Posamezna številka« » 1 krono. P ta 5 JTABOK* hhaja Vuk dan. rov«* S J nafelj* »> prkai Uvr, ak I*. «ri i » » dttaaoa KMl»dnjwm Ant tat >U» a J MlelatM 180 K, polletao «0 K, -S «XlU««M 4» »S B*MiM UK. : J kuirrtl ft dogeron, Pri r»4kr»tai. ; g popari. ■ a a d postKmsra. pav s AiiiRaita r*” S Posamezna številka* | 1 krono, S UBEOKIŠTVO nih%j» * Uui- ■ tora, Jnriiim ul. il. i, J. n»rf- * ctropj«. ItUion inturark. ib 378. * UPRAVA M ukajt y J*iii5«ri S o) Id it. 4, pfittUju, da so Prekmurci razočarani nad svojim osvobojenjem in da niso OaŠli v Jugoslaviji tistega, kar so bili Pričakovali. Navedel je par vzrokov fca to. Kar se tiče razočaranja, ima g. polneč do neke mere prav. Nad narodom osvobojen jem smo razočarani vsi. "ttitn j© bilo narodno osvobojenje in fodinjeuje v najtežjih časih robstva ^»loter in cilj. Danes moramo gledati, ako v svobodni jugoslovenski državi ježijo in teptajo našo ideale in naše *frtvo ljudje, ki so jih teptali tudi po-ljudje, ki so zagovarjali robski ‘e*iin in odobravali strašno krivico, ki 86 3G godila srbskemu delu našega na-Drugi so pa razočarani v&led te-*’ ^Gr so v novi državi izgubili svojo oblast, svojo politično avtoriteto. ^ Ni ga teda j, ki bi ne bil razočaran. 6ak je pričakoval kaj drugega. Zelo ®rletno je, da so razočarani tudi naši r®kinurci, osobito njihovi domači izo-t a*5nci. Vemo, da nekateri sploh niso . carani, ker osvobojenja niso priča-, Ovali. Ti eo ogorčeni, vseskozi neza-ovolnni. gaj jmamo tudi tostran Mure teč takih ljudi. narodni poslanec Klekl naj n ^araej> da ljudje njemu nasprotnega Vz go^e ^kreno željo, da bi se tega razočaranja po, možnosti javili in da bi bili vsi zadovoljni. ' j® ideal, ali ideali niso dosežni. Špa-3a je n. pr. ' skozinskoz* katoliška de-ja in vendar je tam tako malo zado-^stva, kakor pri nas. G. Klekl ima posobno antipatijo do asega učiteljstva v Prekmurju, Uči-. ^ jstvo je prvi vzrok prekmurskega Staranja in nezadovoljstva. Zakaj? Ve i 38*vo baje žali verski čut, smeši ^ko navade Prekmurcev. G. posla-^ trditev podpre z dokazi. Nek u-baje za katehetom odprl okno otrokom: »Naj duh popovski fte '6 rGSQično — odgovornost pa-°as n Zaupnik6 S. poslanca, ki so pa za ;^al° Zanesljivi — tedaj je doti-(Jago ■' naiven strankar, ni pa podajo ' ^agog ve, da take reči ne spa-0i-llp.,?led šolsko deco. Enako je tudi v to g 11 nayedenih slučajih. Ampak vse £a,vš ^^anca nikakor ne opravičuje k ®rekn°kt°žbi učiteljstva. Da pa _iursk° učiteljstvo stoji v njego-^ 1. t&ko nizko, tiči vzrok drugje. ika^0UC-e^* na« uradnik res ni takšen, kil učitelj ali uradnik pod o* Hi *ešimam. Naše izobraženstvo duhu C °- v magnatsko-škofovskem »ajvii Pre^nje Ogrske, temveč so je li°brav **** svobodnejšimi vplivi. Naš 5topn e^®° 3® vajen demokracije v na-tQurj ’ °. ®yanju in mišljenju. V Prek-6ty0 gg3? ki*0 tega bore malo. Za ljud-to je “rigal edinole duhovnik, za-8osPod. T'me^ ^udstvom tudi suveren Vadi zgodni Jo rokel) to se je po na- 60 varioi" veni v*divom duhovnika fa je vabil l l a??nati vsi drugi: grof ^ififtl ž niim notar je pazil, da ni ;k^al učitelj se mu je S Ker 80 3616 v nove> ^.^itdjstvo BtS!8t ^ šol in ^ ču ? p^d pritiskom ver-če se je zavedalo, Pčtovanje regenta Aleksandra v Francijo. LDU Zagreb, 22. maja. Danes ob Glas o bivanju prestolonaslednika v 12‘30 se je pripeljal na svojem inko> Zagrebu se je bliskoma razširil. Pred gnito potovanju v inozemstvo v Zagreb kolodvorom se je 2brala ogromna mno-prestolonaslednik regent Aleksander, V žica naroda. Mladini se je posrečilo, njegovem spremstvu potuje princ Pavel da je v velikem številu prodrla na peron in najožia suita. Na postaji je._sprejel in priredila regentu, ki se je nahajal v prestolonaslednika podban dr. Bošnjak, dvorani čakalnice,1prisrčne in navdušene ki ga je pozdravil namesto službeno ovacije. Regent Aleksander je odsotnega bana. V imenu vojske je bil očividno ginjen nad tem spontanim sprejel regenta v zastopstvu službeno in iskrenim navdušenjem mladine. Sto-odsotnega armijskega poveljnika savske pil je iz Čakalnice med mladino, ki ga divizijske oblasti general Pešič z na- je sprejela z burnim vzklikanjem ter čelnikom divizijskega štaba polkovnikom nato zapela narodne himne. Regent Simoničem. Sprejemu sta prisostvovala prestolonaslednik je podal vsem, ki so tudi poveljnik m^sta polkovnik Miko- se nahajali v njegovi bližini roko in se lajevič in mnjor Burgstaller. Prestolo- s kratkim govorom zahvalii za tople in nas.l. je vsem navzočim zastopnikom navdušene pozdrave. Svoj govor je za-civilnih in vojaških oblasti prisrčno stisnil ključil z besedami: „Na skorajšnje roko in se nato podal s spremstvom v svidenje!* Nato se je poslovil od za-dvorno čakalnico. Zatem je sedel v stopnikov oblasti in mladine ter vstopil avtomobil ter se peljal v sptem^tvu ge- v dvorni voz. Pred odhodom je pozval nerala Pešiča in polkovnika Simonfča k sebi podbana dr. Bošnjaka in mu iz-skozi mesto preko Jelačičevega trga, razil svoje zadovoljstvo nad spontanimi Cm roka, skozi Tuškanec in nazaj po in prisrčnimi ovacijami, ki mu jih je Iliči na kolodvor. Meščanstvo je spoznalo priredilo meščanstvo in mladina za regenta zadnje -trenutke vožnje po mestu njegovega kratkega bivanja v Zagrebu, in ga jelo prisrčno pozdravljati. Posebno Ob 13.15. uri se je vlak odpeljal s ko-burne ovacije so mu bile prirejene na lodvora med navdušenim vzklikanjem Zrinjskem trgu, preko katerega se je vseh prisotnih, vozil prestolonaslednik za časa najživah- LDU Ljubljana, 11. maja. Danes nejše promenade. Princ Pavel je šel peš ob 16-45. uri je dospel na svojem inko* skozi mesto ter je izrazil svojemu sprem- gnito potovanju z orient-ekspresom v stvu, da je udivljen nad mestom, v ka- Ljubljano regent Aleksander. Na kolo-terem se nahaja prvič. Ko se je povrnil dvoru sta ga pozdravila predsednik de-na postajo je v razgovoru z dr. Boš- želne vlade dr. Baltič in komadant drav njakom.ponovno izrazil svoje zadovolj- ske divizijske oblasti general Dokič, na štvo nad vsem, kar ■ je videl. Okrog kar je prestolonaslednik nadaljeval svoje 13. ure se je vrnil prestolonaslednik potovanje preko Italije v Francijo, regent Aleksander na državni kolodvor. V Notranje državno posojifo. LDU Beograd, 22. maja. Pre- Od tega posojila bo država porabila hodna pogajanja z domačimi bankami, precejšnje vsote za izboljšanje in zgradbo da bi dale državi 500 milijonov di- pristanišč in državnih poslopij in za narjev posojila, so končana. Vse srb- zgradbo cest, posebno v Srbiji. Zelez-ske, zagrebške, ljubljanske in sarajevske niške proge se s tem posojilom ne banke so v načela privolile v to, da bodo gradile, ker je v to svrho potrebna posodijo državi denarja. Podrobne In prevelika vsota denarja. Pozneje po se tehnične pogoje tega posojila bo v bodo finančne in gospodarske razmere kratkem določila konferenca. Pričakuje izboljšale, tedaj se bodo pričele gradite se, da se bodo tehnična poga- tudi železnice, janja končala do konca tega meseca. Položaj v Gornji Slezlji. DKU O p ol e, 22. maja. (Wolff.) Tudi tekom današnjega dne ni bilo mogoče dobiti poročil iz ogroženih mest gor-nješlezijskega industr. ozemlja, ker so še vedno pretrgane vse brzojavne zveze. Vesti, ki prihajajo iz okrožij Rosenberg in Kreuzberg se strinjajo s tem, da se onstran meje opaža močno zbiraje čet. Poljaki so it na več mestih dospeli Čez mejo. V zvezi s tem je vest o težkih bojih, ki so se vršili v okolici Rosenberga. Glasom došlih poročil so morali uporniki izpraznili par vasi, vendar pa ni znano nič natančnejšega o izidu teh brez dvoma zelo težkih spopadov. Pri Gogolinu v okrafu Velike Strelice Krvave nogometne tekme v Splitu In Zagrebu. Split, 23. maja. (Izv.) Pri včerajšnji nogometni tekmi med splitskim .Hajdukom* in zagrebškim Gradjnnskim, ki je izpadla v prid »Hajduka* z rezultatom 2:1 je občinstvo vdrlo v igrišče ter preteplo igralce Gradjanskega tako, da je zadobil eden težje, trije pa lažje poškodbe. Zagreb, 23. maja. (Ižv.) Včerajšnja tekma med .Haškom* in praško „Slavijo* je izpadla z rezultatom 3:1. Pri igri si je neki igralec polomil rebra. LDU L j u b 1 j a n aj§B2. maj«. Danes se je vršila revanžna tekma med češkoslovaškim SK »Slavija* in jugosloven-skim SK »Ilirijo*, ki je končala z re* zultatom 4:2 v korist ,Slavi]e*r so baje našli trupla uradnikov glasovalne komisije, ki so zelo. iznakažena. V ostalih okrožjih ni bistvenih izpre-memb. DKU Berlin, 22. maja. (Wolff.) Zunanji urad je odgovoril na notomed-zavezniške komisije z dne 14. maja glede rekrutiranja za Gornjo Slezijo, da tudi po določilih nemške ustave niso dovoljeni nabori prostovoljcev za Gornjo Slezij® in da so nabori dobrovoljcev ter podobne formacije prepovedani. Nemške oblasti bodo z največjo strogostjo postopale proti poskusom, ki bi šli za nedovoljenimi nameni. Kongres jugoslovensklh Inženirjev In arhitektov v Ljubljani. LDU Ljubljana 22. maja. Včeraj dopoldne se je pričela v veliki dvorani Nsrodnega doma druga glavna skupščina udruženja iugoslovenskih inženirjev in arhitektov. Vlado je zastopal poverjenik za socialno skrbstvo g. Ribnikar. Popoldne so delovali odseki, med drugimi posebno ž elezniški odsek, ki se bavl z važnim vprašanjem zveze trgovskih središč Jugoslavije z morjem. Ob 13. uri je bil v veliki okusno okrašeni dvorani hotela Union banket za delegate in goste. Zvečer je v isti dvorani priredila Glasbena matica koncert na Čast udeležencem kongres« da je sama marijoneta, ki mora služiti' dvema silama, prihajajočima v medse* bojna nasprotja: državni in verski avtoriteti. Učitelj ni smel imeti svojiti nazorov, svojega mišljenja; navsezadnje tudi ni čutil te potrebe, ker je bil vzgojen za takšnega, kakršen je moral biti: poslušen in brezpogojno udan po^ svetni in cerkveni go. noski. Povrh tega je bilo prejšnje učiteljstvo večjidel madžarsko in ni iskalo stikov z ljud« stvom. Edini njegov smoter je bil: vplivati na ljudstvo v madžarskem smislu. Učitelji, ki bi delali za napre* dek; izobrazbo in kulturno povzdigo ljudstva, so bili v Prekmurju nemogoč ci. To je spadalo v resor župnika im gorje mu, ki bi se drznil stopiti dalje, nego je slednji dovolil. G. Klekl in njegovi duhovni sobrat* je ravno iz teh vzrokov mrzijo ne le učiteljstvo, temveč tudi vse naše izo* braženstvo, ki prihaja preko Mure. —4 Brezpogojna pokornost cerkveni gosposki — in zastopnik te avtoritete ja sleherni duhovnik — ali pa anathenuu Za naše izobraženstvo, vajeno liberalnejših razmer, je to stanje nedvomno mučno. Nikakor ne tajimo, da se je ka» teri izmed teh izpozabil in zamenjaj Trst s Prekmurjem. Versko svetinja! ljudstva je treba spoštovati, razumno svobodomiselstvo, ki se zaveda, konsekvenc svojega socialnega vpliva, more iti samo do izvestne meje. Nič manj pa smemo zahtevati od gg. Klekla, Sako-viča in drugih, da v času moderne d« mokracija in osebne svobode priznajo pravice človeka in se zavejo, da Prekmurje ne leži v Hbrty — Mikesovi dr< žavi, temveč v državi, kjer nima nikdfl piavice, da drugega sili _ k sprejemu nasprotnega naziranja. Prekmurska duhovščina, ki je ra« zen redkih izjem nasprotnioa nacionalnega čustvovanja in ki še vedno živi hote ali nehote — z duhom strastne« ga jožefinca škofa Mikesa, bo moral« sprejeti vsaj toliko liberalizn\a, koli-kor ga ima po večini n. pr. štajerska duhovščina. Hortyjeve »krščanske« metode niso za jugoslov. zemljo! Ako pa bo duhovščina še nadalje pred ljudstvom ščuvala proti izobražencem, kf nočojo klečeplaziti pred vsako .duhovniško sutano, tedaj naj sama ogovarja za posledice. Druga plat te zakrknjene konzervativnosti je sovraštvo do tzv. »tiihin-cev«. Kdo so »tiihinci«, t. j. tujcit To so vsi, ki so prišli službovat v jugosloV< Prekmurje. Seveda, ko so prihajali Madžari, ni bilo nikogar, ki bi dvignil svoj glas proti »tiihincem«. In danes, ko prihajajo Slovenci... jih »rodoljubi« zmerjaljo s pritepenci itd. G. Kleklu je dobro znano, da domačih sposobnih moči ni bilo na razpolaganje; zanesljivih domačih moči še danes ni. Učitelje in druge uradnike, ki so ob osvoboje-nju pobegnili na Madžarsko, država vendar ne more nastaviti, ker z begom so najlepše dokazali svoje mišljenie Da bi se »izpreobrnili«, tega rešeni vek ne bo verjel. V nacionalnem čustvovanju ni »spreobrnjencev« kakor v verskem; tu so radikalni in manj radi-Kalni značaji, tu so poštenjaki ali hinavci m nič vec. G. poslancu najbrž ni znana izborno organizirana madžarska iredentistična propaganda. Znana pa jo našim državnim oblastim. Dokler je polk. Lehar v Zalaegersegu, je treba v Prekmurju krepke roke, pa naj imajo st. Klekl in tovariši to ali ono mnenie '■ Kar se tiče ostalih' pritožb, imamo premalo prostora, da bi jih zavračali. Sploh bi šli preko prvega govora prekmurskega poslanca v konstituanti g. Klekla na dnevni red, da se nam ni 7,delo potrebno, obrniti pozornost naše javnosti na polpozabljeno Prekmurje ter na dveh principijelnih točkah mirno in stvarno promatrati tamošnjo razmere. Zunanja politika sovjetske Rusije. Zunanja politika sovjetske Rusije je , silno nejasna. Spominjamo se, da so bili sedanji boljševiški voditelji zakleti sovražniki tajne diplomacije. A danes ni nikjer toliko in take tajne diplomacije, kakor baš v sovjetski Rusiji. Menda ni imela nobena svetovna država tako daleč razpredenih svojih mrež, kakor jih ima rdeča država, ako jo še lahko označujemo s to barvo. Sistem boljševiške špijonaže prekaša vse dosedanje. Po pravici pravijo, da je sedanji komisar za zunanje zadeve Cičerin ruski Machiavelli. Zdi se, da bo Cičerin še izpopolnil Machiavellija, ker pozna one strani države in javnega livljenja, ki še v Machiavellijevi dobi niso bile razvite. Seveda ima boljševiška Spi-jonaža drugo ime, a samo to. Na poro-tila inozemskih zaupnikov se pravzaprav opira vsa Cičerinova politika. Kjerkoli se pokaže socijalna šibkost, tja vrže Cičerin svoje zvito oko in odloči, kaj bi se dalo storiti. Nedavno je izdal okrožnico o zunanji politiki Rusije. Ta okrožnica je velezanimiva, ker kaže v jasni luči machiavelistično taktiko sovjetskih državnikov. Cičerin priznava, da je Rusija gospodarsko uničena. Njena edina pomoč leži onkraj ruskih meja. Tja je treba vreči bakljo revolucije, tam naj se podmini-rajo tla. Sovjetski diplomati — pravi — morajo delati na to, da se kar najboli poostrijo mednarodna nasprotja. Kjer so ta nasprotja že v razvoju, tam jih je treba netiti, slabosti izkoriščati in provocirati kar največ sporov, revolucijskih in re akdjonarnih pokretov, sploh vse, kar slabi sedanje države in obstoječi družabni red, Zaenkrat so posebno važne težkoče na Balkanu in v Mali Aziji. Največji trium sovjetske zunanje politike bi bila vojna ned Francijo, Anglijo in Italijo. Kako si Cičerin to predstavljs ? Pred vsem je treba Anglijo ločiti od Francije. Anglija naj se sprijazni z Nemčijo. Francijo in Italijo bo težje razdvojiti, ker bo združena Nemčija prišla v konflikt z Ita lijo zaradi Adrije. Tako bode Italija vedno navezana na protinemško politiko Francije. Nasprotno bi se pa lahko ustvarila »veza med Rusijo, Nemčijo in Anglijo. Vlkt Zemljič: Nemi grehi. (Skici iz kmetskega življenja.) (Konec). Izza gričevja krog Vurberga je pokukala polna luna in razlila svoje srebrne žarke črez nekdaj tako mogočni grad in ostali dremajoči svet Opazovalen se je dozdevalo, da skačejo po raz-Sežnih strehah starega gradu, po vino-rodnih brdih in nekdaj tako zasužnjenem Ptujskem polju z gorečimi bakljami duhovi izpitih tlačanov naših nesrečnih pradedov . . . Tedaj je stopil \z hleva Hudnik, predel oprezno s svojimi sokolskimi očmi ,vs0'Okolico in jo kot lisjak previdno mahnil na svoje navadno stališče. Možema strast je varala skrbno ženo. Kupil 81 v Mar'boru drugo puško in jo skril ir otlo bukev nad hilo. S pretvezo, da mora v hlevu paziti na za žrebenje raz-položeno kobilo, se je odtegnil njenemu nadzorstvu. Strast je bila močnejša nego volja Kakšen pomen bi imela ta zveza? Tega Cičerin v svoji okrožnici ne pove. Zato je pa povedal nedavno na usta london skega sovjetskega poslanika Kamenjeva, da mora boljševiška Rusija speljati ostale svetovne države na led, ali z diplomatskimi besedami: sovjetska Rusija se mora zbližati s kapitalistično-buržuaskimi državami, ker le na ta način lahko zavlada nad njimi. Kako zavlada ? Rusija je gospodarsko uničena, priznava Cičerin. Da se reši, je treba prerezati korenine dosedanjemu družabnemu redu, te korenine pa niso v Rusiji. Pomoč je v tem, da se ves svet uniči gospodarsko in da se potem na teh razvalinah zgradi nova komunistična družba. Kadarkoli pa se v Evropi izgovori beseda »ruska intervencija*, odgovori Cičerin: Rusija se ne vmešava v tuje zadeve. Prepustimo revolucijo idejam, ki so povsod doma. Človek se spominja na Pingvine An*-tola Francea. Notranja in zunanja politika. * Cerkev tovarna. Ker marsikdo še vedno ne veruje, da duhovniški stan izrablja cerkev in s tem tudi vero v politične svrhe, naj služi v dokaz za to govor poslanca dr. Gosajja v konstl-tuanti dne 20. t. m. Gospod poslanec dr. Gosar je rekel med drugim dobesedno sledeče: „Ako ne smejo cerkvene oblasti vporabiti podrejene duhovščine v svoje namene (v politične seveda), bi se moralo tudi proti vsakemu tovarnarju, delodajalcu itd. napraviti tak zakon, kot je kancelparagraf.* — Z drugimi besedami rečeno: Cerkev naj tudi služi gotovim ljudem duhovniškega in civilnega stanu v dosego ciljev, do ka terih naj jim pomaga nevedno ljud stvo, ki naj jim liki delavcev po tovarnah dela tlako. * Zločini fašistov v Istri. Iz Istre noročajo naknadno, da so fašisti na dan volitev požgali do tal dve vasi Škofi in Sorgi. Istega drie so ubili tudi župnika iz Cervarja. Vasi Motovun in Oprtalj so obkolili ter odvzeli glasovnico vsakemu Jugoslovenu ter ga povrh še nateDli. Vsled tega ni volilo v Istri okrog 35.000 naših volilcev. * Vprašanje jezika v rimski zbornici. »Gjornale dltalia* razpravlja o vprašanju jezika' v parlamentu in Izjavlja, da ustava dopušča tudi rabo francoskega jezika, vendar, pa je upati, da se Slovenci in Nemci ne bodo na to opirali. * Položaj v Gornji Slezljl. V okrožju Kreuzburg je položaj bistveno njeno mesto, kjer te že večkrat opazoval krasnega srnjaka. Skrivoma ga je hotel spraviti v mesto k nekemu trgovcu z divjačino. Pri tem razmišljanju je neprevidno stopil na suho vejo in s tem zbudil divjega goloba, ki je spal nad njim mogočni kroni stare bukve. Boječa ptica je preletela nekaj dreves, potem ja se zopet umirila; med frfotanjem pa se je zazdelo Hudniku, da je slišal v neposredni bližini neko žival poskočiti, potem pa zopet postati. Dozdevalo se mu je tudi, da je slišal medtem lahen: pst*. Preletel ga je tajen strah. Pred oči mu je stopil nadnaravno močni logar s svojim velikim psom. Hotel je pobegniti. Toda prav tedaj je zaslišal znani šum in nekaj metrov pred njim je stal zaželjeni srnjak. Avtomatično je vzdignil Peter puško, strel je padel in lepa žival se je valjala v travi. Kot obsedena furija je planil k žrtvi svoje strasti, da bi si jo laprtil. Toda v tistem hipu je stopil pred ‘zbornega strelca nepovabljeni lovec zl velikim .Trefom* . . . ..... Dve hijeni, dva strela in orjaški Go-1 Kot senca se it pnplaml na name-irovaik j« telebnil H« nutvega srnjaka. I neizpremenjen. V okrožjih Ratibor in Kosel so skušali uporniki zasesti levi breg Odre. Napredovali so med streljanjem strojnic proti mostu pred Kreuz-burgom. Ker pa ta napad ni uspel, so hoteli most spustiti v zrak. Tudi ta poskus se je ponesrečil. V Katovicah je položaj opasen. Včeraj dopoldne je neko poljsko odposlanstvo zahtevalo, naj se mesto vda. Zahtevo so odbili. * Romunija In Avstrija. Kakor izve .Politische Korrespondenz*, je soboto pri zveznem kancelarju dr. Mayrju posredoval kr. rumunski poslanik Canta-cuzene v zadevi gibanja za predključi-tev. Poslanik je sporočil kancelarju v imenu svoje vlade, da Rum unija ne more biti ravnodušna nasproti temu gibanju in danima največji interes na, tem, da ostane v veljak neodvisnost Avstrije v smislu senžermenske mirovne pogodbe. * Volilna borba na Irskem. Sedanji župan irskega mesta Coork, ki je naslednik znanega Sweeneya, kateri je v angleških zaporih umrl gladu, je dal dopisniku pariškega .UOeuvrea* situacijsko poročilo o irskem gibanju. Irska se pripravlja na volitve, ki se vrše 24. maja. Irci so postavili svoje republikanske kandidate in upajo, da si bodo priborili od 128 poslancev, ki jih volijo za južni parlament, najmanje 124 republikancev. Parlament severne Irske voli 52 poslancev, od teh upajo dobiti Irci najmanje 20 'mandatov. Večina irskih kandidatov je zaprtih v angleških ječah. Ostali pa ne morejo nastopati na volilnih shodih, ker so javna zborovanja orepovedana in ker policija zasleduje Še proste kandidate, da jih spravi ,na varno*. V mestu Coorku se vrše neprestani izgredi in spopadi. Mesto je deloma razrušeno. Skoda presega 140 milijonov frankov. Občinski zastopniki se morajo skrivati po tujih hišah, da ne pridejo v roke državni policiji — Mogoče je, da coorški župan nekoliko aretirava, zakaj v takih slučajih govori bolj žol£ nego razum. Res pa je, da je irsko vprašanje, ki je mučilo že pravič nega Gladstonea, dospelo vsled tiranske politike Lloyda Georgea v kritičen stadij. Angleži se na zunaj radi opravičujejo s svojo svobodoljubnostjo in človečnostjo, nasproti Ircem so pa uprav nečlovečni tirani. Tudi tukaj se kaže pogubna »dvojna morala*. Za angleškim zatiranjem Ircev ni nič drugega, kakor golo izkoriščanje slabega, malega naroda s strani močnejšega. * Volitve v tirolski deželni zbor. Pri včerajšnjih volitvah v deželni. zbor ie bilo oddanjh naslednje število glasov: Na tirolsko ljudsko stranko 67.958, za velikonemško 6tranko 12.69,8, za sod- Logarju je zavlekel strel na pas privezan pes, Peter pa je zadel nasprotnika v srce. Odmev strelov je poletel od gozda do gozda, od brda do brda, preplašene ptice so prefrfotale bajno razsvetljeno plan in tulečega psa. Judi uharica je prišla in se zglasila s svojim „bu-buj* ter se, ko je videla obupno situacijo svojega največjega sovraga, škodoželjno zagro-hotala: »huhu, hubuhuj* . . . Peter je med tem skril svojo novo puško nazaj v drevo in pribežal pravočasno k žrebenju kobile. Drugi dan je orožništvo zaprlo vse sumljive divje lovce. Tudi Hudnik je bil med njimi. Ker pa so pri hišni preiskavi našli le nam znano zarjavelo m zaklenjeno puško in cer se je tisto noč reS;:ično žrebila ko-jila, ni bilo nobene priče proti premožnemu in pri občini nad vse dobro zarisanemu Hudniku, državno pravdništvo ga je izpustilo if preiskovalnega zapora in ustavilo proti n'*"1" ”«*ko nadalinjo zasledovanje. 1 alno-demokr. stranko 24.739, za narodne socialiste 12.727 in. za skupino vojnih žrtev 475 glasov. Izidi iz 141 občin še niso stalni. Istočasno se vršivše obč. volitve so pokazale ta-le resultat: Ljudska stranka 6676, velikonemška stranka 5933, socialno-demokr. 3822, narodni socialisti 643, vojne žrtve 285 in po* sebna skupina vdov in sirot 752. Zanimivosti. Zenijalni načrt tatvine. V Nemčidi se je dogodil nedavno dogodek, ki istotako zanimiv, kakor broz primeri* Artista brata Maks in Pavel Arndt 6^a sicer nastopala, kot glumača po razni mestih, ker pa nnjnda nista bila prr več sijajna iimetnika, jima ni šlo sebno dobro in zato sta premišljeval* kako bi na kak drug način prišla d°l zaslužka. Po daljšem premišljevanj® sta sklenila, da se lotita tatvine. Zasnovala sta v ta namen načrt, ki fifa btef, dvomno lahko imenujemo ženijaln®£?|, da,^ enega najženijalnejših tatinski#1 načrtov in da bi jima bila sreča naua< bi se jima bil ta nadvse ženijalni načrt tudi obnesel in prinesel lep dobiček;""; Brata Arndt sta se odločila, da izvršit® tatvino na železnici. Pavel je preskrbe v ta. namen velik potni kovček, zaprt vanj brata Maksa, kateri je vzel s s®' boj razno vlomilno orodje, hrano J® drugo take stvari, kovček pa P° prevlekel še z jutovino. Tako z brat0*? napolnjeni kovček je oddal na posWil* v Neukollnu, naslovivši jo v vo, označivši samega, sebe kot odP°?! ljatelja in prejemnika. Ko je Maks spel^v kovčeku v vagon, bi bil 115 kovček odpreti, zlesti ven ter nakrafir za polen kovček blaga, ki se je v.°Zaf v ostalih kovčekih in zavojih v *** vs vagonu, ga lepo zapreti ter so na • dogovorjeni postaji izmuzniti na P \ sto. Nesreča pa jo hotela, da se vagonu ni posrečilo tako naglo odPr®^ kovček ter je poprej omagal in d0rCZ tudi vsled pomanjkanja zraka P^eL;f nezavest. Tako se je v omedlevici dalje, dokler ni dospel na nanae0^^, postajo v Spandavo, kjer so med orI^j' mi seveda tudi njegov kovček spravi iz vagona. Kovček pa se je uradfl1®^ zdel sumljiv, zato so ga dali ter našli v njem na svoje najvecj® čudenje onosveščenega artista Arndta, ki se je, ko so ga prehudih« J* dal za Adameka, kar je bilo tudi njegovo artistično ime, pod katen® £ nastopal. Dasiravrio so takoj M®’® da je nameraval izvršiti tatvino, V- ^ odločno tajil, češ, da sta hotela *, .1* tom s tem neobičajnim počili#®5^ napraviti le nov eksperiment. Ko na zaprli, sta vse priznala, a pri " ‘JSl, razpravi zopet tajila. Razprava bila je odgodena do L— * končana, nega. Dnevna kronika. — Na „Stražfn“ nesramen na učitelja g. Vaudo pri Sv. Msnen dt Pesnici izjavljamo resnici na on ni bil nikoli naš dopisnik- j,# pošten človek pa mora ^ »Stražino* taktiko, da na -nr' odgovarja s protidokazi, ampak*. f sramnimi napadi na osebe, ki nlin J stvarjo nič skupnega. L. 1914 je zadela Hudnika P*! veZo-deku ruska kroglja v prsi. Na vališču si je zaželel slovenskega 0(j. ter mu z velikim naporom polag® *0 m krival svojo že več let bolno c _ j a ga konečno poprosil, da bi ob'o ' konečno poprosil, da o» ol7q y oje' njegovem zločinu tudi ženo ter j govem imenu prosil odpuščanja uftj topleje priporočal, da vzame love ut0j. kot rejenko za svojo. Tako 1« “P. vSp rajoči vsaj nekoliko poravnati sv j > 0 mu svetu skrito krivdo. Kmziu1 4 -j0j zaspal za večno in našel v J sVpji oni mir, katerega je pogre«* ** < # grudi od one lepe poletne noc ' Kurat je izpolnil do pP^ sfC< kovo željo. Pisal je nesrečni 2 f r segajoče pismo in navedel kot +<0Vo. žko V otlem drevesu nad veliko^. Zena je šla kar drugi dan poi^ ,et noma osirotelo lovčevo, tedaj pastem hčerko. Da, storila je se v«.. fl-žila je čedno in postavno rejttOKv. ^ jim edinim sinom in jinia «r0C I svoje premoženje mi -r Taki so. Ker je sedaj na go* nskem kandidiral v italijanski državni zbor tudi slovenski duhovnik Sček, so Italijani vzdignili grozen hrup in se obrnili na papeža, proseč ga, naj jim priskoči na pomoč s tem, da prepove slovenskemu duhovniku Sčeku kandidaturo. Papež, ki je slepo orodje fana-italijanske vlade in somišljenik Jasistov, se je temu pozivu seveda takoj odzval in zagrozil Sčeku, da bo, če kandidature ne odloži, izključen iz katoliške cerkve. Na to grožnjo je potem }zdala italijanska klerikalna stranka, ki ]? sestrica naše, sledeči letak v več “sofih izvodih: »Katoliški Slovenci! Vatikan ni nikdar dovolil duhovnikom ^slovenskim seveda) sprejeti izvolitev v Julijanski parlament. Zato je tudi duhovniku Sčeku zabranil sprejeti izvolitev n mu v slučaju nevbogljivosti zapretil fJ^bčenjem iz katoliške cerkve. Kato-iskii Slovend, spoštujte voljo Najvišjega ■pastirja s tem, da ne daste glasu duhovniku Sčeku." — Klerikalci so pač povsod enaki. Ce ne gre zlepa, mora ~Pa z nasiljem. Pa so se tudi v Italiji POsteno vrezali, ker naši primorski ovenci vedo, do kam sega vera, a do narodnost in se s Sčekom vred _ $o brigali za povelja papeža in oddali glas zavednemu slovenskemu duhovom ^ kandidaturo tudi sprejel. V J® se zrcali pač najbolj politika rim-8 eSa klerikalizma, katerega verni sluge .nap dr. Korošci in njihovi podrep-jj3 *i bi hoteli tudi pri nas vpeljati cp 'n> da bi oni komandirali v imenu »as vere v ^as^n0 korist. Tudi pri »operirajo z Najvišjim Pastirjem pri • vo!*tvab, a kakor so pokazale dr^,e v?^tve, tudi taki pastirji več ne HašJ°’ več da*eč Cas’ bode tud' ljud narod: kakor en mož pokazal vrata ,fi v imenu vere rujejo proti «n vk *fer -ne P° rirns'{‘ diktaturi, Sj_ 1 “Ode izbral za božje namestnike Ia<,t Ve> kakor je Sček, kateremu je Dolin narod več, kakor pa fašistovska * raznih visokih pastirjev. Značilno Žfclnn- f-tvari ’e P8 še to* da naši kleri katoliki sedaJ vpijejo, da v Italiji brez 4b?ii V,ade’ ker 30 klerikalci Primn o Klasov, kakor, da Sček in ^morski Slovenci ne bi bili katoličani. OVniT- Prazen, a značilen Izgovor. V Delta I ^arjete 0,3 P- sreča pred .1 dnevi neki kmet nekega zloglasnega Urad - e^a nemčurja, ki je položil svojo str HnJško zaprisego sicer Nemški Av- zanjo raztrgal precej podplatov Knw 'ranJu nemžl{ih podpisov 1. 1919. vpraž3, kako da so mogli 8ffyaJtako »štram* nemčurji Sv. Marjete *Vs/• *n v0^‘ kjerikalce. Nemško- W Prisežnik pa se mu je odrezal, v ^frješkim nemčurjem najboljše kaže, k0» !! Vrsti onemogočiti učitelja Vauda k,r Morebitnega bodočega nadučitelja, kjiJ6 Pa da doseže le s pomočjo kleri- ,q^v« — Upamo pa, da je marješkim bov«*?111001* odklenkalo, če tudi nji- (K »trašitelja — g. Vauda ne bo • ^a to bomo poskrbeli( ^carski kavalir. V soboto krog ^lostn66.30 dogodil v Cankarjevi ulici ^OraiYiU m .8r*moten dogodek, ki ga Ji sta ® najodločneje obsojati. Po uli-*t. ir, se|ala jugoslovenski kapetan °*irain R ov®nska učitelj iea N. ne ^aj ki na šolsko mladino, katero ?°8lovp«Z?aja^a *?dčna učiteljica v ju-58 *emsl m duhu, glasno in izziva jo-a sta eovoreč, dasiravno je znano, Ved^i i? K'°venskega pokoljenja. Za- so se nad tem glasno Jot osobito še, ker sta oba znana Je r>^a*oc? švabčarja in neki gospod a se li« k njima ter ju opozoril, in da jugoslovenski ka- a°^ko * •,lu5?8l°venska učiteljica pred 5v*ibcaroU- i no švabčarita. Žalosten ft^ohof.vi kavalir Pa je, mesto da bi I*. km«? 0Pomin vpošteval, pripeljal *^valirii^° za,ušuico. S švabčarskim Jll&o na \ 80 b° pečalo še sodišče, miti?- ^arno 'n^v *?ilo dobro tudi njegovi kot » &ko na3 se obnaša na ^^adinc Cana^° ^^oslovcn- >?j2: JTabm?*na^ni koncerti. Prejeli Ijo Početi poV°^al svoj čas, da se tto.,ProDiona{1n*ni.aja vsako nede- valfea 8 mi?‘b,najl0P«emu vreme-*WelFaspro,no no ?astonj' Pričako->iii° marisikHrf ® 30 na binkoštno žrtvovat.; »Fl vhodu vrnil, ker je namC^a1dinarja vstop' Podal S°dbe ne bo ’ Da lx)de vsakdo žal orientiran, na'j sts vselej Eadar se ima vrsihi promenadni koncert, izvesi na Aleksandrovi cesti pri vhodu pod kostanjem vštric frančiškanske cerkve tablica z označbo časa in višino vstopnine. Kaj koristno za blagajno Olepševalnega društva bi bilo tudi, ako si vsakdo, ki uporablja med koncertom sedež na klopi v bližini paviljona ali v glavnem drevoredu, kupi še posebno vstopnico. To bo marsikdo rad žrtvoval, potrebnejšim pa bi se sedež prepustil lahko tudi brezplačno. Vstopnice naj se nosijo vedno na vidnem mestu. — Vojaška parada na praznik sv. Cirila In Metoda. Praznik sv. Cirila in Metoda, ki je obenem državni praznik, bo praznovalo tudi naše vojaštvo. Danes v pondeljek zvečer priredi po mestu ba-kljado z godbo po Aleksandrovi cesti, Gosposki ulici, Frankopanski cesti, Stritarjevi ulici, Tržaški cesti čez most na Glavni trg, po Stolni ulici, Slomškovem trgu, Gosposki ulici, Krekovi ulici in preko Razlagove ulice nazaj do Meljske vojašnice, artilerija pa odda 11-strelov. Jutri v torek zjutraj odda artilerija 21 strelov. Ob 9. uri se vrši v stolnici pontifi-kalna maša, pri kateri bo vojaštvo razvrščeno po Slomškovem trgu, Glavnem Šolski ulici in po Gosposki ulici. Po končani maši pa se vrši na Slomškovem trgu paradni marš. — Jugoslovenski fnženerji In arhitekti v Mariboru. Danes v pondeljek so prispeli iz Ljubljane, kjer so se udeležili kongresa, srbski in hrvatski inže-nerji in arhitekti, da si ogledajo Maribor, osobito tovarne in elektrarno na Fali. Udruženje mariborskih inženerjev in arhitektov jim priredi nocoj ob 21. uri v veliki dvorani Narodnega doma družabni večer s koncertom. — Jugoslovenska Matica, podružnica v Mariboru. Tombola v prid Ju-goslovenske Matice, ki se je vršila dne 25. maja pri ljudski veselici v gostilni g. Zivica v Pekrah, je dala zelo lep dobiček. Zato se je treba zahvaliti gospodičnama Dori Peganovi in Pavlini Pavlinovi, ki sta pri mariborskih trgovcih nabirali darove in našim trgovcem, ki so brezplačno podarili lepe dobitke. Darovali so: Pinter & Lenard več kuhinjskih predmetov, Šoštarič 10 dobitkov, G. Guzl 12 komadov, K. Wotsche 5 lepih predmetov, Zlata Brišnik več šolskih torbic, A. Kravos več lepih predmetov, istotako g. Turad in g. Letonja, gospod Npvak je daroval tri predmete, med njimi zelo lep velik kozarec z narodnimi okraski, Weixl lepo kaseto papirja, Martinc veliko otroških igrač, Merkur en ducat robcev, Majer več deških kravat, Kovačič en predmet, Rosenberg 100 K, Sepec 20 K, Turič 6 K. Vsem darovalcem lepa zahvala. — Cenejši čevlji za vojne invalide. Udruženje vojnih invalidov, pododbor Maribor poživlja vse one invalide, ki si žele nabaviti cenejše čevlje, da so zgla-se 25. t. m. med uradnimi urami v pi-sarni udruženja. Moški podloženi amo-rikanski in francoski čevlji stanejo 304 K, pnlpoflloženi na 274 in to v vseh velikostih od št. 39 do 44. Ženski podloženi čevlji stanejo 264 K, polpodloženi pa 254 K. Otroški čevlji v velikosti od št. 26 do 29 stanejo 154 K. Ker so pa morajo čevlji plačati pri prevzetju v celotnem znesku in pododbor nima dovolj denarja, so naprošajo vsi elani, da vplaffajo polovico že pri prijavi 25. t m. Za kakovost i n trpožnost. čevljev pododbor ne jamči. — „Hlahol“ je priredil 20. t. m. v beograjskem Narodnem pozorištu uspeli koncert, kateremu je prisostvovalo več ministrov in številno občinstvo. — Ministrski svet je dovolil, da se vzpostavijo delavski sindikati pod pogojem, da ostanejo samo strokovne organizacije. »Jadrandruitvo beguncev z }u£a» priredi dne 4. junija na vrtu Narodnega doma družaben večer. Začetek Ob 20. uri. — Anekdota o strankah. V Londonu sta si v eni zadnjih volitev stali nasproti dve stranki; meščanska stranka in delavska stranka (labour partic). Med kandidatoma obeh strank se je vnela ostra volilna borba. Neposredno pred volitvami sta se pojavila v izložbah raznih veletrgovin dva kolača kruha: eden majhen, drugi dvakrat večji. Na kolačih je bil napis: Ako volite Kair Hazdia (kandidata delavske stranke), bodete dobili veliki kolač za 2 penija; če oa oddate svoje glasove za njegovega nasprotnika, bodete plačali za mal kolač 4 penije. Par ur pozneje so se pokazale med temi kolači velikanske roke, ki so opozarjale na napis pod seboj, kateri se je glasil: Angleži! Volite Kair Hazdia in bodete dobili velik kolač za 2 penija, a,ž njim bodete pojedli svobodo ia imperij Anglije. Nasprotnik Kair Hazdia je bil izvoljen. — Tudi mi imamo stranke, ki nude velike kolače kruha po 2 penija in stranke, ki nude male kolače po 4 penije, a zato varujejo svobodo in moč domovine. Stranke, katere danes obetajo kar največ, zmagujejo. Pri" nas še vedno ni dovolj razvita zavest, da je za mali narod svoboda nevarnejša kakor borba za obstoj. Samo narod, ki se tega zaveda, ne bo izbiral med gmotnimi dobrotami in svobodo domovine, marveč bo rajši užival manjše dražje kolače kruha, samo da ostane narod svoboden in silen. Tak narod najprej nasiti srce, na to še-le želodec! — Poziv k naboru: Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani naznanja: Na podlagi naredbe ministrstva narodne brambe v Pragi št. 81.762 z dne 3. februarja 1921 se vrši pravilni nabor letnikov 1899, 1900, 1901 kakor-tudi naknadni nabor za letnik 1898 v prostorih konzulata CSR v Ljubljani, Breg Št 8/1. dne 28. maja 1921, ob 8. uri zjutraj. Vsi češkoslovaški državljani, rojeni v letih 1901, 1900, 1899, ki prebivajo v Sloveniji, so obvezani priti h konzulatu v Ljubljano. Tudi vsi oni, ki so bili spoznani za sposobne k nadomestnemu službovanju, ali katerih nabor je bil vsled njih začasne nesposobnosti odgoden, se morajo priglasiti. Razen tega se imajo zglasiti vsi oni češkoslovaški državljani letnika 1898, ki se dosedaj niso predstavili najsibode glavnemu ali naknademu naboru. Vsak naborni obvezanec se mora legitimirati ali s potnim listom, izstavljenim od kakega češkoslovaškega urada, ali pa z domovinskim listom in potrdilom identitete Od občinskega urada, opremljenim s fotografijo. Zoper vsakogar, ki ne bi izpolnil svoje dolžnosti, se bode vpeljalo kazensko postopanje v smislu par. 43 brambnega zakona. Generalni konzul Dr. O. Beneš. — Surov soprog. Ko se je v soboto 21. t. m. zvečer vrnila Marija Fračko, viničarka v Št. liju iz vinograda domov, je našla prod zaklenjeno hišo svojega moža, železniškega delavca v precej pijanem stanju. Mož se je razsrdil, ker ni mogel v hišo ter navalil nanjo s kolom, pri čemer ji jo zlomil roko ter zadal tudi več drugih poškodb, tako, da so jo morali odpeljati s tovornim vlakom v Maribor v bolnišnico. — Nezgode. V soboto krog 19. ure ^o padle šestletnemu Ludviku, sinu inšpektorja. Schmida pri igranju na nošo ostre škarje, ter mu zadale močno rano. Rešilna postaja požarne brambe mu je podelila prvo pomoč ter ga pustila v domači oskrbi. — V nedeljo je spodrinilo na ulici Josipu KampiCu, pleskarju južne železnico tako nesrečno, da jo padel ter si izpuh n i 1 levo roko. Rešilna postaja, mu jo podelila prvo pomoč. — Usoda madžarskega diiaka. V Brnu je bil te dni obsojen na 4 mesece zapora madžarski dijak Weiss, ker so mu dokazali, da je ponaredil nek potni list. Dijaka bodo izročili madžarskim oblastim. Ker je pa bil kot udeleženec pri komunističnem prevratu od madžarskega izjemnega sodišča obsojen na smrt, katere se je rešil z begom Čez mejo, bo sedaj došel v neizprosno zanjko Hortyjevih krvnikov. dbvega« tekača, H 'je Imel že okoli metrov prednosti, v krasnem tempu tik! pred ciljem. Mnogobrojna publika, ki! je tudi ob cilju prisostvovala teku, je posebno po ostrem boju »Rapida« in »Maribora« 8 mtr pred ciljem, iz katerega je zmagonosno pritekel »Maribor« kot prvi na cilj, glasno aplavdirala. Vi »Mariborovi« štafeti so se posebno odlikovali Ogrizek (340 mtr) Guštin (260 mtr) in nesporno najboljši tekač v štafetah Širok, ki je tolkel »Rapidovega« tekača vkljub veliki prednosti v zadnji etapi in tako zasigural »Maribora« zmago. »Maribor« je dosegel čas 2 mi« nuti, 9 in 2.10 sekund. »Rapid« kot drugi 2’9 in 9.10 sekund. Odlikovali so se še S. K. Svoboda 2’4” 3.10 in Korotan, ki so postavili v posameznih etapah' močne konkurente. Rediteljstvo klui bov je z pomočjo policije delovalo vzorno. : S. S. K. »Maribor« zmagal nad MAK (Rote Elf) z sijajnim scorom7:l. Koti 6:13 za Maribor. Minulo nedeljo so končale pomladanske prvenstvene tekme v Mariboru, iz katerih izide slovenski. športni klub »Maribor« po sijajnih zmagah kot prvak mesta Maribora. Na drugo mesto pride ' »Rapid« s scorom 4-: 4 a na tretje MAK s scorom 2:11. Maribor je dosegel krasni scor 10:1. Pripomniti je treba še, da je MAK pri včerajšni tekmi predčasno odstopil ter pokazal skrajno nedisciplino, ki je vsega obsojanja vredna. Čudimo se, da je pot k spoznanju slovenske premoči tako težka za naš«* Nemce! ^ ■ . • ■ , •v . v ^ Sokolstvo.il ~ \ \U o Legitimacije In znake, katere dobi vsak izvršujoči in podporni Član in' članica, izdaja „Sokol“ v Mariboru svo-! iemu članstvu vsak torek in četrtek od 18. do pol 20. ure in vsako nedeljo ter praznik od 10. do pol 12. ure v prvi sobi restavracije ^Narodnega doma“J Istotam se lahko poravna članarina, dob6 informacije, ter naroča sokolski tisk' (knjige, brošure in časopisi). ^ Sloveti, narodno gledališč Repertolre bodočih dni: V pondeljek 23.: „R evolucijska »T»tba“, st.ova.nje v Ptuju. V torek 24.: „Mam‘zelle Nitouehe". Goituj4 Irma Polakova. V sredo 25. lakova. 'it?. »Netopir*1. Goitoje Irma FV Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr.^ posluje ob nedeljah od V210.—V211. uw in ob četrtkih od :i/220. ure Kultura in umetnost; Šport. s »Mariborova zmaga pr! štafetnem teku preko Maribora. Že ob 10 uri so se zbirale množice ljudstva ob , določeni progi teka. Ko so se razpostavili reditelji in tekači na posamezne etape, se je točno ob 11 uri dal znak h začetku. Ker so se udeležili štafetnega teka vsi mariborski športni klubi »Maribor« in , Rapid* celo z dvema štafetama, je bil tok pravo neposredno tekmovanje za prvenstvo. Toda vkljub temu so je o-pravičeno pričakovalo ljuti boj samo med »Mariborom« in »Rapidom«, ki sta imela največje upanje na zmago — »Maribor« je tekel izvau rodno dobro kot prvi v prvi in drugi-etapi, a posla-bsal si je sanse v tretji, toda v četrti in zadmv atam le orotekol sigurno »Rapi- % x Iz pisarne Narodnega gledallSčai Ponovno opozarjamo na današnje jutrišnje gostovanje Irme Polakove, kf nastopi danes v ulogi Denise v opereti] „Mamzelle Nitouehe*, jutri pa v ulojei Rozalinde v opereti »Netopir*. x Dramatična šola. V pondeljek, dne 23. t m. in v soboto, dne 28. t. m.; ob 20. uri. — Lepa Vida, v soboto dne 28. t. m. ob 14. uri. Skrbinšek. x Glasbena Matica v Mariboru vljudno prosi, da blagovolijo vposlati njeni gospodje poverjeniki nabrane ud-1 nine z nabiralnimi polami vred, ki so bito svoječasno poslane ali pa, ako niso oiiS nabrali, prazne pole v par dneh na Glasbeno Matico nazaj, ker se v kratkem vrši občni zbor in bo treba podati poročilo glede nabiranja članarine in članoV ter pole izknjižiti. Vrnejo naj se pole even* uelno brez porto. Odbor izreka tem po-', ^osP°dom poverjenikom prav sjčno zahvalo za njihov trud. kePa ?Sena Ma*tlca- pevske vaje moč-torek in n»S*e,VrŠe ods,eJ' redno vsak n S pevske vaJ'e ženske' fsikdar to?* V8*!k P°1ndeljek in sredo, ično ob PQl 2°- uri zvečer v društvenih prostorih pri .Gotzu*. Pevci m pevke, ki se ne bodo odslej udeleže-val' redno pevskih vaj in ki ne bodo prihajali točno, se ne bodo orioustili i nastoou- x Stefan S. Bob če v, znani bolgarski pisatelj, politik in akademik, je slavil prošlo nedeljo 50 letnico pisateljskega io javnega delovanja. Bobčev je zelo lodovit pisatelj in javni delavec. V olgariji je vedno zastopal slovansko misel, tako v svojem političnem delovanju, kakcr v literarnem in znanstvenem. Rojen je bil leta 1853, advokat, dijflo-mat in univ. profesor. x Taras Ševčenko. Ukrajina se v tem mesecu spominja na 60 letnico smrti znanega pesnika Tarasa Ševčenka (1814 do 1861). Slovenci imamo v prevodu njegove najboljše pesmi. (Kobzar—Haj-damaki). Gospodarstvo. tJvoz in izvoz premičnin oseb, ki se priseljujejo ali izseljujejo na podlagi y . prava opcije. Glasom mirovne pogodbe s so v ra ž-lnmi državami in glasom § 33 uredbe o pridobitvi in izgubi državljanstva Kraljevine SHS potom opcije in prošnje od 25. XI. 1920. god. Br. 271. »Služb. Nov.« od 6. 12. 1920. god. zamorejo vse one osebe, ki so optirale za tuje državljanstvo, ali za državljanstvo naše kraljevine na osnovi § 5 v § 11. pom. uredbe, v določenem roku uvoziti ali izvoziti vse svoje premičnine, ne da bi jim bilo treba plačati kako carinsko pristojbino ali takso. Da ne bi vsled tega prišlo do kakih nesporazumljenj_ so prejele vse carinarne sledeča navodila, po katerih morajo v takih slučajih postopati: Osebe, ki se na podlagi opcije priseljujejo ali izseljujejo in ki žele biti deležne omenjenih ugodnosti se morajo obrniti na Generalno direkcijo carin v Beogradu s tozadevno prošnjo, kateri je treba priložiti: A) ako se priseljujejo: J. Potrdilo naše upravne o-blasti prvega reda, (okr. glavarstva), da se res priseljujejo na podlagi prava, opcije. 2,- .Potrdilo politične (glavarstva) ali policijske oblasti onega kraja, kjer so poprej (doslej) živeli, o: a) dosedanjem državljanstvu in narodnosti, b) stanu, poklicu, c) o vrsti in množini predmetov ali živine, ki jo namerava uvoziti iz tuje države. 2. Potrdilo občinske ali policijske oblasti onega kraja, kamor se priseljuje in v katerem namerava stalno živeti in v katerem je označeno: a) s čim se bo bavil, b) s kolikimi člani družine se priseljuje. B) ako se izseljuje: 1. Potrdilo politične (glav. ali pol.) oblasti s katerim so dokazuje, da se res izseljuje na podlagi opcijske pravice in v katero državo, kakor tudi da je že zaprosil za odpust iz našega državljanstva. 2. Potrdilo občinske oblasti, overovljeno od policijske oblasti onega kraja,kjer je doslej živel, o: a) narodnosti, b) stanu (poklicni), ako je kmetovalec, kakšno je njegovo posestvo, travnik, njiva, gozd, vinograd itd., o datumu kdaj in komu je posestvo prodal, koliko in kakšno živino je na tem posestvu gojil; c) članih 'družine s katero se izseljuje, kakšne in koliko predmetov ali živine hoče izvozi ti; d) o resničnosti lastnine Tpredmetov ki jih izvaža in od kdaj so njegova last ter da odgovarjajo njegovemu stanu o-ziroma stališču, za živino še posebej ali jo je vzgojil eam ali nakupil (kdaj in kje);. e) preko katere glavne carinarne bo nameril pošiljatev. — Generalna direkcija carin bo na te prošnje rešila, •kateri predmeti ali živina in do katere množine se oproste carino in koliko je treba plačati za ono, kar se ne oprosti. ski inšpektor Boguslav SJialick'y je pojasnil razmere vinogradarstva v Jugoslaviji in izvajal, da vinorcjcem najbolj škodujejo sedanji trgovinski otlno-šaji v Jugoslaviji, ker se vino iz Štajerske in Kranjske izvaža preko Dunaja in prihaja od tam kot avstrijsko vi no na češki trg. Na tem posvetovanju naj bi se jugoslov. producenti informirali o razpoloženju na tukajšnjem trgu in hkratu podali češkim vinskim trgovcem pojasnila o direktnem nakupu vin v Jugoslaviji. Vinarski inšpektor za Slovaško Bohuslav Jermar je opozarjal ua sedanji kritični položaj vinske trgovine z Jugoslavijor kateri, če se ne bo kmalu izboljšal, utegne zapustiti to posledico, da bo na češkem trgu zavladal madžarski izdelek, čigar uvoz je lažji. Dalje je opozarjal na težkoČe dovoza iz Jugoslavije, ker dunajska trgovina igra vlogo posredovalca. Taj nik ministrstva za poljedelstvo v Beogradu g. Miljutin Stojanovič je govoril o situaciji vinogradnikov v državi SHS in podal podatke o sedanji vinski nadprodukciji, ki iznaša milijon hi. vina, pripravljenega za izvoz. Deli Hr-vatske in Banata imajo možnost, da izvažajo na Češkoslovaško in Poljsko, (ločim dalmatinskih vin ni mogoče spraviti v promet drugim potom, kakor preko Trsta, pri tem pa dela Italija težke ovire. Stagnacijo trgovine s<5 zakrivile prometne potežkoče, negotova valuta in končno visoka izvozna pristojbina 100 dinarjev na 1 hi. Z Avstrijo nr mogoče kupčevati, ker ima prenizko valuto, zategadelj prideta v poštev samo Češkoslovaška in Nemčija. Jugoslavija pa mora dajati prednost onim deželam, ki imajo premalo vina in lahko dajejo Jugoslaviji za vino razne druge izdelke, osobito stroje. V imenu praških vinskih trgovcev je govoril g. Herbst, ki je na-glašal, da krivda na tek brezupnih razmerah v vinski trgovini leži na obeh vladah. Ravnatelj državne vinarske šole v Mariboru g. A. Žmavc je govoril o vinogradniških razmerah na Štajerskem. G. inšpektor Skalicky je posvetovanje zaključil z apelom, naj bi se razvili med obema državama uspešni trgovinski stiki. , - - - - - - r Kakšna je razlika med nemškimi in slovenskimi kavarnami v Mariboru*! — Ta da se v nemških dobe vse slovenske od »Deutsche Hausfrau« do »Gardo »Vesne«, v slovenskih pa vso nemške od »Deutsch Hausfrau« do »Gar-tenlaube«, to pa menda radi izmenjave kulture. Italijanski znaki. Na zadnjo notico v »Taboru« je izjavil nek »Beppo« da to, kar nosi, niso trakovi za medajle, ampak znaki, katerih barve imajo vsa- ka svoj simbol. Bela pomeni, da ]e po nedolžnem Italijan, zelena da^upa, da bo nekoč .še od nas tepen, rdeča pa d9 ljubi maratonski šport. Zahtevajte v vsaki go* stilni „f9abor“. Glavni urednik: R a d I v o j Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. Podpisani dajgjo tem potom na znanje, da je gospod Josip Pelko višji inženerskl stavbni svetnik po dolgi in težki bolezni v nedeljo oh 15. uri v 57. letu svoje starosti, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnkega se vrii v torek, dne 24. majnika ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo služila dne 25. majnika oh 7. uri v župni in stolni cerkvi v Mariboru. Maribor, dne 22. majnika 1921. Marija Pelko roj. Schottenhaml, soproga. Josip, Oton, Pavla, Alma, Alfonz, otroci. Posebne osmrtnice se ne bodo izdajale. Razno in humor. Posvetovanje naših in češkoslov. vi. nogradnikov v Pragi. »N. Listy« prinašajo^ nastopno poročilo: Povodom o-biska jugoslov. poljedelcev na gospodarski razstavi v Pragi so se sestali jugoslov. vinogradniki k* skupnemu posvetovanju s češkoslov. vinskimi trgovci, da bi se dogovorili, kako odstraniti potežkoče, ki ovirajo uvoz vina iz Jugoslavije. Posvetovanje je otvoril gen. konzul Roko Bradanovič. Vinar- Povišanje. Ker je bil mož uradnik povišan, si je žena naročila čevlje z visokimi petami. Različen denar. »Veliko sort denarja je zdaj na svetu«, je rekel kmetič, ko je našel na Aleksandrovi cesti stalno vstopnico za kino. Seja. »Danes imamo sejo«, je rekel mož ženi, ko je prejel 1 jubavno pismo... j Slabo železo. Pijanec pride pozno ponoči pred hišna vrata ter vtakne v; ključavnico cigaro mesto ključa, ki se| pa seveda razdrobi, ko jo zasuka, nakar vzdihne: »Ah, sedaj se železo ni za. nič več.« j Zanimiv slučaj. Ivančok', ki je rav-, nokar čital »Stražo« čeprav mu je mama- prepovedala citati politične liste, priteče k očetu ter ga vpraša: —’ »Oče, kaj pa pomeni to SIS?« — Tedaj pa priteče za njim mama s šibo: — »Salamenski Litmp Smrkavi, žo zopet si čital »Stražo«. Iz higijeničnih ozirov. Odkar je nek nevednež jedel v neki restavraciji zobotrebce, so sklenili, da jih iz higijeni-onih. ozirov ne bodo vtjč stavili gostom na razpolago. Razvoj naše trgovine. — Pri nas se pa trgovina res pridno giblje je rekel neki kmet iz okolice, ko je srečal v Gosposki ulici tri bosanske krošnjarje. Zadnja ura. Klerikalci so na svojem zadnjem zaupnem zborovanju pod predsedstvom dr. Korošca, ki se je vršil v Splavski ulici sklenili, da postavijo na prostoru, kjer so nameravali zgraditi novo cerkev velik stolp po vzorcu onega v Pizi, da bodo lahko tudi oni njihovi pristaši na deželi videli, kdaj bo bila klerikalizmu v Sloveniji zadnja ura. Dokazano dobro idoča drogerija združena z damskim in moškim salonom za friziranje, sestoječa iz treh prostorov v večjem mestu Vojvodine, na ogalu dveh glavnih ulic, se takoj proda ali odstopi. Ponudbe na upravo „Tabora“ pod štev. 699. M oznanila .jvbiSZe, 845 m*,vpo« tudi kot njiva ali Pa zv ra, narijo, je na prodal- ... v „ šati Frankopanska v trgovini. 689 / HISa s 6 staneva«!*« 6 in 6 kuhinj, vrtom, aij' jj, ce, 10 minut od Hgfl pravna za vsako JSjpJ I proda. Naslov V uprav »Tabora«. 699 3-1 Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru prevzame vsako vrsto straSenfa y maslu, na kolodvori!«, kakor tudi spremljani« felesnlf-kih vosov. — Pof&snila v pisarni: Pri-staniika ulica 2. Lahko motorno Ww,Lj tor-Reve), 2 cilindra, nrav« ohranjeno, se proda. w j ska ulica 11, gostilna. Lepo malo pos••**£' $ pravno za železničar) > > ure od Maribora, na P* Jj Krčevina št. 57, nad ribniki. ToZenje vina „P°d naznanjata in Pr0SL obilen obisk Fran.f,,iberSi rija Novačan, Laiter ggf Cvajnik. Proda se vo* Js!®] jj konjsko opremo, fo« št. 26-11, 5. 688 m0}k« Dobro ohranjeno '„ izveSban tudi _ v car£'t žel e* devnh (uvoz. izvo*) ‘ trajnj niški kalkulant, Jjjrljir službo. Ponudbo P0<1 "ggS M na upravo lista, knjigoveznica MARIBORSKE TISKARNE D KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE m PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU, S OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA ra VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO SPADA- m JOČA DELA. sl IZVRŠBA SOLIDNA 1 CENE ZMERNE 1 S • J ♦ jamar 'Telefon štev. 376 Špedicija vsek vrst :o: Ca^fc&ka agentatra io carinike' reklamacije. :o: VRkladiSčcifffr vsakovrstnega blaga. :os Mednarodni prevozi. :o: Šefica z patentiranimi pohlšt-ve^ml voBovi na vse strani. -:o: Špcdicijsko dostavno paljetje jušne želnnice. delniSka družba za mednarodne transporte v Ljubljani. mm« fcdfo, Podružnica: MARIBOR* Aleksandrova cest« it. 35* "3 . 'Podružnice: MARIBOR, ZAGREB, BEOGRAO, TRST, WI8W., , Brzojav. naslov: Spe^lM0, Predprodaja vozovnici xa rtt proge jnžne in državne železnice- Skladišče spojeno a tirom ]«ine želeinloe, Alek«aflif0T* costa it. 70. H4«lQa'daaia?« Spodlcilift« Lastnik in izdaiateli: .Konzorcij T»hor“. Tisk^' Mariborska tiskarn« A