalec v tem ali onem oziru "zk>-člnec"! aso «ptrmljo ImISm Trssali ». Po rw Kars. -s HcKool Ikoyft, rMli ssfc. PnS Ks rs.—7. 9gjjw dfkUmra SiMiry S. AvaUarke, etaas mU. Sr» Wske^ -IS. Jualor. violin mIs. WaHo? Zloaor.—11. U Soy Rulia n. V rveeaem senatu je dano« dvanajst mili-jmtarjov. TI eo pTari zastopniki reálma Vsi drugi so kamhagsrji. H Uonaki i. UM teh. -IS Programu hrata Joka Oposarjaato. da bodo pri pro-j gramu aodelovali Izključno 4 ai mlad laškega oddelka Zato je želeti, da se Občinstvo ndeleti v ŠUvUu. ^ kateri kakšen je večina mislečega članstva zaključila. da se pomaga tem siromakom, da bodo tako oatall ni ftNPJ. Ako pa članov želi kupiti tor, naj ga kupi rajds katgrsmu Jugoslovanu, ki js član JsdaMs in ki ima farmo v Ameriki. Gotovo mu bo toliko hvaležen kot kakAcn Rus uolea teaa na be i- nuni1« II ^^^ ^ mol veliko manj stroškov Pomagajmo najprej tem šele glejmo aa druge Koliko js "progreslvcsm* laves, so dovolj očitno pokazal! g glasovanjem o sUvkovnem skladu pri našem društvu. Caa je že. da prenekajo s svojim dlranjsm. pa naj rajše Jo graditi Baadiia otrok, sa gladiti pa je (Bilae je bil tedaj avtor takšnega "8chlUssel romana" )• "BjUd-denbrooks" je nostni roman, v n jutnonemAka bit a šklm svetom. ZUtJu k elementov v umotvor ss hvsUtl pisatelj bil dosegel. Drugo veliko Mannovo dok» je "ZakleU pora" (Zsuberberg). Z nJim si js pisatelj nakopal mrinjo zdravnikov in sanatori-Jev aa pljučno bolne, ker je opisal znano adrsviliAče sa jetične — švicarski Davoa. Tretja In, kakor js podobs. zaključno oisa-teljevo delo obeta postati povent "3oist In njegovi bratj*», U izravnava Avtor m ravnotako tudi David DuWnsky za tajnika in fialvatore Nimio za prvega podprOdsgdniia- r didatje bodo prodlolsni te v svrho Izvolitve. qSri3Tjs« velike pisat Zagovarjali ss držal v peonaštvu wi aa-morske drutine. katere je prial-111 — 18 oeeb po Številu — a bičem v roki, da eo mu delale zastonj 18 m mm iv. Krmil jih je s najslabšo hrano, pretepel s v prež no verigo In preprečil vssk poftskns ss beg, ss glasi shtsi-nica, ki js bila proti njemu is-|io veleporoti. Pa. — Društvi ÉL 97 SNPJ in št. 80 mn sU ekio-aU dsM gUskum darila na ko-Ob tej priliki bo s. lUiBatshdsl js »lovnih Je atraaks. Pa. ki In bo imel tadl aje. ki bo otri artdlte v Oh deseti ari F. A. 8n¿ Sea kgr Je drlsl Nav York. — sta v gesti msgU v blttini Vsfsdoggjgrj Psrnik "Port je ddkB veliko krim|s v boku ki ee je snčel tsšmj pogrešati Klis na pomoč je prlpud rešilne ladjice, ki ss rsÜim potnikov ¿n -sko posadko ] Sioroja^etalaiiirje^domačs naiogs. 1 javil ss je vgl sločinstva prav pred njihovi odprl pisalno mtee v sobi sodne w " ^ rtsttí nI «alono alkoh< trom^»1 íTtrijTíkl Razume »Hnt txi it-------- po? Pn' ** * Odüski In niso m «t m Ml scddtli Teds ** - "*-ri js ki»4sl ari i in MÉM kte f teku Vestí iz Jugoslavije ■ PRVI TRIUNF NAfiE PBBMI V PRANCU1 (ISVllMJ # £ Ljubljana, 29. nov. 1928. Nsa najpopolnejši mešani zbor Glasbena Matica ljubljenčka, prireja te zborom, U stik pa je še Z***»-ko Prišle na vrsto pa-sedanjih komponistov e^miča in Lajovica. Tu jesbor I v,Jsl silne uspehe, vsaka pe-. i« bil uspeh saee. Poeebno » «žgale Lajovčeva "Zeleni Ju-** kot vedno in kot je bflo »kovati, "Adamičeva "Mladi »k . ki je prnv napi« Tskoj začetek "Mladi Jo-Po vasi jsaiU" daje sluUtl ...... jokati. Na njegov jok se je žena vrnila domov, da bi otroka podojila. Našla je moža na skrinji. Med obema je prišlo do preja. nagnetena aeveda konja, obvestila o tem policijsko atrainico. Zaslutili so, da se jo utopil . . . Sli so iskat ter kmalu >*šli vos in poginulega konja v narasli vodi Malega grabna, Klobučarja pa ni bilo nikjer. Iskali eo njegovo truplo, a s» niso našli kljub vsemu iskanju, dale zdaj po akoro 2-meaečnem iskanju je 29. nov. našel Jijegpvo truplo delavec Lunar. Našel ga je v precej globqki kotli Malega grab-na, ležečega med rogovilami ko-ronip, tako da je stal pokonci, do pm v vodi. S pomočjo bližnjih sosedov je delavec epravil truplo is vode, nakar je bila po* «vana policija. Truplo bodo po* kopali na viškem pokopališču. Tri leta joče ss uboj Novo mesto, 20. nov. 1939, ■ Zadnji dan novomeške porote je obravnaval slučaj uboja Jo, žeta Flfolka, ki ga je zabodel U van Medic, po domače Crčkov is Podhoste. Dejanje samo ae je izvršilo ta-Me: V nedeljo 20. oktobra le* tos je šel kovaški pomočnik Jože Fifolt v družbi več fantov na Cerovec, kjer je ' hotel kupiti harmoniko. Nazaj grede so se o* glasili v Podturnu v gostilni pri Medicu, kjer je hotel Fifolt po* izvedeti za neko kovačnico, da bi jo vzel v najem. Ko bo nadalje* vali pot v Meniško vas, hoteč v Finkovi gostilni poisvedeti za drugo kovačnico v Semiču, in so Šli mimo Finkove gostilne, ja prišel is gostilne Anton Medic, brst obtoženca, ter začel mimoidoče fante preštevati. Izzival jih je. Za njim je stopil iz hiše tu* di obtoienec Ivan Medic, ki ja pozdravil Fifolta in tovariše s auf biks". Ti so mirno šli dalje in se niso dali issvati. Tedaj pa je začelo za njimi leteti kamenje. Medics sta hotela vsekakor iz» zvsti pretep. Sta pa oba prete-paške nature in je zlasti obtoženec Ivan Medic znan kot pretepač in surov človek. Medičevs ■ta planila nad fante, ti so se u» maknili, kot zadnji pa Joše Fifolt,, kj ga jo. pri nekem mostu dohitel Ivan Medic ter mu zasadil nož v prsi. Natp js sbešsl. Ko je prebodeni Fifolt s te, Žavo, pjazeč se, došet svojo EBQSVETA gs, Je Ivan in da ga. takoj aretirali. so ULO Dejsls je daje u- tíreau v spremstvu zastopnikov bil« moža z nogo od stola, nogo mtnllL I________.. . . W . ... . .___M._I _ l>. ml stola pa je potnem sežgala ko si je skuhals zajtrk. Orožniki pa so zunaj pri hlevu našli okrvavljeno oe od plužnih kotle, na katerih so Še lepili la-•je. Pokasali so ji to os in žena je priznala, da ga ie s tep ubila. Tudi je trdila, da ga je budnega ubila, js biikone moš spal in ga je ona v spanju napadla. Izročili eo jo v pri«v. Unart|i.8 Mbo Js v tudi nebogljenega otročlčka. ki bo trpel za grehe staršev. Ljudje ao s sočutjem opazovali povorko fandarjev s ženo In otročičkom. Najdeno - dveh wieesih — Dne 2. oktobre letos se je utopil v Mestnem logu poleg Viča *2-letnl upokojeni železničar Joše Kletoučar, stanujoč na Glincah na Tržaški eo-it. 40. Imsnovani je ome- njenega dne z izposojenim vo----------- zom in konjem |Kpsljnvsl dr- rsdf nagrade, kakor pa iz _vasSbinsdom. ftdjevLogsga prepričanja. V pr mt ss ni več <*nil. Ker «s Mi ns- nem sapom sU «e M slednjega dne ni bilo, je tovariše, jim je povedal, d| Medic zabodel mu bo odtekla kri. Fantje «o ga s» silo obvezali ter prepeljali v Toplice k doktorju, A takoj po dospetju v Toplice je Fifolt umrl. Izkrvs vel je. Pokojni je bil na dobrem glasu in nI bil ne pijanec ne pretepač. Ob-tošenec pa je na p*lo slabem glasu. Priče so izpovedale obremenilno za MedUca, nakar je bil obsojen na tri leta joče. Samomor na lalr rm potovanju. - VlKlI JFfitZ Ž7T novembre je v nekem beo-grsjskem hotelu izvršil ssmo- mor drisvnl mojster Vlaiko Ra-dulovič iz Kragujevca. Izstrelil si je krogljo iz revolverja v glavo. Badulovič je Imel svoj čsS ljubsvno razmere z neko Ji^agu-jevčanko, ki pa je potem abolels in umrla. Badulovič se ji je celo Ji ostane Starši na ie poroči i. Na sil* so gs nagovarjali, naj z nekim drugim dekletom ^ no prigovarjanje m je ftmluio-vlč udal ter oženil z nekim dekletom. Po poroki sta se odpeljala na ženltovanjsko potovanje v Beograd. l\i sta najela sabo v hotelu. Omenjenega večsrs pa je Radulovič zapustil U hotel ter ssjel zase ssbo v drugem ho- telu, m zapri vanjo ter se ppnoČi ustrelil. Ni bil zvest, ni diisl bo* sede, a močkn je bil toliko, ¿a si je vzel življenje. Državno aoMifte, ki sodi pre-greške zoper red in mir v dftsvi, napoveduje sa december S razprav proti dvema ŠpijonsMa In mnogim komunističnim mentorjem. Prva razprava v decembru ss vrši dne 2. in sicer proti Karlu in Elizabeti Ledi**, ki sta doma nekje z svstrijgjm-ju-goalovanrske meje pri MsiP»ru ter sU osumljena, da sU spdlls komunistične kurirje čeg ter enako pomagala literaturo in agitadjske ra. Oba sU menda dekfc baU Fritz Milller: MMrmli Jaz aem tajnik gradbene licije. Tudi birokrat sem, p pridan birokrat. In sieer od decembra. Prej nisem bil bi ljtrat, marveč sem bil poplnoma znosen Človek. Zdaj pa vam rajši takoj povem. Torej -r- nekega dne, bilo je v marcu, pride k meni v pisarno neki stavbenik. "Oprostit*1, 4o-drug," jS dejal, "toda zgornje nadstropja mojo Hiše jo 1 m 77 cm visuko,-»*M , . "Predpisano je 2 m 80 cm," sem rekél "Vosa, sod rug, ampak glej te, poiirja je premotilo. In če b hotel to spet pvsnarodittf izpod 8000 . . "In vi mialite sdaj, da —r* "Da bosta to spregledsli, so-drug. Saj niste bili nikoli birokrat, net" "Ne, nisem bil," sem dejal. "No vidite. In ti trije centimetri — poglejte (pokazal mi je to smešno rssliko s svoj (m palcem) tudi ne bodo pa mah uhičili sdravj|i najemnikov, no?" "Ne." "Saj sem vedel, da nisi» tak birokrat Torej..hvala lepa." — In še je bil aunsj. To je bilo marca miaeea. — Sredi aprila pride v mojo pisarno drug ildarski mojster. "Dovolite, gospod tajnik," »Je rekšl, majhna nesreča m mi js pripetila. Trstje nadstropje moje nove zgradbo je ss tri centímetro prenizko, kot pa je J « "Torti c< ÄNe,«m74cr D. gosp< -za tri o« ■■I n fistSfs ilil, tri costil- mu takrat 4ov "Pa aem si i trs sem ali tja Söst csitimstrov," sem do-dsl. m t tj./; "No, in ds niste birokrat, gospod tajnik, to ttadi vemo vsi. In mojih tr^je centimetrov tudi Si pič hujlega m trojs cantims-trov vašega ssdruga, kajne? Ljuije bi kaj kmsltt začeli govoriti, dsM ' "Hm, sa enkrat naj bo "Hvala lepa, gospod tajnik, ssj sem vedsl, da ne morete biti Uk birolfratl^^U ■ To js bik» v aprilu. Maja ie prišel nskds s s2 m 71 sm. Istega meseca šs nekdo s S m «»cm. Začetkom junija fs prišel nekdo s t m 6S cm. Takoj sa njim nf kdo z S m M sm. In sistemi se je sklicevsl prvič nmprSjinjsgs, drugič na ms-jo bankarsko pripadnost, trs-tjič na mojo širokojrrudnost, In četrtič na to, da vsndsr nlsefn nlkak birokrat. Kaj bi? ' I V svguftu so M strppl novih zgradb spet znižslt zs neksj centimetrov. geptembrs so se spet ponižali. In v deesmbru js prtMI nekdo v mojo pimrno z l.m 87 sm. . . ■>■'V» j V duhu ssm «stfedsl nove ribodnjegllet» s talio zgradbe p nizi «Js nizkimi slnopi *• ITI najemniki In 6 z sob pqd^oTn beni mojstri bi v zemljo...' » Ted%J ps asm abral ves svpj pogum in isjsvil: prvič, kar Js »ilo popra,! dovoUsno, js msni Iga; drugič, jaz ssm prvi tajnik v gradbenem mradu In kfit tak niti naasdnjsški niti napreden, niti svobodomiseln niti so-cialnodemokratičen; tretjič, požvižgam ss na vso višino izpod m «o cm, in četrtič, od dsns* naprsj ssm pristan birokraC . OH U»M*» in popoln Wall In Qlssésr v ad bor« gs J4rassiavo Chicago. — V pripravljalni odbpr za svetovno razstavo, ki M bo vršila v Ckicsgu Ista 1ÜI. sU bila imsnovsns tudi HUr Olander, tajnik Ullnoiske delav. ske federacije in Matthew WolI, vodilna oseba Ameriške delavske fedsrsdje ^T Dala »ta se izrabljati na M'V'M un«" n» "»-»i i« »- ■■ - - . . . . t__. nica, ki je bila tzpoeodila voz in l« zdaj čakaU na — ali hočete Is kaj bo i, goapod sodnik. M isti k ssm bil obsojan še ds- PSnJjiU Rich mano vega blaga certifikati so izvrstno darilo ia vsakega moža RICHMAN BROTHERS 114-118 South Stat«Str«*t CHICAGO, UX. Odprte vsake sebe-Is večer še keiič« NARAVNOST U JUCH-MAN0V1H LASTNIH TOVAREN—VAM. BREZ POSREDOVALCE. VEGA VRHNJE SUKNJE kroj, pristoj in kvaliteta • •. po ceni jo vsak moški plačati zmore Mi dvomimo ako vam Je sploh mogoče dobiti drugje Miknje, tako ukrojene, pristojne, kvaliteto Vsaka Mikcga v naši zalogi vam kale izvrstnost, paznost b» splošno zanimivost pri izdelovalcu iste. Gorke ulster, box, Raglan in s bariunaatim ovrat-fuJd^^CD ^^ftk^l^JC^p 12!» IN^^l^Ol^ft^ ^^Ucld^ in lepo izdelane tudi od zadkij vrhnje suknje naj-novqie .... v novih odsevih b bogatih mešanih barvah«... Ako vam mi ne moremo post reči a pravim prutojem in vas zadovoljiti v vaeh odMbf bodiai v izdelavi ali blagu, tedaj vam dragevoQe povrnemo val denar nazaj. Vsaka vrsta suknjo ali praznično obisk o, labko dobite v vsaki Rkhman'Brothers prodajalni v U, S. In povsod ja enaka cana. • THf BICHEAN BROTHERS COMPANY 114-11S SOUTH •TATI STRUT WAgrnOTI PALM BIK HOUSS CHICAOO, ILL. Odprto vsako soboto večer do bošiša. fl PROSVETA PETEK, 20. DECEMBRA * Victor Hugo: Umu * treh krasna ste! Lukrecija. Dobro me poglej, Gennaro in reci mi, da ti ne vzbujam gnjusa! Gennaro. VI da bi mi vzbudili gnjus, si-gnora! In zakaj? Ravno nasprotno! Ns dnu •res čutim nekaj, kar me vleče k vam. Lukrecija. TI torej misliš, ds bi me mogel ljubiti, Gennaro? Gennaro. Zakaj ne? In vendar, signora, da sem odkritosrčen — js ženska, ki Jo bom vedno bolj ljubil kot vas. Lukrecija (smeje). Vem, mala Fiametta Gennaro. Ne! Lukrecija. Kdo pa? Gennaro. MoJa mati. Lukrecija. Tvoja mati! Tvoja mati! O moj Gennaro! Svojo mater ljubiš zelo, kaj ne? Gennaro. In nikdar jo nisem videl. Se vam ne zdi to nenavadno? Glejte, ne vem, zakaj se čutim k vsm tako naklonjenega, da se vam hočem zaupati; povedal vam bom tajnost, ki jo še nikomur nisem, niti svojemu sobojevniku Meifiu Oreiniju. Je čudna, da se človek zaupa prvemu, Id pride, ali zdi še mi kot bi vi to ne bila. — Sem stotnik, ki ničesar ne ve o svoji rodbini; vzgojen v Caiabriji pri nekem ribiču, sem mislil, ds sem njegov sin. Ns dan, ko mi je bilo šestnsjst let, pa mi pove ribič, da on ni moj oče. Nedolgo potem Je prišel nek plemič, ki me je povitezil; ell odšel je sopet, ne da bi odprl visir. Kmalu potem je prišel nek črno oblečen mož, ki mi je prinesel pismo. Odpri sem ge. Bila je meti, ki mi je pisele, mo-je meti, ki jo nisem poznal, moja meti, ki sem «i jo naslikal v sanjah dobro, nežno ln lepo kot ste vi! MoJe mati. ki sem jo oboževal iz cele svoje duše! Is pisms sem isvedel, da sem plemenitega in visokega rodu — ali brez navedbe najmanjšega Imene; izpiama sem tudi Izvedel, da je moje meti selo nesrečna. Uboga mati! Lukrecija. Dobri Gennaro! Gennaro. Od onega dne sem postal srečo-lovec; že nekej od rojstve, sem hotel postati še več s svojim mečem. Prepotoval sem celo Italijo. Ali prvi dan vsakega meseca, pa bodisi v kateremkoli kraju bi bil, vidim ^edno istege šele, ki ml odda pismo moje matere, vzame moj odgovor in se oddalji ; ne reče ml ničeeer in jes njemu ničeeer, ker je gluhonem. Lukrecija. Torej ne veš ničessr o svoji rodbini. Gennaro. Vem. da imam mater, ki je nesrečne ln vem, de bi dal svojs življenje na tem svetu se to, de bi jo videl plakati ln svoje življenje ne onem. de bi jo videl smehljetl se. To je vee. Lukrecija. Kaj eloriš s njenimi pismi? Gennaro. Imam vse pri sebi, ns mojem srcu. Prss vojakov so vedno izpostavljene so-vrsžniškim mečem. Pisms matere ps so dober oklep. Gennaro. Tu! Hočete videti njeno pisavo? Tu je eno njenih piaem. (Potegne s prs pspir. gs poljubi in ds tukrscljl.) Cltajteto! Lukrecija (člte). . . Ne poskušaj, da bi me sposnal, moj Gennaro, pred dnevom, ki ti ga določim. V resnici sem pomilovanje vredna. Obdajajo me neusmiljeni sorodniki, ki bi te umorili, kot so umorili tvojege očeta. Moje dete, hočem biti edina, ki posna skrivnost tvojege rojstve. Ce bi jo poznal ti, bilo bi obenem tako žalostno in vsvišeno, ds bi ne mogel o tem molčati; mlsdost je prcssupljivs, ti ne poznaš nevarnosti, ki to obdajajo, kot Jih posnam Jas. Kdo vs? V m leden i Ak I kljubovalnosti bi Jim nudil čelo. govoril bi o tem ali bi si pustil izvabiti in ne živel bi niti dva dni več. O ne! Zadovolji se s tem, da veš, da imaš meter, ki te obožuje in ki čuva dan in noč nad tvojim življenjem. Moj Gennaro, moj sin, ti si vse, kar ljubim na tem svetu; moje srce se topi, če mislim na te., r (Preneha, da bi zakrila eolso.) Gennaro. Kako nežno čitate! Ne verjel bi, da čitete, ampak da govorite. — O! VI plakate! Dobra ste, signors in ljubim vss, ker ste plakala nad pismom moje matere. (Vzame zopet pismo, ga poljubi in skrije na prae.) O. vidite pač, da so se zgodila pri mojem rojstvu zločlnstvs! — Mojs uboga mati. — Kaj ne, sedaj razumete, da se malo menim za galantne ljubezenske doživljaje, ker v srcu je edina misel moja mati! O! Osvoboditi mojo materi Njej služiti, njo maščevati, tolažiti jo, kaka are-če! Potem bom mislil tudi na ljubezen! Vee. kar napravim, storim, da bi postal vreden svoje mater* Je zelo veliko klativitezov, ki bi se bili za satana, potem ko so se revnokar bili sa svetegs Mihaela. Jas, jaz elužim le pravičnim bojem; hočem neko« položiti čist in zvest meč k nogam svoje matere, čist in zvest kot je kraljev. — Glejte, signora, sa lepo in zdatno plačo so me hoteli najeti v službo strahovito Lukre-cije Borgis; odklonil sem. Lukrecija. Gennaro! — Gennaro! Imejte usmiljenje s nesrečniki! Ne Veste, kaj ee godi v njihovih srcih. Gennaro. Z neusmiljenimi nimam usmiljenje. Pe pustimo to, signora; no in sedaj, ko sem vam povedal, kdo sem, storite isto vi in recite, kdo sto. Lukrecija. ženska, ki vas ljubi, Gennaro! Gennaro. Ali vaše ime? Lukrecija. Ne vprašaj me več po tem! (Beklje. Jeppo In Maffio vstopita hrupoma. Lukrecije si hitro nsdene krinko.) 3. PRIZOR. Prejšnja. Maffio Oreini, JeppoZiAvereUo, Aeeanio Petrucci, Oloferno Hflozzo, dan Apoetolo Gazetta. PiamlH. plcmkinje in pati, M noeijo baklje. Maffio (s bakljo v roki). Gennaro, hočeš vedeti, kdo je ženska, s katero govoriš o ljubezni? Lukrecija (pod krinko, zese). Pravično nebo! Gennaro. Sto vsi moji prijstolji, ali prisegli pri bogu: kdor ee dotakne krinke te žene, je ein smrti! Maska ženske je sveta kot obras moža. Maffio. Najprejc mora biti žena žene, Gennaro! Ali mi to nikakor nočemo rasžaliti; povedati ji hočemo le naša imene. (Stopi korak proti Lukreciji.) — Signora, jaz sem Maffio Oraini, brat vojvode de Gravina, katerega so veši biriči zadavili v noči, ko je spsl. Jeppo. Signora, jss sem Jeppo Liveretto, nečak Liveretto Vttolllja, katerega sto dala ssboeti v vstikanskih kleteh. Aeeanio. Jas, signora, sem Ascanio Petrucci. stric Pandolfa Petrucclje, gospodarja Slone, katerega ste dala umoriti, da sto mu tako lažje ukradldi njegovo mssto.' Oloferno. Signora, jas se imenujem Oloferno Vitolloaso ln sem nečak Jage d'Appiani-je, katerega sto potem, ko ete mu že ugrabila njegovo dobro mestece Piombino, zastrupili na neki slavnosti. Don Apoetolo. Signora, vi sto dala obgla-vitl done Frančiška Gasetto, po materi ujca done Alfonze Aragonskega, vašega tretjega soproga, katerega ete dala umoriti s helebarda-ml na stopnjlšču eerkve svetega Petra. Jas sem don Apoetolo Gazetta, sin prvega In bratranec drugege. Lukrecija. O bog! Gennaro. Kdo je te Ženaks? (Dalje prihoda jit.) nu. Držal je na kolenih potni kovčeg, prskioprek prelepljen s listki najrazličnejših inozemakih hotelov. Devi ve jo vzel Is listnice pet 1 izstrižkov ter jih prečite! prijatelju. "Kaj naj to pomeni rje vprašal na koncu državni tožitolj. "Te vesti sem dal jaz uvrstiti." Ti? Kaj pe nameravaš z njinrfr v Jaz sem tisti, Id bom 1. aprila ob petnajsti uri na Ljronakem kolodvora ustrelil ljubimca svoje žene." "TI pač nisi pri sebi," je dejel državni tottelj. "Kdor enoje krvav zločin, ne neanenja tega po listih, najmanj pa državnemu tošitelju." Bankir De vive je odvrnil: "Hvala, prav to eem žeM slišati iz tvojih net Zdaj pa s Bo-gom r Dne 1. aprila zjutraj je prišla v stanovanje bankirja Deviveja policija. Stražniki so ImeH nalog, da ga primejo, pe ga niso našli ^Ttf. i, ^ Popoldne je bile Ikonska postaja polna civilnih detektivov. Rija je bile že davno pred petnajsto uro prišla na kolodvor Garnllija pa ni hotelo biti od nikoder. Kovinske vest o umoru je bila privabila množico ljudst+e. Vee je bilo že pri-pravljeno na odhod vlaka, manjkala je samo še minute, Tedaj ee je pojavil na poetaji on, bankir Devive. , Stopical je polagoma, čelo so mu sneenčevntt naočniki, deeni eo pa je vee čas držal v žepu Med detektivi ga ni bilo, ki bi ee bil drznil pristopiti k njemu. Rije je Ula majce zmedene, n je kmalu znašla. "Lepo, da si prišel", je dojela motu. Garnllija itak ni. Bova vsaj skupaj eptovala." "Saj eem vedel, da ee eemo širokousti," je rekel benlrir. «ptfSe bi vendar še prišel?" e nemirno vprašala Rije. "Ne govori o tem!" ■"Peč trabe je govoriti ... V tem primeru bi pokazal GaruDi več resnosti fn plemenitosti od tebe. Kaj W storil tir Bankir je p6tegn|l la žepe revolver: "Ustrelil bi gs kekor živel!" Rija ni čakala. PreetregU je možu roko, hipoma namerile samokres v njegove prei ln epro-žila petelina. ftDevive se je sgru dil na tU a besedami: "Naj to ta čin ne ekrbi. Državni tožitolj' mi je rekel, dn mora kej takega storiti le norec. Oproščena bo*. Ceetitam ti na najnofejšem reklamnem ^tri f Gosta stroja krvi je oblila ustnice nesrečnegs bankirje, l| je hrops izdihnil svojo di*o. In tedaj se je pojevil na oknu apalnega vagona Hektor Gerulli. Skril se je bil v kupeju odo uro pred odhodom vlaka ..._ ko je Reynoids Tobacco Com-pany sprejela svoj penzijski ali [Mkojninaki načrt. Ta načrt pre-skHrijuje pokojninsko plačevanje vsotah od $6.00 do 140.00 tedensko za moške, U so nad ®5 let stari in se ženske Id so 60 let ali več stare in ki so bili nepretrgoma uposljeni pri družbi zadnjih dvajset ali več let in se u-poštevs sa uslužbence te družbe, d so opoeleni že dvajset let in d so popolnoma nezmožni za (Adv.) G. V "Paria-Mldl" je i vest: "Dne 1. aprila bo izvršen umor." Drugi daa zjutraj j! je sledila skoro na istem načelu bo» ležka: "Umor. ki je bil včeraj najavljen, bo izvršen 1. ob petnajsti uri." Ljudje so zmajevali z glavami. Komentirali ee dnevno vest tako. da kak prodajalec vabi kupce ln da jim bo vee psSrebrn se o pravem času raskril. Ob tistem čas« je sedel Hektor Gerulli. najlepši vseh Itali-jsnov, kar jik je lušaj živelo v Parizu. aa balkone trojega hotela. Mešje x aparati eo bili namerili objektive na njegovo gU-vo. Tedajd ss je filmaki zvetd-nik skril ta Ust, ki ga je bil rat-grnil pred sabo. Pogled mu je bil obeta) na rutinski vesti, najavijajočl umor [Tepec r Je dejal nejevoljno, kako more napovedati takšno neumnost In to v llatu. ki ga či-U vsak Parilan med obedon«! To je pač le alučaj! Slučaj r jo Ponovil In malo pomlalil. D« mlalll ss je bil RiJ«, naJlepš. p«, r i tanke, s katero Je Ml tačel f||. mati pred tremi meaeel,,. Ko Je naslednjega dne ebUkal RIJo v ajssiem stanovanje. ■ liste, kjer je bilo rdeče obroblje-no beeedilo: "Dne 1. aprila bo Isvršen u-mor ns Lyonsld postaji." Gerulli je prabledel. "Kaj praviš U k temu?" Je vprašal Rijo. "Pravim, da bom vkljub temu eedla na vlak ln ae odpeljala s teboj v Rim." Njena svilena pižama vlš-ajcvkaate barve Je bila kakor •Pomladna pesem. Pod njo so se skrivale obline RiJ i nega telesa. drhtele to vabeče grudi, po katerih se Je pretakal vonj dišav. ki ni bil še nikoli tako o-mamljiv in tapeljlv kakor da- Gerulli se kljub vsemu temu nI ociral na rase velo lepotico. Bil je ratborjen. Nervosno je hodil sem In tja po sobi. nato je proail polidjaksga komisarja, naj itve, odkod je prišla beležka v list. . Uredništvo je jsvilo. ds je plačala inierat nesnana oa ba. ki Je položila pri blagajni 9000 frankov. Komisar je še pristavil: "Veste, kaj menijo novinarji? Da se šs nI zgodilo, da bi bil moriler najavil tvojo zločlntko nakano v dnevniku Bvar je absurdna." Filmski zvezdnik se je trenutno pomiril. A dva dni potneje je iišla v istem listu nova vest: -."Znana filmska svetdtca Ria X nas ee^etsdsjo1 odpotuje i M,riu . Lgonatopi mu kolodvora proti Jugu." "Ali si znorela, da naznanjaš svoj odhod is Psrlsa?" je sagr» mel nanjo. "Dragi moj", Je odgovorila, "kej pe morem se to, če mi dela podjetje reklamo, ker sem le» Hrtel Je že reči: "Gos!" a Js premagal ln požrl bsssdo. V večerni isdajt js sopet štelo: "Kakor slišimo, je potoke angaiman filmskemu igralcu Hektor ju Garulllju, ki se vrne v Italijo dne 1. aprila ob petnajstih." Zvezdnik je bil rasknčen. Je je razgrajati In razbijati. Dragocene kristalne vase eo ee drobile v prah, pohištvo ae je lomilo na koee. Telefoniral je RiJI, a ni mogel takoj dobiti spoja. Sele po čet rt urnem čakanju je čul njen mili glas: "Pravkar sem te hotela klicati. Kaj ti'jo pe prišlo n*4jm. de javno oana-njaš svoj odhod In pobeg a no? Ti si ree pameten dečko T .u0!™1]'i^Wknkor Pijan ko-čijež. Zahteval je, naj ga zvo-žejo t uredništvom, kjer jo ze-htoval pojasnila. Odgovorili so mu. da ne vedo, kdo je prineae veet 8 tem je bila zadeva končana. • Pariški bankir Gaston Devive je sedel pri svojem prijatelju, državnem tošitoljo dr. Geudro- Winston-8elem, N. C. Doc. 12. _Ponsvljajoč svojo navadno ln praktično uvaževanje napram svojim dsUveem, R. J. Reynolds Tobacco Companj, izdelovatelj Kamel cigaret in Prince Albert tobaka, eo ee poelušili in zavzeli sa porazdelitev grup ne zavarovalnine kontrakt, Id presega $10,009,000, med neki 10,000 članof njih organizacije, vitevši vse uslužbence v Wln-/ton-Salem tovarnah ln njih zastopnikov v dragih krajih po deželi. Te zavarovalaina ae je u-plaala pri lqultable Life Insurance Socletar of The United Statee. Ce ravno je bilo dani 80 dni čaaa saupleovanje al sprejem tega načrte, ee je teko, v teku prve tri dni prijavilo nad v Winston Salem aa sprejem to zavarovalnin* Ta načrt vesbuje zavarovalni-no aa življsaje, popolno onemoglost, sa hreeposlsnoat. ps zafarovalaino aa boki ao POTREBUJEM 19 drvarjev mož za sekati drva, dobra drva v rastočem gozda. Plača $2 75 Pišite za pojasnila na ns'1— Usk Rolih, P. O. Box le, Rexvifle. N. Y_(Adv.) . NA PRODAJ JE dobro idoča grocerija—trgovina in hiša z vsem blagom. Oglasite se osebno pri lastniku na: 2632 So. St Louis Ave^ Chicago, 111. (A*.) A git ir a j te za Pros veto! KLOBASE Zopet so tu prave domače klo base, ravnotako kakor sta ji] oče in mati doma delala. Cena j< S8c funt Denar se naj pošlj. z nangnino. Poštnina plačans Pišite na: J06EPH LESKOVAR 682 Higk Street, Racine, Wk NAROČITE BI KNJIG( AMERIŠKI SLOVENCI LED kadar ga najmanj pričakujete . . . tenkoetno pokriva glavne cente, za tem ko zamrzne dež ... promet je oviran, je spolzko in ae drai, na kol a steklonp pokritih potih. Vožnja je nevarna na glavnih cestah! 1 j še se peljete z električno železnico! v, s« «h m CHICAGO SOUTH 8HOKB Posloiite «t Mitu teformacli- c nation Brnu) n» 72 W AdhMss BLa jHBMW^ ' SSSS. rraaU p*buniU • nik te »Ml»ik »oS»Mk po «M* - " opoliin, "•••'» V'Ilk '• - ■ ■»< 9 I. CHICAQO SOUTH SHORE _ CHICAGO NORTH SHORE m u CHICAGO AURORA * SOUTH REND RAILROAD " " a MILWAUKEE RAILROAD a ELGIN RAILROAD I . Vozite se 70 milj ná uro R Rali* Nt k '¿"j. ♦•».' í- ÍK&'' « HSUUSKO OttT SPAMJM KU Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, kole-darK letake itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nas-škem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLAN8TVO fLHTJ« DA TBKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vse poJssnOa daje vodetvo tleknrne. Cene unijekn delo prve vrste. k S. N. P. J. PRINTER Y 2*749 Sai Lawndale Ai ^ CHICAGO, ILL. TAM DOB» HA tMUÖ TUDI VSA U8TMENA POJASNILA . r i '. -,