Leto LXXIIL, št. 61 Ljubljana, 194« Cena Din t- Izhaja, mk dan popoldne izvzemal nedelje in praznike. — WmmtM do 90 patit ■ r>tn 2> 40 100 vrB* * Dta 2.50, od 100 do 300 vrat a Mn 3, večji toaeratl petit vr*ta **°Pust P© dogovoru, Inseratnl davek posebej. •— >Slovenski Narod* "Petja mesečno v Jugoslaviji r*n —. » inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ae n> Ednini«*: MARIBOR, Grajski trgr M_ Y NOVO MESTO, talafon št. 26 — CELJK. celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon st. 6&; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon št, 190 — JESENICE: Ob kolodvoru lOL SSLOVKNJ GRATMSC Slomškov trg S. — Postna hranilnica v Ljubrjatm St. Nacionalna čast Finske ohranjena Finska vlada je sprejela sklenitev mira, da reši finski narod večjih nesreč — Zadnje dnevno povelje maršala Mannerheima: Finska vojska stoji nasproti sovražniku neporažena Her»mki. 14. marca. AA. CReuter) Finska vlada je izdala proklamacijo finskemu narodu. V nroklamaciji se najprej izraza s poštovanje onim. ki so padli na bojišču. Nato pravi proklamacija: Vlada je sprejela sklep o ustavitvi sovražnosti in sklenitvi miru zato. ker se zavedi, da bo finskj narod na ta način rešen večjih no-nttc. S pomočjo nase odlične vojske in našega naroda ter s pomoč Jo žrtev naše mladine smo ohranili najdragocenejše, kar imamo, to je svoboda m naša nacionalna čast. Helsinki, 14 marca, AA. (Reuter) Maršal Maiinerheim ie Doca^til včerai padle finske borce v zadnjem dnevnem novel iu. ki ie bilo snoči Drečit-ano. Navzlie junaštvu in borbenosti vojske, pravi Mannerheim, je vlada smatrala za primerno skleniti mir. Naša vojska .ie bila majhna ter smo bili prisiljeni, pravi Mannerheim. graditi obrambne črte in zahtevati pomoč iz inozemstva. Isto tako smo potrebovali -strelivo. Po 16 tedenskih srditih borbah stoji finska vojska nasproti sovražniku nepremazana in to navzlic temu. da je število sovražnih čet stalno naraščalo. Finski vojaki so morali prenašati ogromne telesne in duševne napore, ker niso imeli Časa za oddih. Maršal Mannerheim se zahvaljuje nato Švedski. Norveški. Angliji in Franciji za pomoč v orožju, strelivu in letalih, brez katerih finske vojne sile gotovo ne bi mogle vzdržati tako dolgo. Toda pomoči v moštvu, na katero je Finska upala, ni nikoli bilo. Samo dva prostovoljska bataljona z nekoliko topništva in letalstva sta prispela pravočasno ter se borila s Finci. Na koncu svojega povelja naglasa maršal Mannerheim. da obljubljena pomoč zapadnih velesil ni prispela, ker sta finski sosedi. Švedska in Norveška, varovali svojo hišo in nista pustili, da bi šel kdo skozi njo. Priprave za sklenitev defenzivne vojaške pogodbe med severnimi državami Finska se je neodvisno od tujih vplivov za sklenitev miru Helsinki. 14. marca. s. (Reuter) Zunanji minister Tanner ie sinoči SDreiel novinarje in jim podaj izjavo o ooložaiu 00 sklenil v: sovjetsko fiTiske mirovne Doeodbc. 2c prihodnje dni se bodo začeli med Finsko. Švedsko in Norveško razgovori za sklenitev defenzivne vojaške pogodbe. Tanner ie ponovil, da ie poslala Skandinavija v vojni Finski mnogo denarne in druge pomoči, da pa je ponovno odklonila vojaško pomoč. Zunanii minister je dalje zanikal, da bi bili kdaikol: zapadni velesili izvajali na Finsko kakršnikoli pritisk. Finska .ie v popolni svobodi prevzela nase breme vpojne in enako svobodno sprejela končno odločitev za sklenitev miru. Tanner ie zanikal . da bi biLa nemška vlada imela kakršnokoli vlogo v mirovnem posredovanju. Glede mirovne pogodbe je izjavil, da ne določa nobenega povračila voine škode, pa tudi ne izročitve zaplenieneea voinesa materiala. Oslo. 14. marca. s. (Reuter) Predsednik norveškega parlamenta Hambro ie govoril sinoči po radiu ob priliki podpisa sovjetsko finske mirovne pogodbe. Izrazil je upanje, da bodo odslej nordijske države tesneje sodelovale. Ves norveški narod obžaluje hude pocoie. ki jih je morala Fin-^ka v mirovni pogodbi sprejeti, enako pa obžaluje tudi. da Norveška ni mocla nuditi Finski dovoli rjomoči. Helsinki. 14 marca, s (Reuter) V nai-krajšem času pričakujejo v zveza z novim položajem sprememb v finski vladi. Informacije, da bo imenovana vojaška vlada, ■pa zaenkrat ne potrjujejo. Fin.-*;a delegacija za mirovna pogaiania s sovjetsko Rusijo ie sinoči z letalom do-■ffpela iz Moskve v Stockholm. Delegacija je odpotovala preko Rige v Stockholm z isiim letalom, s katerim ie prispela v Moskvo Ka] pravijo v Moskvi Moskva, 14. marca. e. > Pravda < objavlja uvodni članek pod naslovom >Mirovna pogodba a Finsko«, v katerem pravi, da. ao prenehale vojne akcije iti da so že dosežene vise naloge, kš si jih je postavila sovjetska vlada. Varnost sovjetskih sev'ernozapadnih mej. zlasti najvažnejšega centra LeningT-ada- je popolna. List navaja, mirovno pogodbo in finske teritorialne odstopitve ter pravi, da \'9i ti pogoji popolnoma ogovarjajo izjavi, ki jo je dal predsednik vlade Molotov. v svojem govoru po radiu 29. novembra 1939.. ko je rekel: Edini cilj naših ukrepov je zavarovanje varnosti severovzhodnih meja, zlasti Leningrada z njegovim prebivalstvom. Dalje piše »Pravda«, da je postavila sedanja vojna v Evropi sovjetsko vlado pred neizogibno nalogo zavarovanja svojih meja. Sovjetska vlada vodi svojo samostojno politiko in ne želi biti zapletena v vojno drugih držav. Paasikivi ostal v Moskvi SStockholm, 14. marca. AA. (Štefani'. Paasikivi. eden izmed delegatov finskega odposlan i štva. je ostal v Moskvi, da bi vzdrževal zvezo s sovjetsko vlado posebno glede izvršitve odredb mirovne pogodbe. Izgube v sovjetsko finski vojni Kodanj. 14. marca. a. Inozemski vojaški strokovnjaki cenilo, da je imela sovjetska Rusiia v vojni s Finsko nad pol milijona človeških žrtev, med niimi 250.000 mrtvih. Finska pa okoli 60.000. med niimi 30.000 mrtvih. Zadnje vojno poročilo s finskega bojišča Moskva. 14 marca AA. (DNB) Poročilo generalnega štaba leningrajskega voineca okrožja se glasi: V teku 13. marca so sovjetske čete ob sedmih zjutraj z naskokom, ki je trajal 2 uri, zavzele mesto Viborg. Na ostalih odsekih bojišča se do opoldne ni dotrt dilo ničesar važnega. Opoldne >>o bile ustavljene vse vojne operacije na vseh odsekih bojišča v smislu mirovne pogodbe. Kuusinen justificiran? Kodanj, 14. marca. e. Atenci ia Rc javlja: List vExtrabladet poroča s; .: 1 je bil po vesteh iz Helsinkov pretil v n sovjetske vlade na Finskem Kuusinen. ki so ga sovjetske oblasti takoi ob izbruhu vojne v Teriiokih imenovale za predsednika finske vlade, obsojen na smrt in da je bila obsodba že izvršena. Obtožen ie bil. da ie dal lažnive informacije o razmerah na Finskem in o finskem narodu sploh. List dodaja da je njeeovo obsodbo zahtevaj Stalin osebno, ker je bil razkačen zaradi lažnivih Kuuisinenovih poročil in ker ga ie zvabil na Dodlaui teh noročil v pustolovščino na Finskem. Mali narodi smejo spati samo z enim očesom Italijanska javnost na strani junaške Finske, ki se je borila za svojo nacionalno čast Rim. 14. marca, a- Po sinočnii oddai: poročil v rimskem radiu ie govoril poseben predstavnik fašistične organizacije o sovjetsko fin&i mirovni pogodbi, ki io ie morala Finska, prepuščena sama sebi. sprejeti, ako je hotela v zadnjem trenutki; rešiti svoio nacionalno čast. čeprav ie morala ori tem utrneti veliko izgubo svoieea dosedanjega državnega ozemlja. Junaška finska vojska, kater: ie pomagala tudi Italija, kljub, tej vsiljeni mirovni pogodbi ni bila poražena, pač pa je Moskva pokazala vso svojo slabost v dva in pol meseca dolfli vojni, ko ie 170 milijonov prebivalcev sovjetske Rusije stalo v bočnih vrstah proti trem in pol milijona Fin- Ko so sovjeti napadli Finsko, so s3 Finci ravnali po Mussolinijevem geslu: o mejah se ne razpravlja, meie se moraio braniti. In Finci so jih hrabro branili. Kliub teritorialnim izgubam. Ki tih zaradi sovi e take premoči niso mogli preprečiti, so si i z vojevali pravico do svobodnega nacionalnega življenja. Mali narodi morajo vedno imeti zaupanje v svojo lastno moč ter smejo spati samo z enim očesom in z orožjem v roki Rim, 14. marca, a Italijansko časopisje piše o priliki moskovske pogodbe z velikimi simpatijami o finskem narodu, kateremu želi v bodočnosti miren razvoj in novo vstajenje. »Giornale d' Italia« pravi da je in da je z novo mirovno pogodbo postalo Baltsko morje spet rusko morje. Prav tako piše Messaggero- o obnovljenih pozicijah carske Rusije v Severnem in Baltskem morju. Vatikansko glasilo >Osserva-tore Romano* ostro obsoia mirovno pogodbo, o kateri pravi, da Domeni žalitev ev- ropske vesti. Skandinavske države bodo morda kmalu občutile zle posledice tc pogodbe za njih neodvisnost. Telegrafom, glasilo zunanjega ministra grofa Ciana. označuje sovjetsk; napad na Finsko kot najznačilnejši primer agresiie v zgodovini modernega sveta Finci so si pridobili lavorike večne slave Angleške sodbe o položaju Finske v novih mejah Stalinu se je mudilo skleniti mir London, 14. marca. AA. (Reuter). Današnji angleški listi prinašajo obširne komentarje o sklenitvi miru med Finsko in sovjetsko Rusijo. Vsi listi naglaaajo globoke simpatije in občudovanje angleškega naroda do Fincev. Važno dejstvo je, pravijo listi, da jc ostalo jedro finske vojske ■ .aranjeno. Dasi je finska vlada še vedno ostala na oblasti, vendar ves finski narod obžaluje, da je prišlo do tega dogodka. Razen te^a obžaluje narod, da ni prispela močnejša pomoč od demokratskih držav, posebno iz Skandinavije. >Times* pravijo, da ostaja sedaj samo še upanje, da bo Finska neovirano lahko nadaljevala delo za demokracijo, ki je glavno obeležje finskega narodnega živlejnja. Finci so si priborili lavorike večne slavo. Čas bo pokazal ali ogroža sprememba meje neodvisnosti Finske. Isto tako ostane Finska še naprej predstraža krščanske civilizacije in svobode, kar je najvažnejše za Evropo in posebno za zapadne evropske države. Finska je pokazala Stalinu, da se zna tudi sama braniti. Sovjetski Rusiji se je mudilo skleniti mir, kar dokazuje, da Stalin ni bil prepričan, da bo mogel premagati to malo državo. Glede stališča švedske in Norveške, ki nista hoteli dati dovoljenje za prehod čet zapadnih velesil, ki naj bi prihiteli Finski na pomoč, pišejo Times: Anglija popolnoma razume težave, ki sta silili švedsko in Norveško sprejeti ta sklep. To stališče jim je vsilil zemljepisni položaj, ker bi se v nasprotnem primeru očividno vmešale tudi druge sile, proti katerim se švedska in Norveška ne bi mogli boriti. Sklep Anglije in Francije priti Finski z moštvom na pomoč je napravi', velik moralen vtis na Finskem in v vseh nevtralnih državah. Sklenitev miru v Moskvi je pokazala, pravi na koncu list, da je sovjetska Rusija slaba. vDailv Herald* se sprašuje ali gre za novo Monakovo in ali se bo sedaj ponovila zgodovina drugih malih držav. List prinaša analizo mirovne pogodbe in pravi, da si je sovjetska Rusija z novimi mejami okrepila svoj notranji prestiž ter pridobila gotove gospodarske prednosti. Izguba Viborga bo Finsko zelo težko zadela. Upoštevati je treba dejstvo, da so na Karelijski ožini važna industrijska podjetja in da ie to ozemlje relativno gosto nasoljeno. Kar se tiče ostalih delov nove meje. Finska ne bo težje prizadeta v gospodarskem življenju. Važnejše so nove meje z vojaškega stališča. Mannerheimova črta je za Finsko izgubljena in obstoja samo možnost, da se zgradi nov obrambni sistem. Toda nova obrambna črta se ne bi mogla več naslanjati na naravno obrambo, ki jo predstavljajo velika jezera. Zdi se torej možno, da bo v bodočnosti Finska demilitarizirana. Kar se tiče nove meje na severu, nuna sprememba nobenega posebnega pomena. Večjega pomena pa je gradnja novih železnic, železniških zvez z Murmanskom. Izguba Hangoja isto tako ne prizadene neposredno Finsko, toda strategični položaj Sovjetov na Baltiku se je s tem zelo ojačal. London, 14. marca. s. (Havas). V angleških diplomatskih krogih priznavajo, da pomeni usoda Finske, ki je postala žrtev cinične in brutalne sosede, hud udarec za male države, ki se v tem primeru niso izkazale s svojo solidarnostjo. Kljub temu angleški krogi ne pričakujejo prevelikih posledic po sklenitvi sovjetsko finskega miru. Gotovo je sicer, da bo sedaj lahko nudila sovjetska Rusija Nemčiji več gospodarske in industrijske pomoči, na drugi strani pa je res, da je finska kampanja sovjetsko Rusijo toliko stala, da bo trajalo nekaj časa, preden bo utegnila popraviti svoje izgube in motnje v gospodarskem in industrijskem sistemu, ki so se pojavile vsaj ponekod. Angleški krogi tudi naglašajo, da Nemčija in Sovjetska Rusija sploh nista podpisali pakta o medsebojni pomoči, temveč samo pakt o nenapadanju. Tako je mogoče, da se bo sovjetska Rusija izognila prevzemu večjih obveznosti in da tudi ne bo želela preveč razširiti svojih dobav Nemčiji vsaj ne na vojni material. Nemčija itak nima na razpolago tujih plačilnih sredstev, da bi dobave plačala v denarju. Letonski komentarji Riga, 14. marca AA. (DNE). Letonski listi komentirajo sklenitev miru med Finsko in sovjetsko Rusijo in pravijo, da bodo vsi miroljubni narodi na obalah Vzhodnega morja pozdravili ta dogodek. Pogajanja v Moskvi niso imela značaj diktata temveč so postopali s Finsko v Moskvi kot z junaškim naspi otnikom. O priliki sklenitve tega miru ni bila niti najmanj kršena pravica samoodločbe finskega naroda. Danes se vrne Welles v Pariz Njegovo poslanstvo v Evropi končano miti sodijo, da ne bo mogel pri] vel tu mirovnega posredovanja — Zavez London. 14. marca. s. (Reuter). Sumner Welles jc sedaj oOcielno zaključil svoje razgovore v Evropi in se danes z letalom vrne iz Londona v Pariz, od tam pa v Rim. Snoči je imel VVelles v ministrskem pred- sedništvu zadnji razgovor z ministrskim predsednikom Chamberlainom in zunanjim ministrom HaIifaxom. Chamberlain je nato pridržal \Vellesa na večerji. Pariz, 14. marca. s. (Havask O priliki zaključka potovanja ameriškega državnega poc.ajnika VVellesa. po evropskih prestolnicah, izražajo francoski politični krogi upanje, da VVelles na podlagi svojih informacij ne bo podvzel poskusa posredovanja med vojujočimi se strankami. Ob Welle-sovem obisku v Rimu so se sicer opazili gotovi znaki, da se tako posredovanje pripravlja, kar pa je slišal in videl VVelles v Parizu in pozneje v Londonu, ni moglo ostati bi cz vpliva nanj. Konec sovjetsko finske vojne na položaju ni ničesar spremenil. Anglija in Francija smatrata, da bi bilo posredovanje v sedanjem položaju prezgodno ter zaupata v sposobnost predsednika Roosevelta in njegovega odposlanca VVellesa, da ne bosta storila nobenega koraka v tej smeri, četudi bi bil v Rim« ali Berlinu stavljen tak predlog. Angleški vojni proračun London, 14. marca. s. (Reuter). V debati o 70O milijonskem vojnem proračunu, ki ga. je predložil včeraj finančni minister. je govoril v imenu neodvisne delavske stranke poslanec Mac Gowen, ki je dejal. naj bi vlada, raje skrbela za čimprejšnjo sklenitev premirja in za svetovno konferenco, namesto da zahteva denar za nadaljevanje vojne. V imenu delavske opozicije je poslanec Aleksander ostro pobijal izvajanje govornika, in dejal, da v sedanjem trenutku častna mirovna pogajanja niso mogoča. An- v položaju, v kakršnem je Finska, če bi sedaj pristala na mirovna pogajanja. Vojni proračun je bil nato sprejet s 192 proti 2 glasovoma. Brezposelnost v Ameriki VVashington, 14. marca. AA. (DNB)' Včeraj je bila objavljena uradna statistika o stanju brezposelnosti. Po Dodatkih delavskih organizacij ie znašalo število brezposelnih konec januarja 10 mđliionov 380.000 nasproti 9 milijonom konec decembra. 1 Berlin, 14. marca. AA. Znana filmska igralka Lajana, je umrla včerai na olruč- Staon je biki 30 lat Iz notranje politike SLOVAKI V JUGOSLAVIJI MASARVKOVKMF SPOMINU Glasilo jugoslovenskih Slovakov »Narodna jednota«, ki izhaja v Bačkem Petrovca, Je napisalo o priliki rojstne obletnice predsedniku Masarvka: »Narod slovaški in češki v stari domovini, ki je v težkem proizkust vu. kakor tudi v inozemstvu se s hvaležnostjo in ljubeznijo v sren' spominja T. G, Masnrvka. Sedmi marec je bil prej veliki praznik radosti.« ZAGREBŠKI SLOVENCI IN VOLITVE V HRVATSKI SABO K Na slovenske očitke, ki so jih |>onatisitlli t u« i i beograjski listi, odgovarja zagrebški tisk, da je o priliUi ljudskega štetja 1. 1931 «»koli 15.000 prebivalcev Zagreba izjavilo, da je njih materinski jezik slovenski. To jim ne jemlje pravice glasovanja za hrvatski sabor, ako so pristojni v banovini Hrvatski, kjer imajo pravico glasovanja ne samo Slovenci in Srbi, temveč tudi Nemci in Madžari ter pripadniki drugih narodnosti, ako imajo domovinsko pravico na Hrvatskem. Kdor ni pristojen \ kaki občini banovine Hrvatske, nima volilne pravice, četudi j*' po narodnosti Hrvat. DKMOKKATI OSTANEJO IZVEN VLADE (ilede na razne vesti, da je del demokratov za sodelovanje v sedanji vladi, so obiskali beograjski novinarji voditelje demokratske stranke, ki so izjavili, da iti v sedanjem političnem položaju nikakega momenta, zaradi katerega bi demokrati revidirali SVOJe stališče. Demantirali so tudi vesti o možnosti, da hi Grol kot strankin šef pristal na sodelovanj** I JRZ. O NOVEM LISTI V BEOGRADU V Beogradu je izšla prva številka no* vega »Srbijanskega glasnika«, ki ga izdajata Branimi! Petrovič in Vojin Ilič. List ima v programu vzpostavitev demokratskega življenja in federativno preureditev države v smislu sporazuma ■ Hrvati, katerega hoče popularizirati med širokimi srbskimi sloji. Komaj pa je številka izšla, je bila zaplenjena. O tem poroča »Hrvatski dnevnik« iz Beograda: O priliki zaplemb«' »Srbijanskega glasnika«, edinega organa v Srbiji, ki se zavzema za popolno demokracijo, federacijo in socialno pravico, sta njegova izdajatelja — avtorja znane knjige. »Politika sporazuma i izgledi na bolju budućnost c — izjavila, da sta ustanovila list zato, da bi bila v imenu srbskih narodnih slojev tolmača njih stvarnega razpoloženja v vseh vprašanjih narodne in državne politike*, posebno pa v vprašanju razpoloženja srbskih narodnih slojev nasproti politiki narodnega sporazuma, kakor jo vodi Seljačko demokratska koalicija. V tem pravcu želita, da bi se v. interesu širokih narodnih slojev izvršilo med političnimi skupinami in poedinci v Srbiji in po vsej državi raz-čišeenje nazorov in da bi se slednjič vedelo, kdo in kakšen je zastopnik narodnih slojev Srbije in kdo je za resnično in iskreno sodelovanje s SDK. SRBSKI GLAS O DUHAMELOVIH IZJAVAH V ZAGREBU Beograjske »Srpske narodne novine« pišejo O Duhamelovih izjavah v Zagrebu, oes da je hrvatski narod po svojem značaju podoben francoskemu zaradi mnogih skupnosti, da jc Hrvatska katoliška dežela kakor Francija in da mora biti med obema samo zakon iz ljubezni. List pravi: »To izjavo bomo analizirali v prihodnji številki, za sedaj pa želimo, da se nam pove, čigave so ideje v tej izjavi in v čigavem imenu je govoril Duhamel? Odprto je rekel: Mi v Franciji smo z največjim zanimanjem sledili... in potem: Imel sem priliko, da mu (dr. Mačka) izrazim, s kakšno skrbjo smo pričakovali rešitve vašega (hrvatskega.) položaja v Jugoslaviji in s kakšnim veseljem (!) smo ga dočakali. • . Kdo so torej U »mi v Franciji« ? Kdo so ti. ki so s skrbjo pričakovali i tMtw hrvatskega položaja in ki so se potem veselili? Ali je to ves francoski narod ali samo vladni krogi? An je nekdo tretji? Nekdo, Id se je veselil še potem, ko je -mm goslavija plakala?« BEOGRAJSKI SOCIALISTI PROTI KOMUNISTOM Glavni odbor socialistične stranke v Pas gradu, čigar predsednik je dr. Zivko To-palović, je izdal komunike, v katerem ostro otmoja komunistično akcijo in pravi, rtm je med socialisti in komunista nemogoč«1 vsako sodelovanje. Sporočilo ugotavlja, da so komunisti začeli podtalno akcijo proti socialističnemu glasilu »Radničke novine«, ker kritizira sovjetsko Rusijo zaradi njenega napada na Finsko. Konec komunikeja se glasi: Ne vemo, kakšen ho nadaljnji razvoj zgodovine, vemo pa, da je naša dolžno** ostati na strani delovnega ljudstva naAr države in zavrniti vsako slepo službo tajim vladam, posebno pa službo diktaturi Rusije. F parno, da se bo ruski narod sata osvobodil nasimega m pustolovskega režima ter vrnil veliko Rusijo svohodns« narodom. BESEDA O BRADAH Med brate Hrvatskega zmaja Je itopll znani Matasič in prevzel nadevek: zmaj viški. . . Matasič nosi brado kakor Tegettkoff. Tegetthoff je zmagal v bitki pri Visa, torej Je Matasič po Tegetthoffovl bradi — zdaj viski. Nekoč so bile brade čudotvorne ▼ zdaj pa postajajo važne tudi na Sn»2 SLOVENSKI N A R O četrtek, 14. marca 1M0. Stev. 61 Roosevelt za pravice malih narodov vfetsko Rusijo ostane ie nadalje v velfavl Waahin*ton, 14. marca. s. (Reuter) Predsednik Roosevelt ie podal sinod izjavo o sklenitvi miru med sovjetsko Rušilo In Finsko. Roosevelt ie izjavil, da konec sovjetsko-finske vojne nI pripomogel k razjasnitvi pravic malin narodov do obrambe »voje integritete proti velesilam. Vlada sile uničuje pravice človeštva do samovlade na* rodov. Zaradi napada, ki je bil izvršen z veliko premočjo, je bila Finska prisiljena, da je odstopila del svojeaa ozemlja in oslabila svoj položaj za bodočo obrambo neodvisnosti. Finski narod se .le boril v vojni z brezprimernhn junaštvom in Je s tem dobil moralno pravico za večen mir in neodvisnost na svojem ozemlju, ki *a ie tako hrabro branil. W*shingrton, 14. marca. s. (Havas) Diplomatski urednik agencije »Associated Press* tolmač: izjavo predsednika Roose-velta o sklenitvi finsko sovjetskega miru v tem smislu, da ie želel predsednik Roosevelt informirati svet. da mora pustiti sovjetska Rusija odslej Finsko živeti v miru v mejah njenega zmanjšanega ozemlja in da ne sme poskusiti še m»drlje oovečati Svojih osvojitev, ko je iinska obramba oslabljena. V ameriških diplomatskih krogih izjavljajo, da bo moralna prepoved izvoza vojnega materiala v sovjetsko Rusijo, ki jo je proglasi! predsednik Roosevelt kmalu po izbruhu vojne, ostala še v veljavi vsaj dotlej, dokler ne bo sovjetska Rusija bolj jasno označila svojega stališča do malih narodov. Javljajo tudi. da bo 20 milijonsko posojilo, ki so ga dovolile Zedinjene države Finski, stavljeno Finski kljub za- ključku vojne na razpolago, da denar lahko porabi za svojo obnovo. VTashington. 14. marca AA. (Havas) Fin- sko-sovjetski sporazum »e živahno komentira v krogih ameriških parlamentarcev. Senator Nyci je izjavil, da to predvsem zanima Evropo, Finci pa da niso s tem mirom ničesar pridobili. Senator Meloni je dejal, da je nenavadno zadovoljen, da jc bil sklenjen mir med Finsko in sovjetsko Rusijo. Senator Lafolctt jc dejal, da Amerika nima pravice kritizirati sklep Finske, da je treba pa obžalovati, da jc finski narod moral pretrpeti tako velike žrtve. Po njegovem mnenju je Finska modro postopala, ko jc sklenila mir z mnogo močnejšim sosedom. VVashington, 14. marca. s. fHavas) Finski poslanik Prokoni je včerai popoldne obiskal zunanjega ministra Hulla. Kakor poročajo, ie ob tej priliki Hull preči tal finskemu poslaniku oficielno iziavo ameriške vlade o stališču do sklenitve miru med sovjetsko Rusijo in Finsko Ta izjava bo v kratkem objavljena. Finski oot>la-nik je po razgovoru s Hullom odklonil vsako izjavo novinarjem. VVashington. 14. marca. a. Ameriški diplomatski kroui smatrajo nainoveiši sunek sovjetske Rudije v Evropo kot ocraz Nemčije. Sovjeti se bodo rnogli sedai pripraviti na nove pustolovščine. Koliko bo mogla sovjetska Rusija gospodarsko pomagati Nemčiji, ostane odprto vprašanje. Pa tudi v primeru, če bi mogli sovi e ti dobavljati Nemčiji potr-b^.e surovine in voi-ni material, bi nastale velike težave, ker Nemčija ne razoolaeo s plačilnimi sredstvi. Iz narodnega sobranja Včeraj je bil glavni govornik bivši ministrski Sofija, 14. marca e. Na včerajšnji seji narodnega sobranja se je nadaljevala razprava o odgovoru na prestol ni govor. Prvi jc govoril bivši ministrski predsednik Aleksander Cankov. ki je predvsem poudarjal, da je bifl on tisti, ki jc uvedel v bolgarsko parlamentarno življenje prest olno besedo. O ostavki vlade dr. Kjosci-vanova je izjaviL da jc moral dr. Kjose-ivanov odstopiti, ker jc bila njegova vlada blamirana v zadnjem narodnem sobranju. Izvedel je zadnje volitve v narodno sobra nje v trenutku, ko je bila mednarodna situacija zelo resna. Sicer je res zmagal na teh voArtvah, toda uvideti je moral takoj, da se nc more naslanjali na novo izvoljeno sobranje. Nadalje je razpravljal o merfmvodnem položaju m se je izjavil proti sedanjim mi-Tf n nun pogodbam, ceš da bo prišel po vojni nov upravni sistem Evrope, ki bo imel kakršnokoli obliko samo ne kapitalistične. Glede Jugoslavije jc izjavil, da so od noša j i mod Jugoslavijo in Bolgarijo danes boljši kakor poprej. Med Bolgari in Srbi obstoji prisrčnost, obstoji tudi čut za bratstvo, toda treba je povedati, da jc to politika naroda. rf -1 y f~^y f j M v i a1'J. i j ..-Sedanji zunanji minister Popov, ki prrhaja i/ Beograda, bo najbrž pojasnil to dejstvo ob ugodni priliki. Cankov jc nato govoril o kultarnrth zvcaab med Bolgarijo rn Jts£oebr*rjr>. O zunanji politiki Bolgarije je Cankov med drugim dejal: Mi smo predvsem revi-Zionisti. Mi smo v centru Balkana in — upam — z Rusijo istih misili. Rusija je zveza med Evropo in Azijo ter ščiti evropsko civilizacijo pred navalom od vzhoda. Mi Bolgari smo zveza med Bližnjim vzhodom in Evropo. Tudi nam jc potreben življenjski prostor. Geopolitično je Dobrudža sestavni del Dunavske ravnine, gospodarsko pa je potreba Bolgarije. Silistrija in Su-trakan sta dve trdnjavi, ki varujeta vzhodni del naše države. Slovani nimamo pristopa k toplemu morju. Od Petra Velikega pa do carja Simeona in carja Dušana smo se borili za izhod na Belo (Egejsko) morje. Težnje vseh Slovanov so bile. da pridejo na svobodno morje. Na«« večna žalja pa je bila, da pridemo na Egejsko morje. Vstopili smo v balkansko vojno in potem v evropsko vojno samo iz teh razlogov. Mi ne zahtevamo nič tujega, hočemo samo to, kar je naše. Leta in leta se je delalo na tem. da se balkanske države sporazumejo in sest-i vi jo celoto. Nekoč je Nikola Pa-š*č razglasil načelo: Balkan balkanskim narodom! To je ideja, ki jo jc težko ustvariti, toda vsi moramo deflati na njenem uresničenju. Na koncu svojega govora jc Cankov polemizirali s poslancem Kostovim Po Canko-vu je govoril vladni poslanec Hnsto Sta-tev. Vse italijanske utrjene General Soda o vojaški moči Italije in o njeni Rim. 14. marca. AA. (Havas) Podtajnik vojnesa ministrstva general Sodu ie imel v parlamentu govor, v katerem ie deial, da so dogodki zahtevali temeljito reorganizacijo italijanske vojske. Tako številčna moč kadrov kakor število specializiranih vojakov sta bila zvišana. Da bi jim bil na razpolago stalen mobilen kader, ie bilo z ozirom na mednarodne razmere no— klicanih pod zastavo čez milijon mož. Italija ima danes pod zastavo še drug milijon mladih ljudi, ki so sijajno ooremljeni. Nato je govoril o ootrebi ustanovitve dveh oodtajniS-tev r>ri generalnem štabu in ored-sedništvu vlade. Predložil ie. da preide 132 bataljonov milice v sestav redne vojske, dalje ie predložil načrt za obrambo države, vojne organizacije severne Afrike in otokov. Ta načrt ie zahteval zvišan i C efektiv takozvanih čuvajev meie. Sedanji evropski spopad je sorejeia Italija z raznimi ukrepi, kakor so ojačenje meje na polotoku in Labi i i itd. Vse to ima namen omogočiti, da stopi vojska v primeri' potrebe takoj z vso svoio silo v akcijo. Olede obrambe severnih meja ie general Sodu dejal, da predstavljajo Alpe odlično obzidje. Sistem naših utrdb ni treba smatrati za nekaj umetnega, temveč ie samo element, ki dopolnjuie naravni si-Mem obrambe. Mi smo ie davno zaceli sr raditi na vseh mejah utrdbe, ker smo prepričani, da je prva potreba vsakega naroda nedotakljivost njegovega ozemlja. Naša dolžnost jc bila čimbolj okrepiti meje, da bi lažje prebili vsako eventualnost. \ Vojska bo v vsakem primeru poslušala za-I povedi duceja. Parlament ie ob tej priliki ■ priredil navdušene ovacije vladi in voiski. Zveze med Slovaško in nemškim narodom niso od včeraj Ustanovitev slovaškega državnega sveta in druge zanimivosti iz Slovaške Bratislava, 14. marca .AA (DNTB) Slovaški parlament je sprejel včeraj popoldne zakonski načrt o ustanovitvi državnega sveta. Državni svet bo fungiral kot kontroli parlamentarnega in vladnega dela. Predsednik republike bo imenoval šest članov državnega sveta, slovaška narodna stranka 10, posamezne narodnostne skupine in korporacije na po enega člana. Predsednik vlade in predsednik parlamenta bosta člana državnega sveta. Državni svet bo imel predvsem dolžnost sestavljati kandidatne liste za parlamentarne volitve. Sklepati o prenehanju poslanskega mandata, voditi preiskavo proti državnemu poglavarju ali članom vlade, dajati iniciativo za zakone in dajati uradna mnenja na zahtevo predsednika republike ali vlade. Mandat drfav-nega sveta traja tri leta. Seje državnega sveta niso javne, sklepi pa se sprejemajo z navadno večino glasov. Državni svet voli sam svojega predsednika. Imenovanje članov državnega sveta se bo izvršilo najpozneje 30 dni potem, ko stopi ta zakon v veljavo. Zunanji minister Durčanski je imel govor proti gotovim tujim vladam, ki stalno govore o svobodi narodov, ki pa za to svobodo nimajo nobenega razumevanja v primerih, če je ta svoboda v nasprotja s njihovimi interesi. Če se dela razlika med velikimi m močnimi ter malimi m slabimi narodi, je to v nasprotja z načelom pravičnosti Vrhovni poveljnik HHnJdne garde ša vod- ja propagande Saoo Mach je v sv©j< vam naglasil dejstvo da zvez* m$d SfOMB- ško ia nemškim narodom od včeraj m Tolovaj Hace v rokah pravice »No, zda} je pa konec z menoj," je dejal, Ko sta ga včeraj zgrabila dva stražnika v Kranju KTanj, 14. marca Pozno ponoči se je po Kranju razširila senzacionalna vest o aretaciji tolovaja Hace ta. Po ulicah In se bolj po gostilnah so se starali ljudje in od ust do ust je šla novica: > Aretiran je največji razbojnik! Kranjski stražniki so ukrotili Haceta!« Sprva ljudje tega sploh niso marali verjeti, a ia ponoči je bila novica potrjena. V prostorih policije v Kranju je tedaj res stal pred policijskimi organi tolovaj Anton Hace, trdno povezan in uklenjen. HACE V BATICBVEM STANOVANJU NA STARI CESTI V neki hiši na Stari cesti ob Savi v Kranju stanuje stranka Batič, pri kateri se je pred kratkim skrival Hace tov pajdaš Strmole, ki so ga orožniki in policisti zasledovali tudi zaradi vloma na Primsko-vem. Batičevi menda niso sprva vedeli, koga skrivajo, a za njegovo skrivališče so kmalu zvedeli kranjski stražniki. Pred dnevi so Strmoleta aretirali in zvedeli tudi, da se večkrat zglasi pri njem neki svetlolasi mladenič, s katerim imata dolge razgovore. Batičevi so povedali stražnikom, da fant navadno kaj hitro zopet izgine, in da je tudi večkrat prenočil pri Strmoletu. Stražniki so po opisu Lakoj spoznali, da gre za tolovaja Hace ta. Zato so naročili Ratičevim po aretaciji Strmoleta, naj takoj obveste stražnico, če bi se njegov pajdaš spet pojaviL Sumljivi mladenič se je snoči res spet pojavil pri Batičevih in vprašal po Strmoletu. Batičevi so ga spre- jeli, niso pa mu povedali, da je Strmole aretiran, marveč so dejali, da se bo kmalu vrnil. Fant je oešel v Strmoletovosobo. kjer je sedel na stol. medtem pa so Batičevi hitro poslali iz hiše nekega otroka na stražnico javit, da je sumljivi mladenič zopet prišel. BORBA STRAŽNIKOV Z RAZBOJNIKOM Novica, ki jo je prinesel na stražnico otrok, je povzročila tam seveda veliko živahnost. Po kratkem posvetovanju sta bila določena 321etni stražnik France Megle in 301etni stražnik Gojmir Kremžar, da gresta v lev ji brlog. Ko sta se previdno približala hiši, sta, ne da bi potegnila samokrese, hitro skočila v sobo, kjer je bil razbojnik. In že sta planila nanj. Prvi stražnik je pograbil tolovaja za vrat in mu zasukal glavo, drugi je pa planil nanj od zadaj in mu skušal spodnesti noge. Razbojnik je bil silno presenečen, vendar se je mahoma zavedel nevarnosti. Zbral je vse svoje moči in se skušal otresti stražnikov, ki pa nista popustila. Naenkrat pa je razbojnik zarjul, kajti posrečilo se mu je iztrgati stražniku roko, s katero je bliskoma segel v žep. Iz žepa je potegnil samokres in ustrelil. K sreči se je enemu izmed stražnikov posrečilo zgrabiti ga za roko in mu jo potisniti k lastnemu životu. Hace pa jc vseeno streljal in toliko iikrivil prste, da je krogla udarila prvemu stražniku v nogo nad kolenom, z drugo kroglo pa je pogodil njegovega tovariša v nogo pod kolenom. Razbojnik je najbrž računal, da bosta stražnika popustila, pa se je zmotil. Stražnika sta še odločnejše navalila nanj in ga slednjič res podila. Na strele so prihiteli v stanovanje bližnji sosedje, ki so priskočili vrlima stražnikoma na pomoč. Raz bojnik je bil silno upehan, saj je trajala borba že kakih dvajset minut. Končno s^ je po*rečilo Haceta pritisniti ob tla, nato pa so ljudje prinesli vrvi, s katerimi so ga krepko zvezali. Zvezanega in uklenje-nega so potem postavili na noge. NO, ZDAJ JE PA KONEC...! Hace je komaj stal na nogah in je nekaj časa globoke dihal, šele potem je odpri oči in se z divjim pogledom ozrl okrog, rekoč: s-No, zdaj je pa konec z menoj! Potem je dclgo molčal in šele na poziv stražnikov, naj jima sledi, je nekaj zamr-mrai. Zunaj se je zbrala kljub pozni uri večja množio ljudi, ki so spremljali es-korto s Stare ceste v mesto na policijo, kjer so razbojnika posadili na klop in ga takoj pričeli zasliševati. Pri Hacetu so našli razne dokumente, glaseče se na tuja imena in tri samokrese. Zapisnik s tolo-vajen je bil sestavljen približno opolnoči, nato pa sc čisto izmučenega razbojnika posadili v zaprt avto, last kranjske gasil-s7:c čete, in ga pod moćnim spremstvom uklenjenega prepeljali v Ljubljano, kjerso ga namrej izročili policiji, nato pa ga s še močnejšo stražo prepeljali v posebno celico v bivšo šentpetrsko vojašnico. S H--:tom sta se odneliala v Ljubljano tudi oba ranjena' stražnika Meglr in Krem?.nr, ki se zdravita v bolnici Začetek stavbne sezone Ljubljana. 14. marca Prava stavbna sezona se še sicer ni začela in je težko reči, kdaj se sploh bo. Zdaj so še slabi izgledi na nova stavbna dela, ker se marsikdo še vedno boji splošne negotovosti. Posebno se pa ljudje boje negotovosti zaradi cen. Se vedno je zelo verjetno, da se bo stavbno gradivo bolj podražilo, skoraj povsem zanesljivo pa je, da se bodo stavbna dela podražila zaradi zvišanja mezd stavbnega delavstva. Prav zaradi teh razlogov jc pa tudi oživelo delo na stavbah, ki so jih spravili jeseni pod streho. Zdaj mraz več ne ovira dela in precej časa jc bilo zamujenega, saj je delo povsem počivalo skoraj 3 mesece. LTstavilo se je sredi decembra. Prejšnja leta so delo nadaljevali žc februarja. Tudi letos bi začeli delati mnogo prej, če bi bilo vreme ugodno. <*Hm prej bodo dela končana, tem cenejša bodo, zato jc razumljivo, da sc marsikomu mudi. Delavske mezde bodo zvišane najbrž že prihodnje tedne, kar bo znatno vplivalo na cene stavbnih del. Upravičeno sc pa marsikdo tudi boji, da sc bodo še podražile nekatere vrste gradiva, predvsem kovinsko gradivo. Zadnje čase jc pa že izredno drag tuoi les, kar bo posebno podražilo dela. Cement se najbrž ne bo mnogo podražil ali se pa sploh ne bo, ker je zelo skrčen izvoz in cementarne ne obratujejo več v polnem obsegu. Znatno pa delo pod ražu j c dražje železo, posebno železobeton. Precej dražja so tudi kleparska deia zaradi podraže-ne pločevine. Zato je postalo na stavbah precej živahno, da bi dol o čim Ivolj pospešili: mnogi se kesa jo, da se za delo niso odločili prej, ko jc bilo gradivo še znatno cenejše, da bi delo končali vsaj do jeseni. Zdaj jc še povsem nezanesljivo, kakšna bo letošnja stavbna sezona. Upamo sicer Lahko, da delo ne bo povsem zastalo, ker se bo marsikdo odločil za zidanje iz bojazni še pred večjim razvrednotenjem denarja. Upoštevati »c treba, da nepremičnine pridobivajo na vrednosti. Zato bodo najbrž tudi parcele še dražje. Vendar ves nadaljnji razvoj zavisi v največji meri od mednarodnih dogodkov. Orkestralni koncert Glasbene akademije Ljubljana, 14. maj ca Na svoji prvi letošnji javni produkciji je v torek izvajal orkester naše Glasbene akademije, pomnožen z nekaterimi člani opernega orkestra zelo kvalitativni program: Mozartov ^Klavirski koncert v c-molu, št. 24 s spremljevanjem orkestra^, Bruchov »Violinski koncert v g-molu op. 26 s spremljevanjem orkestra« in Beethovnovo >Vm. simfonijo v F-d uru za veliki orkester*. Mozartov s-klavirski koncert?, že poznamo in se odlikuje po tisti nežni, občuteni finesi doživetja, ki tako zelo karakterizira Mozartovo glasbo. Bruchov .Violinski koncert* je močno razgiban, mestoma vprav efekten, tehnično dokaj težak in posebno lep v >Adagiu«. Beethovnovo »VHI. simfonijo: pa le redko slišimo; je pa zelo zanimivo grajena, močno impulzivna skladba, vsebujoča značilnosti ostalih skladateljevih del. Oba solistična koncerta sU izvajala pianistka Edita Logerjeva iz sole prof. Janka Ravnika ter violinist Kajetan Burger Iz šole prof. Jana dlaisa. Logerjeva je pokazala odlično tehniko; njen nastavek je siguren, ton lepo oblikovan, linije dosledno in v pravilnem gradilnem stopnjevanju izvedene. Tudi interpretacija je bila glasbeni zamisli povsem odgovarjajoča. Morda je bila p<»«<«+ira za Mozarta nekoliko premočna, bližja beethovenski tehniki. Gotovo pa ga je prikazala v lepo dovršeni obliki in potrdila misli, ki sem jih zapisal že ob njenem lanskem nastopu na produkciji, Burger je prav tako violinist z odlično, sigurno tehniko, močnim smislom za oblikovanje tona in muzikalnih linij ter ■ točno, precizno intonacijo. V svoji igri Je pokazal vsebinsko poglobljenost, čustveno naglasenost in presenetljivo samo- dm izvirajo še iz časov, ko je solnotraški Škof A d al ram začel Uriti kričansfvo na Slovaškem. Predsednik parlamenta dr. Sokol Je v svojem govoru obsodil gotove vesti, ki se širijo stalno v inozemstvu, češ da je slovaški parlament bi o priliki proglasitve samostojnosti Slovaške pod tujim vplivom in da sklep, ki je bil sprejet, nt bil soglasen. stojnost. Priznati mu moramo, da se zelo ugodno razvija in da izkazuje že sedaj lepo zrelost. Za oba solista velja, da po svojih dosedanjih uspehih napovedujeta najugodnejšo bodočnost svojemu razvoju; oba sta — vsak z lastnega vidika — močna talenta in svoje sposobnosti v obeh omenjenih šolah nad vse uspešno dvigata, Orkester je vložil v svoje delo veliko truda in je z vidnim veseljem dobro na-študiran diskretno spremljal oba solista; le mestoma jc bil v Bruchovem koncertu nekoliko premočan. Beethovnovo »VTU. simfonijo« je izvedel tehnično in inter-pretacijski zelo dobro in vobče dokazal vse sposobnosti, da se bo ob nadaljnem sistematičnem prizadevanju razvil v odličen cor-pus, ki bo naši Glasbeni akndtrr v čast. Dirigiral mu je Samo Huba< \z šole prof. dr. Danila švare; s svojim sigusnim nastopom, jasnostjo svojih hoten, in smislom za vsebinsko interpretacijo je pokazal, da je za poklic, ki si ga je izbral, prav izrazito talentiran in da morem''- od njega enako kot od Logerjeve ter Rurgerja pričakovati najboljše bodočnosti. Tudi on kaže samostojnost — v vodenju orkestra — in uspešnost šole, v kateri se nahaja. Celotni koncert je bil na zelo lepi kvalitativni višini in je bil z v.dika razvojne stopnje, na kateri so njegovi izvajalci, vseskozi odlično pripravljen ter izveden. Predstavil nam je tri mlade, mnogo obetajoče talente, dalje ambiciozne člane orkestra, ki rastejo v kvalitativne glasbenike in potrdil pravilnost smotrov, ki jih zasleduje ljubljanska Glasbena akademija. Solista, dirigenta in ostale izvajalce je občinstvo nagradilo z navdušenim priznanjem in spontano izrazilo, da z veseljem ter pozornostjo zasleduje razvoj našega glasbenega naraščaja, ki bo s tako smotrnim nadalj-nim delom temeljito prispevalo dviganju slovenske glasbene kulture. Razumljivo je, da gre vse priznanje profesorjem, pri katerih se šolajo solisti in ostali izvajalci in ki so vodili pripravljanje koncerta, prav tako pa vodstvu zavoda, ki izkazuje vso pozornost tovrstnemu šolanju. cd.— S (tfmA&ega pCatna — Kino Matica: Ljubosumnost. Ameriški film, ki je dokaz, da si ameriška filmska produkcija prizadeva dvigniti kakovost svojih filmov ter da je njeno prizadevanje uspešno. Zgodba je enostavna* slavni zdravnik ne more živeti brez svoje žene in tudi ne brez svoje asistentke. Z zelo delikatno in odlično režijo so prikazani iz tega dejstva izvirajoči duševni konflikti pri vseh treh (zdravnik Warner Baxster, njegova žena Loretta Young, njegova asistentka Virgin ia Bruce). Američani filmsko oblikujejo najsubtilnejša duševna doživetja že z neko virtuoznost jo in popolnostjo kot frapantne, na čute učinkujoče in senzacionalne zunanje dogodke. O tem priča predvsem ta odličen film. »Prebujene strasti« v kinu Slogi Lju-bliana. 14- marca. Premiera tega velikega in znamenitega francoskega filma bo nedvomno vzbudila med kinopubliko veliko zanimanje, morda še večje kakor ga je svoječaano film »Človek zver«. Ze imena sodelujočih zvezdnikov franc. filma: Raimu, Viviane Romance, Pierre Blanchard, George Fiammant. dokazujejo, da gre topot za imenitno filmsko delo in zato ni prav nič Čudnega, da je doživel ta film ogromen tuneh no vsem svetu in da so ga v Parizu istočasno predvajali v 40 kinematografih. Film n^rn odpira vse registre človeških strasti od liu-bezni, ljubosiimnosti, flirta, prevare do knalmrna^ije človeške ĐroDaloatL do ogabnega zločina — umora. Dejanje se godi v zakotnem velemestnem podzernliu. kjer se skrivajo in žive najrazličnejši elementu kjer žive ljudje dvojno življenje. — eno za sebe — drugo za javnost in okolico. Pod krinko skromnega, dobrodušnega gostilničarja, ki ga igra slavni Raimu in ki nam ga film predstavi kot »gosooda Vlktoria«, se skriva vodja nevarne anaške družb«. Njegovi zločini se kopičijo iz dneva v dan in potegnejo s seboj v vrtinec greha celo take ljudi ki so dejansko nedolžni, ki iih pa videz greha »nravi v dolgoletno iečo. Motiv vsega dejanja na ie končno ereina strast, strast Dofalepa po denarni blagostanju in varljivi ljubezni, ki se v filmu in pri vseh sodelujočih izoblikuje v najrazličnejših ndlansah. Nemirna vest ki se v zločincu oglaša pod težo zločina, vedno glasne le in 1ač1e. se končno pomiri šele s popolnim priznanjem m Krasen je film -Prebujene strasti*, napet in s'-lno pretresljiv, s osihološke strani zelo zanimiv*, oodan z vso umetniško do-tenco in z vso naravno doslednostio — Zato bo vsak gledalec imel vtis. ki mu bo ostal nepozaben. — 801 foe£elnica KOLEDAR llanes: Četrtek, 14. marca: Matilda DEŽURNE LEKARNE Kino Matica: Ljubosumnost (ob 16. in 21.) Kino SI osja: Prebuejne strasti! Kino Union: Karneval na ledu Druga javna produkcija gojencev Srednje glasbene šole pri Glasbeni akademiji ob 18.15 v veliki Filharmoničnl dvorani Angleško društvo: predavanje lektorice gc. Fanny S. Copeland ^Orknejsko otočje ob 18. v beli dvorani hotela Union Razstava Matije Jame v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18. Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost v Mostah %-Detektiv Meglam ob 20. v dvorani ^-Sokola^ Moste - Selo (kinodvor^na I DAJ. AšNJE PRIREDITVE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 41. Trn-koczy ded., Mestni trg: *i Ustar, Selenbur-gova ulica 7. Huda je bila letošnja zima in poštenr* nas je zeblo. Kako je moralo zebsti šele ti ste, ki niso imeli dovolj krniva, ali pa celo strehe nad g/avx> ne. roda letos, ko ;c pritiskal strupen mraz s kratkimi preslecl ki dva meseca in pol smo kaj malo mislili na siromake Naša zimska pomoč jc nekam spala. Res je bilo precej dobroinikov, ki so se spomnili čez zimo mestnih revežev z darili v denarju in blagu, toda pogrešati smo enotno pomožno akcijo, ki bi zajel.* prav vse pomoči potrebne. Šele zdaj pri haja akcijski odber za zimsko pomoč. Danes bodo imeti zopet sejo, ra kateri bo govora o socialni akciji Po njegovih sklepih bo pravilno in pravično razdeljen ves zbrani denar. Nimamo niti najmanjšega namena ocitj ti komurkoli, da m storil svoje dolžnost' Taki očitki bi bili krivični. Zdi se nam pa, da se je zimska pomoč v našem mestu nekoliko zakasnila^ ker se zima že poslavlja od nas in ker so mestni reveži vsaj glede prezebanja najhujše že prestali. Zimske* pomoč bi. bilo treba organizirati tako, da bi se začelo podpiranje revežev takoj v začetku zime. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. thl četrtek, 14. marca: Strahopetec Red Četrtek Petek, 15. marca: ob 15. uri: Rdeče rože. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota, 16. marca: Asmodej. Izven Znižane cene od 20 din navzdol Dre vi bodo imeli abonenti reda četrtek za svoj abonma delo znamenitega francoskega dramatika Lenormanda > Str ali op e- tee«, ki slika okolnoeti, v katerih postane francoski slikar v Švici žrtev vojne potom vohunov. Delo je izredno napeto in učinkovito. Naslovno vlogo bo igral g. Kral.i. Opozarjamo na Jutrišnjo popoldansko predstavo po globoko znižanih cenah od 14 d^n navzdol. Igrali bodo hum orno in nadvse zabavno veseloigro >Rdeče rože Igrali bodo: Mira Danilova, Jan. Sanem in Slavčeva. Režiser je dr. KrefL OPERA Začetek ob 20. url četrtek, 14. marca: Balet Hreatač, Baja7> zo. Red A. Gostovanje baritoni sta A. Maruš iča Petek, IS. marca: zaprto, (generalka) Sobota, 16. marca: Adriana Lecouvreur. Premiera. Premierski abonma »Adriana Lecouvreur« je odlično odrsko delo, ki ga v Italijanski literaturi stavljajo ob bok vsem velikim Italijanskim operam. V naši vprizoritvi bodo peli glavne partije: Vldalijeva, Franci, Kogejeva, Janko, Zupan in Banovec. Režija je Debevčeva, dirigiraj bo kapelnik Neffat. Premiera v soboto bo za Premierski abonma. Iz Kranja *— Ljudska univerza priredi drevi ob 20. uri v gledališki dvorani Narodnega doma predavanje g. dr. Roberta Neubauer;a: Vitamim in hormoni, življenjske snovi. Predavanju sledi film: Vitamini in njihov vpliv. Vstopnina je 2 din. Stev. Q] »SLOVENSKI NAROD«, aetrttfc 11 mam 1940. Stran 3 DNEVNE VESTI — Vi*oko njmun*ko odlikovanje Ivana Megtroviča. Rurnunski generalni koncul v ZagTebu Milan Milic se je zglasi 1 y torek zjutraj pri kiparju Ivanu Meštroviču in mu Izročil red velikega križa rum unske zvezde, s katerim ga je odlikoval rurnunski kralj Karol II. — Hotelirji za olajšanje svojega položaja. Dalmatinski hotelirji so znova po-krenili akcijo, da se zboljša njihov od dne do dne težji položaj. Letos prihaja še velika nevarnost, da bo tujski promet želo slab, kar bo nov hud udarec za nase hotelirje. Hotelirji zahtevajo, naj se jim znižajo razne javne dajatve, odgodi plačevanje hipotekarnih in drugih dolgov ter ustanove fondi za podpiranje hotelirstva. Na merodajnirt mestih bodo v kratkem temeljito proučili vsa ta vprašanja in sklicana bo anketa, na kateri se bo konkretno odločalo kaj je treba storiti, da se zboljša položaj našega hotelirstva. — Čehi ln Nem t.i kupujejo nas tobak. Včeraj zjutraj je prispela lz Splita v Dubrovnik delegacija strokovnjakov nemške-ga tobačnega monopola. V Dubrovniku so Nemci pregledali skladišča našega tobaka in kupili za Nemčijo večjo količino tobaka. V kratkem prispe v Dalmacijo tudi delegacija strokovnjakov češke tobačne žije. ki namerava kupili precej našega tobaka. — Nemčija letos ne bo zaposlila naših ^■Tonskih delavcev. Naši sezonski delavci so pričakovali, da bodo letos še tem laže dobili zaposlitev pri kmetijskih delih, ker Nemčiji primanjkuje delovnih moči zaradi vr»jne. Lani jih je bilo zaposlenih okrog 15 Usoč. Kmetijska dela se bodo že kmalu začela in številni nezaposleni delavci, ki so posebno težko preživeli letošnjo zimo, se obračajo na borze dela in izseljenske komi-sariate. n\\ bi morda lahko dobili delo v Nemčiji. Zdaj pa sporočajo iz Zagreba, kjer so prejeli zanesljive informacije od nemškega knnmlata, da Nemčija letos ne poslila naših delavcev pri sezonskih Na ozonska dela v Nemčijo baje n* odpotovati 30.000 delavcev iz Italiji tako da jim naši delavci ne bodo potrebni. Fač pa bo tudi letos potrebovala sez^npke delavce Francija. Delo bo dobilo okrog 12.000 do 15.000 delavcev. Ne-kaj jih je že odpotovalo v Francijo. - I voz surovega železa Iz Nemčije. Nemčija se je obvezala že oktobra, da nam bc ivila B000 ton surovega železa, 2200 d polfabrikatov in 5500 ton fazonskega železa. Teh naročil Se vedno nismo prejeli. 7^eza metalne industrije se je obrnila na trgovinskega ministra, naj čimprej poskrbi da dobimo naročeno blago, zlasti suro-i EeleZO, ki ga naši industriji najbolj primanjkuje. Trgovinski minister dr. Andres ob priliki svojega bivanja v Nemčiji posredoval, da bi dobili čimprej naročeno železo. Nemška vlada je obvestila naša ob-lastva, da bomo dobili železo v štirih enakih trimesečnih obrokih. Za jeklarne je določeno 5000 ton železa, za livnice pa 3000 ton. — Zanatska banka lani. V nedeljo bo v Beogradu občni zbor Zanatske banke. Iz bančnega poslovnega poročila posnemamo, da znaša bančni kapital 75 milijonov din. r~-<*đ njim je 30 milijonov državnega. Največ odpade na beograjsko centralo, 58.7 milijona din. na glavno podružnico v Zagrebu pa 9.6 milijona, na ljubljansko le 3.5 r'.iiiiona in na sarajevsko 3 milijone din Fanka ie lani odobrila 3730 prošenj za po-oeaku 61.4 milijona din. medtem ko je biio predlansko leto izplačanih 63.4 milijona din posojil. Beograjski obrtniki so 0.8 mil. din posojil, obrtniki v dru-c ; krajih pa ravno toliko. Drugi krediti so bili podeljeni zadrugam. Obrtne zadruge prejele lani v Beogradu 25.3 mil. din posojil, v Zagrebu 2.8 mil., v Ljubljani 1.8 mil. In v Sarajevu 400.000 din. Banka je podpirala s posojili okrog 100 zadrug, ki imajo 10.512 zadružnikov. Hranilne vloge so se lani zmanjšale za 7.9 mil. din. Vloge nn hranilne knjižice in tekoče račune znašajo v Beogradu 18.2 mil., v Zagrebu 18.4 mil., v Ljubljani 4.2 mil. in v Sarajevu 2.3 milijona dinarjev. — 100.000 d|n je darovala zagrebški univerzi. O pr;*.\. imenovanja velikega hrva • skega učenjaka dr. Lavoslava Ružičke. nagrajenega z Nobelovo nagrado, za častnega doktorja zagrebške univerze, ie darovala ga. Marija Neupar iz Vukovara univerzi v Zagrebu 100.000 din za ustanovitev fonda v spomin na njenega ookoineea soproga Sandoria Neupara iz Vukovara, s čigar sredstv: naj bi se Dodeljevale rednim slušateljem zagrebške univerze nagrade za dela o hrvatskem jeziku, književnosti, zgodovini ali etnografiji. — Nove uredbe. Včerajšnje »Službene novine« objavljajo uredbo o prekih vojaških sodišč h v pripravnem in mobilnem stanju, o dobavah zrakoplovnega in drugega vojnega materiala iz inozemstva, izjemo od določb zakona o državnem računovodstvu, uredbo o izpremembah in dopolnitvah uredbe o kontroli proizvodnje uvoza, izvoza, razdelitve, porabe in določanja nakupovalnih cen melase z dne 20. VI. 3 938. ter pravila Pokojninskega fonda kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev in delavk, zaposlenih v zavodih ln ustanovah artilerijsko tehnično stroke. — Možnost povečanja koučine bencina za motorna vozila. Trgovinsk* *n finančni minister sta podpisala dopolnile naredbe št. 3, nanašajoče se na omejitev porabe bencina. Po tem dopolnilu se morejo iz splošnih in javnih razlogov povečati količine bencina v javnem prometu. O tem bo pa odločala uprava državnih monopolov na predlog komisije, v kateri bodo zastopani vomo ministrstvo, uprava državnih monopolov in banovina Hrvatska. Vrhovni državni upravi bo izdajalo dovoljenja glede bencina finančno ministrstvo. — Z banske uprave. Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen v petek 15. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo uradno odsoten. — G. ban dr. Marko Natlačen je poklonil namesto venca na grob pokojnega profesorja Gabrijela Majcna 1000 din za uboge šolske otroke pri Mariji Snežni. pc Tolmačenje ureo.be o kontroli cen. Ministrstvo trgovine in industrije je obvestilo Zbornico za TOI v Ljubljani, da spada pod uredbe o kontroli cen vsakršni pre-mof ne glede na to, za katere svrhe se uporablja, * — Kovanci po en dinar izgube 20. aprila veljavo. Po odloku finančnega ministra izgube kovanci po 1 din kot zakonito plačilno sredstvo veljavo 20. aprila. Kdor ima stare dinarske kovance, naj jih čimprej zamenja pri blagajnah Narodne banke ali pri državnih finančnih ustanovah. * Razstava male obrti na ljubljanskem spomladanskem velesejmu. Da se ocnogo- I či udeležba na ljubljanskem velesejmu. ki bo trajal od i. do 10. junija t. 1, tudi malim obrtnikom, namerava kr. lanska uprava sporazumno z velesejmskim ravnateljstvom nakazati v ta namen nekaj brezplačnega razstavnega prostora. Interesenti naj se priglase pismeno ali ustme-no, najkasneje do 15. aprila 1940 pri VIII. oddelku kr. banske uprave na Erjavčevi c št. 12 7. navedbo, koliko m- razstavnega prostora žele. — Uvedba brzojavne in telefonske službe pri pošti Veržej. Dne 26. februarja je bila pri pošti Veržej uvedena brzojavna in telefonska shižba. — Zimski čari v Matjaževem kraljestvu je naslov zanimivega predavanja o Peci, ki bo jutri ob 14.10 v ljubljanskem radiu. * Proti tuberkulozna zveza v Ljubljani je založi a za velikonočne praznike Učne propagandne razglednice po osnutku 3 kad. slikarja M. Gasparija. Cena posameznemu komadu je 1 din. Razglednice so bile poslane v prodajo zvezdnim ed:nicam (krajevnim protituberkujoznim ligami, da bodo javnosti na razpolago. Segajte po njih marljivo ter podprite z njih nakupom zvezo v borbi proti jetiki. — Glavna letna *Kupščina Jufro*I°ven-s^c unije za zaščito otK»k se bo vršila v Beogradu 17. merca t. L v Domu Rdečega križa. Simina ulica št. 19. Začetek ob 10. uri dopoldne Dovoljena je polovična vožnja. Vse zadevne informacije dobe nte-rosenti v pisarni dravske banovinske sekcije Jugoslovenske unije za zaščito otrok Ljubljana, Beethovnova ulica 14. telefon 38-26. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nestalno vreme, deževalo bo v presledkih, temperatura nespremenjena. Včeraj je deževalo v Ljubljani. SpLtu in na Rabu. Na j višja tenroe-ratura je zna&ala v Dubrovniku m Kum-boru 14. v Splitu 12, v Mariboru 10.2, v Zagrebu 10. v Ljubljani 9.6. v Beogradu in Visu 9. v Sarajevu 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 753.6. temperatura je znašala 6.8. — V 13 sekundah ga je obril. Prvak Jugoslavije v hitrem britju je postal suboti-ški brivec Geno Kolar. Dosegel je obenem svetovni rekord s tem. da je obril človeka v 13 sekundah. — Velik požar pri Ogulinu. V torek ponoči je nastal v hiši Mike Salopeka pn Ogulinu požar. Ker je pihal močan veter se je ogenj hitro razširil ter zajel 19 hi^ in 16 gospodarskih poslopij. Vas Salopek Selo ie štela nad 150 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, kritih večinoma s slamo. 19 hiš in 16 gospodarskih posloni; je pogorelo do tal. 132 ljudi je ostalo brez strehe. — Osveta zaljubljenega fanta. V Belem Manastiru je ključavničar Branko Dakič sedemkrat z nožem zabodel svojo izvoljen-ko Rozolijo Oerner. Ustavil jo je na ulici in jo vprašal, ali se hoče poročiti z njim Ko mu je odgovorila, da ga ne mara, j« potegnil nož fn jo sedemkrat zabodel. Po zločinu ie hotel pobesmiti. pa so ga prijeli — Stavka zagrebških, krojačih pomo^-nikOv. V Zagrebu imajo že več dni stavko krojaSk-'ii pornočnikov. Stavka se občuti tembolj, ker imajo sedaj krojači pred velikonočnimi prazniki mnofo dela. Stavka okrog 600 krojaških pomočnikov. Krojaški mojstri pravijo, da Se sami nimajo dovolj dohod ko- in da pomočnikom ne morejo zvišati plač. — Eden v *mrt zaradi bede. drug? Iz strahu pred vOjno. V Slavonskem Brodu si je včeraj končal življenje Štefan Kovač. Bil je že dolgo brez zaslužka ln ker nikjer ni mogel dobiti dela. je obupal nad življenjem. Prerezal si je vrat in bil je takoj mrtev. V Karlovcu se je na obesil upokojeni magistratni oficijal Vilko Ba-retinčie. Večkrat je izjavil, da si Vo končal življenje, ker se boji vojne. — Aretirani ponarejalci denarja. Včeraj so v Slavonskem Brodu aretiral: več članov ponareievalske družbe ki so i o ored dnevi izsledili v Vukovaru Med numi ie bil aretiran tudi vodia družbe Mato .leler. ki ie sedel zaradi ponareiania denaria že 6 let v ječi Družba ie ooiareiala kovance po 50 d:n ter iih y veliki množini rez-nečala po Slavoniji. Aretiran-.h ie StIo tudi precei Domafačev. ki so kuroovalj od nie ponarejene kovance po 35 din 'er iih spravljali v promet. Iz LJubljane u— Velifeo zborovanje državnih in samoupravnih uslužbencev, delavcev ter upokojencev bo v nedeljo ob 10. dopoldne v dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici. Na dnevnem redu je razprava o gmotnem položaju in draginji, nato o potrebi po ustanovitvi zveze organizacij državnih in samoupravnih uslužbencev, na koncu pa bo sprejeta resolucija. Polno številna udeležba naj pokaže, da je rešitev našega gmotnega položaja neodložljiva! Zborovanje sklicujejo stanovske organizacije drža\*nih in samoupravnih upokojencev, zvaničnikov finančne kontrole, banovinskih uslužbencev in upokojencev, sodnikov, sodnih izvršiteljev, upokojenega učiteljstva, žandarmerijskih upokojencev, železniških upokojencev, profesorsko društvo, učiteljsko združenje, združenje kur-jačev državnih železnic, strojevodij državnih železnic, davčnih uradnikov, državnih uradnikov računske stroke, davčnih izvršil cev. rx>š triih, telegrafskih in telefonskih zvaničnikov in služiteljev, poštno-hranil-ničnlh uradnikov, narodnih železničarjev in brodarjev, učiteljev telovadbe, zemljiškoknjižnih uradnikov, gledaliških igralcev, učiteljstva meščanskih Sol, vseučiliskih profesorjev, uradnikov ptt, mestnih uslužbencev in železniških uradnikov. —Ij Dolgost življenja našega je kratka. Pc dolgi in mučni bolezni je umrl oni dan g. Kavčič Ivan, železniški uslužbenec v Ljubljani, star komaj 27 let. Zapušča ženo Gabrijelo, nepreskrbljenega otročička Janezka, očeta Ivana, mater Angelo, sestri Marijo in Fani ter brata Antona. Pokojni je bil v službi vesten in marljiv. Bil je tudi dolgoletni član gasilske župe. Naj v miru počiva, preostalim naše sožalje! —lj Severni tečaj prav lahko občuduješ, sevo-a v miniaturi, prav blizu mesta: ogromne ledene gore ln snežne sklade v tivolskem parku za prostorom, kjer jc stala okrepčevalnica. Kdor ne verjame, se lahko prepriča, koliko nesnage je nagro-madene tik ob sprehajalni poti. Drugod, n. pr. na Dunaju, ima,jo na mostovih pripravljene odprtinice, katerih se ponoči poslužujejo, ter mečejo skozi nje s cest od-kidani sneg v vodo. Zato bi bilo najpri- . pravne jše trom ost je, ki je sicer pokvarilo vso okolico, no, pa če jo že je, naj bi slu- i žilo vsaj za to, da se ne bi odkladal* mestna nesnaga v nasadih, namenjenih povzdi-gi higiene v beli Ljubljani Pa tudi vpitje voznikov nad ubogo vprežno ižvino bi ne motilo usine krala, kamor *e meščani sate ka jo iskat svežega zraka in adravega gibanja. —lj Predpisane poslovne knjižice ali legitimacije bi bili morali že do novega leta imeti val delavci ln privatni uslužbenci, toda po vseh mestih države je bil tak naval, da se je zamenjava zavlekla. Zato opozarjamo zlasti delavce, naj ne odlašajo več in pridejo takoj na mestni domovinski urad po nove poslovne knjižice, da zaradi zavlačevanja ne bi imeli škode. Delavci in privatni uslužbenci, ki stalno Uve v ljubljanski občini, naj torej hite, ker brez nove knjižice nlkdo ne more dobiti zaposlenja. Kdor hoče odpotovati zaradi nastopa dela ali zaradi iskanja dela, mora imeti predpisano poslovno knjižico, ker brez nje ne more dobiti znižane vožnje niti na železnici niti na parobrodu, prav tako pa tudi ne more biti deležen raznih dobrot pri Javnih borzah dela, niti prt Okrožnih uradih za zavarovanje delavcev. Privatni uslužbenci in delavci naj torej nemudoma pridejo po izkaznice in poslovne knjižice v mestni domovinski urad, soba Stev. 50 v II. nadstropju nad trgovino mestne elektrarne na Mestnem trgu štev. 2. u— Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Mostah priredi drevi ob 20. v ljudski šoli v Mostah predavanje o sestavi zemlje. Piedaval bo g. inž. Levstek. Vsi člani in prijatelji vljudno vabljeni. Odobr. u— Zaradi uspešne organizacije zaščitne službe pred napadi iz zraka je oeizo-g ono potrebno, da hišni posestniki na *;oLranji strani hišnih vrat nabijejo pregleden seznam, natanko kje je glavni plinski zapira č, glavni vodovod-n i zapirač, glavni hišni odtočni kana 1 in pa tudi kje so elektroštevci. Opis, Kje so te naprave naj bo jedrnat in zanesljiv, da v primeru vaje ali resne potrebe teh naprav ne bo treba iele laka ti. Vse te naprave naj bodo pa tudi vedno naglo dostopne ter vidno označene s posebnim napisom. Kakor se oglase signali za vajo ali resen napad, morajo h-Sni posestniki ali njih pooblaščenci takoj zapreti glavni zapirati vodovoda in plina, ker oodo tehnične zaščitne čete strogo nadzorovale Izvajanje predpsov. Izlet na Orkneyske otoke Fannj S. Copeland Predavanje s skioptičnimi slikami. Danes ob 18. uri v Beli dvorani hotela Uniona. Vstop prost! — lj Starega pohištva in podobnega bla t;a se je pri pospravljanju podstrešij poni Kod nabralo toliko, da so ljudje v zadregi, kam s to zavrženo robo. Pri prodaji se dosežejo tako majhne vsote, da zavrženo blago res mnogo bolje obrnemo, če ga izročimo mestnemu socialnemu uradu za mestne reveže. Pravi revež zna tudi slabo omaro ceniti, ker mu še vedno dobro služI, prav tako pa tudi obrabljen stol, posteljnak in posteljno perilo ter raznovrstno obnošeno obleko in obutev, saj so revne matere prav spretne pri predelovanju cblek predvsem za otroke. Zato mestni socialni urad prosi našo dobrosrčno javnost za staro pohištvo ln podobno blago, ker ga zbira v svoji baraki nasproti Koli nske tovarne. Kdor Ima kaj porabnega pohištva in drugega takega blaga odveč, naj telefomčno ali drugače na najbolj priložen način sporoči mestnemu socialno političnemu uradu svoj naslov in čas, kdaj sme urad poslati po pohištvo. Kdor pa more in je tako ljubezniv in požrtvovalen, naj pa take predmete pošlje sam na nekdanje posestvo »Obnove« nasproti Kolinske tovarne na Smartinski cesti in naj jih odda hišniku proti potrdilu. Mestno poglavar stvo je hvaležno za vsako malenkost, ki bi revežem še prav prišla, ter zato že sedaj vsem dobrotnikom izreka najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. u— Pedagoško društvo priredi v soboto 16. t. m. ov 18. uri zvečer v dvorani Mineraloškega inštituta predavanje. Govoril bo priznani slovenski skavtski delavec in organizator g Miroslav Zor o temi >Vzgoj-ne oblike v skavtizmu«. Ker je skavtizem svetovni pokret vzgojnega značaja, bo predavanje gotovo zanimalo ne samo skavtske kroge, temveč tudi vse naše pedagoške delavce. Vstop prost. —li Dobrodelno predstavo v korist bolnega slovenskega skladatelja Kogoja Marija prirede Šentiakcbčani iutri v oetek 15. t. m. ob 20.15. Uprizorili bodo zabavno Nusičevo veseloigro »Ujež«. ki je šla že 19 krat preko odra m sicer vedno Dred razprodano hišo. Ker ie bila tudi zadnia Dred-stava Dopolncma razprodana in ie SDet odšlo mnogo liudi brez vstoonic se ie UDra-va odra odločila še za dve predstavi, ki bosta jutri in v soboto 16. t. m, ob 20.15. To sta nepreklicno poslednji uprizoritvi te izvrstne veseloigre, na kar opozarjamo vse obiskovalce, ki še niso imeli Drilike ogledati si to igro. V nedeljo 17. t. m. ob 20.15 se i ono vi izvrstno uspela :ara s netiem in gocoo »Pekovska« Ker ie za predstave veliko zanimanje, kuolte vstopnice že v ored-prMaji od danes dalie v društvenih prostorih v Mestnem domu. u— Teden vzgojnih večerov za starše za Bežigradom. Drevi bo predaval g. dr. Fajdiga o temi 3>Vzgojni pomen katoliške ODLIČNA FRANCOSKA FILMSKA UMETNINA Z NAJVEČJIMI ZVEZDNIKI ! vmANE romance prebulene Strasti Kino Sloga PIERRE BLAACHAKD ljubezen, ljubosumnost m tel. 27-30 George Flammant, Raimu greh J ^ strasti, ki napra- Danes ob 16., 19. in drugi vj-,0 jZ človeka grabežljivo zver! in 21. uri. Ob 16., 19. in 21. uri! — Najlepši z bogatim razkošjem Izdelani film joanGRAVURO*james KARNEVAL NA LEDU Atrakcije na ledu izvaja slovita skupina s-The international ice follies« — Ne zamu-dlte ta spored, ki bo nudil mnogo užitka slehernemu gledalcu: Kino Union, 22-21 družine kot doživljalnega občestva«. Vabljeni vsi staral bežigrajske mladine. Vstop prost. —lj Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost-« v Mostah pri LJubljani uprizori v Četrtek, dne 14. marca 1940 od 8. zvečer v dvorani Sokola Moste-Selo (kinodvora-na) Kranjčevo igro »Detektiv Megla«. V odmorih sodelujeta Joso in Mišo. Vabimo vse, posebno pa delavstvo iz Most. da se te delavske prireditve polnoštevilno udeleže in s tem pripomorejo do čim večjega razmaha člav9kega kulturnega življenja v Mostah. Vstopnice se dobe eno uro pred predstavo pri blagajni. — Odbor. u— Reservne oficirje (peS. art. konj. in inžen.). ki stanujejo v Ljubljani vabimo, da se udeleže obveznega predavanja, ki bo v nedeljo 17. marca t. L ob 10. url v veliki dvorani >Zvezder, Kongresni trg l./l. V svrho točne evidence bo v^nk ude* leženec oddal pri vhodu na osm. pole napisano svoje Ime z vojaškim činom tn stanovanjem. Pododbor Udruženja rezervnih oficirjev v Ljubljani. —lj Mestni proračun odobren, župan g. dr. Juro Adleš:č je bil minuli teden' v Beogradu In se je vrnil v Ljubljano z g'av-n'm ln specialnim proračunom za 1940-ti. ki ga je finančni minister podpisal in odobril v celoti brez popravkov. Hkrati je finančni minister odobril pravilnik o izvrševanju proračuna z vsemi določ*ba.:ni o pobiranju mestnih Aavi6*it Tako je Ljubljana med 72 jugoslovenskimi mesti do* bila druga v tej eolgi vrsti odobritev UxLne podlage in programa za delo mestne LBpra-ve v prihodnjem proračunskem letu. ker je pač proračun tako naglo ln točno prvl-lcžila nadrejeni oblasti. Ivan PoderžaJ v Beogradu Vrnil se je iz Amerike in zdaj sedi v Beogradu v preiskovalnem zaporu Ljubljana. 14. marca Beograjska policija je včeraj izročila okrožnemu sodisCu Ivana Poderžaja, ki smo o njem nedavno poroćali, cia so ga Izpustili iz ameriške kaznilnice Smg-Sin-ga. Beograjsko sodišče bo nadaljevalo proti njemu preiskavo, ki se je pričela že pred dobrima devetimi leti S PoderZajem se je pečala tudi policija v Avstriji Nemčiji, Franciji in Angliji končno pa tudi v Ameriki. Ob koncu lanskega leta je Po-ueržaj odsede1 v Ameriki Kazen Hotel je ostati v Ameriki pa mu ameriške oblasti tega niso dovolile. Odločil se je za potovanje v London, pa mu menda tudi angleške oblasti niso dovolile bivanja v Angliji. Isto je bilo s Francijo in take se je končno odločil za povratek v domovino. Odpotoval je iz Amerike v Italijo, Od koder je krenil čez nekaj dni v Jugoslavijo, kjer so ga pa takoj zaprli. Podi je star zdaj 40 let. Prepotoval ln videl je mnogo sveta. V Beogradu je pravil, da je imel v Ameriki velike sitnosti predno so mu dovolili odpotovati v Evropo. Odpeljal se je s parnikom iz New Yorka brez potnega lista, ki naj bi ga bili poslali za njim. V Genovi ga niso hoteli pustiti na kopno in tako je ostal na pamiku 12 dni dokler ni dobil iz Amerike potnega lista. Sele potem je lahko nadaljeval pot. Od-pelial se je proti Rakeku, kjer so mu povedali, da ga išče naša policija. Z Ra se je hotel odpeljati v Ljubljano potem pa v Beograd, toda v Ljubljani ni sm«i izstopiti. Preiskovalni sodnik bo zdaj odločil, ali ostane Poder2aj v preiskovalnem zaporu ali pa bo izpuščen. Iz Celja —c Predavanje za rezervne oficirje. Celjski pododbor UKOIK opozarja, ua bo drugo predavanje za rezervne olicirje drevi ob sedmih v veliki dvorani Narodnega doma Udeležba je obvezna —c Starček se jt ponesrečil na peči. V Kačjem doiu pn Sv. Petru na Medvedovem selu se je ponesrečil 83-letni dninar Rok Verk Kc je ležal na močno zakurjem kmečki peči, se je tako močno opekel po hrbtu, da so ga morali prepeljati v celjsko bolnico. — c Mestna občina celjska bo v ponedeljek 18. t. in oddula na dražbi v najem svoja zemljišča, njive m travnike in sicer ob 8. pri okoliškem pokopališču, ob 10. pri mestnem pokopališču, ob 14 na bivšem Rajerjevem posestvu ia ob 16. na Sp. La-novžu. Najemnino je treba plačati takoj po dražbi. Prebrisan slepar Mengeš, 11. marca Dopisniku v Slov. Naroda« št. 41 z dne 20. februarja se pridružujem tudi jaz kot kalin na limanici in sicer v sledečem: V poletnem času 1939 je prišel k meni v M. osebno mi znani potnik in bivši trgovski pomočnik šlegel Drago, rodom Kamničan, in me vprašal, če imam kak predmet za >pokromat« — torej prenovit, češ, da zastopa tvrdko N. N. z raznimi kovinastirni predmeti na Tvrševi cesti v Ljubljani. Po kratkem razgovoru in premišljevanju sem mu izročil dva dvosvečna kovinasta svečnika, vredna 200 din, v popravilo. On pa iztrga iz bloka omenjene tvrdke list in mi ga da kot potrdilo za izročena mu svečnika. — To je bilo nekako v torek. Pripomnil pa je, da ju dobim prenovljena že prvo soboto po sprevodniku kamniškega avtobusa. Čakam in vprašam na postajališču sprevodnika o iz Ljubljane poslanih svečnikih. Odgovoril mi je, da o kakih izročenih mu svečnikih ničesar ne ve. Nato sem se osebno prepričal pri omenjeni tvrdki v Ljubljani o prenovitvi svečnikov. Ker na ml je ta negativno odgovorila, sem takoj naznanil sleparijo pismeno tukajšnji Žandarmeriji, ki je odstopila zadevo žandarmeriji v K. in ta dalje poUcijl v Ljubljani. Ta pa Je odgovorila, da je slepar po pravkar prestanem zaporu pobegnil iz Ljubljane, zato je bila njega aretacija ln preiskava nemogoča. A prebrisani slepar se je pa lepo izpre-hajal po Ljubljani in se zasledujočim organom j pest smejal. — Pozneje pa mi je orisio na uho da stanuie v Ljubljani. Tovarniška ulica. t. j. bivša »Zelera jama« št. 11 — Da ne bo nasedalo lahkoverno ljudstvo temu premetenemu, z medom namazanemu jezičku, kjer se pojavi na li-manlco, svetujem, da mu vsak pok:iže vrata 'n era takoi naznani bližnii varnostni oblasti. Peter Sire, šoL uprav, v pok., Mengeš. Petek, 15. marca. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. - 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11: Šolska ura: Velikonočna oddaja (M. Zor). — 12: Domači napevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Iz slovenskih logov (radijski orkester). — 14: Poročila. — 18: Ženska ura: Okrasni vrtovi, (ga. inž. arh. Katarina Graselli). — 18.20: Podoknice (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Samostan Hilendar (prof. Toma Burkovič iz Beograda). — 19.40: Objave. — 19.50: Alkoholizem in treznost naroda (prof. E. Boje). — 20: Matija Tome: n. slovenska maša (izvaja zbor škofijske gimnazije iz št. Vida nad Ljubljano). — 20.45: Plošče. — 21: I. stilni keneert: Predkla-s čna glasba. Izvajajo godala rad'js-kega orkestra, dirig. šiianec. — 22: Napovedi poročila. — 22.io: Nekaj za ples (plošče). Sorzna poročila Curih, 14. marca. Beograd 10.—, Pariz 9.50, London 16.77, New York 446.—, Bruselj 75.60, Milan 22.52, Amsterdam 236.90, Berlin 178.75, Stockholm 106.15, Oslo 101.30, Kodanj 86.15, Sofija 5.50, Eukarešta 3.40. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo. RAZflO Seseda 50 par. davek posebej Najmanj*! zneaelc S.— din. MALI OGLASI »Slov Naroda« imajo llforeo oiptbl MAMICE! Otroški voziček najhitreje ln najbolje prodate, kupite ali zamenjate pri »PROMETU« nasproti križanske cerkve. Pre- I pričajte sel 785 VSAKOVRSTNO POHIŠTVO 4e vedno po starih cenafi do-oavija v moderni ln solidni izdelavi tvrdka »Oprava«. Celo v ika 00. Sprejemajo se naročila o. U KLIŠEJE t NO JliGOCSAriKA TRAJNO ONDULACIJO s 6-mesečno garancijo, v modernih frizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 50.— »Salon Merlak«, Sv Petra o 76. 320 PRED NAKUPOM OBUTVE si oglejte našo nedeljsko razstavo. Brajkovič živko, diplomirano čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). Sprejme se učenec in učenka. 800 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA dobrega, za zblta dela, sprejme takoj stalno Rant Jože, Kranj, Zlato polje. 783 KUPIM •v Beseda ^0 oar laven poseoej. Najmanjši znesek b.— din. KUPIM »TOPOLINOia čem zdaj detamn? Zatekel sem se v Kamnik, kakor takrat, ko sem pisal roman -Ateanu«. in ada j snujem naprej na svojih načrtih. Kopica zgodovinskih knjig je pred menoj, k: so kar dober posrednik meri verikimti dogoditi dtenašnjega dne tn davno pretektortjo. Vse, kar se je zgodilo, je že preteklost, jr že 2jgodovir«L. V jntrišrtjS dtem pa gredo nada drievna ngi-hanja. Vadošje je težJko. toda ne preostane mm dnajega. kot da fBtrajamo vsak pri iAWJJJHUi <~b**i «Jo£e Kraitfc — Moja komedija >SkedenjV bo izšda v kr»Ocem. dokončal tudi dve novi ko-rnedLji >kartoteko grehov t m > Revolucijo v kletu pišem pa komedijo > Sreča s srečko^. Na jutrišnjem literarnem večeru bom cital črtkro Mati . novelo Nepomembna zgodba«, ter >Pravljico o srajci sreče . ki spada v serijo mojih pravljic dvajsetega stoletja. Te pravljice so bfie napisane lansko leto. prav nertaksnnjena — upam. da bo tudi moj »Jurij Potrata«, kakor je komediji naslov, kdaj —^sJM beti dan. — MarstOcob bo najbrž maloverno z gia-i«o pomajaL ko bo izvedel, da bom čital odlomek te komedije. Svoj čas, zlasti po >Lučih ob cestic. mi je kritika hudo zzv merite, mesanhoiijo in pesimizem, a ko je nekaj let pozneje izšel Bog v Trbovljah«;, se marsikateri CTned teh kritikov ni mogel načuditi od kod se je vzela pikra ironija, s katero sem se takrat dotaknil rano-gfh precej delikatnih problemov. Pa veselje z >Bogom v Trbovljah so mi višje sile precej pokvanle. da dela nisem mogel dovršiti, kakor sem si ga bil zamislil. Zato sem se takoj po izidu knjige odločil, da tisto, kar sem zgrešil in zagrešil, čim prej popravim, in sem začel zbirati gradivo za novo knjigo, ki naj bi ji bilo naslov življenjepis Gospoda Boga«-. A delo. ki sem si ga naložil, je ogromno, m mi gre zelo počasi od rok. Pri vsem tem pa človek tudi niima pravega veselja, zakaj naš književni trg obvladujejo povsem enosmerne, ozke tendence, in če človek ne pripada nobeni vplivni literarni kliki, je navezan na grenki kruh samozaložbe. V teh letih se mi je nabralo črtic in novel za dobršno zbirko, a kaj naj človek z njimi počne ? ze zdavnaj sem se lotil komedije. Pobudo zanjo mi je dalo neko veliko osebno doživetja pred kakšnimi osmimi leti. a osnutek ml ie obležal v predalu. Ko sem zadnjič gledal krst Profesorja Klepca« Ferda Kozaka, me je presenetila neverjetna sorodnost motiva. Moje razočaranje nad Kozakovim delom pa je bilo tolikšno, da sem šel domov, poiskal stare, zaprašene papirje iz arhiva in začel delo od kraja. Ce mi bo usoda dovolj naklonjena — ali prav za — Bral bom satirične sonete >Urnet-niAtorac, aCsuviiaiBfca umetnost« in >25arf-nja ura« ter proeao >Dva starca*\ Kar se pa vprašanja o snovanju tiče. sem mnenja, da bo kar prav. ako bom govornu šele po nekaj letih — dela. — Bral bom odlomek iz daljše novele >Sreča gospe Dinev in odlomek iz novele > Drevo v viharju-- . Težko je pisati za javnost, dokler človek česa posebnega ne pokaže in razodene. Z načrti je druga reč, načrti so poceni in jiti nanizaš v vznesenih optimističnih trenutkih, kolikor hočeš. Koliko sem že zasnoval! Rad bi delal in izpolnil vrzeli ter dohitel zamude, življenje tega časa pa ti pied nosom zaokrene pot. Prva je borba za k iti h. Ne vem. ali naj bo to izgovor ali prav za prav dejstvo, ki je vredno premišljanja. Kljub temu človek poizkuša in se tolče do samega sobo z najboljšimi upi in nadanii. Položaj trgovcev v ljubljanski okolici Danes dro poldne je imelo Združenje trgovcev za ljubljansko okolico občni zbor Ljubljana, 14. marca f dajnih mestih le takrat, ko se je obra v V dvorani Ti-govskega doma v Gregor- J navala z vsemi gospoda rsikimi vprašani čičevi ulici je bila danes dopoldne 'edna letna skupščina Združenja trgovcev za rjnbJjansko okolico. Zborovanje je otvoril ob 9. predsednik Jernej Logar iz Št. Vida. ki je pred prehodom na dnevni ied toplo pozdravil navzoče, zlasti pa podpredsednika Zveze trgovskih združenj g. A. Ver-bdča vi g. dr. F*ustiška. predsednika trgovskega odseka Zbornice za TOI g Albina Smerkoija, tajnika dr. Plessa in častnega člana g. Josipa sporna z Jezice, zahvaljujoč se jim za njihovo pozornost in naklonjenost. Predsednik se je spominjal lanske proslave ob priliki 201etnice Združenja, ki so ji prisostvovali ugledni predstavniki oblasti in naših vodilnih gospodarskih korporacij. Iz njegovega govora posnemamo: V pretekli poslovni dobi je prišla akcija Združenja do pravega izraza na mero- ospodarstfami vprašanji pri Zbornici in Zvezi. Konferenca vseh zbornic v državi, ki se je vršila v Ljubljani, je imela izreden pomen za gospodarske kroge pri obravnavanju novih davčnih predpisov. Enako važna je bila tudi seja centralnega predstavništva vseh zvez trgovskih združenj v Beogradu. Ostala lokalna vprašanja organizacije rešujemo v lastnem delokrogu ter smo povsod našli popolno razumevanje pri oblastih. Borba vojujočih se držav, ne samo v vojnem pogledu, marveč tudi v gospodarskem, je iz temelja spremenila UOletno. z velikim trudom zgrajeno svetovno gospodarsko politiko. Mi vidimo- da gredo v drugih državah milijarde za oborožitev, kar seveda ne more ostati pri nas brez posledic. Zato terja tudi ne%irainost Jugoslavije od vodilnih naših državnikov ukrepe in sredstva za obrambo naše dr- žavne varnosti. Zato moramo tudi vse ukrepe, ki se v teh izrednih časih uveljavljajo, sprejemati kot nujne in izredne. Poleg davčnega vprašanja je za nas še vedno alctualno vprašanje krošnjarstva z manufakturnim blagom, ki je v ljubljanski okolici še posebno razvito. Krošnjar-jev je vedno več in bo treba nepošteno krošnjarstvo odpraviti s posebnim zakonom. Omeniti je treba tudi vprašanje ure-nje ureditve minimalnih mezd. Da se ne zviša brezposelnih trgovskih pomočnikov, bo treba uredbo banske uprave o minimal-t nifa mezdah spremeniti po predlogih go-, spodarskih organizacij. Drugo važno vprašanje je tudi uredba o pobijanju draginje. : ki za podeželske trgovce ni potrebna, kajti zadovoljni smo, če blago sploh dobimo j m zaslužimo toliko, da se preživljamo. Po predsednikovem govoru je podal izčrpno poročilo tajnik g. Lojze šmuc. Oko-hSko prebivalstvo je spričo dobrih komunikacijskih zvez močno navezano na me-: srttt samo in imajo te ugodne zveze tudi : swoj vphv na podeželsko malo trgovino, j Z razvojem in napredkom Ljubljane se je domače prebivalstvo precej odtujilo d orna-I čim trgovk tam ter nakupuje več ali manj \ svoje potrebščino v mestu. Tako je naš maH trgovec postal le še nekak posredovalec pri prodaji glavnih življenjskih potrebščin, v prvi vrsti špecerijskega blaga. dOftrm se nakup o&talega, predvsem boljšega blaga usmerja drugam, kar pomeni ; veliko škodo za podeželskega, trgovca. S ', priJctjučrtrvijo m-taaterfh večjih okoliških ! občin k mestu se je delokrog Združenja skrčil za polovico. Leta 1931 smo imeli še 847 članov, zdaj pa j*h je samo še 439. Trgovina na deželi v bližini mesta nima za bodočnost povoijruh izgleilov, niti ne pogojev za ustanavljanje novih obratovalnic. Da je to res, nam potrjuje statistika zaposlenega pomožnega osebja, ki pravi, da jo pri vseh 493 trgovcih zaposlenih komaj 44 trgovskih sotrudnikov in ne več kakor 35 učencev. Ce bi ne bilo v ljubljanski okolici nekaj večjih industrijskih obratov, Ki zaposlujejo večje število delavcev in uslužbencev, bi bil položaj našega podeželskega trgovca še obupnejši. Poleg raznih tezkoč moramo omeniti tudi občutno konkiuenco nafoavljalnih in konzumnih društev, pcscbej še nerešeno vprašanj«? odprave krošnjarstva. Važno vprašanje podeželskega trgovca je tudi preskrba občin z moko in koi-uzo. Gospodarske organizacijo ne ugovarjajo, če se moka in koruza delita ubožnim slojem brezplačno, ne morejo pa. odobrava t načina, kako so ponekod oskrbuje domačo prebivalstvo z moko in koruzo, v škodo davkoplače vale ev. Tudi vinska trgovina trpi a mog o na šu-šmarstvu. G. tajnik se je dotaknil še nekaterih drugih perečih vprašanj, ki zadevajo okoliškega trgovca, nato pa končal z željo, da ostane povezanost članstva ljubljanske okolice z i^družeaijern kljub veliki oddaljenosti posameznih krajev tuoi v bodoče tako iskreno. Združenje samo pa da bi vsestransko napredovalo. Po poročilu tajnika šmuca jc občni zbor odobril računski zaključek za leto 1939 in je odbor zemljo. Ni Da smel ničesar in nikogar fotografirati, da bi policija na slkah slučajno ne spoznala tega ali onesa zasledovanega zločinca. El Bruto se po možnosti sploh izogiblje stikov z oblastmi. Ameriški novinar ie srečal v pragozdu skupino nai-krvoločnejših zločincev, ki iih pošilja El Bruto navadno v nevarne delo pragozda, kjer preže na nje strupene kače. mosKiti in zastrupljene puščice Indijancev. V mali tvornici, kjer se kuha gaimovnikov sok. je naletel Američan na 50 bivših kaznjencev, ki so pa oslepeli, ko so prodirali skozi goščo pragozda, kjer iim je ostao trnie iztaknilo oči. Na vseh straneh ic Američan opazil sledove krepke roke in velike organizatorične nadarjenosti El Bruta. Ob slabih poteh, vodečih skozi pragozd, so na manjših razdaljah rešilne stanice, kier so pripravljeni vsi pripomočki celo za dviganje mezgov iz blata, kamor se nog rev.-ne j o uboge živah večkrat do vratu. .Samo El Brutova osebnost ie ostala aTrteriškerno novinarju zagonetna. El Bruto obvlada dobro angleščino in sparLšČino. To ie pravi m edini krali žvečilne g*ame. Tolovaj Haee, Id so ga končno prijeli, btoj poročilo na ž, strani. "i__L J JU Krinka liu Borna* Toda ona, ki si ga ni bila izbrisala iz spomina, čeprav je zvedela za ženitev markiza de Valcora, je morala domnevati, da on sploh ne misli več na njo. Rena ud se je bil oženil z mladim, ne posebno premožnim dekletom iz visokega plemstva Laurencio de Servon Tanis. Šele čez leto dni, ko se je nova markiza pripravljala k porodu, se je mladi parček končno preselil v grad de Valcor. Kmalu nato je prišla na svet Mi-ehelina. Potrebe velikih industrijskih podjetij, ki jih je bil ustanovil markiz v Ameriki, so ga klicale na drugi konec oceana. Njegovo tovarniško ozemlje bi se moralo še razširiti, zajeti bi moralo vse njegovo zemljišče, ki bi tvorilo majhno državo, nazvano kratko Valcorie in bi postalo neizčrpen vir bogastva njegovemu lastniku. Le-ta je že drugič zapuščal Francijo, ne da bi mu volja ali naključje omogočilo srečati Gaetano. Ko se je mudil v daljnji tujini, so se jele plesti Po dolgih mesecih je Renaud na svojem povratku spoznal, da veže mladi ženi iskreno prijateljstvo. Ko sta se Gaetana in Renaud srečala, je bilo minilo že osem let od trenutka, ko sta se zadnjič videla. Ta doba se je do dveh mesecev ujemala s starostjo malega Herveja. Nista pa mogla uganiti čustev drug drugega. Tem ni bilo mogoče prodreti do dna. Ponos je bil zapečatil usta grofici de Ferneuse. Ni vedela, da-h je spoštovanje, brezbrižnost ali previdnost tisto, kar je zavezalo jezik njenemu bivšemu ljubčku. Koliko skrivnega prizadevanja je morala potem napeti, da bi odkrila, kaj je tičalo za tem molkom, ki ga ni prekinilo nobeno namigavanje, noben vzdih, noben pogled. Ta hladnokrvnost ji je dajala moč, da se je obvladala tudi sama. Toda njen mož je umri. Gaetam še m" bik) trideset let, ko je ovdovela. Očarljiva in nežna lepota te svetlolaske, njen samozavestni čar, ki se je pa lahko izpremenil v nežnost, njena čista aristokracija in njeno premoženje, vse to ji je prineslo celo vrsto priznanj ljubezni, čim je postala vdova. Nihče ni dvomil o tem, da se misli znova poročiti, da bi slednjič uživala radosti življenja, katerih m mogla imeti ob razuzdanem in pozneje bolnem mote. Grofica de Ferneuse je pa zavrnila vse snubače. Zdelo se je, da ima edino strast, hrepenenje in cilj: svojega sina. Herve je bil vedno pri np in ona m nikoli zapustila svojega gradu. Dečka so vzgajali njegova mati in duhovni učitelji tradicionalne vezi med Valcorom in Ferneusom Markiza je ponudila grofici svoje prijateljstvo in I v tej Bretagni med šumenjem morja in vetrov, ti-slednja ga ni odklonila. Tako je pač med sosedi. | šino, drevjem m valovi. Tb je napolnilo njegovo dušo z misticizmom, da je postala uporna, plamteča in zvesta. Že od otroških let je ljubil Michelino. Gospa de Ferneuse je zvedela to šele pozneje. Tega naj bi se bila ustrašila prav tako kakor se je ustrašila markiza de Valcor, ko je mislila, da je odkrila v slučajno najdenih pismih, da sta Michelina in Herve otroka enega očeta, Gaetana pa ni storila radi strašne nevarnosti radikalnih ukrepov s tem, da bi zbežala s sinom ali vse odkrila, temveč se je zadovoljila s tem, da je s posrednimi sredstvi gasila nežno ljubezen nsvojega sina. Ta sredstva bi lahko bila učinkovita pri tako močnem materinskem vplivu, kakor je bil njen. To so bili preudarki, migljaji, odpor ali nade. Namen vsega tega je bil odvrniti drugam dušo, ki je navadno poslušno hodila za materino dušo. Navadno ljubimkanje bi se bilo s tem ohladilo. Nikakor se pa ni ohladila, krepostna in globoka strast, draga mladeničevemu srcu kakor njegovo življenje, kakor njegova sinovska udanost. Gospa de Ferneuse je spoznala to med svečanostjo, prirejeno v proslavo Michelinmega osemnajstega rojstnega dne. Na proslavo je prišla vsa v skrbeh. In bil je eden najresnejših pogovorov, kar jih je imela z Renaudom, ko sta de Plesguen in Jose Es-ealdas skrita za deblom s cigarama v ustih opazovala ta lepi parček, kako se počasi izprehaja, zalit s prameni močnih električnih žarnic In vendar se grofica de Ferneuse po čudni taktiki tudi v tem trenutku, ko je šlo za srečo, bodočnost m morda tudi eksistenco njenega sina, ni sklicevala na spomine markiza de Valcora, da bi z njimi ugoto- vila strašno resnico, da sta njuna otroka brat m sestra. Obravnavala je odkrito, z glasom, ki se ji je bilo posrečilo izp remeni ti ga, možnost njune poroke in sledila z napeto pozornostjo, bistrim očesom m drhtečim srcem vsemu, kar je Renaud povedal z besedami ali z izrazom na svojem obrazu. Kakšen problem je hotela rešiti ta žena, ta mati"? Kaj je čutila, ko je mogla ugotoviti pri markizu de Valcor isti brezčutni in nepojmljivi molk glede na preteklost in formalno odločitev omožiti hčerko z mladim grofom de Ferneuse? In potem ko je slutila to drugo čustvo, nemo že toliko let, komaj odkrito tistega večera, o katerem se pa Gaetana ni motila, — ljubezen tega moža do sebe, komaj zadrževano hrepenenje, tako blizu izbruhu, ljubezen, ki ga je prešinila, drhtečega ob njeni strani? Ni imela časa, da bi izvajala posledice tega trenutka iz potrpežljivega opazovanja korak za korakom že skozi več let. Ko je prihitela k nji Laurence z gnevom v očeh, z žalitvijo na ustih, da bi jo zapodila iz hiše, čaje tajno je ona, Gaetana de Ferneuse, po svojem prepričanju imela v rokah, je napolnila njeno srce težka negotovost. Vzklik markize de Valcor: Michelina, ah, uboga moja hči! in njen vzklik, nanašajoč se na Herveja, ta ubogi otrok — mar to ni bil udarec strele, ki naj bi izpremenil idilo teh dveh nedolžnih otrok v dramo? Renaudova žena je vedela vse. Razbila je to zločinsko zaroko. Pri tem je ravnala v soglasju z Gaetano ali pa je prehitela njene poznejše naklepe. Herve se je torej res moral zahvaliti za življenje človeku, ki ga je imela Gaetana pred seboj. Zaslepljena mati je pustila pod vplivom nesmiselnega privida svojega sina korakali zločinu ali obupu naproti. Uratuje Josip ZagmBi f Za H Za Štev. g] »SLOVENSKI NAROD«, četrte* 14. marca lWd. Stran 3 Mladi rod na gledališkem odru „Martin Krpan" na odru razveseljuje mariborsko Sobico gleaalitte — Nad 2ooo mladin gledalcev Maribor, 13. marca Maribor je dobil svoje gledališče mladega rodu. Nemale so bile težave, ki so >c pojavile ob njegovem rojstvu. Znano je. kdaj in v kakšni obliki se porajajo različne rvire. Toda organizatorji gledališča mlade ga rodu, ki so našli vneto podporo m ra z-umevanje v vrstah mariborskih vzgojiteljev, so vztrajali v svojih prizadevanjih in so nam ustvarili gledališče mladega rodu. Novo gledališče je bilo potrebno. Znano JC, da je mariborsko Narodno gledališče unelo pr: uprizarjanju otroških iger večje ah manjše deficite. Cim je prodrla misel ^cdahsča mladega rodu, je gledališka uprava prestala s tradicijo vsakoletne uprizoritve tega ah onega mladinskega odrskesa dela. da s tem s svoje strani podpre idealna stremljenja hvalevredne nove pobude. Morebiti se bo ta vzajemnost pokazala tudi na zunaj v tem. ako se bo gledališče mladega rodu morebiti odločilo, da bo uprizarjalo svoja dela v Narodnem gledališču. Otvoritvena predstava gledališča mlade ga rodu na odru v Narodnem domu je postavila v ospredje živahne radovednosti na-S2 šolske mladine predstavo Martina Krpana Režiser in artistični vodja gledališča mladega rodu proi Emil Smasck je smi->elno in zelo posrečeno priredi! oba dela Levstikovega »Martini Krpana« za oder. Snov je zajel v 17 naglo si sledečih in zanimivo prikazanih slikah Pri tem je skoraj dobesedno obdržal Levstikovo besedilo, ki ?a je spremenil oz remestil ie tam, kjer ie hotel s tem podčrtati realistično osnovo vsega tu . i Priredba kaže 'asno smer, da prikaže šolski mladini Martina Krpana v Cim bolj realistični in čim prepričevalnejši podobi. Ravno zaradi tega j( spretno izločil vse tiste m- mente. ki bi utegnili v mladih dušah razmajati junaško podobo Martina Krpana v njeni resničnosti in ki segajo po svojem bistvu že v pravljično?! Tako se je prot Srnasek glede pile, ki je potrebuje Krpan pri osvoboditvi iz ječe, rajši poslužil revnega dečka, ki ga Krpan sreča na cesti, ko se po zmagi nad Brdavsom vrača domov Prireditelju se je v polni meri poarečtk d£ je podobo Krpana mladini zelo približal Pri tem je UpoSteval znane okolnosti iz področja mladinske psihologije. Tudi režiser ie dobro rešil problem, kako '■►mo^očiti čim hitrejšo in č^m bolj nemo-leno uvrstitev posameznih prizorov in slik. V to svrho ie razdeltl oder na dva dela, prednji in zadnji, ki ju ločijo odpirajoča in zapirajoča se vrata. S tem je odrsk' prostor racionalno smiselno izkoriščen. Medtem, ko se v prednjem delu nadaljujejo in do-•^ršujejo posamezni prizori se za zaprtimi vrati že pripravlja nova sika. ki ic že v naslednjem trenutku pred nami. Posrečeno nakazane so nekatere slike, zlasti pnzor s financarji. Posamezne vloge so bile \ veščih rokah V splošnem je poudariti, da sc «^ vsi sodelujoči vidno potrudili, kake bi svoie like čim bolj približali otroški duši in miselnosti. To je nesporen poz:tive.i uspeh celotne uprizoritve Martin Krpan je bii pravi si!ak, v njegovi govorici in vsem nastopu se je odražala skromna preprostost dobrodušnega junaka, ki nima sanv močnih pesti, ampak tudi mehko srce V«»e na njem je bilo takšno, da mu je mladtž navdušeno vzklikala ob \saki besedi (r» \sakem koraku. Iskrenih simpatij vce Kakor 2000 Otrok, ki so prisostvovali trem predstavam ie bila deležna tudi Krpanova kobilica, ki Maribor in naše morje Uspešno delo mestnega odbora JS v Mariboru Maribor, 14. maja Znano je, da naš obmejni sever mnogo misli na naš sinji Jadran, na naše morje. Ravno zaradi tega se je vzvišena misel Jadranske straže v Mariboru zelo globoko ukoreninila in vzorno razmahnila. Oblastni odbor JS v Mariboru predstavlja eno najmočnejših postojank naše Jadranske strrze. zvesto in uspešno pa mu stoji ob strani fl svojim marljivim delovanjem mestni oobor Jad;anske straže v Mariboru. Snocnji redni občni zbor krajevnega odbora JS je privabil lepo število članstva ter prijateljev našega morja. Pokazal Je, s koliko vnemo so zastavili požrtvovalni funkcionarji tudi v pretekli poslovni dobi svoje moči v službi idealov ter programa Jadranske straže. Zavedni stražarji so se obrali pri >Novem svetu« in pozorno sledili poročilom nesebičnih funkcionarjev predsednika polkovnika Kilerja. tajnika prof. Bizjaka in blagajnika g. Rodeta. Mestni odbor Jadranske straže v Mariboru je v preteklem poslovnem letu, kakor so pokazala navedena poročila, deloval na to, da se organizacija in propaganda Ja-anske straže v Mariboru poglobi in poveča. V dobi, v kateri živimo, je namreč potrebno, da sc zbirajo vse konstruktivne narodne sile v organiziranem narodnem . vljenju, da lahko tem učinkoviteje branijo svoje pravice do zemlje in morske obale. Odbor je skušal zanesti s predavanji, s svojimi vsakoletnimi prireditvami ter akademijami Pomladka JS vzvišena stremljenja JS v najširše sloje članstva in mariborskega prebivalstva. Najvažnejša naloga, ki jo je prevzel mestni odbor JS, e bila v tem, da pošlje na svoj račun mlade letovlščarje v Dom kralja Aleksandra v Bakru. Tudi lani je bilo poslanih na morsko letovanje 14 otrok. To število se ho še povečalo. V preteklem poslovnem letu je bilo slovesno razvitje treh praporov J S in sicer Oblastnega odbora, mestnega [ odbora in odbora železručarske JS v Mariboru. Druga važna prireditev je bila v zvezi s proslavo Jadranskega dne dne 31. oktobra. Pri proslavi so bile razdeljene nagrade in diplome članom Pomladka JS vseh mariborskih srednjih šol, ki so sode-lovali pri lahkoatletskem tekmovanju med posameznimi zavodi. Prelepo je uspela tudi letošnja Jadranska noč s tradicionalno revijo narodnih noš. za kar gre posebna zahvala ravnatelju g. Ivančicu in dam-skemu komiteju. Mestni oclbor JS šteje 205 pomagaćev. ki plačujejo letno 120 din in ki prejemajo mesečno levijo JS, nadalje 28 dobrotnikov, ki so plačali enkrat za vselej po 1000 din, 4 velike dobrotnike, ki so plačali enkrat za vselej 5000 din in 22 utemeljiteljev, ki so plačali za vselej 500 din. Vsj ti zneski se bodo uporabili za nakup opreme Mladinskega doma v Bakru. Rednih članov je 231. vseh skupaj torej 558. Društvo je prišlo do prepričanja, ča z nabrano članarino ne more vršiti svojo nalog. Zaradi tega je slej ko prej največji vir dohedkov vsakoletna prireditev Jadranske noči, ki pridobiva iz leta v leto na svoji družabni veljavnosti ter učinkovitosti. Omeniti je nadalje, da jc bilo ob priliki letošnjega letovanja na morju v domu JS uvedeno tedensko predavanje, ki naj pouči dijake o zgodovini našega pomorstva, o programu Jadranske straže ter o njenih ciljih in namenih. V preteklem poslovnem letu je bilo 11 rednih ter več izrednih sej. Društvena pisama je opravila tudi letos veliko delo. Prejetih in odposlanih dopisov je bilo 380. razen tega je omeniti 2000 okrožnic in 1000 vabil, skupno torej okoli 4000 dopisov. Pri volitvah je bil po večini izvoljen dosedanji odbor, ki jamči v svoji sestavi, da bo vztrajno nadaljeval z dosedanjim delom pri sistematičnem propagiranju programa ter ideologije naše Jadranske straže. Znanilci kritične predpomladne dobe Močan jug — Usodni 14« marec — V znamenju vulkan skih katastrof Maribor, 13. marca 9. in 10. marec 1940 zaslužita, da ju ohranimo v spominu empirične meteorologije. Z 8. marcem se je namreč zaključila februarska doba lune ter je se le z mlajem naslednjega dne zjutraj pričela lunina doba za marec. Ta sprememba naj bi se bila izvršila v snegu in viharju. Zgodilo pa se je (vsaj pri nas), da se je precej močan snežni metež pojavil že na predvečer — torej v slovo tudi luninemu februarju, dočim je bil 9. marec zelo lep, le še precej hladan. Splošno z&iiimanje pa je bilo posvečeno 10. marcu, od nekdaj proslulemu dnevu 40. mučenlkov, ki naj bi odločali vreme kar za 40 dni Zjutraj in še dopoldne tega dne je res vse kazalo na neprijazno vreme. A že proti poldnevu se je nad našim Kozjakom in nato tudi nad Slov. goricami čudovito zjasnilo in dobili smo za ta čas naravnost dopomladno popoldne. Koliko se jih je nad tem nepričakovano lepim zaključkom tega kritičnega dne oddahnilo, •.^eš, zdaj smo pa dobri za 40 dni. V tej dobri veri so bili potem tudi dvomljivci in črnogledi se tem bolj potrjeni, ker sta temu dnevu sledila dva še lepša. Pa je bilo vse preveč lepo; da bi moglo biti — zvesto. V resnici namreč se je ponovila stara pesem utrjena s preizkušnjo, da naše prelepo vreme plačajo drugi s katastrofami i res so bili tudi to pot snežni viharji in povodnji n. pr. v Turčiji). Temu veselemu upanju nasproti pa že lega mlade lune ne obeta nič kaj ugodnega, najmanj pa stalno ugodnega vremena. Mesto največkrat Akreditiranega, nezanesljivega dneva 40. mučenlkov prevzema letos 14. marec, ki naj odloča vreme do konca meseca (seveda le v glavnem). Ta odjuga vsaj danes še kaze, da ni normalna ozii. se je ne sme zamenjati z ono. ki ji Nemci pravijo >F6n«. Izgleda marveč kakor da prihaja od že ves čas potresne katastrofe v Anatoliji in delovanja grškega ognjenika Santorini opazova-teri prihajata posebno v poštev Japonska in Gnile. Vsekakor so tam daleč zunaj nas, a še bolj pa nad nami na delu izredne sile, na katerih vpliv je bolje, da tudi mi računamo. Pred spomladjo se nam obeta še ena zima. p# pm Iz Poljčan — Vode naraščajo. Južno vreme zadnjih dni je hitro pobralo ves sneg. ki ga je se precej ležalo po obrežnih travnikih Dravi-nje, Brežnice in drugih pritokov. Zato so se strug:«* teh rek in potokov naenkrat napolnile do vrha in je voda ponekod vdrla že tudi na travnike ln jih poplavila. K sreči že ni bilo več toliko snega, sicer bi vsa Dravinjska dolina >tekla«. Mnogo vode je prihrumelo s Pohorja, škode voda, če ne bo hujšega, zaenkrat ne bo napravila kdo ve kako veliko, če pa bo nastopilo deževje, kakor se obeta, pa bo seveda bolj nevarno. Poljčanska elektrarna je vsa v vodi in smo bih zato v torek brez električne luči. V voai je bila tudi cesta na Spodnje Poljčane in nekaj prehodov dol proti Studenieam in Makolam. Včeraj je Dravinja še naraščala. — Slinavka in parkljevka je uradno ugotovljena v Mariboru in so do nadaljnjega prepovedani vsi tamkajšnji sejmi. Dovol I»rib°ru Je pripravila za svoje člane ln prijatelje zanimivo predavanje o temi Moji dijaki, nj'h profesorji in demokratizacija šostva. Predavata g. profesor Jan Se-divy. Posebno vabimo vse roditelje, ki imajo deco v srednjih šolah, kakor tudi pedagoge, ki se zanimajo za g -oblem nove srednje šole Predavanje bo v dvorani deške ljudske šole v Studencih dne 14. HI. 1940. ob 19. — NOcno lekarn'ško službo imata tekoči teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, tel. 28-12, in Vaupo-tova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33. tel. 22-13. — Razne vesti Od doma je pobegnil llletni Ernest Fras stanujoč v Kejžarje- vi ulici 4. Starši so v skrbeh za usodo svojega sina ln so prijavili začevo policaji, ki poizveduje za pobeglim dečkom. V Ma-renbergu je obiskal razne stranke mlajši moški, k: se je Izdajal za potnika tvrdke >Snger<. Kasiral je od 8 strank zneske od 100 do 200 din. Naknadno pa so stranke zvedele da so nasedle lažnemu potniku, za katerim poizvedujejo orožniki. Na Aleksandrovi cesti je neprevidni kolesar podrl 71etnega učenca Franca Cafuto, ki je obležal s poškodbami na rokah. Zdrav, se v bolnici. Na Glavnem trgu je 321etn: delavec Ivan Benger tako nesrečno padel s kolesa na tla. da je obležal z zlomljene levico. Reševalci so ga odpremlli v bolnico. V Tvrševi ulici IS se je zatekel pes temno rjave barve. Lastnik naj se javi na polic ji. V Hrast ju pri Llmbušu so doslej še neznani zlikovci polomili več jablan tn ima prizadeti posestnik Anton Vrecl okoli 400 din škode. — Raj bo z gradnjo novega *°lskega poslopja? Kakor znano, je selniška občina pričela graditi novo šolsko poslopje, ćuje se pa, da je zmanjkalo denarja in da bodo dogradili šolo v surovem stanju do strehe, potem r>a počakali boljših časov A.kc je to res, bomo imeli v Selnici ob Drav: prav tako poslopje, kakor ga imajo v Mariboru, kjer stoji že tri leta nedograjen paviljon snloSne bohvšnice ln kaže svoja gola rebra. V tem pogledu ne smemo posnemati Mariborčanov, saj je škoda za denar, ki smo ga vtaknili v poslopje. keF-^ nam bo ležal mrtev. Našim občanskim možem priporočamo, da o našem predlogu razmišljajo, da bodo naši otroci Se enkrat prišli iz starega nehigieničnega šolskega poslopja v nove zdrave učilnice. (Delavska Politika). — pokvarjena mladina. Pri Podlehniku je neki 141etni deček navalil z nožem na i51etnega posestniškega sina Josipa Kozla ln ga ranil v hrbet. Ranjenca so prepeljali v bolnico. — Materinski tečaj. Potem, ko je naše mariborsko ženstvo predsnočnjim z velikim zanimanjem sledilo referatu o vzgoji naroda poštenjakov ki ga je mesto zadržane predavateljice Angele Vodetove pre-čitala voditelj ca tečaja gospa Jela Lev-Ftikova, se vrši drevi zaključno predavanje prof. Anice ćernejeve. ki bo predavala o problemu našega časa tn vzgoje. — Te/.ko stanje upokojenih železničarjev. Zelo so prizadeti upokojeni železničarji, ki so bili nastavljeni po letu 1923. pa jim službana leta niso bila šteta za oanredovairje in pokojnino. Nešteto predlogov in vlog so že poslali na pristojna mesta, pa žal brez uspeha. Jutri v petek ob pol 3. popoldne se zbero v dvoriščni dvorani na Ruski cesti 7. da se posvetujejo glede nadaljnjih korakov. — Nov prospekt rae»ta Maribora je prva edicija, ki jo je uredil ter izdal mestni tuiistični odbor v Mariboru. Novi prospekt je ii!el v nakladi 20.000 izvodov m .-icer S.S00 izvodov s slovenskim tn srbo-hrvatskim besedilom. 6.000 izvodov z nemškim ha francoskim besedilom, 3.700 izvodov z madžarskm ter italijanskim be-j;c:;ilom. 1.500 izvodov je rezerviranih za druge jezike, predvsem za angleški tekst. Be.-e "Ho v slovenščiru je sestavilo tajništvo mesinega turističnega odbora. Po j pooblastilu kraljeve banske uprave je redi- | g'rala besedilo Tujskoprometna zveza v J po svojern odborniku ravnatelju dr. J. To-rnirčku. Prevod slovenskega besedila so oskrbeli priznani prevajalci in sicer v srbohrvaščini prof. Badalič iz Zagreba, v francoščini prof. Dcbrovoljec, v madzar-Sč ni dr. Veresa iz Budimpešte, v italijanščini prof. TJnaberto Urbani iz Trsta, v nemščino prof. dr. Mišic iz Maribora. Pri izbiranju primernih slik je sodeloval Fo-toklub v Mariboru s svojimi najboljš'irđ fotoamaterji: Vlado Cizelj, Drago Simon-čUč, Franjo Pivka, Ivan Kvac. Anton Von-člna, Jože Kovačič in fotograf Laidvik Kieser. Prospekt je Izdelan v bakrotisku. — JLjucska un'verza v Mariboru. Ljudska univerza pri reda v petek 15. t. m. skupno s tujsko prometno zvezo in Jadransko stražo predavanje ravnatelja CJ. Vrigna-nlna s S'.tšaka o Hrvatskem Primorju. Predavanje pojasnjuje izredno lep ln poučen film, ki Je bil prikazan v vseh evropskih drŽavah z največjim uspehom Od Zagreba do Raba, Popoldne ob 15. predstava za dijaštvo z isVm sporedom. — Vsi v Maribora bivajo*! v°Jnl obvezniki, ki želijo biti pregledani s strani re- krutne kom:sije v Mariboru ob času glavnih naborov, naj se nemudoma, a najkasneje do 1. IV. t. 1. javijo v vojaškem uradu mestnega poglavarstva v Mariboru Slomškov trg 11. soba 3. S seboj morajo prinesti kako listino, iz katere je razvidna domovinska občina ter kolka po 10 in 20 din. Po 1. aprilu se prijave ne bodo vzele na znanje. — Koncert APZ bo v Mariboru v sot>0-posebej priporočamo, so v prodaji pri P to 16. t. na. v dvorani Sokola (Unl°n) Ob 20.15. Vstopn ce in programi, katere še posebej priporočamo, so v prodaji pri Putniku. Ne odlašajte z nakupom, da ne bo prepozno, kajti v Ljubljani je hua dvorana rajsprodana že 4 dni pred koncertom. APZ bo nastopil polnoštevilen Mariborsko s!ed«*!?šce ćetrtek. 14. marca, ob 20: »Vdova Rošlin- ka«. Red A-Petek, 15. marca. Zaprto. Sobota, 15. marca: »Gejša«. Premiera Zasedba v angleški opereti ->Gejši«c. V glavnih vlogah nastopajo: Iglice v a kot gejša O M-m*vsa San; Marica Brumen-Lubejeva. kot MoliV, Fairfaxova zarečen-ka; Kovičeva kot tolmačica Juliette; Go-rinškova kot lady Constance: Gormšek kot guverner marki Imari; Mancš:vski kot angleški mornarski kapetan Fairfax, Hajastovič kot Kitajec, čajarnar VVun-hsi. V vidnejših vlogah so še: P. Kovic kot rakamini, policijski nadzornik v službi markija Imarija. Kamuščič kot japonski častnik Katana, Savtnova kot Marv Wor-thingstonova, Mollyjina prijateljica in drugi. Iz Ljutomera — Občni zbor Lovskega društva. Redni občni zbor Lovskega društva v Ljutomeru se bo vršil v necieljo 17. marca ob pol 3. uri v Seršenovem hotelu. — Ustan°vitev pododbora Udruženja rezervnih oficirjev. Akcijski odbor za 1 novitev pododbora Ud:*uženja rezervnih oficirjev in ratnikov, ki so bili v njeni sreski kmetijski referent Janko Lipovec, železu Ški uradnik Dragiša Mihajlovič ln sreski veteiinar Gregor Jakelj. je 3kl"cal za nedeljo ustanovni občni zbor, ki se je vršil ob devetih dopoldne v Seršenovem ho teki. Za ustanovitev pododbora se jo prijavilo nad 50 rezen^nih oficirjev, ki so se po več ni udeležili ustanovnega občnega zbora. V imenu akcijskega odbora, je pozdravil prisotne g. Janko Lipovec, ki je vodil občni zbor do izvolitve novega predsednika. Po obravnavanju aktualnih vprašanj, ki danes zanimajo vse rezervno oficirje, je sledila izvolitev odbora, v katerem so: Avsec Adolf, postajenačelnik kot predsednik, Gorenc Franjo, starešina sodišča v Gornji Radgoni kot podpredsednik, davčni uradnik Perko Andrej kot tajnk, uradnik Premrov Dragan kot blaga inik, v odbor pa so bili izvoljen.: notar Gregor Sašelj ln strokovni učitelj Rafko Berce. Razsodišče pa tvorijo: nadzornik Fran Karbaš, sodnik Franc ZavsJnik, učitelj Lojze Lušln in uč'tell Porekar. V nadzorni odbor so bili Izvoljeni: sreski načel- ^mk Otmar Skale, veterinar Gregor Jakelj in učitelj Maks Žitnik. Imena funkcionarjev nove postojanke rezervnih oficirjev nam jamčijo, da bo ta organizacija korakala po potih drugih delavnih pododborov. _ Občni zbor Kola jahačev. Občni zbor Kola jahačev bo v Ljutomeru v nedeljo ob 9. z običajnim dnevnim redom. _Kaznovani divji lovci. Pred mesci za- sačeni divji lovci v lovišču občine Raz-krizje so bili po sreskem načelstvu v Ljutomeru kaznovani vsak po 1500 din, in sicer Josip Belovič, Jože Sajnovič in Franc Kutnjak. Zaradi ubitih fazanov pa se bodo morali zagovarjati še na okrožnem sodišču v Murski Soboti. _Meningitis. Tudi v našem srezu sta že dva primera meningitisa ter sta bolnika bila odpeljana v soboško bolnico. Meningitis je nevarna in težko ozdravljiva bolezen, ki se precej pojavlja tudi na Hrvatskem. — Južno vreme, že dva dni prevladuje močan Jug in kaže. da se bomo v enem tednu rešili snega. Prisojne strani so že brez snega. Na cestah in v obcestnih jarkih je polno vode, ker sneg naglo kopni. Potoki že naraščajo. _ Bencinske karte Imamo, bencina na ne. Dobava bencina za motorna vozila postaja vedno težji problem. Najprej ni bilo bencina, nato ni bilo bencina ne kart zanj. Sedaj imamo karte, a nimamo bencina, ker ga je zopet zmanjkalo. Prodaje bencina se branijo trgovci, ker je z njo združenih nmogo formalnosti, ki jih prej ni bilo. V Ljutomeru se je vsaj en trgovec odločil, da bo prodajal bencin, medtem ko so ostali odklonili prodajo. Trgovec, ki se je za proda Jo bencina odločil, pa še bencina nima ter ga vsak čas pričakuje. V Ljutomeru bomo tedaj imeli vsaj enega, ki bo prodajal bencin. Malo drugače je v okolici, kjer se vsi branijo prodaje bencina. Kaže. da bodo pri tem tudi vztrajali, zaradi Česar bodo morali na primer iz Verze j a, Križevcev in štrigove motoristi vsak teden v Ljutomer po en liter benc'na. Vpraaanje je, kako hodo Sli po ta liter bencina, aH peš ali z voznikom, s kolesom ali pa z motoriem, pri čemer bodo porabili najmanj en liter za to pot. Količina bencina, odmerjena za motorna vozila, je mnogo premalhna, treba pa bo še prisiliti vsaj tiste trgovce, ki so bencin prodalali do sedaj, da era bodo prodaiali Še nadalje, da ne bo treba po en liter bencina prehoditi pe3 23 km. — Trta in jab'ane so pozeble. Sedaj, ko je rima že skoraj pri kraln in so dnevi že vsak tep^e-'Si. se v vinogradih ln sadovnla-kih že vidi. da ie n^kai trte p^^^blo. Po zeba pa *e najbolj ka*e pri zemHi Katere vr^te so n^fbolj pozeble. se še nI ugotovilo. Pozeble so tudi mlade -tebi«ne. Kakor vse kaže. so bllt za.radi nozebo občutno ->ri- zadet' sadovni^ki in drevesnice. Točncjših poročil o tem fle nimamo. — Dražbe voženj. V tem mescu bodo tri dražbe voženj gramoza na ce3te. Dražbe se bodo vršile pri sreskem cestnem odboru v Ljutomeru, Vse dražbe so javne, »SLOVENSKI N A K O D«, aetrte*, K Vzdušje je težko, toda vztrajati moramo Kaj bodo čitali pisatelji Bartol, Mrzel, literarnem večeru Kranjc, Klatita in Torkar na jutrišnjem Ljuoljana. 14. marca Lep kulturni dogodek obeta biti jutrišnji literarni večer v dvorani Delavske 2bomice. Trije že znani in priznani pisatelji bodo čitali svoja novejša še neobjavljena dela. to so Vladimir Bartol, Ludvik Mrzel in Jože Kranjc. dva mlada mnogo obetajoča, pa se bosta predstavila ljubljanski kulturni javnosti, to sta Igor Torkar in Ladislav Ki;mta. Literarni večer te .skupine pisateljev, ki so zastopniki naše mlade generacije, zasluži vso pozornost ne samo zaradi tega. ker je literarni večer prvi v tej glede takih kulti min prireditev zelo skromni sezoni, temveč tudi zato. ker je večina del. ki >h brnio avtorji sami čitali, nastala v teh težkih, nenavadnih časih. Kdo ni radoveden, kako so oiijeknili usodni svetovni dog<*iki. ki smo jim priča, v dušah mladih »b>sk<»va loev slovenske besede in iszkaJcev novih vrednost r čsami hode duhovne krize ? Na vprašanje, s katerimi defi bodb stopili na literarnem večera pred s4ovene*xj kulturno iavnosrt. in kaj snujejo, so Baar-tol. Mrzel. Kranrjc, Torkar m Kiastta odgovorili takole: — Na recitacijskem vecem v Delavski zbornica bom č*al >Zgodor> o ciankafiju in bombah*. Ta. zgodba je z&mo eien v verigi tiste serije iy**ed. ki jpe je zaćeLa leta 1937. ko je bila moja prva novela objavljena t Lf-bljanskem Zvonu*. Napisan* je bila J. 19D1_. izđćka pa. je zara
  • ctoiha. utegne imet i jvser fca obračun svoj poseben srni-ML T%a čiem »daj deJamT Zatekel sem se v Kamn!> kakor takrat, ko sem pisal ro-imn »Afanm* *. in zdaj smijem naprej na svojih načrtih. Kopka zgodovinjakih knjig je pred menoj, k: so kar dober posrednik med vetikimtl dogodki današnjega dne in <*ecv-no preteklostjo. Vse. kar se je zgodijo, je ±e pnpcokioe*. J? *e zgodovina. V >rtrisnj5 da« pa gredo rraše dnevna ugibanja. V5*ta6je je težko, toda ne preostane neon drc^ge^ra, kix de iKtrajamo vsak •pri sitijem đĆBa, Jože KratfjK — Moja kameetrja Skedenj bo EKfca v lenafkem. ctođcončal sem tudi dve novi ko-roc«fij& >Kartot«ko greiiov- ki rRevoh>cijo v kleti«, pišem pa komedijo >Sreča s srečko*. Na jutrišnjem literarnem večeru bom čital črtico Matic, novelo Nepomembna zgodba ter >Pravljico o srajci sreče . ki spada v serijo mojih pravljic dvajsetega stoletja. Te pravljice so bfle napisane lansko leto. Ludvik Mrzel prav nenaklonjena — upam, da bo tudi moj »Jurij Potrata«, kakor je komediji naslov, kdaj zagledal beti dan. — Marsikdo bo najbrž maloverno z glavo pornajad. ko bo izvedel, da bom čital odlomek te komecUge. Svoj čas, zlasti po »Lučih ob cesti'', mi je kritika hudo zamerila inelanhohjo m pesimizem, a ko je nekaj let pozneje izšel Bog v Trbovljah«, se marsikateri izmed teh kritikov ni mogel načuditi od kod se je vzela pikra ironija, s katero sem se takrat dotaknil mnogih precej delikatnih problemov. Pa veselje z »Bogom v Trbovljah so mi višje sile precej pokvarile, da dela nisem mogel vršiti. kakor sem si ga bil zamislil. Zato sem se takoj po izidu knjige odločil, da tisto, kar sem zgrešil in zagrešil, čim prej popiavim, in sem začel zbirati gradivo za novo knjigo, ki naj bi ji bilo naslov življenjepis Gospoda Boga*:. A delo. ki sem si ga naložil, je ogromno, in mi gre zelo počasi od rok. Pri vsem tem pa človek tudi nima pravega veselja, zakaj naš književni trg obvladujejo povsem enosmeme, ozke tenoben-ce. in če človek ne pripada nobeni vplivni literarni kliki, je navezan na grenki kruh samozaložbe. V teh letih se mi je nabralo črtic in novel za dobršno zbirko, a kaj naj človek z njimi počne ? ze zdavnaj sem se lotil komedije. Pobudo zanjo mi je dalo neko veliko osebno doživet> pred kakšnimi osmimi leti. a osnutek mi ie obležal v predalu. Ko sem zadnjic gle-ilal krst ;Profesorja Klepcav F"erda Kozaka, me je presenetila neverjetna sorodnost motiva. Moje razočaranje nad Kozakovim delom pa je bilo tolikšno, da sem šel domov, poiskal stare, za-prašene papirje iz arhiva in začel delo od ki"aja. Će mi bo usoda dovolj naklonjena — ali prav za — Bral bom satirične sonete »Utnet-mlOTiK. >€kwenška umetnost< m »Zadnja trna* ter prozo >Dwa starca«. Kar se pa vprašanja e snovanju Laoe.. sem mnenja, da bo kar prav, ako bom gwnrim šele po nekaj letih — dela. — Bral bom odlomek iz daljše novele »Sreča gospe Dine«, in odlomek iz novele >Drevo v viharjuc. Težko je pisati za javnost, dokler človek česa posebnega rte pokaže in razodene. Z načrti je drirga. reč, načrti so poceni in jih nanizaš v vznesenih optimističnih trenutkih, kolikor hočeš. Koliko sem že zasnoval! Rad bi delal in izpolnil vrzeli ter dohitel zamude, življenje tega časa pa ti pred nosom za okrene pot. Piva je borba za kruh. Ne vem. ali naj bo to izgovor ali prav za prav dejstvo, ki je vredno premišljanja. Kljub tema človek poizkuša in se tolče do semegra sebe z najboljšimi upi in nadam i. Položaj trgovcev v ljubljanski okolici Danes dopoldne je imelo Združenje trgovcev za ljub' ljansko okolico občni zbor Ljubljana. 14. marca V dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi udici je bila danes dopoldne redna letna skuperiina Združenja trgovcev za ljubljansko okolico. Zborovanje je otvoril ot> 9. predsednik Jernej Logar iz st. Vida. Id je pred prehodom na dnevni red toplo pocitravil navzoče, zlasti pa podpredsednika Zveze trgovskih združenj g. A. Ver-bftča m g. dr. Pustiška. predsednika trgovskega odseka Zbornice za TOT g. Albina Smerkolja. tajnika dr FMessa in častnega člana. g. Josipa sporna z Jezice, za- hvaljujoč se jdm za njihovo pozornost in aakJonjenost. Predsednik se je spominjal lanake proslave ob priliki 20-letnice Združenja, ki so ji prisostvovali ugledni predstavniki oblasti in naših vodilnih gospodarskih korporacij. Iz njegovega govora pomernanio: V pretekli poslovni dobi je prišla akcija Združenja do pravega izraza na mero- J dajnih mestih le takrat, ko se je obravnavala, z vsemi gospodarskimi vprašanji pri Zbornici in Zvem. Konferenca vseh zbornic v državi, ki se je vršila v Ljubljani, je imela izreden pomen za gospodarske kroge pri obravnavanju novih davčnih predpisov. Enako važna je bila tudi seja centralnega predstavništva vseh zvez trgovskih zdi-uženj v Beogradu. Ostala lokalna vprašanja organizacije rešujemo v lastnem delokrogu ter smo povsod našli popolno razumevanje pri ofola-stih. Borba, vojujočih se držav, ne seuno v vojnem pogledu, marveč tudi v gospodarskem, je iz temelja spremenila UOletno, z velikim trudom zgrajeno svetovno gospodarsko politiko. Mi vidimo det gredo v drugih državah milijarde za. oborožitev, kar seveda ne more ostati pri nas brez posledic. Zato terja totri nevtralnost Jugoslavije od vodilnih naših državnikov ukrepe in sredstva za obrambo nade dr- žavne varnosti. Zato moramo tudi vse ukrepe, ki se v teh izrednih časih uveljavljajo, sprejemati kot nujne in izredne. Poleg davčnega vprašanja je za nas še vedno aktualno vprašanje kiosnjarstva z manufakturnim blagom, ki je v ljubljanski okolici se posebno razvito. Krošnjar-jev je vedno več in bo treba nepošteno krošnjarstvo odpraviti s posebnim zakonom. Omeniti je treba tudi vprašanje ure-nje ureditve minimalnih mezd. Da se ne zviša brezposelnih trgovskih pomočnikov, bo treba uredbo banske uprave o minimalnih mezdah spremeniti po predlogih gospodarskih organizacij. Drugo važno vprašanje je tudi uredba o pobijanju draginje, ki za podeželske trgovce ni potrebna, kajti zadovoljni smo, če blago sploh dobimo in zaslužimo toliko, da se preživljamo. Po predsednikovem govoru je podal izčrpno poročilo tajnik g. Lojze smuč. Oko-uđtoo prebiva lstvo je spričo dobrih konnu-ru3caeijskih zvez močno navezano na mesto samo in imajo te ugodne zveze tudi stoj vphv na podeželsko malo trgovino. Z razvojem m napredkom Ljubljane se je domače prebivalstvo precej odtujilo domačim trgovinam ter nakupuje več ali manj svoje potrebščine v mestu. Tako je naš man trgovec postal le še nekak posredovalec pri prodaji glavnih življenjskih po-trebščm. v prvi vrsti špecerijskega blaga, dočim se nakup o&talega. predvsem boljšega biaga. usmerja drugam, kar pomeni veliko škodo za podeželskega trgovca. S priključitvijo nekaterih večjih okoliških občin k mestu se je delokrog Združenja skrčil aa polovico. Leta 1931 smo imeli še 847 čtenov. zdaj pa j*h je samo še 439. Trgovina na deželi v bližini mesta nima za bodočnost povoJjruh izgledov, niti ne pogojev za ustaiiiavijanje novih ubratovalnic. Da je to res, nam potrjuje .statistika, zaposlenega pomožnega osebja, ki pravi, da je pri vseh 493 trgovcih zaposlenih komaj 44 trgovskih sotrudnikov in ne več kakor 35 učencev. Oe bi ne bilo v ljubljanski okolici nekaj večjih industrijskih obratov, Ki zaposlujejo večje število delavcev m uslužbencev, bi bil položaj našega podeželskega trgovca še obupnejsi. Poleg raznih težkoč moramo omeniti tudi občutno konkurenco nabavi jalnih in konzumnih društev, posebej še nerešeno vprašanje odprave kiosnjarstva. Važno vprašanje podeželskega trgovca je tudi preskrba cbčin z moko in koiuzo. GJospodiirske organizacije ne ugovarjajo, če se moka in koruza delita ubožvnim slojem brezplačno, ne morejo pa odobri v t načina, kako se ponekod oskrbuje domače prebivalstvo z moko ki koruzo, v škodo davkoplačevalcev. Tudi vinska trgovina trpi nuiogo na šu-šmarstvu. G. tajnik se je dotaknil še nekaterih drugih perečih \mrašanj, ki zadevajo okoliškega trgovca, nato pa končal z željo, du ostane povezanost članstva ljubljanske okolice z draženjem kljub veliki oddaljenosti posanieznih krajev tudi v bodoče tako iskreno, Združenje samo pa da bi vsestransko napredovalo. Po poročilu tajnika smuc;i je občni zbor odobril računski zaključek za leto 1939 in je odbor dobil razrešnico. Soglasno je bil odobren tudi proračun za prihodnje leto. nakar so bili podani še nekateri samostojni predlogi. Pri slučajnostih je prišlo do kratke debate, nato pa je bil občni zbor zaključen. El Bruto, kralj žvečilne gume Njegovo kraljestvo je v džungli med Yucatanom in Guatetnalo Poieg oficijelnih vlad ie v Srednii Ameriki v džungli med Yucatanom in Guate-rnalo še druga >država^. ki ie nien neomejeni vladar El Bruto. Oblasti mu ne delajo ovir v njegovem delovaniu temveč nasprotno zadovoljne so. da zna v naročju srednjeameriških orasozdov s krepko roko krotiti izmečke človeške družbe, delavce na svojih plantažah, kier so ori-deluje žvečilna guma. Ce voraša kdo v ameriški tovarni za žvečilno gumo od kod prihaja ta čudna bela snov. neobhodna za izdelovanie žvečilne sume v obliki velikih, debelih in drobnih oalčic in bonbonov, mu pokaže strokovnjak na zemljevidu Srednje Amerike kraiino rekoč: Tam nekje raste to. Naš doba vitel i ie neki El Bruto. Ameriški noročevaiec si ie nedavno vte-nel v slavo, da mora govoriti s tem možem. Njegova odločitev ie bila tem zanimivejša, ko ie zvedel, da se sicer nikier na svetu ne goii drevo, čigar sok se rab: za izdelovanie žvečilne sume. In izialovili so se vsi poskusi glede izdelovania žvečilne sume umetnim potom. El Bruto ima torei za ta izdelek monopol. Ko ie ameriški novinar v Guatemali zbiral podrobnejše informacije in poizvedoval, kako bi prišel do El Bruta. so domačini majali z glavami, češ da teaa imena sploh ne poznajo. Končno se ie oa le dal neki zamo-res podkupiti. Posvaril >e novinarja nai bo previden. Ameriški novinar ie nolafioma orodrl v kraje, kjer se pričenja oblast skrivnostnega El Bruta. Nekega dne so mu pokazali visokega krepkega zamorca, člana El Brutove tolpe. Novinar mu je izročil do-glavarju namenjeno Dismo. Pa tudi ta zamorec ga je posvaril rekoč: Ko ga zagledaš moraš pasti pred njim na kolena. Poljubiti mu moraš roko. kakor mu io poljubljamo mi in bodi previden, kajti to je hudič v človeški podobi. Cez nekai dni so amer. novinariu sporočili, da ga hoče El Bruto sprejeti. Poni sta prišla dva El Brutova telesna stražarja in po skrivnih stezicah sta sa odvedla na livado, kjer stoji krasna vila. El Bruto je sedel s tremi ljudmi na verandi. Bil ie okusno oblečen, imel ie dobro negovane lase in roke. To ie mož ostrih potez na obrazu :n široke spodnje čeljusti. Vem. da je prav tedai uradoval. Predeni so vodili čudne postave, može. ki bi bili radi sprejeti v službo. To so begunci z Guaya-ne, iz ameriških kazriilnic. morilci. M se jim je posrečilo uiti roki pravice. El Bruto si je dal kratko opisati vsak orirnor po sebe j. Večinoma je bil pa že poučen o prosilcev i preteklosti. Se nekaj besed in vrgel mu je kovanec, obroček s .^vilko. S tem je bM končan sprejem v El Brutovo državo. Potem je govoril El Bruto nekai časa z anoeriskim novinarjem in izročil mu ie originalno dovoljenie. da si ie lahko ogledal njegovo plantažo, obenem mu ie bil pa dovoljen dostop tudi do delovnih oddelkov, ki so osvajali v pragozdu novo zemljo. Ni pa smel ničesar in nikosar fotografirati, da bi policija na slikah slučajno ne spoznala tega ali oneu'.i / isiedo-vanega zločinca. El Bruto se po možnosti sploh izosiblje stikov z oblastmi. Ameriški novinar je srečal v pragozdu skupino nad-krvoločne jš:h zločincev, ki iih pošilja El Bruto navadno v nevarne dele pragozda, kjer preže na nje strupene kače. mosrkiti in zastrupljene puščice Indijancev. V mali tvornici, kjer se kuha gumovnikov sok. ie naletel Američan na 50 bivših kaznjencev, ki so pa oslepeli, ko so prodirali skozi goščo pragozda, kjer jim ie ostro trnie iztaknilo oči. N« vseh straneh ie Američan opazil sledove krepke roke in velike organizatorične nadarjenosti El Bruta. Ob slabih poteh, vodećih skozi pragozd, so na manjših razdaljah rešilne slanice, kjer so pripravljeni VSI pripomočki celo za dviganje mezgov iz blata, kaimor so posrez-nejo uboge živaH večkrat do vratu. Slamo El Brutova osebnost jo oprtala amenškormi novinarju zagonetna. El Bruto obvlada dobro angleščino in španščino. To šc pravi in edini krali zv-ečrmo kvarne. Tolovaj Hare, ki ho ga končno prijeli. <»k>j poročilo ua 2. strani. Krinka i 54 ljubezni lenti Toda ona. ki si ga ni bila izbrisala iz spomina, čeprav je zvedela za ženitev markiza de Valcora, je morala domnevati, da on sploh ne misli več na njo. Renaud se je bil oženil z mladim, ne posebno premožnim dekletom iz visokega plemstva Laurencio de Servon Tanis. Šele čez leto dni, ko se je nova markiza pripravljala k porodu, se je mladi parček končno preselil v grad de Valcor. Kmalu nato je prišla na svet M3-chelina. Potrebe velikih industrijskih podjetij, ki jih je bil ustanovi! markiz v Ameriki, so ga klicale na drugi konec oceana. Njegovo tovarniško ozemlje bi se moralo se razširiti, zajeti bi moralo vse njegovo zemljišče, ki bi tvorilo majhno državo, nazvano kratko Valcorie in bi postalo neizčrpen vir bogastva njegovemu astniku. Le-ta je že drugič zapuščal Francijo, ne da bi mu volja ali naključje omogočilo srečati Gaetano. Ko se je mudil v daljnji tujini, so se jele plesti tradicionalne vezi med Valcorom in Perneusom. Markiza je ponudila grofici svoje prijateljstvo in slednja ga ni odklonila. Tako je pač med sosedi. Po dolgih mesecih je Renaud na svojem povratku spoznal, da veže mladi ženi iskreno prijateljstvo. Ko sta se Gaetana in Renaud srečala, je bilo minilo že osem let od trenutka, ko sta se zadnjič videla. Ta doba se je do dveh mesecev ujemala s starostjo malega Herveja. Nista pa mogla uganiti čustev drug drugega. Tem ni bilo mogoče prodreti do dna. Ponos je bil zapečatil usta grofici de Ferneuse. Ni vedela, da-Ii je spoštovanje, brezbrižnost ali previdnost tisto, kar je zavezalo jezik njenemu bivšemu ljubčku. Koliko skrivnega prizadevanja je morala potem napeti, da bi odkrila, kaj je tičalo za tem molkom, ki ga ni prekinilo nobeno namiga van je, noben vzdih, noben pogled. Ta hladnokrvnost ji je dajala moč, da se je obvladala tudi sama. Toda njen mož je umrl. Gaetani še ni bilo trideset let, ko je ovdovela. Očarljiva in nežna lepota te svetlolaske, njen samozavestni čar, ki se je pa lahko izpremenil v nežnost, njena čista aristokracija in njeno premoženje, vse to ji je prineslo celo vrsto priznanj ljubezni, čim je postala vdova. Nihče ni dvomil o tem, da se misli znova poročiti, da bi slednjič uživala radosti življenja, katerih ni mogla imeti ob razuzdanem in pozneje bolnem možu. Grofica de Ferneuse je pa zavrnila vse srmbače. Zdelo se je, da ima edino strast, hrepenenje in cilj: svojega sina. Herve je bil vedno pri nji in ona ni nikoli zapustila svojega gradu. Dečka so vzgajali njegova mati in duhovni učitelji v tej Bretagni med šumenjem morja in vetrov, tišino, drevjem in valovi To je napolnilo njegovo dušo z misticizmom, da je postala uporna, plamteča in zvesta. Že od otroških let je ljubil Michelino. Gospa de Ferneuse je zvedela to šele pozneje. Tega naj bi ae bila ustrašila prav tako kakor se je ustrašila markiza de Valcor, ko je mislila, da je odkrila v slučajno najdenih pismih, da sta Michelina in Herve otroka enega očeta. Gaetana pa ni storila radi strašne nevarnosti radikalnih ukrepov s tem. da bi zbežala s sinom ali vse odkrila, temveč se je zadovoljila s tem, da je s posrednimi sredstvi gasila nežno ljubezen nsvojega sina. Ta sredstva bi lahko bila učinkovita pri tako močnem materinskem vplivu, kakor je bil njen. To so bili preudarki, migljaji, odpor ali nade. Namen vsega tega je bil odvrniti drugam dušo, ki je navadno poslušno hodila za materino dušo. Navadno ljubimkanje bi se bilo s tem ohladilo. Nikakor se pa ni ohladila krepostna in globoka strast, draga mladeničevemu srcu kakor njegovo življenje, kakor njegova sinovska udanost. Gospa de Ferneuse je spoznala to med svečanostjo, prirejeno v proslavo Michelininega osemnajstega rojstnega dne. Na proslavo je prišla vsa v skrbeh. In bil je eden najresnejših pogovorov, kar jih je imela z Renaudom, ko sta de Plesguen in Jose Es-caldas skrita za deblom s cigarama v ustih opazovala ta lepi parček, kako se počasi izprehaja, zalit s prameni močnih električnih žarnic Tn vendar se grofica de Ferneuse po čudni taktiki tudi v tem trenutku, ko je šlo za srečo, bodočnost in morda tudi eksistenco njenega sina, ni sklicevala na spomine markiza de Valcora, da bi z njimi ugoto- vila strašno resnico, da sta njuna otroka brat in sestra- Obravnavala je odkrito, z glasom, ki se ji je bilo posrečilo izpremeniti ga, možnost njune poroke in sledila z napeto pozornostjo, bistrim očesom in drhtečim srcem vsemu, kar je Renaud povedal z besedami ali z izrazom na svojem obrazu. Kakšen problem je hotela rešiti ta žena, ta mati'? Kaj je čutila, ko je mogla ugotoviti pri markizu de Valcor isti brezčutni in nepojmljivi molk glede na preteklost in formalno odločitev omožiti hčerko z mladim grofom de Ferneuse? In potem ko je slutila to drugo čustvo, nemo že toliko let, komaj odkrito tistega večera, o katerem se pa Gaetana ni motila, — ljubezen tega moža do sebe, komaj zadrževano hrepenenje, tako blizu izbruhu, ljubezen, ki ga je prešinila, drhtečega ob njeni strani? Ni imela časa, da bi izvajala posledice tega trenutka iz potrpežljivega opazovanja korak za korakom že skozi več let. Ko je prihitela k nji Laurence z gnevom v očeh, z žalitvijo na ustih, da bi jo zapodila iz hiše, čije tajno je ona, Gaetana de Ferneuse. po svojem prepričanju imela v rokah, je napolnila njeno srce težka negotovost. Vzklik markize de Valcor: Michelina, ah, uboga moja hči! in njen vzklik, nanašajoč se na Herveja, ta ubogi otrok — mar to ni bil udarec strele, ki naj bi izpremenil idilo teh dveh nedolžnih otrok v dramo? Renaudova žena je vedela vse. Razbila je to zločinsko zaroko. Pri tem je ravnala v soglasju z Gaetano ali pa je prehitela njene poznejše naklepe. Herve se je torej res moral zahvaliti za življenje človeku, ki ga je imela Gaetana pred seboj. Zaslepljena mati je pustila pod vplivom nesmiselnega privida svojega sina korakati zločinu ali obupu naproti. M Za dml fc*a Oloo Chftfto* M VtfvlpMpm