65
¿L\lic*\ miniti.,
j»79
^k£<"7*oo/t*« fit
6>4X
J'rcd vsako spremembo ich nične dokumenia^je rnom po ena nespre me njena kopija označiti / llElp!son| »kopiji originala pred spremembo« in raniti med pasivno dokumentacijo. S piv menihe vnjišiijo konslurktorji. Pri dokumentaciji ki se pokosi o spreminja in dopolnjuje, sc spremembe na rnutricjj vnašajo občasno, nove kopije pa na zglavju ^'üosajq in navede se danim a/uriraiija.
/USAMMENI ASSUNG
[l" cli« udu, in<kr Eisuibalnmirisdiaft l.jiihljaini
\an,l R,,sll(l
Das technische Arehiv bewahrt die icsehnisehe Doku
menlalion der I isenbahnen in Slowenien Das Archivgui hal eine ehr bewegte Geschichte hinter sieh so daß vieles verniehiel wurde, besonders nach dem Jahre 1945. In 198^ wurde das Gemeinsame Archiv der Eisenbahn Wirtschaft Ljubljana gergriindet das vorbildilich für die ganze leehivschc Dokumentation im I 'nklang mit den Vorschriften bctrcITend den Objcklcnbau, und im Einklang mit den internen Vorshriflcn der Eisenbahn Sorge trägt.
Die technische Dokumentation ist aufgrund des Klas-sifikationsenlwufes geordnet wobei die Malrizcnbla'llcr als inforinatioiihhlilsmiltel verwendet werden. Teils wird das Mater.al auch mikrogefilml, zur letzten /eil aber auch mit kompilier bearbeitet
r elinieiiii dokumentna,;) v'<> inogospodiirskih otiriini/ncij
mfckandra />avvc-Aiitesi.
o vodnem gospodarstvu so se po vojni v"krat spreminjali V prvem desetletju so to po-ciocje urejale razne uredbe m odločbe,'posebni za gji o varstvu voda p» so bih izdani v letih 1957, 7'» 1966 19742 m zadnji leta 1981 (Zakon o vojn- Ur. I SRS, st 18/1981 - v nadaljevanju zako-)• I udi ta ne velja več v celoti in jc v pripravi nov. °jocal jc namreč obstoj območnih vdnih skupno •ll m /veze vodnih skupnosti Slovenije kot samo-
upravnih interesriil| skupnosti, kar pa jc bilo lani z. Ustavnim zakonom za izvedbo ustavnih aman thnajev k ustavi SRS"* picklieano. Bivše območne vodne skupnosti zdaj delujejo le kot izpostave Republiške vodne uprave v okviru Republiškega sekretariata za varstvo okolja m urejanje prostora Ostale določbe zakona so še v veljavi, ali se vsaj smiselno uporabljajo.
Vodnogospodarske organizacije (zakon loči vod-
6G
negospodarske organizacije za urejanje voda in vodnogospodarske organizacijo za urejanje hudournikov) kot izvajafli vodnogospodarskih storitev po zakonu opravljajo naslednje dejavnosti
H vzdržujejo naravne vodotoke jezera in izvire obalno morje in vodna zemljišča ter vodnogospodarske objekte in naprave v splošni rabi. To obsega zlasti:
-	čiščenje obrežij, strug vodotokov, jezer in morja
-	utrjevanje brežin, nasipov in erozijskih površin
-	popravila spodjed v naravnih in umetnih strugah. jezerih in morju
-	popravila obrežnih zavarovanj, pragov in nasipov
-odstranjevanje naplavin
2)	spremljajo s tanje vodnega režima in zagota vljajo njegovo varstvo
3)	opravljajo naloge investitorja pri rekonstrukcijah vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi
4)	izvajajo nadzorne naloge pri gradnji vodnogospodarskih objektov in napravj- splošni rabi
5)	usmerjajo graditcvjfcyodnogospodarskih objektov in naprav ter regulacijo vodotokov
6)	zagotav ljajo enotno tekočo evidenco in sistem informiranja uporabnikovo Stanju vodnega režima
7)	zagotavljajo sočasno izvajanje nalog s področja SLO in dru/bcnc samozaščite.
Vsa ta opravila /akon opredeljuje kot dejavnosti posebnega družbenega pomena, iz cesar je izhajal tudi poseben položaj vodnogospodarskih organiza cij. Tega zdaj ni več V smislu zakona o podjctnh4 so namreč organi/iranc kot družbena podjetja in enako kot ostala podjetja prepuščeno tržnim zakonitostim. Vodnogospodarske storitve opravljajo po posebni pogodbo med Republiško vodno upravo in podjetjem Tako vodnogospodarske organizacijo kot vodne skupnosti oziroma izpostave Republiško vodne uprave so organizirane po vodnih območjih za opravljanje protierozijske dejavnost, iij urejanje hudournikov pa je organizirana >pccifična delovna organizacija za celotno Slovenijo (Podjetje za ure-lanje hudournikov Ljubljana). V okviru vodnega gospodarstva Slovenije deluje tudi Vodnogospodar ski inštitut, ki opravlja znanstveno raziskovalno in študijsko razvojno delo v vodnem gospodartvu (glej prilogo).
Glede na dejavnost vodnogospodarskih organizacij nastaja pri njih več vrst tehnične dokumentacije, m sicer načrti regulacij, melioracij, kanalizacije, vodovoda mostov...
Podobno kot za druga področja velja tudi za tovrstno tehnično dokumentacijo, da se podvaja oziroma se hrani na več mestih. Kar se tiče upravnih organov je projekte za vodnogospodarske objekte moč najti deloma na republiški, deloma na občinski ravni pri upravnih organih, pristojnih za gradbeništvo. Gradbena dovoljcnja»a vodnogospodarske objekte daje pristojni občinski upravni organ, razen za regulacije, s katerimi se menja tok in režim vode na rekah Dravi, Muri, Savi, Savinji, Soči, Krki Sotli, Kolpi in Ljubljanici ter melioracijska dela na povrani nad 1000 ha, za katere je pristojen republiški upravni organ (danes Republiški sekre-
tariat za mdustiijo in gradbeništvo). Vodnogospodarske organizacijo so dolžno priložiti predpisano tehnično dokumentacijo tudi zahtevi za izdajo vodnogospodarskega soglasja (za gradnjo «Ji rekonstrukcijo vodnogospodarskih ob|cktov ah naprav ter gradnjo ali rekonstrukcijo drugih objektov in naprav, ki lahko vplivajo na spremembe v naravnem ali umetno vzpostavljenem vodnem režimu). Ta soglasja izdaji občinski o/-roma republiški upravni organ, pntojen za vodno gospodarstvo, a je praksa taka, da po izdaji soglasia tehnično dokumentacijo vrne investitorju razen v izjemnih primerih
Kot investitor gradnje ah rekonstrukcijo vodnogospodarskih objektov in naprav po zakonu lahko nastopa »vodnogospodarska organizacija zdiuzcnc-ga dela, ki opiavlja dejavnost posebnega družbenega pomena, poslovna skupnost takih organizacij ah krajevna skupnost « Po zadnjih organizacijskih >prcmembah je investitor Republiški sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostoru
Projektiranje oziroma izdela» tehnične doku mentacijc za svoje investicijo opravlja vodnogospodarska organizacija vclikokrat."sama, včasih pa za radi pomanjkanja časa ali zaradi kakega drugega razloga povcu izdelavo Vodnogospodarskemu institutu al; kaki drugi vodnogospodarski organizaciji. Podobno je tudi izvajanjem gradbenih, del m nadzorom nad gradnjo. Zakon določa da poverjajo investitorji gradbena in druga dela ; pogodbo v iz vajanje »temeljni orgam/aeiji v sestavi delovne ah sestavljene vodnogospodarsko organizacije« (v tem primeru »investicijski in tchnicni nadzor nad gra ditvijo ne sme biti poverjen nobeni temeljni organizaciji iz sestave delovne ali sestavljene vodnogospodarske organizacijo in tudi ne delovni skup nost, teh organizacij«) ali »drugim organizacijam združenega dola « V zdaj že bivši organiziranosti na temeljne organizacijo jo bila praksa taka dajo bila ona temeljna organizacija investitor druga pa izvajalec dol. Po novem so vodnogospodarsko organi racije le izvajalci del.
Glede na vse doslej povedano v zvezi s podvaja njem tehnične dokumentacije menim da je najbolje tehnično dokumentacijo vodnogospodarskih objektov posameznega vodnega območja prevzemati od vodnogospodarske organizacijo, ki deluje na tem območju Pn njih je moč pričakovati najbolj kompletno gradivo. Stanje je namreč vsaj pri Vodnogospodarskem podjetju Soča iz Nove Gorice tako, da hianijo za povojno obdobje vse načrte /a to vodno območje ne glede na to, kdo je bil ■ vesti' tor ali i/vajalcc del
Za vdelavo tehnične dokumentacije vodnogospodarske ZakoiO o graditvi objektov.'' Izdelati je oroj treba projekt z<i pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt /a razpi •., projekt za izvedbo in proickt izvedeni® del. V praksi se seveda vedno nc izdelajo vsi ti predpisani projekt;, a z vidika arhivskega gradiva to niti ni tako pomembno. Menim na m i oc da za potrebe ■nanosti in kulture vsebuje dovolj podatkov ze projekt ta pridobitev gradbenega dovoljenja
Na vprašanje ali odbrati kot arhivsko gradivo tehnično dokumentacijo vseh vodnogospodarskih
67
objektov in naprav ali ne, bomo gotovo dali njčgali ven odgovor Dejstvo je namreč, da so si načrti vodnogospodarskih objektov med seboj zelo podobni Ne moremo sicer govoriti o t.pskih projektih, gre pa /.a zelo sorodne rešitve, Potreben bo torej i/bor Pri tem jc va/no, da zagotovimo zastopa nost vseh vrst vodnogospodarskih objektov, znotraj posamezne skupine pa napravimo izbor (glede na velikost investicije, pomen objekta v nekem okolju tehtne rešitve gradbene problematike...).
Na koncu bi se dotaknila še zvrsti gradiva ki jih sicer ne moremo šteti med tehnično dokiimcntau jo, so pa vsekakor tipične za vodno gospodarstvo m vsebujejo tako pomembne podatke, da jih kaze uvrstit' med arhivsko gradivo:
-	vodnogospodarske osnove (dajejo na podlagi prikaza danosti vodnega režima v povod)U 111 ca sovneni obdobju možnosti bodočega vodnogospodarskega razvoja)
-	vodnogospodarski katastri (vanje se vpisujejo vodne količine, kakovost vode in zgrajeni vodnogospodarski objekt' in naprave)
-	vodnogospodarske študije (kažejo možnost, razvoja vodnega gospodarstva).
OPOMNI
I «Npr, Uredba o ustanovitvi in prisotjnosti uprave za vodno gospodarstvo pri predsedstvu vlade I P S (Ur. I FRS si. 22/49); Uredba o ustanovitvi komiteja vlade LRS za vodno gospodarstvo (Ur.l.L.RS. st. 16/50); Odločba o ustanovitvi republiškega strokovnega centra za vodno gospotlarsO o (Ur. I. I RS st 2 51); Odločba o ustanovitvi vodnogospodarskih -ekc;j (Ur.l. LRS, št 36/54).. — 2. /akon o varsv u voda (Ur I. L RS. št. 40 57); Zakon o varstvu voda (Ur.l. I RS, st 39/60); Zakon o vodah (l rl SRS, st 22/66) Zakon o vodah (Ur.l. SRS, št 16/1974); — 3. Ustavni zakon za izvedbo ustavnih
amandmajev IX do L.XXXI\ k ustavi SRS (Ut I.SRS. st. 32/89)* — 4. Zakon o podjetjih (Ur I. SFRJ št. 77/88 in št 40/89); — 5. Zakon o graditvi objektov (Ur.l SRS, st. 34,'84).
ZUSAMMENFASSUNG
Technische Dokumentation
(kr \\ assc'rvvirtsdiiiftsorg.inisHtioiu'n
iLikaandra l'avü'c- \-/ih<ii
Sowie das Verwaltungs - als auch Fachorganisierung der Wasserwirtschaft in Slowenien sind nach Wassergebieten durchgeführt so daß in jedem Wassergebiet eine I xpositur der Republikwasscrverwaltung und die Wasserwirtscliaftsorganisation wirken I iir das ganze Territorium Sloweniens wird das linternehmen zusta i-dig, daß die Aiitinrosionstatigkeit treibt und Wildbache reguliert
Die wissenschaftliche F-orsehungs - und St'.idiuinsen-twicklungsarbeit in' der Wasserwirtschaft wird vom Was-servvirtschaftsinstitiit in Ljubljana erledigt.
Im '/usammenhang mit ihrer Tätigkeit entstehen bei den Wasscrwirtsehaftsorganisationen mehrere Arten von technischer Dokumentation und zwar Hegulations-, Me-liorat'ons-, Kanali sations-, Wasserleitungs-, ISruekcnen tvvurfe... Diese Dokumentation ist mehreren Orten (bei den Verwaltungsorganen Projektivorganisationcn) zu linden am vollkommensten aber bei den Wa-ierwirt Schaftsorganisationen selbst Darum sollten die Archive diese Dokumentation von ihnen übernehmen Fs wird »her nötig sein.eint. Auswahl zu machen Dabc ist es wichtig daß alle Arten von Wasserwirtsehaftsobiekten vertreten Verden, innerhalb jeder einzelnen Oruppe können wir jedoch eine Auswahl nOl bez.ug auf die Investitionsgroße, Wichtigkeit eines Objekt., in der Umgehung, bedeutungsvolle Lösungen im usammenhang mit Ihn Problematik u.a machen
Varovanje in možnost konserviranji, n restavriranja tehnične dokumentacije
Jeder! I oc/opnei
V procesu uporabe in hranjenja tehnične doku mcntacije prihaja do različnih vrst poškodb, pred vsem zaradi delovanja števili, i h mehanskih bioloških ai lizikalno-l.cmijskih vzrokov. Poleg tega ne smemo pozabiti na procese naravnega staranja materialov, k1 se ncizoe/no in trajno odvijajo v vsaki snovi.
Poškodovanost gradiva je zato različna m jc odvisna
-	od kvalitete surovin (papir, barvila črnila, lepila),
-	mu ima n pogostosti uporabe ter
-	pogojev hranjenja
Ot teh vzrokov so odvisni tudi načini m možnosti konserviranja in restavriranja gradiva.
I TEHNIČNA [DOKUMENTACIJA, NASTALA NA OIJIGAJNEM PAPIRJU
Še najmanj konservatorskih problemov jc s teh-
nično dokumentacijo, 1 i je nastala na običajnem papirni
Starejše gradivo, ki jc nastalo do sredine 19. stoletja, mia za pisno podlago ročno izdelan pap>r iz kvalitetnih vlaken, zato je tak papir še danes zelo dobro ohranjen Pisne snovi pa so bili tuši, črnila ,n barve, k so prav tako pogosto zelo obstojni Poseben problem nastopi le pri črnilih, ki vsebujejo zelezovc ione. V takih priEerij prihaja do prežrtja pisne osnove, sicer pa so najpogostejše poškodbe na gradivu mehanske, kot na primer:
-	prepogosta m nepazljiva uporaha,
-	zvijanje v zvitke,
-	zlaganje v premajhno pičitno embalažo, predale ah police,
-	podlcpljanjc s papirjem al; kirionom, pri čemer so uporabljena sintetična lepila
-	prelepljanjc s samolepilnimi trakovi.
Pogoste so tudj poškodbe zaradi neprimernega