0SK2^JA knjižnica GELJP PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE PARIZUE 1 3314 BRASLOVČE TEL: 03/ 703 31 30 TRGOVINA CIZE/ GOSTILNA CIZEJ STUDENCE 46 3310 ŽALEC TEL: 03/ 714 80 60 NOVO - prečudovite torte sladki Toni TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o. Šempeter 13a, tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52, servis tel.: 703 84 53 ____ ■ ZASTOPSTVO ■SMBMSiiw IN VGRADNJA MONTAŽA KOŠIR KOŠIR LADISLAV s.p. Levec 9, 3301 Petrovče tel. & fax: 03/547 25 96 GSM: 041 666-468 Leto Hi • številka 3 • cena 2SO SiT • 28. marec 2001 OSREDNIE TEME 0 delo Policijske postaje Žalec Zanimivo Šahovski “booom” v Grižah str. 8 str. 24 3000 CEUE, KOTNA UUCA1 TEL: 03 42 84 ! 22, Gsm: 041 416 200 STROJNI ESTRIHI kvaliteta za ugodno ceno Novi prostori za Eureko in Želvo Februarja 1998 je na pobudo samopomočne skupine ljudi s psihiatrično izkušnjo in v organizaciji Centra za socialno delo Žalec začel delovati Dnevni center za ljudi s težavami v duševnem razvoju Eureka. Dve leti kasneje je CSD Žalec ustanovil še Dnevno-informacijski center za mladostnike, ki uživajo drogo, in njihove svojce z imenom Želva. Do nedavnega so se dejavnosti zaradi prostorske stiske izvajale v obliki spremljevalnih dejavnosti na CSD. S pomočjo občine Žalec pa sta Eureka in Želva dobila svoje prostore v hiši na Levstikovi 15, zraven mestnega parka in tržnice. Slovesnosti ob odprtju novih prostorov Eureke in Želve se je udeležilo precejšne število uporabnikov novih prostorov, njihovih staršev, zaposlenih v CSD, občinskih svetnikov in drugih gostov. Med njimi sta bila tudi Marjeta Ferlan-Istenič ministrstva za delo, družino in soci- alne zadeve in Milan Krek z urada za droge Republike Slovenije. Na slovesnosti, ki jo je vodila Saška Pukl, je zbranim najprej spregovoril župnan Lojze Posedel, ki je izrekel veliko lepih besed in zahvalo tistim, ki vlagajo svoje znanje in napore v delo tega centra. Sledil je kulturni program, v katerem so sodelovali tudi nekateri člani centra Eureke. Posebno razmišljajoč in globok pa je bil govor Vlada Dolarja, katerega sin Kondrad je član centra Eureke. Dnevni center Eureka in informacijski center za mladostnike, ki uživajo drogo, in njihove svojce Želva, sta ob koncu kulturnega programa predala namenu župan Posedel in Milan Krek iz urada za droge RS, ki sta vse prisotne nato tudi popeljala na ogled centra, ki je nedvomno pomembna pridobitev ne samo za občino Žalec, ampak celotno Spodnjo Savinjsko dolino. D. Naraglav Dnevni center Eureke in Želve je od minulega četrtka dalje na Levstikovi 15. Množice na Jožefovem sejmu Tudi letošnji, že 15. tradicionalni Jožefov sejem v Petrovčah, se je na jožefovo pričel s sveto mašo v tamkajšnji baziliki. Množice ljudi, •sini ki so čez dan obiskale sejem, so bile dokaz, da se je sejemska prireditev, ki jo organizirajo Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče, Enota za kmetijsko wruBi svetovanje, Govedorejsko društvo in Društvo kmečkih žena Spodnje Savinjske doline, dobro prijela. Na sejemskem prostoru, ki pa je za takšno prireditev premajhen, se je zbralo doslej največ sejmarjev in obiskovalcev. Lahko bi rekli, da se je prodajalo in kupovalo vse, od šivanke do traktorja, organizatorji pa so pripravili nidi več obsejemskih prireditev, kot so degustacije in razstava Mleko in meso iz naše doline, na kateri so predstavili jedi iz mleka, teletine in govedine. Poleg omenjenega so prikazali razna kmečka opravila in običaje. T. Tavčar Na sejmu je bilo ves dan živahno. Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 571 82 85,71012 10 MsgtSCŠM ÌQfeS is nakup nati 2ÖÖÖ SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Izžrebani nagrajenci: 1. Jože Filipič, Janka Kača 5, Žalec 2. Boža Povalej. Prapreče 18, Vransko 3. Vilma Tekavc, Šlandrov trg, Žalec REACHING OUT a'hv a fmtPmentitii/-! minister jaor trderfaàh Cowt*. il * St w?asd«iFti>ou SeUimJ fees improve rasest- and c-sdte>a kateter wswirf help toe. Bat 3 hiss.? r.tedgiSssa cd asd tte stytjy isenses or ■ ms mine are,* ~li certeisfy is a chsitecgc," autis restìe btstegsst Reb tsfesy ixitirtl. i i:v|r * •’ - • ¥»a FB* et Stowala tosses ha tut into the ah in or rfHuxtst Move »ta « TV unSSta n SrMto. is tori® «alfe*. Keotot* » Mi «!Kii • Jfeshri l Mat Su atüög fer tka boanfts » .... - - -........' - ,-;1. i„> r.sfß, }in Aliar, a mmrnmkS&mibm t, i „ a. mm Tale ni prvoaprilska in tudi računalniška potegavščina ni. Savinjčanka Vida Flis je na specialni olimpiadi na Aljaski v teku m smučeh res osvojila tretje mesto in se tega uspeha razveselila iz vsega srca. Dokazov je več kot dovolj, tudi zgornja fotografija, ki jo je na naslovnici objavil tamkajšnji časnik. Na pragu pomladi jo objavljamo tudi mi, za spodbudo vsem, ki se jim zdi, da ne bodo mogli uresničiti svojih želja in načrtov. Saj veste, kako pravijo: Kjer je volja, je tudi pot. Vida je že doma, s staršema je hvaležna vsem, ki so jim omogočili skupno pot na mrzli konec sveta. Več o njenih doživetjih bomo pisali v prihodnji številki Utripa, v tej pa med drugim preberite, koliko dela so imeli lani naši policisti in kaj menijo ljudje o položaju žensk pri nas. Vsem, ki praznujete veliko noč, pa lepe praznike ter obilo debelih in pisanih pirhov! Zbor gasilske zveze v Grižah Gasilska zveza Žalec bo imela v petek, 30. marca, 46. redni občni zbor. Predstavniki vseh prostovoljnih gasilskih društev, vključenih v zvezo, se bodo ob 19- uri zbrali v dvorani Doma upokojencev v Grižah. Kot je običajno, bodo na občnem zboru o delu zveze v preteklem lem poročali predsednik, poveljnik, blagajnik in predsednik nadzornega odbora. Ker bodo opravili tudi nadomestne volitve, pa bo o udeležbi delegatov poročala še verifikacijska komisija. Po razpravi po poročilih in besedi gostov bodo sprejeli plan dela zveze in finančni plan za letošnje leto, po izvedbi nadomestnih volitev pa bodo podeljena priznanja gasilske zveze Žalec. K. R. 9 771580 096004 Branko ZOTTEL, s.p. Ulica žalskega tabora, 3310 ŽALEC tel.: 710-13-70, faks: 710-13-71 mobitel.: 050/ 635-868 PROIZVODNI PROGRAM: • INOX eodl za vino • INOX milni za grozdje •. INOX milni za Jabolka marec 2001 Občina Žalec Prisluhnimo srcu za družino Družinec Konec februarja je Dragu in Dragici Družinec s Ponikve do tal pogorela stanovanjska hiša, z njo pa tudi vsa oprema in osebne stvari. Nesreča je zelo hudo prizadela Dragico, ki je skoraj povsem slepa, in jo iztrgala iz domačega, njej znanega okolja. Občina Žalec je na seji odbora za odpravo posledic požara in na dopisni seji občinskega sveta oškodovancem odobrila enkratno socialno pomoč in jima dodelila solidarnostno stanovanje za dobo enega leta z možnostjo podaljšanja. Župan Lojze Posedel je ta ponedeljek Družinčevima izročil ključe, tako da se bosta od hčerke, kjer začasno stanujeta, preselila na svoje, ko bosta imela vsaj najnujnejšo opremo. Za nakup opreme in nujnih osebnih stvari je pri Banki Celje odprt žiro račun št.: 50700-610-16, sklic 05-1376152-426903, kamor lahko vsi, ki ste odprtih src in rok, nakažete svoj prispevek. Z zbranimi sredstvi bodo pričeli tudi z rekonstrukcijo pogorelega objekta. T. Tavčar Župan Lojze Posedel z Dragom in Dragico Družinec ter ostalimi gosti v stanovanju, ki sta jima ga Občina in podjetje SIPRO dala v uporabo. OBČINA ŽALEC Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora SPOMLADANSKE AKCJJE ČIŠČENJA BREGOV VODOTOKOV Z namenom obeležitve svetovnega dne vode in Zemlje bodo na celotnem območju občine Žalec potekale akcije čiščenja bregov vodotokov, in sicer 31. marca 2001 s pričetkom ob 9- uri. Organizator akcije je Občina Žalec z vsemi krajevnimi skupnostmi, MS Žalec, podjetji Javne naprave Celje, Nivo Celje, RD Celje, RD Šempeter, LD Žalec in LD Gozdnik Griže. Akcije bodo potekale na različnih lokacijah, in sicer: • KS Galicija - zbirališče pri šoh v Veliki Pirešici - potok Pirešica, • KS Griže - zbirališče pri KS Griže - potok Artišnica, • KS Levec - zbirališče pri vrtcu Levec - potok Lava (od Petrovskega mostu do izliva) in Savinja, • KS Liboje - zbirališče pri Kih - potok Borica, • KS Petrovče - zbirališče pri mostu čez Lavo (odcep za ČN Kasaze) -potok Lava, • KS Ponikva - zbirališče pri Banovšek (izvir Ponikvice) - potok Ponikvica, • KS Šempeter - zbirališče pri Tenis centru Zupanc - reka Savinja (od Pievčak do Šeškega mostu), • KS Vrbje - zbirališče pri ribniku Vrbje - reka Savinja (od Vrbja do Šeškega mostu), • MS Žalec - zbirališče za obratom PUV - Struga (od Žalca do izhva) in Savinja (nazaj do PUV-a). V primeru deževnega vremena se akcija prestavi na naslednji teden. Vse ljubitelje narave in urejenega okolja vabimo, da se nam pridružijo! Višja svetovalka za komunalni nadzor Simona Bolarič, univ. dipl. inž. VODJA ODDELKA Aleksander Žolnir, univ. dipl. inž. ZAHVALA Kadar si dober s kom, ki je v težavah, upaš, da tega ne bo pozabil in bo dober do koga drugega. In tako se dobrota Širi kot požar... (Whoopi Goldberg) ... in tako kot se je širil požar, se je širila tudi vaša pomoč, ki ne bo nikoh pozabljena. Iskrena HVALA gasilcem, KS Ponikva, Občini Žalec in vsem, ki ste nam ob nesreči nesebično priskočili na pomoč in nam še vedno stojite ob strani. $ hvaležnostjo družina DRUŽINEC Uspeh akcije zbirajmo nevarne odpadke v občini Žalec V DVEH DNEH VEČ KOT TRI TONE NEVARNIH ODPADKOV____________________________________________________ odpadki bodo predani pooblaščenim predelovalcem v predelavo oziroma uničenje pod strokovnim nadzorom, ločeno glede na vrsto odpadka. Večina teh odpadkov bo tako izvožena, akumulatorji pa bodo predelani v Mežici. Potek akcije kaže, da smo dovolj pripravljeni in sposobni slediti praksi ločenega zbiranja, odlaganja in predelave odpadkov, ki je v ekološko osveščenih državah že dobro utečena praksa. Da bomo uspeh nadoknaditi zamujeno, moramo čimprej sprejeti sortiranje in ločeno zbiranje odpadkov kot nekaj samoumevnega in koristnega za nas in potomce. Sistem ločevanja odpadkov v občini Žalec smo pričeli sistematično izgrajevati v letu 2000 z odprtjem reciklažnega dvorišča pri Surovini Žalec, ki služi ločenemu zbiranju in predelavi kosovnih odpadkov. Letos v marcu smo ga dopolnili z ločenim zbiranjem nevarnih odpadkov, ki bo akcijsko potekalo vsako leto dvakrat. V aprilu pa bomo sistem izpopolnili v zaključeno celoto, in sicer s postavitvijo ekoloških otokov v mestu Žalec in vseh okoliških naseljih. Ekološki otoki bodo namenjeni ločenemu zbiranju parirja, stekla in drobnih kovinskih odpadkov. Ekološkemu osveščanju odraslih in otrok pa bo namenjena tudi informativna publikacija, vsebina katere bo namenjena prikazu uvedenega sistema ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Žalec in jo bodo prejela vsa gospodinjstva v' občini Žalec. Glede na vsebino predlagamo, da jo skrbno prelistate in shranite kot pripomoček pri reševanju vsakodnevnih vprašanj na področju ravnanja z odpadki. OBČINA ŽALEC Višja svetovalka za komunalni nadzor Simona Bolarič, univ. dipl. inž. V žalski občini v tem času prvič poteka akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Odpadki se zbirajo v posebnem zbiralniku podjetja Javne naprave, javno podjetje d.0.0. Celje. Občani iz krajevnih skupnosti Levec, Petrovče in Liboje so tako v minulih dneh v zbiralnik, ki je bil postavljen na štirih lokacijah v naseljih Levec, Drešinja vas, Petrovče in Liboje od 19- do 20. marca, prinesli preko tri tone različnih nevarnih odpadkov: • 1478 odpadnih olj in maščob, • 235 kg odpadnih barv, lakov, lepi in umetnih smol, • 7 kg kislin, • 4 kg baz, • 123 kg ostankov pesticidov in fungicidov, • 3 kg baterij, • 41 kg flurescentnih snovi in odpadkov, ki vsebujejo Hg, • I68O kg akumulatorjev, • 35 kg odpadne embalaže in • 3 kg odpadne elektronske opreme. Ker so količine zbranih odpadkov evidentirane samo za dva zbiralna dneva, akcija pa je potekala po vseh ostalih krajevnih skupnostih občine Žalec še vse do 26. marca, to je polnih sedem dni, je bilo zbranih kar nekaj ton nevarnih odpadkov, ki bi sicer končali na komunalni deponiji. Vsi zbrani VLAGANJA OBČANOV V IZGRADNJO JAVNEGA TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA - PRIVATIZACIJA TELEKOMA JE PRED VRATI Vse občane in krajevne skupnosti pozivamo, da pošljejo v roku dveh mesecev od objave poziva fotokopije pogodbe, sklenjene z upravljalcem telekomunikacijskega omrežja - Telekomom Slovenije oziroma bivšim PTT-jem, na Občino Žalec, oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve (gospa Zvonka Zupančič). Podatke o tistih, ki so sofinancirali izgradnjo telefonskega omrežja oziroma celo telefonske centrale in ne le telefonskega priključka, bomo posredovah Skupnosti občin Slovenije, Vladi RS in Telekomu. V primeru, da bo prišlo do realizacije zakona o telekomunikacijah glede povračila vlaganj lokalnim skupnostim in posameznim investitorjem, bomo lahko le tako učinkovito sodelovali. OBČINA ŽALEC Za kolesarske steze ni denarja Občina Žalec oziroma občinski svet je že v letu 1999 sprejel sklep, da je potrebno pri načrtovanju obnovitev ali gradnje novih cest zagotoviti varnost kolesarjev v prometu. To pomeni gradnjo kolesarskih stez oziroma razširitve cest, ki omogočajo varnejši kolesarski promet. Kljub sklepu se pojavlja vrsta težav pri uresničevanju, zlasti pri načrtovanju kolesarskih stez, ki jih v žalski občini ni. Na vprašanje svetnice Danice Jezovšek - Korent je vodja oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora občine Žalec Aleksander Žolnir v odgovoru napisal, da so se pri vseh rekonstrukcijah ceste razširjale, kar velja za ceste v Dobriši vasi, Vrbje -Roje in Šempeter - pokopališče. ’Iddi ukinitev parkirnih prostorov vzdolž občinske stavbe v Žalcu je ukrep, ki omogoča kolesarjem varnejšo vožnjo po ulici Savinjske čete. Poleg višjih stroškov investicij zaradi razširitev se pojavlja še problem pri odkupih zemljišč, saj je zelo težko doseči soglasje z lastniki. Za kolesarsko stezo ob cesti Vrbje - Roje bi bilo potrebno odkupiti še meter in pol širok pas zemljišča, s tem pa bi posegli na obdelovalne površine, kar pomeni bistveno povečanje odškodnin lastnikom in seveda same vrednosti investicije. V preteklosti so se zlasti lokalne ceste obnavljale le s preplastitvijo, geodetske odmere in odkupi pa se niso izvajali. Uidi zato je tohko cest, ki so preozke in uničene do te mere, da so nevarne za kolesarje in celo za voznike avtomobilov. Denarja za tovrstne investicije je v občinskem proračunu vedno premalo, zato so na občini sklenili, da je nujno obnoviti in razširiti čim več cest, tudi na račun gradnje kolesarskih stez. Po besedah Aleksandra Žolnirja se občinske službe zavedajo potreb ne le po kolesarskih stezah, ampak tudi po stezah za pešce in pločnikih, saj je med drugim vse več tekačev rekreativcev, ki uporabljajo lokalne ceste. K.R. Občina Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora, na podlagi Pravil za oddajanje stanovanj v najem, Osnovnih pogojev in točkovnika za vrednotenje meril za dodeljevanje stanovanj in po sklepu 1. seje komisije za stanovanjska vprašanja upokojencev objavlja RAZPIS ZA ODDAJO STANOVANJ V NAJEM UPOKOJENCEM 1. Predmet razpisa so stanovanja, namenjena za reševanje stanovanjskih problemov upokojencev v upokojenskih blokih v Žalcu, Efenkova 1, Trubarjeva 1 in Dobriši vasi 3 a, 3 b, ki bodo izpraznjena v času veljavnosti prednostne hste. 2. Upravičenci do najema stanovanja v upokojenskem bloku so upokojenci: - občani Občine Žalec, ki so državljani Repubhke Slovenije, s stalnim bivališčem na področju Občine Žalec in na naslovu tudi resnično bivajo, - katerih skupni dohodek ne presega dohodka, ki je določen za upravičence do neprofitnega stanovanja, - ki niso najemniki standardnega neprofitnega stanovanja, - ki niso lastniki ah solastniki nepremičnine v državi ali tujini oziroma premičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja (po normativih glede na število družinskih članov). Do dodelitve stanovanja ni upravičen: - prosilec, ki je stanovanje izpraznil in mu je bila izplačana odpravnina v skladu s 126. členom stanovanjskega zakona ah je odkupil stanovanje po določbah SZ, - prosilec, ki mu je bilo dodeljeno stanovanje, pa je po sklepu sodišča izgubil pravico uporabe (po razvezi zakona ah razpadu izvenzakonske skupnosti zaradi neplačevanja obveznosti ipd.). 3. Merila za sestavo prednostne liste Za sestavo prednostne hste za dodelitev stanovanja v najem se bodo upoštevala Pravila za oddajanje v najem (sklep 20. seje UO Stanovanjskega sklada PIZ 29- 6. 2000), osnovni pogoji za oddajanje v najem s točkovnikom za vrednotenje meril za dodelitev stanovanja (sklep Stanovanjske komisije upokojencev 24.6. 1998). 4. Vlaganje vlog za pridobitev stanovanja Interesenti vložijo vlogo za pridobitev stanovanja na predpisanih obrazcih v roku od 2. 4. do vključno 17. 4. 2001 vsak delovni dan med 11. in 14. uro v poslovni zgradbi Stanovanjskega podjetja SIPRO Žalec, Pečnikova 1, Žalec, pisarna 8/1. Obrazpe in obrazložitev v zvezi z zahtevano dokumentacijo dobite pri Tatjani Urlep ah Olgi Laščak. Vloge, ki bodo prispele po izteku roka, bodo zavrnjene. Na podlagi vloženih vlog bo strokovna služba ugotovila upravičenost in v primeru izpolnjevanja splošnih pogojev z ogledom preverila resničnost navedb. Vlagatelji vlog bodo o uvrstitvi na prednostno listo obveščeni s sklepom. Občina Žalec marec 2001 Tiskovna konferenca župana Največja pridobitev - telovadnica Župan občine Žalec Lojze Posedel je prejšnji četrtek pripravil tiskovno konferenco, ki je bila namenjena kar nekaj aktualnim dogodkom v občini. S predsednikom občinskega požarnega odbora Ivanom Jelenom sta spregovorila o požaru stanovanjske hiše na Ponikvi, last družine Družinec, ravnatelj OŠ Griže Franci Žagar je predstavil projekt Mir je v naših rokah, direktorica Centra za socialno delo Irena Pražnikar pa je povedala, kaj pomenijo novi prostori za dnevna centra Eureka in Želva. Na tiskovni konferenci se je novinarjem prvič predstavila tudi nova referentka za stike z javnostmi občine Žalec Sabina Kladnik. T. T. Jutri seja žalskih svetnikov Ob dnevu Zemlje javorjev drevored Ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje bosta Mestna skupnost Žalec in turistično društvo Žalec 20. aprila organizirala na Filipovem trgu v Žalcu sejem cvetja. S to prireditvijo, ki jo bodo pripravili z Vrtnarstvom Celje in cvetličarji iz Žalca, želijo pod ugodnimi pogoji ponuditi sadike za grede, okenske police in bogato izbiro grmovnic, hkrati pa krajane in ustanove vzpodbuditi k večji skrbi za urejenost mesta. Ob tej priložnosti bodo zasadili • javorjev drevored v ulici Heroja Staneta. Drevesa bodo 20. aprila ob 10. uri svečano zasadili pokrovitelji. Pokroviteljstvo za eno drevo je 20.000 SIT, na drevesa pa bodo namestili ploščice s podatki pokroviteljev. Mestna skupnost Žalec vabi pokrovitelje k sodelovanju. Vse dodatne informacije so na voljo v tajništvu Mestne skupnosti Žalec (tel.: 571-59-75) in na sedežu turističnega društva Žalec (tel.: 713-68-68). M. C. Jutri, to je v četrtek, bo 22. seja občinskega sveta občine Žalec. Svetniki bodo imeli na dnevnem redu kar 18 točk. Med drugim bodo potrdili mandat novemu članu sveta. V prvi in drugi obravnavi bodo odloki o spremembah statuta občine Žalec, o financiranju političnih strank, o spremembah odloka o plačilu komunalnega prispevka in o spremembah zazidalnega načrta stanovanjske soseske V. Žalec in soseske Frenga Žalec. V drugi obravnavi bodo spremenjeni odloki o ustanovitvi javnih zavodov in Javnega komunalnega podjetja Žalec, svetniki pa bodo odločali tudi o sklepu o ureditvi premoženjskih razmerij ob prenehanju obstoja Zavoda za kulturo Žalec. Prav tako bosta na dnevnem redu poročilo o delu oddelkov občinske uprave in poročilo nadzornega odbora o porabi javnih sredstev v občini v obdobju od 1. januarja do 24. novembra lani. V drugi obravnavi bo predlog odloka o proračunu občine Žalec za leto 2001. K. R. VRTCI OBČINE ŽALEC VABIMO 1. K VPISU PREDŠOLSKIH OTROK (od 1 .do 6. leta) od 3. do 21. maja na upravi in sedežu enot: - Žalec III. - uprava: vsak dan od 6.30 do 15.30 ure, sreda do 16.30 ure (tu vse enote), - Petrovče: vsak torek in četrtek od 7. do 15. ure, - Šempeter: vsak torek in četrtek od 7. do 15. ure. 2. “SPREHOD” PO VRTCU - dnevi odprtih vrat (vedno od 16. do 17. ure), starši sami ah z otrokom: - ponedeljek, 7. maja: vrtci Žalec I., (Aškerčeva), Griže, Levec, V. Pirešica, - torek, 8. maja: vrtci Petrovče, Žalec III. (uprava), Šempeter, Zabukovica, - sreda, 9- maja: vrtci Žalec II. (Prežihova), GaUcija, Ponikva, Liboje. Z našimi izkušnjami skupaj z Vami - najboljše za otroka. Vabljeni! intari daa 4 GRADBENO OBRTNA DELA Ü,. 3000 CELJE, KOTNA UJCA 1 TEI.: 03 42 84 122, Gsnv 041 416 200 NA PODROČJU GRADBENIŠTVA IZVAJAMO: novogradnje in adaptacije strojni estrihi in ometi zemeljska dela in zunanje ureditve najem gradbene opreme in orodja 331 ? ^ —* —— -r , . jljčp * ® *PI • ■ £ r nrl Vi 'ff ® 1)111#-iir-orTT Krajevna skupnost Petrovče se je pred letom in pol teritorialno in po številu prebivalcev zmanjšala, saj so v Levcu ustanovili svojo krajevno skupnost. Kaj vse so lani postorili in kaj načrtujejo za letošnje leto, je povedal predsednik sveta KS Petrovče Peter Kainz. “Ena največjih investicij v naši krajevni skupnosti lani je bila in bo tudi letos gradnja prizidka - nove telovadnice k osnovni šoli Petrovče. Projektna vrednost znaša nekaj več kot 240 milijonov tolarjev, dela pa zaradi mile zime potekajo hitreje od pričakovanj. Kot vse kaže, bo gradnja končana konec aprila. Poleg tega smo lani v zahodnem delu Petrovč pričeli z gradnjo kanalizacije, vrednost del pa je znašala 24 milijonov tolarjev. Nekaj sredstev smo namenili tudi za popravilo in krpanje cest Petrovče - Drešinja vas ter Arja vas -Ruše. Na tem zadnjem odseku smo ob cesti skozi gozd uredili odvodnjavanje in rekonstruirah zadnji ovinek. Na področju protipoplavnih dejavnosti smo v Arji vasi odstranili temelje starega mostu čez Ložnico, poglobili potok Godomljo in povišali njegov desni breg. Dela je izvajalo podjetje Nivo Celje. Poleg naštetega smo opravili še več manjših del.” O tem, kakšne so naloge za letošnje leto, pa je Peter Kainz dejal: “Na prvem mestu Je dokončanje telovadnice, nato pa bi radi pričeli z urejanjem kanalizacije v Arji vasi, Drešinji vasi in v zahodnem delu Petrovč. Čaka nas še vehko dela, saj bo potrebno pridobiti vsa soglasja lastnikov zemljišč. Prav tako kot lani je pred nami tekoče vzdrževanje cest in še kaj.” T. Tavčar Nova telovadnica bo poleg KS Petrovče služita tudi KS Levec in Galicija. Bronasti znak Zvonku Kotniku 1990, 1994,1996 in 1998. V splošnem prizadevanju pomagati ljudem je aktivno deloval na vseh segmentih zaščite, reševanja in pomoči. Pomembno je njegovo sodelovanje pri gašenju katastrofalnega požara hmeljskega skladišča v Šempetru leta 1999 in v reševalni akciji ob prometni nezgodi na železniškem prehodu Šempeter - Podlog istega leta. Zlasti so vidna njegova prizadevanja pri strokovnem usposabljanju članstva v prostovoljnih gasilskih društvih, občinskem poveljstvu in Gasilski zvezi Žalec. S svojim prizadevanjem in osebnim zgledom je vehko pripomogel k dvigu strokovne usposobljenosti v svoji sredini in gasilski zvezi. Župan Lojze Posedel je dejal, da je dodehtev priznanja civilne zveze zanj, za šempetrsko društvo in GZ Žalec vzpodbuda za nadaljnje delo v sistemu zaščite, reševanja in pomoči. T. Tavčar Občinski štab civilne zaščite občine Žalec je ob dnevu civilne zaščite pripravil slavnostno sejo, na kateri je župan Lojze Posedel v imenu republiškega štaba civilne zaščite podelil bronasti znak civilne zaščite Zvonku Kotniku. Zvonko Kotnik je član gasilske organizacije od leta 1989 in je poveljnik PGD Šempeter. Kot je zapisano v utemeljitvi, je aktivno sodeloval pri reševanju v poplavah, ki so prizadele Savinjsko dohno v letih Bronasti znak CZ je Zvonku Kotniku izročil župan Lojze Posedel. Upravni odbor ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV “Savinja” ŽALEC objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV “SAVIStfA” ŽALEC ZA LETO 2000 Priznanja Zveze kulturnih društev “Savinja” Žalec so: 1. imenovanje za častnega člana zveze in 2. znak zveze: zlati, srebrni in bronasti. Skladno s Pravilnikom o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev “Savinja” Žalec se podeli: 1 imenovanje za častnega člana, 1 zlati znak, 2 srebrna znaka in 2 bronasta znaka. Naziv častnega člana zveze lahko dobi član ah posameznik, katerega dela in aktivnosti pomenijo pomembne zasluge na področju razvoja ljubiteljske kulture in ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo zveze. Naziv častnega člana zveze lahko dobi tudi nečlan, fizična ah pravna oseba, ki ima vehke zasluge za uspešno delo zveze. Znak zveze lahko dobijo posamezniki za življenjsko delo, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke ter skupine ah društva za jubilej, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke na področju ljubiteljske kulture. Pobudo za podelitev priznanja zveze lahko poda društvo, ki je član zveze, skupina ah posameznik. Pobuda mora vsebovati: - naziv in naslov pobudnika ter datum, ko je bil sprejet sklep o predlogu; - ime in priimek ter naslov predlagane fizične osebe oziroma ime in sedež predlaganega društva ah skupine; - kratek življenjepis in navedba že prejetih priznanj in zaslug, zaradi katerih je bil podan predlog za priznanje posamezniku; kratek prikaz razvoja in uspešnosti delovanja na ljubiteljskem kulturnem področju, z navedbo že prejetih priznanj in opisom dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje društvu ah skupini. Priznanja bodo podeljena dobitnikom na redni letni skupščini zveze v mesecu maju 2001. Pisne pobude pošljite do 25. aprila 2001 na naslov: Zveza kulturnih društev “Savinja” Žalec • Komisija za podelitev priznanj, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom: Priznanja ZKD “Savinja” Žalec. 4 marec 2001 Občine Delovni braslovški kulturniki Pred kratkim je bil redni občni zbor Prosvetnega društva Braslovče. Po besedah predsednice društva Mateje Perger so lani uspešno delovali moški pevski zbor Karla Viranta, kvintet Dobroveljski fantje, šolsko kulturno društvo in knjižnica. Skupaj so pripravili 1$ prireditev, s katerimi so popestrili kulturno življenje v braslovški občini. Občnega zbora se je udeležil tudi braslovški župan Duško Goričar, ki je med drugim pohvalil delo društva in pojasnil nekatere nejasnosti v zvezi z dvorano in zadružnim domom v Braslovčah. Do zaključka letošnje kulturne sezone, ki bo v juniju, imajo v načrtu še nekaj prireditev. Prejšnji teden so pripravili prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu, gostovala je dramska skupina Polzela s komedijo Trije vaški svetniki. Konec aprila pa bodo pripravili prireditev, ki nosi naslov S pesmijo v pomlad. T. Tavčar OSNOVNA ŠOLA BRASLOVČE ENOTA VRTEC (vrtci: Braslovče, Letuš, Trnava) obvešča starše otrok, starih od dveh do šestih let, da bo VPIS NOVINCEV za šolsko leto 2001/2002 na ENOTI TRNAVA od 9. do 26. aprila 2001 vsak dan od 12. do 14. ure, ob sredah do 15. ure pri ga. Martini Kumer. Ravnatelj Emilijan Ribič OBČINA VRANSKO Komišija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja skladno z odlokom o podeljevanju priznanj občine Vransko razpisuje POGOJI IN ROK DAJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE VRANSKO V LETU 2001 I. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja razpisuje pogoje in rok za dajanje pobud za podelitev naslednjih priznanj Občine Vransko: 1. GRB OBČINE VRANSKO Grb Občine Vransko podeljuje občinski svet za uspehe v gospodarstvu, umetnosti, kulturi, ekologiji, družbenih dejavnostih, športu in na vseh drugih področjih človekovega ustvarjanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko predlaga občinskemu svem za leto 2001 največ tri dobitnike grbov. 2. PLAKETE OBČINE VRANSKO Plakete Občine Vransko se podeljuje za uspehe, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem in športnem področju, ter za dosežke na drugih področjih. Plaketo Občine Vransko lahko občinski svet podeli tudi uglednim gostom ah delegacijam, ki uradno obiščejo Občino Vransko. Komisija lahko predlaga občinskemu svem za leto 2001 največ pet dobitnikov plaket. n. Priznanja Občine Vransko se podeli posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju in društvu. Priznanja se izročajo slovesno. III. Pobudo za podelitev priznanja Občine Vransko lahko dajo fizične in pravne osebe. Pobudnik za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje. IV. Predlog za podelitev priznanja mora vsebovati: • naziv in naslov pobudnika, • datum, ko je bil sprejet sklep o pobudi za priznanje, • ime in priimek ter naslov predlagane osebe oziroma naziv in naslov predlagane organizacije, podjetja, skupnosti, društva. Utemeljitev pobude za priznanje mora vsebovati: a) za posameznika: kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se daje pobuda za priznanje; b) za organizacije, podjetja, skupnosti, društva: kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se predlaga za priznanje. Pobude za podelitev priznanj Občine Vransko sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Vransko 59, 3305 Vransko, do 20. 04. 2001 do 10. ure. KOMISQA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA Predsednik Aleš Roman __________Sanacija stopnje na Savinji v Parižljah__________________ Izvedba v več fazah, stroški 350 milijonov, pomagata tudi občini Polzela in Braslovče Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, je v svojih letnih planih predvideval obnovo v vodni ujmi 1. novembra 1990 porušene stopnje v Parižljah, saj je bilo porušenih ali poškodovanih večina objektov na Savinji, pa tudi sama struga Savinje. Popolnoma porušen je bil “polzelski prag” dolvodno od mostu na cesti Parižlje -Polzela, ki je vzdrževal dno Savinje gor vodno od praga ter s tem pred vodno erozijo varoval temelje mostu in ostale obrežne zgradbe in pribrežna zemljišča na tem odseku. Kot je povedal direktor podjetja NIVO Celje Stane Petrič, se je s porušitvijo praga močno povečal padec dna in s tem hitrost vode ter njena erozijska moč. Že v času vodne ujme je bilo močno poškodovana desna brežina Savinje, voda je odnesla vse nanose iz rečnega dna do neprepustne podlage, temelji mostu in zavarovanje leve brežine so pogledah iz rečnega dna in so nezaščiteni. Vsaka naslednja narasla voda je stanje še poslabšala. V času vodne ujme, novembra 1990, je bila močno poškodovana tudi sama struga Savinje, predvsem desna brežina. Zato je v okviru izgradnje jezu predvidena tudi ureditev struge Savinje v območju jezu v dolžini 303 metrov. Pri proučevanju je bila izbrana varianta stopnje v obliki kamnito-beton-skega jezu z lesenim prekritjem na lokaciji ca. 75 metrov dolvodno od ostankov porušenega jezu. Pred-vid-ena je izvedba stopnje v obliki tristopenjskega jezu iz betona v kombinaciji z lomljenjem z lesenim prekritjem vidnih delov jezu. Jez sestavljajo 3 polja v obliki podkev z odklonom se izvede obloga betonskega dela jezu z okroglicami debeline 25 cm. Skladno z dinamiko financiranja je predvidena tudi ureditev struge Savinje v območju jezu. Zaradi prestavitve jezu na dolvodno lokacijo bo v primeru nastopa visokih voda (100-letne vode) prišlo tudi do višjih gladin gorvodno od jezu. Zato je predvidena na tem območju izvedba visokovodnega nasipa in zaradi Savinji v “Parižljah” gre za dokaj velika vlaganja, zato je predvidena izvedba v več fazah: jez - izgradnja temeljne podlage jezu z globljim temeljenjem, zavarovanje desne in brežine jezu in leve brežine; povečanje poplavne varnosti dela naselja Parižlje; ureditev podtalnih razmer desnega brega Savinje. Po investicijskem programu se stroški ocenjujejo na 350 mio SIT Dela pri zavarovanju desne brežine bočnih kril dolvodno. Prekritje temeljnega kamnito-betonskega dela jezu se bo izvedlo z lesenimi plohi (macesen) debehne 8 cm. Na vidni strani jezu (dolvodno) pomanjkanja prostora nadgradnja z varovalnim zidom. Z zasnovo jezu na novi lokaciji je možno predvideti tudi z izrabo vodne energije (manjša elektrarna). Pri sanaciji stopnje na (brez MHE). Pri vlaganju v sanacijo se vzorno vključita tako Občina Braslovče kot Občina Polzela. T. Tavčar Zaščitili vodne vire Svetniki občine Vransko so imeli 8. izredno sejo, na kateri so med drugim sprejeli odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v občini in ukrepih za zavarovanje virov pitne vode. Namen odloka je preprečevanje naključnih ah namernih onesnaženj vodnih virov, ki bi škodljivo vplivala na higiensko neoporečnost in kako- vost pitne vode. Odlok med drugim ureja načine in pogoje gradnje prometa in gospodarskih dejavnosti na varovalnih območjih Jakov Dol, Merinca I. in II., Tešova I. in II. ter Zaplanina - Ločica pri Vranskem. Ta ponedeljek so se vranski svetniki zbrali še na redni seji, o kateri bomo poročali v prihodnji številki Utripa. T. T. Na Polzeli sprejeli proračun Svetniki občine Polzela so na 17. redni seji občinskega sveta obravnavali 11 točk dnevnega reda. Medtem ko so v drugi obravnavi sprejeli predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Ločica I., so sprejeli sklep o 8-odstotnem povišanju vrednosti točke za izračun nadomestil za uporabo stav-bnega zemljišča in prav za toliko povečali povprečno gradbeno ceno in povprečne stroške komunalnega urejanja stav-bnih zemljišč na območju občine Polzela. Po hitrem postopku so nato sprejeli pet predlogov odlokov o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda II. OŠ Žalec, Glasbene šole Žalec, UPI Ljudske univerze Žalec, o razdelitvi javnega zavoda za kulturo Žalec na dva nova zavoda in predlog odloka o ustanovitvi Zavoda Medobčinska matična knjižnica Žalec. Dalj časa so se zadržali pri predlogu odloka o proračunu občine Polzela za leto 2001, ki je bil v drugi obravnavi. Kot je povedal župan Ljubo Žnidar, je bilo v enomesečni javni razpravi več posvetovanj in usklajevanj. V predpisanem roku sta bila vložena tudi dva amandmaja. Po prvem, ki ga je vložil župan Ljubo Žnidar, se za vodovod Dobrič nameni dodatnih 8,5 milijonov tolarjev, drugi, katerega so vložili štirje svetniki: Simon Ograjenšek, Vinko Satler, Anton Mešič in Martin Umbreht, pa se nanaša na področje kmetijstva. Subvencija za nakup žičnic se zmanjša za 1,1 milijon tolarjev in se ta denar nameni za regresiranje kmetijske proizvodnje, pomoč kmetijam, planiranje in izravnavo zemljišč in sofinanciranje osemenjevanja. Po krajši razpravi so svetniki amandmaja in proračun občine, ki znaša 445.986.000,00 tolarjev, sprejeli. Največ denarja iz proračuna bodo porabih za okolje in prostor, in sicer nekaj več kot 125 milijonov, nekaj več kot 74 milijonov za otroško varstvo, 68 milijonov 900 tisoč za izobraževanje itd. T. Tavčar Na podlagi zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni hst RS, št. 75/94) in določb Pravilnika za vrednotenje v ljubiteljski kulturi v Občini Prebold (Uradni hst RS, št. 15/01) Občina Prebold objavlja javni RAZPIS za zbiranje ponudb programov s področja ljubiteljske kulturne dejavnosti za leto 2001 1. Pravico za pridobitev sredstev za letne programe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti imajo upravičenci nosilci in izvajalci ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • da imajo sedež v občini Prebold, • da so registrirani najmanj eno leto, • da je njihova dejavnost področje kulture, • da dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, • da je predloženi program namenjen čim večjemu številu uporabnikov. 2. Praviloma se sofinancira naslednja vsebina: • dejavnost registriranih kulturnih društev in njihovih sekcij ter kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost, • kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske in srednješolske populacije ter kulturna dejavnost študentov - vse le v delu, ki presega šolsko vzgoj-no-izobraževalne programe, • udeležba na območnih medobmočnih in državnih srečanjih, • izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, • kulturne prireditve in akcije, • drugi programi, ki dokažejo vsebinsko upravičenost. Predmet razpisa niso sredstva za vzdrževanje in investicije v prostor in opremo za kulturno dejavnost in spomeniško-varstvene akcije. 3. Ponudniki programov s področja ljubiteljske kulturne dejavnosti podajo svoje ponudbe na predpisanem obrazcu, ki ga dvignejo na sedežu Občine Prebold. Ponudbe oddajo osebno ah pošljejo po pošti v zaprti kuverti na naslov: Občina Prebold, Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, Hmeljarska cesta 3, 3312 Prebold. Na kuverti mora biti vidno označeno: “ZA RAZPIS - NE ODPIRAJ!” Upoštevane bodo le popolne ponudbe, ki bodo prispele na sedež občine najkasneje do 11.4. 2001 do 12. ure. Župan Kmetijska zbornica ima izpostavo v Žalcu Optika Simona - za lepši pogled Optika Simona iz Šempetra je na območju Spodnje Savinjske doline prisotna že devet let. Postala je znana in priljubljena optika, saj jo obiskujejo stranke iz vseh koncev doline in tudi od drugod. S kakovostnimi storitvami, ugodnimi cenami, predvsem pa prijaznostjo je postala nepogrešljiva v svojem okolju. Lastnica optike, Simona Kodrin, pa si s svojimi sodelavci prizadeva optične storitve tudi čimbolj približati strankam. S pomočjo dolgoletnega sodelovanja z znanim celjskim okulistom - specialistom oftomologom dr. Arsenom Janjičem, ji to vseskozi lepo uspeva. Vrsto let dr. Janjič enkrat mesečno opravlja okulistične preglede v optiki v Šempetru in Celju, že nekaj mesecev pa tudi v Zdravstveni postaji Prebold. S tem je starejšim občankam in občanom, ki so zvesti optiki Simona, in drugim strankam skrajšana pot in bistveno zmanjšana čakalna doba. Naročila za sprejem pri okulistu dr.Janjiču sprejmajo v ZP Prebold in v lokalih v Celju ter Šempetru. Za pregled v Preboldu jih lahko pokličete na telefonsko številko 572 45 00, kjer se vam bosta oglasili sestri Žagar ah Donko, za Šempeter pa na telefonsko številko 57015 47. Ob okulističnih pregledih in izdelavi očal sta lokala v Celju in Šempetru bogata tudi z drugo okulistično ponudbo od raznoraznih okvirjev, kontaknih leč, do izjemno pestrega izbora korekcijskih in sončnih očal. Izbira je mogoča med proizvajalci kot so Sisley, Benetton, Diesel, Oxydo, Replay, Gucci, Max Mara, Country, Mariella Buratti, Avenger, Exess in še drugimi. Ob deveti obletnici delovanja, ki jo bodo obeležil 13. aprila, pa bo poskrbljeno tudi še za kakšno presenečenje. Med drugim bo v tem obdobju 20-odstotni popust na nekatera sončna očala. Skratka, velja se oglasiti, saj je optika Simona bila in ostaja vaša optika. “Naj bo vedno tako”, pravi Simona Kodrin, ki se vsem svojim strankam tudi zahvaljuje za zaupanje in jim želi, da bi bil z očali iz njihove optike pogled vedno jasen in prijazen. EP OKULISTIČNI PREGLEDI Zdr. dom Prebold - čet. 29. 3. 2001 Optika Šempeter - čet. 26.4. 2001 DE. CAS: non stop od 8. do 18. ure Kmetijsko-gozdarska zbornica Je bila po dolgoletnih prizadevanjih ustanovljena s sprejetjem zakona maja leta 1999-Ustanovljena je bila z namenom, da varuje in zastopa interese kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter skrbi za pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega kmetovanja, gozdarstva in ribištva. Zbornica je organizirana na treh nivojih, in sicer na državnem, regijskem in na nivoju upravnih enot. Na območju Upravne enote Žalec deluje odbor izpostave območne enote Celje. Na prvi konstitutivni seji odbora so za podpredsednico izbrali Jelico Bizjak iz Braslovč, za predsednika pa Marjana Golavška iz Matk, s katerim smo se pogovarjali o dejavnosti odbora izpostave. Na vprašanje, s čim se bo ukvarjal odbor, Marjan Golavšek odgovarja: “Vsak začetek je težak, zato se je odbor izpostave odločil, da je najprej potrebno članom predstaviti pomen in potrebo zbornice ter povezati vse organizacije kmetov in tistih, ki delujejo v interesu kmetijstva za enoten nastop zagovarjanja interesov in potreb kmetijstva. Naša naloga je čimprej evidentirati vso problematiko na območju delovanja izpostave in le-to preko območne enote Celje 22. marca smo obeležili svetovni dan voda. Dan je namenjen razpravam o pomenu vode za življenje. Pomankanje vode in še posebej pitne vode je namreč eden izmed največjih problemov človeštva. Slovenija leži v geografskem pasu, ki ima sorazmerno dovolj padavin in tudi bogate zaloge pitne vode, ki pa zaradi obremenjevanja okolja postajajo vse bolj oporečne. Pomankanje pitne vode je pogosto tudi v mnogih predelih Slovenije. Spodnja Savinjska dolina pri tem ni izjema, lahko pa bi bilo še slabše, če ne bi Javno komunalno podjetje Žalec skrbelo za gospodarno izkoriščanje vodnih virov. Kaj so delali v minulem letu, s kakšnimi težavami se srečujejo, kakšni so njihovi načrti in še o čem, smo se pogovarjali z direktorjem JKP Žalec Matjažem Zakonjškom. kako v Javnem komunalnem podjetju ocenjujete minulo poslovno leto? Matjaž Zakonjšek: ‘ Rečem lahko, da je bilo minulo leto poslovno uspešno, po tehnični plah pa zelo zahtevno in težko. Na področju vodovoda smo se srečevali z eno največjih suš v zadnjih 30 letih, kar se je izredno poznalo pri izdatnosti naših vodnih pitnih virov. Njihova izdatnost je padla celo na 30 % normalnih zmogljivosti. Kljub temu smo z dosti truda in s pomočjo telemetrije (daljinskega nadzora nad črpališči in rezervoarji), katero smo uvajali v zadnjih letih, uspevali v precejšnji meri vzdrževati sistem v kondiciji. Občasno so bila sicer manjša pomanjkanja, vendar ne tako drastična, kot bi lahko bila. Delali smo praktično pa izkoriščanju vsake kaplje pitne vode, maksimalno smo se angažirali na odpravi okvar ter hkrati aktivirali vse razpoložljive vodne vire. Že v planu za leto 2000 smo predvideli zagon dodatnih vodnih virov. Eden takšnih je vrtina v Rojah, ki smo jo prav pred letom dni vključili v sistem. S svojimi 10 dol 1 litri na sekundo je bistveno pripomogla k izboljšanju razmer. Kako problematično je bilo v lanski suši zagotavljati dovolj posredovati vodstvu zbornice, ki ima vse pristojnosti reprezentativnega zastopanja kmetijstva ob vladi. Na nedavni seji odbora smo se lotih obravnave osnutka tržnih redov za goveje meso, sladkor in žita, ki jih je v obravnavo poslala vlada. Govorih pa smo tudi o problematiki hmeljarstva.” Kmetijsko-gozdarska zbornica in njeni območni odbori ter izpostave že funkcionirajo. Kdo vse so lahko Marjan Golavšek, predsednik odbora izpostave območne enote Žalec člani KGZ in kakšne pogoje je potrebno izpolnjevati? “Člani zbornice so fizične in pravne osebe, določene z zakonom o KGZ, lahko pa so tudi prostovoljni člani. Zaradi sorazmernega zastopanja različnih interesov so člani zbornice razvrščeni v dve volilni skupini. V prvo skupino sodijo fizične osebe, vode, pa pove podatek, da smo iz globinskih vrtin v Libojah, kjer normalno dobivamo 801 vode na sekundo, dobili le 28 htrov na sekundo te življenjsko potrebne tekočine. V lanskem letu smo pristopih tudi k izvedbi globinske vrtine v Podlogu. Vrtina je globoka 302 metra in je v njej po zadnjih analizah zelo kakovostna pitna voda. Do konca prihodnjega meseca naj bi vodo iz te vrtine že vključili v naš vodovodni sistem, ki bo tako obogaten z 12 1/s povsem novega vodnega vira.” Kako pa je glede čistilne naprave v Kasazah in smradu, ki ga ta povzroča? “Aktivnosti v zvezi s čistilno napravo potekajo že dalj časa. Smrad, ki ga zaznavajo v bhžnji in širši okohci Petrovč, Dobriše vasi in Kasaz, je posledica preobremenjenosti čistilne naprave. Precej k temu prispeva mlekarna v Arji vasi, s katero pa smo v lanskem letu sklenili poseben pisni dogovor, na osnovi katerega je mlekarna precej zmanjšala obremenitev čistilne naprave. Lahko bi rekel, da se je dobro disciplinirala, mi pa smo za reševanje tega problema aktivirah vse možne finančne vire in vzpostavili neko normalno stanje. Še dodatno izboljšanje naj bi prineslo tudi letošnje leto, saj smo v svojih planih predvideli precejšnje posege v delovanje čistilne naprave. Med drugim bomo zgradili napravo za apnenje, zmanjšali laguno, kjer se zadržuje odpadno blato, ki je tudi glavni vzrok za smrad, in poskrbeli, da se bo to blato sproti dehidriralo in odvažalo s čistilne naprave. S temi ukrepi bomo že na izvoru preprečili nastanek smradu. Seveda pa bomo ob tem redno spremljali obratovanje mlekarne in njeno obremenjevanje naprave, da ne bi zopet povzročila kakšnih šokov dodatnega smradu. Vsekakor pa bomo z dodatnimi investicijami in ureditvijo same okolice, ki se bo še močneje ozelenila, skušah bistveno zmanjšati vplive vetrov. To in že povedano pa bi moralo zadostovati, da do neljubega onesnaževanja zraka ne bo več prihajalo.” Kaj pa lahko na področju vodooskrbe v občini Žalec in Spodnji Savinjski dolini kot ki izpolnjujejo vsaj enega od pogojev: da kot lastnik, zakupnik, uživalec, imetnik pravice uporabe ah uporabnik kmetijskih zemljišč in gozdov za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in pri tem dosegajo katastarski dohodek večji od 20.000 tolarjev, da so osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane kot kmetje ah osebe, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ah ribiško dejavnost in so priglašeni kot samostojni podjetniki. Drugo volilno skupino pa sestavljajo pravne osebe, ki so lastnice kmetijskih zemljišč in gozdov, in pravne osebe, ki se ukvarjajo pretežno s kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnostjo. V to skupino sodijo tudi pravne osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno članstvo, so pa lahko na lastno zahtevo sprejete v članstvo zbornice, če so njihovi člani osebe iz prve volilne skupine in je predmet poslovanja povezan s kmetijstvom in gozdarstvom. Vse fizične in pravne osebe, določene na podlagi predhodno navedenih pogojev, so na podlagi zakona o KGZ njeni obvezni člani in so dolžni plačevati zbornični prispevek. Pri tem pa velja dodah, da obvezno članstvo skozi večinsko zastopanost zagotavlja dolgoročnost in samostojnost ter reprezentativnost delovanja KGZ, ki edina zastopa interese celotnega kmetijstva.” D. Naraglav celoti še pričakujemo to leto in v prihodnje? “Konec aprila začne z obratovanjem dodatni rezervoar na Plevnem, zmogljivosti 1000 kubičnih metrov. S tem se bodo akumulacije vode za Žalec povečale s 1000 na 2000 kubičnih metrov. Poleg že omenjene vrtine v Podlogu bomo v tem lem prednostno pristopih k aktiviranju še ene vrtine v Vrbju, kjer pričakujemo dodatnih 20 htrov vode na sekundo. V planu je tudi vrtina v Jederü pri Gotovljah, s katero bi prišli tudi na tem območju do bolj kakovostnega vira pitne vode. Vse naše aktivnosti pa so sorazmerno porazdeljene tudi na ostalih območjih doline. V tem lem želimo Direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek vzpostaviti vodni vir Zaplanina do rezervoarja v Ločici pri Vranskem. V naslednjih letih bo nujno sofinancirati približno 2 kilometra vodovoda do Vranskega. V tem primeru bodo občine Vransko, Braslovče in Polzela dobile zelo močan in kakovosten vodni vir iz naravnega zajetja Zaplanina, ki bo dolgoročno rešilo oskrbo s pitno vodo v omenjenih občinah. Poleg tega bomo morah vlagati sredstva v obnovo določenih vodovodnih odsekov, ki so že precej dotrajana. V občini Braslovče je to območje Letuša in Pariželj. Na območju občine Tabor in občine Prebold bo potrebno čimprej pristopiti k izgradnji transportnih vodov, ki bodo zagotavljali tema dvema občinama, posebno pa še Preboldu, stalno in normalno oskrbo. V občini Tabor je nujno poskrbeti za spodnji del vodovodnega sistema. Precej naporov in denarja bomo vlagati v odkupe zemljišč, na katerih se nahajajo naši vodovodni sistemi. Uidi mi se namreč srečujemo s pojmom lastnine. Včasih je bilo vse naše, danes pa so lastniki znani in zato zemljišča, na katerih so naši objekti, odkupujemo in jih skušamo urediti v skladu s tehnično in higiensko zakonodajo.” Kaj pa novosti na področju obračunavanja vaših storitev? Spremembe so kar precejšnje in pri ljudeh ne najbolj priljubljene, saj morajo po novem tarifnem sistemu globje seči v žep? “V letu 2000 smo v tarifnem sistemu pristopih k določenim spremembam, ki so ceno vodarine, kanalščine in čiščenja kar precej dvignile. Do tega je, žal, moralo priti zaradi dolgoletnega zaostajanja teh cen. Inflacija je bila v zadnjih petih letih 48-odstotna, naše cene pa so se v tem obdobju zvišale le za 4,3 odstotke. Ta razkorak in naloge, ki jih imamo, so nujno narekovale današnje cene. S temi sedaj v celoti pokrivamo našo osnovno dejavnost in oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Poleg tega smo s temi cenami dosegli tisto, kar od nas terja zakonodaja. Ta zahteva, da so cene enake tako za gospodinjstvo kot za industrijo, saj ni razlogov za dvojna merila Isti princip je uveden tudi na področju kanalščine, v prihodnjem petletnem obdobju pa bo uveden še na področju čiščenja, kjer se bodo cene postopno izenačile. V lem 2000 smo pripraviti, na prvi skupščini v lem 2001 pa tudi potrditi nov sistem števnine. Ta sistem je zelo pomemben, saj s plačevanjem števnin gospodinjstvom že do sedaj ni bilo treba skrbeti za zamenjavo in vzdrževanje števcev, ampak je bila to naloga komunale. Vsi - bloki in industri- ja, ki imajo števce večjih presekov, do sedaj niso plačevati števnine, so pa biti po zakonodaji dolžni vsake tri leta števec kontrolirati, umerjati oziroma po potrebi zamenjati, kar je bil seveda njihov strošek. Ti števci so sedaj dokaj zastareli, saj so bili izdelani v podjetjih nekdanje skupne države, in je njihova zamenjava zato nujna. Pri tem se srečujemo z negodovanjem tako posameznikov kot podjetij, ker to ni ravno majhen strošek. Na skupščini, kjer so biti prisotni župani vseh šestih občin, smo se dogovoriti, da se za vsako kategorijo posebej uvede števnina. To pomeni, da bodo sedaj vsi uporabniki plačevati števnino, kar pa Taborčani zmagovalci Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline je v sodelovanju z Enoto za kmetijsko svetovanje Žalec pripravilo območno tekmovanje Mladi in kmetijstvo, na katerem se je pet ekip aktivov mladih pomerilo v znanju iz ekološkega kmetijstva, varnosti in varovanja zdravja na malih kmetijskih in kmetij sko-gozdarskih obratih, o turizmu na kmetijah in o slovenskem kmetijstvu v Evropski uniji. Največ znanja je pokazala ekipa Tabora, sledijo ekipe Šempetra, Polzele, Ponikve in Petrovč. Zmagovalna ekipa iz Tabora bo 31. marca nastopila na regijskem tekmovanju Kaj veš o kmetijstvu, ki bo v Laškem. T. T. RO+SO SKALETOVA 13, HUDINJA • CELJE Telefon 03 425 40 80 SERVIS IN PRODAJA VOZIL »NOVO« Fabia Combi od 1.999.890,- POSEBNO UGODNI KREDITI Trgovina z • rezervnimi deli • montaža gum • rabljena vozila • kleparska in Krnska dela. jim zagotavlja, da stroškov z vzdrževanjem in zamenjavo števcev ne bodo več imeti, ampak bo to strošek in obveza komunale. K temu pa je treba dodati, da bo števnina uvedena povsod tam, kjer so že nameščeni novi števci, oziroma se zanje odločajo. Dejstvo je, da števnine ne moremo uvesti na star števec in tudi ne zastonj namestiti nov števec, ker bi bilo krivično do tistih, ki so ga morati plačati. Da poenostavim, števec mora vsakdo najprej sam kupiti in nato plačevati števnino, s tem pa je razbremenjen vseh skrbi in stroškov v zvezi z vzdrževanjem in menjevanjem števcev.” D. Naraglav VUUCANIZIftSTVO IN AVTOPRALNICA JureVEUGOŠEKs.p.,GRIŽE,leb03 / 571 68 20, 041656041 PRODAJA IN MONTAŽA VSEH VRST GUM, PLATIŠČ, ALU PLATIŠČ IN VERIG /ZA OSEBNA TER OSTALA VOZILA. Ugodni pioaini pogoji m popusti ---------------------V ./ MOŽNOST HRAMBE GUM VABIMO VAS TV DI V DNEVNI BAR FLORJAN V ŠEŠČE 51 A pri PREBOLDV (Pikelj Brigita s.p.) Minulo leto \ znamenju suše c 0 marec 2001 Po DOLINI Usposabljanje bodočih gasilcev Gasilska zveza Žalec in Občinsko gasilsko poveljstvo Žalec sta pripravila tečaj strokovnega usposabljanja gasilcev in gasilk. Gre za osnovno usposabljanje, ki traja 85 ur, od tega 35 ur teorije in 50 ur prakse. Bodoči gasilci pozorno sledijo predavanju. Tečaj obiskuje 43 slušateljev, od tega 8 žensk. Kandidati so iz PGD Žalec, Šempeter, Griže, Gotovlje, Zabukovica, Velika Pirešica, Dobriša vas - Petrovče in Kasaze - Liboje. Tečaj poteka v gasilskem domu Žalec, predavatelji pa so z Gasilske zveze Žalec. Udeleženci bodo pridobili osnovno teoretično in praktično znanje, ki ga bodo morali dokazati tudi na izpitih konec tega meseca. Uspešno opravljen tečaj je pogoj za vključitev v izvajanje operativnih del v gasilski organizaciji. T. Tavčar Za jubilej novo kombinirano vozilo Prostovoljno gasilsko društvo Prebold - Dolenja vas -Marija Reka praznuje letos 80-letnico delovanja. Na občnem zboru so povedali, da bodo jubilej praznovali 23. junija, ko naj bi namenu predali novo kombinirano gasilsko vozilo. Prireditev bo združena z dnevom gasilca Gasilske zveze Prebold. Predsednik društva Rudi Herman je na občnem zboru podal poročilo o delu društva v preteklem lem, iz katerega je razvidno, da je društvo uspešno delovalo. Veseli so tudi, da je v društvu veliko mladih, kar zagotavlja uspešno delo v prihodnje. Zadovoljni so tudi z izobraževanjem kadrov, ki so garancija za dobro usposobljenost gasilskih desetin in uspešno posredovanje ob požarih in drugih elementarnih nezgodah, k čemur bo pripomoglo tudi novo gasilsko vozilo. V poročilu je predsednik Herman predlagal, da se preko GZ poda zahteva za ukinitev obdavčevanja pri nabavi nove gasilske opreme in prostovoljnih prispevkov, kar je utemeljil z dejstvom, da so gasilska društva humanitarne organizacije in zato v precejšnji meri odvisna od prispevkov občanov. V nadaljevanju občnega zbora so podah poročila še ostali funkcionarji. Predstavniki vseh gasilskih društev GZ Prebold, predsednik GZ Prebold Jože Veber, župan občine Prebold Vinko Debelak in nekateri drugi pa so sodelovali v razpravi. Na koncu so podelili priznanja GZ IH. stopnje, katere so prejeli Polde Breznikar, Franc Otavnik, Janoš Počej in Tadej Verk ter posmrtno Miran Rošar. Za 10-letno sodelovanje v društvu sta priznanje dobila Luka Lancner in Marjan Veler, za 40-letno pa Edi Peternel in Dominik Kosmač. D. Naragiav Predsednik društva Rudi Herman med podajanjem poročila o delu društva v minulem letu VI ado 5 ko čaj &p. Latkova vas 14, 3312 Prebold tel.: 03/ 700 14 55, faks: 03/ 700 14 56, GSM: 041 642 036 e-mail: skocaj.vlado@siol.net SANACIJA DIMNIKOV IZ NERJAVEČAGA JEKLA IN IZDELAVA ZUNANJIH TROSLOJNIH DIMNIKOV IZ NERJAVEČEGA JEKLA. VOOOOOOOOOOOOOOOOQOO E "SAVINJA" ! PIEVČAKMARINKAs.p.,IATKOVAVAS227,3312PREBOLD,tel.: 700 19 87 | ROJSTNI DNEVI, OBHAJILA, BIRME, POROKE, OBLETNICE, | IZLETNIŠKE SKUPINE IN POSLOVNA SREČANJA. | Pravočasno pokličite 03/ 700 19 86 § Tel.: 713 68 88 Faks: 713 68 90 PGD Ponikva pri Žalcu - priprave na 70-letnico društva Prve mesece v novem letu se v društvih organizirajo občni zbori, na katerih društva predstavijo delo v minulem letu in cilje za tekoče leto. Tako so imeli 17. februarja redni letni občni zbor tudi gasilci PGD Ponikva. Občni zbor je pričel predsednik društva Milan Banovšek, ki je podal tudi poročilo o delu za leto 2000. Med drugim je dejal: “Gasilci smo zelo veseli in ponosni, da smo v minulem lem predah namenu novo kombinirano vozilo GV-V1, saj je bilo prejšnje vozilo eno najstarejših v zvezi. Pomembno je tudi, da smo z novim vozilom pridobili 500 htrov vode, kar je za kraj, kot je Ponikva, ki nima pokritja s hidrantnim omrežjem, precejšnjega pomena. Cena novega vozila je znašala skoraj 10 milijonov tolarjev. Od tega je požarni sklad iz Žalca prispeval eno tretjino sredstev, ostalo pa krajani, sponzorji in botri. Zato se ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujem vsem, ki so imeli tako vehk posluh pri zbiranju finančnih sredstev za novo vozilo. Tildi naloge, ki sta nam jih naložila Gasilska zveza Žalec in Občinsko poveljstvo, smo v celoti opravih. Organizirali smo praznovanje sv. Florjana, zavetnika gasilcev, s parado v farno cerkev na Ponikvi. V upravnem odboru pa si prizadevamo pridobiti v svoje vrste čim več članov, ki bi se aktivneje vključevali v delo organov društva. Predsednik je v nadaljevanju predstavil plan dela v lem 2001. Največji zalogaj bo priprava praznovanja 70. obletnice društva, s katero bodo kronah napore preteklih let. Ob tem prazniku bodo razvili nov prapor društva in pripravili tekmovanje za pokal KS. Poveljnik društva Slavko Drofelnik pa je menil, da je bilo delo operativnih članov zelo pestro. “Vključili smo se v iskalno akcijo pogrešane osebe. V lem 2000 smo imeh dva požara. Z izobraževanjem smo pridobili štiri nižje gasilske častnike ter tri strojnike. Dva člana sta uspešno opravila tečaj za nosilce dihalnih aparatov. Na področju tekmovanj so društvo zastopale tri desetine in dosegle povprečne rezultate. V mesecu požarne varnosti smo opravih vse delo po navodilih Gasilske zveze.” Delo društva sta pohvalila delegat GZ Žalec Bogdan Pantner in podpoveljnik sektorja II Janko Grobelnik. Bila sta presenečena nad urejenostjo gasilskega doma, kakor tudi nad delavnostjo društva. Podobnega mnenja so bik predstavniki sosednjih gasilskih društev in domačih društev KS, ki so izrazih željo po dobrem medsebojnem sodelovanju. Predsednik KS Ivan Jelen je med drugim pohvalil pridobitev novega gasilskega vozila, čeprav je v eni izmed prejšnjih številk Utripa ni omenil kot največjo pridobitev v krajevni skupnosti v lem 2000. Zaradi tega se je na občnem zboru opravičil. Na zboru je bilo slišati, da je iz občinskega proračuna premalo sredstev za delovanje gasilskih društev, saj dobijo druga društva, ki delujejo v kraju, znamo večja sredstva. Zato gasilsko društvo brez pomoči krajanov ne bi moglo uresničevati ciljev in delovati kot do sedaj. Na koncu občnega zbora sta predsednik in poveljnik podehla priznanja članom, ki so v lem 2000 dopolnili okrogle obletnice dela v društvu. Žal je bilo prisotnih le četrtina članov, čeprav so bih še posebej vabljeni. V svoje vrste so sprejeli tudi dva nova člana. Zbor so zaključili z načrti za praznovanje 70. obletnice društva, ki bo 14. juhja 2001 pri gasilskem domu na Ponikvi. Za upravni odbor Sonja Jelen Gasilci podpisali pogodbo V prostorih občinske uprave Občine Braslovče so na krajši slovesnosti župan Duško Goričar, predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok in predsedniki sedmih prostovoljnih gasilskih društev podpisali pogodbo o lokalni javni gasilski službi za letošnje leto. Pred podpisom se je župan zahva- lil gasilski zvezi in vsem društvom za uspešno delo v preteklem lem ter mdi v prihodnje obljubil pomoč iz občinskega proračun. T. Tavčar Povečan obisk v parku in jami Turistično društvo Šempeter je z jamo Pekel in antičnim parkom ponudnik dveh zanimivih turističnih destinacij Spodnje Savinjske doline. Prve dni maja bodo obeležili 40-letni jubilej. Po delu in aktivnostih sodi društvo med najuspešnejša turistična društva v celjski regiji in tudi v Sloveniji. Na občnem zboru, ki so ga imeli v začetku marca v prostorih osnovne šole Šempeter, so ugotovili, da je s predsednico TD Metko Vočko delovanje društva postavljeno na širše imenovana Vama pot, ki vodi s parkirišča za jamo do mostu čez Peklenščico, poleg nje velja omeniti na novo postavljen vodnjak ob pisarni društva pri antičnem parku, turistični nabiralnik in pričetek sanacije rimske ceste. Posebna pozornost je bila v preteklem letu namenjena promociji njihovega kraja in turistične ponudbe, kar naj bi zaustavilo trend upadanja obiskovalcev tako v jami kot v parku. Pomemben prispevek so dale tudi prireditve Pesem naše doline iz skrivnostne globine, Od pekla do nebes in Božična skrivnost v jami Pekel. V okviru delovanja za lepo samouprave in dragi, je bil posebno razveseljiv podatek, da se obisk tako v jami kot v parku v primerjavi z letom 1999 povečuje. Jamo je lani obiskalo 15 .668 obiskovalcev, antični park pa 11.116, kar pomeni 11 % povečanje pri obisku jame in 9 % povečanje pri ogledu antičnega parka. Povečan obisk pričakujejo tudi letos. Sicer pa je plan dela za tekoče leto podoben lanskoletnemu in bo prav tako potekal v štirih sklopih. Vsekakor ne bo manjkalo novosti, predvsem pa dela. Dokončno naj bi uredili rimsko cesto in zasadili nove ciprese okrog antičnega Posnetek iz občnega zbora TD Šempeter, ki so ga ob koncu dopolnili s predavanjem in filmskim gradivom preboldskih jamarjev Iz Pekla v svet. temelje, kjer ne manjka novih vsebin delovanja. V poročilu za leto 2000 je Metka Vočko napisala, da je bil program dela, ki si ga je zastavilo društvo, razdeljen v štiri sklope. Prvi je zajemal jamo Pekel in antični park, dragi oglaševanje in prireditve, tretji urejevanje okolja in četrti sodelovanje v projektih krajevne skupnosti in Turistične zveze Spodnje Savinjske doline. V jami Pekel in v antičnem parku je bilo poleg rednega vodenja opravljenih precej vzdrževalnih in dragih del, ki so bila v veliki meri narejena s prostovoljnim delom članov. Med pomembnejše pridobitve minule sezone vsekakor sodi tako urejen kraj je bila zanimiva prireditev Z rožo za lepši kraj, v okvira katere so postavili cvetličarsko tržnico. Prireditev bo zaradi odmevnosti in ugodnega sprejema krajanov postala tradicionalna. K temu organizatorje napeljujejo tudi rezultati, saj se je podoba kraja precej polepšala. Sicer pa je društvo v preteklosti dejavno sodelovalo tako s krajevno skupnostjo kot Turistično zvezo Spodnje Savinjske doline in tako uspešno prispevalo k razvoju in promociji turizma v občini Žalec in v dolini kot celoti. Na občnem zboru, katerega so se udeležili tudi predstavniki krajevne ................v'................... parka, uvedli pa bodo tudi sistem varovanja rimske nekropole. Pri jami bodo nadaljevali z urejanjem nabrežin, obnovili bodo streho na turističnem domu, obnavljati pa naj bi pričeli tudi zaščitne ograje v jami. V načrtu je še nakup agregata za jamo, izdelava nove zloženke in še marsikaj, a kot povsod, je realizacija odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev. Ohranitev naravne in kulturne dediščine je, glede na tovrstni zakon, skrb tako države kot občine in ne le društva, ki s to dediščino upravlja. D. Naraglav Bajukov večer v Žalcu V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je bilo zanimivo srečanje z bivšim predsednikom slovenske vlade dr. Andrejem Bajukom. Srečanje je pripravila stranka Nova Slovenija oziroma njen občinski odbor Žalec, ki sodi med zelo uspešne in močne strankine odbore. Večer s predsednikom stranke dr. Bajukom je bil priložnost za utrditev članstva, ki je skupaj s simpatizerji dalo pomemben delež za dosežen skupen rezultat na parlamentarnih volitvah. Zbrane je najprej pozdravil podpredsednik občinskega odbora Nove Slovenije Žalec Drago Podgorelec, ki je posebno dobrodošlico namenil dr. Bajuku in njegovi ženi. Sledil je krajši kulturni program, v katerem je nastopil kvintet Lastovka, nekaj Slomškovih misli je povedal Primož Slakan, kulturni program pa je zaključil kitarski duet. Dr. Bajuk je po pozdravu številnega občinstva začel predavanje o aktualnih političnih razmerah v državi in vlogi Nove Slovenije v slovenski politiki. Precej besed je namenil vladnemu proračunu, kjer je pohvalil pred- or Andrej Bajuk vsem investiranje v izobraževanje. Sicer pa je podal svoje videnje proračuna. V nadaljevanju je spregovoril še o problemih na gospodarskem, političnem in dragih področjih življenja. Glede vloge njihove stranke v slovenskem političnem prostoru je povedal, da stranka ne more pričakovati, da bo Slovenija ravno takšna, kot si jo zamišljajo in želijo. Vsekakor pa je potrebno in nujno, je dejal dr. Bajuk, da so zraven in da po svojih močeh soustvarjajo svojo domovino. “Ne gre zato, da bi naše obveljalo, ampak tudi naše,” je poudaril in 'sledil je bučen aplavz. Teh pa je bilo v njegovem več kot dveumem nastopu pred mikrofonom kar lepo število. Sicer pa se je dr. Bajuk izkazal v Žalcu tudi z vzdržljivostjo, saj je ves čas predavanja stal ob mikrofonu, enako pa tudi potem, ko je odgovarjal na zastavljena vprašanja. Ivan Cukjati je ob zaključku dr. Bajuku v imenu odbora Nove Slovenije na Polzeli predal darilo TN Polzela in se zahvalil za obisk. D. Naraglav RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, OBMOČNO ZDRUŽENJE ŽA1EC, organizira KRVODAJALSKO AKCIJO V ŽALCU v sredo, 18. aprila 2001, od 7. do 13. ure v prostorih kluba Mestne skupnosti Žalec in ZBIRANJE OBLAČIL TER OBUTVE v krajih: - GRIŽE, 4. aprila 2001, PETROVČE, 11. aprila 2001, ŽALEC IIV VRBJE, 20. aprila 2001, PONIKVA, 21. aprila 2001, in LEVEC, 25. aprila 2001. Za zmanjšanje krvnega davka Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline, ki združuje okrog 300 članov iz šestih občin, je imelo pred kratkim občni zbor. Po besedah predsednika Iva Serdonerja so bili vse leto zelo aktivni, v celoti so izpolnili zastavljen plan, še celo več, tako da so lahko zadovoljni. Za svojo osnovno nalogo še vedno štejejo prizadevanje za zmanjševanje krvnega davka na cestah. V smislu tega prizadevanja so sodelovali s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Žalec, ki pripravlja medobčinsko tekmovanje osnovnih šol Kaj veš o prometu in njihov avtopoligon je vedno dostopen osnovnim šolam za poučevanje šolarjev o cestnoprometnih predpisih. Sodelovali so tudi v akciji Prvi dan v šolo, organizirali in sodelovali so na stanovskih srečanjih in tekmovanjih šoferjev. Lani so preuredili notranjost doma. Na zbora so podelili priznanja in odlikovanja Republiške zveze ZŠAM Slovenije. Plaketo z zlatim vencem je prejel Alojz Basti, s srebrnim Alojz in Dani Satler, Avgust in Milan Vasle ter Peter Pungartnik, plaketo tovarištva Branko Novak, Konrad Pižom, Avgust Likeb, Jože Vidic, Anton Kanič, Jože Medved in Janez Podbomik, zlato značko Ivan Florjane, Stanko Adamič, Janez Andolšek in srebrno Tomaž Ožir. Zbora se je udeležil tudi Alojz Selič z republiške zveze, ki je pohvalil delo združenja. Za kulturni program je poskrbel moški društveni pevski zbor, ki ga vodi Mija Novak. T. Tavčar Med govorom predsednika Iva Serdoneija Delovna Karitas Petrovče Karitas je dobrodelna organizacija v okviru rimokatoli-ške cerkve, ki je organizirana po škofijah, dekanijah in župnijah, med katerimi so glede na uspešnost velike razlike. Dekanijska Karitas Petrovče, ki pokriva območje šestih župnij v občini Žalec in Preboldu, je gotovo med najbolj uspešnimi pri nas. Vodi jo pater Ivan Arzenšek, ki je od nedavnega tudi župnik v Petrovčah. Pater Ivan Arzenšek je povedal, da je osnovna dejavnost Karitas pomoč ljudem v stiski s hrano, obleko in svetovanjem. V lanskem letu so imeli evidentiranih 97 skupnosti z 285 družinskimi člani. Zanje so pripravili 841 paketov. Paket je količina hrane, ki jo dobi družina enkrat mesečno, upoštevajoč število članov. Za tričlansko družino znaša vrednost 2.500 tolarjev. Hrano razdeljujejo vsak četrtek, takrat lahko pomoči potrebni dobijo tudi obleko. V jesenskem času pa paketu dodajo tudi ozimnico. Za nakup hrane so potrebovali okrog 2 milijona tolarjev, ki so jih zbrali iz različnih virov. Tako so iz škofijske Karitas Maribor prejeli 500 tisoč tolarjev, ki so jih namenih za program botrstva. Denar so razdelili med 17 otrok, ki jih na podlagi ■pt'ììiO'l podatkov določi Škofijska Karitas. Od Občine Žalec so prejeli 1 milijon 160 tisoč tolarjev, del teh sredstev so dodelili mamicam za osnovnošolske otroke. Pomemben vir sredstev je tudi dobrodelni koncert Karitas Petrovče, na katerem je nastopilo 13 izvajalcev s celjskega območja. Izkupiček od vstopnic in prispevkov sponzorjev je znašal 1 milijon tolarjev. Precej hrane so v lanskem letu prejeli tudi iz Italije od sester Dominikank, pri zbiranju ozimnice pa so veliko prispevati dobrotniki iz župnij Gomilsko, Gotovlje, Šempeter in Petrovče. T. Tavčar Program sta povezovala Maja Šumej in Boštjan Romih, v ozadju je ansambel Dominik iz Žalca. Koncert so podprti sponzorji: Občina Žalec, BSH hišni aparati Nazarje, Uniforest, d.o.o., Dobriša vas, Zottel Branko, s.p., Žalec, Elektro Krašovec Žalec, Era Velenje, Mlekarna Celeia Arja vas, Žana Žalec, Linde plin Celje, Cvetličarna Nani Žalec, Gostišča Štorman, Renault Levec, Zeliščna lekarna Pur Žalec, Savinjska veterinarska postaja Žalec, ambulanta Durič Petrovče, Matjaž, d.o.o. Petrovče, LIKO Liboje, Mesarstvo Čas, Dobravc Jože Zg. Roje, Adi Smolar, Savinjska televizija, Radio Polzela, Radio Goldi, Radio Celje in Šmarje, Hari tisk Petrovče, Župnijski uradi žalske dekanije, Pekama Kuder iz Levca, Seles transport in trgovina Levec. Ob dvajseti obletnici poslovanja vas nagrajujemo. Nagradni kupon vam omogoča nakup s 5 % popustom v vseh cvetličarnah in darilnih butikih MB. NAGRADNI KUPON » *** izreži celoten oglas *** • Izdelava poročnih, darilnih in žalnih aranžmajev. • Prodaja lončnic, rezanega, suhega in umetnega cvetja. • Darilni program za vsako priložnost. • Darila aranžiramo po vasi želji • Brezplačna dostava na željeno mesto. ŽALEC, Šlandrov trg 2B POLZELA, Potreta Kfe PETROVČE, Levec 53 03 / 571 55 77 ©/572 07 66 ©/5S3I10 marec 2001 Osrednje teme Boris Verdnik o delu Policijske postaje Žalec v letu 2000 Policijska postaja Žalec, ki pokriva celotno Spodnjo Savinjsko dolino, je imela v minulem letu veliko dela, saj se klasičnim kaznivim dejanjem pridružujejo tudi številni drugi problemi. Ti se odražajo zlasti v vse večjem porastu ilegalcev, ki potujejo skozi našo dolino, naraščajoči problematiki mamil, precejšnem motenju javnega reda in miru in na drugih področjih. O vsem tem in o drugih vprašanjih dela Policijske postaje Žalec pa v pogovoru s pomočnikom komandirja PP Žalec Borisom Verdnikom. 0 problematiki prometne varnosti v letu 2000 je povedal: “V letu 2000 se je na cestah naše policijske postaje zgodilo 875 prometnih nesreč, v katerih je 13 udeležencev izgubilo življenje, 89 udeležencev je bilo hudo, 214 pa lahko telesno poškodovanih. Glede na leto 1999 je bilo 77 prometnih nesreč manj, vendar jih je takrat bilo manj hudo (68) in tudi manj lažje telesno poškodovanih (210). Bila pa je ena smrtna žrtev več kot lansko leto. Pri tem ponovno velja omeniti tragedijo v maju 1999, ko so v prometni nesreči med avtobusom in vlakom umrli štirje otroci.” 1 ureditvijo železniškega prehoda v Šempetru je črna točka odpravljena. Kje pa se sicer zgodi največ prometnih nesreč in kakšni so vzroki zanje? “Največ prometnih nesreč se je zgodilo med Levcem in Petrovčami ter na cesti proti Velenju, in sicer 206. Med Petrovčami, Žalcem, Šempetrom in Vranskim se je zgodilo 139 prometnih nesreč, na avtocesti jih je bilo 77, med Šentrupertom in Mozirjem pa 48. Na vseh omenjenih cestah se je zgodila polovica vseh nesreč. Prav tako je bilo veliko prometnih nesreč v mestu Žalec, in sicer kar 89. Če pogledamo vzroke za prometne nesreče, ugotovimo, da se jih največ zgodi zaradi neprilagojene hitrosti, in sicer je bilo teh 281 ali 32 % vseh prometnih nesreč. Kot sekundami vzrok za prometne nesreče lahko štejemo vožnjo pod vplivom alkohola. Skoraj 13 % povzročiteljev je vozilo pod vplivom alkohola, oziroma 117 prometnih nesreč je povzročil voznik, ki je vozil pod vplivom alkohola. Prav tako se je povečala povprečna stopnja vrednosti alkoholiziranosti, saj se je z 1,47 promila v lem 1999 povzpela kar na 1,62 promila alkohola v organizmu teh voznikov. Najpogosteje vožnja pod vplivom alkohola sovpada z neprilagojeno hitrostjo in tudi z najhujšimi posledicami. Alkohol in vožnja avtomobila v cestnem prometu nikakor ne sodita skupaj. Največja pozornost je potrebna prav na glavnih cestah po dolini predvsem v smeri Celja in Velenja ter nazaj ter med Petrovčami in Trojanami. Paziti se velja hitrih voznikov, saj so pogosto pod vplivom alkohola.” Kako pa na Celjskem vozijo mladi vozniki, menda so prav oni med najpogostejši- mi povzročitelji prometnih nesreč? “Ta ugotovitev kar drži, saj o njej dovolj nazorno govorijo pričujoči podatki. V lem 2000 je bilo na območju Policijske uprave Celje od 38 prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je umrlo 39 oseb, kar 16 takšnih, ki so jih zakrivili vozniki Boris Verdnik pomočnik komandirja Policijske postaje Žalec z vozniškim stažem do štirih let, in tisti, ki vozniškega dovoljenja sploh niso imeli. Nad tem se velja zagotovo zamisliti. Neizkušenost, mladost in alkohol lahko kaj hitro pripeljejo do nesreče in posledic, ki grenijo življenje povzročitelju vse do konca njegovih dni. Naj ne bo odveč, če rečem, da se vedno in povsod velja držati prometnih predpisov, saj bo tako tudi manj nesreč. Vsekakor pa nikar ne sedajmo za volan, če smo pregloboko pogledali v kozarec. K temu bi še dodal, da so velikokrat žrtve pro- metnih nesreč otroci. Največjo varnost jim lahko zagotovimo prav starejši udeleženci v prometu, tako da skušamo prepoznati nevarnosti, ki jih povzročajo in se jim izpostavljajo neizkušeni otroci, ter se sami temu primemo prilagodimo in se tako tudi obnašamo.” Prometna varnost se nekoliko izboljšuje, je pa zato vedno več smrti, ki so posledica prekomernega uživanja drog in drugih problemov, s katerimi se pogosto srečujete tudi na PP Žalec. Kaj bi lahko povedali glede problematike mamil? “Na področju problematike mamil smo v minulem letu zaradi nedovoljene posesti mamil napisali 55 predlogov za uvedbo postopka o prekrških, za 19 voznikov osebnih vozil smo odredili strokovne preglede z odvzemom krvi in urina, da bi preverili, ali so pod vplivom mamil ali drugih prepovedanih zdravil, od tega sta bila dva preizkusa pozitivna, eden negativen, ostale pa so vozniki odklonili. Zaradi storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili smo ovadili dve osebi, prav tako smo ovadili dve osebi zaradi omogočanja uživanja mamil. V decembra smo skupaj s kriminalisti UKP PU Celje obravnavali združbo preprodajalcev mamil, glavni akterji so trenutno še v pripora. Problematika drog je izjemno zaskrbljujoča in naši policijski postaji nalaga zahtevno nalogo v boju proti drogam, predvsem pa proti organizatorjem in razpečevalcem •• Anketa » < • Anketa •• Anketa •• Anketa •• Anketa • • Anketa •• Anketa •• Anketa •• Najbolj je je imeti čim manj jo pravi ka s policisti Policija je v razvitih in demokratičnih državah v službi države in njenega ljudstva. Kot državna inštitucija skrbi za javni red in mir, varuje osebno in državno premoženje, zatira kriminal, skrbi za prometno, državno in osebno varnost ter opravlja vrsto drugih nalog. Pri svojem delu so deležni tako pohval kot tudi kritik. Običajno smo navadni smrtniki najbolj veseli, če z njimi nimamo nobenega opravka. Vsekakor pa bi si brez njih težko zamišljali funkcioniranje države in življenje njenih državljanov, saj nemalokrat potrebujemo njihovo pomoč. Res pa je, da nismo pretirano “navdušeni” nad njimi, kadar moramo plačati kazen za prometne prekrške in druge zadeve, čeprav vemo, da opravljajo le svoje delo, ki je v dobrobit vseh udeležencev v prometu. Kako ocenjujemo njihovo delo in kakšne izkušnje imamo s policisti, smo poskušali izvedeti od naključno izbranih občanov. Marko Gojzdnik: “Delo policije se mi idi zelo korektno. Z njimi nimam slabih izkušenj. Svoje delo opravljajo tako, kot morajo in kot jim velevajo predpisi. Nenazadnje pa so tudi policisti samo ljudje z dobrimi in slabimi lastnostmi tako kot vsi mi. Vsekakor jim njihovega dela ne zavidam, saj morajo biti vedno na razpolago. Nemalokrat pa so izpostavljeni tudi raznim nevarnostim.” Ivan Centrih: “Sicer ne živim na območju PP Žalec, vendar lahko rečem, da s policisti nimam nobenih slabih izkušenj. Niti v prometu, saj so bili, če so me ustavili, vedno korektni. Njihovo delo je zelo potrebno, drugače bi bil na svetu pravi kaos. Ob naraščanju kriminala, ki je tudi posledica sedanjih razmer v družbi, si ne morem niti zamisliti, kako bi bilo brez policije, ki vendarle varuje naše imetje in preganja ter onemogoča storilce.” Matej Jelen: “Mislim, da je delo policije v redu. Problem pa nastaja, ker je obseg njihovega dela in nalog vedno širši, tako da ob premajhnem številu zaposlenih ne zmorejo vedno posredovati, kot bi želeli in morali. Danes je ob klasičnem krimunalu zelo problematičen problem drog, ki so pravo zlo našega časa. Prav na tem področju bi morali vsi skupaj narediti več, na policiji pa se še bolje organizirati za preprečevanje tega pojava.” Franc Bizjak: “Sem Žalčan in nimam na delo policije posebnih pripomb. Bi pa bil vesel, če bi se, zlasti v nočnih urah, pogosteje popeljali po Žalcu, kar bi zagotovo imelo dober psihološki učinek na nepridiprave. Thdi sam sem bil nekoč v rezervnem sestavu policije, tako da dobro poznam njihovo delo, ki zagotovo ni zavidanja vredno. Danes je kadrovska politika na policiji boljša, saj zasedajo delovna mesta ljudje, ki imajo za sabo bistveno več življenjskih izkušenj.” Stane Zupanc: “Kot nekdanji policist oziroma miličnik v pokoju delo fantov v policiji ocenjujem morda z drugačnimi očmi kot dragi državljani. Res pa je kar težko primerjati njihovo delo s časom, ko sem bil na njihovem mestu. Razmere so se v mnogočem zelo spremenile. Danes so takšna kazniva dejanja, ki jih včasih sploh ni bilo. Mamila, ropi, tatvine avtomobilov so le nekaj od tega, s čimer se morajo dandanes ukvarjati policisti. Nekoč smo staro kolo iskali mesec dni, danes pa, četudi je ukradeno novo kolo, si tega lastnik ne žene preveč k srcu, saj ve, da se na policiji ukvarjajo z veliko težjimi kriminalnimi zadevami.” D. Naraglav tega zla.” Kakšno je bilo stanje na področju kriminalitete nasploh in kaj govorijo številke glede kaznivih dejanj v Spodnji Savinjski dolini? “V letu 2000 so storilci na takšen ali drugačen način storili 605 kaznivih dejanj, od katerih smo jih doslej preiskali 55,4 %. Izmed hujših kaznivih dejanj bi omenil šest ropov, od katerih smo jih pet uspešno raziskali. Najštevilčnejša so bila kazniva dejanja tatvin, in sicer jih je bilo 189, preiskali pa smo 28 % teh kaznivih dejanj. Na dragem mestu so vlomi, teh je bilo 117, preiskali smo jih 20 %. Prav ta kazniva dejanja, ki so zaradi lahko dostopnega plena naj številnejša, je tudi najtežje preiskovati. Marsikaterega kaznivega dejanja ne bi bilo, če bi oškodovanci več pozornosti namenih lastnemu samozaščitnemu ravnanju. Zelo veliko je bilo vlomov v vozila, saj so oškodovanci na vidnih mestih puščah torbice, denarnice, mobilne telefone in drage vrednejše predmete. Prav tako je bilo vehko tatvin v prodajalnah, pisarnah in dragih prostorih, kjer je frekvenca ljudi večja in so storilci izkoriščali slabo varovanje, nepazljivost in včasih tudi malomarnost oškodovancev.” Kaj pa kršitve javnega reda in miru ter problematika ilegalcev, ki potujejo preko naše doline v Italijo in druge države Evrope? “Z ilegalci smo imeh v letu 2000 bistveno več dela kot leto prej, saj smo jih obravnavah 267, v lem 1999 pa 166. Poh ilegalcev so potekale največ iz Sarajeva preko Hrvaške in nalo prod meji z Italijo. Druga pot je vodila iz Beograda, preko Hrvaške ah Madžarske prod meji z Italijo. Nekaj ilegalcev, ki smo jih zajeli na našem območju, smo vrnih na Hrvaško ah Madžarsko, večino pa nastanili v centru za odstranjevanje tujcev in azilnem domu. Večina jih nato pobegne iz teh ustanov in nadaljuje svojo pot prod Italiji. Kršitev javnega reda in mira je bilo približno enako v obeh primerjalnih letih. V letu 1999 je bilo 455 kršitev, v lem 2000 pa 458. Če pogledamo kraje kršitev, ugotovimo, da je bilo 159 kršitev storjenih na javnih krajih, 112 v zasebnih prostorih in 97 v gostinskih lokalih. Zanimiv je še podatek, da je bilo kar 166 kršitev storjenih pod vplivom alkohola, 14 kršiteljev smo zaradi nadaljevanja kršitev pridržati do streznitve. Pri intervencijah smo 18-krat uporabiti prisilna sredstva, največkrat hzično silo in sredstva za vezanje in vklepanje, pri uporabi teh sredstev ni bil nihče telesno poškodovan. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je največji porast kršiteljev javnega reda in mira v populaciji med 14. in 16. letom. Ta porast je kar 16 % in zaradi tega zelo zaskrbljujoč. Veljalo bi se vprašati, kaj delajo določeni starši in kdo je odgovoren za vzgojo teh otrok.”. la nami je že mesec marec, la ilustracijo in kot zanimivost povejte, kakšna je bila varnostna situacija na območju PP Žalec v minulih dneh tega meseca. “Rečem lahko, da je bilo kar pestro in raznoliko. Na področju kršitev javnega reda in mira smo obravnavati 9 primerov. Od tega je bil javni red kršen 2-krat na javnem kraju, 1-krat v gostinskem lokalu in kar 6-krat v zasebnih prostorih. Na področju kri- minalitete smo v tem obdobju preiskovati 17 kaznivih dejanj. Preiskovati smo poskus vloma v hišo v Šempetra, vlom v hišo v Žalcu, vlom v športno dvorano v Žalcu. Nadalje smo preiskovati tatvino kolesa z motorjem v Grižah, tatvino wal-kmana v prodajalni v Žalcu, tatvino kolesa, vrednega 100.000 tolarjev v Braslovčah, tatvino starinskega pohištva iz hiše v vrednosti 2.000.000 tolarjev, tatvino nafte iz gospodarskega objekta v višini preko 700.000 tolarjev in tatvino vozila Pošte Slovenije v Petrovčah. Preiskovati smo še dve kaznivi dejanji ogrožanja varnosti, poškodovanja tuje stvari in oškodovanje tujih pravic. Na področju prometne varnosti je bilo v tem obdobju nekoliko bolj mimo. Opraviti smo 8 ogledov prometnih nesreč, v eni nesreči sta bila udeleženca tudi telesno poškodovana. Eden izmed povzročiteljev je bil pod vplivom alkohola, in sicer je bila izmerjena vrednost 1,87 promila alkohola v njegovem organizmu. Na kraju nesreče je kršil javni red in mir, ker pa se ni umiril, smo ga morati pridržati do streznitve.” Bliža se čas opravljanja sezonskih del v hmeljiščih, pri katerih pridelovalci hmelja najemajo sezonsko delovno silo tudi izven Slovenije. V praksi je, da skupaj z inšpekcijskimi službami opravljate nadzore nad tem zaposlovanjem. Kaj bi rekli glede tega delodajalcem? “V Savinjski dolini imamo sezonske delavce zlasti spomladi pri pripravi hmeljišč in nato pri obiranju hmelja. Vse pridelovalce hmelja bi opozoril, da si uredijo vso potrebno dokumentacijo za zaposlitev tuje sezonske delovne sile. Ob tem bi opozoril na nov zakon o zaposlovanju tujcev, ki določa kazenske sankcije zoper delodajalca, kakor tudi samega sezonskega delavca. Za morebitna pojasnila glede potrebne dokumentacije se lahko obrnete na Upravno enoto Žalec, kjer boste dobiti vse potrebne informacije. Kakor prejšnja leta bomo tudi to leto skupaj z inšpekcijskimi službami opravljati nadzore nad zaposlovanjem tuje delovne sile v kmetijstvu in ostalih gospodarskih panogah.” In kaj bi povedali za konec najinega pogovora? Morda kakšen napotek za izboljšanje varnostne situacije v naši dolini. “Thdi policisti smo samo ljudje, delamo po svojih najboljših močeh v naše skupno dobro, čeprav nam vedno ne uspeva, kot si želimo in kakor od nas pričakujejo prizadeti. Ob tem dejstvu je prav, da nas o nenavadnostih v vašem okolju obveščate, saj se kršitelji in storilci vedno nahajajo med nami. Obnašajmo se samozaščitno, s takim ravnanjem lahko odvrnemo kakega storilca in preprečimo, da bi postati njegova žrtev. Na cestah bodimo previdni, vozimo s prilagojeno hitrostjo, uporabljajmo varnostne pasove in predvsem bodimo trezni. Posebno opozorilo pa velja pešcem, kolesarjem in voznikom motornih koles. Ponoči naj uporabljajo odsevnike oziroma luči za osvetljevanje prevoznega sredstva. K temu bi še dodal, da prehodi za pešce niso lepotni okras na cestišču, ampak mesto, na katerem lahko sorazmerno varno prečkamo prometno površino. Ob tem bodimo vzor mlajšim, ki nas opazujejo in posnemajo in s tem naredimo nekaj več tudi za njihovo varnost.” Darko Naraglav Osrednje teme marec 2001 Za dobiček preko vseh življenjskih norm Izteka se marec, mesec, v katerem smo veliko besed namenjali ženskam in materam, mesec, ki bi moral trajati vse leto, saj sta 8. marec (mednarodni dan žena) in 25. marec kot materinski dan bistveno premalo za pogovore in probleme, ki se tičejo vseh nas, še posebno pa žensk, ki so skozi zgodovino človeštva in tudi v sedanjem svetu med šibkejšimi in izpostavljene številnim problemom in težavam. Posebno zaskrbljujoče razmere se kažejo pri zaposlovanju žensk, varstvu materinstva in družinskega življenja, kot pravi v svojem sporočilu tudi komisija Pravičnost in mir pri slovenski škofovski konferenci. V izjavi je komisija zapisala, da je že leta 1994 opozarjala na to, da je v gospodarstvu vse več izoriščanja in zastraševanja delavcev. Gmotna in socialna varnost je pogosto prepuščena samovolji delodajalcev. Po mnenju komisije se razmere v sedmih letih niso bistveno spremenile. Nasprotno, izsiljevanj in groženj je danes še več, “ker gre tovrstnemu kapitalizmu samo za denar in bogatenje, človečnosti in človekovih pravic pa mu ni mar in so za dobiček pripravljeni poteptati vse civilizacijske norme,” so zapisali. Med najprizadetejšimi so ženske Komisija ugotavlja, da se to najizraziteje kaže na področju trgovine, kjer delovni čas podaljšujejo v noč in uvajajo delo tudi ob nedeljah in tako kršijo zakonska določila o delovnem in tedenskem počitku. Zaradi podaljševanja delovnega časa se tako ne odpirajo nova delovna mesta. Delodajalci silijo zaposlene, da delajo dlje, kot to dopušča zakon, ne da bi bili zato bolje plačani, lastniki pa bolj obdavčeni. Uvajanje nočnega in nedeljskega dela je nedopustno, kadar to ni nujno, poudarja komisija, in bi ga bilo potrebno omejiti na najmanjšo možno mero. Ker v trgovinah delajo pretežno ženske, to najbolj prizadeva njih. Njihova delovna varnost je majhna, saj imajo večinoma pogodbo o delu sklenjeno za določen čas. Uidi pogoji za zaposlitev, poudarjajo v izjavi, so za ženske dostikrat ponižujoči, saj morajo prošnji za zaposlitev pogosto priložiti svojo fotografijo in zagotoviti, da ne mislijo na materinstvo. “Niso redki primeri, ko delodajalci v nasprotju z ustavnim določilom o pravici do svobodnega odločanja povezujejo delov- no razmerje s tem, da se delavke odpovedo nosečnosti. Pred zaposli- tvijo tako zahtevajo, da žene vnaprej napišejo odpoved delovnega razmerja, ki jo delodajalec v primeru nosečnosti uveljavi, tako da je formalnopravno videti, kot da sama odpoveduje delovno razmerje,” je v izjavi zapisala komisija. Po mnenju komisije zato ni čudno, da družinsko življenje zamira, da se družinski člani doma le srečujejo, saj za skupno življenje nimajo niti možnosti niti časa. Prav tako ne preseneča, da je skoraj vsaka druga družina razbita, da so otroci razdvojeni, pa čeprav Slovenci še vedno postavljamo družino med najpomembnejše vrednote v življenju. Stanovanje, zaposlitev, čas Komisija ugotavlja, da ima Slovenija dobro organiziran in za evropske razmere dolg porodniški dopust, toda težava je v tem, da ga izkoristi vedno manj žensk. Vsako leto namreč naštejemo več smrti kot rojstev (teh je manj kot 18.000). Mlade družine, ugotavlja komisija, od odločitve za otroka odvračajo slabe možnosti za pridobitev stanovanja in vedno težji pogoji za ohranitev službe. Dokler bodo razmere takšne, opozarjajo v izjavi, se bo rast prebivalstva neustavljivo zmanjševala, vse več bo razbitih družin in otrok, prepuščenih ulici, vse več bo kriminala in narkomanije. Komisija zato poziva državo, naj z ustrezno ureditvijo zaščiti družino in družinsko življenje, kar zahteva tudi ustava v 53. členu. “Potrebno je ustvariti čimbolj ugodne možnosti za to, da bodo starši in otroci živeli skupaj v složni družinski skupnosti, ki bo imela čas zase in za razvijanje medsebojnih razmerij,” so zapisah. Ob tem so še poudarili, da je gospodarska rast potrebna in zaželena, saj lahko rešuje ljudi pred materialno revščino, vendar sama po sebi ni dovolj, saj morajo biti njeni rezultati usmerjeni k izboljšanju blaginje vseh ljudi in na vseh ravneh njihovega življenja. “Socialna država je povsod pod udarom kapitala oziroma sodobnega liberalnega kapitalizma, ki ima svoje interese. Zato se moramo odločiti, ah bomo stopah po poti gole dobičkonosnosti ah pa si bomo prizadevali za blaginjo vseh ljudi in za cvetoče družinsko življenje,” je dejal ob predstavitvi izjave komisije dr. Stres. Ker je zavest o tem v sindikatih živa, jih žehjo s to izjavo podpreti in spodbuditi pri njihovih prizadevanjih. Neformalna članica komisije mag. Stanka Kukar pa je poudarila, da bi morah trajanje delovnega časa čim-prej urediti z zakonom, dodala pa je tudi, da se je sindikat podaljševanju delovnega časa zelo odločno postavil po robu, vendar ni dosegel željene-ga. Izkoriščanje delavk se tako nadaljuje, žal pa zaradi pomanjkanja uradnih podatkov in zaradi strahu prizadetih delavk o tem za zdaj največ vedo zdravniki in socialni delavci. D. N. Lep je pogled na mater z otroki, saj so ti, kot pravimo, naša bodočnost. In garancija za obstoj naroda. Se tega dovolj zavedamo? Na papirju pravice žensk urejene Zadnji rok je 2. april Dva dneva v marcu sta posvečena tistim, za katere pravimo, da podpirajo tri hišne vogale, nemalokrat pa tudi četrtega. Dan žena in materinski dan sta mimo, ženskam in materam smo v tistih dneh peli hvalnice, jih zasipali s cvetjem in darili ter poudarjali enakopravnost. Kako pa položaj žensk v naši družbi ocenjujejo nekatere naše občanke in občani? Mira Meglič: “Menim, da je enakost med spoloma še vedno bolj na papirju. Pri zaposlovanju so zlasti zapostavljene mlajše ženske in matere, ki se morajo nenehno boriti za ohranitev delovnega mesta. V posameznih primerih so močno ogrožene in kršene njihove pravice pri širjenju družine in vzgoji otrok. Menim, da bi morala država narediti več za zaščito mladih mater in žensk, predvsem pa zagotoviti, da rojevanje ne bo breme, ampak dejanje, ki pomaga ohranjati človeško vrsto in narod, kateremu pripadamo. Ob dejstvu, da je nataliteta že dalj časa v upadanju, bi se morah krepko zamisliti in z zagotavljanjem stanovanj, služb in subvencij mladim družinam dati možnost, da spremenijo to stanje. Vse se nakako vrti v začaranem krogu in mi, ki smo že rešeni tovrstnih skrbi, si kar težko prestavljamo, kako je mladim.” Darja Baloh: “Vsekakor je položaj našega spola v veliki meri odvisen od okolja, v katerem živimo in delamo, veliko pa tudi od tega, kohko si ženske v določenem času in prostoru znamo zagotovit svobodo in pravice, ki nam jih zagotavlja ustava. Res pa je, da to vedno ni mogoče in d a marsikatera ženska in mati raje potrpi, samo da je mir v hiši in na delovnem mestu. Prav glede zaposlovanja vse pogosteje slišimo, kako se morajo ženske vnaprej odločati o rojstvu oziroma nerojstvu otrok, s tem pa so močno kršene njihove pravice glede družine in vzgoje otrok. Sicer pa je ustvarjanje družine izjemno težka naloga mladih, saj marsikdaj kljub šoh in znanju ostajajo nezaposleni, brez denarja in posledično brez materialnih pogojev za vlogo staršev. Zaradi pomanjkanja denarja in nezmožnostjo za primerno življenje pa razpada tudi vse več družin.” Boris Verdel: "Razlik med spoloma, ki so včasih ženskam onemogočale enakopravnost, pri nas skorajda ni več. Čeprav seveda izjem ne manjka. V enaki meri kot moški so izobražene in zasedajo številne najodgovornejše položaje v državi in javnem življenju. Tudi pri vzgoji otrok in družinskem življenju si oba starša pomagata bistveno drugače kot pred desetletji. Ustvarjanje družinske enakopravnosti, čeprav zaradi funkcije rojevanja ne more biti enaka, je v največji meri odvisno od razumevanja in harmonije obeh staršev. Če kdo zataji, se pojavijo problemi. Ti pa velikokrat nastopijo kot posledica prevelikih želja in apetitov tako moškega kot ženske. Razbitje družine tako ni več daleč, žrtve pa so žal največkrat otroci. Sicer pa je gotovo res, da je načrtovanje družine danes zelo zahtevno, saj je vehko mladih brezposelnih, brez stanovanja in drugih materialnih možnosti.” Janez Vrečer: “Rekel bi, da zlasti na področju delov-no-prav-ne zako-nodaj e ženske in matere niso tako zaščitene, kot bi morale biti. Enako velja tudi za moške. Delodajalci v mnogih primerih ne upoštevajo te zakonodaje in so zaradi kapitala pripravljeni poteptati vse človeške norme. Nemalokrat se dogaja, da morajo zaposleni delati preko delovnega časa, pa za to ne dobijo primernega nadomestila, pri tem pa potegnejo ženske še krajši konec kot moški. Zaradi prekomernega dela staršev družina ne more biti tohko skupaj, kot bi lahko bila. Otroci so velikokrat sami in prepuščeni ulici in pastem, ki jih ta prinaša. Pravi absurd je, da država, namesto da bi preprečevala in omejevala delo preko polnega delovnega časa, to celo omogoča, kar dobro ilustrira tudi nedavno sprejet in podpisan pravilnik glede neomejenega obratovanja trgovin ob nedeljah.” Alenka Lesjak: “Menim, da je položaj žensk danes vseeno bistveno drugačen in boljši, kot je bil nekoč, čeprav še zdaleč ni idealen. Osebno se ne bi mogla pritoževati, vem pa, da je veliko kršitev, zlasti pri zaposlovanju žensk, saj jim delodajalci včasih postavljajo pogoje, ki nikakor niso v skladu z delovno-pravno zakonodajo. Vehko je odvisno tudi od nas samih, kako si znamo in zmoremo zagotoviti enakopravnost in se postaviti po robu morebitnim kršenjem naših pravic. Vsekakor pa ima pri tem pomembno vlogo to, v kakšnem okolju smo živele in odraščale, kaj smo se naučile in s kakšnim družinskim vzorcem vloge matere smo postavljene v ta svet, ki ni za vse enako lep in prijazen. Ženske smo dokazale in vedno znova dokazujemo, da z znanjem in sposobnostjo prav v ničemer ne zaostajamo za moškimi. Res pa je, da je to dokazovanje zaradi vloge, ki jo imajo ženske kot matere, bistveno težje kot pri moških.” Milena Jan: “Mislim, da smo ženske v dokaj neprijetnem položaju, kajti naša pravica in naloga je vendarle biti tudi mati. Prav to pa je danes zelo težka in odgovorna naloga, saj ob vsem, kar se dogaja okrog nas, ni enostavno vzgojiti otroke tako, da se bodo znah izogniti pastem uhce, se osamosvojiti in prevzeti nove naloge, ki jih od njih zahteva življenje. Živeti pravo družinsko življenje, je marsikdaj skoraj nemogoče, saj zaradi skrbi za preživetje ni dovolj časa za družino. Zaradi tega tudi ni čudno, da imamo danes vse več razbitih družin, žensk samohranilk in razdvojenih otrok. Ob dejstvu, da nas je Slovencev čedalje manj, bi morah narediti bistveno več za ohranjanje družine in ustvarjanje pogojev za normalno življenje. Seveda pa bi hkrati s tem morali bolje poskrbeti za zaščito pravic, ki jih imajo ženske kot matere po zakonu in ustavi.” D. Nar agl a v Glede na to, da je letos zadnji dan za vložitev napovedi za odmero dohodnine (31. marec) sobota, se rok po zakonu izteče prvi naslednji delovni dan, so sporočili iz Davčne uprave RS. Zadnji dan za pravočasno oddajo dohodninske napovedi za leto 2000 je tako ponedeljek, 2. april 2001. Do tega datuma lahko zavezanci napoved pošljejo priporočeno preko pošte (s pripisom “napoved za odmero dohodnine”) ali vložijo pri pristojni izpostavi davčnega organa. V času od 26. do 30. marca lahko zavezanci oddamo napoved v izpostavah davčnega urada tudi izven uradnih ur, in sicer med 8. in 18. uro. V skladu z možnostmi bodo izpostave organizirale sprejem tudi v prostorih lokalnih skupnostih, kra- jevnih skupnostih in podobno. Zavezancem, ki ne bodo navedli številke tekočega računa, na katerega jim bo nakazana preveč plačana dohodnina, bo DURS preplačane akontacije vrnil s posebnimi nakaznicami. liste, ki bodo presegle vrednost 30.000 tolarjev, bodo lahko zavezanci unovčili le na poštnih in poslovnih bankah, pri katerih imajo odprt račun. DURS zavezance še opozarja, da je denarna kazen za nepravočasno oddajo napovedi (do dveh mesecev od poteka roka za oddajo) 50.000 tolarjev. S 100.000 tolarjev pa se kaznuje zavezanec, če napovedi ne vloži oziroma jo vloži po preteku dveh mesecev od roka za vložitev napovedi ah če vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov, potrebnih za odmero davka, ah če v napovedi izkaže neresnične podatke. D. N. • ZASTOPSTVO KUMA NAPRAV KALVERT * PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS GOTOVINSKI POPUST MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT marec 2001 Podjetništvo Aktualne podjetniške in ostale informacije v mesecu aprilu (iz delovanja Razvojne agencije Savinja in njenih partnerjev) • JAVNI RAZPISI: • Sklad za razvoj obrti in podjetništva Žalec v okviru 16. natečaja še vedno nudi investicijska posojila za dobo 1-5 let po obrestni meri T+1,5%. Vsi interesenti za posojilo v tretjem krogu 16. natečaja do 15. 04. 2001 pokličite RA Savinja na tel. št. (03) 713-68-60 (ga. Danica Jezovšek- Korent). • Za razpis ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za sofinanciranje Phare Posebnega pripravljalnega programa za strukturne sklade za projekt Regionalna politika in kohezija, Razvijanje regionalnega zaposlitvenega finančnega instrumenta ± Splošne dotacije za usposabljanje v Savinjski regiji v sodelovanju s partnerji pripravljamo določene izobraževalne projekte. Ker je razpis odprt do 17. aprila 2001, vabimo k sodelovanju vse zainteresirane. Podrobnejše informacije na tel. št. (03) 713-68-60 (RA Savinja t ga. Danica Jezovšek - Korent). • Javni razpis za subvencioniranje obrestne mere za investicijske kredite za mlade podjetnike (c)e vedno je do objave porabe namenskih sredstev odprt rok za prijavo (Ur. list št. 94/2000, str. 8786). Predmet razpisa je dodeljevanje subvencij za investicijske kredite za mlade podjetnike t v opremo ah v nov program. Za mlade podjetnike štejejo podjetniki do preteka deset let po končanem šolanju na katerikoli izobrazbeni stopnji. Podrobnejše informacije na tel. št. (02) 234-12-74 (g. Manfred Lepej). • Slovenska podjetniška inovacijska mreža SPIM vas vabi k sodelovanju pri skupnem slovenskem nastopu na razstavah inovacij, ki bodo: 1 na MOS-u v Celju od 14. do 23. septembra 2001 (rok prijave do 20. 05. 2001) in 2 na IENA v Nuembergu od 01. do 04. novembra (rok prijave do 05. 08. 2001). Pospeševalni center za malo gospodarstvo bo pokril stroške razstavnega prostora in stroške skupne promocije (za eno novost vsakemu sodelujočemu). Vse dodatne informacije v zvezi z vključitvijo v SPIM mrežo in sodelovanjem na razstavah so vam na voljo na telefonskih št. (01) 589-18-70 (ga. Nadja Avsec) ter 041/714-540 (g. Andrej (c)krinjar). Zainteresirani lahko dvignete oziroma naročite prijavno dokumentacijo tudi na RA Savinji. • OSTALE INFORMACIJE Gea Collage v sodelovanju z Zbornico zasebnega gospodarstva Žalec organizira Večerno šolo profesionalnega vodenja v Žalcu, namenjeno podjetnikom in obrtnikom, ki vodite in usmerjate sodelavce pri delu. Kotizacija za udeležbo na izobraževanju je 94.000,00 SIT + 19% DDV in je plačljiva v dveh obrokih. ZZG Žalec sofinancira vsem svojim rednim članom izobraževanje v višini 10.000,00 SIT. Začetek bo predvidoma že v torek, 3- aprila 2001, potekala pa bo sedem večerov, ob torkih in četrtkih, med 18. in 20.30 uro. Vaše prijave sprejemamo po pošti ah po telefaksu 01/568-82-13 do zapolnitve mest v skupini. Za vsa vprašanja pokličite na tel. št. 01/568-70-02 ah 01/588-13-75 (ga. Majda Žun). Razvojna agencija Savinja v sodelovanju s Turistično zvezo Spodnje Savinjske doline dne 6. in 7. aprila 2000 organizira Nadaljevalno usposabljanje za lokalne turistične vodnike, ki vključuje pripravo na izpit za državnega turističnega vodnika, namenjeno vsem, ki so v lem 1999 zaključili naše začetno usposabljanje in tistim, ki so zaključili druga začetna usposabljanja za turistične vodnike. Kotizacija za udeležbo na izobraževanju je 11.000,00 SIT .Vaše prijave sprejemamo na naslovu Razvojne agencije do 2. aprila 2001. Za vsa vprašanja pokličite na tel. št. 03/713-68-60. Vsi, ki bi se želeli udeležiti usposabljanja za pripravo turističnih paketov, nam to sporočite in v primeru zadostnega odziva bomo organizirah usposabljanje v četrtek, 5. aprila 2001. • Poslovni prostori; na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše doline in širše okohce. • Idejni projekti; pozivamo vse, ki imate razvojno-inveshcijske načrte, ki bodo prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline. • Certifikat kakovosti ISO 9000; Vabimo vsa mala in srednja podjetja, ki razmišljate o dvigu kvalitete poslovanja in si žehte pridobiti certifikat kakovosti po standardih ISO 9000, da se nam oglasite! • Center za informiranje in poklicno svetovanje ČIPS; vsi, ki iščete odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd), ste vsak delovni dan med 9. in 17. uro, ob petkih pa do 14. ure vabljeni na ČIPS - informativno mesto Žalec! VABIMO VAS K SODELOVANJU! Poiščite nas na naslovu: Razvojna agencija Savinja, Ulica heroja Staneta 3 v Žalcu Tel: (03) 713-68-60, faks: (03) 713-68-70 (Danica Jezovšek - Korent) E-pošta: podjetniski.center@zalec.si ah preko naših partnerjev UPI Ljudska univerza Žalec (03/713-35-50, g. Andrej Sotošek), PPC Žalec (041/726-546, g. Virant), TZSSD (03/713-68-68, g. Janez Kroflič), IZVIR Žalec (03/713-31-00, g. Janko Kač). Sklad dela Savinjske regije V teh dneh je v Skladu dela Savinjske regije končala motivacijsko delavnico druga skupina udeležencev, prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelne osebe. Sklad dela Savinjske regije deluje kot ena izmed obhk aktivne politike zaposlovanja in kot pomoč lokalne skupnosti k zmanjševanju brezposelnosti. Vsem udeležencem in morebitnim delodajalcem nudimo ugodnosti pri zaposlovanju. Prav tako želimo vzpostaviti ponudbo in povpraševanje po kadrih, zato potrebujemo vašo pomoč. Na naš naslov javite kadrovske potrebe v vašem podjetju. Objavili jih bomo in s tem pomagali poiskati ustrezno kadrovsko zasedbo. Trenutno iščemo delo za: administrativnega delavca, delavko za enostavna opravila, ekonomsko-komercialnega tehnika, prodajalko, gradbenega delovodjo, strojnega ključavničarja, knjigovodska dela, aranžerko - cvetličarko, poslovnega tajnika, fmomehanika, konfekcionarja in vodjo logistike. Naš naslov je: SKLAD DELA SAVINJSKE REGIJE, Novo Celje 4, 3301 Petrovče. f AVTO HIŠA tel.: 03 / 57-18-222 1 « . ^ W GSM: 041 629 093 6-0.0. " 'IÌKXt-. Delovni čas: Migojnice 140, 3302 GRIŽE od 8. do 17. ure i^od ponedeljka do petka • PRODAJA VOZIL UGODNI BAHČNI KREDITI • PRENOS LASTNIŠTVA DO 5 LCT •ODKUP VOZIL OD LETNIKA 1995 DAUE BREZ PIROGA • VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI • PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN • KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo Utrinek s proizvodnje Polzelskim nogavičarjem certifikat ISO 9001 KIV-u certifikat kakovosti in okolja Podjetje KI V. d. d. Vransko je uspešno opravOo kombinirani certifikaciji vodenja kakovosti in sistema ravnanja z okoljem. Potrdilo o tem je izdala certifi-kacijska presojevalna hiša TITV Bayer Sava, d. o. o. Prvi certifikat ISO 9001 je za sistem vodenja kakovosti dela, kar pomeni obvladovanje kakovosti na bistveno spremenjen način vodenja, in predvsem miselnosti vseh zaposlenih. Celovito obvladovanje kakovosti pomeni poudarjene dolgoročne naloge in cilje, ki predstavljajo povečanje trdnosti podjetja. Za doseganje teh ciljev je bistveno, da je potrebno obvladovati vse poslovne procese v celoti, tako glede kakovosti, kakor tudi količin, stroškov in rokov. Ob tem je seveda treba dati absolutno prednost kakovosti. Drugi certifikat ISO 14001 je za sistem ravnanja z okoljem. Z njim dokazujejo ekološko naravnanost in skrb za zdravje in varnost, kar pomeni spoštovati okoljsko-varstveno zakonodajo in standarde, urejenost skupne interese, vplivati in uporabljati tehnologijo in tehnološke postopke, ki ne ogrožajo zdravja, okolje pa bremenijo z najmanjšo možno mero. Treba je zmanjševati porabo energije in surovin na enoto proizvoda ter ustvarjati čim manj odpadka. Poleg tega je treba izobraževati in osveščati zaposlene na vseh ravneh o okoljski problematiki, izboljšati odnos do okolja ter stalno skrbeti za zdravje in varnost zaposlenih. Podelitev certifikatov bo 3- aprila, podjetju pa ju bo podelil minister za okolje in prostor Janez Kopač. T. Tavčar marginalija Prizadevanja Polzele, tovarne nogavic, za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001 segajo v leto 1993, ko so za sto zaposlenih pripravili ustrezen tečaj z izpitom. Nanj so se intenzivno pripravljali zadnja tri leta in v decembru lani je bila opravljena prva presoja s strani zunanjega pooblaščenega presojevalca Bureau Veritas Qualitiy International. Ugotovljene pomanjkljivosti so odpravili in 26. februarja pridobili certifikat, ki potrjuje kakovostno poslovanje na vseh ravneh. Polzela, ki je med največjimi evropskimi proizvajalci nogavic, na dan proizvede tudi do 140 tisoč parov in izvaža skoraj 80 odstotkov izdelkov. Izvažajo na zahtevne zahodne trge, kjer so bile zahteve po tem certifikatu, ki ne zajema samo visoke kvalitete izdelkov, kar Polzela že dolgo zagotavlja, temveč po predpisanih standardih vodeno celotno poslovanje, pogoste. Uradna podelitev certifikata bo čez nekaj tednov, ko bodo različne akreditacijske hiše v okviru Bureau Veritas Quality International opravile potrebne formalnosti. T. Tavčar GRADBENIŠTVO ZUNANJA UREDITEV /4ato#- ni., a. p. - IZVAJAMO VSA ZEMELJSKA DELA (nizke gradnje in rušenje objektov) - PRIPRAVA CEST IN DVORIŠČ - IZVAJANJE RAZNIH ŠKARP - POSTAVLJANJE VSEH VRST ROBNIKOV - TLAKOVANJE DVORIŠČ IN MANJŠIH POTI VELIKA PIRESICA 12/A 3310 ŽALEC TEL.: 03/572 81 29, 041/ 649 611 JUTEKS, d. d. Hmeljarska 1,3310 Žalec Tel.03/712-07-00 JUTEKS Jgl li JUTEKS, kemijsko - tekstilno podjetje, d. d. PONUJA V NAJEM POSLOVNE PROSTORE na Hmeljarski 1 v Žalcu Na voljo so naslednji prostori: • Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 107 m2, • Pisarne, 8 prostorov, 1. nadstropje; pritličje; • Pisarne, 13 prostorov, pritličje; • Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 306 m2, • Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 115 m2, pritličje; nadstropje; • Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 337 m2, • Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 945 m2, pritličje; nadstropje; • Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 739 mv, • Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 307 m2, pritličje; nadstropje; • Klet v izmeri 730 mv; • Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 57 m2, • Klet v izmeri 734 mv. pritličje, vhod iz Pečnikove ulice; • Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 730 m2, Možen je stalen ali občasen najem prireditvene dvora- pritličje; ne (247 m2) in sejne sobe (64 m2), obe v I. nadstropju. • Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 985 m2, Najemne pogodbe bomo sklepali praviloma za 4 leta. pritličje; Prostori so na voljo takoj oz. po dogovoru. • Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 615 m2, Dodatne informacije lahko dobite po tel.: 712 07 00, pritličje; prostore si je možno ogledati vsak delavnik med 8. in • Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 52 m2, 14. uro. pritličje; Podjetništvo marec 2001 Potrditev uspešnosti podjetja Zagožen V Störmanövern hotelu v Celju se je pred dnevi odvijala slovesnost, ki je še dokaz več za uspešno delo in poslovanje podjetja Zagožen d.o.o. iz Žalca. Presojevalska hiša BVQI mu je namreč podelila listino kakovosti ISO 9001. Podjetnik Zdravko Zagožen je tako uresničil še enega izmed svojih načrtov, ki njegovo podjetje uvrščajo med najuspešnejše v Spodnji Savinjski dolini, saj dosega okrog 15-odstotno letno rast. Podjetje Zagožen d.o.o. ima svoje korenine v letu 1977, ko je začel s samostojnim delom sedanji direktor Zdravko Zagožen. Danes je to družinsko podjetje, v katerem so poleg njega zaposleni še sin, hčerka in zet, skupaj pa je trenutno 13 zaposlenih. V kratkem se bo ta številka povečala še za dva delavca. Dejavnost podjetja je proizvodnja in trgovina z materiali za zunanji vodovod in kanalizacijo. Okrog 20 % izdelkov izdelajo sami ali s svojimi kooperanti. Razpolagajo s približno 2.300 kvadratnimi metri pokritih površin in 10.000 kvadratnimi metri odprtih skladišč. Zaloge njihovih materialov tako znašajo okrog 200 miljonov tolarjev. Razpolagajo tudi z dvema kamionoma, s katerima brezplačno razvažajo blago po vsej Sloveniji. Glavni njihovi kupci so komunalna podjetja in ostali, ki se ukvarjajo z izgradnjo vodovodov in kanalizacij. Pri tem velja povedati, da lahko kupci pridejo do potrebnih izdelkov tudi izven delovnega časa. Podjetje precej svojega proizvodnega in prodajnega asortimana izvozi na Hrvaško in v Bosno, uvoz pa poteka iz več evropskih držav. S pridobitvijo certifikata ISO 9001, ki so ga uvajali preko leta 2000, se bo obseg njihovega poslovanja zagotovo še povečal. Že sedaj na slovenskem tržišču zastopajo priznane svetovne proizvajalce vodovodnih materialov, kot sta Georg Fischer z Nizozemske in Bopp & Reuther iz Nemčije ter še nekaj slovaških in čeških podjetij. Na slovesnem banketu, ki ga je uvodoma s citrami popestrila Cita Galič, je številnim gostom in poslovnim partnerjem podjetja najprej zažela dobrodošlico voditeljica Natalija Verboten, ki je po kratki predstavitvi podjetja na oder povabila direktorja Zdravka Zagožna. Slednji je zbranim spregovoril o rezultatih, delu in načrtih podjetja v prihodnje, hkrati pa se je vsem zahvalil za uspešno sodelovanje in dobre poslovne odnose. Podal je tudi kronološki potek pridobivanja certifikata in ob tem povedal, da so se za pridobitev certifikata kakovosti odločili predvsem zato, ker so menili, da je njihovo delo že tako dobro, da ne bo težko doseči kriterije, ki jih za pridobitev zahteva tovrstni certifikat. Tega mu je izročil direktor certifikatske hiše BVQI Zoran Lekič, ki je tudi poudaril, da je pridobitev certifikata Direktor Zdravko Zagožen in njegova žena med rezanjem praznične torte GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK, s p. Prežihova 1, Žalec, tel.: 03/ 710 32 66 fax; 03/710 32 67 GSM: 041 618443 PROJEKTIRANJE ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU Izvajamo: precej zahtevna naloga, da pa je bilo Zagožnovim to nekoliko lažje doseči, saj so že prej imeli nadvse urejeno poslovanje. To je potrdila tudi Danica Jezovšek Korent iz Podjetniškega centra Žalec, ki je še dejala, da so Zagožnovi prvi iz skupine malih in srednjih podjetij, ki so se odločili pridobiti certifikat. Zatem so se pred mikrofonom zvrstili še razni drugi govorci, ki so Zagožnovim čestitali za dobljeno fistino kakovosti, med drugim oba predstavnika iz tujine g. Gaudrijan in g. Hanak, svoje pa so dodali še gostitelj Zvone Štorman, načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar in še kdo. Po zdravici je besedo znova prevzela Natalija Verboten in z ansamblom Zmaji iz Zgornje Savinjske doline poskrbela za vsestransko zabavo, saj je bil ta dan, poleg izročitve certifikata, namenjen tudi zaključku minulega poslovnega leta. K temu je pozneje prispevala svoj delež še velika torta z logotipom podjetja Zagožen in pa “gostja”- imi-tatorka Helena Blagne. Cerifikat kakovosti je sedaj že na svojem mestu, v pisarni direktorja. On in njegovi sodelavci pa so že vneto v poslu, saj želijo tudi v tem letu doseči dobre poslovne rezultate ter po najboljših močeh zadovoljiti svoje kupce in dobavitelje. Pri tem pa jim bo vodilo tudi s trudom pridobljeni certifikat kakovosti ISO 9001. D. Naraglav Savinjska trgovska družba Žalec, ki ima kot naslednica Savinjskega magazina najdaljšo tradicijo trgovske dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini, velik del ustvarjenega dohodka vlaga v obnovo in posodobitev svojih prodajaln. V minulih letih so preuredili in posodobili blagovnice v Šempetru, Preboldu, na Polzeli in v Žalcu, poleg njih pa tudi lepo število drugih trgovskih lokalov. Nov videz in drugo lokacijo ima tudi Tehnična trgovina Žalec, ki sedaj posluje v prostorih nekdanje trgovine s pohištvom, na Šlandrovem trgu, ob križišču ceste za Griže. Tehnična trgovina Žalec, ki je bila v preteklosti poznana po dobrih in ugodnih nakupih, želi ostati takšna tudi v prihodnje. S povečanjem prodajnih površin, ki se razprostirajo na okrog 25O kvadratnih metrih, je njihova ponudba še pestrejša in bogatejša. Omogočena je večja preglednost razstavljenih artiklov, zato je obisk trgovine še toliko prijetnejši. V smiselnem zaporedju prodajni prostor nudi proizvode bele tehnike, drobnih gospodinjskih aparatov, avdio-video tehnike, akustike in drugo. Posebno mesto imajo kolesa, motorji in še nekateri proizvodi. Prodajni asortiman sestavljajo proizvodi znanih proizvajalcev iz države in sveta, tako da je izbira popolna. Dobri plačilni pogoji, na 7 čekov brez obresti ali kredit na 12 mesecev brez pologa in minimalnimi obrestmi, omogočajo nakup še tako plitkim žepom. Tisti, ki imajo dovolj gotovine, pa lahko pri nakupih nad 20.000 SIT prihranijo 5 odstotkov od vrednosti kupljenega blaga. Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Ep. Med podelitvijo certifikata A V T O D E L I Delovni čas: od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03 / 700 16 11 IVA d. o. o. AVTO HIŠA KOS KOS MATEJ, Si\ LOČICA PRI POLZELI Tel.: 03/703 83 88, 703 83 84 POOBLAŠČEN SERVIS IN PRODAJA VOZIL CITROEN KLEPARSKA DELA !!! NOVO !!! POLNJENJE PNEVMATIK Z NOVIM ZRAKOM - SECUR PNEUS Podaljšajte življenjsko dobo pnevmatike; Zmanjšajte porabo goriva; Dopolnite varnost med pnevmatiko in vozilom; POLNJENJE 1 kom 952,00 SIT pogodbeni partner Gorenjske borzno posredniške družbe, d.d. Kranj Šlandrov trg 35, Žalec (v bivših prostorih A BANKE) PRI NAS LAHKO UREDITE VSE V ZVEZI Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI, IN SICER: * prodate delnice podjetij, ki že kotirajo na borzi, kot so: Petrol, Krka, Lek, Cinkarna, Gorenje, Bohor, Pivovarna Laško, Sava ... * prodate delnice podjetij, ki še ne kotirajo na Ljubljanski borzi, kot so: Alpos, Ljubečna Celje,Telekom, Aero, Garant ... * prodate delnice skladov (PID-ov), kot so: Atena, Maksima, Nacionalna finančna družba, Arkada, Triglav, Krekova družba Kmečka družba, Krona ... * * prodate pokojninske bone, * poslužite se lahko informacij o dnevnih cenah vaših delnic * kupite katerikoli vrednostni papir kot alternativo ali kot strateško naložbo, * opravite preknjižbo vrednostnih papirjev na podlagi sklepa o dedovanju. Tel.: 710-0-560 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure /v SIT fri družba za ekonomsko svetovanje. Aoa 12 marec 2001 Obvestila Slovenija - dežela turističnih prireditev “Turistične prireditve postajajo vedno bolj pomemben del turizma, zato ni naključje, da se bo letos v naši deželi zvrstilo okrog 10 tisoč tovrstnih prireditev. Več kot 8 tisoč jih vsebuje seznam naše zveze, 1475 prireditev pa smo uvrstili tudi v koledar prireditev 2001, ki je izšel pred nedavnim,” je povedal predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič med svojim obiskom v naši dolini. Če že niso glavni organizatorji, pa so pobudniki večine turističnih prireditev turistična društva, ki letos namenjajo poseben poudarek kakovosti prireditev (torej programu, kakovosti organiziranja, zagotavljanju varnosti in kar najboljši promociji). V TZS pričakujejo, je povedal dr. Rožič, da bodo tako občine kot država spodbudno vplivale na organizacijo in izvedbo posameznih prireditev, saj imajo mnoge med njimi tudi mednarodni pomen. Ker so letos in bodo tudi v prihodnjem letu v ospredju slovenske turistične ponudbe naravne vrednote in kulturna dediščina, bodo temu namenjene mnoge vsebinsko bogatejše prireditve. Na turističnih prireditvah, poudarja dr. Rožič, pa je treba promovirati slovensko kulinariko in domača treba letos odpraviti tudi eno izmed slabosti - premajhno pozornost promociji prireditev. In da bi pri tem naredili korak naprej, je TZS izdala že omenjeni koledar v slovenskem, italjanskem, nemškem in angleškem jeziku, ki je na voljo v turističnih . ... Naša dolina je lepa in zanimiva, skozi njo vsakodnevno potuje reka turistov, a jih žal zaenkrat še ne znamo zaustaviti in jim ponuditi tega, kar imamo. Bo kdaj drugače? vina. Poleg tega v TZS pričakujejo, “da bodo letos turistična podjetja in drugi bolje sodelovali pri pripravi prireditev s turističnimi društvi,” je še povedal Rožič. Po njegovem je društvih in zvezah, na mejnih prehodih in turistično-informacijskih centrih. Tildi v naši dolini letos ne bo manjkalo že tradicionalnih, pa tudi novih prireditev, ki naj bi prav tako postale tradicionalne. Za nami je Jožefov sejem v Petrovčah, kmalu bo Šentjurski sejem, pa Cvetličarska tržnica v Šempetru (21.april). Til bo letos pestro tudi 4. in 5. maja, saj TD praznuje 40-letnico delovanja in 30-letnico odprtja jame Pekel za turizem. V jami bo 27. maja prireditev Pesem naše doline iz skrivnostne globine, ob koncu leta pa Božična skrivnost v jami Pekel, ki je lani izredno dobro uspela. V mesecih, ki prihajajo, nas čakajo še Miš-Maš in Zlate Citre v Grižah, Žalska noč, Praznik hmeljarjev v Braslovčah, Družina poje v Andražu nad Polzelo, Dobrote s kmetij na Polzeli, Taborski kulturni dnevi in Hmeljarski likof v Žalcu, tekmovanje motociklov in Vranski poletni večeri na Vranskem, Kmečki praznik na Ponikvi, Tekma koscev v Sv. Lovrencu pri Preboldu, III. Turistični piknik in Žur pod Žvajgo v preboldskem gaju, Pod stoletnimi lipami v Gotovljah in še vrsta drugih prireditev. D. Naraglav Pomladansko čiščenje okolja Turistična zveza Slovenije skupaj z območnimi turističnimi zvezami, občinami, turističnimi društvi, turističnimi krožki, krajevnimi skupnostmi in drugimi društvi ter organizacijami tudi letos v okviru akcije Moja dežela lepa in gostoljubna pripravlja vseslovensko pomladno čiščenje okolja. “Osnovni namen akcije je povabiti prebivalce, da poskrbijo za urejenost svoje bljižnje okolice in vsega kraja, poleg tega pa želijo z akcijo osveščati ljudi, da ne bi kar tako odmetavali smeti”, je povedal predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič ob obisku naše doline. Z akcijo želijo poskrbeti za bolj odgovoren odnos človeka in družbe do okolja, dvig ekološke zavesti ter povezovanje turizma in naravne ter kulturne dediščine. Akcija je povezana tudi s svetovnim dnevom voda 22. marca in svetovnim dnevom Zemlje 22. aprila. “Letošnje leto je razglašeno za mednarodno leto prostovoljcev in upamo, da bo to dodatna spodbuda za prostovoljno delo. Prostovoljno čiščenje bodo organizirale in vodile lovske in ribiške družine, turistična, planinska in druga društva, vse pa bo potekalo v sodelovanju s krajevnimi oblastmi in strokovnimi službami posameznih občin. V akcijo naj bi bili vključeni tudi zavodi za zaposlovanje, saj bi k sodelovanju radi povabili tudi nezaposlene, ki bi čiščenje in urejanje okolja izvajali v okviru javnih del,” je še povedal dr. Marjan Rožič. Na Turistični zvezi Spodnje Savinjske doline v Žalcu so v zvezi s to akcijo že poslali dopise vsem občinam, turističnim društvom, turističnim krožkom na šolah, krajevnim skupnostim in nekaterim društvom in organizacijam. Akcija je zastavljena zelo široko, zato rezultat ne bi smel izostati. V dopisu tudi sporočajo, da v Šempetru in Žalcu ob svetovnem dnevu Zemlje načrtujejo sejemske prireditve z bogato izbiro vseh vrst sadik in zasaditev različnih dreves. Predlagajo, da kaj podobnega naredijo tudi v drugih krajih Spodnje Savinjske doline. Poseben apel je dan turističnim krožkom v osnovnih šolah, katerim predlagajo, da skupaj z ostalimi krožki uredijo in očistijo okolico šole. Namig je dan tudi glede zasaditve različnih vrst dreves in grmičkov, katere bi označili z napisi in bi tako šolska okolica postala mah botanični vrt. D. Naraglav SIPRO d. o.o. CERTIFIKAT št. 129 ISO 9001 SlQNetS STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 712-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu marcu 2001 povečale za 1,22%. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu 2001 14.317,97 SIT in je 294,47 SIT/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanje 12.321,10 SIT, na Polzeli pa 14.766,50 SIT. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95 in 23/2000. Vse najemnike stanovanj obveščamo, da od 1. januarja ne plačajo prispevka za mestno zemljišče, ker ni obračunan po položnicah. Vsi najemniki bodo prejeli odločbo, ki jo bo izdala Davčna uprava v Žalcu in bodo takrat poravnali prispevek za mestno zemljišče. V bodoče bo inkaso za mestno zemljišče izvajala Davčna uprava v Žalcu. NjVJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se bodo v mesecu marcu 2001 povečale za 1,22%. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora v občini Žalec znaša 943,53 SIT. Po sklepu kurilnega odbora za centralno kotlovnico v Žalcu se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja. Povprečna akontacija za toplotno oskrbo za centralno kotlovnico v Žalcu bo v mesecu marcu znašala 161,40 SIT za m2 ogrevalne površine in se ne bo povečala v primerjavi z mesecem februarjem. Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ah ustno. PODJETJE SIPRO, d.o.0. ŽALEC IMA SPREMENJENE TELEFONSKE ŠTEVILKE. Nove številke so: - CENTRALA - TAJNIŠTVO - BLAGAJNA - TEHNIČNA PISARNA 712 13 60 712 13 61 712 13 64 712 13 76 712 13 72 (upravniki) FAKS DIREKOR TEHNIČNI DIREKTOR 712 13 63 712 13 62 712 13 66 712 13 71 SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM.041 709-186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • BOJLERJEV, • SUŠILCEV • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV TURISTIČNA ZVEM SPODNJE SAVINJSKI: DOLINE lil. Heroja Staneta 3, Žalec, Tel. št. 03/ 713 68 68 faks: 03/ 713 68 70 Email:turizen@zalec.si JAVNI RAZPIS ZA IZBOR NAJBOIJŠIH TURISTIČNIH SPOMINKOV V LETU 2001 Obveščamo vas, da je Turistična zveza Slovenije že razpisala natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov Slovenije v lem 2001. Spominke za natečaj bodo sprejemali do 15. junija 2001. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Thristični zvezi Spodnje Savinjske doline. Turistična zveza Spodnje Savinjske doline pa razpisuje natečaj za najboljši turistični spominek Spodnje Savinjske doline. Na natečaju lahko sodelujete s spominki, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo: • kulturno in naravno dediščino, • turistični objekt ali kraj, • turistični dogodek in jih je možno izdelati v večji količini za prodajo ter so prvič javno predstavljeni. Komisija bo ocenila umetniško-etnološko in komercialno vrednost prispelih spominkov. Trije spominki, ki bodo v skupni oceni prejeh največ točk, bodo zanje avtorji prejeh pisna priznanja, ki jih bomo podelili v mesecu novembru. Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu Turistične zveze Spodnje Savinjske doline. Na natečaj se lahko prijavijo vse pravne in fizične osebe. Posebnih pogojev za sodelovanje ni. Spominke za natečaj bomo sprejemali na sedežu Itiristične zveze Spodnje Savinjske doline do 1. junija 2001. Posebej razpisujemo natečaj za turistične spominke, na katerega vabimo osnovne šole in vrtce Spodnje Savinjske doline. MOJA DEŽELA UREJENA IN GOSTOIJUBNA Turistična zveza Spodnje Savinjske doline bo v lem 2001 v okviru akcije MOJA DEŽELA UREJENA IN GOSTOLJUBNA ocenjevala hortikulturno in turistično urejenost: • krajev v Spodnji Savinjski dolini, • podjetij in ustanov, • osnovnih šol in vrtcev. Komisija bo opravila ocenitev sredi junija in sredi septembra. Razglasitev rezultatov bo 4. novembra 2001 na Gomilskem, objavljeni pa bodo v oktobrski številki Utripa. V okviru te akcije vabimo vse ljubitelje urejenega okolje, da se vključijo v spomladansko čiščenje okolja. 3310 Žalec; Šlandrov trg 25 03/5715 300 1000 Ljubljana; Dunajska 105 01/5655 830 TURISTIČ NA AGI NOIA TRAVEL AGENCY ŽALEC - LJUBLJANA Spomladanski oddih na slovenski in hrvaški obali: tro-, pet- in sedemdnevni paketi že od 9.300 SIT PRVOMAJSKA POTOVANJA: Rimini-Son Morino-San Leo; 2 dni; 27.4. in 1.5.,-18.900 SIT Salzburg-Passau-Linz; 2 dni; 27.4. in 1.5.; 23.900 SIT Toskanski biseri; 30.4.-2.5.; 33.500; San Gimignano-Siena-Elba-Pisa-Firence; 3 dni; 27.4.; 32.900 SIT Krakov-Jasna gora-Auschwitz;4 dni; 26.4. in 29.4.; 35.900 SIT Ažurna obala in otok Korziko; 5 dni; 26.4.; 59.900 SIT Sicilija; 5 dni; 25.-29.5.,-119.900 SIT Letalo - letalo Potepuhov NASMEH POLETJU po NAJUGODNEJŠIH CENAHI Naročite na dom brezplačni kataioa POTEPUHOVO POLETiE 20011 * £ % cat Savinjske doline Ali želite svoje podjetje in ponudbo predstaviti več kot 13.500 gospodinjstvom v Spodnji Savinjski dolini? Objavite svoj oglas v Utripu Savinjske doline! Za ponudbo pokličite: 03 /713 68 88 aU 041 404 582. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC d.o.o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/ 612 731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12, ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Vabimo vse zainteresirane kmetovalce, ki bi želeli gnojiti kmetijske površine z gnojem iz ČN Kasaze, da se oglasite na ČN Kasaze ali pokličite po tel.: 713 36 50. Odvoz in uporabo gnoja na kmetijskih površinah bomo plačali skladno s cenikom podjetja. Politične stranke marec 2001 V tem mesecu smo opravili kar precej dela in različnih aktivnosti. Za nami je letna konferenca, potekajo pa še sestanki krajevnih odborov, ki bodo sklicani do konca tega meseca. Društvo svetnikov SDS in 00 SDS Žalec ter KO Šempeter, smo organizirah “Omizje o aktualni politiki”, ki je bilo v četrtek, 15. marca ob 18. tiri v učilnici ZŠAM Savinjske dohne na pohgonu v Ločici ob Savinji. Gost večera je bil državni svetnik in član predsedstva SDS, gospod Branko Grims. Odgovarjal je na številna zastavljena vprašanja. Dobro obiskano srečanje je pokazalo, da naše člane zanimajo aktualni dogodki in tudi spremljajo dogajanja na političnem prizorišču. Sicer pa se socialdemokrati intenzivno pripravljamo na 7. kongres stranke, ki bo 19. maja v Celju. Ta nam bo prinesel kar nekaj novosti, predvsem v organiziranosti stranke. V vsakdanji politiki pa so dogajanja tako bliskovita in pestra, da je potrebno že kar nekaj truda, če hočemo vse skupaj zložiti v pravilne horizontalne in vertikalne vrstice. Pokojnine, Rogelj, Eles, sindikati vzgoje in izobraževanja, državni proračun, major Troha, Šuštar, nato denacionalizacija in premoženje Karadordevičev, Miloševičevi bančni računi in še kaj bi se našlo, oziroma se vsak dan pokaže kaj novega. Kot mreža je prepleteno vse skupaj, z natančno analizo pa je moč najti povezave, ki imajo svoj vzrok in posledico. Matematična razlaga je v tem, da je vzrok trenutni pojav, SDS posledica pa je dovršena oblika dejanja, ki je bilo sproženo v nekem določenem trenutku, torej v času in prostoru. Ko zadeva steče na eni strani, mora priti do druge skrajne točke, torej oriše pot, oziroma opravi delo, ki ga na tem mestu primerjam z verzi iz Vergilove Eneide: “Če ne morem omehčati bogov, bom ganil podzemlje “. Ker v mesecu marcu praznujejo matere, pa še en praznik so si izvolile ženske nekoč, bom dejal takole: omehčan je prvi del, saj je mehak že sam po sebi (matere); drugi del (ženske) je trši, in dovoh mi Vergil, da k tvojim verzom dodam pripombo, ki je za današnji čas uporabna in aktualna: tudi podzemlje je v božjih rokah. Sicer pa, vesehmo se vsakega novega dne in v tem postnem času se je pač potrebno čemu odreči. Že zavoljo vzgoje duha in mentalne higiene je to priporočljivo. Nekoč sem prebral misel, ki se mi zdi vmesna za zaključek tega zapisa: “ Kakšno ponižanje za krono stvarstva, ki se mora prebuditi iz sanj razuma. Kakšno olajšanje za prebujeno človeštvo, ko se bo očistilo nesnage svojega duha “. To so besede vehkega nemškega pesnika in filozofa Goethe - ja in v meni so vzbudile občudovanje v tem času pomladnega ah Pomladnega obredja. Za 00 SDS zapisal Januš Rasiewicz Dr. Andrej Bajuk v Žalcu Nekdo izmed obiskovalcev predavanja dr. Andreja Bajuka v Žalcu je svojemu prijatelju povedal približno takole: “...Ne veš, kako kvalitetno predavanje in tudi organizacija predavanja ter srečanje po njem ... dvorana je bila skoraj polna, ... vzdušje pa ... zelo prijetno ... In kako lep kutumi programček !...” Res je bilo tako. Predavanje je bilo izredno zanimljivo in zelo aktualno. Srečanje po predavanju ob kozarčku in pecivu pa sproščeno in vsakemu prijetno. Domov smo odhajali z imenitnimi občutki. Dr. Andrej Bajuk je bil zelo dobro razpoložen. Po predavanju, ko se nam je s soprogo priključil na srečanju, se je pošalil: “Savinjčani ste me prijetno presenetili. Pričakoval sem kakšnih 100 ljudi. A zdi se mi,da jih je bilo več.” (Bilo nas je pribljižno 350). Da se je predavatelj med nami v Žalcu dobro počutil, je potrdil s tem, ko se je z nami družil pozno v noč. Nedvomno je predavanje dr. Andreja Bajuka v Žalcu dobro uspelo. Prav tako srečanje po predavanju. Zato se prisrčno zahvaljujemo občinskim odborom N.Si Vransko, Braslovče, Polzela, Prebod in Žalec in vsem ostalim, ki ste kakorkoli pripomogli k temu uspehu. Še posebej se zahvaljujemo nastopajočim v kulturnem delu programa: kvintetu LASTOVKA iz Polzele, PRIMOŽU ter mlademu glasbenemu duetu URŠKI in BLAŽU. Prav tako se zahvaljujemo vsem,ki ste prišli na predavanje.Najsi je pre- N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka davanje še tako dobro,če ni poslušalcev...Zato prisrčna hvala. Za mlado stranko, Novo Slovenijo je to potrditev, ki je vehko vredna in daje novih vspobud za nadaljno delo. V teh dneh govorimo o ženah, materah, dekletih, prebiramo različne sestavke. Vsakdo hoče o tem nekaj povedati. Člani Nove Slovenije vam prisrčno čestitamo k materinskemu prazniku. Ob tej čestitki se z velikim spoštovanjem priklanjamo vašemu visokemu poslanstvu. Ozemlje naše domovine je bilo skozi stoletja na enem od najhujših prepihov tujih vplivov. Kljub temu se je mah slovenski narod obdržal skozi tisočletja. Obdržal se je, zahvaljujoč slovenskemu jeziku, svoji ljubezni do domovine, svoji delavnosti in svoji vztrajnosti. Hvala mati! Slovenska mati! Skozi stoletja si v tvojih prečutih nočeh vcepljala v slovenski narod življenjsko moč za obstanek. Darovala si nam sebe. Zato smo danes tu, na Slovenskem, in ti si porok, da bomo ostali Uidi naprej. Hvala vam Savinjske Matere! Hvala vam Savinjska dekleta! Bodite nosilke življenja. Primnožite in vzgajajte nam še naprej ponosen rod za našo Zeleno Savinjsko dolino, za našo domovino. 00 N.Si Žalec Drago Podgorelec Kocka je padla Volilni kongres združene stranke SLS + SKD je postal del zgodovine slovenskega naroda. Po dolgih in mučnih dogovorih, pregovorih in razpravah smo le dobili novega predsednika, za katerega upamo, da bo postal prava legenda stranke, to je g. But. Vztrajnost in upornost, ki sta tako značilna elementa za prepoznavnost stranke, je tudi značilnost novega predsednika. Že na združitvenem kongresu obeh strank SLS + SKD v novo stranko, je g. But pokazal resnost in voljo in da nova stranka potrebuje drugačen pristop. Že takrat se je pokazalo, da nekateri člani stranke nočejo priznati, da je čas sprememb tudi čas prenove in pomladitve. Vse to se je odrazilo na jesenskih državno-zborskih volitvah. Vohvci so jasno povedali, da stranka potrebuje prenovo in da ta konzervativni del stranke s svojim načinom usmerjanja in vodenja v stranki nima kaj iskati. Zloraba in samovolja nekaterih strankarskih veljakov je postala za marsikaterega člana in simpatizerja stranke nejasna in nerazumljiva. In prav je, če ne gre drugače, da baza pove vodstvu, da je že napočil čas sprememb in da je treba za dobrobit strankarskega življenja tudi nekaj žrtvovati, pa čeprav s svojim odhodom. Če tega ne storijo, morajo to storiti vohvci. Stranka so ljudje, ki jih združuje in zbližuje program in volja s SLS «SKD svojo prisotnostjo ter aktivnim udejstvovanjem, pomagajo sebi in drugim izoblikovati drugačno, boljšo prihodnost. Res je, da nismo vsi ljudje enaki in enako misleči $ to velja tudi za stranke, večina pa le mora biti enako misleča, da je homogenost v stranki zagotovljena. Tančica, ki je bila odkrita na kongresu, ni nobena skrivnost, da v SLS + SKD obstajajo različne struje. Prav bi bilo, da struja, ki je pripeljala stranko tako daleč in ji vohvci ter člani zaupajo, prepusti vodenje tistim, ki razmišljajo drugače in tako v tem mandatu pokažejo, ah je stranka na pravi poti prenove. Z metanjem polenov po noge to nikomur ne bo koristilo. Stranka mora živeti in ostati sooblikovalka slovenskega političnega in gospodarskega ustvarjanja. Le tako bo svoje zgodovinsko poslanstvo, ki je bilo rojeno iz potrebe in nujnosti, nadaljevala tudi v bodoče. Vsi vemo, da zdravljenje stranke ni proces procesne tehnologije, ampak je resnica, ki si utira pot skozi različne pasti, da pride do svojega cilja. Žehmo, da bi bilo pasti čim manj in da bi novo vodstvo uspešno krmarilo in se izognilo vidnim in nevidnim čerem. Ivan Jošt Zdravstveno varstvo v prihodnje DeSUS 23. januarja je DeSUS organiziral okroglo mizo, ki jo je vodil predsednik stranke g. Janko Kušar, na izjemno aktualno temo. Minister za zdravstvo dr. Dušan Keber je podrobno orisal stanje in razmere v zdravstvu Slovenije, še posebej v primerjavi s tujino. Menil je, da pri nas namenjamo, glede na prebivalca, za te namene razmeroma skromna sredstva in smo na dnu držav, s katerimi se navadno primerjamo. Povedal je še, da se je v zadnjih letih povečalo število starejših nad 65 let za 60.000, za katere je po statističnih podatkih za te namene potrebno štiri do petkrat več sredstev kot za mlajše, delež aktivnih, ki ustvarjajo dohodek, pa predstavlja le še 40 odstotkov prebivalstva. Ob tem podatki kažejo, da so se stroški povečali za 26 odstotkov, vedno več je novih in dragih zdravil in metod zdravljenja, prispevna stopnja pa se ni spremenila že od leta 1995. Direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Franc Košir je orisal trenutni finančni položaj zavoda in ugotovil, da bo znašal primanjkljaj 8 mihjard tolarjev, če ne bodo našh dodatnih virov za nemoteno poslovanje, ker pričakujejo povečanje stopnje prispevka za zdravstveno varstvo šele prihodnje leto. V razpravi so sodelovati številni udeleženci okrogle mize, med njimi predsednik ZduS Vojko Gobec, poslanca Ivan Ketrič in Vojko Čehgoj. Še posebej so opozarjati, da vlada nikakor ne sme dopuščati prenosa nekaterih obveznosti iz obveznega v prostovoljno zavarovanje, zavzeli so se za povečanje prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje, vendar za delodajalce in ne za posameznike. Nekateri so opozarjati, da breme države niso v tolikšni meri upokojenci, kot to pogosto stišimo in beremo, ampak mnogo bolj preštevilna in neproduktivna administracija. Poseben problem je nezaposlenost, saj velikokrat starejši, celo dedki in babice vzdržujejo vnuke. Opozoriti so tudi na velik obseg prostovoljnega zavarovanja, ki v mnogem spominja na preteklo participacijo, s katero smo imeti veliko težav. Velike razlike so tudi v dostopnosti do zdravstvenih storitev, poseben problem pa je siva ekonomija, ki ne zagotavlja predvidenih prispevkov. V sklepnem povzetku po razpravi na okrogli mizi je predsedujoči strnil povedane misli, opozorila in usmeritve ter povedal, da bodo v DeSUS-u s podobnimi oblikami dela, ki so lahko pomemben prispevek za sodelovanje in usklajevanje, še nadaljevali. Rado Rotar Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. LDS Liberalna demokracija Slovenije Hočete biti POPOLNOMA DOGAJANJU? Doma in v državi! PRIDRUŽITE SE NAM. Občinski odbor Ulica Ivanke Uranjek 1 Žalec Pristopno izjavo vam pošljemo na naslov: ZLSD pred kongresom V letu po volitvah v državni zbor je največji politični dogodek v ZLSD 4. redni volilni kongres. Letošnji bo v Kopru, zaznamovala pa ga bo nova programska usmeritev, ki izhaja iz dejstva, da je ZLSD partner v koalicijski vladi. Zato je pred vodstvom stranke, organi in članstvom veliko dela, če se hočemo temeljito pripraviti na ta dvodnevni dogodek. Ni pa samo kongres stranke tisti, ki bo za dalj časa zaznamoval politično leto Združene liste socialnih demokratov. Čeprav smo v naši območni organizaciji imeli volitve pred dvema letoma, bomo po sklepu predsedstva stranke do 15. aprila izpeljati tudi programsko volilno sejo, zaradi organizacijske utrditve stranke, poenotenja mandatov in začetka vsebinskih priprav na lokalne volitve 2002. Vodstvo, ki bo izvoljeno, bo postavljeno pred težko štiriletno delo, saj nas čakajo volitve za predsednika države, lokalne volitve v občinske svete, v nekaterih občinah tudi lokalne volitve v svete krajevnih skupnosti, socialnih demokratov ter naslednje državno-zborske volitve. Stranka ima dovolj članov, ki so kos tej zahtevni nalogi, zato ni bojazni, da te naloge ne bi bile izpeljane v skladu s programskimi usmeritvami. Na lokalnem nivoju so za stranko najpomembnejše lokalne volitve, na katerih moramo nastopiti s svojimi predstavniki tako za župana, kot tudi za svetnike v občinske svete. Če nam je uspelo okrepiti pozicijo in pomen stranke na državni ravni, zakaj nam to ne bi uspelo tudi na lokalni ravni. Dosedanja koalicijska povezava “levo mislečih” strank je pokazala pravilen pristop k lokalni politiki. Zavzemamo se za nadaljevanje takšne lokalne politike. Samozavest, ambicije, zaupanje, angažiranost in delo ter spoznanje, da se v Združeni listi socialnih demokratov srečuje vehko ljudi s pozitivno naravnanimi lastnostmi, je dovolj prepričljiv porok, da možnosti uresničitve tako opredeljenega cilja obstajajo. Roman Virant marec 2001 Po DOLINI Andraž drugi na državnem tekmovanju Uspešno tudi v lanskem letu Nastop učencev iz Kecskemeta, ki so obogatili prireditev z madžarsko narodno pesmijo in plesom. Mir je v naših rokah Minuli četrtek je bil na osnovni šoli v Grižah poseben dan, ki so ga poimenovali Mir je v naših rokah. Tak naslov pa je imela tudi prireditev, ki so jo organizatorji na čelu z mentorico Bredo Veber pripravili v domu KUD Svoboda Griže v dopoldanskem in popoldanskem času. Osnovna šola Griže, ki je ena od Unescovih šol v Sloveniji, je ta dan gostila nekaj slovenskih Unescovih šol, za več dni pa so k njim prišli tudi učenci in učitelji Unescove šole iz madžarskega Kecskemeta. V dopoldanskih urah so si prireditev ogledah učenci OŠ Griže z gosti iz Unescovih šol, popoldan pa še njihovi starši, krajani in drugi gostje, vključno z županom občine Žalec Lojzetom Posedelom. Slednji je ob tej priložnosti, poleg čestitk, namenil šoli tudi lepo darilo - računalnik. Sicer pa so v dopoldanskih urah v šoli potekale še najrazličnejše ustvarjalne delavnice. S kamenčki so učenci ustvarjali mozaik, izdelovali glinene kipce, reliefe iz gline, izdelke iz slanega testa, kolo sreče, skulptore iz žice, gaze, mavca in drugih materialov. Poleg tega so iz gline modelirali obraze, prepevali so mirovniške pesmi in glasbo izražali skozi ples. V likovnih delavnicah so, poleg pedagoginje Brede Bračko pomagali tudi likovni pedagogi iz osnovnih šol Petrovče, Prebold, Polzela, Braslovče Laško in podružnične šole Liboje. Najboljši izdelki, ki so bili ta dan ustvarjeni, pa bodo na ogled do 30. marca na razstavi v Občinski matični knjižnici. Razstavo si bo mogoče po tem datumu ogledati še v matični šoli v Grižah in na Festivalu vzgoje in izobraževanja v Celju. Letošnji Unescov dan na OŠ Griže, ki se ponaša s tem nazivom od 2. oktobra leta 1999, ko so na mednarodnem taboru v Piranu prejeli tovrstni certifikat, je bil resnično nekaj posebnega. Pika vsemu pa je bila zagotovo kultoma prireditev, na kateri so dah poleg domačih šolarjev, pomemben delež gostje z Madžarske in učenci OŠ Pišece in OŠ Slovenj Gradec. Pestro in zanimivo je bilo na OŠ Griže tudi naslednja dva dneva, 23. in 24. marca, ko je bilo tekmovanje v judu in nogometu. Manjkalo ni tudi družabnih iger. Gostje iz Madžarske so si poleg vsega tega ogledah še Žalec in hmeljarski muzej, muzej premogovništva v Velenju ter odšli na izlet v Logarsko dolino. D. Naraglav pa sta se uvrstila Andraž Krajnc in Matija Zupančič. Tekmovanje je potekalo na OŠ Livada Velenje, kjer je Andraž zasedel prvo mesto, Matija pa četrto. Prvouvrščeni se je udeležil državnega tekmovanja, ki je bilo na OŠ Olge Meglič v Ptuju, kjer se je zbralo osemdeset najboljših iz vse Slovenije. Pomerili so se v zahtevnih nalogah oblikovanja tekstovno-sh-kovnih sporočil. Andraž Krajnc se je uvrstil na odlično drugo mesto, kar je dokaz, da na braslovški šoh namenjajo prav posebno pozornost izobraževanju mladih na tem področju. Uspeha so veseh tako učenci kot mentorica Andreja Zupan, ki vodi računalniške dejavnosti na OŠ Braslovče. T. Tavčar Matija Zupančič in Andraž Krajnc v računalniški učilnici Tekmovanje v oblikovanju z računalniškimi programi Corel Draw in Microsoft Word so na osnovni šoli Braslovče že stalne oblike dela z mladimi na področju računalništva. Uspehi na tekmovanjih tudi letos niso izostali. Šolskega preizkusa se je udeležilo kar dvajset učencev od šestega do osmega razreda, ki so pokazali veliko znanja, na področno tekmovanje V navadi je že, da Društvo upokojencev Prebold v začetku marca pregleda delovanje društva v preteklem letu. Na letošnji letni konferenci se je zbralo 170 članov društva in gostov, župan Vinko Debelak in podžupan občine Prebold, predstavnik stranke DeSUS in predstavnik Športne zveze občine Prebold. Društvo upokojencev Prebold šteje 988 članov in je najbolj številčno društvo v Preboldu in tudi v širši regiji. Deluje na območju celotne občine Prebold in v šestih vaseh občine Braslovče. Program društva je naravnan na moto: “Aktivno, dejavno in družabno živeti tretje življenjsko obdobje in to organizirati za čim širši krog članov”. To jim zelo dobro uspeva s široko razvejano organizacijo. Imajo 11 sekcij, vsaka ima svojega vodjo in 17 poverjenikov, ki skrbijo za obveščanje članov. Vse pa je pod taktirko prizadevnega predsednika društva g. Ivana Stepišnika in Upravnega odbora. Športnorekreativni del dejavnosti obsega organiziranje rekreacije v zimskem času v telovadnici osnovne šole Prebold. V poletnem času pa se odvijajo dnevne aktivnosti ob prijazni hišici v preboldskem Gaju: odbojka, balinanje, streljanje z zračno puško, rusko kegljanje, metanje krogov, pikada in šah. To dopolnjujejo še mesečne aktivnosti, ki so zelo dobro obiskane: ribištvo, kolesarjenje in pohodništvo. Vodja sekcij in športni referent skrbijo za redno delovanje, organiziranje tekmovanj doma in med društvi. Rezultate treningov so tudi lani izmerili na domačem tekmovanju v okviru prireditev za Teden upokojencev Prebolda. Meddruštveno pa so se najbolje odrezali ribiči, saj so barve društva zastopali tudi na državnem prvenstvu v Radečah. Drugi sklop dejavnosti predstavljajo sekcije: izletnišvo, kultura, ročna dela in gobarjenje. Sekcija izletništvo in kultura organizira v zimskih mesecih ogled gledaliških predstav v Mariboru in Ljubljani, v poletnih mesecih pa izlete po domovini in sosednjih državah. V lanskem leto so organizirah 6 izletov z udeležbo najmanj 50 članov, na dveh pa je bila udeležba ša večja. Občni zbor PD Polzela in novi predsednik Planinsko društvo Polzela je imelo 17. marca svoj redni letni občni zbor. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci glasbene šole, recita-torka in člani vokalnega kvinteta Lastovka, je predsednik društva Vili Vybihal v svojem poročilu navedel dejavnosti in aktivnosti članov društva. Obnovljen je bil planinski dom na Gori Oljki, izvedeni so bili tečaji gorske straže oziroma varstva narave, vsakoletni pohodi, kot so zdravju naproti in pohod skozi kresno noč na Goro Oljko, pridobivajo vedno več udeležencev. Člani Planinskega društva Polzela so pri obnovitvenih in vzdrževalnih dehh, kakor tudi pri dežurstvih v planinskem domu na Gori Oljki, opravili več deset tisoč prostovoljnih delovnih ur. V poročilu strokovnega odbora je bilo navedeno, da so organizirali 21 pohodov. Markacisti so očistili planinsko in romarsko pot ter obnovili markacije, planinska sekcija Andraž pa je v podružnični šoli izvedla predavanje o obnašanju v gorah. Vabilu se je odzval tudi župan občine Polzela Ljubo Žnidar in pou- daril, da je planinsko društvo eno izmed najštevilnejših društev v občini in združuje tudi člane sosednjih občin. Glede oskrbe v planinskem domu na Gori Oljki pa je potrebno čimprej stopiti v korak s časom. Zboru je prisostvoval tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Adi Vidmajer, ki je povedal, da je Slovenija ena izmed vodilnih dežel na svetu po številu planinskih društev. V Planinsko zvezo Slovenije je vključenih okrog 230 društev, ki oskrbujejo preko 160 planinskih koč. Delajo sicer voluntersko, vendar absolutno profesionalno. V imenu Savinjskega meddruštvenega odbora, ki združuje 45 planinskih društev, je prisotne pozdravil tudi njegov predsednik Martin Aubreht. Ob koncu so člani planinskega društva Polzela potrdili nov upravni odbor in izvolili novega predsednika. Predsednik PD Polzela je postal Zoran Štok. Člani društva so sprejeti predlog, da se Viliju Vybihalu za 20-letno predsednikovanje podeli naslov častnega predsednika Planinskega društva Polzela. T. Tavčar Dom m Gori Oljki je ponos polzelskih planincev. Novo vodstvo Planinskega društva Žalec Planinsko društvo Žalec je imelo 13. marca v predavalnici I. osnovne šole Žalec volilni občni zbor. Prisotnih je bilo okoli sto planincev domačega društva ter gostje nekaterih sosednjih društev. V imenu Planinske zveze Slovenije in MDO Savinjske je prisotne pozdravil Edvard Stepišnik. Pri pregledu opravljenega dela so izpostavili zlasti aktivno in vsestransko dejavnost Mladinskega odseka ter obeh sekcij -Galicije in Ponikve, pa tudi dejavnost v drugih delih društva, ki je bila kljub nekaterim težavam v celoti opravljena. Predsednik društva je postal Vlado Rojnik, v upravnem odboru, ki so ga izvoliti za eno leto, pa so še: Oskar Šoster, Ludvik Semprimožnik, Albin Vahen, Ivica Cvikl, Vinko Vodušek, Jože Ramšak, Viktor Furman, Danijel Jelen, Anton Vasle, Matjaž Žohar, Dušan Šip in Lidija Koceh. Društvu ostaja zvest tudi mešani planinski pevski zbor, ki je na občnem zboru sodeloval s kulturnim programom. L. K. icihri tv m» tv 1 Športno društvo MAT iz Šempetra, IflAM Zä UOlll Nine POKOm ki ga vodi Mitja Turnšek, je na široko odprlo vrata oskrbovancem Doma Nine Pokom z Grmovja. 20 oskrbovancev se lahko vsakih štirinajst dni udeleži organizirane športnorekre-ativne dejavnosti. Sodelovanje traja že dalj časa in pomeni skrb za zdravo življenje in dobro počutje, dviguje pa tudi nivo psihofizičnega počutja oskrbovancev, ki je zaradi bolezni okrnjeno. Zaradi zelo dobrih rezultatov si takšnega sodelovanja tako stanovalci kot uslužbenci Doma Nine Pokom žehjo tudi v bodoče. T. Tavčar a'Up Udeležili so se tudi shoda vseh slovenskih upokojencev v Velenju in organizirati še martinovanje in silvestrovanje. Sekcija ročnih del se je v lanskem leto predstavila in izkazala z izredno lepo dvodnevno razstavo v Preboldu. Okrog 30 članic društva se preko celega leta tedensko dobiva na delovnih srečanjih. Sezono so lepo zaključile z izletom v Moravske toplice. Gobarska sekcija se je kljub slabi gobarski letini iz prireditve vranskih gobarjev vrnila s tremi nagradami. Pravo srečanje gobarjev z razstavo, kvizom in kratkim predavanjem pa so organizirati v Marija Reki. Ob zaključku leta so predstavniki društva obiskati in skromno obdariti todi člane društva, ki se ne morejo več udeleževati društvenih aktivnosti. M. Praprotnik Članice Gasilskega društva oz. gospodinje iz Drešinje vasi vas tudi letos vabimo na RAZSTAVO VELIKONOČMH DOBROT M PIRHOV, ki bo na cvetno nedeljo, S. aprila, od 9. do 19. ure v Gasilskem domu Drešinja vas. Veselimo se snidenja z vami, poskusili pa boste lahko tudi naše dobrote. GOSTIŠČE TROBEJ - FILAČ in SLOVAN - FILAČ . _ ■*.. » • irocn, thhce, rerstiuH mob, wt Me,adMtefc,sb*fc. ht Mfiflt, g— g>«ii» (frilihw fra*»», Hp«i nm. Cnji Cm«, teL: 839 14 59, fcA- tttlAM. » 1» «dJUuc 527 54 39. P O ZOR!!! VSAKO DRUGO SOBOTO V MESECU NA VRANSKEM MOTORISTIČNI SEJEM. Ena od skupin pri Športnem društvu MAT Po DOLINI marec 2001 Pogled m dvorano zadružnega doma med govorom Ivana Jelena Upokojenci Ponikve so zborovali V dvorani Zadružnega doma na Ponikvi je bilo prijetno srečanje članic in članov Društva upokojencev Ponikva. Po dobrem letu delovanja kot samostojno društvo so s svojim delom zadovoljni, so povedali v svojih poročilih. V polni dvorani zadružnega doma, med gosti je bil tudi župan Lojze Posedel, je najprej zadonela pesem Moškega pevskega zbora Ponikva. Po kratkem kulturnem programu je zbrane pozdravil predsednik Sveta KS Ponikva Ivan Jelen, ki je hkrati tudi podpredsednik novoustanovljenega upokojenskega društva na Ponikvi. V svojem govoru je med drugim dejal, da so upokojenci v občini Žalec močna zveza, ki s svojim žarom močne energije sporoča, da želijo biti prisotni povsod, v ponazarjanju vrednot preteklosti, v življenjski preizkušenosti kulture, v športnem udejstvovanju, izobraževanju, pa tudi pri delitvi pogače občinskega proračuna. Ob tem se je zahvalil županu Posedelu za vso podporo. Zbranim je nato spregovoril župan Lojze Posedel, ki je pohvalil delo društva in jim zaželel, da s takšnim žarom in zagnanostjo tudi v prihodnje sooblikujejo delo in življenje na Ponikvi in v občini Žalec. Sledilo je zanimivo predavanje upokojene zdravnice dr. Jožice Mrzlekar iz Maribora, ki je spregovorila o zdravi hrani in prehrani starejše generacije. Nato je bil občni zbor društva, na katerem je poročilo najprej podal predsednik DÜ Ponikva Anton Osolnik. Povedal je, da je zelo vesel, ker je društvena dejavnost ne samo dosegla, ampak tudi presegla njegova pričakovanja in tudi pričakovanja vsega članstva, ki je že preseglo številko 150. To so potrjevala tudi ostala poročila. Posebno veliko je bilo aktivnosti na športno-rekreativnem področju, kar bo v ospredju tudi v prihodnje. Sicer pa se bodo, kot so zapisali v svoj program, aktivno vključevali v delo in življenje kraja in občine. Udeležili se bodo srečanja upokojencev Slovenije, ki bo 28. junija v Velenju, pripraviti želijo vsaj tri izlete, organizirati piknik, izpeljati tradicionalni pohod na Bukovico, organizirati tradicionalno vinsko trgatev, martinovanje, tečaj plesa in še kaj. Skratka, dela, zabave in sprostitve ne bo manjkalo. D. Maraglav ..V................................. V Žalcu vedno več zbiralcev znamk V Filatelistično društvo Žalec se je ob ustanovitvi leta 1958 včlanilo 12 članov. Prvi predsednik je bil dr. Meznarič, advokat in profesor na mariborski univerzi. Danes so od ustanoviteljev društva živi le še štirje člani, med njimi častni predsednik Vojko Vučar. Številčno stanje članstva se je iz leta v leto spreminjalo. Znamke je za društvo ves čas nabavljal “gospodar” Vinko Virt. Že na samem začetku so v društvo želeli pritegniti mlade iz vrst osnovnošolcev, zato so na šolah organizirali tri filatelistične krožke. K zbiranju znamk so pritegnili 20 učencev, ki so v času največje aktivnosti sodelovali na Mladinski državni razstavi v Slovenjskih Konjicah pod nazivom Mladi za mir in prijateljstvo 25. 5. 1970, kjer so osvojili bronasto plaketo. Vendar je kasneje interes najmlajših do zbiranja znamk iz leta v leto upadal. Društvo je izdalo društveni ovitek, izvedlo dve občinski in eno republiško razstavo. Z inflacijo v bivši Jugoslaviji so društvena sredstva hitro skopnela, zato so se odločili, da si mora znamke nabavljati vsak posameznik sam na pošti. Ko se je inflacija umirila, je nabavo znamk ponovno prevzelo društvo. V samostojni Sloveniji se je članstvo povečalo na 60. Uidi od tedaj je vsa leta prisotna tendenca povečevanja članstva. Lani je pristopilo v društvo še 10 novih članov in se je število povečalo na 70. Od osamosvojitve do danes je društvo organiziralo nekaj občinskih razstav, istočasno z društvenim žigom izdalo 5 društvenih ovitkov in še dva izvendruštvena: leta 1992 žig ob Hmeljarskem kongresu v Žalcu in leta 1997 ob obletnici 70 let športnega rekreacijskega društva Borut Gotovlje. V lanskem letu so izdali dva društvena ovitka z žigoma in sicer v avgustu ob 100-letnici rojstva Jožeta Potrate in septembra ob 90-letnici smrti akademskega kiparja Edvarda Salesina. Dr. Potrata se je rodil v Trstu, služboval pa v Zabukovici kot rudarski zdravnik. Zaradi sodelovanja z NOB ga je okupator ustrelil. Po njem se imenuje zdravstveni dom v Žalcu. S predlogom, da bi leta 2002 izšla v okviru republike znamka, ovitek in žig, posvečena 50-letnici Hmeljarskega inštituta Žalec, niso uspeli. Uspeli pa so z razstavo v občinski matični knjižnici v Žalcu, prvič pod naslovom Znamke Slovenije in drugič Poštne celine in društveni ovitki. Razstava je bila nekoliko slabše obiskana kot prejšnja leta. V krožni menjavi FZS so lansko leto imeli naslednji promet: 11 pošiljk, skupaj poslanih 361 zvezkov, odkupljene znamke iz 305 zvezkov v skupni vrednosti 190.000 tolarjev, za poštnino so porabili slabih 11.000 tolarjev. Nekateri člani so se udeležili konference Filatelistične zveze Slovenije v Ljubljani in dveh mentorskih semenarjev v Mariboru. Letos želijo izdati tri društvene ovitke z vloženimi listi s priložnostnimi poštnimi žigi in sicer: 5. maja 30 let turističnega ogleda jame Pekel, 13. julija Evropski kongres herpetologov v Žalcu in pošta Žalec v septembru 120 let ustanovitve Savinjske hranilnice in posojilnice v Žalcu. Istočasno želijo organizirati razstave; v Petrovčah ob otvoritvi novih poštnih prostorov. Na osnovnih šolah bodo pristopili k ustanavljanju mladinsko-pionirskih filatelističnih krožkov. Eno takih že deluje na Osnovni šoli Prebold. Udeležiti se nameravajo državne razstave v Kopru. Nekateri člani društva imajo zelo lepe zbirke znamk, med njimi Vinko Virt, ki je znamke začel zbirati že pred 2. svetovno vojno, Martin Vučar, ki ima kompletne zbirke v zvezi z Jugoslavijo pred, med in po vojni ter vseh držav, ki so nastale z razkosom in razpadom Jugoslavije. Dosedanji predsednik je začel zbirati znamke, ko še ni hodil v šolo. Na občnem zboru, ki so ga imeli konec meseca februarja, so sprejeli odstop dosedanjega predsednika društva Vojka Vučarja in tajnika Dominika Virtiča, ki sta odstopila zaradi bolezni. Izvoljen je bil nov upravni odbor, ki je iz svojih vrst izvolil novega predsednika in tajnika. Novi predsednik je postal Ivan Pirnat, tajnik Srečko Meh, blagajničarka Cirila Haler, častni predsednik pa prejšnji predsednik Vojko Vučar. Jožef Čeh ANITA OGRAJENŠEK V. Pirešica 12/a 3310 ŽALEC 03/5 728 129 gsm: 040 291 300 ŠIVANJE PO VAŠIH ŽELJAH IN MERAH V mesecu aprilu POPUSTI! Za obisk se priporočam! Jubilejni zbor polzelskih upokojencev Društvo upokojencev Polzela letos praznuje 50-letnico delovanja. Člani društva so pred dnevi, na začetku jubilejnega občnega zbora, prisluhnili recitalu pesmi Neže Maurer z naslovom Dom za telohov cvet v izvedbi OŠ in RUD Polzela. O dejavnosti društva je v nadaljevanju zbora govoril predsednik Slavko Mačkovšek, ki je poudaril, da društvo šteje nekaj manj kot 800 članov, občni zbor pa je le ena od prireditev ob jubileju. Svoje poročilo je podala še predsednica odbora za kulturo in socialo ter humanitarne dejavnosti Marica Hribernik. Povedala je, da so v preteklem letu obiskali vse starejše člane, ki se zaradi bolezni niso mogli udeležiti raznih druženj v društvu. Sodelovali so pri prireditvah turističnega in hortikulturnega društva. Za boljše delo skupine za samopomoč, ki je delovala v okviru Centra za socialno delo Žalec, je bilo na pobudo Doma upokojencev Polzela ustanovljeno samostojno društvo z imenom Medgeneracijsko društvo za samopomoč, ki ima sedež na Polzeli. Predsednica odbora za rekreacijo in šport Ivanka Čater je poročala, da imajo upokojenci že vrsto let vsak ponedeljek telovadbo v stari telovadnici osnovne šole. V času počitnic organizirajo pohode in kolesarjenje. Številni izleti in pohodi, ki jih je organiziral odbor za izlete in pohodništvo, so po besedah predsednika Francija Tanjška dokaz, da so se tudi tega področja v društvu lotili z vso resnostjo. Čeprav sta bila pohoda po poteh občine Polzela ob občinskem prazniku in pohod po mejah občine pripravljena šele pred letom dni, pa so najbolj navdušenim pohodnikom že podelili priznanja. Kako raznovrstna in bogata dejavnost je bila lani v društvu, so poročali še gospodar Alojz Vasle, tajnica Mojca Korošec in drugi. Zbora se je udeležil tudi član UO Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je polzelskemu društvu ob zlatem jubileju izročil posebno priznanje. Izvolili so nove člane odborov, predsednik pa bo še naprej Slavko Mačkovšek. T. Tavčar FARMA VETERINARSKA AMBULANTA, d.o.o., Podlog 1, Šempeter OBVESTILO Vse rejce in lastnike psov obveščamo, da bomo v skladu z Odredbo o izvajanju preventivnih cepljenj in diagnostičnih ter drugih preiskav živali v letu 2001 (Ur. list RS št. 15/01) ter odločbo veterinarske inšpekcije, izvajali OBVEZNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI na območju občin TABOR, PREBOLD in VRANSKO. Cepiti je obvezno vse pse, ki so stari štiri mesece ali več. Pse, ki se skotijo med letom, je obvezno cepiti takoj, ko dopolnijo starost štirih mesecev. S seboj obvezno prinesite knjižico in obvestilo o cepljenju. Cena cepljenja je 5.500,00 SIT, od tega državna taksa 3.030,00, pregled, dehelmintizacija in registracija 2.075,63 , ter DDV 394,37 SIT. Cepljenje lahko opravite tudi na sedežu Veterinarske ambulante FARMA v Podlogu, vsak dan med 7. in 9-,ter 17. in 18.uro. RAZPORED CEPIJEiStf PONEDELJEK, 9. 04. 2001 ČETRTEK, 12. 04. 2001 15.00 Kapla pri Kokole 15.00 Matke pri Vedenik Dušanu 15-30 Ojstriškavas pri gasilskem domu 15.30 Marija reka pri Vrban, 16.15 Tabor pri KZ Tabor I6.I5 Marija reka pri Čeret 17.15 Loke pri Habjan 17.00 Kaplja vas pri Svet 18.15 Črni vrh pri Cestnik Jožem 18.00 Latkova vas pri gasilskem domu I9.OO Dragopolje pri Jug Dragi 19.OO Prebold pri Čmak TOREK,10. 04. 2001 PETEK,13. 04. 2001 14.30 Vransko pri KZ Vransko 15.00 Matke pri Gasilcu 15.30 Selo pri Reberšek I6.OO Šešče pri Zadružnem domu I6.OO Brode pri Rovan 17.00 Sv. Lovrenc pri Stenovec I6.3O Čeplje pri vaškem domu 17.30 Sv. Lovrenc pri Ergot 17.00 Stopnik pri cerkvi 17.30 Stopnik pri Brdnik 18.00 Prekopa pri gasilskem domu SREDA, 11. 04. 2001 15 00 Tešova pri Čvaii 17.00 Ločica pri V. pri Drolc Ivanki 15.30 Prapreče pri Pestotnik 18.00 Zahomce pri Ukman I6.OO Vologa pri Reberšek 18.30 Zaplanina pri Križu I6.3O Brce pri Homšak I9.OO Zajasovnik pri Hrastovec 19.30 Limovce pri Ferme Miha Delovne braslovške žene Ob koncu zimskega izobraževanja so se članice aktiva kmečkih žena Braslovče zbrale na zaključku, kjer so prikazale nekaj svojih izdelkov. V dolgih zimskih večerih so izvedle tečaj kvačkanja prtičkov, aranžiranja suhega cvetja, zavijanja daril, izdelovale so rože iz krep papirja in organizirale tečaj makrameja. Medse so povabile župana Dušana Goričarja in predsednika odbora za kmetijstvo Toneta Rožiča. Zbrali so se na kmetiji Tumškovih, po domače Cimperšek, kjer so tudi sicer imele precej tečajev. Poleg napornega dela na kmetijah si vzamejo čas za kakšen izlet, pohod v hribe, za kopanje, predavanja, sodelujejo na seminarjih in razstavah, na raznih družabnih srečanjih, za sprostitev pa si ogledajo kakšno opero ali koncert. Delo njihovih pridnih rok se odraža v domovih, okrasnih in zelenjavnih vrtovih in tako bogatijo podeželje. Aktiv že štirinajsto leto vodi Ida Rojnik. T. Tavčar GOTOVLJE 72/A, 3310 ŽALEC Telefon: 571-78-71 Nego obraza opravljamo po metodah pariškega MATIS-a, ki vam zagotavlja takojšnje učinke. Za zmanjšanje telesne teže, celulita in lepo oblikovano telo bomo poskrbeli Z ULTRAZVOKOM, SPECIALNIMI MASKAMI IZ ALG, BODY WRAPINGOM, MASAŽO, AROMATERAPIJO AU FINSKO SAVNO. Nudimo še vrhunsko nego mastne in aknaste kože, PEDIKURO, DEPILACIJO, svetovanje in prodajo proizvodov za nego obraza MATIS. Pričakujemo vas med 14. in 21. uro, ob sobotah med 9. in 22. uro. Iß marec 2001 Po DOLINI Tekstilci brez prave prihodnosti Na območju celjske regije je bilo lani zaznati rahel gospodarski vzpon, nekoliko pa se je zmanjšalo tudi število nezaposlenih. Kljub temu pa sindikalisti opozarjajo, da, glede na socialno varnost, razmere še zdaleč niso take, kot bi si želeli. Najslabša prihodnost se obeta tekstilni industriji, ki skupaj z usnjarsko daje kruh več kot 4000 delavcem. V primerjavi z desetletjem nazaj se je število zaposlenih v tej gospodarski panogi že prepolovilo, po napovedih sindikalistov pa bo brez dela ostalo v prihodnosti še precej tekstilcev. O tem, kakšne so razmere v tej panogi v celjski regiji, smo se pogovarjali s sekretarjem za tekstil, kmetijstvo in obrt Portom Turkom iz Območne organizacije ZSSS Celje. “Prihodnost tekstilcem ne obeta nič dobrega. Dejstvo je, da je država tekstilno industrijo več ali manj že odpisala. Po izjavi ministrice za gospodarstvo Teje Petrin bi naj bilo v tekstilni industriji čez nekaj let zaposlenih le od pet do deset tisoč ljudi. Sedaj jih je še 35.000. Kako strmo upada število zaposlenih v tej panogi, pove že podatek, da si je s tekstilom leta 1990 v Sloveniji služilo kruh več kot 70.000 ljudi. Vzroke za taksen upad gre iskati predvsem v globalizaciji industrije,” pravi Forto Turk in dodaja, da tekstilno industrijo označujejo v razvitem svetu kot industrijo za nerazvite. “Gre za najbolj intenzivno gospodarsko panogo, ki ima tudi najcenejšo delovno silo. Nekatere naše bolje organizirane družbe pošiljajo svoje izdelke izdelovat na Madžarsko, Češko, Slovaško, Hrvaško in drugam. Tildi čevljarska industrija že daje čevlje ali samo podplate izdelati v Azijo, ker je to zanje še vedno ceneje kot izdelava doma. Neizpodbitno dejstvo je, da se tekstilna industrija seli v južno in vzhodno Evropo ter v Azijo in zato je tudi veliko družb izgubilo svoje kupce.” Na območju Spodnje Savinjske doline je v tekstilstvu in usnjarstvu zaposlenih dobra tretjina vseh tekstilnih delavcev v celjski regiji. Največ jih še vedno zaposlujeta Tovarna nogavic Polzela in Tekstilna tovarna Prebold. Prva ima okoli 800, druga pa okrog 6OO zaposlenih. Število tistih, ki so zaposleni v tekstilni oziroma usnjarski branži dopolnjujejo še Mik Prebold, Zarja Skala in Inde Vransko nekaj pa jih je še pri zasebnikih. “Znotraj regije, ki jo pokriva naš sindikat, so še Elkroj Mozirje, Mont Kozje in Kors iz Rogaška Slatina. Slednja sta že doživela prisilno poravnavo, ta pa je lansko leto doletela tudi Zarjo Skala iz Petrovč, ki pa ima dobre možnosti za obstoj, saj so s prodajo dela nepri-mičnin poplačali največje upnike. Ob tem bi dejal, da prisilna poravnava v tekstilni industriji nikakor ni rešitev, če se vzporedno z njo ne odvijajo tudi druge aktivnosti za ohranitev podjetja. Nemalokrat na to ugodno vpliva zamenjava vodstva. Lep primer je Inde Vransko, ki se je z novim vodstvom uspešno izvlekel iz težav. Zaposleni so zadovoljni, ker dobivajo plače po kolektivni pogodbi in po dolgem času tudi regres,” dodaja Forto Turk. In kakšni so problemi, ki se kažejo pri zaposlovanju delavcev pri zasebnih delodajalcih? “Ob vsemogočih zahtevah, ki so jim izpostavljene zlasti delavke, je masrsikdaj to že pravo izkoriščanje. Toliko bolj hudo pa je za tiste, ki po mnogih letih dela v tekstilni industriji postanejo presežni delavci in se morajo od dela nemalokrat posloviti tudi brez odpravnine. Iskreno rečeno, v tekstilni industriji ne vidim nobene prave prihodnosti, čeprav bi si to zaslužila, saj je bila primarna gospodarska panoga, ki je po drugi svetovni vojni tudi izgrajevala vso ostalo industrijo. Ob izgubi službe se tako človek lahko resnično počuti kot Cankarjev hlapec Jernej. Res pa je, da vseh delodajalcev in vsega ostalega ne smemo metati v isti koš, je pa zagotovo tretjina takih, ki delavcem še vedno ne plačuje regresa in tudi ne nadur,” je povedal Forto Türk. D. Naraglav SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA p.o.o.. Cehska cesia 3a. 3310 ŽALEC. Tel.: 03/57-16-016 Na podlagi določil Odredbe o izvajanju preventivnih cepljenj in diagnostičnih in drugih preiskav živali v lem 2001 (ULRS št.15/01) razpisujemo SPLOŠNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI. Psi morajo biti enkrat letno obvezno cepljeni proti steklini. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot 12 mesecev. Mladi psi morajo biti cepljeni takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Pse privedite na katerokoli mesto cepljenja. S seboj obvezno prinesite obvestilo in knjižico. Živali, ki bodo cepljene na novo, dobijo knjižico in značko ob prijavi in cepljenju (Odredba o označevanju in registraciji psov ULRS 75/97). Upravna taksa, veterinarska storitev in DDV znaša ob skupinskem cepljenju 5.500,00 SIT. Obveščamo vse lastnike psov, oziroma naše stranke, da lahko privedejo pse na cepljenje v ambulanto vsak dan razen nedelje. Ambulantni čas: Žalec Vransko, Polzela ponedeljek - petek od 7. do 11. ure in od l6. do 18. ure od 8. do 9-ure sobota od 7. do 9- ure PSE MOfttyO CEPITI TUDI LASTNIKI PSOV, KI NISO DOBILI OBVESTILA !!! Ponedeljek, 2.4.2001 8.00 Prelska pri kapeli 8.30 Vinska Gora pri zadr. domu 9.00 Pirešica pri Drev 9.30 Lopatnik pri Zajc 10.00 Janškovo selo pri cerkvi 10.30 Čmova pri Jevšenak Pavel ll.OOČmova pri Bred 11.30Stebovnik pri uti RAZPORED CEPLJENJ 9.45 Pemovo - Gorca pri vodovodu 10.15 Podgora pri Podpečan 10.30 Podgora pri Žonir Janezu 11.00 Galicija pri zadr. domu 11.45 Zavrh pri zbir.mleka 12.15 Mala Pirešica pri zbir. mleka 12.45 Arja vas pri zbir.mleka 13.30 Drešinja vas pri Drev 14.00 Levec pri Strenčan 12.00 Podkraj 12.30 Ponikva 13.15 Studence 13.45Studence pri Kutičan pri zadr. domu pri kapeli Vrhe Torek, 3.4.2001 8.00 Gotovlje pri zadr. domu 8.30 Gotovlje-Jeden pri Nahtigal 9.00 Gotovlje - Zalog pri Zupanc 9.15 Zalog pri trafo postaji 9.30 Podlog na križišču 10.00 Zg. Grušovlje pri Serdoner 10.15 Sp. Grušovlje pri Hramec 10.30 Roje pri zbir. mleka 11.15 Griže pri zbir. mleka 12.00 Migojnice pri Leskovšek Četrtek, 5.4.2001 8.00 Zabukovica pri gasilskem d. 8.30 Zabukovica 9.00 Zabukovica 9.30 Pongrac 10.00 Pongrac 10.30 Sp.Griže 11.15 Zahom 11.45 Zahom pri Minervi Kurja vas-pri križu pri Žgank pri Matijeve pod Napnid. klancem pri Poteko pri Pinter Direktor: Jože Hodnik, dr. vet. med. Sobota 7.4.2001 8.00 Ložnica pri gasilskem domu 8.45 Vrbje pri gasilskem domu 9.30 Šempeter - pri zadružnem domu 10.30 Doberteša vas pri Divjak Franju 11.00 Žalec v veterinarski amb. Ponedeljek, 9.4.2001 8.00 Podvin pri Malik 8.30 Polzela pri veterin, amb. 10.00 Breg pri Anželak 10.30 Ločica-Polzela pri Smrečnik 11.00 Ločica-gmajna pri Srebučan 12.00 Kale v vasi 12.30 Ruše pri Kramer Torek, 10.4.2001 8.00 Male Braslovče pri sušilnici 15 00 Petrovče 15.45 Kasaze 16.15 Liboje 17.15 Uboje pri zadr. domu pri Arčan pri Škoberne pri Frece - sklad.g. 12.15 Uboje-Zagreben pri Švare 12.45Bmica pri Keiner Petek, 6.4.2001 8.00 Zakl 8.30 Trnava 9.00 Šentrupert 9.30 Orla vas Sreda, 4.4.2001 8.00 Hramše pri Pušnik 8.45 Velika Pirešica pri Fervega 9.I5 Pemovo pri gasilnem domu 10.00 Topovlje 10.30 Parižlje 11.00 Kamenče 11.30 Podvrh 12.00 Sp.Gorče 12.30 Braslovče 13.15 Gomilsko 14.15 Grajska vas pri Šeligo pri Zadobovšek pri Dvoržak pri Cafuta pri Završnik pri Božič pri Baš Francu pri Tumšek-Rak pri Puncer Jože pri Ušen Francu-Krčrnk pri KZ Gomilsko pri gasilskem domu 9.00 Letuš 9.30 Letuš 10.00 Podvrh 10.30 Dobrovlje 11.00 Dobrovlje 11.30 Dobrovlje pri Rovšnik pri Flere pri Marolt Dragu pri Vratnik Francu pri Domu borcev pri Ramšak Francu Program cepljenja psov - dodatna ponudba: Sreda, 11.4.2001 8.00 Dobrič pri Drobež 8.30 Dobrič pri gost Zabukovnik 9.00 LovČe pri Krašovec-Melanšek 9.30 Andraž pri Vaši 10.00 Andraž-Podsevč. pri Satler 10.30 Založe pri Ukeb 11.00 Založe pričede 11.30Založe pri Rakun Starost (tedni) Mati cepljena Mati ni cepljena ali to ni znano 6 KHLP 8 KHLP 10 KHLP 14 KHLP KHLP 16 S S K - pasja kuga, H - nalezljivi hepatitis, L - leptospiroza, P - parvoviroza, S - steklina NOVO - pomladansko zaščitno cepljenje proti Borrelii mizarstvo KORUN pohištveno stavbeno Šentrupert 36, 3303 GOMILSKO tel.: 03/705 60 23, 705 60 24, faks: 03/572 63 90, avtotelefon: 041/626-814 IZDELAVA STAVBNEGA POHIŠTVA IZDELAVA RAZNIH VRST TERMOPAN STEKEL IZDELAVA NOTRANJE OPREME: kuhinje, predsobe, dnevni prostori, spalnice... OPREMLJANJE TRGOVIN IN GOSTINSKIH LOKALOV ACMAN 36/46 Oblačila za moderne ženske 48/60 Kolekcija POMLAD 2001 GRIŽE, m 71 00 420, Boutique ACMAN št. 1, Velenje (03) 586 29 25, ACMAN, d.o.o., Partizanska 5, Šoštanj WJF m f v m mm M NOVO V CELJU od 10. 3. 2001 Vrtni center KALIA na Kidričevi ulici ŠIROKA PONUDBA: • semena in sadike vrtnin in cvetlic, okrasne čebulice, vrtnice, čebulček • semena poljščin in okrasnih trat ter semenski krompir • lonci in cvetlična korita, vrtno orodje, škropilnice, zalivalke, plastenik!, folije, agroko- prena, posode za kmetovanje • sredstva za varstvo rastlin, organska in mineralna gnojila, substrati, šota • živali ter hrana in oprema za male živali • lončnice, okrasno grmičevje in sadike sadnega drevja SVETOVANJE: • strokovno svetovanje dipl. ing. agr. UGODNOSTI: • Ponudba meseca akcijske cene, vsak mesec v drugi polovici meseca • Kartica popustov UREJENO PARKIRIŠČE Obiščite nas in sodelujte v nagradnem žrebanju! 1. nagrada: ureditev bivalnega prostora v vrednosti 100.000 sit 2. nagrada: živali in hrana ter oprema zanje v vrednosti 50.000 sit 3. -22 nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.500 sit 50 tolažilnih nagrad NAGRADNI KUPON: Ime in priimek:____ Naslov:____________ Kraj:______________ Telefon:___________ V nagradnem žrebanju sodelujejo le kuponi, oddani pri blagajni v Vrtnem centru KALIA na Kidričevi ulici v Celju. Nagradno žrebanje bo javno, v četrtek, 31. maja ob 11. uri v Vrtnem centru KALIA na Kidričevi ulici, kjer bodo objavljeni tudi rezultati. Z naravo v srcu - SEMENARNA Ljubljana ; Napovednik marec 2001 PRIREDITVE V APRILU 2001 DATUM, ura NAZIV PRIREDITVE: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: 29. 3. 2001 ob 9.00 OBMOČNO SREČANJE - MLADI GLEDALIŠČNIK K ULTURNI DOM POLZEU JSKD 01 ŽALEC JOŽICA OCVIRK 03/491-38-40 30. 3. 2001 ob 18.00 PLANINSKA VEČER “POD PLATNENO STRHO” DOM SVOBODE GRIŽE PD ZABUKOVICA IN OŠ GRIŽE , MAGDA JEŽOVNIK 03/571-70-78 31. 3. 2001 ob 19.30 OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV TELOVADNICA OŠ VRANSKO JSKD 01 ŽALEC JOŽICA OCVIRK 03/491-38-40 1. 4. 2001 ob 17.00 OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV TELOVADNICA OŠ VRANSKO JSKD 01 ŽALEC JOŽICA OCVIRK 03/491-38-40 1. 4. 2001 POHOD NA DOBROVLJE -LETUŠ -DOBROVLJE PLANINSKO DRUŠTVO POLZEU ZORAN ŠTOK 03/570-19-92 2. 4. 2001 ob 17.00 SKRIVNOSTI ZDRAVLJENJA RAKA -dr. DRAGO SMILJANIČ OBMOČNA MATČNA KNJIŽNICA OMK IRENA ŠTUSEJ 03/712-12-52 5. 4. 2001 ob 17.00 CICIBANOV ABONMA - ČAROBNA HIŠICA DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 03/712-12-50 5. 4. 2001 ob 20.00 POTOPISNO PREDAVANJE OB DIAPOZITIVIH -TOMO KRIŽNAR DVORANA n. SLOVENSKEGA TABORA ŠTUDENTSH KLUB ŽALEC ROK ŽAGAR 041/788-654 5.4.2001 ob 17.30 VEČER, POSVEČEN FRANCETU ONIČU KRAJEVNA KNJIŽNICA PETROVČE KRAJEVNA KNJIŽNICA PETROVČE METODA URANJEK 03/570-72-80 6. 4. -13. 4. od 10.00-12.00 in od 16.00 -18.00 RAZSTAVA KLEMENČIČEVIH DEL ZA DRAŽBO SAVINOV SALON ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 03/712-12-50 7. 4. 2001 SAVINJSKA ORIENTACIJSKA LIGA HOM PD ZABUKOVICA BOGOMIL POUVDER 041/688-055 7. 4. 2001 ob 10.00 SEMINAR CITRARJEV PLANINSKA POSTOJANKA HOM CITRARSKO DRUŠTVO, KIT) SVOBODA GRIŽE PETER NAPRET 041/464-985 7. 4. 2001 ob 19.00 KONCERT ŽENSKEGA PEVS. ZBORA IN ANSAM. “VITEZI POLK IN VALČKOV’ DOM SVOBODE GRIŽE KUD SVOBODA GRIŽE ALOJZ HRNČIČ, DANICA GABRŠEK 041/464-985 03/571-82-05 7. 4. 2001 STANIČEV POHOD OD SOLKANA DO KANALA KORADA PD ZABUKOVICA FRANCI JEŽOVNIK 03/571-70-78 7. 4. 2001 ob 19-00 TRIJE VAŠKI SVETNIKI -KUD POLZELA KULTURNI DOM UBOJE DPD SVOBODA LIBOJE DARJA BALOH 03/570-87-82 8.4. 2001 ob 9.00 RAZSTAVA VELIKONOČNIH PIRHOV IN DOBROT GASILSH DOM DREŠINJA VAS OLGA ZAVAŠNIK OLGA ZAVAŠNIK 03/570-71-80 10. 4. 2001 ob 18.00 SAKRALNI KULTURNI SPOMENIKI SKOZI OBJEKTIV BORISA SKALINA OBMOČNA MATIČNA KNJIŽNICA ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 03/712-12-50 12. 4. -16.4. RAZSTAVA LIKOVNIH DEL IMBS AVU DVORCA NOVO CELJE OBČINA ŽALEC UROŠ GOVEK 03/713-64-22 14.4. ah 21. 4. 2001 OKROGU MIZA O DROGAH KULTURNI DOM VRANSKO KAM? VRANSKO ANDREJ PAVUČ 031/870-971 14. 4. ob 15.00 TURNIR V MALEM NOGOMETU IGRIŠČE LATKOVA VAS ŠD LATKOVA VAS ALEŠ GOUČ 041/335-325 16. 4. 2001 3. PLANINSKI POHOD PO ZASAVSKEM HRIBOVJU LIBOJE -MRZLICA -KAL - ŠMOHOR -PLANINSKI DOM BRNICA PLANINSKO DRUŠTVO LIBOJE FRANC ČRETNIK TONE UPUZNIK 03/570-77-29 03/570-76-18 16.4. 2001 SPOMLADANSKI POHOD OPLOTNICA - ČRNO JEZERO POHORJE PD ZABUKOVICA FRANCI JEŽOVNIK 03/571-70-78 16. 4. 2001 ob 16.00 DRAŽBA LIKOVNIH DEL IMBS DVOREC NOVO CELJE OBČINA ŽALEC UROŠ GOVEK 03/713-64-22 16. 4. 2001 ob 10.00 SALAMIADA BRASLOVČE LOVSH DOM BRASLOVČE TD BRASLOVČE, LD BRASLOVČE JANEZ DERNAČ 041/783-822 19- 4.2001 ob 16.00 in ob 18.00 OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV DOM D. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC JSKD 01 ŽALEC JOŽICA OCVIRK 03/491-38-40 20. 4. 2001 ob 20.00 DRAŽBA KLEMENČIČEVIH DEL AVU DOMA n. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 03/712-12-50 20. 4. 2001 ob 9 00 SEJEM CVETJA IN SADIK; ZASADITEV DREVOREDA FIUPOV TRG ŽALEC TD ŽALEC, MS ŽALEC JANEZ KROFLIČ JANEZ MEGUČ 03/713-68-68 03/571-59-75 20. 4. 2001 OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA LIBOJE PLANINSH DOM BRNICA PLANINSKO DRUŠTVO LIBOJE FRANC ČRETNIK 03/570-77-29 20., 21., 22. 4. 2001 MEDOBČINSKO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN RAZNI KRAJI JSKD -01 ŽALEC JOŽICA OCVIRK 03/491-38-40 21.4. 2001 ob 8.00 DRŽAVNO PRVENSTVO V AGHJTIJU POLZELA KINOLOŠKO DRUŠTVO POLZEU IVAN POLESNIK 041/405-079 21. 4. 2001 ob 7.00 POHOD NA URŠKO ZBOR PRI OŠ PREBOLD PD PREBOLD MILAN SUŠAK 03/572-60-59 21. 4. 2001 ob 11.00 LETNA KONFERENCA IN 60 LET USTANOVITVE OF DVORANA GASILSKEGA DOMA GROBLJE OBČINSH ODBOR ZVEZE BORCEV VEJEM PETEK 03/570-15-54 21. 4. 2001 ob 19.30 KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA “OLJKA” IN MLADINSKEGA SIMFONIČNEGA ORKESTRA POLŽEU ŽUPNIJSKA CERKEV POLZEU KUD POLZEU MARKO SLOKAR 03/572-26-64 21. 4. 2001 CVETLIČNA TRŽNICA ŠEMPETER TD ŠEMPETER METKA VOČKO 03/570-12-15 21. 4. 2001 SREČANJE PLANINSKIH VODNIKOV PZS-SMDO PLANINSH DOM BRNICA SAVLNJSH MDO, PD UBOJE ROMAN TURK FRANC ČRETNIK 03/545-29-27 03/570-77-29 21. 4. 2001 od 9.OO -15.00 CVETLIČNI SEJEM NA POLZELI PARHRTŠČE PRT OBČ.STAVBI -POIZ.ELA HORTIKULTURNO DRUŠTVO POLZEU RUDI JAZBEC 041/783-098 21. 4. 2001 ob 20.00 TV GRIŽE -HUMORISTIČEN VEČER DOM SVOBODE GRIŽE KUD SVOBODA GRIŽE JOŽE GABRŠEK ALOJZ HRNČIČO 03/571-82-05 41/464-985 22. 4. 2001 ob 15.00 GLEDALIŠKA PREDSTAVA “GONJA ZA SREČO” PONOVITEV DOM KRAJANOV ANDRAŽ KULTURNO DRUŠTVO ANDRAŽ ANTON SATLER 03/572-22-80 22. 4. 2001 ob 9.00 JURJEV SEJEM ZA DOM IN VRT GOTOVLJE - SREDIŠČE VASI TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO UPA HENRIK KRAJNC 03/713-51-68 23. 4. 2001 ob 19.3O OTVORITEV RAZSTAVE “SLOVENSKI KOZOLEC” IN PREDAVANJE NA TEMO SLOVENSKA ARHITEKTURA - ŠOU LOKE OBČINA TABOR VIDA SLAKAN 03/572-72-36 24. 4. 2001 ob 19.00 SLOVENIJA IN ŠTIRJE LETNI ČASI - predavanje ob dia - FRANCI HORVAT DVORABNA H. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 03/712-12-50 24. 4. 2001 ob 8.00 POHOD NA GOUVO ZBOR PRI GASILSKEM DOMU V LAIKOVI VASI ŠD LATKOVA VAS JOLANDA TOMINŠEK 031/793-784 25. 4. 2001 ob 20.00 GLEDALIŠKA PREDSTAVA - ŽURKA ZA PUNCE (komedija) DOM H. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC ŠTUDENTSH KLUB ŽALEC ROKŽAGAR 041/788-654 26. 4. 2001 ob I9.3O GLASBENI RECITAL ANDRAŽA SUKANA DOM KRAJANOV TABOR ANDRAŽ SLAKAN VIDA SLAKAN 03/572-72-36 26. 4. 2001 ob 18.00 PROSUVA V POČASTITEV DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU DOM H. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC OBČINA ŽALEC, MEDOBČINSH ODBOR ZB NOV ŽALEC ... 27.4. 2001 ob 19.OO TRADICIONALNI NOČNI TEK _ TABOR TELOVADNO DRUŠTVO PARTIZAN GREGOR KOVČE VIH URANKAR 03/572-70-43 03/572-72-31 27. 4. 2001 VRANSKO, DAN UPORA PROTI OKUPATORJU VRANSKO DRUŠTVO UPOKOJENCEV RAFAEL TRATNIK 28. 4. 2001 19. TRADICIONALNI POHOD PO MEJAH KS LIBOJE IN PD UBOJE PLANINSKO DRUŠTVO UBOJE FRANC ČRETNIK 03/570-77-29 28. 4. 2001 7. GORSKI TEK START - MOST ČEZ SAVINJO V KASAZAH TVD PARTIZAN LIBOJE ANTON HTEK 03/714-01-16 28. 4. 2001 dopoldan GORSKA REŠEVALNA VAJA DOM POD REŠKO PLANINO PD PREBOLD KARU SATLER 041/688-715 28. 4. 2001 ob 17.00 SUVNOSTNA SEJA S KULTURNIM PROGRAMOM DOM KRAJANOV TABOR OBČINA TABOR VIDA SLAKAN 03/572-72-36 29.4. 2001 ob 9.00 TRADICIONALNI ŠENTJURSKI SEJEM TABOR OBČINA TABOR TAJNIŠTVO OBČINE 03/572-72-36 29. 4. 2001 ob 9.OO 11. MEMORIAL FRANČKA SATLERJA - MALI NOGOMET IGRIŠČE ANDRAŽ ŠPORTNO DRUŠTVO ANDRAŽ ANTON BRUNŠEK 03/572-05-15 30. 4. 2001 ob 20.30 KRESOVANJE NA ŠENEKU ŠENEK DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE POLZEU SERGEJ ZABUKOVNIK 03/572-04-78 30. 4. 2001 ob 20.30 KRESOVANJE PRI LOVSKEM DOMU ZALOŽE LOVSH DOM ZALOŽE LOVSKA DRUŽINA POLZEU MARIJA PRUNGL 03/570-22-89 30. 4. 2001 ob 20.30 KRESOVANJE OB ŠPORTNEM IGRIŠČU V ANDRAŽU ŠPORTNO IGRIŠČE ANDRAŽ ŠPORTNO DRUŠTVO SIMON OGRAJENŠEK 03/572-21-90 30. 4. 2001 ob 20.00 KRESOVANJE V MATKAH ŠPORTNO IGRIŠČE MATKE ŠD MATKE BORIS GOUVŠEK 041/783-332 30. 4. 2001 ob 20.00 KRESOVANJE OB BOLSKI IGRIŠČE V KAPLJI VASI PRI BOLSH ŠD KAPLJA VAS BORIS POTOČNE 03/572-30-25 30. 4. 2001 ob 20.00 KRESOVANJE V MARIJI REH IGRIŠČE PRI BRUNARCIV MARIJI REH ŠD MARIJA REKA ANDREJ ZAGOŽEN 041/685-063 30. 4. 2001 ob 20.00 KRESOVANJE V PREBOLDU GAJ PRI BAZENU MLADINSKO DRUŠTVO TOMAŽ CVAR PROGRAM CERKVENIH SLOVESNOSTI V APRILU 2001 Datum, ura NAZIV PRIREDITVE KRAJ PRIREDITVE ORGANIZATOR KONTAKTNA OSEBA . TELEFON 7. 4. 2001 ob 9.00 KRIŽEV POT Z VLMPREKA NA GORO OLJKO ŽUPNIJSH ODBOR JOŽE KOVAČEC 03/705-00-03 13. 4. 2001 ob 15.00 KRIŽEV POT NA VEUH PETEK NA GORI OLJH CERKEV SVETEGA KRIŽA NA GORI OLJH ŽUPNIJSH ODBOR JOŽE KOVAČEC 03/705-00-03 16. 4. 2001 ob 15.00 SVETA MAŠA NA VELIKONOČNI PONEDELJEK NA VIMPREKU CERKVICA SV. MIKUVŽA ŽUPNIJSH ODBOR JOŽE KOVAČEC 03/705-00-03 22. 4. 2001 ob 10.30 SV. MAŠA NA GORI OLJH NA BELO NEDELJO 7“ CERKEV SV. KRIŽA ŽUPNIJSH ODBOR JOŽE KOVAČEC 03/705-00-03 KINO ŽALEC - FILMSKI PROGRAM Od 6. do 8. 4 CEUCA - znanstveno fantastični triler Od 13. do 15. 4. DEKLE NA MOSTU - romantična komedija ZADNJA VEČERJA - slovenska komedija Od 20. do 22. 4. SCARIE MOVIE - ULM, DA TE KAP -smešna komedija Od 27. do 29. 4. DAJ NAPREJ - drama Od 4. do 6. 5. PREŽEČI TIGER, SKRITI ZMAJ -avanturistična romanca (10 nominacij za Oskarja!) TURISTIČNO DRUŠTVO ŠEMPETER v Savinjski dolini vas ob začetku sezone vabi NA OGLED JAM PEKEL IN RIMSKE NEKROPOLE. ODPIRALNI ČAS jame Pekel in Rimske nekropole je vsak dan od 9- do 18. ure. Doživite pomlad s sprehodom skozi gozd, spoznajte lepoto in čar podzemne globine v jami Pekel, lahko pa potujete v čas Rimljanov, spoznate njihovo kulturo in običaje, zato obiščite Rimsko nekropolo. Vabljeni! Vse predloge programa prireditev za naslednji mesec sporočite na naslov: RAZVOJNA AGENCfyA SAVINJA in TURISTIČNA ZVEZA SPODNJE SAVINJSKE DOLINE, Ul. Heroja Staneta 3, 3310 ŽALEC. Tel.: 713 68 68, faks: 713 68 70, e-mail: turizem@zalec.si marec 2001 Kultura Pomladna razstava v Savinovem salonu V Savinovem salonu v Žalcu se je 16. marca odprla razstava portretov akademske slikarke Irine Rahovsky -Kralj. Slikarko je predstavila likovna kritičarka Marlen Premšak, svoje pesmi je prebrala - in delno tudi zapela -pesnica Svetlana Makarovič, razstavo pa je otvorila častna občanka občine Žalec, akademska slikarka Jelica Žuža. Otvoritev je glasbeno požlahtnil kvartet Harminet pod vodstvom Andreje Turnšek. Irina Rahovsky - Kralj se je rodila leta 1937 v Ljubljani. Med drugim je obiskovala gimnazijo v Beogradu in absolvirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na Akademiji za hkovno umetnost je diplomirala leta 1963 pri profesorju Nikolaju Omerzi. Njene sbke imajo korenine v modernem abstraktnem sbkarstvu ter celo kubizmu. Razstavljena serija, sestavljena iz barvitih avtoportretov ter portretov znanih slovenskih umetnikov, je v prvi vrsti psihogram slikarke same. Razstava je bila na ogled do konca meseca. P. z., Foto: T.T. Ob odprtju razstave: v prvi vrsti levo slikarki Jelica Žuža in Irina Rahovsky - Kralj, ob njej Svetlana Makarovič. Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Glasbena šola Risto Savin Žalec je ponovno sodelovala na tekmovanju mladih glasbenikov. Izkupiček je bil bogat, saj je 7 tekmovalk prineslo 4 zlata, eno srebrno, eno bronasto priznanje in eno pohvalo. Največji uspeh je s 97,33 točkami dosegla Jera Petriček (flavta) pod mentorstvom Diane Pajk. Iz razreda prof. Diane Pajk se z zlatimi priznanji lahko pohvalita tudi Melanija Pintar (91,33) in Urška Založnik (90,67). Na klavirju je uspelo dovolj znanja za zlato priznanje pokazati Vesni Verbnjak (94,33), Evi Šuler pa za bronasto priznanje (77,33) iz razreda gospe Irene Kralj. Srebrno priznanje je prinesla Kristina Pečnik (85,67) pod menstorstvom prof. Magdalene Navodnik. Regijsko tekmovanje je potekalo od 24. do 26. februarja v Mariboru in Slovenski Bistrici, dobitniki zlatih priznanj pa bodo sodelovali- na državnem tekmovanju v Ljubljani konec marca. V Zagrebu je potekalo tudi mednarodno tekmovanje -Etude in lestvice za violiniste, kjer sta Glasbeno šolo Risto Savin Žalec uspešno zastopah Nežka Zagoričnik in Anja Hribar pod mentorstvom Sonje Alatič. Za dosežene rezultate jim čestitamo in žebmo vebko uspehov tudi na državnem tekmovanju. Za kolektiv glasbene šole prof. Maja Keblič Večer šansonov Drugi marec je bil tokrat v žalskem Domu II. slovenskega tabora rezerviran za francoski večer. Alja Roš je v spremstvu korepetitorja, Velenjčana Dušana Kranjca, priznanega in izkušenega glasbenika, zapela venček najbolj poznanih in popularnih francoskih šansonov. Večer, ki ga je med mnogimi pomagala organizirati tudi Andreja Zakonjšek, je potekal pod skupnim naslovom Aline chante - Aline poje. Ahne je ime, katerega si je Alja, zaljubljena v Francijo, že v srednji šob izbrala kot ime, ki bi si ga nadela, če bi se kdaj presebla tja. Njena ’’tukajšnja" namera pa je začeti s pripravami za podobne večere - z raznobko glasbeno zased- Glasbeni mostovi Alenke in Boža Natanko dve leti po zelo uspešnem koncertu ob izidu prve zgoščenke savinjske glasbenice Alenke Lesjak z naslovom Korak v življenje sta Alenka in Božo A. Kolerič skupaj s prijatelji ponovno v polni dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu predstavila nov, tokrat skupni glasbeni projekt Najini mostovi. To ni bil klasičen koncert, ampak predstava, v kateri so sodelovali številni gostje. Ko je Alenka Lesjak pripravljala svojo prvo zgoščenko, je iskala aranžerja skladb in se tako spoznala z Božom A. Koleričem. Glasbeno sodelovanje je spremljalo prijateljstvo in tako je nastal skupen projekt. Avtorja skladb na novi zgoščenki Najini mostovi (posneta je bila v studiu Melpoja v Slovenj Gradcu, izšla pa je pri založbi Igor in Zlati zvoki) sta Alenka in Božo, štiri besedila pa je prispevala Polona Kuder, ki je eno od skladb tudi zapela. Poleg njih so pri snemanju in seveda predstavitvi zgoščenke sodelovati: Blaž Lesjak (kontrabas), Jerry Zebč (akustična in električna kitara), Dejan Tamše (tolkala) in Vera Trafela (spremljevalni vokal). Na predstavitvi so poleg njih nastopiti številni gostje. Predstaviti so se otroci G3 centra, katerega ustanoviteljici sta Alenka in Polona, za plesne vložke je poskrbela Ksenija Steblovnik - Rak. Kot solistka je najprej zapela Vera Trafela, ki tako kot Božo prihaja s Koroške, za njo pa angleščino prevedla skladbo Vzemi si čas m jo v Žalcu premierno zapela. Pohvalila je Boža in Alenko, da njune pesmi res prihajajo iz srca. Napovedovalec je bil tudi tokrat Andrej Hofer, scena in režija pa sta bili v rokah Polone Kuder. Za ozvočenje in osvetlitev je poskrbel Milan Gruber, posebej pa velja omeniti grafično oblikovanje ovitka zgoščenke in predstavitve skladb na platnu, ki je delo Urše Krašovic. Mladim ustvarjalcem je za uspešen projekt čestital tudi žalski župan. K. R., foto: Tomaž Škorjanc je nastopila pevka Karmen Stavec. Irena Vrčkovnik je poleg svoje skladbice, skupaj z mladimi pevci, ki jih poučuje v G3 centru, zapela venček Alenkinih pesmi. V Žalču je ob tej priložnosti nastopila pevka Shirlie Roden. Čeprav živi v Londonu, ji je zadnja leta drugi dom Slovenija, v kateri občuduje predvsem še razmeroma neokrnjeno naravo. Boža je pred leti srečala pod Uršljo goro in poleg glasbe jo je navdušilo njegovo slikarstvo. Lani je spoznala še Alenko. Shirlie je na njuno prošnjo v Božo in Alenka Savinjčani radi berejo Klemenčičeva olja naprodaj V Medobčinski matični knjižnici v Žalcu so te dni zaključili z zbiranjem podatkov za lansko leto. Številke so zgovorne in v prid trditvi, da je v Spodnji Savinjski dolini veliko ljubiteljev dobrega branja. Žalska knjižnica je imela ob koncu lanskega leta 6010 članov, ki so si knjižno in drugo gradivo ob 53 tisoč obiskih izposodili 132 tisočkrat. Knjižnica dobro skrbi za povečanje knjižnega fonda. Vodja knjižnice Irena Štusej je povedala, da so lani nabaviti 5847 enot knjižnega gradiva, po 170 za knjižnici v Šempetru in v Grižah, ter 351 enot neknjižnega gradiva. Pridobili so 324 novih članov, od tega 110 mlajših od 15 let. Med dejavnosti knjižnice sodijo razne prireditve. Imeti so 6 pogovorov z ustvarjalci, dve razstavi, delavnici za mlade in predstavitvi knjig, 4 organizirane oglede knjižnice, tri pravljične ure in slovenski knjižni kviz. V okviru izobraževanja so se udeležili dveh seminarjev, treh predavanj, knjižnega sejma v Frankfurtu, posvetovanja knjižničarjev v Mariboru, štirih tečajev za strokovni izpit in strokovnega izpita ter strokovne ekskurzije na Koroško. V knjižnici imajo en terminal in PC za uporabnike, za zaposlene pa pet terminalov, dva PC. Glede žalske matične knjižnice so v tem času v šestih občinah Spodnje Savinjske doline sprejeti Odlok o ustanovitvi zavoda Medobčinska matična knjižnica Žalec. Vseh šest občin (Žalec, Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko) bodo s tem odlokom soustanoviteljice Medobčinske matične knjižnice, tako kot so bile knjižnice v Spodnji Savinjski dolini pred delitvijo na več občin. T. Tavčar Aljoša Gramc, novi predsednik društva Člani društva godbe Zabukovica smo se 3. marca sestali na letnem občnem zboru. Ocenili smo delo preteklega leta in pripravili smernice dela za leto 2001. V preteklem letu smo praznovati 120 let delovanja Godbe Zabukovica. Ob jubileju smo izdati brošuro o delovanju godbe od začetka do Letni občni zbor godbe Zabukovica današnjih dni. Razpravljati smo o poročilih in sprejeli več sklepov za delo društva. Več pozornosti bomo posvetili poučevanju mladih. S tem se želimo aktivno vključiti v boj proti drogam in ostalim oblikam zasvojenosti mladih. Vsem, ki se nam želijo pridružiti, sporočamo, da se javijo v prostorih društva Godbe Zabukovica. Za novega predsednika društva smo izvoliti Aljošo Gramca. Trenutno smo zelo aktivni pri pripravah in vajah za pomladni koncert, ki bo 31-marca ob 19. uri v domu Svobode Griže. Vabljeni! Tomislav Kalčič V Savinovi hiši v Žalcu je bila lani odprta Galerija savinjskih likovnikov. Galerija je v prostorih, v katerih je bila stalna razstava likovnih del slikarja Doreta Klemenčiča Maja. Klemenčičeva dela bodo aprila prodali na dražbi, katero skupaj z dediči pripravlja žalski zavod za kulturo. Naprodaj bodo Klemenčičeva olja, ki so bila na ogled v Savinovi hiši, in nekatera dela iz slikarjevega najmočnejšega slikarskega obdobja. Povpraševanje po Klemenčičevih delih je bilo vsa leta veliko, zato organizatorji na dražbi pričakujejo dober odziv kupcev. Dela bodo na ogled od 6. do 13. aprila v Savinovem likovnem salonu. Dražba bo v petek, 20. aprila 2001, ob 20. uri v avli Doma II. slovenskega tabora. Zavod do petka, 31. marca, sprejema pisne prijave za sodelovanje na dražbi. K. R. Večer flavt v Savinovem salonu Pomlad se je v Savinovi hiši v Žalcu pričela s salonskim večerom mariborskega kvarteta flavt. V njem igra tudi Diana Pajk iz Prebolda, ki kot zunanja sodelavka poučuje na žalski glasbeni šoli. K.R. Posnetek z okrogle mize Živahen družabno-kulturni utrip v Petrovčah V marcu je bilo v Petrovčah precej razgibano na družabno-kulturnem področju. Na pustni torek so v vrtcu za malčke njihovi vzgojitelji organizirali veselo pustno rajanje s pohodom mask skozi Petrovče. V večernih urah pa so članice Športnega društva sebi v veselje v Baru Verde priredile mini maškarado. Oboji so tako dokazali, da pustna tradicija v kraju še živi. 7. marca je bil v prijetnem prostoru Knjižnice prvi sestanek kluba bralk. Vodila ga je Metoda Uranjek. Najprej je Tanja Predan - Knez predstavila pisateljico in novinarko Brino Švigelj - Mera’t in njen zanimiv roman v pismih Navadna razmerja, nakar je sledil pogovor o njenih romanih. V toplem vzdušju so tako ljubiteljice dobre knjige po svoje proslavile dan žena. Tri dni kasneje, 10. marca, je bil v Hmeljarskem domu Petrovče občni zbor Kulturnega društva z nadomestnimi volitvami. Dosedanji predsednik Ivan Arzenšek se je zaradi novih obveznosti odpovedal predsedniški funkciji, ki jo je sedem let zelo uspešno opravljal. Za novo predsednico so enoglasno izvolili Fani Veronek. Za prijetno razpoloženje na občnem zboru so poskrbeli pevci in priljubljen kitarist Blaž Pentek. Člane KD poleg veselja do kulturne dejavnosti povezuje tudi veselje do druženja, kar je v teh odtujenih časih tudi pomembno. 19. marca je bil v Petrovčah 13. tradicionalni Jožefov sejem, ki je privabil največje število obiskovalcev doslej. 24. marca pa je bila v Hmeljarskem domu še prisrčna proslava dneva žena in materinskega dneva, na kateri so sodelovali otroci petrovškega vrtca, učenci osnovne šole, otroški cerkveni zborček in Veseli van-drovčki iz Petrovč. Pestra dejavnost, ni kaj! Tanja Predan - Knez Ščuka na preboldskem odru Kar nekaj časa je že minilo od zadnje premiere na preboldskem odru, ta konec tedna pa je gledališka družina DPD Svobode Prebold svoje občinstvo ponovno razveselila s predstavo. Tokrat so si preboldski gledališčniki izbrali eno najbolj znanih komedij izpod peresa Toneta Partljiča z naslovom Ščuka, da te kap. Predpremiera je bila v soboto v dvorani gasilskega doma v Kaplji vasi, premiera pa v nedeljo v kinodvorani Prebold. Komedija se dogaja v času socializma in samoupravljanja, kljub temu pa je še vedno zelo aktualna. Režijo predstave je prevzel Mirko Orter, v njej pa igrajo: Tomaž Cvar, Martina Kumer, Mojca Jezernik, Anton Grenko, Klavdija Jelen, Milena Sedminek, Bogdan Novak, Mirko Orter, Danica Kveder, Manja Holobar in Janko Pirc. Za sceno in kostume so poskrbeli igralci, Marija Zmrzlak, Jolanda Petek Tomazin in Dušan Roter, za luč Edi Govek, za glasbeno opremo pa Roman Zelič. Šepetalka je Melita Leskošek. Da je Ščuka prišla na preboldski oder, pa je seveda zasluga tudi sponzorjev. K. R., foto: D. N. V Andražu Gonja za srečo Člani gledališke skupine Kulturnega društva Galicija pri Žalcu so se na premiero uprizoritve komedije avtorja Pera Budaka Klopčič pripravljali polne mesece. Premiera bo v soboto, 7. aprila, ob 20. uri, ponovitev pa v nedeljo, 8. aprila, ob 19. uri v dvorani Doma krajanov Galicija. Komedijo režira Jože Kranjc, ki je med drugim v gledališki list zapisal: "Slovenski gledališki prostor na srečo premore kar nekaj živahnih središč raznoterega ljubiteljskega ustvarjanja. Galicija je posebna zgodba med njimi! Neznatna, ko jo iščeš, prostrana, ko jo najdeš! Majhna po merah, velika po tradiciji, po desež-kih, po hotenjih, po moči, po volji, po iskrenosti, po srcu,... Lepa zgodba! To, kar vam z gledališkega odra pripovedujejo v Klopčiču, je nič kolikokrat potrjena življenjska preizkušnja, ki uči takole: ni dobro po nepotrebnem zapletati, kar je vselej potrebno tudi razplesti. Zaradi tega pa lahko hudo bob glava. Takšna je tokratna odrska zgodba. Pomislimo ob njej še na prelepo zgodbo o Galiciji in tukajšnjih gledaliških zanesenjakih.“ V komediji Klopčič nastopajo Peter Vipavec, Vida Lindič, Roman Žagar, Irena Založnik, Simon Amšek, Mateja Ašenberger, Stanka Pečnik, Marjan Žagar, Dejan Brežnik, Liljana Ograjenšek, Edi Doler, Neja Brglez, za luč in glasbo skrbi Ivo Lindič. T. Tavčar Nastopajoči v komediji Klopčič Gledališka sekcija kulturnega društva Andraž se je od konca lanskega oktobra pripravljala na uprizoritev veseloigre Gonja za srečo, ki so jo premierno uprizorili v dvorani Zadružnega doma Andraž. Predstavo bodo ponovili še dvakrat, in sicer 22. aprila, za drugo ponovitev pa datum še ni določen. Režiser Anton Satlerje povedal, da je predstava parodija na današnji čas, ki je eno samo brezglavo hitenje in pehanje za materialnimi dobrinami v prepričanju, da bomo srečni le, če bomo mnogo nagrabili. Velikokrat pa to vodi v razdor družine, pozabljamo na duhovne in družinske vrednote, ki nas pomirjajo in sproščajo. V veseloigri nastopajo Konrad Brunšek, Milena Mešič, Danica Turnšek, Henrik Pižorn, Katarina Blagotinšek, Igor Verdel, Tonči Tominšek ter Dušan in David Zabukovnik. Šepetalka je Urška Ograjenšek, za sceno pa so poskrbeli Jože Napotnik, Vili Pižorn in Franjo Jelen. T, Tavčar Nastopajoči v Gonji za sreco z režiserjem Antonom Satlerjem Predavanje svetovnega popotnika Toma Križnarja Po lanskoletnem predavanju alpinista Tomaža Humarja, ko so Žalčani Ì pokazali svoje široko srce, saj je bil ves izkupiček prodanih vstopnic oddan j v sklad za otroke Janeza Jegliča - Johana, se v Žalcu obeta podoben I dogodek. Svoje videnje problematike sudanskega naroda NUBE bo pred-i stavil slovenski popotnik in Delova osebnost leta Tomo Križnar. V četrtek, 5. 4. 2001, ob 20. uri bo v Domu II. slovenskega tabora v ! Žalcu predstavil ljudstvo NUBE in genocid, ki ga sudanska vlada izvaja nad j njimi. Vstopnice (400 SIT za mladino in 600 SIT za odrasle) bodo v predpro-I daji v Matični knjižnici v Žalcu in eno uro pred predavanjem na blagajni dvorane. Ves izkupiček prodanih kart bo šel v dobrodelne namene - za NUBE! Vljudno vabljeni! Kultura Klopčič v Galiciji V kategoriji C je ekipa Braslovč (Maja in Petra Kumer ter Robi Foštner) zasedla četrto mesto. Savinjska orientacijska liga V Savinjski orientacijski ligi je Planinsko društvo Polzela pod vodstvom Zorana Štoka izvedlo ligaško tekmovanje Gora 01. Start je bil pri polzel-ski šoli, cilj pa na Gori Oljki. Tekmovalo je 40 ekip iz šestih planinskih društev Savinjske doline, naklonjeno pa jim je bilo tudi vreme. Najboljše uvrščene ekipe po kategorijah so: kategorija A (učenci do vključno 6. razreda OŠ): 1. Polzela II. (307 točk), 2. Braslovče D. (297), 3-Polzela IV. (293); kategorija B (učenci 7. in 8. razreda): 1. Braslovče I. (303), 2. Vransko I. (285), 3. Polzela II. (297); kategorija C (mladina, od 1. letnika srednje šole do vključno 25. leta starosti): 1. Vransko (264), 2. Polzela I. (262), 3. Žaleči. (237); kategorija D (mlajši člani, od 26. do vključno 39- leta starosti): 1. Zabukovica I. (254), 2. Braslovče B. (244), 3. Prebold I. (233); kategorija E (starejši člani, nad 40. let starosti): I. Polzela I. (248), 2. Braslovče I. (235), 3- Žalec I. (213); kategorija F (družine): 1. Braslovče I. (315), 2. Polzela I. (305). T. Tavčar Število članov planinskih društev v Spodnji Savinjski dolini 999 2000 člani mladi skupaj člani mladi skupaj PD Dobrovlje Braslovč 3 156 125 284 7 156 122 285 100 % PD Liboje 1 147 70 218 1 160 72 233 107 % PD Polzela 2 186 119 307 6 174 96 276 90% PD Prebold 2 96 84 182 2 96 84 182 100 % Šempeter