KURIR NOVO MESTO 27. dec. 1982 leto XI. *št. 23. časopis kolektiva industrije motornih vozil Bralcem želimo srečno zdravo in uspehov polno Novo leto 1983 Z VEČJO VNEMO V LETO 1983 Leto 1982 je bilo za nas tako težko, da komaj čakamo, da bo minilo. Pravijo, da bo leto 1983 za gospodarstvo zelo težko. Verjetno bo to tudi res, toda mi, delavci IM V, moramo kljub temu postaviti prav v letu 1983 temelj za naš bodoči dolgoročni razvoj. Predvsem upamo, da bo slovenska javnost, kljub velikim težavam, s katerimi se ta čas ubada slovensko in jugoslovansko gospodarstvo, sprejela predlog našega sanacijskega programa. Seveda pa s tem vsi delavci IMV prevzemamo nase veliko odgovornost, da bomo z ugodnim rezultatom opravičili naklonjenost širše družbene skupnosti, ki nam daje za našo dejavnost tako ogromna finančna sredstva. V prihodnjem letu nas čakajo ogromni napori zato se posebno obračam na vse, ki skrbite da bo proizvodnja tekla brez zastojev in da bodo avtomobili in prikolice prihajate iz traku kompletne, da morate svoje delavnike v IMV podaljšati od 8 ur na 10 ur, po potrebi pa tudi na 12 urni delavnik. Pa še doma je treba razmišljati, kako sproti, poudarjem, sproti izkoriščati vse dane možnosti za dosego najboljšega gospodarskega rezulta- ta. Vsi, prav vsi se moramo obnašati kot dobri gospodarji, ki neutrudno razmišljajo o novih idejah in zavzeto garajo za uresničitev zastavljenih nalog. Kljub temu, da bodo naše družine zaradi tako poglobljenega deta za stvar IMV prikrajšane, vam seveda vsem skupaj želim, da bi kljub vsemu v prihodnjem letu tudi kot ljudje le imeli veliko od življenja, da bi vsakdo imel na razpolago tudi nekaj dragocenih uric za svoje osebno življenje. Poleg delovnih uspehov želim vsem skupaj v letu 1983 tudi obilo zdravja in osebne sreče. Predsednik ZKO DO IMV JANEZ ŠT ER _ N IMV SOZD - KORAK NAPREJ! 29. december bo eden pomembnejših mejnikov v zgodovini našega kolektiva. Tega dne se bomo opredeljevali za oblikovanje sestavljene organizacije združenega dela, kar je za IMV, glede na težke gospodarske razmere, v katerih se nahajamo, veliko več kot prehod na novo organizacijsko obliko. Organizirani v SOZD, v katerem bomo lažje kot doslej vsestransko opredeljevali področja in rezultate dela, zlasti v tozdih kot temeljnih asociacijah združenega dela, bomo storili velik korak tudi pri samoupravnem odločanju o rezultatih dela posameznika in kolektiva. To pa je temeljni vzvod, ki človeka motivira k uresničevanju obsežnih planskih nalog, ki so za nas predvsem sanacijske. Zavedajoč se odločilne vloge delavcev pri uresničevanju sanacijskega programa, ki bo v kratkem razgrnjen pred kolektivom in širšo družbeno skupnostjo, smo kot eno prednostnih nalog opredelili samoupravno organizacijsko preobrazbo kolektiva, ki bo omogočila boljšo programsko in proizvodno delitev dela ter kvalitetnejše premike na področju notranjih dohodkovnih odnosov. Zanemaijanje slednjih je bila navsezadnje eden temeljnih vzrokov odtujenosti samoupravnega vpliva delavcev na odločitve, katerih negativne posledice sedaj občutimo. Zaradi tega pridimo 29. decembra na volišča, prepričani v to, da sleherni med nami z osebno opredelitvijo za organizi-ranje SOZD IMV daje dragocen prispevek k razreševanju težkega položaja, v katerem se nahajamo. Storimo to, ne le zaradi sebe, pač pa tudi za naše otroke, ki jim bo rastoča moč „velikana pod Gorjanci” zagotovila večji kos jutrišnjega kruha. Zaupajmo vase in storimo korak naprej! v_________________________________________________J Predsednik slovenskih sindikatov v IMV Na obisk v našo delovno organizacijo so 20. decembra 1982 prišli predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen, Zdravko Krvina — sekretar republiškega sveta ZSS in Ivan Kramer — predsednik republiškega odbora kovinarske industrije. Prišli so z namenom, da se pobliže seznanijo s položajem delovne organizacije. Po končanem ogledu proizvodnje v tozdu Tovarna avtomobilov je bil pripravljen pogovor, v katerem so sodelovali predstavniki občine, občinskega in medobčinskega sindikalnega sveta, člani začasnega kolektivnega poslovodnega organa in predstavniki družbenopolitičnih organizacij v kolektivu. Predsednik začasnega kolektivnega poslovodnega organa Janez Šter je prisotne podrobneje seznanil s sanacijskim programom IMV, nakazal najbolj pereče težave in opozoril na kritičnost osebnih dohodkov v kolektivu. Vozila brez -prikolice še s popusti Na 4. redni seji tozda Commerce je bil 26. novembra 1982 sprejet sklep, ki je v skladu z odlokom iz Uradnega lista SFRJ. 62/82, ki se navezuje na prodajo za dinarje deviznega porekla. Tako bo ta prodaja potekala pod naslednjimi pogoji: R 4 bazni in GTL. ukinjeni so popusti 6 % oz. 12 %, ki so bili sprejeti na seji delavskega sveta delovne organizacije 1. septembra 1982. Pričetek prodaje bo organiziran takoj, ko bo prodajna služba izdobavila dolg R 4 kupcem, ki so avte že vplačali z dinarji deviznega porekla. Kupci, ki bodo vplačali vozila pod temi pogoji, prevzamejo vozilo takoj v Novem mestu. Prikolice: zanje popust, ki ga je potrdil delavski svet delovne organizacije 1. novembra 1982 v višini 7,6 %, ostane v veljavi. Prodajna služba je zadolžena posredovati informacije o posameznih tipih prikolic, ki so na razpolago za dobavo; ta naj bo zagotovljena takoj po vplačilu z dinarji deviznega porekla. 4. konferenca ZK v DO ■ > O poteku 4. konference ZK v delovni organizaciji smo pisali v prejšnji številki Kurirja, tokrat pa objavljamo ocene in ugotovitve o delu 4. konference ZK v DO IMV ter sklepe, ki jih je ta konferenca sprejela. ODMEVI 4. KONFERENCE ZK V DO IMV OCENE IN UGOTOVITVE 1. Konferenca komunistov v DO IMV ocenjuje, da so uvodni referat in razprave podale realen oris vloge ZK v skrajno zaostrenem družbenoekonomskem položaju kolektiva v času vlaganja največjih naporov notranjih in zunanjih subjektov za oblikovanje izhodišč dolgoročne sanacije poslovanja. V obdobju med obema konferencama so ugotovljeni pozitivni premiki v vsebini in organiziranosti delovanja ZK, spričo katerih so se še bolj izrazile tudi še vedno prisotne slabosti v nekaterih okoljih, katerim bodo komunisti v naslednjem obdobju namenili naj večjo pozornost. 2. Pri ocenjevanju stopnje politične učinkovitosti ZK in aktivnosti pri uresničevanju najaktualnejših nalog je bila ob vidnem napredku ugotovljena pasivnost manjšega dela osnovnih organizacij ter pomanjkanje samoiniciativnosti posameznih komunistov pri soočanju s problemi v ožjem okolju. V nasprotju s temi pojavi pa je na mnogih področjih dela čutiti povečano aktivnost članov in osnovnih organizacij, ki razbremenjene včasih prisotnega pojmovanja subordinacijske funkcije vodstva ZK na ravni delovne organizacije, postajajo osrednje področje političnega usposabljanja in dogovarjanje komunistov za delovanje v drugih subjektivnih strukturah. 3. Izredna angažiranost komunistov pri reševanju tekočih nalog gospodarjenja je bila glavni razlog, da ZK ni v celoti uresničila nekaterih nalog iz akcijskega programa, sprejetega na prejšnji konferenci, saj se je bilo potrebno nenehno prilagajati dinamičnim spremembam pogojev gospodarjenja. To pa, kot je bilo ugotovljeno, ne more opravičiti še premalo prisotne idejnopolitične diferenciacije med člani, brez česar ni moč snovati in uresničevati poenotenja vseh notranjih sil pri reševanju težkega položaja delovne organizacije. V pozitivnih primerih zdiferenci-ranosti političnih stališč do bistvenih vprašanj, kakršna je bila dosežena na primer pri razpravah o razvojni dejavnosti, so zabeleženi zelo dobri rezultati, ki kažejo, da je ZK v IMV sposobna izpolnjevati in razvijati avantgardno vlogo na vseh področjih družbenopolitičnega dela. 4. Konferenca ugotavlja, da je kadrovska problematika kljub široko zasnovanim in dobro izvajanim programom kadrovske politike še vedno največja zavora hitrejšemu uresničevanju tekočih planskih nalog in zagotavljanju pogojev za oblikovanje in izvajanje dolgoročnega sanacijskega programa. ZK je v sedanjih razmerah še premalo prisotna pri snovanju najpomembnejših kadrovskih rešitev, kar bi lahko imelo težje posledice pri kadrovanju na vseh ravneh v bodoči SOZD IMV, ko bo potreba po najsposobnejših kadrih še bolj izrazita. Komunisti posebej opozarjajo na nujnost krepitve politične aktivnosti za kadrovanja v stalni kolektivni poslovodni organ. 5. Neurejenost sistema nagrajevanja in parcielno reševanje problemov na tem področju je bilo vrsto let izpostavljeno politični kritiki, vendar se zadeve niso dovolj hitro urejale, kar je destimulativno delovalo na delavce, odločilno vplivalo na večjo fluktuacijo delavcev in na nizko izobrazbeno strukturo. Ureditev teh razmer je dolgoročen proces, v katerem morajo komunisti najbolj prizadevno sodelovati, saj dosedanji premiki predstavljajo le začasne rešitve, na katerih ni moč snovati trajne kadrovske politike. 6. Konferenca ocenjuje, da priprave na novo ustavno organiziranost kolektiva potekajo ob zelo aktivni udeležbi družbenopolitičnih organizacij, ki so bile resnični nosilec in spodbujevalec javnih razprav o predlaganih variantah makro organizacije, pri čemer je potrebno posebej podčrtati največjo mero poenotenja pri odločitvi za varianto, ki zagotavlja integralno celovitost kolektiva z vsemi možnostmi nadaljnjega razvijanja kvalitetnejših dohodkovnih odnosov, tako znotraj bodoče SOZD kot tudi z drugimi subjekti v reprodukcijski verigi. 7. Čeprav je delovna organizacija zlasti v prvem polletju poslovala v zelo težkih pogojih, ko je bilo tudi ob maksimalnih prizadevanjih praktično nemogoče preprečevati nenehne zastoje produkcijskega procesa zaradi težav pri oskrbi, smo zavestno ohranjali izvozno naravnanost tudi takrat, ko je to povzročalo večanje izgube. Družbenopolitične organizacije, komunisti v samoupravnih organih in strokovni delavci so bili pobudniki aktivnosti, ki so prispevale k milijonskim prihrankom pri porabi materiala ter s konkretnimi rezultati mobilizirali številne delavce k boljšemu delu in varčevanju v vseh oblikah. Doseženi (sicer šele začetni) dobri rezultati dajejo komunistom nadaljnje naloge. 8. Razprava o dosežkih na področju LO in DS je ugotovila nenehen napredek, ki se potrjuje v praktičnih rezultatih dela in usposabljanja. Obrambne strukture in organi (komiteji za LO in DS), kjer se ZK pojavlja v vlogi nosilca, izkazujejo solidno stopnjo usposobljenosti za opravljanje nalog v izrednih razmerah. Kljub temu je potrebno nenehno krepiti obrambne aktivnosti, s poudarkom na idejnopolitičnem izgrajevanju delavcev, temeljnih subjektov ljudske obrambe in družbene samozaščite, pri čemer ima ravno ZK prioritetne obveznosti. 9. Konferenca soglasno ugotavlja, da so tudi na področju notranjega informiranja doseženi pozitivni rezultati, kar posebej velja za informiranje za samoupravno odločanje. Zaradi tega se je povečala zainteresiranost delavcev za dogajanja, ki so bila prej izven dosega njihovega vpliva, kar je v osnovi zaviralo razvoj samoupravnih odnosov. Razpoložljiva sredstva (mediji) informiranja zagotavljajo zadovoljiv nivo obveščenosti, vendar je konferenca opozorila na nerazvitost povratnih tokov informiranja, kar gre pripisati pomanjkljivemu izvajanju samoupravnih oz. delegatskih funkcij, katere marsikdaj opravljajo tudi komunisti. Prav zaradi tega bo potrebno v prihodnje razvijati vse oblike usposabljanja, med katerimi ima največji pomen samoizobraževanje. 10. V obdobju med obema konferencama smo razvijali tudi oblike in metode dela Z-K. Osnovna organizacija postaja mesto dogovarjanja in idejnopolitičnega usposabljanja komunistov za delo v drugih družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih in v delegatskem sistemu, s čimer se krepi medsebojna povezanost subjektivnih šil. Konferenca ugotavlja dosežke in obenem kritično ocenjuje ponekod še vedno močno prisotne oblike forumskega delovanja ZK, ki ne dopušča razvijanja osebne iniciative komunistov in drugih delavcev, kar odpira pota nesamoupravnim tendencam. Oportunizem posameznikov in manjših skupin, velikokrat motiviran z osebnimi interesi, v zadnjem času pa tudi s skeptičnimi gledanji na možnost uspešne sanacije gospodarskega položaja delovne organizacije, ovira uspešnejšo konfrontacijo z nakopičenimi problemi v posameznih okoljih. ZK se bo morala v naslednjem obdobju, ki bo nedvomno terjalo še več naporov, ostro diferencirati do teh pojavov v lastnih vrstah, ker bo le tako ohranjala sposobnost izvajanja s programom opredeljene avantgardne družbene vloge. SKLEPI 1. Konferenca ZK v celoti sprejema uvodno poročilo predsednika in razprave kot realno oceno dosedanjih aktivnosti komunistov IMV v obdobju po 3. konferenci in izhodišče za oblikovanje enotne akcijske programske usmerjenosti osnovnih organizacij ZK. 2. Konferenca zadolžuje predsedstvo, da izdela predlog okvirnega akcijskega programa kot osnovo za izdelavo akcijskih programov 00 ZK v tozdih oziroma DSSS ter ga posreduje v obravnavo v osnovnih organizacijah. 3. Pri izdelavi akcijskih programov 00 ZK morajo biti komunistom vodilo sklepi 3. seje CK ZKJ in ZKS, aplicirani v konkretno področje dela. 4. Konferenca nalaga komunistom, da v akcijske programe za naslednje obdobje vključijo neuresničene aktualne naloge iz dosedanjega programa 3. konference (sklepi štev. 10, 12, 14 in 15). 5. Konferenca zahteva od vseh komunistov v IMV, da z vso energijo in največjo odgovornostjo sodelujejo pri uresničevanju tekočih planskih nalog in oblikovanju dolgoročnega sanacijskega programa. Komunisti si morajo prizadevati, da bodo zagotovili vsestranske pogoje za kar najboljši uspeh referenduma za nadaljnje samoupravno preoblikovanje DO v SOZD IMV. Posebne naloge in odgovornost v tej zvezi morajo prevzeti komunisti v sindikatu in samoupravnih organih ter komunisti v strokovnih službah in poslovodnih strukturah. 6. Nova samoupravna organiziranost IMV bo sama sebi namen, če ne bomo sproti spreminjali družbenoekonomske odnose in urejali vse zadeve, ki delavcem odtujujejo pravico odločanja o rezultatih dela. Zaradi tega konferenca nalaga vsem komunistom, predvsem pa komunistom v strokovnih službah, da dosledno uresničujejo vse samoupravne sklepe in politične sklepe v zvezi z urejanjem notranjih organizacijskih in dohodkovnih odnosov v SOZD IMV. 7. Glede na to, da je hitrejše reševanje kadrovske problematike eno strateških vprašanj sanacije IMV, se moramo komunisti boriti za demokratizacijo kadrovske politike, tako, da bodo najodgovornejša poslovodna in strokovna dela ter funkcije v DPO in SO prevzemali najboljši delavci, ki v vseh ozirih zadovoljujejo kriterije. Komunisti (predvsem funkcionarji v sindikatu) morajo ostro in dosledno reagirati na vsak poskus birokratiziranja kadrovske politike, nespoštovanja samoupravnih postopkov pri kadrovanju in kakršnegakoli odločanja mimo delavcev. 8. Komunisti se moramo zavzemati, da se pri kadrovanju na odgovorna dela posebna pozornost nameni delavcem, članom kolektiva, ki so se že izkazali z uspešnimi delovnimi rezultati. Tako bomo stimulirali delavce k boljšemu delu in k strokovnemu usposabljanju. V tem smislu je potrebno posebej pozorno spremljati kadrovanje v Razvojnem inštitutu. 9. Inovacijska dejavnost v IMV kljub širokim možnostim ni zaživela, ker ni ustrezno samoupravno normativno opredeljena. Zato smo komunisti v sindikatu in strokovnih službah dolžni dosledno vztrajati na zaživetju in zagotavljanju objektivnih pogojev za razmah inovacijske dejavnosti. 10. Z zaostrovanjem pogojev gospodarjenja in kopičenjem različnih problemov se ustvarjajo pogoji za delovanje proti-samoupravnih in protidružbenih sil. Zaradi tega se komunisti moramo nenehno boriti proti vsem oblikam organiziranega in neorganiziranega subverzivnega idejnopolitičnega delovanja. Razvijati moramo delovno in samozaščitno disciplino ter z največjo odgovornostjo sodelovati pri izdelovanju in uresničevanju načrtov LO in DS. 11. Komunisti moramo še bolj dosledno delovati za tesnejše povezovanje vseh subjektivnih sil v kolektivu, pri čemer je izrednega pomena delo z mladino, ki je marsikdaj povsem zanemarjeno. Zato moramo pri oblikovanju akcijskih programov točno opredeliti oblike, načine in nosilce dela oz. povezanosti z mladinskimi organizacijami v tozdih in DSSS. 12. Nenehno idejnopolitično usposabljanje je ena temeljnih nalog komunista, zato se moramo posluževati vseh oblik izobraževanja. Med temi je posebno pomembno samoizobraževanje, ki nam je spričo razmer najbolj dostopno. Konferenca nalaga vsem komunistom, da se s takšnimi oblikami nenehno usposabljajo za delo na konkretnih področjih strokovnega in družbenega udejstvovanja. Najbolj živo ob vprašanjih o osebnih dohodkih Na tretji redni seji delavskega sveta delovne organizacije, ki je bila 13. decembra, so delegati obravnavali pobudo in elaborat o družbenoekonomskih osnovah in ciljih sprememb v samoupravni organiziranosti temeljnih organizacij in delovne skupnosti, in soglasno sprejeli program aktivnosti. Tako bodo v vseh tozdih in DSSS sklicani zbori delavcev, kjer se bomo odločali o predlagali novi obliki samoupravne organiziranosti. Delayski sveti tozdov in DSSS pa bodo razpisali referendum, ki naj bi predvidoma bil 29. decembra 1982. Področje delitve sredstev za osebne dohodke oz. za delitev po delu imamo v naši delovni organizaciji urejeno s pravilniki, ki niso usklajeni z zakonom o združenem delu. Zato moramo našo interno zakonodajo na tem področju ustrezno urediti, ter sprejeti po predpisanem postopku, to je od javne razprave do sprejetja z referendumom. Celotno področje delitve po delu je urejeno s štirimi osnovnimi samoupravnimi akti, s katerimi vsi delavci IMV določamo skupne osnove in merila, po katerih se bomo ravnali. Delegati DS DO so na tej seji obravnavali štiri osnutke samoupravnih sporazumov. Samoupravni sporazum o enotni metodologiji izdelave razvida del in nalog z opisom zahtevnosti, s katerim nadomeščamo dosedanji pravilnik o sistemizaciji delovnih mest. S tem aktom opredeljujemo skupna metodološka izhodišča v celi IMV, po katerih bomo oblikovali razvide del in nalog v vsaki temeljni organizaciji in delovni skupnosti. Razvid del in nalog je osnova za smotrno delitev del in nalog, njihovo povezovanje v delokroge ter njihovo učinkovito opravljanje in je hkrati tudi ena izmed osnov za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog ter učinkovitosti dela delavca. Enotno metodologijo izdelave razvidov del in nalog bomo sprejemali z referendumom, razvide del in nalog posameznih temeljnih organizacij in skupnih služb pa sprejemajo njihovi delavski sveti. Samoupravni sporazum o enotni metodologiji ugotavljanja zahtevnosti del in nalog, s katerim nadomeščamo dosedanji pravilnik o sistematizaciji delovnih mest, ko govori o kategorijah. S tem aktom opredeljujemo analitično metodo ugotavljanja sestavin vrednotenja dela ter okvirna razmerja med njimi (točkovni sistem), izhajajoč iz osnovnih družbenih izhodišč, upoštevaje naše specifičnosti. Sprejemni ga bomo z referendumom. Samoupravni sporazum o enotni metodologiji ugotavljanja delovne uspešnosti, s katerim nadomeščamo dosedanji pravilnik o nagrajevanju za izvrševanje planskih nalog. S tem aktom opredeljujemo enotna metodološka izhodišča za ugotavljanje delovne uspešnosti delavcev glede količine in kakovosti opravljenega dela in gospodarjenja z družbenimi sredstvi za vse tipične skupine del in nalog. Po tej metodologiji bomo enako obravnavali vsa dela in naloge kot enote delovnih procesov, v okviru katerih nastajajo vse pravice in obveznosti delavcev v združenem delu. Kot tako jo sprejemamo z referendumom. Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za ugotavljanje zahtevnosti in uspešnosti dela delavcev, ki opravljajo dela in naloge poslovodnih organov, kot akt, katerega dosedaj nismo imeli. S tem aktom zaradi posebnosti opravljanja dela poslovodnih organov, poleg meril, določenih v okviru enotnega sistema osnov in meril, določamo še posebna merila, izvedena iz meril za ugotavljanje uspešnosti temeljne organizacije, delovne organizacije in sestavljene organizacije. S temi samoupravnimi akti začenjamo sistematično urejevati vsa področja, ki jih moramo natančno opredeliti z našo interno zakonodajo. Predloženi osnutki samoupravnih aktov morajo biti v okviru široke javne razprave temeljito proučeni, dopolnjeni in izpolnjeni, saj nekatera področja niso dovolj natančno in ustrezno opredeljena (prodane so različne variante: nekaj aktov obravnava IMV kot delno organizacijo, eden pa kot SOZD ipd.). Vsekakor je bila najživahnej-ša razprava o tretji točki dnevnega red a, kije zajemala začasne sklepe s področja delitve osebnih dohodkov. Le-ti so v naši DO pretirano nizki, saj 51 odst. zaposlenih ne dobiva z zakonom zagotovljenega osebnega dohodka, zato so premiki v tej smeri neobhodni in ne-odlašljivi. Glede na vrsto opozoril, vezanih na samo izvedbo,je bilo predlagano, da začasni kolektivni organ to tematiko ponovno prouči v najkrajšem možnem času. Delegati so na predlog strokovnih služb in začasnega kolektiva organa imenovali direktorja podjetja IMV Caravan — Locarno v Švici. Ta dela in naloge bo štiri leta opravljal tov. Danilo Plesničar. Na tej seji so delegati sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združevanju v Jugoslovansko banko za mednarodno ekonomsko sodelovanje. IMV je včlanjen v Jugoslovansko banko za mednarodno ekonomsko sodelovanje preko LB, Temeljne dolenjske banke in preko tega članstva pridobiva 2-3 letne kredite za izvozne posle. Povprečni nivo teh kreditov je od 1.800 do 2.200 mio din in so za IMV zelo ugodni glede na to, da sodijo v selektivne kredite po nižji obrestni meri. Sklenjena je pogodba med Renaultom, Smučarsko zvezo Jugoslavije in našo delovno organizacijo, po kateri bomo izdobavili smučarski zvezi 2 vozili Renault — minibus Maste r in 21 vozil Renault — kombibusov Trafic pod posebnimi pogoji (40 odst. popusta), Smučarska zveza pa bo izvajala reklamne akcije v korist naše delovne organizacije. Delegati so z dvigom rok potrdili sprejem pogodbe. V proizvodnji V zopet udarniški dan Novo leto je pred vratmi in s tem dan, ko naj bi zaključili planirano predajo vozil za izvoz. Na montaži R4 pa se kljub temu vsakodnevno srečujemo s problemom pomanjkanja materiala, zato izdelujemo nedokončana vozila, ki jih tedaj, ko prispe manjkajoči material, z dodatnimi napori kompletiramo in predajamo v skladišče gotovih izdelkov. Kompletiranje največkrat opravljamo v nadurnem delu, tokrat pa so se delavci montaže R4 že drugič odločili, da kom-pletirajo in predajajo vozila brezplačno. Organizirali so udarniški dan. Da bi čim bolje uresničili planske obveze, so se 15. decembra 1982, po končanem delu v drugi izmeni, zbrali in delali do jutra naslednji delavci: Zlatko Krnc, Rašo Stojanovič, Josip Guštin, Josip Jankovič, Anton Jakše, Rade Bogovac, Irena Žagar, Vida Praznik, Roman Potočar, Jože Meglič, Jože Bratkovič, Zdenka Prelog, Darko Zolen, Josip Glavinič, Alojz Hočevar, Milorad Čmrlec, Silvo Kum, Erih Hrustanovič, Milojica Majstrovič, Novak Ma-lctič, Miran Kumar, Nada Tomc, Suzana Krist, Jakiča Davidovič, Željka AšiČ, Mara Pavlič, Marica Ferenc, Ana Bon, Jožica Zupan, Anica Pašič, Martin Šofar, Branko Tržački, Milovan Todorovič, Stane Sitar, Iztok Kavšek, Marko Krušič, Vili Koželj, Peter Stojnič, Branko Kolar, Hedija Ličina, Zdravko Gusak, Jožica Turk, Stojanka Badovinac in Igor Kavšek. In kakšen je bil uspeh te akcije? Skompletiranih in predanih je bilo 96 izvoznih vozil in s tem bistveno zmanjšana nedovršena proizvodnja. Žal pa moramo tudi tokrat ugotoviti, da smo v takšnih akcijah vse preveč osamljeni. In še nekaj: že takoj naslednji dan smo ugotovili, da na liniji R4 montiramo vozila brez rezervoarjev za gorivo. Sprašujemo se, kdaj bomo lahko delali v normalnih pogojih, brez strahu, da spet ni kakšnega materiala. Pripravljeni smo delati, vendar si želimo, da dela ne bi vedno prekinjalo pomanjkanje materiala. Delavci proizvodnje V. 30 let proizvodnje v Semiču Semič, središče enega izmed vinorodnih predelov črnomaljske občine, leži v vznožju semi-ške gore, posejane z vinogradi, zidanicami in vikendi. V tem, naglo razvijajočem se kraju, je vedno več ljudi našlo zaposlitev. K temu svoj delež prispeva tudi obrat lesno predelovalne industrije, ki ima dolgoletno tradicijo. V Semiču ima lesna industrija dokaj pestro zgodovino, a žal do danes še ni prišla v perspektivno obdobje. Zarodek današnjega obrata seže že v leto 1952, ko je bila ustanovljena „Mizarska delavnica". To je bil začetek brez pravih prostorov, orodja in strojev, tako da so si takratni mizarji orodje prinesli s seboj. Kakor marsikje drugje, je bil tudi ta začetek težak, a žilavost malega kolektiva je pre- magovala številne težave in proizvodnja je rasla iz leta v leto. Kljub dokajšnjim prizadevanjem pa obstoječa sredstva in dohodek niso zagotavljali hitrejšega razvoja. V teh razmerah se je obrat leta 1960 priključil k „Zavodu za čebelarstvo Ljubljana", s čimer se je začelo izdelovanje čebeljih panjev. Za te potrebe so bili zgrajeni prostori in postavljena strojna oprema za žagarsko proizvodnjo. Dve leti po združitvi se je „Zavod za čebelarstvo" preimenoval v „Agromel", leto za tem pa je šel v stečaj. Ker za samostojnost ni bilo sredstev niti kadrov, strojna oprema pa je bila zastarela, se je obrat Semič priključil k „Zori" iz Črnomlja. Proizvodni program se je zopet menjal. Stekla je proizvodnja galanterijskih izdelkov, namenjenih za izvoz, v manjši meri KPO - D PO: Enotna akcija! Osrednja in pravzaprav edina točka dnevnega reda informativnega sestanka med predstavniki družbenopolitičnih organizacij in člani kolektivnega poslovodnega organa, so bili osebni dohodki v delovni organizaciji. Spremembe osebnega dohodka v našem kolektivu so nujno potrebne, saj že nekaj časa ugotavljamo, da 51 odstotkov zaposlenih ne dosega z zakonom zagotovljenega osebnega dohodka. Prav tako tudi naš dosedanji sistem kategorizacij ni v skladu z zakonom o združenem delu in ravno tako ne 10 odstotni dodatek, ki naj bi predstavljal stimulativni del osebnega dohodka. Zato so predstavniki družbenopolitičnih organizacij podprli predlog kolektivnega poslovodnega organa o določenih kolekcijah v osebnih dohodkih. Zadnja beseda in odločitev pa je prepuščena zborom delavcev, ki bodo odločali o tem. pa tudi za prodajo na domačem trgu. Tudi „Zora" ni imela kdo ve kako ugodne perspektive, saj se ni mogla razvijati v koraku z ostalo lesno industrijo, zato se je leta 1969 skupaj z našim obratom priključila tovarni 1MV iz Novega mesta. Do leta 1974 je bil obrat Semič samostojen obrat v sklopu DO IMV, v obdobju ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela pa je ta proces zajel tudi naš kot in tako so se po daljših pripravah delavci leta 1974 na referendumu izrekli za to obliko samoupravne organiziranosti. Tako sedaj s črnomaljskimi obrati mizarstvo, galanterija in žaga tvorimo TOZD Tovarna opreme Črnomelj. Po priključitvi k IMV Novo mesto je v obratu Semič še nekaj časa potekala proizvodnja galanterijskih izdelkov (izdelovanje različnih tipov obešalnikov in ročajev za mizarske žage), kasneje pa je stekla proizvodnja pohištvenih elementov stanovanjskih prikolic, galanterijska proizvodnja pa je bila dokončno ustavljena. Preusmeritev proizvodnje ni bila lahka, saj je bila nova proizvodnja zelo zahtevna, tako po doseganju kvalitete kot po konstrukciji. * Proizvodni program obrata Semič, v katerem je trenutno 82 zaposlenih, se od osvojitve IMV programa proizvodnje prikolic do danes ni bistveno spremenil. Trenutno v Semiču izdelujemo ogrodja kuhinjskih blokov in omaric nad kuhinjskim blokom za vse tipe prikolic ter različne izvedbe omaric in podaljškov kuhinjskih blokov. Za potrebe IMV tozda Beli Manastir pa izdelujemo ročaje za sanitetna nosila. Poleg proizvodnje pohištvenih elementov za prikolice 'pa mamo tudi lastno žagarsko proizvodnjo, s katero zadovoljujemo vse naše potrebe, v manjših količinah pa razžagujemo tudi za ostale tozde. Prav tako tudi sami pokrivamo vse lastne potrebe po suhem lesu in sušimo les tudi za ostale tozde, predvsem za potrebe Mjrne iz Šentjerneja. Glede družbenopolitičnega življenja ugotavljamo, da je tu narejčn korak naprej, saj so DPD bolj udeležene pri razreševanju odprtih družbeno-eko-nomskih, samoupravnih in političnih vprašanj. Ta aktivnost se odraža predvsem preko sindikalne organizacije, katere člani smo vsi zaposleni, in mladinske organizacije, ki šteje 22 članov in ki je v zadnjem času dokaj okrepila svojo aktivnost. Ta krajši prispevek o obratu Semič lahko sklenemo z ugotovitvijo, da je kljub zastarelosti proizvodnih sredstev in tehnologije, in v tej zvezi prevladajo-čega obrtniškega načina proizvodnje, ter zelo slabim delovnim pogojem ta kolektiv bil z veliko delovno vnemo in odrekanjem doslej v glavnem vedno kos zastavljenim nalogam, kar daje zagotovilo, da bo to tako tudi v bodoče, zlasti v predvideni novi samoupravni organiziranosti. Š.V. znak Obrat Semič Nova organizacija naše prodajne mreže Nova organiziranost naše delovne organizacije, od katere vsi veliko pričakujemo, bo prinesla s seboj mnogo novosti in sprememb. V tem prispevku bi vas želeli na kratko seznaniti z organizacijskimi premiki, ki so že v teku v tozdu Commerce. Osrednja dejavnost tozda Commerce je trgovina z vozili in deli na drobno pa stranske dejavnosti. V tem tozdu prek prodajne mreže opravljajo prodajo avtomobilov, prikolic, servisne opreme na drobno in debelo ter vzdrževanje in popravilo cestnih vozil. V tozdu je zaposlenih 290 delavcev, od tega je bilo v 12 poslovalnicah zaposlenih 143 delavcev. Na 4. redni seji delavskega sveta tozda Commerce pa so delegati sprejeli sklep, da se z 31. decembrom 1982 ukinejo naslednje naše poslovalne enote: predstavništvo v Zagrebu in Rijeki, prodajalna rezervnih delov v Varaždinu, poslovalnica gotovih izdelkov na veliko in malo v Splitu, poslovalnica rezervnih delov na veliko in malo v Splitu, prodajno skladišče na veliko in malo v Osjeku in prodajalna rezervnih delov v Zadru. Delavci iz teh poslovnih enot preidejo v Avto Hrvatske, katerega delavski sveti so že sprejeli samoupravni sporazum o trajnem prevzemanju prodajne funkcije proizvodnega programa IMV, poslovnih prostorov, sredstev za delo in delavce zaposlene v predstavništvu Zagreb, v Varaždinu, Rijeki, Osjeku, Zadru in Splitu. Ta samoupravni sporazum je potrdil in sprejel tudi delavski svet tozda Commerce. Tako bo IMV obdržal poslovalnice v Novem mestu, Beogradu, Novem Sadu, Nišu in Sarajevu. ki bodo predstavljale našo trajno prodajno mrežo. GLAS MLADIH * GLAS MLADIH * GLAS MLADIH * GLAS MLADIH * GLAS MLADIH Srečanje z mladimi iz Mehanotehnike Že na začetku naših aktivnosti smo načrtovali tudi sodelovanje in povezovanje z mladimi delavci iz kolektivov v Sloveniji in v širši domovini. Tako smo v našo sredino povabili mlade iz Mehanotehnike iz Izole, ki so tudi sami izrazili željo po srečanju in sodelovanju z nami. V soboto 11. decembra 1982 so nas obiskali v Novem mestu. Srečanje je bilo prisrčno in tovariško. Seveda smo se nanj tudi ustrezno pripravili. Goste je v imenu KS ZSMS DO IM V pozdravil predsednik Franc Nemanič, v imenu konference sindikata pa Marko Raj-kovača. Najprej so si izolčani z velikim zanimanjem ogledali proces proizvodnje v tozdu Tovarna avtomobilov, po končanem ogledu pa smo se zadržali v sproščenem tovariškem pogovoru. Izmenjali smo mnenja in izkušnje o našem delu in aktivnosti v mladinski organizaciji. Srečanje se je zvečer nadaljevalo v prijetnem razpoloženju in pogovoru. Dogovorili smo se, da drugo leto izolča-nom vrnemo obisk. Drugi dan smo gostom razkazali mesto in njegovo okolico, veliko zanimanja pa je zbudil o Ipd kartuzije Pleterje, Kostanjevice s Forma Vivo in Otočec. Ob zaključku srečanja smo se dogovorili, da bodo stiki med obema organizacijama postali stalni in bolj široki. Okrogla miza: Položaj mladih strokovnjakov v IMV Mladi želimo o svojem položaju in svojih pogledih spregovoriti in nanje opozoriti vse člane kolektiva, da bi z združenimi močmi prispevali k reševanju problemov. Zato smo se odločili pripraviti okroglo mizo na temo: Položaj mladih strokovnjakov v naši delovni organizaciji. Predvidoma naj bi bila okrogla miza v decembru, vendar smo jo glede na obseg problematike preložili na januar. Člani koordinacijskega sveta so zadolžili člane predsedstva, da pripravijo teze, o katerih bodo podrobneje razpravljale osnovne organizacije ter na osnovi ugotovljenega položaja v svoji sredini izoblikovali stališča in jih posredovali na koordinacijski svet. Pred novim letom bo še ena seja koordinacijskega sveta, na kateri bomo vsa stališča uskladili. Okrogla miza bo pripravljena v drugi polovici januaija. Spoznavni večer naših štipendistov Delo kluba štipendistov naše delovne organizacije, ki smo ga ustanovili letos, je v polnem razmaku. V začetku tega meseca so štipendisti, z namenom, da se bolje spoznajo med seboj, kar bo olajšalo tudi delo samega kluba in med štipendisti povečalo interes za delo v njem, pripravili spoznavni večer. Priprave so bile temeljite in vsak štipendist je dobil na dom vabilo in vstopnico za ta večer. Vsi smo bili prijetno presenečeni, ko smo ugotovili, da je restavracija Doma JLA premajhna za vse, ki bi se želeli udeležiti srečanja. Večer je ob pogovoru in plesu hitro minil in vsi si želimo še več takšnih srečanj. Tako postanejo vezi in stiki tesnejši. NOVO VODSTVO STALNE MLADINSKE DELOVNE POHODNE BRIGADE DO IMV Komandat brigade. Traser: Predsednik ZB: Sekretar: Komandirji čet: Vida Rifelj Janez Lobe Sonja Jenič Jože Derganc Drago Glavič Zoran Perko Igor Prhaj SMDPB v DO IMV Člani SMDPB DO IMV smo 19. novembra 1982 izvedli letno programsko konferenco z nadomestnimi volitvami nekaterih članov vodstva SMDPB, ki so zapustili DO ali iz drugih razlogov ne morejo več delati v vodstvu. Iz poročil, ki so bila podana na konferenci, je bilo razvidno, s kakšnimi problemi smo se srečevali pri svojem delu. Lahko bi rekli, da smo svoje delo zelo kritično ocenili. V prihodnje se bomo morali krepko potruditi, 'da bomo dosedanje pomanjkljivosti in napake odpravili. Iz poročila je razvidno, daje bilo organiziranih 8 delovnih akcij in opravljenih 852 delovnih ur. Sodelovalo je 225 brigadirjev (članov SMDPB in gostov), vrednost opravljenih del pa je 115.170,00 din. Ugotovili smo, da opravljena dela zgovorno pričajo, kako je SMDPB le opravičila svoj obstoj. V bodoče bomo morali večjo skrb posvetiti motiviranju čim širšega kroga mladih iz DO in izven ter jim pripraviti tudi možnost dvodnevnih akcij s pestrim kulturnim in športnim programom. Le to bo mlade pritegnilo k aktivnosti. V programu za prihodnje leto pa smo si zastavili naslednje naloge in cilje: zaključek del na delovišču ob TA (spominski park, ograja), sodelovanje s CMDA pri OK ZSMS Novo mesto, usposobitev komisije za informiranje in kulturo za samostojno delo, ohranjanje revolucionarnih tradicij, evidentiranje za RMDA in ZMDA in vključevanje v MDB. Upamo, da bomo s pomočjo vseh mladih v DO ter članov delovnega kolektiva zastavljene naloge tudi izvedli ter s tem prispevali k izboljšanju situacije v naši delovni organizaciji. VIDA RIFELJ DSSS ICTTTTfll Tuji študentje na obisku pri nas Mednarodni klub prijateljstva s tujimi študenti in Zveza socialistične mladine Slovenije sta za tuje študente, ki študirajo pri nas, pripravila strokovno ekskurzijo po naših delovnih kolektivih. Študentje iz Kitajske, Cipra, Indonezije, Gvineje Bisao, Koreje, Alžirije in Etiopije so si z velikim zanimanjem ogledali temeljno organizacijo Tovarno avtomobilov. Po končanem ogledu je vodstvo tozda Tovarne avtomobilov, v sodelovanju s predstavniki samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij, pripravilo razgovor s študenti. Študentje so pokazali veliko zanimanje za organizacijo proizvodnje in način poslovanja in delovanja samoupravnega sistema znotraj kolektiva. Namen njihove ga obiska; spoznavati naše gospodarstvo, posamezne delovne organizacije, ljudi, je bil nedvomno dosežen. v________________________________________________________y Ogledalo ob koncu leta Leto je naokrog in naša stalna rubrika - Ogledalo - je za letošnje leto zaključena. Rubrika, ki je nastala kot nadaljevanje akcije 1000 delavcev — 1000 sodelavcev. Ves čas se trudimo in si prizadevamo čim več bralcev Kurirja spodbuditi k pisanju, v katerem bi prenašali svoja razmišljanja, ugotovitve, ideje, kritike, ocene in spodbude na celoten kolektiv. Želeli bi, da bi pri oblikovanju našega internega časopisa aktivno sodelovalo čim več zaposlenih, da bi bili v časopisu enakovredno zastopane vse temeljne organizacije in delovna skupnost. To pa najlaže dosežemo z dobro organizirano dopisniško mrežo. Žal v teh prizadevanjih ostajamo sami — vse preveč počiva vse na profesionalnih sodelavcih, vse premalo se v to področ- VSI NA REFERENDUM! URESNIČIMO NAŠE SAMOUPRAVNE PRAVICE -GLASUJMO ZA! v_________________y je vključuje sindikat, ki pa naj bi bil eden glavnih nosilcev dobrega informiranja znotraj kolektiva. Ogledalo nam jasno predoča kdo, oziroma iz katerih sredin so se dopisniki oglašali najpogosteje: prva je delovna skupnost skupnih služb, sledi tozd TAP Brežice, TOZD Commerce, TOZD Tovarna avtomobilov, TOZD Tovarna prikolic. Ostali so se oglašali poredkeje, le iz tozda Podgorje Šentjernej letos nismo dobili nobenega prispevka. V tem letu je dopisovalo v Kurir 58 dopisnikov, od tega jih 14 lahko imenujemo kot redne dopisnike, ostali so se oglašali s prispevki občasno, največ pa je takih, ki so napisali en ali dva teksta. Res, da pri nas tekstov ne honoriramo, vendar pa smo se odločili letos podeliti „Kurirjevo značko” najbolj vestnim dopisnikom. Pripravljene so bronaste, srebrne in zlate značke, ki bodo podeljene dopisnikom, ki so napisali v zadnjih dveh letih (akcija je bila pričeta lani) 5, 15 in 25 tekstov. Vsem, ki ste dopisovali v Kurir, se zahvaljujemo za sodelovanje in vas vabimo, da sodelujete s svojimi prispevki, predlogi in pobudami tudi v naslednjem letu, kar seveda velja za vse člane kolektiva! UREDNIŠTVO ogledalo 1 U st. prisp. Tozd TOVARNA AVTOMOBILOV 13 Proizvodnja 1 5 Proizvodnja II 1 Proizvodnja lil 2 Proizvodnja IV 4 Proizvodnja V 2 Obrat Suhor 3 Kov. obrat Brežice 2 tozd TOVARNA PRIKOLIC 11 TOZD TEHNOSERVIS 4 TOZD COMMERCE 15 DSSS 53 TOZD TAP Brežice 19 TOZD TO. OKEN IN KOV.G Šmarjeta 2 TOZD TOVARNA »PODGORJE« Šentjernej - TOZD TOVARNA OPREME Črnomelj 4 TOZD TOVARNA OPREME Mirna 7 TOZD ZIF Ljubljana 3 TOZD TOVARNA S OPR Beli Manastir 7 Uredniški odbor in vsi ostali... Žal ne moremo ob koncu leta pohvaliti tudi delo uredniškega odbora, ki naj bi skrbel za vsebino časopisa Kurir. Letos je Kurir izhajal pod „nadzorom” uredniškega odbora v naslednji sestavi: Milka Bevc — TOZD Tovarna opreme Mirna, Ernest Sečen — TOZD TPA Brežice, Tomaž Vovk — TOZD TO Črnomelj, Jože Zadel — TOZD TP Novo mesto, Zvone Gavrič - DSSS, Zvonka Rangus - TOZD Tovarna avtomobilov, Jasna Šinkovec — Center za informiranje in glavni in odgovorni urednik Simo Gogič. Po predhodnem skupnem dogovoru naj bi člani uredniškega odbora pripravljali vsebino časopisa, bili odgovorni, da iz svoje delovne sredine vedno poročajo, spodbujajo sodelavce k pisanju in se udeležujejo sej uredniškega odbora. Na zadnjo 11. sejo uredniškega odbora ni prišel nihče in le tov. Rangusova je našla čas, da je predhodno upravičila svojo odsotnost. Vemo, da je vsem delo v uredniškem odboru dodatna obremenitev, vendar, vsi smo jo sprejeli prostovoljno in ko smo postali člani uredniškega odbora smo s tem dobili nove, seveda dodatne obveznosti ob vsem svojem delu, ki pa veijemite mi, niso tako strašansko zahtevne, da jih ne bi mogli ustrezno izvajati. Časopisi v združenem del so, žal, še vedno osrednja oblika informiranja delavcev, torej jih moramo urejati z veliko mero odgovornosti. Člani uredniškega odbora tega niso znali ali uspevali. Pa ne gre kriviti le njih, čeprav jih nimam namena zagovarati, s prstom je potrebno pokazati tudi na vse tiste odgovorne v OOS. Sindikat je še vedno organizacija delavcev in v njegovem interesu je, oziroma bi moralo biti tudi to, da so delavci obveščeni o dogajanju znotraj kolektiva in to pravočasno in ustrezno, da imajo možnost vplivanja na dogajanja. Ne da so le center za zbir informacij o nečem, kar se je že zgodilo. In mi delamo tako. Informiranje vedno in vselej zapostavljamo. Na dnevni red seje kakšne od DPO ga postavimo le tedaj, ko kje kaj „zašte-ka“ in potem hitimo z očitki in kritikami na račun informiranja, češ da ni točno, ne pravočasno. Bodimo odkriti in priznajmo, da sami nosimo največji delež krivde za to. Ljudje, ki so jim poverjene funkcije predsednikov, sekretarjev, delegatov, zbirajo informacije sami zase, ne posredujejo jih ljudem, ki so jih v ta namen izbrali in zaupali. Nihče med njimi se ne poslužuje časopisa, preko katerega bi lahko hitro in točno posredoval informacijo. In še in še bi lahko naštevali in kritizirali, toda naj bo dovolj. S tem pisanjem želim spodbuditi razmišljanje na to temo v vseh, ki v svojem delu in funkcijah združujejo informacije za vse zaposlene v kolektivu, informacije, ki bi bile zanimive vsem. Morda bomo drugo leto naredili korak naprej tudi na tem področju in prav gotovo rezultati ne bodo izostali. Vsekakor pa ne smemo dopuščati in biti zadovoljni s sedanjim stanjem, saj to pomeni lahko le nazadovanje. Streljanje Stelska družina IMV Brežice je v četrtek, 25. novembra 1982, že osemnajstič pripravila množično tekmovanje delavcev v streljanju z zračno puško. To tradicionalno tekmovanje je vedno posvečeno prazniku republike, prehodni pokal pa je doslej osvojilo devet delavcev: Piltaver 6-krat, Ogorevc (2), Cuzzi (2), Kranjc (2) ter Gerje-vič, Cizelj, Godler, Roguljič in Hervol po enkrat. Značilnost letošnjega tekmovanja je številna udeležba ter, po daljšem času, tudi udeležba žensk. Te so z rezultati dokazale, da se lahko enakovredno merijo z moškimi, zato pričakujemo, da se bodo tekmovanja v prihodnje udeležile še bolj množično. Rezultati: — Ženske: 1. Ismeta Abdič 141 krogov, 2. Marija Žabkar 110, 3. Slavica Puček 67 krogov. — Moški: 1. Franc Geijevič 169, 2. Janez Kranjc 165, 3. Ernest Sečen 157, 4. Slobodan Manojlovič 156, 5. Stane Hervol 154, 6. Ogorevc Miha 148, 7. Ivan Omerzo 147, 8. Franc Povh 146, 9. Branko Kopinč 140, 10. Jože Levak 134, 11. Zvone Šumlaj 130, 12. Branko Jerič 123, 13. Franc Novosel 118, 14. Vlaški Boris 108, Rado Novak 100, 16. Marjan Žibert 95 in 17, Ivan Novak 93 krogov. ERNEST SEČEN TOZD TAP Brežice Vaja NNP 82 v Novem mestu Letošnja vaja NNNP 82 se je po programu in poteku razlikovala od dosedanjih. Program smo napravili že v avgustu na osnovi občinskega, s pripravami pa smo začeli v septembru. Zaključno vajo smo izvedli 12. novembra, ob koncu tedna LO in DS. Večina akcij je potekala v rednem delovnem času, tako da so bili vključeni vsi zaposleni, ne le enote CZ, NZ, štabi in druge obrambne strukture, kot je to bilo v preteklih letih. Program letošnje akcije je vseboval konkretne ukrepe, ki naj bi zagotovili boljšo prometno in požarno varnost ter izvajanje ukrepov na področju družbene samozaščite in civilne zaščite. Po vaji sta skupni komite za LO in DS in štab CZ izvršila analizo akcije. Splošna ocena je bila, da je bil program zahteven in praktičen, vendar vse naloge niso bile uresničene. Najbolj je bil izveden plan zaključne vaje 12. novembra 1982. Skupni komite za LO in DS je sprejel sklep, da se tiste naloge, iz tega programa niso bile izvedene, opravi do konca prvega trimesečja 1983 in naj bi postale del naše vsakdanjosti. Za zagotovitev boljše prometne varnosti smo pregledali avtobuse, ki vozijo delavce. Izdelali smo nove oznake za voznike, ki prevažajo izdelke gotove in nedovršene proizvodnje na območju tovarniških dvorišč, železniške postaje in na skladiščnih mestih. Tako smo zagotovili večjo odgovornost voznikov pri prevozu, parkiranju in zaklepanju vrat, vratarjem pa olajšali kontrolo. Izdelan in izpeljan je sistem vhoda in izhoda domačih in inozemskih voznikov pri dovozu in odvozu materiala. V programu je bilo tudi označevanje parkirnih mest za avtobuse na avtobusni postaji, vendar ta naloga ni bila izpeljana. Komiteji za LO in DS so izdelali novo varnostno oceno za vse tozde. Izpeljana je bila reorganizacija enot narodne zaščite, prilagojena delu po izmenah in izvajanju nalog v času izrednih razmer. Nekatere ukrepe v času izrednih razmer smo v okviru vaje praktično izvedli in ocenili varnost v tovarni. Posebna pozornost je bila posvečena ugotavljanju splošne in požarne varnosti po končanem delu v tozdih in DSSS. Posebne komisije, ki so jih imenovali komiteji za LO in DS, so določene dni pregledale tovarniške prostore v nočnem času, ugotovile pomanjkljivosti in nakazale smeri, kako jih odpraviti. Podobne komisije bodo komiteji za LO in DS v bodoče imenovali ob državnih in drugih praznikih, ko se več dni ne dela, in tako zagotovili večjo varnost in budnost v tovarni. V času priprav za letošnjo akcijo smo dokončali tudi izgradnjo ograje ob Težki vodi od Gradisa do Kmetijske šole Grm. Z gradnjo ograje je začela mladina v prvi delovni akciji v tem letu, potem so delo nadaljevali delavci in mladina tozda TP. V decembru so to delo končali delavci gradbišča tozda Tehno-servis. Z postavitvijo tega dela ograje le zagotavljena večja kontrola in lažje varovanje družbenega premoženja, zlasti avtomobilskih prikolic, ki so tu parkirane. Na področju požarne varnosti je štab CZ, v sodelovanju s strokovno službo, opravil pregled gasilskih aparatov in preizkusil uporabnost hidrantov. Ugotovljeno je bilo, da v hi-drantni mreži ni pritiska vode, kar ni nič novega, ugotovljeno pa je bilo tudi, da obstoječi podzemni hidranti imajo pritisk, vendar je njihova uporabnost vprašljiva zaradi slabega tesnenja hidrantnega nastavka s hidrantom. Izvršena je bila reorganizacija gasilskih enot, te pa so organizirane kot skupina v vsaki izmeni. Sestavljajo jih poklicni gasilci, člani IGD in pripadniki enot CZ. Delovanje takšne skupine v eni od izmen smo preizkusili na zaključni vaji NNNP 82, vendar bo potrebno še veliko storiti za njihovo izobraževanje, urjenje in občasno preverjanje, da bo ta sistem enotnega vodenja in ^delovanja gasilcev ob potrebi organizirano deloval. Na področju zagotovitve boljše požarne varnosti se je posebej angažiral tovariš Slavko Gregorčič, komandir gasilske čete CZ. Posebej je treba tudi poudariti ,da je bila v okviru letošnje akcije v času tedna požarne varnosti organizirana posebna vaja gašenja požara v lakirnici tozda TA. Na njej so razen poklicne gasilske enote Novo mesto in poklicnih gasilcev IMV sodelovali Še člani IGD Krka, Novoteks, Pionir, Novoles, Železničar in GD Šmihel. Tudi štab CZ je na svojih sejah posvetil posebno pozornost zagotovitvi boljše požarne varnosti v tovarni. Na področju civilne zaščite je bil izdelan plan evakuacije iz tovarne v primeru požara ali eksplozije. Evakuacijo smo tudi praktično preizkusili. Prvič se je zgodilo, da so delavci dopoldanske izmene na signal sirene zapustili delovne prostore in se zbrali na določenih mestih, narodna in civilna zaščita pa sta izvajali varnostne ukrepe. Pri obveščanju o nevarnosti je zatajil sistem siren. Praksa je pokazala, da dve ročni sireni, ki smo jih uporabljali za prenos signala v tozdu TA ne zadostujeta za obveščanje in nabaviti moramo električno sireno, ki jo bodo slišali vsi in ne samo tisti, ki delajo v istem prostoru. Posebna ekipa štaba CZ za prvo medicinsko pomoč in osebja naše ambulante je pregledala omarice za prvo pomoč in ocenila delo trojk prve medicinske pomoči. Ugotovljeno je bilo, da trojke delo dobro opravljajo, da nudijo pomoč delavcem, ki se poškodujejo pri delu, vendar pa je bila oskrba s sanitetnim materialom nezadovoljiva. V okviru civilne zaščite smo sodelovali v zaključni vaji NNNP 82 v KS Majde Šilc, in z dvema ekipama prve medicinske pomoči za pomoč Ljubljani v primeru potresa, na zaključni vaji „Ragova 82“ pri reševanju potnikov iz „zrušenega letala", ki jo je pripravil in vodil občinski štab CZ Novo mesto. Sistem informiranja na vaji je deloval dobro. Že pred akcijo je bil objavljen obširen članek v Kurirju. V tednu LO in DS sta izšli tudi dve posebni izdaji Kurirja informatorja. Pri informiranju pa razen teh nismo koristili drugih oblik, kot je oglasna deska, kratek sestanek z zaposlenimi v času malice, razglasna postaja in drugo, kar bi v izrednih razmerah morali koristiti. / N Z REFERENDUMOM DO SOZDA -S SOZDOM V SAMOUPRAVNO SANACIJO -GLASUJMO ZA! \____________________y V času priprav na vajo so uspešno delovali skupni komite za LO in DS tozdov IMV s sedežem v Novem mestu in komiteji za LO in DS tozdov in DSSS. Imenovani so bili nekateri novi predsedniki komiteja za LO in DS in novi načelniki NZ, saj je praksa pokazala, da je delo teh zelo zahtevno in odgovorno in zahteva več časa, samoinciative in angažiranosti kot pa smo do sedaj mislili. Tako smo uspeli, da so komiteji za LO in DS operativno in politično vodili to akcijo in se usposabljali za svoje delovanje v času izrednih razmer. V komitejih so aktivno sodelovale tudi družbeno politične organizacije. To je važen premik in želimo samo, da bi to nadaljevali tudi v bodoče. Vajo NNNP 82 smo izvedli, od vseh zaposlenih pa je odvisno, da naloge, ki smo jih pripravili in izvajali v tem času, vtkemo v naše vsakdanje delo, da bomo od vloženega truda in prizadevanja imeli dolgoročnejše koristi. Če bomo to dosegli, potem lahko ocenimo, da je letošnja vaja bila zelo poučna in uspešna. IVAN TOVŠAK DSSS