Leto LXXL št. 145 Ljubljana, sobota z. Julija 1938 Din iznaša vsak dan popokine, izvzemal nedelje is praznike. — lnseraO do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrsi a Din 2.5U. od 100 do 300 vrst a Din 3, veCji inseratt peUt VTSta Din *.—. Popust po dogovoru, inaeratm davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Dtn 12.—t *a inozemstvo Din 25.— Rokopisi se na vračajo. UREDNIŠTVO IN J7PBAVNI8TVO LJUBLJANA, fiaafKJera oHca Stav. 5 TfiBnfnii, 81-22, 21-23. 21-24. S1-2S In 21-26 Podružnica: MARIBOR, Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, ljubljanska O, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon sl 180 — Jesenice: Ob aoioavoru 101. Postna hranilnica v LJubljani st. 10.351 Glavni dnevi X. vsesokolskega zleta! Nad 160.000 Sokolov in Sokolić v Pragi čeSkoslovaSko prestolnico m zagrnile rdeče sokolske praški zlet v največjo sokolsko manifestacijo — f ' 1 udeležba |e pretvorila — «et>opisni prizori bratstva in navdušenja Praga. 2. julija, br. Danes so se pričeli v češkoslovaški prestolnici glavni aletni dnevi X. vsesokolskega zleta. Prilike so nanesle, da ima vsesokolski zlet letos še prav poseben pomen. Zato vlada tudi za ta zlet tako zanimanje, kakor še nikdar. V Pragi se zbirajo ne samo nepregledne množice pripadnikov velike slovanske sokolske družine, marveč tudi predstavniki vlad, ki hočejo s tem dati še posebnega poudarka tej edinstveni prireditvi. Včeraj je prispel v Prago kot zastopnik jugoslovenafce vlade minister za Prvi vsesokolski zlet leta 1881 v Pragi Vodil ga je Tyrš osebno telesno vzgojo dr. Mileiić. danes pa so se pripeljali zastopnik rumunske vlade, zastopnik francoske in zastopnik angleške vlade. Poleg tega so prišle iz Anglije in Francije večje delegacije odličnih predstavnikov političnega in kulturnega življenja, ki se žele bližje seznaniti s sokoi-skimi ustanovami, s sokolsko vzgojo in sokolsko disciplino, ki se Je tako zgovorno manifestirala v nedavnih kritičnih dneh na Češkoslovaškem. X. vsesokolski zlet Je dobil na ta naft" pomen, ki daelč presega vse dosedanje prireditve te vrste. Danes so se začele na praške ulice zgrinjati nepregledne sokolske množice. 2e včeraj in predvčerajšnjim je prispelo v Prago z devetimi posebnimi vlaki nad 7000 Sokolov in Sokolić iz Jugoslavije. Sprejeli so jih z bratsko prisrčnostjo, kakor more sprejeti le brat brata. Od sinoči dalje pa prihajajo na vse praške kolodvore nabito pOUli redni in posebni vlaki, ki bruhajo vedno nove sokolske čete na praške ulice. Vso noč so odmevali po ulicah stranmi koraki Sokolov in Sokolić ob zvokih nacionalnih koračnic. Danes opoldne je prispelo v Prago 152 posebnih vlakov iz vse češkoslovaške republike, ki so pripeljali nad 100.000 pripadnikov češkoslovaškega Sokola. Rdeče sokolske srajce so preplavile vse ulice in ni mogoče popisati navdušenja, ki je zajelo milijonsko mesto. Dopoldne so se že pričele na Masaryko-vem sokolskem stadionu skušnje za glavni nastop. Jugoslovensko sokolstvo je nastopilo v impozantnem številu. Ze poskušnje so pokazale, da si bodo naši Sokoli in Sokoliće enako kakor naraščaj, osvojili množice, ki se že zgrinjajo v Prago, da prisostvujejo tej, dosedaj največji sokolski manifestaciji. Pri telovadnem nastopu bo sodelovalo blizu 60.000 Sokolov in Sokolić, množica, kakršne ne beleži še nobena slična prireditev na svetu. Dosedaj se je prodalo že nad 120.000 vstopnic na stadionu pa z vso naglico grade še nove tribune, da bi tako omogočili čim večjemu številu gledalcev videti nastop sokolske armade. Veliko zanimanje vlada tudi za nastop češkoslovaške in jugoslovenske vojske . in mornarice. Jugoslovenski vojaški in mornariški oddelki so že prispeli v Prago, kjer so jih navdušeno sprejele velike množice sokolskega občinstva. Posebnih simpatij so deležni naši postavni mornarji. Včeraj so bile končane mednarodne tekme za svetovno telovadno prvenstvo. Pokazale so, da je sokolska telovadba na višku. Svetovno prvenstvo so si priborili Čehoslovaki, takoj za njimi pa so naši Sokoli, ki so si v članskih tekmah priborili tretje, v tekmah za članice pa drugo mesto, o čemer podrobneje poročamo v posebnem poročilu. Ta krasen uspeh Sokolov v hudi mednarodni konkurenci, v kateri so nastopali najboljši telovadci ta, je izzval silno navdušenje. Svetovno telovadno prvenstvo Osvojili so si ga čsl. Sokoli, naši pa so si priborili drago odnosno tretje mesto Praga, 2. jul. i. Včeraj so se na Masa-rvkovem stadionu končale X. mednarodne tekme za svetovno prvenstvo v telovadbi. Moške tekme, ki so se jih udeležili Češkoslovaška. Švica, Francija, Jugoslavija, Poljska, Belgija, Luksemburška in Bolgarija, so obsegale telovadbo na orodju in lahko atletiko. Za prvo mesto se je razvila huda borba med Češkoslovaško in Švico, v kateri so z malo razliko zasluženo zmagali Čehoslovaki. Se ostrejša je bila borba za naslednji mesti in so naši Sokoli le s težavo potisnili izvrstne Francoze na 4. mesto. Vrstni red pri moških je bil naslednji: 1. Češkoslovaška 806.8 točk. 2. Švica 791.8, 3. Jugoslavija 741.3, 4. Francija 740.1, 5. Poljska, 6. Belgija, 7. Luksemburška, 8. Bolgarija. Tudi med posamezniki je pripadlo prvo mesto Češkoslovaški in je postal svetovni prvak češkoslovaški Sokol Jan Gajdoš s 131.02 točkama. Od naših Sokolov so dosegli Vadnov 127.36 točk, Pristov 127.26, Primožič 124.63, Gregarka 123.76, d očim Je redosled ostalih naših tekmovalcev Ku-Jondžic, Forte, Boltižar. Skrbinšek. , V ženski tekmi so prav tako zmagale češkoslovaške Sokoliće, dočim je našim uspelo po ogorčeni borbi potisniti Poljsko na 3. mesto. Poljakinje so bile na orodju boljše kakor naše Sokoliće in so bile češkoslovaškim Sokoli ca m skoraj enakovredne. V lahki atletiki pa so precej zaostale in so zlasti naše tekmovalke dosegle odlične uspehe. V teku je 5 naših Sokolić prejelo najvišjo oceno, po 10 točk, a tudi v metu diska so, bile naše zastopnice izvrstne. Po vrstah je bil redosled naslednji: 1. Češkoslovaška 552,76 točk, 2, Jugoslavija 513.96, 3. Poljska 510J81, 4. Bolgarija 286.34. Kakor pri moških, so tudi v tekmi posameznic zasedle prvo mesto Cehoslovaki-nje. Svetovna prvakinja je postala Soko-! lica Vlasta Dekanova s 83.66 točkami. Med našimi Sokolicami so dobile R upnikova 78.86 Hafnerjeva 78.70, Sketova 75.21, Ko-vačičeva 74.12, vrstni red ostalih pa Je Vazzazova, Pustiškova, Podpaceva in Radi vojevićeva. Mednarodne moške telovadne tekme so slavile letos 35 letnico, odkar so bile leta 1903 prvič v Anversu. Ob priliki petega vsesokolskega zleta v Pragi, L 1907, so bile tudi 3. mednarodne tekme, ki so se jih udeležili Francozi, Belgijci. Italijani. Lu- Angleško-Srancoska de na Daljnem vzhodu vrancija in Anglija se bosta i zasedbi otoka Hainan po Japoncih racija uprli Honkong, 2 julija, br. Včeraj se je pojavil na obali Kvangčovuvana, v neposredni blizini otoka Hainan oddelek francoskega vojnega brodovja, sestoječ iz 16 vojnih ladij in oddelka pomorske pešadije. Danes je prispela in se pridružila francoskemu vojnemu brodovju ge angleška matična ladja za letala s 30 vojnimi letali na krovu. To predstavlja očitno demonstracijo Francije in Anglije proti Japonski V diplomatskih krogih sodijo, da se je položaj na Daljnem vzhodu znatno poostril. Francija in Anglija nista pustili japonske vlade v dvomu, da bi smatrali zasedbo otoka Hainan za sovražen čin, ki bi izzval nedogledne posledice. Anglija in Francija bosta v takem primeru nastopali popolnoma sporazumno V francoskih in angiofkin krogih so prepričani, da se pripravljajo Japonci na vojaško okupacijo otoka Hainan. V bližini otoka je zbranih blizu 200 japonskih vojnih ladij Otok Hainan je stra±o«d*oo zalo važna postojanka. ksemburžani. Cehi in Slovenci To je bil obenem prvi nastop Sokolov na mednarodnih tekmah, ki pa jim je prinesel sijajno dvojno zmago. Cehi so zmagali kot vrsta, svetovni prvak pa je postal Josef Čada, ki je bil letos vodja Češkoslovaške tekmovalne vrste. Slovenci so se tedaj kot vrsta plasirali pred Luksemburšk o Naši Sokoli so letos nastopili znatno handicapirani. Poslednjič so namreč nastopili na mednarodnih tekmah 1. 1930 v Luksemburgu, dočim se 1. 1934 prvenstva v Budimpešti iz znanih razlogov niso ude- ležili. V Luksemburgu je dosegla Jugoslavija velik uspeh. Josip Primožič si je priboril svetovno prvenstvo posameznikov, naša vrsta pa je bila za Češkoslovaško in Francijo tretja. Našo vrsto je zadel med tekmo hud udarec, ker se je smrtno ponesrečil eden naj nadebudne j ših. Tone Ma-lej. Od Luksemburga do letos je torej razlika 8 let, ko so naši Sokoli 6pet nastopili v svetovni telovadni areni. V tem času so mnogo zamudili, a so zdaj kljub temu dosegli krasen uspeh, saj so pustili za seboj 5 narodov. Tajfun in potresi na Japonskem Poleg ogromne škode tudi mnogo smrtnih žrtev Tokio, 2. joi. Na japonskem divjajo še vedno strašni viharji, tajfuni in nalivi. Sedaj so se jtm pridružili še potresi. V osrednji Japonski sta bila dopoldne dva potresna sunka. Drugi je bfl precej močan in je povzročil med ljudstvom po mestih in na deželi veliko paniko. V Toki ju de .je porušilo več hiš, 10 ljudi pa je bilo ubitih. Listi objavljajo podrobna poročila o strašnih posledicah elementarnih katastrof v zadnjih dneh. Takih viharjev na Japonskem ni bilo, odkar sestavljajo ja- ponski meteorologi svoja poročila. Na mnogih krajih so se v gorah utrgali plazovi, zasuli ceste, železniške proge in cela naselja. Več rek je prestopilo bregove in se razlilo po poljih in nasadih. Po dosedanjih informacijah so katastrofe zahtevale cscmo v tokijski okolici nad 300 človeških žrtev. Po vsej državi je bik) rx>škodovanih ali pa docela razdejanih skoraj 300 000 hiš. Poplave so odnesle 104 mostove, železniški promet je bil prekinjen ca okoV* 200 krajih. Nova Hitlerjeva knjiga London, 2. julij. o. »Daily Herald« poroča, da namerava kancelar Hitler v kratkem izdati novo knjigo, ki bo po svojem pomenu povsem podobna njegovi prvi »Mein Kampf«. Po informacijah angleškega Usta, se bo knjiga nanašala na ustvaritev narodno-socialistične religije, ki naj bi se razširila na vsa nordijska plemena. Knjiga bo vsebovala tudi nekaj pripomb o razdelitvi interesnih sfer med Italijo in Nemčijo ter glede drugih sličnih aktualnih problemov. Knjiga bo vsekakor izredno velikega političnega pomena. Pravijo, da bo izšla že v prvi nakladi v več milijonih izvodov. Obisk angleškega kralja v Franciji London, 2. joi. h Med obiskom v Franciji bo imel angleški kralj dva govora v francoščini, prvega 19. julija na banketu, ki mu ga bo priredil predsednik republike, drugega pa 20. julija pri slavnostnem sprejemu v pariški mestni hiši. Pri odkritju spomenika med vojno padlim Avstralcem v Villers-Bretonneuxu bo kralj Jurij govoril v angleščini. Reorganizacija policijske službe ▼ Franciji Pariš, 2. jul. h. Notranji minister Sar r aut jo odredil obsežno reorganizacijo policijske varnostne službe. Osobje policije je povečano za 40 komisarjev m 200 nadzornikov. Osnovam je toda poseben oddelek za poro čevalsko službo, ki dosedaj ni baš dobro poslovala. Glavna naloga toga oddelka bo poleg drugega poostrena kontrola nad tujci. Napredovanja Beograd, 2. jul., p. V davčni službi so napredovali: za inšpektorja v 6. pol. skupini Frane Cimerman v Dolnji Lendavi in Janko Rozman v Šoštanju, sa višje kontrolorje v 6. pod. skupini Štefan Kotlai v Murski Soboti, Jamko Rožalj v Brežicah in Dominik Štojd pri davčni upravi za mariborsko okolico, sa kontrolorje v 7. pol skupini pa Ludvik Falmer v Krškem, Milan Peterim v Celju Rudolf Bnin^tefner v Ribnici Franc Hartman v Krškem, Anton Baškovič v Ljutomeru, Frane Blažon v Metliki, Jakob Koželj pri davčni upravi za ljubljansko okolico in Karel Maohtig pri ljubljanski mestni davčni upravi. Na« srednjeiolci gostje £sL vlade Brno, 2. Jud. h. Včeraj je prispelo v Brno 50 srednješolcev iz Jugoslavije pod vodstvom prof. MaJksimoviča, ki bodo skupoo s češkoslovaškimi srednješolci preko počitnic taborili v Rožnovu na Moravdcem kot gostje češkoslovaške republike. čitajte in iirite »Slovenski Narod«? De Valera zopet predsednik vlade London. 2. julija h. Novo izvoljeni irski parlament je imel včeraj svojo prvo sejo. S 75:45 glasovom je bil zopet izvoljen za predsednika vlade De Valera. Predsednik irske republike je to izvolitev potrdil. Planinski raj na Lisci Planinska postojanka Lisca (947 m) v Zasavju je L ju btjančanoni še malo znana. Ljubljančani hite vsako nedeljo v kraljestvo narave na Gorenjsko, dočim lepote zasavskih planin na Dolenjskem iz nežna, nah vzrokov mpostavliajo. Naj povemo, cfia je Lisca ena najlepših planinskih postojank v vsem dolenjem Zasavju, ki jo poznajo žeto dobro številni Zagrebčani, Celjani in Posavci. Za Ljubljančane je najprfkladnejši vlak, Id Odhaja ob 5.30 Z glavnega kolodvora, ter dospe okrog 8- ure do Brega pri Sevnici, kjer je izhodna točka na Lisco. Od Brega pelje cesta nekaj časa po ravnini, nato pa se vzpenja do Razbora, kjer je icflnćna hribovska vas z župnijo in dvor.-izredno šok). Od tu dalje pridemo kmaki do precejšnje strmine, ki vodi po markirani poti na Lisco. Se pred deseto uro lahko zajtrku jemo v koči, kjer nas postreže Iju-beznjrva oskrbnica z vsemi dobrotami, ki si jih zaželimo. Z Lisce je krasen razgled po vsem Zasavju in Krškem polju. Preko Gorjancev se vidijo hrva taka naselja. Proti severu pa je očarljiv razgled po vseh juznoštajer-skih gričih in vaseh. Na Usci sami pa je raven svet z malimi strminami, na katerih rase mehka trava. Na Lisci stojita prav za prav dve koči. Ena se imenuje Jurkova, katero je zgradil g. Jurko, nad-učitelj v pokoju in častni član SPD Zidani most. To je zgolj zasilna koča, ki dejansko nima nobenega oraktičnega pomena za izletnike. Pred leti pa je SPD zidani most pod vodstvom gg". Baše in Go-stsse zgradilo udobno kočo, v kateri lahko prenoči do 50 izletnikov. Ob nedeljah in praznikih je koča zelo dobro obiskana. —-- > Framasonstuo na češkoslovaškem V Pragi je izdal J. A. Dtegr brošuro o prostozidarjih na Češkoslovaškem. Knjižica obsega niz informativnih člankov o ma-sonih. Iz vseh člankov je razvidna težnja pisca, da bi bil kolikor mogoče objektiven. Podatke, ki jih navaja, je črpal, kakor zatrjuje, iz službenih framasonskih virov. Po omenjeni brošuri je bito na Češkoslovaškem leta 1930. deset framasonskih lož. Sedaj jih je seveda že več. Ena izmed njih nosi mte »28. H jen (oktober)*. Dregr označuje za prostozidarje Komenskega. Dobrov-skega, Koltarja, Šafafika in mnogo drugih mož, ki so v češkoslovaškem javnem življenju igrali veliko vlogo. Član masonske lože je bil tudi dr. Alojz Rašin. prvi češkoslovaški finančni minister, mož, ki je postavit češkoslov. valuto na trdne temelje. Med drugimi so člani framasonskih lož vse-učiliški profesorji dr, Weigner, dr. Lhotak, dr, Babak, arhitekt Kofera, znani pisatelj Karel Čapek itd. Veliki mojster vseh ma- I sonskih lož pa je mtster Alfonz Muchm* sto- | Poiitieni o6$e\ni& Dr. šrameH in »Slovenec* Mariborska »Dela\'ska politika* piše: »Na svečanosti slovaških fantov v Ljubljani je prišel tudi češkos/tr:-axk: minister monsignor šr-trne Iz. Ker je hi! tako rekoč mSkmmniat** gost, so se gpapodjš lahko pomenili i njim in ga vprašali, kaj mem on O ZVeii Češkoslovaške s Francijo in s&rfei-sko Rusijo ter O zahtevah sJo\-uškega patra Hlinke. Gospodje pa bi mu naj pređloiili tudi vse številke »Slovenca«. ¥ katerih SO zadnje mesece razprav*!}.*! o Češkoslovaški v zvezi s s^toimo-poHtičnini! Jvgodkt, posebno pa v*?e one številke, v katerih so pisali v zvezi z dogodki z dne 21 maja t. I—* V »Slovenskem domu«, popoldanski izdaji »Slcvcnca** čitamo: V sredo popoldne f§ mesto Ljub?rana izumrlo. Prav vse bito rta Stadionu, samo legije. *>s\'obMMmiseinc« in »tisočgliii'e« so ostale domu da manifestirajo proti klerikalizmu. In mesto je bilo kljub vsem tem legijam kakor izumrlo, vse ulice so bife pr.t/ne. vsa vrnta in vsa okna zaprta, žive duše nikjer% baiku o legi juh ti-' sočgla\'ih je skopnela v sredo, saj se je pokazalo, da je teh legij presneto malo. Nekaj sto fanticev je kričalo kakor bi bdi obsedeni, nikjer žive duše. gluhu tišina povsod, oni pa so kričali in bevskali* kakor be\'ska nespameten kužek na luno . . Trije ali štirje pasantje so se temu vnitju. ki je bilo tako brezupno samotno kakor glas vpi jočega v puščavi, samo sočutno nasmehija-li. Da. da. Ljubljana je res v »naprednem taboru«, to se je v sredo popoldne sijajno pokazalo Doslej nobena trditev še ni doživela tako strahovite in tako usmiljenja in prizanašanja krvavo potrebne blamaže lic — Pa je bil nemara mož, ki je to napisal, v sredo še pri spovedi in obhajilu! Glavno glasilo JRZ o fašizmu Beograjska »Samouprava«, gla\*no glasilo JRZ, ki je obenem tudi polslužbeni organ vlade% je nedavno objavila interesanten članek »Fašizem in mase«, ki ga je napisal neki Z. Matetić. V tem članku se poudarja: »Ako fašizem ne da masam svobode, ki so jim v demokratskih državah vsaj na papirju zajamčene, prihaja to od tega, ker fašizem trdi, da bi te svoboščine ljudskim masam nikakor rte koristite. Gre torej za neko novo tolmačenje svoboščin Ljudske mase čutijo dobro voljo režima na vse strani in v vseh okolnostih. Sicer pa se sredozemski narodi kaj radi z navdušenjem izročajo vplivu enega člo\>eka in se prav dobro počutijo, ker vedo, da bdi nad njimi mož, ki je močan, umen in velik, torej poklican, da vlada. S7je navdušuje tak režim, poln dekorativnostU velikih in lepih besed, krasnih pesmi, dovršen po formi, patetičen in z mnogo veličastnih realizacij. To velja v prvi vrsti za mladino, ki jo že v zibelki objema val fašistične discipline in doktrine, katera je ne zapušča niti en trenutek v življenju.« Pisec Matetić zaključuje svoja izvajanja takole: »Naj se sodi, kakor se hoče, eno je gotovo, fašizem je preporodu in dvignil Italijo. On je iz nje napravil od zunaj in od znotraj — carstvo. Razlika je preveč uočljiva in izključevati jo morejo, oziroma neuvidevati. samo nepošteni ljudje in idioti.« Će dr. Močeh za to ve .. • Franc Zebot je v »Slovenskem gospodarju«, mariborskem glasilu JRZ, v svojem resetarskem kotičku načel vprašanje, zakaj se je v zadnjem času tako nepričakovano podražila pšenica. Mož je o stvari globoko razmišljal in prišlo mu je to-le originalno razodetje: »Na Hrvatskem so kmetje kaj čudni. Drug drugemu pokosijo nezrelo pšenico. Če Maček za to ne ve, potem sploh ne pozna, kakšne razmere vladajo med njegovimi kmeti. Če Maček za to ve, pa je tiho, potem je njim enak! In tak bi naj torej bil voditelj kmetov? So pa pri nas boljše razmere. Pri nas gremo drug drugemu travo kosit, če je treba, ne pa nezrelo žito! Pravijo, da delajo to v znak protesta proti Srbom. Srbi pa ae smejejo, ker potem svojo pšenico, ko dozori, dražje prodajajo. Menda je tudi zato sedaj cena pšenice zrasla, ker so imeli na Hrvatskem tako košnjo pšenice.« — je imel še pred nedavnim dr. Mačka v velikih časteh, sedaj pa ga neprestano zbada. Kaj se mu je neki tako zameril? Borzna poročila. Curili, 2. julija. Beograd 10, Pariz 12.14. London 21.00. Ne\v York 435.87J, Bruselj 73.86, Milan 22.94, Amsterdam 241.25, Berlin 175.55, Dunaj 30.—, Praga 15.12, Jnv- »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 2. Julija 1938. MM Stev 145 Po treh letih zopet na češkem Vtisi s potovanja Is Ljubljane preko Groza te Um V Pragi, 20. junija Pri zadnjem žrebanju v razredni loteriji nisem sicer zadel prvega dobitka, vendar sem imel irečo, da sem tokrat med prvimi Slovenci pogledal na češko in v Prago. Tisto jutro, ko sem se odpravljal na pot, je ravno pogorela opekarna na Brdu; Imel pa sem premalo časa, da bi skočil pogledat pogorišče in zato ne vem, kako j« bilo. Poznal sem pa prav dobro življenje na vseh telezniskih postajah od Maribora skozi vso bivšo Avstrijo gori do H ornega Dvorišta. Bilo je vrveža nič koliko. Začelo se je že v Spilfeldu, končalo pa pred Češko mejo, ljudje so potovali kot za stavo, vsak vlak je bil prepoln veselih potnikov. Tokrat pa je bilo tako kot si mislim pogorišče na Brdu. V Gradcu so vstopili celi trije, peljali SO se do Leobna, da so tu izstopili. Linz prazen, prazne vse druge postaje. NemSki uradniki vseh vrst so opravili svojo uradno dolžnost tako kot zahtevajo predpisi, na obrazih pa ne opazite prav nič sočustvovanja bodisi veselega, bodisi žalostnega, vse je samo uraden izraz in nič več. Češka meja. Pol treh zjutraj, ko Človek, ki je sam v oddelku, najslajše spi, vas prebudi prijazen poteg za noge. pomaneS si oči in Šele čez Čas razumeš, da je prišla ^pasova revizeTo je presenečenje, kaj?« Koliko stane taka naprava? Samo 15 tisoč Kč. Kje ste vzeli denar? To smo napravili iz prihrankov dveh letnih proračunov in smo prva šola na češkem jugu, ki se lahko ponaša s tako napravo. Ali Čujem, ali spim ? Iz prihrankov dve letnih proračunov? Prva šola na češkem jugu? Torej je šolski * razglas«, in pri tej besedi ostanimo tudi Slovenci, v čeških Šolah Že nekaj navadnega. N!č več ni nadležnih okrožnic, nič več še bolj neprijetnega trkanja na vrata, ravnatelj opravi za vse kar iz svoje pisarne, govori lahko s posameznimi razredi kadar hoče, si naroči dijake kakor hoče, en učitelj poučuje lahko hkrati zgodovino ali vsak drug predmet v večih razredih, neverjetne možnosti mi vstajajo pred očmi. Primerjam našo šolsko revščino tn mlsnm na prihranke, ko morajo naši dijaki prispevati za črnilo dvakrat na leto po 3 dinarje, ker je sicer nsie šolanje brezplačno za vse. Cehi zbirajo prostovoljne prispevke za obrambne namene svoje države. S kolikim navdušenjem so se lottli v teh napetih dneh tega posla, nam pove zbirka šolarjev in učrtefjev taborskega šolskega okraja, ki }e po svoji vefOroati enak, recimo, kranjskemu Srbskemu ofcraju. Vse sofe skupaj *bo priredile šolski obrambni dan v Taboru. Otroci so se odrekli šolskim izletom, in vseh mogočih dobrot v prospeh obrambnega sklada. Učitelji so prispevali vsak po svojih močeh in vsi skupaj so nakazali obrambnemu skladu republiks nič več in nič manj kot 29.000 Kč m potem se seveda ne smemo Čuditi, da so <3ehi pripravljeni na vsa, saj tudi njihova požrtvovalnost na pozna meja. Vprašal sem preproste in izobražence, če jih je bilo kaj strah v polpreteklih dneh, ko je grozil spopad na mejL Vsi so v en glas odgovarjali, da strahu ne poznajo, da js bilo treba mnogo, mnogo truda, da so častniki obdržali na uzdi aktivne in rezervne vojake, ki so hoteli udariti takorekoč brez preudarka. Ob poklicu rezervistov so se odigravali naravnost ginljivi prizori žrtvovanja in izpolnjevanja dolžnosti za obrambo domovine. Toda o tem drugič. pokrajina je prav svojevrstna. Imam jo ssso rad. Vlak drvi preko _ skozi dolin tos, okrog gomn m odpira gled po vzorno fihdsšsnth poljih, kjer valovi rž, pisnica, ječmen in te zoro travo na travnikih. Košnja j* v potnem razmahu. Letina obeta bogato Setev, kmetje se vesele in v dobu računajo uspehe leta. Okopa vine ao nekako zaostale v rasti in to radi nedavno precej mrzlega vremena. Tema je žs legla na satnijo, ko je tam na severu vstajala, pred očmi Zlata Praga, mati vseh Slovanov. Tri lota je nisem videl, tri dolga lOta so minula, ko sem tu spremil milega tovariša in prijatelja in le malo več k vsčnemu počitku. Ali al ae kaj spremenila, U ljuba snsnka Is davnih dni T Pred Wilsonovim kolodvorom je bolj živo, kot prod uljem, iz katerega je pravkar zla tal roj. Luči js toliko, da blesče oko, taksi se ponujajo, cestna železnica je prenapolnjena, povsodi glava pri glavi. In sredi te velikanske množice je redar, ki urejuje vse toke, ki ravna utripe velemestnega prometa, ki Ima v svojih rokah življenje in smrt tisočev in tisočev. In ta redar. Id ga vidim tam v središču vrveža, stoječega v svojem sodčku, se ne drži kislo ali jezno, ne, ta redar se smehlja in s smehom na ustnih opravlja svoj odgovorni posel. Kakšno mesto more biti Praga, kjer se redarji v službi smehljajo? —ov— Viktorija t Ilirija »2:47 Nočna plavalna tekma na Snimku rezultatov Sušak, 2. julija. Suoči je Ilirija na Sušaku nastopila proti Viktoriji. Za nastop je vladalo sicer precejšnje zanimanje in se je zbralo v kopališču Jadran okoli 2.000 gledalcev, vendar manj kot v tekmi proti Triestini. Na tekmovanju niso bili doseženi posebni rezultati; krivo je bilo precej nemirno morje. Rezultati so bili naslednji: 400 m moški: 1. DefUipis (V) 5:12, 2. štrucelj (V) 5:20. 3. Mihalek (I) 5:28, 4. Pux (I) 6:03. Točke 8:3 za Viktorijo. 100 m hrbtno dame: 1. Smolik (V) 1:28.9, 2. Fine I. (D 1:29.8, 3. Bradač (I) 1:39.4, 4. Glavam fV) 1:47.7. Točke 14:8 za Viktorijo. 200 m prsno moški: 1. Oerar (I) 2:59.8, 2. Grkinič (V) 3:02, 3. Hribar (D 3:03.4, 4. Polič (V) 3:27. Točke 18:16 za Viktorijo- 100 m prosto daame: 1. Krmpotič (V) 1:19.8, 2. Radmanovič (V) 1:20, 3- Kržan (I) 1:25. 4. Martin (I) 1:27. Točke 20:18 za Viktorijo. 100m prosto moški: 1. Oerar (I) 1:05.3, 2 fitocker (V) 1:08, 3. Curtini (V) 1:06, 4. Ziherl (I) 1:07. To je bila zelo napeta točka in do konca se ni vedelo kdo bo zmagovalec, žiri je priznala prvo mesto Cerarju, kar je publika sprejela z žvižganjem, češ da je bil prvi Stocker. Točke 31:24 za Viktorijo. 100 m prsno dame: 1. Werner (I) 1:31.4 2. Boršič (V) 1:37.8. S. Fine (I) 1:43, 4. čanderlič (V) 1:46. Točke 35:31 za Viktorijo. 100 m hrbtno moški: 1. Marceta (V) 1:15, 2. ScneU (T) 1:19, 3. Polič (V) 1:19.6, 4. Pesteveek (I) 1:21.2. Točke 42:35 za Viktorijo. Štafeta 4x50 dame: 1. Viktorija v postavi Smolik — Krmpotič — Radmanovič — Jakopič v 2:25.6, 2. Ilirija v postavi Kržan — Fine I- — Martin — Fine II. v 2:25.8. Točke 52:41 za Viktorijo. štafeta 4x200 m moški; Viktorija v postavi Mini — Ourtini, Sto-ucelj — Defili-pris v 9:53.8, 2. Ilirija v postavi Fux — SteneH — Mihalek — Cerar v 10.09.8. Končno stanje točk 62:47. SkoKi Sledili so skoki ,pri katerih je bil prvi Ziherl z 52.38, 2 Strcal (V) 47.58. 3. Kr-žan (I) 43.32 točk. vVaterpoolo V waterpoohi je Viktorija zmagala nad Ilirijo 10:2, (6:2). Viktorija je igrala precej dobro, dočim je pri Iliriji razen Fuxa in črudna odpovedalo vse moštvo. Po snočnjern srečanHi je »tanje tekmovanja za Jadranski pokal v plavanju naslednje: 1. Ilirija 150 točk (3 nastopi), 2. Viktorija 115 (2 nastopa). 3. m 4. Triestina in Fiumana 114 (2 nastopa), 5. Jadran 52 (1 nastop). STANJE V WATERPOLU: V&torija 2 2 0 0 17 :3 4 Jadran 1 1 0 0 12 :0 2 Ilirija 3 1 0 2 14 : 18 2 Triestina 2 1 0 1 8 :11 2 Fiumana 2 0 0 2 1 .20 0 — Etapna kolesarska dirka po Hrvatski in Sloveniji. Po meddržavni etapni kolesarski dirki na progi Sofija—Beograd, ki se js zaključila z veliko zmago naših tekmovalcev, pride na vrsto druga kolesarska dirka. Organizirajo jo »Ilustrovane sportske Novosti« in prirejena bo 13., 14. in 15. avgusta. Prvi dan bodo dirkali tekmovalci na progi Zagreb—Ljubljana (193 km) z mestnim ciljem v Karlovcu, drugi dan na progi Ljubljana—Varaždin (205 km) z mestnima ciljema v Celju In Mariboru, tretji dan pa na progi Varaždin—Zagreb (195 km) z mestnima ciljema v Koprivnici in Bjelovaru. V Zagrebu bi bil pa zopet cilj na dirkališče Miramare združen z dirkalno prireditvijo. Tekmovali ne bodo samo poedinci, temveč tudi podsavezna moštva štirih tekmovalcev, trije najboljši se bodo šteli v plasma. Na tekmi bodo sodelovali tudi slovenski kolesarji. Ferdo Delak angažiran v Zagrebu Razgovor s „kulturnim ulreZiiiltmn", ki opravlja v«4**10 poslanstvo z režiranjem slovenskih del na brvatsfcili in srbskih odrih Ljubljana. 2. julije Med našimi miadAmi, ki jim ni bilo obstanka v Ljubljani in so neopazno odfii, ker se jim je zahotelo zadihati iz polnih prs, kar v Ljubljani ni mogoče, je bil tudi režiser Ferdo Delak. Nedavno sem govoril z nekim Vseslo-vencem. ki se je zelo pritoževal spričo tega, da naši mladi, nadarjeni ljudje ne razumejo »položaja«. Žrtvovati bi se morali in ostati doma. čeprav ne bi zaslužili več ko za kruh in vodo. Mlade ljudi, ki se hočejo uveljaviti v Zagrebu, Beogradu ali v katerem izmed večjih mest izven meja dravske banovine, je imenoval >*kulturne ubežnike«, ki dajejo slab vzgled in je njih početje skoraj izdajniško, ker Slovenci ne moremo pogrešati niti enega svojih ljudi, ki delajo na kateremkoli kulturnem področju. Temu Vseskrvencu sem skušal dopovedati, da se mlad človek mora razgledati tud! v bližnji bratski »tujini«, da mu delovanje pri bratih Srbih ali Hrvatih nikakor ne more škoditi in da na§i mladi ljudje tudi ne morejo živeti samo ob kruhu in vodi ali od podpor kakšne konference sv. Vincen-cija. Vseslovenec je izjavil nato, da je Skoda naših mladih ljudi, kajti iz Zagreba se vrnejo kot Hrvatje, iz Beograda se vrnejo kot Srbi, Slovencev je na ta način čedalje manj. čedalje več pa je Jugoslovanov. Na ta pogovor sem se spomnil, ko sem pred dnevi zagleda' v Selenburgovi irlici kulturnega ubežnika Forda Delaka S podjetnim korakom je korakal, vse je kazalo na to, da je zadovoljen s samim seboj in s svetom, da se mu dobro godi. V Ljubljani ni več kulturnih delavcev, ki bi jim z obraza razbral, da so zadovoljni s samim seboj in s svetom, milim slovenskim svetom, ki jih obdaja Lani meseca marca je Ferdo Delak odšel v Beograd, kjer je režira1 z velikim uspehom opereto »Sv. Anton« in opereto »Song ol Haity« Po dobrem startu v Beogradu so ga povabili v Novi Sad, ki ima najbogatejše gledališče v državi. V Novem Sadu so na primer žrtvovali letos za uprizoritev »Hamleta« kar 168.000 din. V novosadske m Osrednjem gledališču, ki ima tudi drugi potujoči igralski ansambl, je Delak režiral 12 novitet Izredno lep uspeh je imel z režijo Schonherrove »Otroške tragedije« in s Capkovo »Belo boleznijo«. O Delakovi svojstveni režiji »Bele bolezni« so « ~ « MJ „ ------ pisali ne samo lokalni, temveč tudi zagreb- | za najboljšo vlogo v sesofri, to je Mla vlo» šU in beograjski časopisi. $a dr. Galona v »Beh boteani«. —nek Delak je prvi uporabil kot pomožno režijsko sredstvo film. Vse glavne prizore z množicami je projiciral s pomočjo filma na platno in jih organsko združil z resnično množico na odru. Uspeh je bil — katastrofalen. Zaradi tega, ker je bilo navdušenje občinstva preveliko, so »Belo bolezen« prepovedali za vso državo. Ferdo Delak je »kriv«, ds te velike drame ne bomo do nadaljnjega več videli na naših odrih. Glas o režiserskih sposobnostih Ferda Delaka je prodrl v Beograd in Zagreb. Povabili so ga v Beograd rn nato še v Zagreb, kjer je režfaal Lovrićeve *2ene«. O tej Delakovi režiji je zagrebška kritika zelo obširno pisala in priznala, da je Delak u uspelo na odru oživeti komad, katerega noben rs-grebSci režiser ni hotel režirati zaradi koč-Ijivosti njegove vsebine in zaradi njegovega literarnega koncepta. Zagreb&a upvava je Delaku ponudila angažma. a Delak je bil že prej v pogajanjih z gledališčem v Skoplju in se je tudi že obvezal za režisersko mesto v Skopiju. Tako se je zgodilo, da je imel Delak kar dva angažma j a hftrratu. Zagreb ga je hotel imeti in Skopi je ga ni hotelo razrešiti. Stvar se je uredila tako, da bo Delak delal v prihodnji sezoni prve tri mesece kot gost v Skopi ju, nato pa bo režira! v Zagrebu. V Novem Sadu so v pietckli sezoni uprizorili Cankarjevega »Hlapca Jerneja« v Delakovi dramatizaciji in režiji. Za prihodnjo sezono bo Delak priprav P v Zagrebu Cankarjevo »Pohujšanje«, v Skopi ju pa Cankarjev »Za narodni blagor«. Takle »kulturni ubežnik« torej lahko opravi važno kulturno misijo pri bratih Srbih in Hrvatih in ni tako brez pomena in ne taks Skoda, ako nasi mladi podjetni ljudje dajo slovo Ljubljani za nekaj časa. Med pogovorom mi je Delale pravil o naših igralcih, ki so se uveljavili na hrvatskih ali srbskih odrih. V Novem Sadu je zelo priljubljen Stanko Burja, doma iz Novega mesta. V Novem Sadu se je razvila v dobro igrale o gdč. Bika Birtičeva, kf nastopa pod imenom Mscol. Lope uspehe ima v Osijeku Pavla Udoviceva, bivša primadona v Mariboru. V Skoplhj se je lepo uveljavil Vladimir Skrbmsek, ki se bo v prihodnji sezoni vrnil v Maribor. V Skoplju pa ostane le nadalje Maka Furjsn. G. Kopač je dobil letos v Sarajevu banovinsko nagrado živilski trg Ljubljana, 2. julija Današnji živilski trg je bil bogato »V>-žen in tudi kupčije so bile razmeroma živahne, kar je r;izumljr\o ^ smo Sele v začetku meseca, Kljub temu pa, da je bilo na trgu vsega v izobidju, so bile čeme ptvcej visoke, kar vetja zlasti za češnje, ki jih ni bilo dobiti iapod 5 din, in to celo slabo blasjo* borjSa pa so bile po 5 do 7 din. Precej je bilo tudi ja^od m so prodajali borovnica po 2.50 do 3, rdeče jagode na 5 din Hter, vrtne 5 do 7 din liter atf pnw lepe kilogram 12 dto. Hruške prodajajo po 8 dbn kilogram, breskve po 12 do 24 marelice od 8 do 12. Na trgu so se pojavile" tudi sveže smokve po 16 din, a zeleni letošnji orehi so no 15 din. Tudi zelen jadni trg je Ml precej bogato založen in «?o prodajali novi krompir po 2.50 din k«, fcžoJ po 4, salata 0.50 za. lepo srlavo, koleraba« po 4 do 5 m dinar, grah 3 din liter, letošnja turšoica po 2 din stori, paradižniki 10 din kg. beluše 12 din, a glava cvetaee od 2 do 5 din po ▼eHkosti. Jajca prodajajo na trgu od 14 do 15 komadov za 10 din, kmetice iz Bele krajine ru Karlo včanke boli drobna fajra tudi po 16 komadov za 10 din. Piščanci so Se vedno dragi in sicer par povprečno od 25 do 35 din, prav drobni p&canei ae dobe tudi aa 10 do 11 din komad. ŠAH Pire vođi v Harzburgu Po končanem turnirju v nizozemskem kopališču Noordwijku, so nekateri udeleženci odpotovali v nemško letovišče Harz-burg. kjer as je začel man JU turnir a skoraj izključno nernšJtimi udeleženci. Na tam turnirju sodelujejo zmagovalec v NooTdwijku. Ehskaaee, nas Vasja Pire, Bogoljubov, Petrov, nernAki prvak Kie-iiinger, Samisch, Richter. Heinicke, Lok-venc in Preusse. V I. kolu je Pire kot črni premagal Richterja, Heinicke Lakveruca, K3eai±n3*er Preusse ja, partiji Petrov — Samisch in Bagoljujbov — Eliskases pa sta bili ramis. V 2. kolu je Preusae podlegel Sarruschu, Richter js porasli Hednickeja, Kienin^er pa nepričakovano Eliskasesa. Pire je po mirnem ortodoksnom damakem gambitu resmiziral z Bo^oljubovocn, Lo-kveoc pa s Petrovom- V S. kolu sta Kieninger in Pire v sicilijanki remizi rala Preusse js podlegel Petrovu, Richter Lokvencu, rernizirali pa so Eliskaaes s Samischem is Bogoljubov s Heinickejem. 4. in 5. kolo je balo določeno na en dan in je bilo zaradi tega končanih 1* 5 partij od 10. Samisch je v 29. potezi izgubil proti Pirou, Heimcke js premagal Kieningerja, Eliskases pa Preusse ja. Partiji Lokvenc — Bogoljubov In Petrov — Richter sta bili prekinjeni. V popoldanskem 5. kolu je Kieninger v sicilijanki porazil Lokvenca, Pire pa Preusse ja, dočim so vsi ostali prekinili. Po 5. kolu vodi Pire s 4 točkami pred Kieningerjem ki ima pol točke nanj. * — Prijateljski mateh med Ljubi ianaktni m šiSenskim šahovskim klubom bo danes ob 20. uri v kavarni >Zvezdi«. Vabimo olsne in ostale šahiste, da posetjjo pHnreditjev. Br-zoiurnir LSK za prvenstvo julija to v sredo 6. L m. ob 20. uri. Iz Celja —c Pogreb skladatelja dr. Antona Schwaba bo v soboto 2. t m. ob 18.80 1« mrtvašnice na mestnem pokopališču v Celju. c— Iz celjske statistike. V preteklem mesecu je obiskalo Celje 1089 tujcev in sicer 824 Jugoslovanov in 215 i nožem cev. Poslovno je obiskalo Oelje 886 oseb, izletnikov pa je bilo 143. V letošnjem maju j* obiskalo Celje 1134, v lanskem Ji mi Ju pa 1012 tujcev. V Juniju Je umrlo v Cel Ju. 32 oseb in sicer 10 v mestu ta 22 v Javni bolnici. o— TJnorl Je v četrtek v Sit- Juriju ob juž. Sel. po daljšem trpljenju v starosti 44 let trgovski potnik g-. Viktor Koračin iz Celja; pogreb bo v soboto ob 18. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Celju. V celjski bolnici sta umrla v—tort k 30-letni zidar Jodfce Krusic iz ftmarjete pri škof ji vasi in 12-letna zidarjeva hčerka Anica Oviklova te St. Ilja pri Velenju. o— Nesreča ne počiv*. V sredo Je P»-dla 24-letna služkinja Kristina Zalokarje-va iz Polje pri Braekrvčah na cesti v Bra-slovčah s kolesa in si zlomila levo nogo v členku. V ponedeljek Je padel 18-letni posestnikov sin Ivan Podpečan z I/>kovega pri Dobrni pod voz. Kolo Je šlo čezenj in mu zlomilo desno nogo v členku. V Nez-btsah prt Rogaški Slatini je padla 44-let-na dnina rica Terezija StraAkova v sredo zvečer z lestve in si izpahnila desno roko. Istega dne je padel 48-letni mlinar Anton Veber v Levcu pri Celju po stopnicah in si zlomil levo nogo v stopalu. V Bodri An i vasi pri 6t. Vidu pri Grobelnem je padla 54-letna po«estaica Frančiška Zobčeva & skednja in si zlomila rebro. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bomici. o— Na predvečer pracnlKa slovanskih blagovestnlitov sv. Cirila in Metoda bo gorel na Starem gradu nad Celjem mogočen kres. Slovenci in Slovenke, pohitite v ponedeljek 4. t. m. zvečer k drfl-Meto-dovi kresni slavnostl na Stari grad! c— Maribor : Atletik. v nedeljo S. t. m. ob 17.15 se bo pričela na hj'i'MRu pri > Skalni kleti« prijateljska nogometna tekma med ISSK Mariborom in celjikirm Atletiki. Tekma bo gotovo lepa in zanimiva. Ob 16. se bo pričela ietotam pred-tekma med mladtnama AtlstJkov in SK Jugoslavije. o— M« dkiubsko etapno kolesarsko dirko bo priredil Klub slovenskih kolesarjev v Celju v nedeljo 10. t. m. v dveh etapen na progi Celje — Podplat — Poljčane — Konjice (cilj prve etape) m Konjice — Celje — Rogaška Slatina (cilj druge etape), start prve etape bo v Celju Ob 5.30 zjutraj, start druge etape v Konjicah ob 9., cilj pa v Rogaški Slatini okrog" 11. dopoldne. Prijave je treba poslati do 7. t. m. na naslov: Avgust sumer, trgovec Celje, Prešernova unca Prvoplasiranemu članu Kluba skjrv. kolesarjev v Celju bo podarila tvrdka Anton Bremec v Oerju novo dirkamo kolo znamke »Diamante. Dirka bo ob vsakem vremenu. c— Umrla Je v petek na Glavnem trgu 8 v visoki starosti 96 let vdova po trgovcu in lončarskemu mojstru ga» Artzk-blerjeva, roj. Lebrova. c— Tri neareoa. V sredo Js padal 8-let-ai posestnikov sin Brnsat Msjnnc od Sv. I»vrenca pri št. Pavki pri Preboldu s 6*£-nje m ai alomil dvsno nogo. v eetrtek fi je 7-letni dninarjev' sin Jože Cestnik iz Kaplja pri Sv. Juriju ob Taboru pri padcu a voza sioniil levo nego pod kojenoni. V sredo ponoči je padel 45-letni poeestnik Ivan apes od Sv. Miklavža pri &koQ| vasi s kozolca in si hudo poškodjOMSi levo ramo. Ponesrečenci se adravijo v celjski bomici. C— Nočno lekarniško »luzbo tma v soboto 2. t. m. k> vštetega, petka. s. t. m kr. dvorna lekarna Pri Ma-ijl pomagaj na Glavnem trgu eB«/«XfttCO KOLEDAR DANES: Sobota, 2. julija katoličani: Obisk M. D. JUTRI: Nedelja, 3. juHja katoličani: He- liodor, Nada DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Pod krinko ljubezni KINO SLOGA: Ne pozabi me KINO UNION: Siai KINO MOSTE: »Ben H ur. in »Princesa ostriga KINO šlfiKA: Parada smrti DRU2ABNI VEČER v čast odha ja joc ega divizijskegra generala g. Toniča ob 22. na vrtu Kastne PEVSKO DRUŠTVO »LJUBLJANSKI ZVON« občni zbor ob 20.30 v društvenih prostorih v Mestnem domu PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED PROSLAVA PRAZNIKA SV. CIRU^A TN METODA ob 16. na telovadišču Sokola v Mostah ob progi dolenjske železnice DEtURNE LEKARNE DANES TN JUTRI: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovsc, Kongresni trg: 12 in Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta. V Ljubljano prihajajo \-*liki dornači in inozemski mtobusi. polni turski promet pospesujočih milih in dra&h nam jjovfoi Prihajajo ti m'tohusi po naših prašnih cestah od \»seh strani, posebno pa od severa in zapada. Ljubljana ni kakor Rim, da bi vodila v njo samo sna cesta. Vse potno je v njo vodećih cest, Urokih in ozkih, le brez prahu ni nobene Do mesta vozijo avtobusi z gosti še nekako v radu, v mestu samem se jim pa naenkrat smeha in ubirajo vedno isto pot. Vsi ali vsaj pretežna večina pozna samo Masarykov*o cesto do hotela »Metropol«, kakor da drugih hote lov v Ljubljani nimamo. Masarykova cesta je ras Široka in lepo tlakovana, vendar se nam pa zdi čudna ta navada avtobusov. Pa ne samo nam se zdi čudna, marsikomu dru gamu tudi. Ker je torej ta navada ali lastnost čudna, za naš* pojme nerazumljiva, ae obračamo na avtobuse, od katerekoli strani ie priha j a jo, s poni i no prošnjo, naj nam pojasnijo, kako to, da poznajo z zalo redkimi izje mami v Ljubljani samo eno pot tn samo en hotel? Upamo in pričakujemo, da nam bodo avtobusi na to vprašanje odgovorili. Će bi nam pa ne odgovorili, bomo resnično v zadregi, ker ne bomo vedeli, na koga naj se sicer le obrnemo, da dobimo zadovoljiv odgovor na svoje vprašanje. Zaposlenost delavstva v maju Ljubljana, 2. julija Po ststistionih podarkih OHZD v LJubljani je znašalo število savaronranih delavcev v maju 100.416. Letni prirast >e -znašal 4908 aH 5.14»/*. Večje letne priraste 'ukjuu-jejo zlasti gozdno-ža^anska industrija 1037, tekstilna industrija 601, hkIumuj* predela van ja lesa 499, industrija kamenja in zemlje 345, usnjarska industrija Ml itd. Pomembnejšega letinega nazadovanja ne izkazuje v tem mesecu nobona industrija. Sezijaki prirast zavarovancev je znašal 4269 ari 4.44»/o. Tu je napredovala v prvi vrsti gradbena industrija in sicer gradnje nad zemljo za 1445 delavcev, industrija k a menja in zemlje za 1121, go^dno-žagarska industrija za 651, gradnje železtnic, cest Bi vodnih naprav za 250 itd. Tudi v sezijsfcem rK^ledu ni bilo pri nobeni industriji večjega nazadovanja. Iz Maribora _ Prijave za VII. Mariborski teden. Vsi razstavi iauk* i, trtjovci .ki [Hro-iajak-i, ki .se.nameravajo udeležiti teto£nje«a VIL Maribor, skesa tedna v času od 6. do l.">. avuuv.Ui ^e ria*>rošaio da vložijo svoje prijave naika.nc-je do 10. julija 1938 na naslov >MariboTski teden*, Maribor, Tnr svobode — Grad. J>*o-tam dobe interesenta v^e podrobnejše .»"formacije in navodila vsak da*n med 15. inlo, uro popoldne. PaanoJČ« prijave za udeležbo na VII. Mariborskem tedno se ne kodo rao-rde upoStevati. — Proti plinska rasstava v Mariboru, tudi v Maribor bo prispela potujoča proHr»!in-ska raastava. Odprta bo v &»su od 5. do i«, t. m. _ Hednsiodai xadrsšo4 dan. MartU*-^* Nabsviiamii zarkruca državnih HMBentf* l>o proslavila mednarodni zadružni dan v reddio. dne 10. t. m- Prodava bo na letnem telovadila Sokola I v Koft^kecr« ulici. — E&za Baihieeva zapu&ea Baše jnedah-Šes. Letos kar po vrsti zapiiščajo Maribor najboiise iuou našega gledališča. Za, g. l>e-Irzarom SarrTnom odhaja v Ljutljano tudi prniubHena operetna eubretka gdč. Etea Barbiceva, ki je pravkar podpišeta pogodbo z TOtfervom IjohHarcske opere in operete. Odhod Ktae Bar bičeve bo občutno prizadel nase gledališče. Na novem odru v siovvrH*ki prestolnici :i že rimo obilo uspehov! — Polovična veftafta ▼ Maribor. Ob p*iU ki svečanosti proslave 20. letnice osvoboje-nja Jugoslavije ie prometni minister dovolfl udeležencem 50°/» popust na žetecnici. — Konj aa je branil. Pri 9v. Barbari v Slovtoakih goricah je koaj bronil l^tetoega poae^mkovega sina Stanka Škota s tako swo v desno nogo, da mu jo je dvakrat zlomil-Poškodovanca ao p*apeA»eti v rnsrfbo*s*'> bokuco — Nsarsia ▼ tovarni Ts4**e&na» se adravi v Štev. 145 »SEOVKICSKI HA ROD«, subota, *. JqBJ» mbo. Ob slovesu divizumarja Lazarja Tonića Ljubljana, 2. /u7i>a Drevi se bodo oficir p ljubljanske gamizije, rezervni oficirji in prijatelji poslovili od drvizijskega generala Lazarja R. Tonića,kijebilod oktobra l. 1936 vrhovni vojaški predstavnik in komandant dravske divizije v Ljubljani. Na vrtu restavracije Zvezde bo drevi njemu v čast prirejen pošlo* vil ni drtržabrri večer. Nacionalna Ljubljana je bila presenečena, ko se je pred tedni razvedelo, da je divizionar Tonić premeščen iz Ljubljane v Niš za komandanta moravske divizije. DhHzionar Tonić je bil na čelu dravske dt\nzije v dobi pomembnih dogodkov v našem nacionalnem življenju. Zaradi tega mu je nacionalna Ljubljana izkazovala še posebno očito s\>oje simpatije, svoje spoštovanje in svojo vdanost. Ljubljana a je takoj vzljubila, kakor je vzlju-ila divizionar je in vrhovne predstavnike naše junaške jugoslovenske vojske, ki so bili pred njim na diviziji. Divizionar Tonić je s svojo naklonjenostjo Slovencem na vseh kulturnih popriščih9 ki se zavedajo, da je naša vojska resnično narodna, jugosloven-ska vojska, nadaljeval delo svojih prednikov in utrjeval v slovenski predstojnici navdušenje za jugoslovenske in nacionalne ideale, katerih vzorni nosi* telji ao jagoslovenski oficirji m celotna naša vojska. Med njimi zavzema eno najodHčnejšth mest baš general Tonić. Divizijski general Lazar Tonić je bil med borci za naše osvobojen je in nacionalno zedinjenje v najbolj usodnih časih nase narodne zgodovine. Po prevratu so mu bile zaupane važne službe na odgovornih mestih. Za svoje junaštvo med vojno in za svoje delo po vojni je bil odlikovan z visokimi jugo-slovenskimi in inozemskimi vojaškimi odlikovanji. Ne samo kot najvišjega predstavnika naše hrabre vojske v Ljubljani, tudi kot človeka ga cenimo in spoštujemo iskreno in globoko. Ne smemo pozabiti, da je divizionar Tonić dostikrat žrtvoval svoj dragoceni čas in je počastil s svojim obiskom številne nacionalne prireditve ter je tako v veliki meri vzpodbujal slovensko Ljubljano k delu za enotno ,močno Jugoslavijo. Ob slovesa mu želimo ves uspeh in srečo kot komandantu moravske divizije v srcu junaške Šumadije z zagotovilom, da ga nacionalna Ljubljana ne bo nikoli pozabila. Ostala mu bo vedno hvaležna za vzpodbudo, pomoč in naklonjenost, ki jo je izkazal v dveh letih tistim, ki so z zvestim in junaškim srcem v službi jugoslovenske ideje. Slovo od tega simpatičnega vzornega vojaškega dostojanstvenika bi nam bilo mnogo težje, če bi ne upali, da se bo tudi on vedno rad spominjal nacionalne Ljubljane. DANES PREMIERA vesele pevske komedije Kino Union, teL 22-21 PREDSTAVE ob 19.15 m TL15 url SISI Film prikazuje, kako se je ženil cesar Franc Jožef. V glavni vlogi članica new-vorške Metropolitan opere GRACE MOORK Andrej Gabršček kot založnik Pregled knjig, ki pik je pokojni publicist in Novo mesto. 1. julija Dne 24. t. m. smo brali v >Narodn< v članku »Andrej Gabršček — zaslužen za narod« stavek: :0 Gabrščkovem založništvu in izdajanju slov. knjig bodo morali pisati posebej se kulturni poročevalci*. V naslednjih vrsticah bom poskusil podati pregled knjig, ki jih je pokojnik založil. Zavoljo kratkosti ne bom navajal, ali je kako delo izšlo v Slovanski, Salonski ali Svetovni knjižnici, v Vencu akw. povesti ali v Tan£ itd. Iz ruske književnosti je G. izdal Tolstega Ano Karenino, Vstajenje in nekaj novel, Puškinovo Kapitanovo hčer in Rakvarja. Dostojevskega Bele noči. Gorkega Tomo Gordjejeva, Gogoljev Plašč in Božično noč, Belin>kega Amerikance, Petznsevskega Pri po ves ti o Petru Velikem, Potapenkovo *Lalo igTO, Korolcnkovo povest Gozd Jfairrn, Polevega Pogumnim Bog pomaga in Slučajno, A. Sel jeva Vest, A. Bestnževa Izdajalca. V. Krvlova Medveda snubača. N. Jezova Glasove iz groba, X. Lohmanove Moč ljubezni. Dančenkove Jetnikove otroke, Roško antologijo in nekaj manjših, stvari. Naj tu omenim Dar. Hostnika slov.-ruski in rusko-slov. slovar s prldejanima slovnicama (rusko za Slovence in slov. za Ruse) -— v nekoliko barbarski slovenščini. Tudi češko (in slovaško) slovstvo je močno zastopano: Zever, An dr. černisev. Dan3a, Mavrični ptič in Blagor na vrtu cvetočih breskev, G. Preissova, Korot. povesti, Mladost in Stric Martmek. A. fteha-kova, Povesti s potovanja, Jirasek, Gar-twT ŠfmM HMbfssfr*, Kraljica Dagmar, Pošasti m Prve rože, Čech, Jestfab contra HKBiact, Prve skrbi m Dvoboj, B.Nem-v f|JaStara Romanka); Morzkovska (žalostna svatba) in nekaj drobiža. Izbira srbohrv. del je bornejsa: Kmnieič, Preko morja; Becič. Kletev nezvestobe. Zaobljuba; Šenoa, Tur op. top; Gjalski. Marica, Iz sela; V. Novak, Lotarijka; Mjjato-vlč, Ikoni ja; Mraaovieev-a, Obla; Dj. Jak-šič, Rusinja; ObeHcnezevič, Mrtvaška srajca; Miljkovie, Čarovnica; Jemeršić, Materino delo in nekaj malih stvari. Prevodi francoskih del: Daudet, Tartarin iz Tarascooa; Loti, Islandski ribič: Zola, Nais MicouMn, Jacques Damour; Prevost, Kako pišejo ženske; Verne, Kap. Hat teras; Dumas st~, Trije mušketirji, Grof Monte Cristo, 20 let pozneje; Donas ml.. Dama s kajneJijarni; Perron, Idealna tašča; Mon-teO, Velika vas; Maupassant, Novele. Italijanska literatura je zastopana samo po Groanijn: Marco Vi on ti. angleška po Shakespearjn (Romeo in Julija, Hamlet, Julij Cezar) in WaOaoea (Ben Hur). — Iz nemškega slovstva je prevedenih le nekaj veselih iger in mladinskih spisov in bedasti izrodek antisemitske propagande: Roblh*g. Židovsko nravoadovje v Talmndu. — Nag navedem še skrajšani prevod Odiseje, A. Gabršček je pa založil tudi dosti izvirnih slovenskih del: pesmi Kribosve, Funtkove, Trinkove, Pranrotnikove, izbrane Gregorčičeve; Govekarjeve drame (Grčo, Legionarje, Des, brata, Rokovnjače m M. Krpana), novele Z. Kvedrove, dve Tro-Štovi povesti, Gangiovi drami Sina in Sad greha ter Pisanice (za mladino), »Na raz-stankuc slov. osrnošofcer 1899, Alesoveevi veseli igri Nemški ne znajo in Eno uro doktor, Ogrinčevo V Ljubljano jo dajmo, KIo-dič«#rs dramo Materin blagoslov, Benko-vega Strahom i rja. M. Pajka Mlado Zoro, IJnhart-Gnvekarjevp županovo Micko, izbr. spise P. Pajkov«, Govekarjeve novele O te ženske. 2 veseli igri Mil črnskega. L,j. g tlačnega potopis V Petrograd, B. Vošnjalca Zapiske ml. potnika, Kn&flicev Socijalizem, 3 snopiče Nar. pripovedk v Soških planinah (nabrala A. Gabršček in Jos. Kenda). Ru-tarjeve Zgod. črtice o pokn. grofiji Goriško- Gradišcanski. A. So>miko\ega Posavčka i. dr.---O prevodih ruskih in poljskih del moram omeniti, da so večjidel izvršeni po nemških prevodih, kakor je razvidno iz bolj ali manj popačenih lastnih imen. Založnik ni našel na Goriškem ljudi, ki bi znali ruski, oz. poljski in bi imeli dovolj prostega časa za prevajanje romanov. Na Žalost je tudi slovenščina v nekaterih prevodih polna pogreškov; založnik ni imel dobrega korektorja. — Kljub temu smem reči, da je A. Gabršček mnogo pripomogel, da so Slovenci spoznali dela slovenskih pišate! iev. I. K. Iz Ptuja — Umi Je v 64. letu starosti g. Tone j c Rudolf, železniški uradnik v pok. in trgovec. Pokojni je tri* zaveden naprednjak in zvest član Sokola. Pogreb bo v soboto ob pol 18. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču- Preostalim naše iskr***« *r»žal-ie! naše Sokole Jmt so U v Prago. Na kolodvoru as je zbralo veliko občanstva, ki jim Je zeselo srečno pot* Skozi mesto na kolodvor sfe Je razvila velika povorka in v prepevanju in razpoloženja so se bratje poslovili od novi svetniki zapriseženi. _ Samomor. Na Hajdini so našli v rjovenju obešeno Terezijo Ivan usu. Postila je več posfcrvilnin pisem, ni pa vzroka samomora. Maribor dobi frizersko šolo Maribor, 1. julija. Ob priliki letošnjega Mariborskega tedna bo slavilo Združenje brivcev in frizerjev v Mariboru. 50 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki se bo združenje udeležilo gospodarske povorke po mestu. Člani bodo prikazali zgodovinske frizure iz časa renesanse preko baroka, rokokoja, Bie-dermaverja vse do danes. Pokazali bodo tako razvoj frizure od 1. 1715. do danes in bo to prva tovrstna prireditev v naši državi. Ob tej priliki bo po zagotovilu mariborskega mestnega župana položen temelj strokovne praktične šole za brivski in frizerski naraščaj, ki bo hkrati služila tudi napredka voljnim pomočnikom in mojstrom. Šola bo v renoviranem mariborskem gradu v bivših prostorih >Naših kril«. Glede na proslavo 20 letnice osvo-bojenja in 50 letnice Združenja se bo ta šola imenovala »Jubilejna praktična frizerska šola^. Opremljena bo z najmodernejšimi potrebnimi aparati in bo to prva šola te vrste v Jugoslaviji. Za prizadevanje gre Združenju brivcev in frizerjev v Mariboru s predsednikom g. Novakom na čelu vse priznanje — Brusnice pri Novem mestu. III. češ-njev dan 26. junija je odlično uspel. Predsednik podružnice Marinč je pri sprejemu pozdravil zastopnika kraljevske banske uprave g. inšpektorja Franca Kafola, sre- skega načelnika g. Vidmarja, sreskega kmet. referenta Malaska in njegovega pomočnika Filipiča. zastopnika kmetijske šole na Grmu g Flega in prefekta g. prof. Mavčeca, referenta Sitarja in šolskega nadzornika Skebeta. Učenka Martina Pav-Hnova je deklamirala priložnostno pesem, pevski zbor pa je zapel pozdravno himno. Nato so odšli gostje, med njimi 40 gojencev kmetijske šole in številno občinstvo v šolsko poslopje, kjer je bila imenitno aranžirana razstava brusni ških hrustavk. Po govorih, ki so izzveneli v slavospev brusniški hrustavki, je otvoril zastopnik kraljevske banske uprave g. inšp. Kafol razstavo. V drugi sobi je bil češnjev sejem, kjer si dobil poceni krasne češnje, brusniške hrustavke. Zvečer pa je avto odpeljal razstavno blago v Ljubljano in v ponedeljek zjutraj je krasni sad razveselil srca Ljubljančanov. Glasbeni praznik v Radečah Radeče, ± julija Naše malo irf>?iSavski vaic v Radečah. Na slavje je povabiien Ssv-ski vak pod taktirko g. Vorienarva iz Radeč. Društvo ima na domu še nekaj dolga, ki pa ga bo skušalo čim prej likvidirati. Pod spretnim vodstvom g. Yoden&va je glasbeno društvo p©stak> poposnovna »ep»-litično jn kot take nad strankarsko. Zato sodeluje na raznih sokolskih tek>vadr*rh pri. reditvah. na narodnih praznikftu pri procesi iah itd., bodisi doma sli drugod. Povsod pa uživa priznanje in potrvaio. Članom >Sa*vskega vala* eo se letos uresničile sanje. S kulukom, prostovoljnimi denarnimi prispevki itd. so si postavili glasbami dom. ki je prvi v vsem Zagorju. Jutri to torei otvoritev, združena z veliko ljudsko veeelko. V soboto zvečer bo ob 9. uri baklada po mesta in podoknica pri komici ge. PoUncevi. V nedelio ob S. uri bo sprejem Mevikrih dotairjskih godb. Od 9. ure do 9.45. bo promenadni koncert pred glasbenim domom. Po masi skupni sprevod na pokopališče. kjer bo poklonite v manom umrlih članov Popoldne je ob pol sttrib bir- gostov Kev in zahvakri govor, nato .pa prosta zabava z rasnimi ssAjfsfcni tookami. Kdor le more, mrf pride ta dan v Radeče na naš jrtesbeni praznil«. Cisti doOček je namen fen za poravnavo dolga na glasbe-aean domu. Kalodont-ovo ustna voda čudovito osvežuje lahko vara ogledalo l Tudi ko se vicfljp Vali zobje v ogledalu lepi, je že možno, da zobni kamen na njihovi notranji strani vrši svoje uničevalno delo. Če nočete imeti no samo bele, temveč tudi zobe broz zobnega kamna, tedaj uporabljajte Sargov Kalodont! To je v Jugoslaviji edina zobna krema, z učinkovitim luffo-ricinoleatom proti zobnemu kamnu. SARGOV KALODONT ] Lep dan Zssdhr Na razstavi meščanske šole škofia Loka. 1. julija l>robnr prstki in brihtne glaviče eo nami ustvarili vse tieto raznoliko in poučno, kasr smo videli te dni na razstavi škofjeloške meščanske šole. Razstava je bila otvorjena v nedeljo in do praznika, ogledalo pa si jo ie izredno veliko ljudi, kar je pač znak, da se ljudje vendarle zanimajo, za delo, ki ga opravlja šola. Razstavni prostori zgoLi šolskega! Ne! V prav nasprotno, predmeti kai živo pripovedujejo, da so naslonili pouk docela na praktično življenje. Razstaivila je šola ročna dela, pismene jadralke in risbe. Osobito snio opaaili tudi, da ie prišel smisel za nacionalno ornamemtiiko do polne veljave. Risarski izdelki so prikazovali globoko voljo šole, pripraviti ueenee do pojmovanja enostavnih strojev in Kkov, v ročnem delu so izgotavl jali barvasti paprr, vezali $o celo knjige, lzgotavljali ma*}»e vs^h vrst, barvadi eo tudi nji krožnik in spk>h uporabili vse tehmike in material (papir, les, rafiva glima itd.). Kot posebnost smo opazili zbinko žrt, lesa, predelavo bombaža, ©delovanje paj>ir-ia, z4a^ pa ie zavzel vetek relief Jugoslavije, kolektivno delo vsega četrtega ra*zreda. Jugoslavijo smo lahko spoznali na podlagi raznih šemaličnih slik. a pot, ki jo ubira ženska mladina, so pokazala dekliška ročna dela. Prti, blazine, torbice, nogavj^e, žetn-perji, robokii, zavijaeke in kdo ve kaj še vse se ie vrstilo pred gledalčevimi očmi, a vek rzdeBci so kazali veliko uvežtanosjt mla-dsne v dpesa. toi spadajo v ženske roke. Učenke s> te ceso učile servirati. Želimo, da bi ssopsJta naš«, mlada meščanska šola tudi v bodoee po zčrtaoih potih. Tatvine se množe nkofja Loka, 29. junija Oni dan so imet tatinski obisk v Dola pri posestniku Jožetu Carmanu. Hišna vrata so bfia odprta, domači na polja, v nspOssedni bližini dem, kar pa tatu ni motflo. da ne bi posegel po 400 dinarjih ki z njimi iaginil. čarrnaiiovi so ga celo všdefi, ko je odhajal iz hiše, a jrm niti na misel ni prišlo, da bi bin okradenl. Ko so našli razmetano stanovanje, so šele spo-kaj ae je zgodilo. Tatvina je bila v jotranjth vrati, zvedelo pa se je za njo v SkotfL Loki dele pozno popod-tart g. Pokom, so se udeležila poleg^ osnovnosoV-ake miaxiuie in uciterj^va tudi zastopniki državnih uradov in korp<)racij ter mnogo drugih meščanov. Po masi Je mladina zopet v so*o ,kjer Je dvorišču običajno v*oOvdaneko prossavo: otroci so peli in doklajnirsJi ki tesos^adflh. ter zaključili proslavo z državno ki narodno himno. Prisostvovalo je todl nsfcv staršev, ki so z zajiimanjem steđiM nastopu svojSh otrok na proslavi. — Našim cenjenim nnraciukom Wi M*a-tetjem »Slovenskega NaaOda« v vednost. Komur je potekia mesečna naročnina, tenko isto pisca pri g. Antonu Komi v Rade. čah št. 33. G. Kos bo zbinal naročnino v svoji trgovšrji dO veakegH mes-* ca. nakar jo ho nakazal s skupno po. ložnico upravnietvn >Slovefwkega Naroda«. Prt njem se tanko agteee tudi »ovi naročniki, ki zdaj z zanimanjem čitado v javnih lokalih nas bat. Nakažite m« samo 12 din, nasledn^ dan boste dobili >S1<>_ venaki Narode dostavljen že na dom in to takoj po prihodu postnega prevoznika g. Baumkircherja. t. j. po 19. uri. Naročajte, širite in Čitajte »Siovenski Narod«, saj je to edini slovenski popoidj»nslri dnev-nfit, ki rzbaja že nad TO let tx^r rsriobtuje 7anmriw ve^ti iz zunanjega swta z naj-afctualnejšdmi politicaiirnd članki ter >e po_ leg tega najbolje mformiran bat iz vs -ga Zasavja. Zato ne odtekajte in vplačajte še danea g. Kosu 12 din za naročnino. — Previsoke eane m«^ fo- do\t*o jo t* odkar se ie podrsJIlo to'erie nx-^o. toda trez praveira vzroka. Te.ler.ir in OVklJshO meno £e proda.ia pri n«%s j>o 14 d%i s ko^nir brez ko>4j pa še dražH-. eno pr^v.sok^ r* ns^ kr;«ie. sai ne od(?ovar»K> 7.virtan>ii cen živifie pri živi vaeri. Podoba ie. da «m»o kakor raja brez moči proti tako visokim cenam. Zarto TUipnoš;uno oMaoli. da r*>vidir;vk> cene mesu. l>ržavnim iisLužbenooni so se ptaice bore malo zvifeaJe. drnepinia pa ie vsak d.m večia! Zato pro*;viiK> vvaj za 7S- pri nakupu živifeniskih potrehscin. — Občinski sejem. V ponerteljek je bil v Rajdee&h običajni občinski sejean. na katerem se je zbralo zek> veliko sejmar-jev Irramarjev. Prignane je bik) tiom pre_ oej goveje 2Jviue. Cotudl so bBx> sssss Sji cene, so pnrteka-U Icupčrje srednje dobro, ker je bflo kupe m- bolj moin. živil Siti sejem se je zaenkrat vrffil Se na starem sejmišču, ker prostor na isjvmiu se ud «rejen. Pričakujemo pa, da bo ptmodiiK sejem *c na travniku za sreskhn sodiščem, ksjtero_ ga je kupila mestna rad\aaka ohrtma za sejem goveje živine m pisJiCev. — Prasne cesta. Odkar je prStsmoa. Sn-na vročina, je na cesti precej prabm, ki ga, dvigajo siliti avtomobili. AA bt ne kaca-lo dokler mestna oOčma dokončno ne fu> si tega vprašanja, da bi hssn stanujoči ob gtassai eosti v hudi Scropili cesto po ssAjat na dan k to S-stematačnoT Mestna oočsna bo iimhusi v prfcaockrjl pnnssSNsi psassjoa pesi—Hs za podobno, ksisar ss ts no TZnOO resno rzamapata. kako icjAU to Stran 4 %?T,OVEN8KI MARODc, 2. Jurija 1938. DNEVNE VESTI kodo v ▼ Četrtek 7. t m. ot> UJO dvorani univerae krai« L slovesno proniovizaia a* dok-tarjB prava: Leo Baobler iz Radovijise, Janez Jerae ■ Ljubljane, Mirko Kartic k Go. rice, MiHoS Levičatk is Kamnika, Samo L«*-1» i* Nese** maska, Jestrja Mesaric ii Ormoža, Bbgrkm Bsrak iz Idrije. Karel Pe-stersek M Maribora, Bonri PrelovSek k Ljubljane in Leon Svefcsk iz Gornjega Lo- — Is državne stotim. V višjo skupino so pnTnn.lrnj«n1 podnadzorniki policijskih agentov Anton KnnrHc v Mariboru ter Prane Močan, Alojsij Repse, Alojzij Tabernik ln Anton Vrečar pri upravi policije v Ljubljani, v višjo skupino sta pomaknjeni sestri pomočnici Angela Rajavec in Marija Tomšič, obe pri državni šoH za sestre v Ljubljani; premeščen je po potrebi službe uprav no pisarniški uradnik Josip Kar dinar od areskega načelstva Maribor — levi breg, k sreskemu načelstvu v Slov. Konjicah; iz državne službe sta odpuščena upravno pisarniški uradnik pri banski upravi Janko Lapajne in policijski stražnik pri upravi policije v Ljubljani Anton Marenče. — Iz banovinske službe. Imenovan je za banovinskega uradniškega pripravnika veterinarske stroke s sedežem v Boh. Bistrici diplomirani veterinar v Novem mestu Alojzij Gunde. Premeščeni so po potrebi službe banovinski cestni nadzornik Karo! Derganc od banske uprave k okrajnemu cestnemu Odboru v Ljutomer, banovinski tehnični višji pristav inž. Hugo Fink od okrajnega cestnega odbora v Šmarju pri Jelšah k okrajnemu cestnemu odboru v Kočevje, banovinski cestni nadzornik Mirko Oreanik od okrajnega cestnega odbora v Ljutomeru k okrajnemu cestnemu odboru v Litiji s sedežem v Višnji gori, banovinski uradniški pripravnik Anton Skubic od oddelka za socialno politiko in ljudsko zdravje pri banski upravi v banovinski institut za raz-iskavanje in zdravljenje raka v Ljubljani, kjer bo opravljal upraviteljske posle ln banovinski zvanifinik Ignacij Kjuder od banovinskega instituta aa raziskovanje ln zdravljenje raka v Ljubljani v glavno pisarno banske uparve; v višjo skupino je pomaknjen in imenovan za asistenta se-kundarij banovinskega zdravilišča, na Gol- dr. Mirko Karfin. — Vefifco jOtilnianje za prof esorskl kon-Letoenj! profesorski kongres bo a. m 6- t- HL V SlTOOtfci. Med srednješolskimi profesorji vlada zanj veliko zanimanje zato, ker se bodo na njem obravna-važnejfta stanovska in šolska Procesorji bodo zahtevan nov 5trednJ690isfti zakon in sicer zato, ker Bjfasjos osaubek ureditev cele kisijm profesorji Že dav-aosgoodBL Važno je t |yrvl vrsti ureditev vprašanje napredovanja v m/2, je stalnosti v službi itd. Osnutek pa obsega tudi čisto šolska vprašanja. Na kongresu bo izvoljen tudi nov predsednik .Profesorskega društva, ker je te hir* predsednik Knežević vpokojen. Udeležencem kongresa je dovoljena polovična ^OOnfatL — Liei k operni predstavi na prostem ▼ Gorico priredi Putnik z moderni m avtoka-nom dne 16. julija. Prijave tn informacije v vseh bilje ta mah Putnflca. sssjZVOCNI KMNO SOKOLSKI DOMm V felSKL TELEFON 41-79 V soboto ob pol 9., v nedeljo ob 5.,7. in 9. uri, v ponedeljek ob pol 9. uri film vojnih grozot in velike ljubezni PARADA SMRTI Fridrich March, \Varner Bazter in June Lang V dopolnilo zvočni tednik in glasbeni predfilm. Cene sedežem: Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50. SOKOLI, pose čaj te in podpirajte sokolski kino! Istočasno sporočamo, da se od danes dalje vrse kino predstave vsak dan razen petka, in sicer ob delavnikih ob i/, 9-» oo nedeljah in praznikih pa _ob 5^ 7. in 9. uri._ V torek filmska komedija: Izgubljena žena — Letna skupščina ZVize trgovskih združenj dravske banovine, v nedeljo 10. t. m. ob 9. dopoldne se prične v sokol -skem domu v Logatcu 18 redna letna skupščina Zveze trgovskih združenj dravske banovine, v soboto 9. t. m. ob 14. bo is to tam predkemferenca. Udeležba delegatov je tudi na predkonferenci brezpogojna in nujna, ker se bo na nji razpravljalo o predlogih združenj glede reorganizacije zveze in spremembe pravil v smislu reorganizacije. Na predkonferenci se bo razpravljalo tudi o zveznih dokladah m predlogih združenj, ki so letos izredno važni. — Ii odvetniške službe. V imen* advokatov s sedežem v Ljubljani sta bila vpisana Miloš Stare in Drago Kornbaaser. — Konferenca naših in modaarsa% *e-lezniških strokovnjakov. V četrtek zvečer je bila končana v Splitu konferenca aaJMi m rnadaaj-skin železniških strokovnjakov. Trajala je 15 dni na nji je bila sestavljena nova tarifa za orevoz blaga po Mesnicah obeh držav. Nova tarifa naj U stopila v veljavo sredi avgusta. V torek se pa prične v Splitu nova konferenca, na kateri bo izdelana nova potniška tarifa. Konferenca bo trajala do 9. t -ro. — živahen zračni promet proti Trulu— Letos se je močno povečalo število potnikov, ki potujejo na Jadran na počitnice s letali. Posebno živahen je zračni promet na mednarodnih progah iz Prage in Dunaja preko Zagreba odnosno preko Celovca in Ljubljane na Jadran. Tu so mesta večinoma rezervirana že več dni naprej. Posebno radi potujejo s letali Nemci in Slovaki. Potnikov js toliko, da bi i število letal podvojiti, pa bi se komaj g ovala ves promet. rsttfiefrnn^ Stuc je bil včeraj objavljen IffsJjev dekret trgovinska poln Rumuaijo, side- v MeSfsl . osMso nam poro-rudni, U h W! lest nemška družba m ie prihodnje dni da so Antinm ottopHi fioi Iftmoem, H pa »▼oje ni jL Ta vest pa is m m Interese v Me- ▼ Spa- lim 1988 bo ro- Sed-(240 man >Kapitanovi< (384 maka roman > Kaplan štreni) in 5. snopse siovanskesa etosa**** (21« ■&***). M£kO Kranjec nam v svojem Ohstjnojn tekstu slika življenje na prekmurski rmoJfca domačiji Kafmanovih in ie v Agati Ksnitsnovi orisal lik ponosne in strastne kmetica. v Ivami Kapftanorom pa lik moem. Id te DOTi za svo-io ženo in svojo domafijo, Bomon je aw> potrdlo Kranjčevega mojstrstva v nrinove-dovanjn in rssansn _*lnnolfconja življenja. Z romanom >Kaplsn Martin Oadormacc je Slovenska malina uvedle v slovensko stovstvo novega pripovednika, bi bo sbtsJH veliko zanimanja ssse in za svoje lepo, pogumno m Sbtossao delo. V kaplanu Martinu nem je avtor opisal nekakega danosnUkeos hlapca Jerneja. Po vsebini važno, obfifcovno lepo delo bo novega pripovednflca Sedmaka uvrstilo takoj med naše najboljše pripovednike, S 5. snopičem Kidričeve Zgodovino slovenskega slovstva je ta obsežni spis zaključen. Ta snopič predstavlja s poprej iziiHmi itaruni snopiči zase zaključeno enoto, ki obsega nad 800 strani letaikonskega formata in nam podaja pregled našega slovstvenega deta od začetkov do Zoisove smrti. Spis predstavlja Osnovno delo v nasi literarni zgodovini. — Vse tri knjige prejmejo Matični člani broširane zastonj. Član Slovenske matice postane lahko vsakdo, pristopnine ni. lema članarin* znaša SO din. Za to Članarino so torej letos prejeli Ma*iend člani tri izvirne sloven-venske knjige, dva romana in eno znanstveno knjigo. Vsa tri knjige obsegsJs skupaj 840 strani! Na razpolago so tudi v platno vezani izvodi za doplačilo 12 dm za knjiga Ker so Matične knjige res dragocene, jih toplo priporočamo, — Is »Slslbenega lista«. >9*užbeni list kr. banske uprave dravske banovine< št. 53 z dne 2» t. m. objavlja navodila za sestavo občinskih proračunov za proračunsko Veto 1939/40. Uredbo o spremembah v uredbi o obsegu poslovanja gradbenih obrtov, ustanovljenih pred uveljavatvijo zakona o Obrten, postopnik za pobiranje skupnega in luksusnega davka pri uvoznem zaearmje- niu postnih pošiljk, navodila 2fl uporabo odločbe niinistjrekeca sveta M, S. br.5o/i938 O Spremembah uvozne carinske tarife, ukinitev 6L 5. pravilnika o dajanju dovolitev za proizvajanje bioloških proizvodov, popravek v naredbi min. za eoe. politiko in ljudsko zdravje o določitvi nevarnostne tabele, HI razglas banske uprave o volitvah občinskega odbora v občini Sv. Križ pri KO-stanieviei. — Premestitev postajališča Stranje m«d postajama Mestiaje—Šmarje pri Jelšah. Po-čenšj od nedelje 3. t. m. dalje se ustavljajo potniški vlaka v postajališču Stranje v km 52.290. kjer je zgrajeno novo postajaliseno poslopje. S tem odpade dosedanji postanek vlakov v starem postajališču v km 52.707. Prvi vlak, ki postane pri novi zgradbi, je vlak štev. 2113 z rednim prihodom v Stranje ob 8. uri 26 min. — Razpisana služba banovinskega cestarja. Banska uprava razpisuje službeno mesto banovinskega cestarja se progo od km 14.015 do km 18.525 banovinske ceste št 1/20 Slovenska Bistrica — zveza z državno cesto PoijČane—Mestinje. Prošnje je treba vložiti naikasneie do 31. t. m. pri okrajnem cestnem odboru v Šmarja pri Jelšah. — Holand&ka naprava preti morski bolesni. Neka holandska tvrdka izdeluje 20 delj časa aparate, ki jih uporabljajo potniki na parnikih proti morski bolezni. Tvrdka se ie obrnila na nekatere nase državljane in jim predlagala, naj bi se tudi na naš. h parnikih uvedli njeni aoarati. To eo neke vrste blazinice, ki imajo to svojstvo, da potnik ne čuta guganja, če potoži glavo na blazinico Velike nemške in angleške paro-brodne družbe so se izrazile zelo pohvalno o tei naprava, ki se bo najbrž kmalu uporabljala tudi na naših parnikih. — Radijsko predavanje o vajencih. V ponedeljek 4. t* m. ob 20.10. uri, bo predaval dr. Tone Kridper, zdravnik OUZD o vzr0 klh poškodbe pri vajencih (obratne nezgode). Dne 25. julija ob isti uri bo pa predaval v radiju dr. Albert Trtnik o počitniških kolonijah za vajence. — Sokolske svečanosti _ največja kulturna manifestacija Češkoslovaške v letu 1988. Sokolska organizacija je najstarejša telovadna skupina sveta. Ustanovil jo je leta 1962 filozof in pisatelj Miroslav Tyrš kot sredstvo, določeno za povzdigo moralnega in fizičnega nivoja Čehoa]ova£kega narod ■ brez razlike starosti, stanu m spola. Danes je češkoslovaški Sokol ena najvažnejših organizacij fizične kulture na svetu. Šteje nad 800.000 članov. Sokolske zvezne svečanosti se organizirajo vsakih 6 let, po vzorcu Grkov, v Pragi. Ta zlet, ki bo deseti po letu 1862, bo največji praznik tlačne kulture, Leta 1982 ie na Masarvkovem stadionu na-stopilo z različnimi vajami skupno 17.000 mož, 17.000 žen, 14000 dečkov m 14.000 deklic Bdi je veličasten prizor. Češkoslovaški narod vabi na obisk v Prago vse tiste, ki žele videti rezultate dobro telesne vzgoje, vse one. ki rasumejo nepopisno lepoto ogromnega vzajemnega dola, in vse one, ki Sete spoznati resnično dalo českostovaSkegs ljudstva. Potovalne pisasne vam bodo dale vsa potrebna navodila brojmlačno m vam bodo poslale prospekte. je ob prOikl letošnjega protltubei k uloasnega tedna prSoSOa ljubljanskim dnevnikom svoje položnice s prošnjo, da naročniki darujejo za človekoljubne namene Zveza. Uspeh je bfl dokaj dober. Značilna je sledeča opomba na odresku postne položnice, s katero js nakana! kaplan K. 1C dtn 15.—t >Velecenjsnl! Poslal som Vam skromen dar za uboge bolnike. Poslal bi Vam takoj, ko sto ml poshut ček, psv nisam imel niti vinarja; saj veste, kakšno v prbnorokm krajih.« Tudi drugi ki m prav asanersU foto-Fotogralkmn js na res jtrstjem medved. Je umrl v če honorarni čOne opombe, fm katerih se vidi, da js aa* stasanje aa protttonerkniomii pokret tudi v dravski banovini selo naraslo kovača. pletOca košar, eletlrotoluitlm vodstvo elektrarne, ključavničarja za ne in želenue roloje, hlapca In ivonotivarja. — Je, ali nI? Ko eo nasi lovci včeraj glodali s*** kriklfnesno našemu poročim e ustreljenem medvedu na Menmi planini so zmajevsti z glavami, osi, tale pa se ne bo krvoločni kapitalni kuniiatk..... Res, «s pogtedsJ shko, se tt zdi, da vfdH mladega medvedka ah* celo otroiko igračo, ne pa 26d ~ ie *^oiin1lia oa- Mfco Peric. Pokoli je bil dnsra le-unukuk v Katri to Carigradu. — Drasba laflunjanaga orsij«. V petek IS. t m. ob 9. url bo pri asasi sat nasslstvu ▼ Krania javna dsaana saplenjenegs orožja K keMaeiil bodo fgfcntffen* osebe, ki ss »ajiiju v snafcm ČL 8 in 18 zakona o posesti in nošenju oroifa z oblastveno nabavnim dovoljenjem v dvojniku. — Vrssse. Vremenska napoved pravi, da bo anrernenlirvo oblačno, tdpso ki nestanovitno vreme. Včeraj je detevaio v Ljabliar^ in Beogradu. NafviSja temperatura je znašala v Beograda 85, v Splita 33, v Zagrebu 31, v Ljubljani S0.4, v Sarajevu 29, v Dubrovniku in na Rabu 38, v Mariboru 28.5. Davi ie kosal barometer v Ljub^sni 7h$J2 tomperafara Jte^znaasia jjj^^^^ m Gornjem Brlogu blizu Sombora je kolovratu S2-letni Mirko Pap ob železnici. Slednjič js Jegei na tračnice tn zaspal. Kmalu je privozU vlak, ki mu je odrezal obe roki pri ramenih. Nesrečneža so pre-peljali v bokneo, kjer so ga zdravniki operirali, vendar je pa malo upanja, da bi mu resah življenje, kjer je izgubil preveč krvi. Koga v Posavini. V sisačkom je pokazalo pri vpisovanju otrok v prvi razred ljudske sole vettko nazadovanje atevfla porodov. V Brdeljaki Tišini se Je prijavilo za I. razred osnovne sole 5 dečkov in 2 deklici, v Muzilovčici 1 deček in 2 deklici, v Letovanoou 9 dečkov in 5 deklic, v Stari Droncrnd pa 2 dečka m 1 deksca. Iz Ljubljane —lj Umrli so v T^nnljani od 24. do 30. junija Bezlaj Josip. 83 let, ravnatelj mesč. solo v p., Bezlaj Marija, roj. Mihel, 75 let, učiteljica v p., Mikuž Anton 83 let, koči-jaž, Kranjc Viktor, 80 let, čevljar, pomoč., Breceljnik Lovro, 42 let. čevljarski mojster, špunt Jakob, 83 let, najemnik gostilne. Tabor Hinko, 31 let, plačilni natakar, Kavčič Martin, 58 let, drž. cestni nadzornik, Cankar Alojzij, 24 let, delavec, are-stant jetnisnlce. Polhov gradeč, DrinOVC Jakob, 81 let, mizar, pomočn., Verderber Ermelinda, 27 let, uradnica Hranilnice in posojilnice v Kočevju, Jančar Josip, 55 let. knjigovez, Krsnik Uroš, JSSŠSb uradnik V p.. 71 let, Janežič Jerica, vdova Košir, roj. Rupersek, 57 let, vdova mestu, uslužbenca, MeterC Antonija, 06 let, UvSa srožldnja, Korene Ana, 71 let, sln&inja, dr. Schwab Anton, 73 let, zdravstveni svetnik v p., Celje, R^rdan Ivana, roj. K ček. 73 let, vdova Zel. uradnika, Cerje. — v ljubljanski bolnici so umrli: Siegntund Marija. 45 let. Stara cerkev pri Kočevju, Rozman Antonija. 6 mesecev, hči kolporterja, Hartman Marija, roj. Kaferle, Žena zel. kurjača, Zg. Bitnje pri Strazisču, Mozetič Alojzija, roj. Gruden, 65 let, žena prog. mojstra drž. žel., Gruden Marija, 30 let, hči posestnika, Martin hrib pri Dol. Logatcu, Celarc Franc, 47 let, delavec na žagi, Bistra, Kralj Vilma, roj. Susič, 56 let, žena elektromon-terja, Koseze, Pogačar Milan, 7 let, sin trafikanta, Jurman Jurij, 60 let, strojni mizar, Kalan Jožef, 11 let, sin kroj. pomočnika, Odeb Marija, 5 mesecev, hči sluge, Erjavec Marija, 47 let, žena posestnika. Kriška vas pri VlsnjL gori, Gregorič Neža, 41 let, dMravrica, Dolenji Potok, obe. Fara pri Kočevju, BokaUČ Štefan, 2 leti, sin zidarja, Mengeš pri Kamniku, Eržen Neža, 52 let, dninartca. Selca pri Skorji Loki, Ja-kse Veronika, 30 let, žena fmancarja, Lož. —rj Bfso-ttaočiea! Definitivne prijave dijakinj, ki žele letovati meseca avgusta v Martmačmi (t. j. od ao. vn. do 28. vm. 1988), sprejemamo is do 10. julija. Prostora še za 5 srednješolk. Prijavljene srednješolke morajo poravnati svoje obveznosti do 10. julija. Informacije se dobe v pisarni liceja, Bleivveiaova c 23. Vodstvo. —lj Srajce, kravate — K srni huk. Nebotičnik. w t , —K Razstava D. InkiostrHa m P. L»bede. Od danes naprej je odprta razstava stik in kipov D. Inkiostrfja in P. Lobode. Vabimo vse prijatelje umetnosti, da si to zanimivo razstavo v čim večiem številu ogledajo. _lj Cigaletova m Trdinova allea bosta Od 4 julija za vozni promet zaprta zaradi cestnih del, ki bodo predvidoma trajala kakih 14 dni. —U Dobre domače ocvrte pfike — kokošja obara — izborna vina nudi Vam strelišče Pourosnifcom. Iz škofje Loke — Vieevdanski dan jo tudi letos praznovala vsa Škof ja Loka. Mesto se je odelo v trObojnios. slovesna služba božja z Df možitvami aa molitvami za mrtve na se is braaa v župni cerkvi sv. Jakoba. Cerkvenemu opravim je presostvovala vsa šolska mladina z uStesistvom, Častniški zbor, predstavnic uradov in otlastev un mnogo meščanstva tako, da je bila cerkev polna. Med cerkvenimi obredi je počivalo delo v obrtniških in trgovskih lokalih, pa todi v industrijah. Sole so zaključile svoje delo, dedka šola pa je priredila zaključno proslavo, U so se je udeležili tudi pred-stavnški domačega življenia in meščanska soav Otroci so deklamirali, prikazali več odr$kih prizorov, zapeli nekaj pesmic. Uvod no haasdo je spregovoril upravitelj g. Jere-tina, a o pomena Vidovega dne je govoril učitelj g. Horvat. Tesovadnka je bila lopo _ V vodo, v vodo! Prav smo imeli, ko napovedovali, da bo v nedeljo v loškem kopališču veselo m razigrano. Ljudstva je prispelo kot zlepa ne pomnimo. I>omačini ao ss skoraj porazgubil med množico gostov, kt 90 prSli k nam od povsod z vaemi inogočzai tusiti, Godba jo igrala vesele P° skoenies, voda je bita topla, razpoložeiiie odtieno vse do večernih ur, ko so ljudje le polagoma zapuščali srečno izbrane prostore kopališča. Ker vročina prav nič ne sekana in ie nasprotno vedno hujše, bomo imati v kopališču še najživahnejse vrvenje. — Geometar katastrske sprave bo redno posloval po odobrenem potnem načrtu v §kof ii Loki 4 julija. — Razračunavanje s faojaieo. V ponedeljek, ko ie is več aH manj legla Skofia Loka k počitku, je doživel Mestni trg majhno sonaacijo... Bog sna odkod in kako je prispela na vogal 11 sinus prostranega trga ženica s Čerto napolnjeno t gnojnico. Le trenutek je tnV> treba počakati šn Že se je z drugega konca prikazala druga ženska Kakor bi mignU, čerfa je ssrčala MDNDSNOgT N4ANJe! JEAX CRAnrORP v velikem družabnem ritma Vvllmun Powe0 Robert Montgomerv POD KRINKO LJUBEZNI KINO MATICA 21-24 Znižane poletne cene! PO zraku in v ono drugo rensko postavo, ki se ji je ractika cnopia po obleki - -. Ne. kati seveda ie odletelo te žlahtne tekočine tudi po pločniku in po tleh! 6%> je v$e z amerikansko naglico in brez najmanjše besede •. - Ko je jimaJcinja. 6 Serfb opravila svoje delo, jo je jedrno ubrala proti trjfU Sv. Jakoba, pa todi ona druga, ki je prejela tako nepričakovan dar. ni čakam, da bi redki meščani pasli na njei svoja si jsia, hitro je iatginila. Če prav sodimo: Konec bo pred sodiščem! Z Zidanega mosta — Klub balizarjev. Pred kratkim s« je ustanovil pri nas kftub baljmarjev. karereiza vodi šolski upravitelj g. Franc Musar. G. Sredko Ivanusa je nabavil nove brasU>ve krogle, 8 katerimi prav pridno batkinajo pred šota — Kopanje v Savinji. V dnevih hude vročine ie zelo veliko kopalcev v Savinji, pa tudi v zunanjem bazenu kopališča v Rimskih toplicah. Ker m kopališča ob Savinji, onozarjamo kopalce, naj bodo previdni s SVOJO obleko in ostalo imovino, ki jo kar na slepo postavljajo v grmovje. Po okolici se klati namreč mnogo delomranežev. _ Prošnja ieleiniški direkciji ▼ Ljubljani, odnosno upravi na Zid. mostu. Na Zidanem mostu je že dolgo hudo pomanjkanje stanovanj, zlasti družinskih, katerih nI mogoče dobiti za nobeno ceno in to rz enostavnega razloga, ker jih ni! Spričo ozke doline ob Savinji ni mogoče postavit« nikjer hiše. Nekje ie mado zemljišča, katerega Je odkupil neki domačin in tadco ie iaidjučena gradnja vsakršnega stanovanjskega poslopja. Zato bi t: Verski govor (g. dr. Grivoc Franc). — 10: Vesel drobiž (plošče). 10.30: Otroška ura (gdč. Si&vtica Vencajz). 11: Prenos promenadnega koncerta sojasaš godbe. — 12: Slovanske pesmi in papsvke (plošče). — 13: Napov**tL — 13.-20: Opol-danski koncert Radi^Szegs orkestra. — 17: Kmet. ura: Gospodarska navodila in poročila. — 17.30: Koncert lahke giajste. sodelujejo ■ i£g. Janko Praprot nik (harmonik <0 Vilko Skok in Kosi Iva« (oHraslci duel). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. 19.50: Paul Roboson pote (pVoeče). — 20: Iz slovanskih Oper. Sodelujejo: ga. Ivanka Rfcbičeva in ga. N-uša španova iea Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročil.'U— 22.15: Lahki* nog naokrog (plobče). — Konec ob 23. url Ponedeljek. 4. jnTl}a 12: Kmečki trio. - 12.45: PorO&la. — 13: Napovedi. — 13.20: Konrert slovenskih na-rodftttl pesmi. SorteHire Friderik LsssSS ir. Radijski orkester. — 14: Na»povedi. — 19: Naipovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zan.ni voKtL — 20. Plošče: Maniusi-ko: Hrabina. uvert. (61. onk. v:vršavake oje-re): Rozycki: Valček iz baleita >Ooopod Twardowsiki<. 20.10: Vsroki poškodb ;.n vajencih — obratne neagode (g. dr. l<»iw Krišper). — 20.30: Prenos iz Prage: S*i nostni koncert ob X. vsesk>v. sokolakani ^ tu. — 22.30: Napovedi, poročila, ptosče. — Konec ob urL Torek. 5. julija 12: Vesellimo se življenja (plošče). 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — ISđfc Opokianskt koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, polnili. — 19.30: Nac ura. — 19.50: De***, minut, zabave. _ 20: Misei^eaipi. suita (i^iosČe). — 20.10: Gotsko stensko slikarstvo na Dolenjskem (g. Jože Gregorič). — 2U.30: Koncert Radijskega orkestra. — 21.15: RralmiiOva ura. Sodesuje^o: gdč. Rožnik Dana (adt.) s\ g. prol Marjan Liipovšek it^preniljava m solo). — 22*. Napovedi, poročila- — Prenos iahke glasbe iz kavarne >sJebortičn,k< Konec ob 23. uri. Sreda, 6. jalija 12: Amrfeaci mojstri (pttofl&e). — 12.«: Poročila. — 13: Napovedi. — ia20: PlSJ ta trata (plošče). — 14: Napovetfi- — 18: M.,, gistrov trio. — 18.40: Opazuj ki pnjskniaj (g. proi. Miroslav Adlesi/0- — 19: Napo poročUa. — 19.30: Nac ura — 19.50: F loto w: Aleksander Stradella, uvert. (pio^oe). 20: Kvartet mandolin. — 20.4^: Kotu«!! pevskega zbora >Ljub4janeki Zvone— 21.30: rk>lgarska plesna glasba (plosoe). — - ■ Naipovedi, poročila. — 22.15: Harmonika solo, g. Rudolf P ili h. Konec ob 23. uri. Četrtek, 7. julija 12: V poletju za oddih (ipiosče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert sJovenskin skladateljev (Rad. ork). — 14: Napovedi _ 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac ura. — 19.50: l>eset minut zabave (g. Fr. Lipah, član Nar. gled.). — 20: Puccini: Dva speva iz opere Madame T»ut-terfly fZlata Gjungjenac) — ploSče. - 20.10: Sloveiiscina za Slovence (g. dr. Rudolf Ko-laniič). — 20.30: Violinski koncert g. prof. Karla Rupla, pri klavirju g. prol. M. Lipov-šek. — 21.15: Koncert Radijskega orkestTa. 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Okrogle ia vesele (plosoe). Konec ob 23. urt. Petek, 8. jnllja 12:Naši pe^ci* na^e pevke (p\o3fa). 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega, orkestra. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila, — 19.30: Nac ura. — 19.50: Poročila o izseljencih. — 20: Bizet: L'Arlesienae, uvertura — plošče (vel- simf. orkoster). — 20.10; Ženska ura: Posvetovalnxa za matere (ga. prol. Olga Grahor). — 20.30: Koncert. Sodelujejo: Pevski zbor >Ca,nkar< in R.«lijeki orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30' Angleške plošče. Konec ob 23. uri. Iz Laškega — Šolski 'zleti. Kakor veako leto, smo imeli tudi letos priliko opazovati vež iaie-tov šolske mladine raznHh ioi. ki je posetila Laško. Krasna lega, ugodne železniška z veze ter znaonenitosti kraja, vse to usposablja Laško kot eno naj^ipoVočlvivejših krajev za take izlete. Pri tem smo videli, da si je ogledala šoteka mladina VaJantinjeev muzej, farno cerkev, ki je svojim gofsko :o-manskjm slogom m haročnimi oltanji res reoScoet. Dalje s*no videfl. kako se je povzpela mladina na razvaline starega gradu ter se divila krasnemu raogledu. Zal, da pa smo imeti redko prilfko vio>ti, da bj si bila «ola ogtedala Sotof?ki dr»m, *o monumentalno zgTadbo, žarišče duševne im. tfl kufbure. Letošnje soSOco leto ie sicer končano, zato pa priponrf^rso at bodoče vodi-teijem teh sorskih ekaVnmi, da ne zaimudj-jo te prilike, alto bodo poeoani Laško % «t*v 145 >SLOVENSKI NAROD«, sobota. 2. juBja 1W8. 9 J ic Stnm 5 ■ i Novo zdravje - tisoči vtiskov Proti revmi, boleznim srca, živcev, prebavnih organov, ženskim in pljučnim bolesnim vseh vrst Je zdravilišč svetovnega slov Sijajna zdravniška oskrba. Zajamčeno uspešno Informirajte se v vseh potovalnih pisarnah. BSSSSBl MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek pose pel. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAZhO Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din TRAJNO ONDDLACUO ter barvanje las, obrvi in trepalnic izvršujem vestno v norem salonu GODINA, Sv. Petra c 3, prt Marijinem trgu. 1745 JESENSKI CENIK cvetličnih in gospodarskih semen ter cvetnih gomoljev s preko 1000 vrst, s prekrasno barvanimi platnicami, dobite zastonj.1 Pišite ali pa pridite ponj. Sever i-Komp., Ljubljana. 44. R. 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 6.75 din. >Julijana«, Gosposvetska c. 12. LAHKA LETNA OBLAČILA vetrni suknjici, perilo L t 4 prodaja najceneje PBESKER, Sv. Petra cesta 14. l.FL . . - •.. .. - - gnan • -......niiiisnK •. .".ry\ MALINOVEC pi-isten, naraven, s čistim sladkorjem v kuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLl, Ljubljana, nasproti >Nebotičnikac L......................... ..ji... . :•;< PRIPOROČA SE letovišče in kopališče Sorli, Gorenja vas uad Sk. Loko. 1H75 TRAJNO ONDULACUO s 6-mesečno garancijo, v modernih frizurah. Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno Din 60.— »SALON MERLAK-r, Sv. Petra cesta 76. 1<81 Bemda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din NATAKARICA vajena gostilne In hišnih del. do 25 let. čedne postave, dobi takoj službo. Lahko je ločenka ali vdova brez otrok. Sliko in svoj polni naslov naj pošlje na jpravo »Slov. Naroda« pod Šifro »Natakarica do 25«. 1800 VRTNAR samostojen strokovnjak v vseh panogah te stroke, neoženjen, išče stalno službo. Nastop po dLa femme chic«, Anica punekf Ljubljana, ftelenburgova 6/1. 1802 KUPIM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek s Din STRUŽNICO ZA ŽELEZO " (Drehbank) višina konic nad 250 mm, dolžina 1 m naprej, kupim. — Trgovina strojev Dovžan, Frančiškanska 4. 178» POUK Beseda 00 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din STROJEPISNI POUK Večerni tečaji, oddelki od 6 do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. zvečer. Šolnina zelo nizka. Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. Posebni tečaj za starejše dame m gospode. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. 1443 ŠOFERSKA ŠOLA pooblaščeno koncesionirana — L Gaberšček, bivši komisar za šoferske izpite, Kolodvorska ul. 43, telefon st. 28-28. 1516 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Največja zaloga PERJA In PUHA tal nizke cene! — Prodaja KLAVZER, Vošnjakova ul. 4 1787 MEO letošnji, gozdni, sveUorumen, zdravilen in zajamčeno čist, vrč od 10 kg Din 150.—, 30 kg Din 140.— franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla 1778 BUKOVE ODPADKE suhe, 500 kg za 115 dinarjev, trboveljski premog in drva nudi tvrdka KURIVO, Tvrševa ceSlov. Naroda« pod >Točen plačnik 400«. 1700 VELIKO PRAZNO SOBO ulično, za pisarno, obrt, stanovanje, center Ljubljane, oddano. Mestni trg 11/L 1792 GOSTILNA v sredini Vrhnike, pripravna tudi za vino toč dalmatinskega vina, se takoj odda v najem. Informacije daje lastnica Ana Strzinar. Stara cesta. Vrhnika. 1797 TRGOVSKI LOKAL / najprometnejši ulici Ljubljane se odda proti nizki najemnini. Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 1793 OPREMLJENO SOBO snažno, s strogo separiranim vhodom, oddam dvema gospodoma s 16. t .m. Naslov v upravi >Stov. Naroda«. 1803 Opekta ffavadon zavojček mm psfnlliai t kg marmelade, cena Dim 4r— rrrTnnfTrrTmrTTTrvr^ u ■ M ■ ■ ■ ■ ■ ■ B ■ ■ I B uri u*uiiii«j«r;!niiiuii!i]iitf.uiii'tmi Otroški vozički Dvokolesa, najnovejših motorji, stroji modelov tricikli pofresijlvl PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEL LJUBLJANA, Karlovska cesta 4 — Podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26 prevladuje živa pestrost barvi Od S u Jaka do Kotor ja sijo vse dame rade elecjaniite obalslce obleke. Short ali lLe naprej, brez miru. . .« Nato bo nastopila ženska deca z vajami ljubljanske župe, moški in ženski naraščaj s praškimi vajami, moška deca pa z okrožnimi vajami. Po kratkem odmoru bo orodna telovadba, nato nastopijo člani trboveljskega okrožja, zaključna telovadna točka pa bo nastop članov in članic s praškimi vajami. Slavnostni del bo zaključen s snemanjem zastave, tel o vadeči oddelki pa bodo zapeli cHej Slovani>. Potem pa se bo vršila na ve-seličnem prostoru družabna prireditev. Na našo sla vnos t vabimo vse Sokole in prijatelje Tvrševega pokreta. Po dosedanjih prijavah se bodo udeležili naše prireditve v večjem številu društva iz Litije, Ponovič-Save, Zagorja, Trbovelj, št. Vida pri Stični. Ivančne gorice in Sokolske čete s Polšnika. V našo dolino pa vabimo tudi goste iz zunanjih krajev, zlasti iz Ljublja- ne, saj imamo ugodne železniške sssam Zdravo! 35-letnica ljutomerskega Sokola Letos poteka 35 let, kar je razprostrl Mor. s ki Sokol svoja krila v Ljutomeru, odkoder se je širila sokolska ideja po vsem Morskem polju kjer stoje že danes mnoge sokolske postojanke. Krepko pred njimi pa koraka ljutomerski Sokol, ki nam je pokazal še vsako leto uspehe svojega dela s telovadnega in prosvetnega polja. V proslavo 35 letnice je bila na predvečer telovadnega nastopa prirejena zek> dobro obiskana telovadna akademija. Program akademije ie obsegal nastop vseh društvenih odsekov, tedaj v glavnem tehnični in prosvetni del. Tehnični del je obsegal nastop šestorice (gi mm as t ione vaje članov), orodno telovadbo (drog), in dvanajstorice (ritmičine vaje članov in član-c). Vse točke so bile izvajane e spremljavo klavirja. Nastop telovadcev in telovadk pa je bil strumen, harmoničen in eksakten. za kar gre zasluga br. Marifiiču in br. Pohlu. ki sta pri študiju pokazala vse svoje tehnične sposobnosti, dokaz za to je dejstvo, da so se telovadne točke morale celo ponoviti ob velikem odobravanju ob-činstva. S prosvetnim delom akademije so nam Ljutomerčani pokazali veseloigro Ljubosumnost ki je prav dobro uspela. Tu smo videli naše nove igralske moči, ki so se v doživljanju dejanja prav dobro obnesle ter so poleg ostalih igralcev izborno rešile svoje vloge. Spretna režija in scenarija br. Stoparja ie povzdignila zunanji efekt Lutkovni odsek je nastopil s 4 dejanji iz Fausta, čigar izvedba je bila v rokah br. Ber-ceta. Nove lutke in kulise ter vsa zamisel br. Berceta je bila prav dobra. Pevski nastop ie obsegal 4 narodne pesmi, ki so prav dobro zvenele. Alegorična slika, ki je zaključila pester spored akademije, je predstavljala Tvršev sestav. Med odmori je igral društveni orkester pod strokovnim vodstvom br. Ivana Seršena. Vsem sodelujočim moramo na uspehu akademije iskreno čestitati, ker so pokazali, da stoji ljutomerski Sokol na trdnih temeljih. Zdravo! ,mm Na eklopsici Charles Fallot pripoveduje: Na oklopnici je bil zdravnik major, ki se je bil postaral v svojem poklicu in ki je poznal vse zvijače, kar so se jih kdaj lam i si tli mornarji, da bi jim ne bilo treba delati, da bi se izognili kazni ah pa da bi dobili dopust. Major je spadal med tiste, ki jih ni mogoče preslepiti če je šlo za težko bolezen, je bil njegov pogovor s bolnikom vedno isti. — Kaj vas boli, prijatelj? — je vprašal major očetovsko. — Trebuh me boli, gospod major. — Ce vas boli trebuh, popijte kozarec morske vode, pa boste zopet zdravi. — Noga me boli, gospod major. — Držite jo nekaj časa v morski vodi, pa bo zdrava. — želodec me boH, gospod major. — Popijte dva kozarca morske vode, pa vam bo odleglo. Skratka, majorjev«, zdravilna, metoda je bila splošno znana Za vse bolezni je predpisoval morsko vodo. Nekega pomladnega jutra je priplula oklopnica pred Saigun. Ifa ograjo naslonjeni mornarji so videli, da se hočejo odpeljati častniki z motornim čolnom na obalo, častniki so se živahno pomenkovali v trenutku, ko je major prestopil mostiček, da bi vstopil v čoln. Tedaj ae je pa pri valil velik val, potegnil je čoln za seboj in major je izginil pod vodo. Ko so ga častniki pogrešili, so vprašali mornarje: — Kje je major? Mornarji so pa odgovorili smeje: — Gospod major je v lekarni. Trnek znak demokracije Američani, ki radi vse izražajo s številkami, se zelo zanimajo za krivuljo Roose-veltove priljubljenosti v javnosti. Našli so za to sistem, ki jim omogoča do 5% točno uganiti razpoloženje javnosti. In tako rišejo diagrame, podobno kakor beležijo barografi in termografi kolebanje zračnega pritiska in toplote. Od leta 1932 se je baje gibala Roose vel tova priljubljenost med 61 in 51% tako, da njegovi izgledi nikoli niso padli pod minimalno večino glasov. Tudi v najhuših časih srditih kampanj je imel Roose vel t v javnosti potrebno zaslombo in podlago za svojo oblast. Po zadnjih ugotovitvah bi glasovalo za Roosevelta najmanj 56% volile e v, če hi v Ameriki zdaj razpisali volitve novega prezidenta. Zanimivo je, da prezidentova priljubljenost v javnosti narašča, kadarkoli gre na dopust in doseže višek, kadar hodi Roose-velt na ribolov. Nekemu tujemu novinarju, ki se je čudil, kako je to mogoče, je dejal poznavalec ameriških razmer: »Glejte, to je vendar logično. O Rooseveltu se je večkrat govorilo, da hoče postati ameriški diktator. Mnogi ljudje so to verjeli, toda prezidentovi dopusti in njegov ribolov to vedno zanesljivo ovrže jo. Nobena prezidentova izjava bi ne mogla ovreči takih govoric tako, kakor trnek v njegovi roki. Prezident, ki hodi na ribolov, vendar ne more imeti diktatorskih skomin. Ali si morete misliti diktatorja s trnkom? Vidite, trnek je zanesljiv znak drzavn'kove demokratičnosti . 20.000 reševalcev Letos poleti je nastopilo na angleški obali službo 20.000 reševalcev. Vidiš jih po vseh kopališčih m letoviščih, kjer jih lahko poznaš po znakih na rokavih v obliki rešilnega čolna v rdečem trikotniku. Vsak izmed njih ima kolajno za rešitev življenja, odlikovanje Kraljevskega reševalnega društva. Mnogi imajo za seboj že več junaških činov, saj so rešili ti požrtvovalni mladeniči že marsikaterega nesrečneža iz morskih valov. Vsi opravljajo svojo službo prostovoljno in ne pričakujejo nobene nagrade. Ta veliki reševalni zbor je bil ustanovljen leta 1932 in je štel samo 800 mož. Zdaj šteje blizu 200 oddelkov in v vsakem je povprečno 00 najboljših plavačev. Lani je bil ustanovljen poseben oddelek za dekleta in fante do 18. leta. Ti nosijo na rokavih namestu rdečih zelene trikotnike. Vsak reševalni oddelek ima posebno reševalno vrv in rešilni pas, izum tajnika rešilnega zbora kapitana A. E. Briseoe. Zanimive številke Iz Amerike je prišla zanimiva statistika o številu in po setu kinematografov na svetu. Ob koncu L1936 je bilo na vsem svetu 97.000 kinematografov, ob koncu lanskega leta pa samo 89.097. V Ameriki imajo 16 tisoč 98 kinematografov, v katerih je prostora za 10,720.420 gledalcev istočasno. To pomeni, da pride na eno predstavo povprečno 640 gledalcev. Po neki ameriški statistiki je bilo lani v kinematografih vsak teden povprečno 84,000.000 ljudi. Tudi angleški podatki kažejo, da po set kinematografov stalno narašča. Od leta 1920 do 1933 je narastel za 30%, če vzamemo tedensko povprečnost. V Angliji je dalo lani 1,120.000 obiskovalcev za vstopnice 45,000.000 funtov. Oglejmo si še dohodke ameriških filmskih igralcev, režiserjev itd. V oklepaju je znesek, ki ostane poedincem po od računanju raznih javnih dajatev, zavarovalnih premij itd. V tem seznamu so tudi nekateri znani filmski producenti, ki pa stoje za znanimi filmskimi igralci. Zanimivo je, da je znani producent Schenck na predzadnjem mestu. Dohodkov imajo: Gary Cooper 370.214 (127.753 dolarjev) Ronald Colman 362.500 (126.056) Ciaudette Colbert 350.833 (123.4891 Mae Westova 323.333 (117.439) Madelaine Carroll 287.913 (109.405) VVarner Baxter 284.384 (108.558) Marlene Dietrich 269.333 (104.945) Darryl Zanuck 260.000 (102.706) Ruth Chatterton 249.500 (100.176) Charles Boyer 249.145 (100 083) Rudv Vallee 238.744 (97.379) Joseph Schenck 130 000 (67.303) S. R. Kent 122.464 (65.045) dolarjev. Položaj v naši rudarski industriji Zanimivi podatki iz brošure, ki jo je izdala legalna zastopnica vsega rudarskega delavstva Slovenije Trbovlje, 1. julija Načelstvo H. skupine Rudarske zadruge, ki je legalna zastopnica vsega rudarskega delavstva Slovenije, je nedavno izdalo lično brosurico, v. kateri opisuje razvoj rudarske industrije, kakor tudi mezdne, delovne in socijalne razmere med delavstvom v posameznih rudnikih v Sloveniji v lanskem letu. Podatki, ki jih je zbralo načelništvo, so tako zanimivi in pomembni, da je prav, ouiiiruuzds irisuqo «Ouas|S a iuiiLu z ao tudi širšo javnost, zlasti pa nase rudarstvo. Uvodoma se načelništvo bavi s splošnimi socijalnimi problemi rudarskega delavstva. Rudarska kriza, ki je v letih 1933—1934 dosegla vrhunec, je lani nekoliko popustila, kar je ugodno vplivalo tako na zaposlitev kakor na zaslužke rudarjev, ki so se zbolj-šali in kar je imelo za posledico splošno zboljšanje socijalno - ekonomskega stanja rudarskih delavcev, njihovih družin, prav-tako pa tudi za ostali gospodarski okoliš rudarskih revirjev. Toda posledice te težke krize se bodo nedvomno čutile še dolgo časa in bo moralo sedanje ugodnejše stanje trajati več let, da bodo rane, ki so jih prebivalstvu rudarskih revirjev zasekale težave zadnjih let, izlečene. Statistično je dokazano, da je rudarsko delavstvo v letih krize izgubilo nič manj kot 800 milijonov dinarjev, kar znaša preko 100 milijonov letno. Na mladim se bodo poznale posledice pomankanja šele poznejša leta, kakor se danes kažejo posledice na mladini, ki je bila rojena in doraščala v letih pomanjkanja med svetovno vojno. Splošno stanje se je med rudarskim delavstvom lani zbolj-šak), v revirjih nastaja zopet živahnejše življenje, kakor spomladi v panju po zimskem mrazu. Zboljšanje je nastopilo tudi glede zaposlitve rudarskega naraščaja. Lepo število rudarskih sinov je že dobilo zaposlenje po rudnikih, čeravno se zaenkrat Še ni moglo ugoditi vsem prošnjikom. Ako bi rudarsko starostno zavarovanje odgovarjalo potrebam, bi lahko zapustili številnejši starejši rudarji delo. Odšli bi lahko v zaslužen pokoj, mlajšim pa bi odstopili svoja delovi-sča. Gospodarske in socijalne razmere bi bile vsled ugodnejše konjunkture in boljše zaposlitve rudarskega delavstva nedvomno ugodnejše, ako bi hkrati ne pritisnila draginja. Kakor hitro je bilo rudarsko delavstvo bolje zaposleno, so cene najvažnejšim življenjskim potrebščinam vidno poskočile. Večji zaslužek, ki ga je rudarstvo doseglo Z ugodnejšo zaposlitvijo, je v veliki meri služil le za kritje višjih cen življenjskih potrebščin. Podražitev življenjskih potrebščin pa je imelo za posledico mezdno gibanje rudarjev skoraj v vseh rudnikih Slovenije. Delavstvo je skoraj povsod doseglo zboljšanje, četudi ne v oni meri, ki bi odgovarjala zvišanju cen življenjskih potrebščin. V posebnem poglavju razpravlja nato načelstvo skupine o novem pravilniku bra-tovskih Skladnic ter omenja zlasti §§ 50 in 82 pravilnika, ki govorita o čuvanju že doseženih članskih let pri bratovski sklad-nici odnosno o ustanovitvi nezgodnih rent ponesrečenim rudarjem, proti katerim določbam so delavska zastopstva pod vzel a primerne ukrepe, pravtako pa se je načelništvo tudi intenzivno bavilo z določbami osnutka novega rudarskega zakona, zlasti določbe o nerubljivosti rudarskih mezd, o nadaljnem obstanku Rudarske zadruge, ki se naj razširi na vso državo in o drugih vprašanjih, ki jamčijo za zdrav in pravilen napredek rudarstva v državi. Odnošaji med rudarsko oblastjo in delavskimi zaupniki na eni in slednjimi ter delodajalci na drugi strani so se razvijali tudi lani ugodno, zlasti je Rudarska oblast u važe val a razne nasvete, prošnje in intervencije, ki so šle za tem, da se odnošaji med delavstvom in podjetji ublažijo in zboljšajo. Delavski zaupniki so imeli v na-čelstvu H. skupine močno oporo, ki je zaupnikom omogočila da so vsako zadevo rešili hitro in uspešno. Delo zaupnikov in načelstva II. skupine je bilo tudi lani zelo intenzivno, kar je rodilo mnogo uspehov. Delovanje za dobrobit rudarskega delavstva je bilo neumorno in nesebično, kar je zaupnikom samim v zadoščenje. Načelstvo II. skupine je v posebnem poglavju podrobno opisalo položaj na posameznih rudnikih v lanskem letu. V največjem rudniku v Trbovljah so Izgledi za zaposlitev povoljni tudi v naprej, enako tudi v Hrastniku, v Zagorju pa je obstojala nevarnost ustavitve enega dela obrata radi neprilik, ki so jih delali neki posestniki pri odkupu posestva, pod katerim so premogovna ležišča. Sedaj je tudi ta nevarnost odstranjena. V ostalih manjših rudnikih so bila zaključ-ena večja ali manjša mezdna gibanja, ki so rodila skoraj povsod ugodne rezultate za delavstvo. Iz statističnih podatkov, ki jih je na koncu objavilo n^čel^tvc n. skupine, je razvidno, da so zaupniki lani izvršili 1721 intervencij, načelstvo pa je imelo 38 konferenc. 118 sej, 101 sestanek. 26 shodov, poslanih je bilo 69 delegacij in 22 brzojavk. Rudarske in plavžarske mezde so znašale lani v dravski banovini 98 686.142 din, torej za okroglo 19 milijonov več nego v letu 1935. — Barva oči in premoženje Veliko zanimanje za zvezo med kulturo in raso je privedlo nedavno nekatere nemške učenjake na misel, da so preizkusili rasno konstitucijo kmetov glede na premoženslko stanje. Za konsstitucijski znak so izbrali barvo oči in premožnost so presojali po množim poljedelskega orodja. Ugotovili so, da imajo premožni kmetje v 32*/o temne oca, sdroanašni pa samo v 7 odstotkih. Prevedeno v jezik, ki ga govori baje-slov je o severnem človeku, pomeni to, da ima svetlooki severni kmet manj osebnih pogojev za premožnost nego črnoki, torej baš nasprotno, kar bi pričakovali po nauku nemških rasistov. To proučevanje je pa poučno še v enem pogledu. Je namreč tako temeljito, da je težko ne smejati se mu. NA PLESTJ — Ah veste, gospodična, da sem se na-•jčil plesati na godbo iz radia. — No, saj to se vam tudi poznaj ptese-te namreč tudi vse motnje. PREVIOEN ŠOFER — Jaz hočem imeti previdnega šoferja. — Torej vzemj našega. On hoče hneti tudi plačo vnaprej. OBOJE — čruj, prijatelj, afi si se že ožena!, ali pa si de vedno kuhaš sam? — Oboje. R F REYBAUDOVA' 15 05UETR ROfTlflN QEKLI5KE6fl SRCR Naslednje noči, ko so ugasnile v samostanu vse luči, je odprla Tereza svoje okno. Luna se je že bližala zatonu in z zadnjimi žarki je obsevala Te-rezino celico. Na nebu in na poljih je vladal povsod mir. Redovnica je odložila volneno oblačilo; pokazali so se njeni krasni lasje, ki so jih bile nedavno postrigle usodne škarje in ki so bili zopet zrasli dolgi in svileni Odpela je svoje samostansko oblačilo in zase pe tal a: Raje oblečem stokrat rase vino, nego da bi zopet nosila samostansko oblačilo... Potem je oblekla svojo posvetno obleko in obdržala ni nič samostanskega ,niti škaputirja, ki ga je imela okrog vratu. Ko je bilo vse končano, je položila pred okno svoje sandale in svoj pas. Potem je privezala vrv na okno tako, da bi jo lahko od zunaj potegnila k sebi. V tem zadnjem trenutku ji ni odpovedalo niti srce, niti glava. Pogledala je doli; bila je tema in voda je šumela pod zidom kakor na dnu brezdna. Tereza je vrgla skozi okno svojo obleko, svoj črni pajčolan in videla je, kako je padla na ozek pomol, ki je tvoril nevarno stezico med reko in samostanskim zidom. Tedaj ni molila k bogu, ker je mislila, da jo je zavrgel, pač je pa sklenila roke in dvignila oči k nebu, rekoč: Mati božja, pomagaj mi! Končno je zlezla skozi okno in se jela spuščati po lestvi iz samostana. Toda njene moči so bile kmalu izčrpane. Krči so ji jeli zvijati slabotne roke. Viseč nad prepadom je slišala strahotno šumenje. Mrzel pot ji je oblil čelo in zdelo se ji je, da se jo dotikajo strahovi s svojimi krili. Se trenutek je poskušala kljubovati tej strašni utrujenosti in znova napeti sile, pa so jo moči zapustile in zatisnua je oči. Bila bi strmoglavila v vodo, da ni začutila pod nogami nazidka pred zamreženim oknom oblačilnice. Instinktivno se je oprijela te opore in stala tako nekaj minut na ozkem nazidku. Počasi so se ji vračale moči. Ta počitek, to je bilo življenje, ki jo je osvobajalo iz grozot smrti. Ko si je slednjič opomogla, se je jela znova spuščati po lestvi in tako je srečno dosegla tla. Bfla je vsa izčrpana in omamljena, ko je stopila na zemljo. — Qj, — je dejala razprostirajoč roke, kakor da bi hotela objeti ves svet, — svobodna sem... Cez dobro uro, ob zadnjem udarcu zvona, kKčo-čega k jutranji molitvi, so se vse celice velike spalnice odprle, razen Terezine četice. Sesti* nadzornica je stopila k vratom in potrkala. Ker se ni nihče odzval, je prišla predstojnica in odklenila vrata s svojim ključem. Celica je bila prazna. Vse sestre so prihitele, prednica in nadzornica sta vstopili v celico. Našli sta sandale pri odprtem oknu in v jutranji zarji sta opazili spodaj črn pajčolan, viseč na grmu, čigar veje so segale do vode. Predstojnica se je zgrozila in stopila korak nazaj. — Sestre, — je dejala in pokleknila, — sestra Frančiška si je končala življenje, utopila se je___ Molimo za njeno ubogo dušo. v XL SREČANJE Tereza je šla kar na slepo srečo. Okrog nje se je pletlo toliko ovir in nevarnosti, da si ni upala razmišljati o njih. Krepila jo je samo nekakšna podzavestna volja in ta jo je gnala naprej. Tako je stopala čez polje do jutra in ko se je jelo daniti je bila na bregu Taja, na kraju, kjer je raslo več visokih dreves in grmov. Pogled ni mogel prodreti gošče, pokrivajoče dolinico med griči, liki preproga Slišalo se je samo tiho žuborenje reke in ptičje petje v mladem jutru. Tereza je bila vsa izčrpana, tako je tekla in silna utrujenost je onemogočala njene kretnje. Moči so jo zapustile in legla je pod grm. Čutila je tako veliko potrebo po počitku, da je vzlic svojemu strahu kmalu trdno zaspala. Vzšlo je solnce in njegovi topli Žarki so posušili roso. Lahen vetrič je majal veje in zazibal Terezo v sladek sen. V tistem gozdu je bilo polno divjadi. Lahkonogi damjaki so skakati med brezami, jeleni so se pasli okrog vode in ogledovali od. daleč žensko postavo, napol zakrito z vejami in ležečo nepremično kakor lovec na preži. Tereza je spala že več ur, ko jo je naenkrat prebudilo srdito lajanje Krdelo psov je pridrvelo po dolini naravnost proti grmu, pod katerim je ležala. Kliknila je prestrašeno in skočila pokonci. V naslednjem hipu se je prikazalo več gospodov, za njimi pa njihovi hlapci. Vsi so se ustavili ob pSjgledu na mlado, bledo ženo skuštranih las in presenečeno so jo gledali, kako prihaja izpod grma. — Pri svetem Jakobu! — je vzkliknil eden izmed lovcev. — Kdo je ta krasna Magdalena in kdaj si je izbrala v Aranjuezki dolini svoje puščavsko bivališče? — Gospod! — je vzkliknila Tereza in stopila h kavalirju, ki se ji je zdel med vsemi najuglednejši. — Za božjo voljo vas prosim, vzemite med pod svojo zaščito. — Ne bojte se, drago dete, — je odgovoril gospod smeje, — niste prišli razbojnikom v roke. Vsi smo pošteni ljudje. Te besede govoreči lovec je bil mlad mož zelo prijetnega obraza. Pod klobukom s črnim peresom so se mu svetili gosti kodri plavih las. Njegova polt je bila čudovito bela in njegove ko ral dne ustnice so se dobrohotno smehljale. Bil je dokaj skromno oblečen, nosil je črn suknjič z ozkimi rokavi, pod ovratnikom se mu je pa videl širok rdeč trak. Tereza se mu je zaupljivo približala in se ozrla po njegovem spremstvu. Oči vseh so bile uprte v njo s posebnim izrazom presenečenja in radovednosti. Čutila je te poglede in rdečica je zalila njen obraz. Boječe in proseče je odvrnila pogled od lovske družbe. V njenih očeh je bilo toliko iskrene zadrege in toliko božanstvene mikavnosti, da je kavalir ves v ognju vzkliknil: Zs upravo m del Usta Oton Christof — Vsi v Ljubi ju*