PROSVETA
glasilo slovenski narodne podporne jednoti
•vailki I
»o.
Uradniški ln '»preveliki prodori, MI7 ~ Lawndala Ave.
Office of PnUkatlaa« MIT So. Lawadato Av«. T.Uphooo. BookvroU 4S04.
KaUrad m avcond-clam
»t ChiMVO.

— J----
Progled liiiiikdogodkov
(A1 SEPTEMBRA BO PUSTI-^ODELO 158,000 RUDARJEV.
trajanja niso vsled trmoglavosti podjetnikov ni« pomogla.
philadelphia, Ps. — Ns koncu »h brezuspešnih pogajanj je *n Lewis, predsednik rudar-te organizacije, napovedal pre-lilije vsakega dela na polju riga premoga dne 1. septem-n, SUvka je bila napovedana, g podjetniki nisci iintell Ugodi-^eset-procentnemu povišanju etde in ne sprejeti zahtevane-j-check off" sistema kakor tu-drugih zahtev rudarjev za no-
0	pogodbo.
Napovedana stavka se tiče 18,000 rudarjev na polju trde-
1	premoga, izmed katerih pa i bo mogoče kakih 10,000 osta-pri delu za vzdrževanje rudni-
popravil, pumpanje vode in ižnega.
Pri pogajanju v četrtek za-iopniki rudarjev in- podjetni pv niso mogli priti do uspešne-iiaključka. Spor se je vršil tu-radi vposlenega števila delav-rr. Rudarji so zahtevali, da mo-I biti vposlenih vedno enako svilo delavcev, pri čemur naj 1 te pač vzravnavalo delo, doni so operatorji vztrajali pri nn, da lahko razpolagajo z de-Uci kakor hočejo in jih odslo-ijo, kolikor vidijo, da je zanje nktično. Tako vprašanje ie ni mo a dan pri nobenesa*^pWga* nju. Zdaj pa so ga prinesli k upravi zastopniki rudarjev, ki »vedeli, kako škodo trpi njih nanizacija radi nemotenega felavljanja rudarjev.
0	stavki so rudarji izvedeli teraj, slutili pa so jo lahko že sprej, Če so brali poročila s poljan j. Predsednik Lewia je re-d, da je vodstvo zadrževalo iz-ivo o prenehanem delu, dokler
1	moglo, ker je upalo, da pride uprave z operatorji glede vpo-kvanja ljudi, kakor zahteva u-lija. Ker pa pogodbe še včera, i bilo, unija ni mogla čakati da-k temveč je bila prisiljena sto-iti to, kar so zakrivili podjetji, namreč, da se poda z dela •eh 158,000 mož, kateri spa-ijo v 325 lokalov na polju trde-i premoga. Delo preneha v pon eljek o polnoči. Prizadetih bo 28 rudnikov, katere obratuje & kompanij. V teh rudnikih s bo med stavko vseeno potreb-* obratovati 3264 vodnih se-alk, da se prepreči poplava rud-
likov.
Da«i podjetniki niso mog Skovati drugpga kot napoved renchanja dela, so baje vseeno *«wnečeni. Niso se nadejali ta-vztrajnosti od rudarjev in »jih zastopnikov. Njih predsodek (>db. pri pogajanjih Inglls Je da je prenehanje dela nenehno, kajti rudarji radi te-»zgube vsaki dan milijon do-irjev.
prvi rudnik, ki so ga zaprli ta-pri napovedi, Je dotični pri . katerega ebratuje Le-m Valley družba. Drugi še *dviJ.f.j0 z delom in bodo prodirali do ttsndeljka, kolikor se I* dalo.
Podjetniki že stokajo v veli-■om<stnem časopisju, kako je prizadeta njih indu-«r'ja Celo križarako vojsko kli-*>'> Proti unijonizmu. dolgo ■ široko p« razlsgajo krivice, ki ■Nim gude v "črnih dneh unijo-
Amerika. Rudarji formalno pozvani na itraik; 158,000 delavcev v 828 antracitnih^ rovih odloži orodje v pondeljek o polnoči.
Predsednik Coolidge ne odobrava angleških pogojev glede francoskih vojnih dolgov.
Zračna pošta bo morda izročena privatnim kapitalistom. Dva letalca ubita v Chicagu. Danes otvori masna socialistična konvencija v Chicagu.
Politični dogodki v Washing-tonu.
Po svetu. Maroška fronta: Španski letalci mečejo bombe na Ajdir. Francozi prodrli tri milje severno od 'aze.
Sirska fronta: Druži posekali : rancosko četo in prodirajo proti Damasku.
Nova vfejna v Kantonu; komunistični kadetje okupirali mesto in zaprli sto starih uradnikov.
Nov afriški "Mesija" je s krstom utopil čez sto zamorcev.
Dvoje letal je treščilo skupaj v zraku; paraiuti se niso hoteli odpreti.
KSgirSJr? f ČLTZZ Chic.ro, BI.. »oboU, 2». .vranu (Aurust 2»), 1925. B"taw^ MJ* ŠTKV.-NUMBKR JJ03
Aceeptane« for mailinK st specUl rate of postat« provided for ln ser t ion 1101. Ari af Ort. S, 1917, aathorii«! aa Jun« 14. l»lt.
COOLIDGE JE PROTI ANGLE-SKIM POGOJEM
ranči ja mora plačati štiri milijarde svojega dolga ne glede na aranžma v Londonu. Predsednik mogoče pošlje privatno noto v Pariz.
SmrtM nesreča dveh letalcev v Ghioagi
enem letalu velikega modela De-haviland. Letalo pa, ki je v zraku trčilo z njunim, je bil mali vsekovinski Curtiss, ksterega je pilotiral poročnik R. W. Douglas. Kolizija je bila tako silna, da je Curtiss razparal Dehavilandov rep na dvoje. Douglasu se ni zgodilo nič žalega In spustil se je takoj na tla. Medtem je pa drugo letelo že ležalo na tleh — kup razvalin v dimu in plamenu. Le talca v razbitem eroplanu sta naglo pograbila parašuta, da se rešita, toda bila ste prenizko in predno ste se parašuta odprla, ste že ležala oba na tleh mrtva.
Letalci, ki so bili pravkar pri šli z vojaških manevrov v Ročk fordu, so delali v zraku razne vratolomne kroge, ko se je zgodila nesreča. Douglas se izgp-varja, da mu je solnce posvetilo v obraz in ga za moment oslepilo, vsled česar ni videl drugega letala tik pod seboj.«
| Swampscott, Mass. — Predsednik Coolidge je proti angle-ško-francoskem zaključku v .ondonu glede vojnih dolgov. Francija mora vrniti Ameriki vojna posojila ne glede na pogoje Anglije, ki je pripravljena vzeti od Francije le vsoto dvood-stotnih obresti skozi dobo 62 let, če Združene države pristanejo na c na^e pogoje.
Predsednik sicer ni dal uradne izjave v tem oziru, toda poročevalcem, ki so ga obiskali v četrtek na njegovem poletnem Be-em dvoru, je povedal svoje mnenje v tem smislu. Uradniki, kl so v tesni zvezi s predsednikom, so tudi rekli, da se Amerika ne more ozirati na zaključke med An glijo in Francijo. Kolikor je sklepati iz mišljenja v predsedniškem krogu, se bo Amerika pogajala s Francijo le z ozirom na njeno finančno stenje; pogoji, ki jih je dala Amarika Belgiji in Angliji, ne pridejo prav nič v poštev. Najmanj pa bodo vpliva-i pogoji, katere je dala Anglija Franciji glede svojih vojnih posojil. Ti pogoji so zadeva Anglije in Francije same.
Washington, D. C. — Zvezn krogi se čudijo londonskemu a-ranžmu med Anglijo in Francijo o poravnanju francoskega vojnega dolga Angliji. Splošno
Vlada namerava (zaobiti oo iražao pošte
Predsednik Coolidge in glavni poštar sta pripravljena dati pošto privatnim kapitalistom.
Cleveland, O. — Kakor je raz-vi^eti iz govora glavnega poštar-a H. S. Ncwa, ki ga je imel v četrtek na tukajšnji konvenciji poltarjev, se je zvezna vlada Že naveličala zračne pošte, dasi ista napreduje z dobrim uspehom. 4ew je dejal, da poštni depart-n»ent najbrž v kratkem opusti potftnl business v zraku. On in prsdsednik Coolidge Bta mnenja, da<so "privatne družbe v stanju boljše opravljati ta business ka-cor vlada".
New je poročal, da zračna po-šta že stane vlado nekaj manj deset milijonov delcev ln
Chicago. — V četrtek zvečer ste bila na čikaškem letališču v Maywoodu ubite dva letalca, ki ste padla iz višine 500 čevljev na tla, ko se njuno letalo razbi-o v koliziji z drugim letalom. Žrtvi sta vojaški častnik Talcot Smith in avijatiški rezervni
častnik William L. Heptig.	________ _
01»-ponesrečenca sta bila n* mnenje tukaj je, da Amerika ne
sprejme londonskega zaključka. Predsednik Coolidge morda int
WASHISGT0SSK0 TEDENSKO
"eksperiment je bil vreden teh Stroškov", kajti stimuliral je tr goysko eronavtiko. New je tudi rekel, da stroški pošte stalno rastejo. Do l«£a 1932. narastejo na preko ene milijarde dolarjev, če pojde tako dalje.
Waahington. D. C.—Coolldge-va administracija izgublja zaupanje do farmarjev na zapadu in jugu pri prihodnjih kongresnih n governerskih volitvah. P6ro čila iz Mlssourija, Oregons in Colorada kskor is Illinolsa, Ppn-ne ter Indiane so precej sllčna. Farmarji so obubožani, da
Mtrlleo provokotor ja umrl brez koeoaja
Ganljiva povest o mladem, Juna škem revolucionarju.
Varšava, Poljska. — (F. P.) — Komaj tri ure so potekle po obsodbi ln straža je že peljala mladega poljskega čevljarja Botwina pred krdelo strelcev. Revolucijonarnl ponos in juns štvo, s katerim je mladenič zr smrti v oči sta izzvala občudovanje celo pri poljskem nazad nlaftkem čaaopiaju. "Njegove o-čl so žarele ponosa!" pravi list "Gazeta ,. Poranna", "Gazeta Warszawski", ki je najbolj na-
formira Francijo v privatni no- ^nj^kl list v Varšavi, pa pri-
ti, da Združene države ne morejo upoštevati drugih strank pri fondlranju svojih posojil. Akcija Amerike bo v tem oziru popolnoma neodvisna.
London, 28. avg. — Brez malega vsi londonski listi ljuto napadajo vlado radi pogojev o plačevanju francoskega vojnega dolga Angliji.
Dobata o ovolaoljl
Vseučellščnl profesor In bspti stovski pastor sta razpravlja la o vprašanju v dvorani člks Ake univerze.
OMIsavoisavKaitoBi; kaMJs okapiraH sMtto
Ameriški konzul poroča, da so novi gospodarji komunističnega mišljenja. Več ko sto u-radnikov aretiranih.
Waehington, D. C. — Ameriški generalni konzul Jenkins v Kantonu na Kitajskem je 27. avgusta poročal državnemu depart-mentu, da so kadetje Whampoa okupirali Kanton in aretirali več ko sto uradnikov prejšnjega režima, ki so menda zapleteni v u-mor Lin Cung Hoja. Vse strate-gične točke so v rokah kadetov
, A,i MU znati	_
■ '»Ut sngldUu*? Naroči si "ffla. 'tftfcko-angleike slovnice", * * Mala In Ima dm pt« *aji>ev«t »lllca ^ N pm h
Chicago. — V četrtek zvečer je bila javna debata o evoluciji v Mandelovi dvorani Čikaške u niverze med dr. W. B. RUleyem, pastorjem prve baptistovske cerkve v Minnespolisu 1n Ed. A. Burtom, profesorjem filozofije na čikaški univerzi. Občinstvo, kakor je bilo soditi po-aplavzu, je bilo približno razdeljeno na e-naki polovici; ena Je pritrjevala profesorju, drugs pa pastorju.
Zanimanje za debato Je bilo veliko. Poslušalci so zdajpazda zagnali hrup odobravanja kakor na žogo-igrišču.
Dr. Rilley je dejal, da nI nit trohice dokaza o evoluciji ln zato je nemoralno, če se v šolsh raz laga nekaj, čessr nI. Profesor Burt Je odgovoril, ds znsnost ni ms najmanjšega dokaza o fun damentalistiČnl ideji ustvarjenja odrastlega človeka. Pri tem je rekel: "Rajši vidim, da se moji otroci ne uče ničesar o veri In
7n vrši se preisksvs od hiš«- do ---------
hiše. Kadetje, ki so opremljeni s j ffc,^ ^kor ds bi jim kdo vbijal topovi in drugim modernim orožjem, so komunističnegs mišljenja.
Nove vrste žabe odkrite. Dunaj, 28. avg. — Raziskovalci so te dni odkrili podzemeljsko
poveduje o usmrčenju z nekako ginj^enostjo.
Predsednik Vojčehovskl ssm bivši socialist, je odklonil spremembo obsodbe, čeprav Botwln ni dosegel niti dvajsetega leta Obsojen je bil na smrt, ker je ubil agenta-provokaterja, nekega onih vohunov belega poljskega terorja, ki so bili krivi smrti ns stotine poljskih delsvcev.
Pri svojem poslednjem sestan ku z materjo in sestro, Botwin n hotel govoriti o svoji usodi, samo u tolažiti je hotel svojo družino. Nikakih verskih ceremoni si ni dopustil, češ, ds komunist ih ne potrebuje. Obsodba je bila zrečena ob desetih dopoldne, na morlšče pa Je bil gnan že ob 1:15 Ko je korakal, je pel Internacijo-nalo, njegov advokat Je bil do srca ganjen, toplo mu Je stisnil roko, rekoč: "Vsa čast tebi, Bot-winl" Na strelišču si mladi revolucionar nI pustil zavezati oči, in njegove zadnje besede, prej kot je zagrmelo iz pušk, so bile: "Doli z buržoazijo! Živela družabna revolucija!"
Ko so ns sodišču vprašali Bot-wina, če se kess rsdl svojega de-JanJa, Je odgovoril sodniku: "Ke-ssm se, ker svm ubil možs, ksr sem izvedel, ds Je im«-l ženo In otroke, tods prsv nič se ne ke-sam, da sem ubil sgente-provo-katerjs/'
\
Bell hiši Izgubljajo zaupaaje do farmarjev.—Ob smrti uata-novitelja velikega Javnega ht-droelektričnega podjetja. — Priporočila tajnika llooverja zaradi kavčuka. — Ameriški znstupniki sa Rusijo.
jlgov
dru-
FOHTKR ZMAGAL NA KON VKNCIJI KOMUNISTOV.
< hleago. — Konvencija de lavske (komunistične) strsnke, ki jc trsjala tri dni v Imp^rial dvorani, 2400 N. Halsted st., Je bils zaključna v sredo. Na zborovanju Je bilo 63 delegatov.
v glavo vero In Boga, kakršnega prikazujejo fundamenteliati."
l ♦	i« naa tor vrirel ki Je bils ves čas z»K>rwanJa v
ti * U dni odkrili poditmi-i i n« M. lrfn«ti W nov« «d.Jo-,«^ JJJ » I « JJvXw jei.ro » IJolomiUkih Alph bM- v M NmUM. «1 .Mm JT	d„
tu lnomo.U. Jertro J. n«k. I^ dotat »rolucij. . N«to J. IF urt 01Ill.|Jt, milj dolgo. V vodi M »ld.li M* «k.l: "Evolucij. d»lujr drugrn-rt. k«U barv«, dol,.«, rep. in U k.kor teino.t (»r.viuclj.),
br«! „<l, ki izlarev.Jo .v.tlobo PojdiU « menoj v mu«J. p. v.m
kakor kr-ni«.	I F**™ dovolj dok«ov .
AfMrsJia za ^Trnnkn
ne morejo plačevati, svojim žinam pa ne dati dostojnega preživljanja.
Poljedelski tajnik Jardine se prizadeva oduševiti farmarje. V armarsko Časopisje piše lepo povesti. Prvi njegov spis pripoveduje o neki premični sliki s imenom "Uboga gospa Jonesova", katera pokazuje, da življenje farmarjevs žene ni zdaleka tako težko kot delavčeve v mestu. Neki drugi spis se bavl z letošnjim pridelkom, o kojem pravi, ds gs K) malo, ampak zato da bodo cene lepe.
Vzeto v splošnem bodo glavni ameriški pridelki letos za tri odstotke pod lanskimi, čeprav je več zemlje obdelano. l*ridelkov bo manj kot v kateremkoli prejšnjem letu razun let 1021 In 1911. To bo morda povzročilo, da se bodo, cene na trgu nekoliko dvignile, ampak izboljšek bo prišel na ta na$in le za farmarje, kl imajo pridelka nad normalo. Kongrssniki z zapada so priprav I jeni prj prihodnjem zasedanju v decembru pogovarjati se o p?e iskavi tovornih pristojbin, za družnem trgovanju in drugih o-bičajnih odpomočkih, ki se jih poslužujejo v krizah poljedelstva. .
S smrtjo Adama Ilecks, u stanovitelja in načelnika Onts-rijske hidroelektrične komisije, je Šel najslavnejši ekspert v Severni Ameriki na polju Javnega razvijanja in razdeljevanja hI droelektrične sile. Ontarlo Hidro je nsj večje podjetje ne »vetu, k proizvsjs in rszpečsva elektrlč no silo ln J« najboljši vzor Jav nega lastništva. Več kakor 200 mest, vasi in trgov Je zaintere siranlh v tem proilncljalnem podjetju. Komaj preko reke Nla gare žive, )« plačajo samo polovico toliko, kolikor morajo A-meričani plačati svojim prlvat nim kompanijam.
Po smrti zaslužnega moža bodo podjetniki južno od kanadske meje in tsm preko dobili sopet več pogums, da bodo v časopisju vodili boj proti Imenovanemu ve Ikemu Javnemu podjetju. Poli tikaši ln bankirji so že sodsj ne prestano vodili boj proti "beklz-mu," katerega bi radi označil kot revolucijonarnl socializem In komunizem.
—	Tajnik Hoover prizna ne zmožnost smeriških konzumen tov kavčuka v razmerah, ko ima Jo Angletl monopol nad to su rovlno. Iznašel Je Junaško odpo-moč, namreč, da se ustsnovl š* ameriški monopol« ki bo lahko konkurirsl sngieškemu.
Ksr Je še bolj vsžno iz krsjev, kjer dobsvljsjo kavčul^ J« kositer v danski Vzhodni Indiji, katerega produkcija bo kmalu nad-kriljevala svet. Amerika mora kupovali kositer za konzervirana tjvlla. Morda i*odo plezale tudi cene kositra ravnotako kot kavčuka.
—	V Uningrad Je šla komisija, v kateri J« bivši governer Indiane Goodrich, kl zastops univerzo v I mi lan i ^ Frank Golder z univerz* Htanford in H. H. Do-naldaon z univerza države Penn-sylvanij«. Sli so ns proslavo 200-
Votli z maroške
ta eireko froato
Francozi poročajo o zmagi, Spanci pa o nadaljnem metanju bomb na Abdel Krlmov glavni stsn. Nov napad na Damaak
prihaja.
Melllla, španski Maroko, 28.
avg..— Petdeset letal je včeraj spustilo na tone bomb na Ajdir in bližnje rifijanske vasi. V Aj-diru je glavni stan Abdel Krl-move rebelne armade. Veliki oblaki dima dokasujejo, da so vasi v ognju. Izgube Rlfljancev morajo biti velike.
Fes. francoski Maroko, 28. avg. — Francoske čete so vče-rsj izvojevale novo zmago severno od Taze. Francozi so prodrli čes sovrsžne strelske jarke tri
milje daleč ns 16 milj dolgi fron-
----
Pariz, 28. avg. — Poročilo is Damaska se glasi, da pride nov naimd rebelnih Druzov na mesto vsak hip. Rebeli so včeraj po vročem boju okupirali mestece f Khibeth-el-Gazalt severno od Damaska in pognali v beg četo rancoskih Žandarjev dve milji , užno od mesta. Francoska kolona, ki jo prodirala južno od Esre, e bila zajeta ln posekana. Drusl so vzeli Frsnoosom veš material. V severni Siriji se pojsvljs-o upori v Homsu, Hsml, Aleppu n Aleksandreti. Arabci ln Turki se dvigajo povsod proti francoskemu režimu. Francoska vlada e sklenila poslati bojno ladjo v Beirut, __
SOCIALISTIČNA BLAVNOBT V CHICAGU.
Chlcago. lil — Danes ln jutri sta velika dnsvs ss socialistično stranko v Ameriki. Konvencija, caterl bo ifrodsedoval Evgen V. Debs, prične danes ob dveh popoldne v Douglas Park Audito-rlumu na Ksdzle in Ogden ave. Zvečer se bo vršil banket na Čaat Debsu tudi v Douglas Park Avditoriju.
Jutri pa bo veselica v Rlver-view Parku., To bo delavska pro-slsva Izvanredne zanimivosti. Glavni govornik bo tudi ob tej priliki postarnl Debs, kateri ravno sedaj proslsvlja svojo petdesetletnico delovsnja v socialističnem delavskem gibanju. Na shodu, kl bo v Rlvervlsw parku jutri bodo sestavljeni tudi mirovni načrti sa kongresno kampanjo socialistične stranke v letu 1926, namreč za Illinois ln sosednje države._
VOJAKA NASTOPILA JBCO.
Man Kranclsro. — Paul Crouch In Horsce Trumbull, znsns ko-munističns vojska s Hsvsjskegs otočja, kl ste bila obsojena rsdl svojega 'političnega delovanja med vojaki, sts z eskorto^dospe-Is v Alcatraz, vojaško Ječo v zalivu San Prsndscs, kjer Je bilo mnogo vojsških Jetnikov že med vojno. Ponovno zaslišanje nI bilo dovoljeno.
Knajet oseb utonilo v Toklju.
Tokijo, 28. avg. — Najnovejša katastrofa, ki je zadela glav-no mesto Japonske, povodenj, Je tlrjala enajst človeških žrtev kolikor Je do zdaj znano. Gmotna škode se ceni ns milijone dolarjev. Voda je odnesla Železniške tire in mostove v mnogih krajih. Dež, ki je lil nepretrgoma 40 ur, Je prenehal.	•
letnice Ruake akademija znanosti. Zdi s«, ds Je za ped na blokada proti novemu kulturnemu življenju v Rusiji rszbita.
Ameriški znanstveniki so poslali brzojavke čaatitanje In dobrega voščila, znsnstvenlkl, ks-terim ni bilo mogoče iti, priznavajo v pismih visoko mesto, kl so ga dosegli liusi v svetovni znanosti. Izjavljajo tudi upanje na skorajšnje mednebojn« spora-zumljenje in pomoč kot prod vojno. Anglija In Nem^ijs l*»ta zastopani v Rusiji z več kakor sto znanstveniki.	____
ii ii jfl II
s

PROSVET
M tau tal f 1-26 M trt bta.fl M m trt
*«OSVETA"
Ar mm
"THE ENLIGHTENMCNT1
Or»M .r tw
navada pisariti v ta ali on! Mat. toda koli tam vrvmraJd Hat s dac in Tl. svgusta it 1 SI ta IS2 mi ni mogoče več »držati ae. da ne bi odgovoril pisca Članka To in ono, r katerem slika iif!Jenj< uboftfi mr. Mladiča. zaktopni-i v tiskarni Edinoat HArii, listov.
Kakor nate opisuje trplfeje
Dateai v	a. pr. (Aep. 11-»)
4S esai f« i Um
TRDE, ZELO TRDE GLAVE 80 NEKATERI UUME.
Nekateri ljudje no zelo trde glave in nočejo nekaterih pojmov zapr^&rti st nobene -seno, akoravno se včasi radi pobahajo, da so veliko let trgali hlače po šolskih klopeh. Ampak to je bolj navidezno. Skoraj je nemogoče veifeti, da so res tako trde glave in tako nevedni. Sto in stokrat je bflo že razloženo, kaj je mednarodnost, tudi razni slovarji in IekMkoni razlagajo to besedo. Kljub tema pa nočejo razumeti, kaj ta beseda pomeni
Ako jim Človek verjame, kar trdijo in jih obzalijje, ker so hodili toliko Časa v šolo, pa ne razumejo te besede,
— je mr. Mladič vsega obču dovanja vreden človek na svetu Opisuje namreč, da ee ie trudil njim po milwaušlok cestah, kjer je mr. Mladič obiskoval ta-mošnje naročnike. Piie, da fU hodila približno dve ori prej kot sta dobila enega naročnika do-La. Tudi pravi, da nista dobila nič jedi kot zajutrek zjutraj pri tamošnjemu župniku. Obenem pravi, da mr. Mladič ae dobi skoraj celi dan nič jesti, dosti krat se trudi lačen seveda vae v božjo čast Potem nam opisuje drugo plat Tukaj se Ide vidi prava plitkost znas^ kako vimo mi, vsega sita ddaVI&a gospoda. Da se bolje spoznamo, citiram par odstavkov tega dopisa.
se čutijo prav radi užaljene. Ali kljubtemu se obnašajo in vedejo, da so zelo trde glave in slabih možganov. Mednarodnost, brez narodnost in protinarodnost vse — vse ti mečejo v en koš.
To se ne godi samo pri Slovencih. Na to naletimo pri Nemeih, Francozih, Italijanih itd Naši narodnjakarji — klerikalni in liberalni — niso učitelji ali mojstri, ki so prvi pričeli tolmačiti mednarodnost na tak način, da bi bila njih razlaga k večjem brez ugovora sprejeta v blaz-nici, ampak oni so učenci. Citali in sKšali so, kako narodnjakarji v raznih oblekah pri drugih narodih tolmačijo to besedo. Vselej, kadar razlagajo to besedo naši narodnjakarji, je navadno posnemanje. Prav nič lastnega ni v njih razlagi. Kakor so slišali druge žvrgoleti, tako Čivkajo.
Fraza o breznarodnosti socialistov je priromala k nam iz nemških in italijanskih listov. V tej raalagi ni prav nič slovensko narodnega. Narodno je vendar to, kar je samoniklo zrastlo na slovenskih narodnih tleh, nikakor pa klaverna trditev, ki je priromala k nam od Italijanov*in Nemcev.
Z našimi narodnjakarji je tako kot z vero. Na svetu je mogoče še peščica verskih idealistov, ki zaupajo v silo Kristovega nauka Ti ljudje so osamljeni in zasmehovani od tistih, ki imajo oficijelno krščanstvo v zakupu
Znano nam je, kako je pravoslavna cerkev preklela in izobčila iz svoje srede Leva Tolstoja, ruskega krščanskega misleca In pisatelja. Tam na jugu branijo biblijo s postavami, ko je Bog vseveden in vsemogočen ter prAv gotovo ne potrebuje pomoči od slabotnih ljudi, da ga branijo.
Najde se tudi semintje kakšen idealen nacijonalist,
ki se prav gotovo loči od tistih narodnjakarjev, ki nosijo narodnost vedno na jeziku in ob vsaki najmanjši priliki
mahajo z zastavicami.
V kapitalistični človeški družbi sta narodnost in vera
jih in vttftneB nato Casflptt v roke« bere*. Ako še nisi spal cel kvort, žena prinese majhno mi-zfco, dene kvort Z kozarcem njo, postavi Jok toM. Kaj
ndar še boljšega? Saj | c os paradiža
Ne godi ee pa tako Mladiču. Takrat ava hodila po M*»aaksfc. pa nisva nikjer tM dobila I* ako bi netiBk eno gospodinjo prosila, nema naj kal napravi, bi bftao-poidne in potem le cd popoldne »ena Pa takrat je bilo ie dobro. ko je namp zjUtikj skuhal obilen zajutrek Father Pakiž. S tem sva ee dobro podstavila. Mladič mi je pripove&Mral \olikotafr skoro cel dan ne dobi nič jesti.
Tako vidite dela mož, ki razširja katoliško časopisje. On več dobrega stori kot ne vem kdo za vero, ker tako pridno razširja katoliški tisk. Ljudje bi mu mo-gli bfti hvaležni zato, da se mož tako Žrtvuje. Ljudje H>ik6 žira jo njegovo dobro ddo, a ga ne bo in mu bo enkrat
obilno poplačal."
e
Sedaj pa Vprašam vaa, delAv-
"Z Mladičem sva jo mahnila v mesto. Dobrih 10 minut sva se vozila, na to pa hajdi peš od hiše do hiše. Vročina pripela. Mladič nese v vsaki roki velik kufer, kjer so vSe vrste knjige in knjižice, koledarji in ro&Jvttoci. Koraka ves vpehan dobre pol u-re. Potrka na vrfcta enega naroč nika, ga ni doma.
Stoji nekaj časa pri hiti, kar začne pes lajati v hiši. Pojavijo se otroci pri oknju, povedo, da ata pride domov zvečer, mama pa je nekam odšla in pride tudi Še le zvečer domov. Ubogi otroci!, sem si mislil, ko sem stal poleg Mladiča. Imajo očeta In mater, pa tudi ne. Uboga deca zapuščena in prepuščena sama sebi, di Ima ta deca očeta In mater. Ne. Res je oče mora delati, a mati, ki ima otroke, bi morila, ali oddati otroke dobremu prijatelju — sosedo, če kam gre, aH pa doma biti in čuvati in vzgajati deco. Zato so pa otroci v Ameriki vsi drugačni kot v star kraju. Tam so bili vedno združeni s svojimi stariši, tu v Ameriki pa otrok ne vidi oel dan ne očeta, ne matere. Oče naj dela, pa preživi družino, žena ki ima majhne otroke, pa mora biti do-
Torej nobenega doma. Pol ure mora Mladič hoditi do drug^hi Še. Enak odgovor nobenega doma. Vstopi na corner, pogleda na listek, kam se hoče obrniti sedaj do najbližjega naročnika.
Četrt ure peha in peha, znoj mu teče od čela in lic, pride do hiše. 8e je preselil, ga nl več tukaj. Kje stanuje? Na tej in tej cesti, koliko je Številka. Ne vem. Sedaj pa naj Mladič išče, lahko išče cel dan, a naročnika ne bo dobil. Alo naprej, prihodnja hiša je 5 minut daleč. Doma so. Bote obnovili naročnino. Da, pla-
turti pri gotovih ljudeh predmet kupčevanja. Narodnost I in vera služita mnogim ljudem kot s«*dstvo za obogate- J^«E.dob!L" Je nje. S pomočjo narodnosti in vere izkoriščajo delavstvo.
Mednarodnost je za delavce živa potreba, ne pa kak-Ana trma ali muhavost. Delavski razred ,se ne more bojevati za svoje pravice ali osvoboditev iz mezdne sužnosti, ako nl organiziran mednarodno. Nasprotniki delavstva vprav zaradi tega odvračajo delavstvo od mednarodnosti, dasiravno se nima narodnost ničesar bati od mednarodnosti. Mednarodnost ne zanikuje narodnosti, ampak je na nji zgrajena. Karel Marks je sam učil, da se morajo delavci najprvo organizirati narodno, ds se lahko organizirajo mednarodno.
Kes se pa mednarodnost razlikuje od nadjovializma Njena razlika je v tem, da se ozira enako na vse narode
Mednarodnost je mogoča le na podlagi enakopravnosti,!gospodinja veliko skledo solate ki je pogoj mirnemu skupnemu življenju. Mednarodnost N* ttt imm4' 1* Ko si se moje skupnost, solidarnost narodov in izključuje vlado na- ttJTTLCT^"!!1-!1!^ roda nad narodom in privilegije posameznih narodov. Ako bi narodnjakarji res hrepeneli po enakopravnosti vseh narodov, tedaj hi našli svoj Ideal v mednarodnosti. Ce narodi skupno tn vzajemno delajo, tedaj se osi rajo
tudi na pravične zahteve vsakega poaameznega naroda n« aamo kupico, ampak cel kvort ne glede nato, če je šibek ali močan.	rmenmlate bolje kapljice.
Tisti ljudje, ki očitajo delavstvu, d« izdaja taterm JT^ ^LVt^Z
svojega naroda, ker se organizira mednarodno,	n#a od mt«» v -----■lrZZ^n,!| ]jSSTtT JJL
hudobne namene, zraven pa so še hinavski.	djš^aaeproti se ti smehlja tvoj, ve ia razvoj alenih naravnih »
diČ močil v vročini peš, v rokah dva teika kofra skoro 2 uri.
Sedaj se dobijo pa ljudje, ki
rvijo, da se Mladffu dobro goda se samo Sem ter tje vosi, lenobo pase itd., vsaj veste sami, kaj vam nevošČljivec vse nS-tvsai.
Dobro, jas sem vam Mladiča in njegovo trpljenje opisal SŠ-mo od ene strani. Opišem vam pa drugo plait. TI si lepo doma. Opoldne se vsedeš k mizi, na kateri je krožnik mesne juhe, ' kose mesa, s smetano mešan krompir, kruha ne maraš jesti ako ga ne namažeš s putrom Pred te na vse zadnje postavi
imaš kaj pijače. Za pop ne maral, ta je sa otroke, mleko in kava Je za ta stare, voda še za v Čevlje ni dobra. Kaj pa vendar
ne podlage bi btle industrije vedno tih to jeeen, čeprav rudarji* i«4 bolj kratkodobne atvari. To je aaatavkajo. Lastniki rovov kil
imaš lahko opažati V Južni Afriki brez ocira na
Trajna bodočnost države je leteča na njeni prsti, ne pod lirstjo. Malo je upsiua, da bi Jugoslavija sledila trgovfefci podonavski zveci ali čemu slišnemu, kakor se propagira z Dunaja, kajti to bi pomenilo smrtno obsodbo za njeno mlado Industrijo In izdelke, kar bi tudi ne bilo prav. fndustrije da bolje uspevajo morajo biti blizu surovin. To je, tisto, k čemur vodi voboditev evropskih držav.
piše gotfpOd d_____
lam gospoda MikJkvČIČa bil te katerikrSt v hi*t, kjer Je recimo družina iz pet Sest aH več glav In oče dela za to druftno, ter za sVoje delo dobiva fEB do f4 in par centov več plače? Ali je videl juho te s Smetano rae-■p Krompir pa s putrom poma-zan kruh?
Mislim, da ne. Atola videl, se je to zgodilo le ob veliki noči aH 0 božiču, katere dneve imajo od njft zaslepljeni Sc za dneve,
ki se moAjO počastiti z vsemi vrlinami požrešno-
» - / •
■Nekoč sem debatiral v moji hiši s mr. Mladičem, kateri mi m pripoznal, da njegova žena dela nekje v tovarni ter mu s tom pomaga preži vi Jalti družino, kd štab mo v obraz, da je sramota za tako krsptoga moža kot Je da, da mora delati žena tn preživljati družino. In je sramo-ta.
Ako mu agitacija ne nese toliko, da bi jih mogel preživiti,
tovarno sam, potem bo tudi njemu žena opoldne prinesla na mizo dettkatese, kakor so agoraj omenjene, ter mu ne bo treba hoditi od hiše do hiše s praznim Želodcem, kakor sedaj. Ne bo mu treba čakati na ostanke naših preobloženih miz.
Lahko bi še omenil dosti, toda toliko je sa enkrat zadosti. Iz tega lahko vsak sam posname, kdor ima količkaj v glavi, kako se nam predbaciva požrešnost in sapravljivost, med tem ko veliki možje stradajo in se pehajo za naš blsgčr. Hvala jim, nebodi-j i h treba!
Pozdrav čitateljefn Prosvete. — Presiti ddavee.
Naše
T-UiU industrije imajo naravne pogoje, surovine, poljeddrtvo, rastoče prebivalstvo poljedelcev, ki bo zmožno porabiti vse produkte. Bres solidne poljedelske
SOBOTA, AVGUSTA
OB voh Pred
vojno so jemali surovine iz naših dežel, fed^Ova« pa so jih daleč v Sojini poleg stolnih mest. Nale ljudstvo se ic ttriralo izseljevati. Iz te svrtie je voe železniško omrežje bilo sgrajenO proti enemu središču ter je spajalo le Dunaj iift Budimpešto | morjem. Železniška proga Ljubljana—Zagreb—Belgrad, ki je hrbtenica nale države je bfla ena kot nevredna p6-
same ozkotirne železnice. To je ravno zadržalo razvoj <fe-tiAe in je držalo nazaj razvoj tudi prva leta po vojni, čem tir pa
—. ^ M_ r> rl ■ i n ^ i -—_____S__
ae ze oapomaga. Avstro-ugrsica je pričela vojno, ker M hotela pustiti Srbije do morja. Taka so pota usode, da Avstrija sedaj nima sama pristanišča in admiral, ki diktira na Ogrskem pa je dstal brez odrskega tujega morskega pristanišča.
Najbolj nujna potreba v Jugoslaviji je poleg Izboljšave že nad štirideset let starih železnic, postavitev novih železniških
Ji,. ■ SJ-li^—d 1 I, i. *»-: -- » .
ao aatmaimsKega onrezja.
v Split iz aredine Jugo-vije je dograjena in odprta, je proga do Kotdra. Veliko sto milj nove proge je potrebnih in okoli 9000 lokomotiv ier 20,000 želez. v6zov. Da u-
vlada sklenila dati vsako leto ZO miljonov dinarjev za železniške zveze z Jadranom. Jugoslavija gradi železnice kot privatna pod-
aaj jo poeti in naj gre delat v Mja pod viadno kontrolo, kakor
Listi pišejo. L bT^n^
ov z*pr-
tracitnih
pričakovali ttrajk, so nakupi^ vdlike zaloge premoga, in dokler teh ne prodajo, ne bodo obrata, vali s polno sflo.	mm
To je ^tara povest. Rudsr H večkrat ne dela, če štrajka ali ^ štrajka. Mezdni poviški in drngj priddMtve ao fzguUjene z stalnim dekan. To mora na iS
Glavna pridobitev za rudarje mora biti. da so tudi oni solist-niki rovov In gospodarji svom dela.	g
Ce pride sUvka, bodo imeli B dar jI več časa in povoda za p* mišljevanje. Rudar, ki se še dr. ži starih misli tn^ikrtt vere, naj se vpraša: Kdo je dal premog' Ali ga je ustvaril Bog ali so n ustvarti lastniki? Ce ga je ho* ustvaril, kdaj je dal ali prodrf premog lastnikom s pravico, <fc smejo izkoriščati pol milijon rudarjev in sto milijonov odjemalcev?
V bibliji, na katero prisegi tudi pfesidenž Kulič, ni zapisaae te pravice. Kje ao jo vzeli?
Is Jagsslavije.
Starih novic je dosti. Novo j« le to, da ameriški rimar ie ni pokopal nobenega žandarja.
a -a a
Izmišljeni dogodkar" odgovarja
Cenjeni K. T. B.J Leadvillski Trunk piše v "Amerikanskem Poneumnjevalcu**, da orednlk Zarkometa sam fabricira razni dogodke, v katere pripopa u-miSljCto kraj in izmišljena imeni in podpiše psevdonim. Leadvilk prednjiči kot najvišje mesto ni svetu. Ako upoštevam atmosfero ih druge okcšfičme, te ne ču-dim, če je V gornji izbi fanta v talarju nekaj n*robe. Fant je to-d i zelo površen. DOgodek, o ka-1
Stanovi trgovsko mornarico je Wroln trdi, dk je bfl izraiiljen v
Piše dr. Ivan Svetel
(KONEC.)
Ena glavnih zaprek ameriškemu trgovskemu razmahu v Jugo-
slavijo in ~ balkanske države bo Šla, k6 bo prišlo do medsebojnega spoznanja In dobre volje za ustanovitev direktnih prometnih zvez. Morala bo pič tudi Jugoslavija odstraniti nekaj svojih neprimernih regulacij glede potnih listov, dočim bodo morali a-meriAki in kanadski tzvažalci sprejeti nemški način vstopanja
P t trg in nuditi dolarski kredit.
ramen uvaialea pa bodo morali prevzeti vsaj del rizike, ki je zvezana i padcem denarne vrednosti.
Zadnje čase <* angleški kapitalisti pokasali naraščajoče zanimanje za investiranje v Jugoslaviji. To Je pripisati zaupanju, ki izvira iz zdrsvega gospodarskega stališča države, kakor tudi is velikih političnih Intereaov. kl jih ima britaneki imperij v Sredozemskem morju, zlasti v vzhodnem delu. Temu sledi tudi jugoslovanska diplomacija,. kar more voditi le do dobrodH-!rope' nih uspehov. Njih In angleški interesi vodijo v Isto smer In tudi angleška politika glede Rusije Je velike važnosti sa Bvro-po. posebno sa slovanske države. Kapital je v finančni obliki
Šo bile železnice po starih ev ropskih državah in Je do današnjega dne še operiranje Angliji. Da dobi zadostne količi ne denarja pa je vlada sklenila garantirati gotove koncesije gotovo dobo let sindikatom tujih kapitalistov, kakor je bilo Že izvršeno v slučaju ameriškega Blairovega sindikata.
Ne morem še dalje razpravljati o gospodarskem pregledu po Jugoslaviji. Samo tfekaj še želim reči rflede priseljevanja, pri katerem je zlasti veliko zanimanje za Kanado. Naši ljudje so večinoma samo poljedelci, obdelovalci zemlje v najtršem pomenu besede.
Veliko Število jih je prišlo v Združene države od leta 1849, ko so Se pričeli Izseljevati v Kalifornijo, iskajoč zlata. Od takrat so se izseljevali In sedaj je v Združenih državah do 900,000 Jugoslovanov. Mali slovenski oddelek nad 30.000 jih živi samo v Cleveland u. Jugoslovani se lahko prilagodijo za delo v rudnikih in jeklarskih Industriji, kar se je pokazalo zlasti v Združenih državah, kamor šo se zatekli radi višjfb plač. Malo jih Je našlo jpot na kmetije kanadskega dominija, kjer jih je sedaj kakih 20,000.
Jugoslavija s svojimi snežnimi vrhovi in zelenimi gozdovi v Sloveniji, s plodnimi njivami po Srbiji in hrvaškf, solnčnimi o-balami v Dalmaciji. nebotlČašojl vrhovi v Crnigori ter ostanki starodavne zgodovine V Macedo-nJJI je drŽava, ki nudi najraz-Hčnejše zanimivosti turistom. Zato sem prepričan, da bo v bližnji bodočnosti postala drŽava za posete ameriških in kanadskih izletnikov. V zvezi s tem so v državi tudi lepe udobnosti, po mnogih krajih zelo dobri hoteli in v Zagrebu Je bil pred nedev-nim dograjen novi, gotovo najfinejši hotel vse centralne Ev-
uredništva Prosvete, je posta-vil v Ostrožni vrh. V originihi se glasi v OstcoŽnem Brdn ni Krasu. Ostrožni vrh, kakor tudi "fsbrisinMije" Uga dogodka v Prosvetrnem uredništvu, je le v TrunkoVi glavi. Vedno nam privite, da ml rdečkarji in brezverci smo neumni kot žival, samo vi ste pametni in Mnotljivi - p» zajvas takole v laži ujamemo! Tudi ;u-paz se vselej ne strinjsm z 2ir-kometom, toda kadar bo Trunk toliko pošten kot je Zarkometir, ne bo Se mu treba poeluževiti laži, da se Izogne ttartiranju. -
Johanin sin, zdaj na potu. t a k
MAlss, poor Vorick!" V Londonu so jačeli igrati Shakespearove drame v moder-nih kostumih In z moderno opremo. Upam, da se ta reforma rulete na vse predstavo iz »ta1* časov. fcrHnerho M bBo na primer, da se V pasftonzkih igrah KrlSt pripelje, v fertzslemv "Hupmobllu", našnesto da prijezdi na osHčkš. (^Columbia Siz' Je že podrti js.) Nsj živi revolo-cljst-____» > «
Pa izbriffte. če morete. Gospod Trunk selo nerad shši dogodke Iz srednjega veka. Verjamem. "Človeku morajo ie presedati večne povesti o grmadah' Presedajo le onim, ki v srcu tijo krivdo svete cerkve, ki P podk urila grmade. Ampak dane« ne bom pisal o grmadah. Saj niso grmade edini spomin sa »re* njeveško slavo božjo.
(Dalje prihodnjič.)
rdeti in rejen obraa. saj se lah ko, pola želodec dobre hrane in
^■razvoj njenih naravnih sa -Jkladov, kakor Je človeAki kapital potsebea v formi vseljevanja
aarediM 17 mttjeMv
v Ptorurju.
DueasHdorf, 27. avg. — Thya-senova firma eethnlra, da je francoako-betgijsks okupacija Psrurja. ki je bila sadnje dni končafta. povzročila okroglo 70 milijonov mark (priblllno Mr •00,000) škode Nemcem.
G. Trunk, vi fječkrst JH kakor da imate igodovino srednjega veka, starega veka m vi« vekov v malem prstu. Sicer iS trdite tega direktno, pravite pa da ste ie "vse" znali, ko tmo «» še krave pasli. Ali viMD Je znano, ksko so se v IS. stefl^ju V B'V Ji prepirali sveti možje, v k»te-rem Jeziku Je Bog govoril t Ada-mom, Adam z Evo ln Evs a točo? Resnično so se "nezmotljivi" možje kregali. Lahko vsw citiram vir. In kaj so zakljoč«' Da je Rfa s kačo govorila » francoskem Jeziku!
Vem. ^ porečete, da so Wlio-sli. čeprav so bHi dshovnfln V+ nes vedo tudi dohovni. če M' Jo, koliko je star francoski J* zik. (V srednjem veku ao
trdno verjeli, da je španščina je
zik v nebesih, medtem ko u^ hudiči najrajši Češki J«^ Smešno, kajne! Ne mislit* 1 u® bodo leta tM. poKrval'*^ menti o raznih stvareh *** tako smešni ? JL T *
"	.-v
avgusta.
(Fed. Pre«-)	\
Stavka tkalcev.
Httofield, Msss. -	tu-
ZLu nA javnem Shodu, (U n onijo ter dobijo
_ od tekstilne unij«. Oni sa-J* lO-odstotni fkMšOk in jim družba n* prizna,
J*. » ItftiK
tecje ^bani« * J™"?* ^ v tekstilni industriji. Pri-
etihjetrit^očdelavttv.
#Ur«m City, Mass. — Pri
m^Mt Manufacurmg kom-
jgUvka 150 tekstilnih de-
v Zahtevajo 48-tirtd delav-
I in 15 odstotno povišanje
Jtje podjetniki so jim
mižati plačo za 10 pročentfv.
iorwich. Conn. — Tkalci New
jUnd Mills C6. stavkajo za po-
inje 12.50 na teden.
[owell, Mass. — Mearrimac
glin kompanija je čhvetffcfla
ijc uslužbence, da zrftta me-
u deset odstotkov. V Uysti
Conn., so radi raVnotalce na-
i vsi zastavkall. r»
itesti radi napada na delav 4q dvorano.
naipiKo
restailasarjf
PiSe Cari Brannin.
Ssratov, RUslja. — "Povej čl-tateljem Fedčrallzrranega tiska, da niso vsi ruski speti (Specialisti) samo delavci za plače. Nas je 50,000 v zvezi inženirjev, ki zavedno in z veseljem pomagamo pri gradnji nove Rusije."
Tako je rekel svetovalni inženir največje kovinarske tovarne v Rusiji, takozvanega podjetja "Srp in kladivo" v Moskvi. Vfcel je bil dva tedna počitnic za izlet po Volgi. Mož je star okoli 55 let, izobražen je bil na nemških tehničnih Šolah, ni komunist, temveč Rus, lojalen svoji domovini in razume smotre novega družabnega reda ter vse sedanje težave.
Vesel sem, ko govorim z obiskovalcem iz tujine," je rekel. Rusija je obgrajena z gorami laži in potvarjanj. Ali tu in tapi vendar prisije skozi meje tddi resnica. Veselimo se poročila angleške delegacije strokovnih u-nij. V doglednem Času bo prišel ves svet na našo gospodarsko ba-
7 .T ;
FfcOSVfcTA

je najeta policija navalila v orano glavnega stan* organi-nje I. W. W. in je aretirala vse člane te organizacije. A-rilka unija za civilne svobod-je takoj na to vložila pi»o-t Unija je brzojavila jgover-•ju Sorlieju s protestom proti iji in takojšnjemu uvede-preiskave radi policijske ak-I ki je nepostavna. Vso stvar tunovali trgovci v Fargu, ki ie hoteli oevetitl organizaciji W. W., katera jih je bojkoti-
BUE PONAREJALCI NARJA PRUCTI.
DE-
kicago. — Trije moški iz eaga, o katerih sumijo, da so Stelji družbe, ki je zadnje ča-poplavila srednjezapadne dr-e s ponarejenimi dvajsetdo-
it Choils in James Capibanna, se vozili v avtu. V Hammon-bo kupili gazolin in dali zanj bankovec'za $20. Prodajalec pa takoj sumil, da jfc denar larejen in je obvestil policijo, tto se je zsčela burna avtomo-bka gonja po cestah. Sele ko
in s kroglami preluknjali "ta-rje", »o begunci obstali in po-Hili policajem kup bankovcev, jih puste. V avtomobilu je bi-bankovccv za več ko tisoč do-in vsi so bUi ponarejeni Ijaetaki. Aretiranci so bili popi v Indianapolis. Ivezna policija je uverjena, flavni stan ponarejalcev je v Kagu. Napeli bodo vse sile, najdejo tisksrno in plošče.
rasitov ne sme biti. To je prva potreba za previdni red v človeški družbi.	t "Diktatorstvo ? Priznam s popolnim zavedanjem. Zaostal narod smo, ravtio izkopal izpod tlačanskega fevdalizms. Imeti moramo močno vlado z znanstvenim načrtom za organiziranje industrije in vse produkcije. Brez te bi bili že dsvno podlegli pod napadi imperialistov in pod gospodarsko blokado. In celo s tako vlado je napredek le počasen. Ljudstva ni mogoče poriniti naprej več kakor Je samo pripravljeno iti, ali ignorantne in sebične skupine je mogoče držati proč od slabega početja fn razdiraftja/ "Z vsskim dnem beležimo nov naraščaj v našem podjetju, vsaki dan je naša produktivnost večja in se vzpenja proti predvojnemu standardu. Dajte nam
tkimi bsnkovci v vsoti $500,-so bili v"četrtek prijeti	in pustite Sovjetsko unijo,
i blizu Hammonda. Mb2kki,]da pokaže svetu nekaj novega in1 ie pišejo Sam Mirabile, Vin-
povsem finega." KJE JE DEŽELA KULIJEV?
Waahington. (F. P.) — Delo stane v Ameriki manj kot v katerikoli drugi deželi na svetu. Tako je izračunal Samuel Vauc-laln, vodja tovaren Baldwin Lo-policaji streljali na bežeč av-|comotive. Več in boljše stroje i-
ma Amerika ter nima carinskih
bnlH" v modernem kostuma.
London, 28. avg. — V gledali-« KinKHway so začeli igrati jMenpearove drame v mod*rnL ■«>• Namen reforme je, doka-1*"-»Ida igra je, kar šteje, ne pa stumi in »cenerija. Prva pred-' •va je bila "Hamlet" dne 25.
Občinstvo je bilo silno za-^•jno in kritiki ne morejo »valiti moderniziranega J^peara. Bil je ree nov Pjef\ samo besede eo stare. rj*>tvena acena je bila v sobi f®® Palače. Ukaji so streg-* panjem in sodavico, gostje >1«U v salonskih oblekah, da-» v današnjih kratkih in Izfe-■J "Plačilih in igrale so ter druge modeme z Ham,Pt Je nastopil prvič v ™ moderni obleki in z mehkim jetnikom, nato je imel na se-' *»<>n«ko obleko, obedniški ža-*PUvo marinarsko uniformo " Strtem dejanju, v sceni na **Nhču, se je pokazal v Kolfni obleki. Kralj in ^ Ma bila oblečena običaj-> ,, no Grobokop je imel in trd klobuk. Ofellja| £*la kratke lase in modem?
sten med državami, kar ravno rtatpravlja ameriški business tako dobičkanosen, če ga primerjamo z industrijami v «tujezem-stvu. Vauciain je povedal, da v njegovem podjetju, kjer je zaposleni 11,000 ljudi, bi moralo brez tako spopolnjenih strojev delati 185,000 mož. Ce računa, da imajo sedanji delavci dotičnega podjetja po $4 na dan, Vauciain izračunava, da ako bi podjetje obratovalo s stroji kot drugod, bi padlo po sedanjem plačevanju dela manj plače na vsakega delavca kot v katerikoli drugi de-
*** zapadel v Kanadi.
Haa. - Dne 28. T*"** Padlo dva čevlja ane-j * Alberti zapadno od Rocky jj^aina Sneg je priti.nfl ^ ki še ni bilo požeto.
Afriški "Mesija" je krstil sto o-seb ns smrt.
Capetown, Južna Afrika, 28. avg. — Iz belgijske afriške kolonije Kongo je prišlo poročilo o dogodku, ki je razburil belgijske oblasti in • ondotne domačine. Med zamorci se je pojavil nov verski voditelj, ki se je nszval sinu božjega. Zamorcem je naznanil, da ga je Bog poslal v Kongo z namenom, da reši izkoriščane črnce. Kdor hoče biti rešen, mora biti krščen na nov na čin. Nov krst je, da vernik skoči V vodo. Ako ga voda dvigne na površje, je njegova duša čiaU če utone, je duša preveč grešna toda v vodi se bo oprala in pride nazaj bela kakor belopoltni U" dje. Fanatik Je dobil več zamor-akih bivališč pod kontrolo in vto-pil preko sto oseb. Belgijska ob-laat je poslala patroljo, da stvsr preišče, toda zamorci, nahojsks-ni od "preroka", so patroljo pobili. Belgijci so posIsJI drugo četo in zopet je bilo ubitih 10 policajev. Končno je priflo vojaštvo, ki je okupiralo vasi fn sre-ttrslo 00 pristašev nove vere. Belgijci so tadi potegnili Iz reke 56 trupel "krščencev". Prerok je pobegnil.
J. < onrade:
GROF
Vedi Napoli e poi mori!
Seznanila sva se v Napol ju v Nsrodnem muzeju. Ko me je nagovoril, svs stala oba poleg znamenitega Hermesa. Naredil Je o-; pazko glede kipa, ne preveč resno, toda umestno, ki je svedoči-, la o njegovi izobraženosti in okusu. Na videz sva se poznala že več dni.' Stanoval je v istem hotelu, kakor jaz. Služinčad ga ie nagovarjala "gospod grof'. Bil je gotovo večkrst in dobrodošel gost v hotelu.
Po našem srečanju in razgovoru v muzeju sem mislil, da ne bom nadležen, ko sem stopil z večer, v natlačeno hotelsko jedilnico in ga prosil, nsj mi dovoli prisesti k njegovi mizi. Vljudno in postrežljivo mi je ponudil prszen stol.
Zvedel sem od njega, da je bival na Rivieri, v Opatiji in še marsikje, da se dobro počuti le v nspofitanskem zalivu. Stari Rimljani, ki so znali Živeti, so vedeli kaj delajo, ko so zgradili hvoje vile v Baji, v Vizzi, na Cap-riju. Grof se je potikal po na~ poljskih ulicah in zagatah, po o-
Uew YorkT—- V Fargu, N. DJ«>; ker je osnovana na avicah	govottl Je s frotnjatf,
r --u-«---...m. »idelavstva. Vsi moramo delati, pa- deco, berači. Ko se je vrnil v ho-
tel, je bral ali svirsl na glssovir ju. Službo je zapustil , pred več leti in ni imel tudi družabnih, dolžnosti. Bil je vdovec in samo dva meseca poleti je bil redno na obisku pri omoženi hčerki na Češkoslovaškem.
Užival sem njegovo dru2bot več večerov zaporedoma. Ko so me brzojavno poklicali k obolelemu prijatelju v Taormino me je hotel grof, ki je imel dosti časa, spremiti na kolodvor. Pregledal je več vOzov, našel mi dober prostor, me prijazno tolažil, dokler ni odšel vlak In še Je dodpl za slovo, da me bo pogrešal.
Povrnil sem se v Napolj fcez kakih deset dni In sicer prej nego sem pričakoval. Komaj sem stopil zvečer v Jedilnico, Že sem zagledal na pragu lepo sivo gla-
vo grofovo m sem zapazil, da se je Čudno izpremenil. Grof Je pro-stregd moje vpralanje. "Opazili site, kakor vidim, da aem slabe Volje .. ."
"Upam, da niste prejeli kakega slabega poročila?"
"Ne, toda . . . toda . . . popolnoma nepričakovan udarec. Ja-' ko neprijetna zgodba."
vak». Luna je osvetljevala ostrino njegovega dolgega tenkega nota.
"Kaj ste storili?" sem vprašal nestrpno.
"Nič!" je odgovoril grof. Bil sem brez orožja, njemu pa se j* bliskal v roki nož. Rasen tegu «em star, on pa je bil mlad. Prepričan sem bfl, da Stoji pred menoj Vlovek iz boljših krogov. Pomislil sem celo trenutno, da me jb napadel blaznik. Rekel sem torej tiho noznancu, da ne bom kričal. Za renčal je kot pes in za-htevsl s popolnoma mirnim vljudnim glasom: "Izročite mi densrnico!"
Dobil sem denarnico ip mu jo pomolil. Ta je zmajal t ^lavo.
Grof je moral prefiteti denar. Vsota ni bila posebno velika. Napadalec je zaničevalno pripomnil: "Beračija" in je vtaknil bsfn-kbvce v žep. — "Vašo uro!"
Kakor nalašč je dal grof ravno ta dan svoj zlat kronometer urarju, da ga zregullra.
Imel je pri sebi le ceneno srebrno uro, ki jo mlad gospod niti ni pogledal: "Smeti!"
Prstane!"
"Eden mojih prstanov", je nadaljeval grof, "je bil darilo moje rage rajne žene, drugega pa
!r
TftftMtovsr od ^?četa kot našieifcda. s> »iti lakoloi
»inski pečat. Odgovoril Sem VSA ftofcA. kl aa
m
rodbinski roparju: "Prstanov pa vam ne dam!"
Valovi glasbe so sč nenadoma razlegli tik nkd drevesi, pod katerimi sva stala. Mora je nenadoma izginila. Grof je ostal sam v drevoredu. Kakor v sanjah je prišel do razsvetljene promenado, kjer je bilo fte malo ljudi. Parčki In družbe so odhajali, veseli In Živahni po drevoredu proti izhodu. Grof je tudi zapustil vrt. Mehanično je stopil v tramvaj, ki ga je peljal do trga San
Fevtttnando.
Občutil pa je nenadoma, da je hudo lačen in da ima kvečjemu nekaj bakrenega drobiža. Spomnil se je takoj nato, da ima v žepu telovnika francoski cekin, 20 frankov, ki ga je nosil že več dni, ker se mu ni ljubilo ga menjati.
Stal je ta trenutek pred galerijo Umberto in ubral je pot na-' rtovpost po širokih mramornih rftopnicah. Glad ga je peljal v kavarno Umberto, kjer jo le težko našel prosto mizico. Komaj se je Vsedel na rdeč baržunast divan, ko je zagledal pri sosedni mizi db zidu zdsj dobro poznsnegs neznanca. Grof je hitro pogledal
Pričakoval sem molče pojasnit (jrugtra< Mladi častnik, ki je
la.
Po dolgem premoru je dodal grof: "To je Jako, jako resna zadeva . .Ce dovolite, vam bom povedal vse po kosilu."
Cim sva stopila v kadilnico ln sedla v mehke usnjste naslanjače, je pričel grof: "Ali se spominjate, da sem rekel, ko sem vss bil spremil na kolodvor, da hočem iti zvečer poslušat godbo na vrtu Vile Nazionale?"
To sem si dobro zapomnil, kakor tudi njegov, takrat povsem drugačen, svež in brezskrben obraz . . . Grof Je pričel dolgo povest, ki me Jc presenetila z velikim Številom natančno poplss-nih podrobnosti.
Od kolodvors Je šel v ksvarno na rfadoled, pregledal je dnevnJk. Opazoval ga Je lep mlad človek, črnih oči ln črnih las, gotovo kak južnjak, ki so mu natakarjinad-vse uljudno stregH. Ts nepremičen pogled ni bil všeč grofu. Bližala se je urs godbe. Nsročfl je takoj avtomobil in kmalu ae je vozfl' po drevoredih Vile Nazionale. Na njegovo začudenje pa je opazH takoj svojegs neprijetnega soseds Iz kavarne. Kaj je hotel ? Vendar ni bfl to ropar, bil je preveč elegantno opravljen. Razen tega se je sprehsjslo preveč ljudi, ki so vživali večer in godbo. Grof nl minili več na mladega gizdalina, toda ae ni počutil dobro. Nagajala mu je ob vročem vremenu huda srčna napaka. Poiskal si je bolj temnejše drevorede in Se je vsedel na samotno klop. Nežni lunini žarki so risali po pesku vsak list ko-šstih dreves. Godbe je slabo do-
nels od dsleč. Grof se je zgsnil, m	,,
Me takrat, ko Je zapazil, da ta eenteslml. algnor Conte.
igrajo vedno bolj poredkoma in	Grof je plačal cigarete s avo-
da ao ae tudi izgubili val zaljub-	jim cekinom, in ko mu je vra-
Ijenl parčki, ki ao prej hodili mi-	čel Paequale drobiž, Je občutil
mo. Bilo Je menda precej pozno.	zoiwt neznanč- v pogled. Vzdig-
Uotel Je oditi in ae je vzdignil,	nil je nehote glavo in ae je hitro
ko Je akočila nenadoma lz bllž-	odvrnil.
njega grma proti njemu temna	Neznanec ga je besno pogledal
posUva In tihi glas je zašepetal:	žar«čflli nepremičnih oči. Takoj
"Stojte 1 Tiho! Gre za vaše živ-	nato je vata!, plačal natakarju in
I jen je T' Preaenečen grof je spo-	ko ai je popravljal ovratnico
znal svojega vztrajnega zasledo-	pred ogledalom Je rekel tiho, to-
bral večerni list in dvs mlada ša hista pri Isti mizi so bili vsi jako elegantno opravljeni . .. Mogoče se jo vendar motil... Hlastno je pričel jesti naročen rlzoto, ko Je poklical njegov sosed glasno in nestrpno natakarja. Eden in potem drugi sluga sta skočila k njemu s postrežljivostjo, ki nl drugsče domsča pri tej kavarni. Mlad človek Jima je nekaj rekel, ih eden Izmed natskarjev Je skočil k vratom ter zakričal na ulico:« •Tasquale! Hej Pascjuale!"
Grof Je videl, kako se jc ovijal liki kači med mizicami stari pre-brisanec Paaquale, ki je prodajal gostom galerije Umberto smot-ke, vžigalice, cigareti- in razglednice. Ustavil se Je z nerodnimi pokloni ob mizici mladega Človeka. Ta Je vzel amotko. Paaqua-le mu je ponudil s priliznjenim smehljsjem vžigalico in se okre-itil proti kotu, ko ga Je poklical grof.
Grof si je zbral Škatljo cigaret in je popolnoma mirno in tiho Vprašal "Proalm vas, Paa<|uale, kdo je U mladi goapod?"
I'aaquaje se 'je skrivnostno pri (»ognil nsd mizico in Je zašepetal ne da bi vzdignil oči od svojega pladnja, na katerem Je ravnal s podvojeno vnepio svoje glaKo: "To je ptonenitaš, fin ks-valir iz odlične Barijake rodbine. Študira aa univerzi. On je poglavar capo — neke družbe mladih gospodov." Vzdignil je avoj pladenj in pomembno pri-stavil: "Camorra! Vsi profesorji ae t resa jo pred njim, ksr ims roke jx>vaod ... Uni lire e cimiuan-
-SO 30 LAWNt>A! S AVI,
IzvrScvalni odbor:
UPRAVNI OD8KH: Vtereat CstsItar: »odprodasdaik A*dr*w Vidri*. E. P. I) , t, •as las, Joaaetm. Pa. I sL tataik Mstlka* Turk t taialk bslnliktg« oddaja BU« Novaki gl. Ussslslk Joka Vugrlrk; artdalk claaila iaša Kavortglk. apravltslj slaalla Codln..
POROTNI OD8KK:
Harberto*. Oklat Ftss—S A. Jaka KrtSaasaH«. lti|l Ra» NU S. Itfgtvaj Ava* CM>
IIL) Jaka Mali. Baa IS. Straha*«, Pa.
BOLNIdKI ODBKKt
l-ukutrtl uiihrk: Rartla ialasalksr, pr*ds«dnlk. Boi 176. B Taeafcar„ 1817 B. Mds#wav Gldrasa. m.; ointtoa. Ava* W«St Park. Ohto; Msrr Udavlsk,!
NI74I a tavadala Asa,
OntKDNJB OKBOtlli Mas N^SMMbMH
. «	Gkloaas. m.
VKBODNO OKlOCJli Ia«eb AiakraiU. fi»x SS«. Maaa Raa, Pa.
Josopk Barko, RPD. 1, Boa 114. VaslKevtsa. IV ZAPADNO OKROftJl: Aatoa Aabr. Bos 104. flro« Kass. ss JaffaaSPŠi.
Praak Blaa. Bos st»». c hUMa, Mina. sa sov. W
Joka Golob, Bok 144, Rook Bprlsga, ,W»a.
Nadaornl odbor:
Paul Barsar, pr«di«dnlk, lSftl B. Uwadala Ava* CVks«o. IU.{ J. Zavrrtnlk. R. No. 1. Hln.dsU. nt; Praak U\t, SSlt W. Mtk oaso, III.
Združitveni odbor:
Prodaodaftt Prapk Alaš, 1114 Bo. Crawford Ava. Cklcaga. IU.J Jsfta OVoa. Iiosa W. Mtk it. Cklcago. JU.s Joka OUp, 1IM Bo. CUftoa PaA AVS* CMssvo, IU.
>. VRHOTlfl ZDRAVNIKI Dr. P. 1. Kara. SUl Bt CIalv Ava. Clavelaaš. POZOR l - Koraspoadseca a gUvataal aAoraOd, M šolale v §h\
niiikasi
».oŠ
vsa rissa, ai aa aaaassjo aa posla st praesodann aadalitvo B. R. P. J„ 1S57-&S Bo. Usadala Aro. Ckleags. UL
VBK BADBVB BOLNIŠKE PODPORE BB NASLOVE t Botallks U|al> Itvo a. N. P. K 1S57.51 Ho. Uirsdalo Ava* Ckleafo, IIL
DENABNB POSlIJATVB IN BTVAR1, M aa llša|e gL lavrtevslBece ^dbora la ^djK>ta voWo aa aaalavat Talalštv* B. N. P. |U74I Ba. Lav*
VB^"ZADEV R V ZVEZI B BUQAJN|IkIII1 POBU ss poŠOjaie as J* 1687*91 Bo. LsfrSlale Ava* Cklsats, mL
saalov: hUgalnlštvo B. N. P.
Vat prltstfba «M» poslovsaja v fi liTriorstnsia olM#s Ss asi pSKUšfs 1 Borfarju. prodaadslka nadaoraara odbora. Hgsr aaetov |a smai
Sa ad pošiljajo aa
PS«!
Vsi frfatvi aa gL porotal alkar, Bok 17S, Barborto«. Oblo.
Vsi dopisi la drsel spisi, assasalls. aslaaL sarolalaa la aslsb vaa bar lo v avaal s gUslksa J^lnota, asi ss paštlla as aaalavi «l£5BV3r7, 2G57-S1 Bo. La#sdal« Ava. Cblsaso. IIL
da razločno, tako da je čul grof vsako besedo: "A! Imeli ste torej zlat denar, stari slitpnr, goljuf, bedak. Nič ne de, vas bomo Že še našli!"
"Ali no veste kaj Je camorra?" Je pričel grof po dolgem odmoru. "Vem, da Sem zdaj obsojena Žrtev! Navezan sem na Napol j vsled svoje bolezni. Zdaj pa ga mdram zapustiti za vedno. Odpeljem se, da bom umrl. "Vedi Napoli e poi mori!" Za me nl to pregovor, temveč bridka desnica."
SLIKE IZ NASELBIN
Sprlngfleld, III. — V nedeljo 23. avguata amo prejeli v Spripg-fieldu nepričakovano vest, da Je znana rojakinja Frances Toma-žič preminula nagle smrti *v Taylorvfllu, III. Živela Je Čez sedem let v Spriutffleldu, Tli., kjer jo bila dobra in poltena gospodinja. Zadnja leta je pretrpela veliko žalosti in je**, kar ji Je pustilo kal bolezni, Vočkrat je rekla, da Jo bo to isikopalo. Be ko Je živela v Sprlngfieldu, ji Je prišjo dvakrat na srcu hudo, pa Je zopet odleglo. Pred dvoma mesecema se je prestsvlls v Tny-lorville. Rekla je, da še nl nikoli tako zadovoljno živela kot sedaj. Ampak usoda Je hotela drugače. V soboto dne 22. avgusta je še
delala celi dan In se dobro počutila, zvečer ob 10. je bila pa mrtva.
Bila je doma iz Trbovelj; dekliško ime je bilo France* Thomc. Stara je bila 45 let. Kc\ smo izvedeli žalostno novico, so nss Je več prijateljev Iz Sprlngfieldu udeležilo pogreba, in tudi iz Nokomlia, 111., so prišli snan-cl ln prijatelji ter tsmkajšne družtvo S. N. P. J. Ji Je priredilo veličasten pogreb tem bolje, ker jo bil civilen pogreb. Številni venci, ki Jih je imels, so pričali, da je bila rajna Frances priljubljena med rojaki. Bila Je člimlca društvs št. 52» S. N. P. J. v Taylorvl!lu, III. TuksJ zapušča možs, dva sina in brsta, v stari domovini dve sestri. Draga Frances, dopolnjeno Je tvoje grenko življenje ln zadobila si mir, kl si gu toliko Želela v tvojih žalostnih urah! — Jnlis Krmelj.
DA SKUHA8 DOBRO W* VO, PISI PO NAŠE PB0DUKTE.
I nismo v so log I alsd, bSMlj, alsdksv la vsa drugo potreb^lna. Poskusita In aa pr*pri^«jto, ds jo doisa prt saa, kuhani vedaa la a«)hoijii la aafss-aajll. -
(Jrooortjsai, aladil«arjasi la ? po-
dajatne ftalaanlna dasM prlsjspm i puit prt valjih aaročlUk. Plšlto Informsaljo nsi
FRANK OGLAR, 4
4401 Baperlor Avssaa, Clavelasš, a
VELIKI IZLET V JMMLMIM
NA NAJHITRKJAKM PARNIKU SVETA
MAURETANIA
M.7S4 TON
Odpluje Is New Volim V SREDO 23. SKITKMIJRA
Oll II. URI DOPOLDNP..
v Cherbourg, |**l osAmlm vo<istvom MR. R. M. VUKOVIČ*A od newyorškegs štaba ('unard proge.
JVaoni/fVANI, kl namoravsU »bUkotl tvojo domovino to Uto aU v Jasottl, ImsU ns|l«p4o prilika, ds m ptldruilte Islftnlkom v domovin«. Mr Vukovl«, kl jo UkuAon vodja lilotov, potoval bo s vsml NARAVNOST IH) /AI.KKflA, t»r l*o *lr\«\ ss va4o (»Htljsgo, viso-mo potnih listov pri proUksvob ns m*jl. Itd. Odskii<ii« al proator la
Za nsdaljns pojaanlls obrnti« a« ns krajavnogs sa-aiopnlkM v valom moatu, ali ps plilto nam v avo jam isalorlncnt joslku.
CUNAKI) LINE
149 l<. lat*«« Si IliM«^ M.
IM
ZASTAVI
AKBRIAKK, SM)V. HRV_I REGAMJK. PREKORAMNI CM, TROBOJNM E, ZNAKI. KAPE. UNIFORME. ITD.
SIGURNO 25% CEN RIB KOD DRUGOD
VICTOR NAVIN8BK
Ul Oreaoe il* Cmmoissgk, Pa.

J.
PIERROT
MPe bi muli 1« silna, da bi ustvarila v ea-
njah, v de liri Ju reonieo."-
Stiri mračne stene, z razgledom na vrt, so stale okoli široke, • papirjem preobložene mize. Večerna tišina je • avojo pokojno svetlobo napolnil« sobo. Izza omare in postelje, ki st« počenili tesno poleg visokih golih sten, so se zagrebli v njo dolgi prsti mraku. Ze se je zaril mrak v črne lase, ki so se (tipali čez rosno čelo mladega moža, slonečega ob mizi. Oči so žarele, upadlo obličje je vstajalo iz ozadja kskor silhueta močnega obraza široko razmah njenih potez. V paraboli navzdol padajoči brki so poostrili, združili poteze spodnje polovice v izraz trpke volje.
Tako je posedal Tratnik vssk večer, odkar se je vrnil iz tujine na bratovo posestvo, ležeče v naročju širokih travnikov, zajezenih z gričevjem ns južni strani. Pred vhod gradička je zapeljala
mestna cesta. Zadnja plst ps je bils omrežena s velikim naravnim vrtom, ki se je najbohotae-je zaganjal v hišo pod oknom Jankove sobe, odkoder se je razpre! pogled čez vse ozadje.
Ker je bil mlajši brst, kl je prevzel gospodarstvo, vedno zaposlen s svojo lesno trgovino ln jd bil večinoms z doma, nI opazil, ksko se je starejši brst od dne do dne bolj zasekal v samoto in hiral. Seie poslednji teden se je ustavilo vprašajoče oko ns shujšanem telesu in obrazu, ki je prebičai vssk pogled v življenje ter kovsl rszpenjene mišice v trde gube miru in vsezaniče-vanja. Vssk poizkus, presekati se do jedra bratove zakrknjenosti, Je prekinil slednji z hladno vljudnostjo. Preprečilo pa gs je tudi telegrafično obvestilo, ki ga je prejel v jutro, da je utonil srednji brst Silvin v morskem kopslišču, kjer je bival.
Ko je vstopil ter mu povedal nesrečno vest, je obstal trepetajoč po vsem telesu. Vse mišice so vztrepetale in izražale bolest, ljubezen, grozo in slabost. Dol-
go časa sta molčala, dokler nI Izbruhnil Janko v prošnjah, nsj se naglo odpelje, da ga dovede domov. Pojavila pa ae je na obrazu grozna zavest, da je mrtev, da je ves trud zaman, ksr je bilo povod, da je poskušal dobiti zopet oblast nsd seboj. Le mimo je še nato pristavil prošnjo, naj se kljub vsemu vendar takoj odpelje — nakar se je zgrudil onemogel ns stol, in ne da bi kaj se-užii, je ostal v tem stsnju, da gs je zalila večerna luč.
Zapihal je nalahno veter, zdrznila se je mišica na obrazu, utrnila misel, vnela oči, prevzela tek), ds je trepetajo vstal in se ozrl.
V bel nočni jopič oblečena žena se je dotaknila s svojo bleščečo roko njegove rame ter se nasmehnila v pozdrav.
'Ti, msti?" — je šepnil boječe, se od slabosti nalahno opote-kel naprej, premagal bližajočo se omedlevico ter v silnem izbruhu veselje skočil It njej: "Ti, msti, ti si prišla!" ...
"Ds, sinko!" so šepnile skrivnostno bleda ustna. Stala je po-
MEDVLADJEl
SOCIALEN ROMAN. Spisal Jože Psfcsr.
(Dtlje.)
Vendar je redno zahajsl k prireditvam, o katerih je mislil, ds mors biti zrsven, in tako se je Grudnovka nekoliko odškodovals zs dol-gočssje v rodbini. Leta so bežala, ne ds bi toliko čutils njih praznote.
Zdaj pa je nansglo prišla sprememba. Z vsem tem življenjem ni bila več zadovoljns; zdaj je začutila, ds so vsa ta leta izgubljena brez koristi, brez lepote, kskor bi bila izginila v teman prepad. In vedela je, ds mors priti novo življenje, z novo vsebino, z drugačnimi cilji in z resničnim utešenjem duše.
Grudnovka se je bila pravkar povsem napravila, ko je zabrnel zvonec. Služkinje je prišla povedst, da zvoni, in gosps je dejsls kratko: '
—	Sprejemam, se razumel
4 Premišljala je, kdo bi neki došel, ps je hitro po glasu spoznala, ds je grofica Strsssni-gova.
Ons? se je zsvzels. Toliko čass je že nI bilo k menit	,
Mislila Je že o tem in neksj ji je pravilo, ds je morda kriva kleveta, ds najbrže kroži kakor tiha ksčs med njenimi znsnci vest, kako se zakon počasi lomi, lomi.
Sls je nsproti, s smehljsjočim licem, s z nezsupnostjo za tem smehljajem. Grofica nI bils ssms, prišls Je tudi hči, prijetns blondinka s dobroto in odločnostjo v očeh. Poslsvljsls se je, ker je odhsjsla na vseučilišče.
Sedle so ns divsn, nad katerim je bila vaza z jesenskim cvetjem. Tudi ns mizi io skromno podehtevale bele in rdeče martikne.
Grudnovka je pričakovala, ds grofica ksj omeni, ker ie niita bili toliko časa videli, tods nič se ni opravičevala in tudi ons ssma ni zi-nils o tem.
—	Zaigrano je, — je dejala grofica potrto;
—	zdaj visimo nsd prepadom, enega ssmegs bistrovidcs nI bilo, da bi nas obvarovsl te skrajnosti! Strašno!
—	Zakaj strašno? — se je oglasile hči, ki se je zdela Grudnovki nekoliko odtujena. — Ali ni država le orodje v rokah Previdnosti? Nastajajo in propadajo. Ljudstva pa žive dslje in se tudi iz ruševin spet vračajo k živemu viru, ki jim edini daje zdravje, moč, resnično življenje!
Grudnovka je opazovala lepo mladenko ln so čudila, kako je v njej vse jaano in stanovitno. Krepka duša je to! si je dejala in se spomnila onega tihega čuvstva, ki ga je bila videla vzplamteti pred meseci. Slepota Je objela brata in kdor je slep, ne razloči! ftkoda, škoda!
—	Kako živite? — je vprašala mati, z glasom. ki je bil samo toplo prijateljski.
Ali ničesar ne ve ali pa me obsoja! se je ziraiiila Grudnovka in iskala primerno besedo.
—	Vsak dan težo! —- je povedala odkrito ter so spomnila svojih noči.
—	Igo slabi, bojim se, da ga izgubim!
Solze so ji silile voči, v njih je bilo zgoščeno vse razočaranj«' enegs življenja. Mlado grofico je ganilo, hotela je reči tolašilno besedo. a prav tedaj so odprla vrata ln Gruden je stopil v sobo, visok. n«»kreten. bledikaat, z zlatimi naočniki. Prišel jc že Is urada, ne da bi imel kak opravek, ampak samo zsto. da nekoliko iznensdl, on. niot reda, ki je videl, ds se dom trte in razpad«. Prej ni imel nikdar te navade, Me zadnje mesece je prihajal domov iz urada ob vsaki uri.
Globoko ae je priklonil obiskovalkama, jima poljubil roke s običajnim Mmehljajem, sedel in poprašal po razmerah Skušal je biti zelo vljuden. kakor ae spodolu proti Ukim gostom, pe je uljudnoet prisiljena — poena se.
—	Bržkone ii sprt i*>iabil spise. — omeni žena, Gruden pe jo »ovratno pogleda, ker čuti strupeno osL
—	Ali še niste iv>|M»tnoma obtičali t delom ?
—	vpraša grofice, ki ae je vedno zanimala aa javno življenje, ln uradnik raslega s premišlje-
nim zabavljanjem, kako je vsak dan slabše in teževneje. Vidi pa, ds je pri tem obisku odveč, 'n tudi	obstanka nims. Dvigne se kma-
lu ter se poslavlja z najprijaznejšimi poldont"
—	Kdsj prideš kosit? — vpraša Grudnovka, toda mož se ne zmeni za njo, ne besede, ne pogleda jI ne privošči.
—	Sinova bolezen ga tare, — pravi Grudnovka, da bi skrila zijajoči prepad. Kri ji plapola v obrazu, čuti, kskor bi jo bil mož oldofu-tal vpričo obiskovalk. Bistremu očesu grofice se nič ne ds skriti in tudi hči je opazils razkol. S tabureta je vzela knjigo, ds bi sklonila vsnjo obraz.
—	Ce nam Igo umre, ne bom prebolela I — je dostavila msti s tihim glasom, v katerem je bil skrit silen gnev. — Brez njega mi ni več življenje!
. — Ne, ksrkoli pride, — je zavračala grofica, — obups se mora človek ubraniti! Kakor so strašni trenutki v življenju, čas vendar po-lagoma zaceli rane! Ali nimate hčerke f Mi ni Vlssta zdrava?
To je čuden otrok! Popolnoma brezčuten, ssms ne razumem 1	*
—	Mladi ste še, ne pozabite! — je nadaljevala grofica. — Ko bi vsm oba umrla, česar Bog ne dsj, brez otrok ne ostanete!
Smehljala se je, Grudnovka pa jo je gledala z velikimi očmi.	|
—	Menite? — je rekls za trenutek. — Menite, ds je tsko gotovo?	,6
Grofica se je dotaknile stvsri, ki je bolelo mlado gospo, odkar je Igo hiral. Gotova znamenja so ji govorils, da bi utegnile ostati brez otrok, ko bi umrls lin in hči. In to jo je strašilo.	* / — Le šalite se, le! — je menils grofica s smehom, ki je ps nsglo izginil. Videla je resni obraz znanke in pomislile je. Vedels je o skaljenem razmerju med njo in možem, saj je bik) znano vsem, nI si ps bila na jasnem o vzroku. Ds bi Ji kaj očitala, tega nikdar! Poznala jo je in dolžila možs, ki gs je bils spregledala do dna. Ni ji ugsjalo njegovo častiljubje, zsto mu tudi drugih vrlin ni hotele priznati.
—	Vidim, — je dejela sočutno, — potrebni ste tolsžbe! Zsto mi Je žal, ds nisem večkrat prišla k vam!
Grudnovks ji je bils hvsležns zs prijazno besedo.
—	Razveselili me boste, kadar me obiščete ! — je odgovorila in čutila, ds grofica nims predsodkov, o katerih je sumile. Bolj in bolj je potrebovale Človeka, s katerim bi se razgo-vorila od srca, toplo, zaupno.
Nsglo je bežal čss in obiskovalki sts odhs-jali. Iskreno je Grudnovka objele mlsdo vse-učilišnico ter jo poljubile in solze so ji stopile v oči. Spremila jo je še ns ulico in čudeč se zapazile, kako je mlado dekle preprosto oblečeno, nič bolje kakor dekle v trgovini. Tudi voza nista najeli, odlli sts peš.
—	Nikdar nisem prav razumela tegs zakone, — je dejala grofice hčeri, — vedno sem sodile, da je soglasje le bolj zunanje. Le tegs nisem vedels, ksj bi bil vzrok neeoglasju!
—	In zdsj veš?
—	Ne vem," s domnevam. To je bils pogodb*, to ni bil zakon! Css je tak, ki v njem živimo. Potem se pe ruši, ruši, v muki duš ln v prokletstvu. Drame!
—	Naravno! — je pritrdile hči. — Ljudje imejo le eno vero, vero v sladke obete, v blagoslov bogastva. In ta vera je varljivs!!
Grudnovks se je vrnile v stanovanje vese-lejšs in olajšana, de je zdsj pe zdej podvomile, jeli grofice odkritosrčne. Vsej njeno od-tujenje v zednjih mesecih jI je vzbujelo dvome. Tods v njenih besedah, v njenem obrazu in očeh ni bilo hinsvičine.
Ne obaojs me, sicer bi je ne bilo k menil ei je dejela, stopile k oknu in se zegledsle nekam čea strehe.
Rasume me in me ne bo nikder obsojala!
Sedla je h klevirju in nalehko ponkušela Schumannovo ljubavno pesem. Lahko ji j« bilo pri situ kakor te davno ne. A kmalu js zvesek odložila la se zamislila.
Kdo ime pravico mučiti me? Greniti mi življenje dan ta dnem? Ali nisem svobodne? Je li to sploh življenje? Ne, dene« ni in nikdar več ne bo!
______ (Dnije prihodnjič.) ? ^
R
dim obrazom, ki je drhtel skrivnostnem smehljanju vsvsr lovsnih ustnic in ee je zdel, da vsrksve večerno luč; tako poln miru je bil, tako veličasten pogled velikih črnih očL v
Stopila je k oknu in on jI je sledil. Takrat je šele minil naval in utrujen je pokleknil pred njo, skril glsvo v naročju in objel njen Život, naslonjen na obok-nice.	•
"Kakor včasi," je šepnila.
mladosti," je odgovar-
"*s. v jel Uho. "Zakaj
te ni bilo, mati, toliko čass? Vssk večer sem te pričakoval, klical po tebi, se v pismih pogsvsrjsl." — Dvignil je svoj pogled in smehljsje gs je poljubila na čelo. Oslabel se je moral nasloniti na zid.
"Zakaj se mi zdi, msti, da ti ne morem gledati v oči, če se nasmehneš ?" "Pride čas, sinko, pride čas." "In ti? Si me čula?" "Ds, ko je bila tvoje volja tako silns, da ni bilo laži v njej."
"Da, čista . . . čista," še bolj je skril glsvo v naročju in pil vonj obleke in telesa.
"Dolgo časa že čutim, ksko prihajajo k meni sence njih senc."	-—
'Kdo
Sklonila se je k njemu; prihajsr
"Sence njih senc. Veš od tam ne prihajsjo drugače. Prijatelji, znanci, a med njimi te ni bilo."
"Si govoril 2 njimi?"
"Ne, ker sem vedel, da pride ura, ko prideš; živo sem verovsl, da moraš priti, ker si me spo-čela."
"Tvoje vera ti je pomagala."
Umolknila-sta iq se nagnila čez okno.
"Ksj čuješ, moj sinko?"
"Rože šepečejo, vzduh šepeče ; ura senc je ta Čas."
"Se neksj slišiš."
"Da je glas vseobdajsjočegs soroden mojemu."
Sim zase je nadsljeval: "Vu-rsh prihoda senc sem razumel rože, vzduh naokoli. Njih govorica je bils tihs slutnje groze, kl vzkali v človeku, ko ga obsen-či razodetje. Vse bolj sem hrepenel po tebi — vse trdnejše upal, da prideš." "Prišla sem."
"Zdaj si mojs, da mojs!" Radosti prevzet je planil kvišku, jo objel čez ramena in prsi, koprneče poljubljsjoČ na čelo. Izmučen je zdrsnil zopet na kolens in omahnil v naročju.
• "Sinko, zakaj hrepeniš k nam?"
"Ker verujem v te, sveto telo, ki si me rodilo." Pogledal ji je v smehljajoče se oči.
"Zakaj se smehljaš, mati, kakor prejšnje čase, ko si me na večer zapuščala?"
"Ker vidim, da si tako zelo moje dete, mojs kri in meso — otrok zemlje. Čutila sem njeno bol, vidim v zrcalu obraza tvojo."
"Slutil sem torej resnico? Zemljs trpi?"
"Ds, ssj je bila zapisana v tebi in zemlja se je razodela sorodni duši. Kar sem slutila, se ti Je razodelo, ko si izpraševal kakor jaz ob solnčnem zatonu trudni obraz zemlje. Vriskala je v jutro, pozdravljela zarjo,* ves dan je v večjih, zdaj ožjih tokih tekala krog solnea, izpraševala, tožile, vabila gs v svoje naročje dokler ni švignilo z zlobnim po-smehom med druge svetove, in ji v bolesti ns veke spačilo obraz, da niti verjeti ni mogla ter je napeto prisluhnila šepetanju noči, ki je svetovale ob prižganih bakljah gori na nebu; saj znaš, odgovor noči pe je molče-
AgMraJta za "Prosvah"!
nje ns vprašanja ranjenih src Zdaj veš, zakaj rastejo rože toliko lepše, če sskrivajo solnce obiski in je loč brez sijaja."
"Mati, nove svetove ti je razodela smrt; kako rad ti sledim."
Prožil ji je rosno čelo, trepetajoče ustnice: "Ljubim te."
"Sinko T pritisnile je onemoglega nese in ga poljubile, da je vztrepetal po vsem telesu: Krčevito ji je stiskal roke, vee ozno-jen je vpiral v njo oči, kakor v ekstazi objemajoč nejskrivnost-nejše bistvo žeAske, ki'ga je pripeljalo do samega sebe. Ko je splul prvi navsl telesnih strasti, je bilo zanj vtelešeno ono, kar je
avgusta
prej slutil — in ni je več ljubil ker je minula zsnj zemlja tT! hotel povrniti nazaj, živeti z Z
in v nji.	nj<
"Želja, da hočem k tebi" ja presledkih s polnim glaaom mir no nadaljeval, "je vzbrstela m poslednjem znanju, razmerju i ljudmi. Kakor z vsakim eiov^ kom, eo rasli tudi z menoj goto vi momenti od slutnje do j,lM1( zavesti, ki se v nji projicira člo veška duša z vsem svojim m merjem do ljudi in vesoljstva, k postavi sej enkrat človeka 'n, mejo med življenjem tu in ono stranskim.
_(Konec prihodnjič.)
■
razprodaja victrol
za polovična cena
Vietrola No. 80 Cona $110.00
Polovična cena $55.00
Vietrola No. 210 Ceaa $110.00
Polovična cena $55.00
Prava glasne Victrole velike, j« Victor gramofonska Co. znižala leden aieeec na polovično ceno. S tem jo dala priliko, da si vsak
delavee lahko kupi pravo Vietrola glaano kot svon aa male cente. R Velika prava Vietrola No. 80 cena $110.00, Uko tudi Vietrola No, £18, ravni pokrov, cena $110.00, dobite aedaj prvo ali drugo u polovično cono, ZA SAMO'$65.00. f
Mi amo edini Slovenec v celi Ameriki, kl ima direktno zastopstvo ss Victrole in Victor plošče.	,
Pilite nemudoma po Victrolo ali po brezplačni cenik. Ne zamudite te lepo prilike, kajti ta cena- bo veljala la nekako mesec dni, potom pa bo cona aopet stara nasaj $110.00.
Oaraattmo, da jo vaaka Vietrola prvo vrata nova ln nikdar i« rabljena.
IVAN PAJK, VIOTOR DEALER
24 Main St	Conemaugh, Pa.
Tiskarna S. N. P. J.
■ \ *" * \ 1
sprejema vsa v tiskarsko obit spadajoča dela.
Tlaka vabila sa veselice in shode, vizitniee, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jezika in dragih.
VODSTVO TISKANE APELIH IA ČLANSTVO S. I. P. J., M TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAM.
CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE VRSTE.
VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na nadov: &N. P. J. Printerj, 2657-69 South,Lewndale Avenoe, Chicago, UL
TAM SE DOBE NA 2ELJO TUDI VBA UST-MENA POJASNILA.
Poete le a Kaapar State Baak la
Aem iraa State Baak
POVSOD PRIZNANA	I
MT IMEtUm II KMHIMTIII« MIH
KASPAR AMERICAN STATE D«S
j 190* BLUE ISLAND AVENUE, .VOGAL 19. ULICK CHICAGO	. . - . . . 1LLIN0®
IMETJE DVAJSET MILJONOV DOLARJEV