Poftaina plaiaaa ▼ getevmi. msm. m. V LJUBLJANI, sred*, 2i. avgusta lf»26. Pimbiiu številka ©in 1"— LETO n. Uhaja vsak dan opoldne, izvzeeSi nedelj in praznikov. Mesefea naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20—, inozemstvo Din 80-—> Neodvisen političen lisi [ UREDNIŠTVO IN UTRAVNISTT* SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. TELEFON 8TKV. 552. Rokopisi se m mi Saj«. — Oglaei pa tarifa. PlMMcisi vp®*ženje*a naj m prlkft aotki 18, ! ta odgovor* £> Raten pil pofitoem ček. vada Wm 1 etvmspsf Popravite krivice! j 9*0 flobro stran je sedanja vlada brez ivama pokazala: persekucije uradništva ■ s« g© »ehale. Uradniku ni treba biti več \ v skrbeh, kako politično prepričanje ima j Bjeff0* Sef, temveč samo, kako vrši svoja dolžnost. Kakor je razveseljivo, da je perseskueij uradništva konec, tako pa to šo »ikakor ne zadostuje. Treba tudi popraviti vse storjene krivice, ki so se do- j godil« pod prejšnjo vlado. To je glavno, j to mora biti prva skrb vlade in to bi morilo biti že izvršeno! Država mora to storiti v prvi vrsti zaradi sebe. Ona mora uradnika z dokazom prepričati, da se mu ni ničesar bati, samo če vrši svojo dolžnost. Če pa uradnik vidi, da je bil on ali njegov tovariš po krivici preganjan in da se ta krivica j na'popravi uiti tedaj, ko so izšli iz vlade i oni, ki so ga preganjali, potem mora | uradnik nad pravico obupati. Kaj mu koristijo končno vse dobre in lepe besede, če pa je on še nadalje žrtev terorizma svojega političnega nasprotnika. Kako naj uradnik veruje, da je nastal nov duh, če pa njemu prizadejana krivi- Delo vlade GOSPODARSKA VPRAŠANJA V OSPREDJU. Beograd, ‘26. avgusta. Politično življe- Maksimovič v petek spremljal Pašičn na nje se je pričelo zopet buditi. Ministri se njegovem potovanju v Evian les Bains. vračajo s svojega odmora. Radi odsotno- j Glavno zanimanje pa vlada za agrarna sti ministrov se je nabralo precej važnih ; jn druga gospodarska vprašanja. Širijo vprašanj, ki se bodo morala nujno rešiti. se tudi najrazličnejše vesti o premestitvi V prvi vrsti se mora rešiti vprašanje ad- ministrativnih uradnikov. Vprašanje premestitve v upravi še ni zrelo; ker med vladnima strankama še ni prišlo do sporazuma. j Notranji minister Boža Maksimovič se nahaja v Karlovih Varili. On je bil tudi nekoliko časa na Dunaju. Misli se, da bo j srednješolskih profesorjev in ravnateljev, vendar pa so kompetentni faktorji v tem pogledu zelo rezervirani. Govori se obširno tudi o ukazih, s katerimi bi se saniralo preganjanje pristašev današnjega režima, ki jih je izvršil prejšnji PP j režim. Beograd, 26. avgusta. V vseh ministrstvih, zlasti v zunanjem ministrstvu, delajo z največjo energijo in pripravljajo gradivo za interparlamehtamo konfe-oa velja še dalje. Če hoče država utrditi j renco v Washingtonu in za zasedanje »vojo avtoriteto, če hoče vlada razširiti | Zveze narodov. Naše zunanje ministr-krog svojih pristašev, potem mora po- j stvo polaga veliko važnost predvsem na praviti storjene krivice. , to, da bo naša država dobro zastopana Toda tudi iz čisto stvarnih razlogov. . v Washingtonu in v Ženevi. Zato skuša Smo tik pred pričetkom šolskega leta { zbraU natangne daU ki naj bi jasno , ^ ni^ier m bilo toliko persekucii, kakor • ....... , . , i na šolskem polju. Ali naj še naprej traja j ^strirali viden preokret, ki je nastal ta abnormalnost, da bo slovenski profe- 1 TOled uove Pohtlk® sporazuma in vsled ■sor predaval srbskim učencema sloven- I: katCTe^a Je nasa drzava Postala zna,no jeziku? Ali naj še naprej traja ta j močnejša, nemoralnost, da se bo smejal preganja- j Politični krogi se radi tega živo zani-Hemu učitelju nefovariš, ki je zasedel ; 111ai° za odnošaje z Bolgarsko, katere .-sfužbena politika še vedno ni tako Priprave zunanjega ministrstva za IVashington in Ženevo. dobre odnošaje iskrenosti, da pride v z našo državo. Še vedno pa krožijo v nekaterih atenskih krogih vesti, ki uiso posebno ugodne za utrditev dobrih odnošajev med Grčijo in Jugoslavijo. Grki, ki imajo velik interes v Abauiji, so zelo nervozni, kadar se omenja to vprašanje. Zlasti so vzbudile veliko pozornost v grških krajih vesti iz inozemstva, po katerih je naša kraljevina sklenila neki tajni sporazum z vlado Ahmed beg Zegu, da bi se Albanija zedinila z našo kraljevino. V Beo-z vlado Ahmed beg Zogu, da bi se Al-tirajo. Merodajni krogi 'so prepričani, da se bodo ’ ta vprašanja do sestanka Zveze narodov razbistrila in da bo morda že v najkrajšem času prišlo do javnih fl3egoy0 mesto? 5 službena politika še vedno ni Upoštevamo vse težave, ki jih ima no- 1 usmerjena, kakor bi to bilo v interesu službenih stikov med reprezentanti obeh va vlada in zato ne zahtevamo od nje j dobrih medsebojnih odnošajev. Na drugi držav, nobenih nemogočih stvari. Toda poprava S strani pa se v pozitivni smeri pripisuje krivic je neodložljiva in obenem z lahko- ■ velika važnost odnošajem med Grško to izvedljiva, samo če je zadosti dobre i m Jugoslavijo. Vsled intervencije fran- volje. Ne radičevcev in ne radikalov ne l coske vlade pokazuje grška vlada več more boleti, če se popravi storjena kri- ! *ica ljudem, ki so bili preganjani le za- ; to, ker niso bili po volji samostojnim de-i mokrntom. Zlasti nepojmljivo pa je, da j »e ne podvizaj(, s popravo krivic radikali. ko so ravno njihovi pristaši med preganjanci na prav odličnem mestu. Zato pravimo: Če se storjene krivice Bo popravijo, potem je to dokaz, da ni-»a vlada dovolj dobre volje, če pa nima dobre volje niti v tej tako nepolitični, ta-vko enostavni in tako človeški zahtevi, | potem res ne vemo, kako more vlada priftakovati, da bo javnost verjela njeni ; dobri volji v drugih stvareh. Med preganjanci so ljudje, ki se bore za svoj, obstoj, ki uiso v tem prijetnem položaju, da bi mogli čakati, kdaj se njim »torjena krivica popravi. Med njimi so lj»dje, ki so gospodarsko tako slabi, da poui&ni za njih vsak dan nepopravljene krivic« težko trpljenje. In ne samo za temveč tudi za njih rodbine! Pričakujemo zato od vlade, da se bo h* naš apel ozirala in nemudoma popravila vsem storjeno krivico. Pričakujemo Naša delegacija potuje v Ženevo dne 2. septembra. Pred tem pa bosta minister Ninčič in St. Radič posetila Bled, kjer bosta sprejeta v skupni avdijenci. Velikanske vremenske katastrofe RAZSTAVNI PROSTOR SUBOTIŠKEGA VELESEJMA UNIČEN. — ŠTEVILNE ŽRTVE. — VELIKANSKA ŠKODA. — VOJVODINA ODREZANA OD PROMETA. Subotica, 26. avgusta. Včeraj ob 16. je divjal velik orkan. Naliv je bil tako silen, da ga starejši ljudje ne pomnijo. Padala je tudi toča, ki je uničila ves pridelek. Razstavni prostor subotiškega velesejma je popolnoma uničen. Velik del mesta je razrušen. Materijal je odnesla voda. Nižji deli mesta se nahajajo pod vodo. Nevihta je bila tako silna, da je zrušila stolp cerkve sv. Roka. Mnogo hiš je poškodovanih. Nevihta je zrušila tudi streho in stolp cerkve sv. Gjorgja. V glavni ulici kralja Aleksandra se je zrušil velik zid hiše, ki je popolnoma uničena. Poškodovane so tudi sosednje hiše. Kar je bilo na hišah slabega, je vse odnesla nevihta. Prav vsaka hiša je pretrpela občutno škodo. Brzovlak Budimpešta— nami. in deco. Veter je odnesel vso obleko, tako da so se morali kopališki gosti vrniti v Subotico v kopalnih oblekah. Na jezeru sta izginila dva čolna s šestimi veslači. Nevihta ie uničila vinograde in vse hmeljske nasade. Materi-jalna škoda je ogromna. Vsa Vojvodina, zlasti severna, je odrezana od ostalega sveta. Promet ne funkcionira. Telefonske in brzojavne proge so pretrgane. SILNA NEVIHTA TUDI V GORICI. Goriea, 26. avgusta. V torek je divial v Gorici in krajih od Štandreža do Moše silovit vihar. Najbolj prizadet je bil južni kolodvor in vojašnice v bližini. Vihar je vrgel s kolodvora streho na trg pred kolodvorom. Tudi več človeških žrtev je Beograd, ki je pasiral Subotico, ni mogel \ t« tembolj, ker” bo” to prvo 'd e ianie^ Uk i^bo ! dalie in se ie moral 8 Postaie Tomšič vr- i zahteval vihar. Škoda je velika dokazalo, da je zavladal nov duh' in da j niti v SubotiD°- 1-------------- Nevihta je bila tako silna, da je prevrnila na tračnice potniške in tovorne vagone raznih vlakov, ki so na ta način zastavili promet. V Starem Šivcu je naliv zrušil stolp reformatorske cerkve in ubil več ljudi. Tudi v okoliških selih je vihar povzročil občutno škodo. Človeških žr-GENERALNO STAVKO AMERI- tev je veliko. V Srbskem Miletiču so ŠKIH RUDARJEV. ■ utonili trije seljaki. Kopališče Palic pri Heirferk, 26. avgusta. Vsi poskusi, da Subotici je popolnoma uničeno. Od 600 | pril* do sporazuma med lastniki pre- • kabin je uničenih 550. Večino kabin je i»ogwnikov in rudarji, so ostali brez- j odnesla voda. Prav ta čas je bilo v ko-»Urttfci, V najkrajšem času se pričakuje i pališču mnogo ljudi. Nastala je velika Mra||f radarjev v Zedinjenih državab. ; panika. Velik strah je vladal med že- j« vlada sporazuma tudi vlada zakonitosti. Samo na vladi je, če ji bo tudi na-fod dal to ime, ker ni zakonitosti, kadar po krivici preganjani uradniki zaman iS&ejo svoje pravice. In zato še enkrat: pepravite krivice! Pokažite dejanja! DEFINITIVNA RAZMEJITEV Z ALBANIJO. Beograd, 26. avgusta. Vojni minister je izročil zunanjemu ministrstvu obsežen referat o nameravani razmejitvi z Albanijo. Zunanje ministrstvo bo ta načrt proučilo in ga nato predložilo ministrskemu svetu v odobritev. Nato bo imenovana posebna delegacija vojnih in diplomatskih strokovnjakov, ki bo skupno z albansko delegacijo določila definitivno mejo na temelju poslednjega sklepa konference ambasadorjev v Parian. Francoski odgovor. beriin, 26. avgusta. Francoski odgovor Nemčiji je bil včeraj objavljen. Predvsem vpada v oči koncilianten tou francoske note. Francoski odgovor se nanaša na tri točke: 1. na vpliv garancijskega pakta na Versajsko mirovno pogodbo, 2. na pridržke Nemčije z ozirom na njen vstop v Zvezo narodov in 3. na vzhodne arbitražne pogodbe. Vodilna misel francoske note je ta, da garancijski pakt ne sme v nobenem pogledu posegati v Versajsko mirovno pogodbo. V odgovoru ni nobenega formalnega poziva na pogajanja. Francoski poslanik je ob priliki predaje francoske note sprožil misel o konferenci, na kateri bi razpravljali o garancijskem paktu. V merodajnih berlinskih krogih prevladuje mnenje, da je treba predvsem rešiti juridična vprašanja in šele nato bi moglo priti do diplomatskih pogajanj med Londonom, Parizom iu Berlinom. Trdi se, da se bo konferenca juristov sestala še tekom tega meseca v Londonu. Prava konferenca državnikov pa bi se vršila v drugi polovici septembra v manjšem švicarskem mestu. USPEŠNA FRANCOSKO - ŠPANSKA BLOKADA RIFA. Pariz, 26. avgusta. Maršal Petain je sestavil generalni štab v Mekiie.su, odkoder' bo nadaljeval operacije proti Rifanom. Po prevzemu vrhovne komande s strani maršala Petaina potuje jutri guverner Lyantey v Pariz, da poroča vladi podrobno o dosedanjih vojaških operacijah proti Rifanom. Blokada obale je bila včeraj popoldne popolnoma izvedena. Španci so odprli francoskim ladjam svoje luke, kjer se bodo mogle preskrbeti s potrebno municijo in hrano. Prav-tako so Francozi odprli Špancem svoje luke. Centralna baza pomorskih operacij je Oran. Pri blokadi sodeluje 12 španskih in 28 francoskih ladij. Španski in francoski komandi delujeta neodvisno, toda medsebojno sodelovanje med obema admiraloma je zasigurano. Na morju v zadujili 24 urah ni bilo videti nobenih ladij. Vsako pristajanje večjih in manjših ladij je onemogočeno. NEMšKO-RUSKA TRGOVINSKA POGODBA BO V KRATKEM PODPISANA. Berlin, 26. avgusta. Listi poročajo, da pogajanja med Nemčijo in Rusijo r.a sklenitev trgovske pogodbe znalno napredujejo iu da se more v najkrajšem času pričakovati obojestranski podpis te pogodbe. PROTIANGLEŠKO GIBANJE SE NA KITAJSKEM ŠIRI. Pariz, 26. avgusta. Situacija na Dalj-njem vzhodu je zelo kritična. Proti-angleški pokret na Kitajskem se rapidno širi. Bojkot angleških ladij in trgovine je generalen. Angleško poslaništvo v Pekingu je podvzelo potrebne korake, da za vsako ceno prepreči akcijo, ki jo je pričela voditi zboljševizirana vlada v Kantonu proti angleškim trgovskim ladjam. STEINBEISSOVO PODJETJE. Beograd, 26. avgusta. Povodom vesti o Steinbeissovi družbi in o namerah ministrstva šum in rud je podal dr. Nikič izjavo, da ni odredil on komisije, ki naj pregled adelo šumskega podjetja Dobr-ljin—Drvar, marveč je to komisijo določil dr. žerjav. Podjetje bo prodano na javni dražbi. Uprava bo morala odstopiti, ker ji je izrokel dr. Nikič nezaupnico. 'ji- Odgovor dr. Fr. Kulovca, Na Radičev napad duhovništva je odgovoril v »Slovencu*: * daljšim uvodnikom g. dr. Fr. Kulovec. Bili bi neobjektivni, če bi prezrli njegov odgovor in če ne bi priznali, da ima njegov odgovor dosti krepkih argumentov, na katere St. Radič z uspehom ne bi mogel odgovoriti. Kljub temu pa tudi dr. Kulovcev odgovor ni popolen. Bilo je v St. Radičevih očitkih dosti neupravičenosti, mnogo pretiranega, toda čisto brez osnove tudi ni bilo vse, kar je dejal. Treba se spomniti samo volilne dobe. Prav nobena redkost ni bila, da je vstala žena proti možu in da so nastali v kmetskih družinah neznosni prepiri vsled politike. Kdo je bil vzrok teh prepirov, ni nobena uganka. Mesto, da bi duhovnik s pomirljivo besedo ugladil prepir, je bil on le prepogosto tisti, ki je učil ženo, da mora biti proti možu-liberalcu nepopustljiva. Vse to so tako znane stvari, da ni treba obširneje govoriti o njih. Dr. Kulovec pa o tem popolnoma molči, dasi smo mnenja, da je odgovor popolen in zato res učinkovit šele tedaj, kadar se dotakne tudi neprijetnih stvari. Vsaj končno se gode povsodi napake in ni napaka sama huda, temveč veliko težje je, kadar se niti ne poskuša napake popraviti. Prav nič se ne čudimo, če je duhovnik vnet pristaš SLS, dasi smo mnenja, da duhovnik ne bi izgubil, če bi se popolnoma ločil od politike. Toda, če vstopi duhovnik v politiko, potem ima še enkrat večjo dolžnost ko vsak drugi, da vodi politični boj čim najbolj obzirno. More služiti odvetnik, profesor, kmet, delavec stranki tako, da je samo strankar in da prestane biti odvetnik, profesor, kmet ali delavec. Duhovnik tega ne more. Če je še tako vnet strankar, če se naravnost personifikacija stranke, on ostane še vedno duhovnik in zato°mora biti njegova politika drugačna, kakor je politika koga drugega. Laik-strankar mora biti brezobziren do nasprotne stranke — dasi ni ravno to dokaz politične modrosti — duhovnik-strankar se tako ne sme spozabiti. Napaka laika-strankar-ja ne pade na stan, h kateremu je pripadal, napaka duhovnika-politika pade vedno tudi na duhovnika. Da se je t Sloveniji vodila s strani SLS brezobzirna politika, tega ni mogoče tajiti. Ni treba vzbujati nobenih žalostnih rekrimi-natij, zadostuje samo eno dejstvo. Desetletja je že SLS najmočnejša slovenska stranka in izključeno je, da bi zavzel naš političen boj take oblike, če bi vodila SLS vedno politiko, ki bi odgovarjala Kristusovim naukom. Že samo sodne obsodbe »Slovenca s, so neovrgljiv dokaz. Mnenja smo, da bi storil dr. Kulovec dobro delo ne samo svoji stranki, temveč tudi vsej javnosti, če bi se dotaknil tudi tega Radičevega očitka. Kakšna pridobitev za javnost, če bi brezobzirnost že vendar enkrat izginila iz slovenske javnosti. To pa se more _ zgoditi le, če da dober zgled SLS, ki je najmočnejša stranka Slovenije. Merodajni pa so pri SLS duhovniki in vseeno je, če so direktno krivi ali ne, pred javnostjo so za po-litiko SLS odgovorni, ker imajo moč, da onemogočijo vsako njim neljubo politiko s strani SLS. In zaradi tega mislimo, da ne bi bilo napačno, če bi tudi duhovniki enkrat prav resno prevdarili, če ne bi laizacija stranke njim samo koristila. Mogoče, da bi nekaj izgubili na političnem vplivu, toda zato bi moralno v očeh naroda silno pridobili in to bi odtehtalo ves političen vpliv, ki ga imajo danes. Njih beseda bi vse drugače veljala ko danes, ker bi narod znal, da niso politično zainteresirani, da so zato objektivni. Brez dvoma! Lepo torišče dela nudi politika, toda tudi mnogo izkušnjav in mnogo nevarnosti. Le redki so tisti, ki preidejo pot skozi politično življenje vedno čisti in celo najmočnejše narave le prepogosto podležejo. Skoraj neizogibno pa je, da morajo strankar-ji odobravati kompromise, ki bi jih sicer odločno odklonili, ali pa morajo frondirati. Ne_ razumemo, kakšno škodo bi imela duhovščina, če bi se vseh teh nevarnosti oprostila in če bi se ravno tako popolnoma ločila od dnevne politike, kakor je v nekaterih deželah že storila in kakor so to skušali storiti nekateri posamezniki tudi v Sloveniji. Mislimo, da je v tej stvari bistvo vsega spora in da bi bil dr. Kulovčev odgovor popolen le tedaj, če bi se dotaknil tudi tega vprašanja. Delavske razmere na Kitajskem. Vsem je še v *pominu boj med Zedinjenimi državami in Japonsko, ki ga je izzval ameriški izseljeniški zakon. Japonskemu delavcu je bila zaprta pot v Zedinjene države, ker bi lahko • svojo skromnostjo delal nevarno konkurenco ameriškemu delavcu, ki aahteva za pošteno delo pošteno plačilo. Mnogo skromnejši neg« japonski delavci pa so njihovi kitajski tovariši. O tem najdemo mnogo podatkov v knjigi Roberta Wilbrandta »Po svetu kot naeionalni ekonome. Pisec opisuj« delavsk« raamere na Kitajskem priblii-ao takole: Navajen na trdo ležišče, opeka mesto bla-ain«, množica stisnjenih ljudi, mnogi na vodi, v čolnih mesto v hišah, navzlie Vsemu temu pa z življenjem zadovoljen, tak je kitajski narod, narodnogospodarski čudež skrbnega in marljivega izkoriščanja vseh uporabnih ostančkov od najneznatnejše drobtine premoga do zadnjega prostorčka, ki omogoži is eni kokoši življenje. To je znak stare Ki-tajsk*. Obenem jo to prispevek k nauku o «enah, ki omogoia domačinom marsikatero kulturo, na primer smešno eeneno umivanje flav« v brivniei. Za rešitev uganke tako zelo nizkih «en jajca m in kuretini, kakor tudi drugim kitajskim proizvodom je treba podrobnejše preiskave. Ta se mora predvsem ozirati na omenjeno kitajsko ekonomijo, nadalje pa ne smemo pozabiti, kako skromni so v svojih iiv-1 jenskih potrebah kitajski ljudje. Važen faktor »a stvoritev sen pa je tudi splošno uboštvo: ono omejuje r masi kupcev kupno moi na stvari najmanjše vrednosti in povzroči, da da prodajale« prednost denarju pred blagom že pri najniiji ponudbi. Uboštvo je druga stran kolajne stare Kine. Ono sili k industrializaciji, ki naj na eni strani pribavi sredstva za kitajsko narodno gospodarstvo, na drugi pa preskrbi nepreglednim množicam revežev nekaj zaslužka. »Rumena nevarnost« ne obstoja v vojaški sili, ampak v globlje ukoreninjeni produk-•ijski kakovosti tega starega kulturnega na-Toda. Za vojaška nagnjenja mnogo prestari, imajo Kitajci kot gospodarski tekmeci dvojno orožje: pridnost, ki ustvarja navzlic telesni šibkosti združena z marljivo vztrajnostjo in prirojeno inteligenco marsikaj koristnega in nadalje cenenost, ki jim daje v marsikaterem oziru gotovo prednost. Naj navedemo samo nekaj primerov: v tsingtauski ladjedelnici je imel kitajski delavec 1 nem. marko mezde, ▼ cementni tovarni v Cantonu pa celo samo 64 pfenigov; ženske so imele v tekstilnih tovarnah 80 pfenigov in otroci 30. Pekinški težaki pa so se zadovoljili celo * 20—50 pfenigi. , _ Na deželi in r notranjosti so bile plače anatno nižje. Nizki plači pa je odgovarjala neverjetno cena preskrba: kantonski težak je porabil od svojih 35 pfenigov dohodkov samo 18 pfenigov za preskrbo, Kitajec v Pekingu pa je nakupil živila za ves mesec za 5 mark. Toda vse to se je na Kitajskem udomačilo na škodo telesne moči. Ekonomija skromnosti je tu prekoračila meje tega, kar lahko zahtevamo v interesu delovne sposobnosti. Kitajci so slabo hranjeni, to je ugotovilo več evropskih zdravniških misij. Tudi vodstva evropskih tovarn so zaznamovala znaten napredek dobro preskrbljenih kitajskih vajencev. S svojo naravno inteligenco pa skuša Kitajec nadomestiti telesno moč. Tako ima kitajska samokolnica kolo pod naloženo težo, mesto spredaj in na ta način je treba vozilo samo krmiliti, ne pa tudi nesti skoraj polovico tovora. Mlinskih kamnov ne prevažajo, marveč vale. Neredko lahko opaziž 120 težakov, ki vlečejo ne baš težko stvar. Ekonomija stare Kitajske je ustvarila mar- ' sikaj, vendar pa je končala s fiaskom, da »tičejo otroci v odpadkih po vsakem koščku premoga, dočim leže bogati zakladi v notranjosti nedotaknjeni. Problem preskrbe naraščajočega prebivalstva »o spravili Kitajci na mrtvo progo vedno nadaljujočega omejeva- ; nja na najnujnejše. Priti bo morala na po- ; moč Evropa s svojo znanostjo in tehniko, da j se izkoristi naravno bogastvo. Rudniki in že- . letnice, zgrajene od Evropejcev ter moderne tovarne, pričenjajo Kitajce bogatiti. Na Kitajskem vidimo torej dvoje: prvič tradicijo pridnosti in skromnosti, zelo razvito ekonomijo varčnosti, drugič pa obenem nezmožnost na ta način nuditi naraščajočemu prebivalstvu kaj drugega kot obubožanje. Tako je potrebna tudi tukaj tovarniška industrija, ki pa bo kot v Evropi v 19. veku obogatila skupnost na račun proizvajalcev. Ekonomski zakoni izmenjave napravijo iz naj-ubožnejšega najbolj izmozgavanega. Čim večja je beda, kateri se naj odpomore, tem hujši so pogoji, ki se jim uklonimo. In baš tekstilna tovarna potrebuje za uravnavanje pretrga- J nih niti nežne roke največjih revežev: žen in i otrok. Na stotine je v tovarnah otrok starih ; od 5. leta naprej. Vsi ti delavci pa ne delajo spočetka z ve- j seljem, šele človeško postopanje s sicer prid- | nimi, toda vsled dnevnih naporov oslabelimi ; delavci, pripomore, da pričnejo delati z zani- j manjem in da se jih sčasoma polasti ponos I na svoj poklic. Kitajski delavec znatno zasta- ' ja za svojim belim tovarišem, toda poizkusi ’■ so pokazali, da se ga lahko znatno dvigne in j približa Evropejcu. Osobito so se obnesli na j ladjah kot moštvo in služinčad. Potrebna pa je še evropska kontrola in disciplina, kajti pogosto se zgodi, da se delavci, ko 3e odstranijo predstojniki, vsedejo in sede po cele ure, ; dokler se predstojnik ne vrne. Torej zaneslji- 1 vi baš niso, vendar pa jih skušajo nekateri j opravičiti z dolgim delovnim dnem. Saj mo- j rajo celo otroci sedeti v delavnicah po 13 ur j in pol, da si zaslužijo ono borno eksistenco, j Delavske razmere na Kitajskem torej niso . baš sijajne in najbrže tako kmalu ne bodo, ! ! narod pa hira, ko bi lahko živel v blagosta- ; nju. Seveda bi ne smeli sezidati kitajskega , } sidu. sporazum, naj gledajo njegovi ustvaritelji, da upravičijo nade. 8k,npH*“a SDS T S‘)Iitu- v nedeljo se je lšila skupščina SDS, katero je posetilo 150 oseb, povečini Orjunaši. Govoril je poslanec Grisogono, ki je iznesel že znane argumente samostojnih demokratov. Na skupščini ni bilo nobenega radikala, dasi so nekateri trdili «a bo pnšJo mnogo uglednih radikalov. Lo-i/i,. • ??,.■ a skupščine močno zastražen ker so mislili, da bo prišlo do spopadov; kaiti m-? vTrSttV-° Še ni:Pobilo oni del PP reži-i**i to skupščino popolnoma ignori- 'A vldnn Pokazal, da je SDS definitivno ’ ‘VOii 1*. soiu s;oriillističn> kongres v Mar- J • pondeljek ie kongres nhravivivni mednarodno mirovno politiko socializma 'varnostni problem,, razorožitev in boi delavstva proh vojn,. Buxton je zahteval, da se skliče svetovna konferenca za razorožitev. Vojna nevarnost bo odstranjena le, če bo delavstvo z Nemčiifv 7V‘ pobijal? vojno- Zahteva vstop JNemcije v Zvezo narodov in sklenitev garancijskega pakta. Ostro napada komuniste vsled njihovega militarizma. Nemški delegat Kil- sija. Francoski delegat Blum izraža svoie zadovoljstvo, da je bilo Poruhrje evakuirano da je z izvajanjem Davvesovega načrta re-paracijsko vprašanje rešeno. Tudi je za vstop Rusije, Nemčije in Amerike v Zvezo naro-?ov- Bolgarska komisija kongresa se je bavila z razmerami na Bolgarskem in je kolika'debata ° t6m na plenumu kongresa ve- = K izstopu (lr. Wirtha iz centruma Z od glasovanjem^ carinske tarife in davčne reforme je rešil nemški parlament najvažnejše notranje politično vprašanje in sedaj bo zopet stopila na prvo mesto — zunanja politika. Na eni strani se bodo grupirale skupine ki za- SJoaJi°zvVedbotereSU n*erkeSa gospodarstva lojalno izvedbo prevzetih obveznosti, na drugi strani pa bodo skušali nemški nacionalci s ?/!d.cen}r Stresemanna izsiliti novo zunanjo politiko Nemčije. Nemški nacionalci sami sicer niso popolnoma enotni. Konservativni del, ki je v resnici državotvoren, uvideva, »emogoče pretrgati z zavezniki, radi-kalno-nacionalistična skupina pa polaga vso važnost na demagogična gesla in na pridobivanje volilcev ter se niti najmanje ne meni za to, ce bi njena politika mogla privesti Nemčijo v neprilike. Predvsem bodo skušali nemški nacionalisti — in v tem so si vsi Braun-SeveringoV kabinet v Prusiji, čisto izključeno pa je, da bi mogli nemški nacionalci to doseči brez pomoči cen-truma. V Prusiji je na vladi weimarska koa- ’ licija, ki ima tudi v nemškem parlamentu \ večino, če se ne posreči nemškim nacionali- I stom, da vržejo prusko vlado, potem je jasno. , da tudi ne bi mogli dalje ostati v nemški ' osrednji vladi. Ključ situacije je zato pri cen- j trumu, ki je v zadnjem času pričel kolebati i m v katerem desničarska struja vedno bolj zmaguje. Odgovor na to pripravljajočo se pre-orientacijo v centrumu je izstop dr. Wirtha iz nemške krščansko socialne stranke. = Francoski komunisti za Rifane. >Huma-nite« objavlja proglas komunistične stranke o maroški vojni. V tem proglasu se pravi, da je francoska vlada samo zato začela z mirovnimi pogajanji, da se je mogla za vojno pripraviti. Na maroški fronti, da je 200.000 vojakov in dnevno da odhajajo vlaki z muni-cijo in orožjem na bojišče. Treba pričeti z bratenjem na fronti in podvzeti vse mere, da se takoj sklene mir. Proglasiti treba 24 urno generalno stavko in preprečiti dovoz orožja in municije na fronto. Tudi transporte čet je onemogočiti. = Nerodnost gospoda Pangalosa. General Pangalos je hotel popolnoma zatreti korupcijo. Kakor je bila ta namera hvalevredna, tako pa je postala slaba, ker si je izbral go-spod general napačno polje za preganjanje korupcije. Dal je namreč zapreti par uradnikov begunske komisije in jim grozil celo s smrtjo. Ta komisija pa je pod posebno zaščito Zveze narodov, ki je tudi izposlovala posojilo v znesku 10 milijonov funtov (okoli 2500 milijonov dinarjev). Delo komisije je bilo nad vse uspešno in vse gospodarstvo Grške je danes v znaku uspehov begunske komisije. Vodili so to komisijo Angleži in njih uradniki so bili tako plačani, da jim res ni bilo treba uganjati korupcije. Kjer korupcije ni bilo, jo je začel general Pangalos preganjati in posledica je, da ne dobi begunska komisija več denarja. V resnici general v steklarski trgovini! — Brezposelnost na Dunaju zopet narašča. Koncem junija je bilo 63.000 brezposelnih, koncem julija pa že 66.000. Ravno tako raste brezposelnost tudi na deželi. Jasno je, da bo pozimi brezposelnost še večja in zato so politični krogi vznemirjeni. Vsled novih uvoznih določb nasledstvenih držav ni pričakovati, da bi se produkcija avstrijske industrije dvignila. Da bi dunajska občina še razširila gradbeno delavnost, je izključeno. Vlada pa enako nima sredstev za investicije. Avstrijski problem stopa torej v vsej svoji ostrosti na dan in mislimo, da za Dunaj ni druge rešitve, ko da se prilagodi dejstvu, da ni več prestolica velike države in da mora vsled tega tudi njegovo število pasti. Verujemo, da je to za Dunaj silno neprijetno, toda resnica ostane resnica, tudi če je neprijetna. stvo, da bo gotovo radi obilice razstavnega materijala in njegove kakovost i ter načina razvrstitve po uspehu nadkrilievala lansko. Razstava je razdeljena v oddelke, ki so urejeni po strokah medicine, predvsem pa je zastopana profilaktična smer medicine. Ustroj človeškega telesa n, ni kaže anatomski. in histološki oddelek s Številnimi slikami, modeli in preparati. Natančnejši ustroj posameznih del0^' ra bo videti po1 drobnogledih. Nov svet se odpre očem lajika, zanimiv svet poln čudes. Matere, ki se zanimajo za prospeh svojega otroka in dojenčka, se bodo rimale poučiti v oddelku za higijeno doj< icka rpalega deteta. Videti bodo tudi in :>> naoe slike in modeli, dalje vzoivi bigiio;;.ske in nehigijen-ske otroške sobice in to v lu^susni pa tudi v skromni opremi. Eden najvažnejših ie p rol ilkoholpi oddelek, ki skuša uplivali z razu:m slalističnim v, ki so po-, vzgojno na m bodo raz-.i: dne gospo* i kažejo hra- materijalom, s preparati org« škodovani po uživanju alkohol mladino kot tudi na odr sle. T stavljene slike s statistiko so; darske škode nlkoko. '.mn. Mo;; nilno vrednost opojnih pijač v primeri z drugimi hranili. * »Skrbi za svoje telo je geslo oddelka za osebno higijeno. Razstavni mali-rijal so tu lepe slike, ki na vsakega nar . esl magično uplivajo, da uvidi, da je negovanje tn-utrjevanje telesa v današnji težki dobi nujna potreba. ^ V oddelku za spolne bolezni, ki je nameščen v separatnem oddelku sredi pitviljona, bomo videli vso rT': ! ’■ i ol zni, uničene telesne dele, ogron., o v’ > v sociialnem pogledu. Ogled tega oddelka je dovoljen samo odrastlim. Oddelek za ženske bolezni je tudi nameščen v posebni koji. v 1: ' rc je dovoljen vstop samo odrastlim. Ta o<;<' k je že lansko leto vzbujal veliko zanim nje, še bolj ,hs;rnoiše. e ddje Kasii < ko lepili na-, >2ortn hranil-1 gj. d- na lo, koli-maščob, ogljikovo- no. 1 ie za $Jano- er t obširen, pač n'!-.; ; zai :miv. lek fezultate Politične vesti. — Južno-ameriški Jugosloreni pozdravljajo ■avdušeno sporazum. Zadnji »Jadranc, ki izhaja v Buenos Airesu, pozdravlja na uvodnem mestu v navdušenih besedah sklenjeni sporazum med HSS in radikalno stranko, j Med drugim pravi »Jadran«: Naša država je i s tem dobila ne toliko v zunanjem prestižu, j kolikor stvarno na sili, morebiti celo več, ko sto od sto in ona bo od sedaj naprej stalno ki nevzdržno korakala k popolni konsolida- ciji in gorje onemu ali onim, ki bi Be drznili ; temu nasprotovati... Neprijatelji novega sta- 1 nja, naj bodo ti v domovini ali izven nje, bodo neusmiljeno pogaženi od državne sile, če bi se upali upreti novemu stanju. Končno povdarja »Jadran< s ponosom, da je tudi on pripomogel, da je ta težka pot bila premagana. Svoj članek konča >Jadran< z besedami: »Tudi jaz sem pripomogel k temu velikemu delu. Amen!« — Patrioti pozdravljajo HIGIJENSKA RAZSTAVA NA LETOŠNJEM VELESEJMU. Ob priliki velesejma lansko leto se je priredila tudi higijenska razstava, ki je pokazala, da je tak način higijenske propagande zelo uspešen. Pozdravljati je zato misel, da se bo letos higijenska razstava zopet vršila in to v povečanem obsegu. Razstava bo zavzemala ves paviljon L, kjer je bila lansko leto lovska razstava. Cela prireditev je jako okusno zamišljena, še vefi kot to, pa je dej- P” bo to letos, ker jo gradivo Naše gospodinje'bi se nuv ustaviti v oddelku 7r\ živila. V zornih modelih ie ! ;>r > ■■/ na vrednost različnih živ i t i leo vsebujejo beljakovin, dikov 'n vede. Oddelek za šolsko ! ’rr; vanjsko in naseibie-i pa po svojem materijah! Kii urSko-opera tivni odi današnje moderne ourrailvne S’ (mike v mnogih preparatih in siaMslikah. Najobširnejši je o;, 1. . , • /Ijive bo- lezni, ki vsebujejo najrazličnejši nazorni ma‘ terijal. Iz svetovnih, kot tudi naših domačih statistik, slik. preparatov. modeTov in vzorcev, je mogoče spoznati vse naJezliive bolez- | ni, njih vzroke, potek in obrambo zoper nje. Ravno v boju z nalezljivimi boleznimi je treba temeljitega pouka, zato se bo vsak gotovo dolilo v tem oddelku. Lesena stenska tabla kaže gibanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v celem letošnjem letu in v po-sledniem tednu. Najlepši oddelek je pa namenjen oddelku za boj proti jetiki. Pouk o tei bolezni je najvažnejši in najpotrebnejši, saj umira v naših krajih največ ljudi na te.i bolezni. Obiskovalec bo dobil v tem oddelku natančno sliko o nastajanju, razširjanju in zatira n in jetike. Tukaj ii", i se posebno pouči naša mladina, tej bolezni prav posebno podvržena. Bolniki naj pa tudi dobe primeren pouk, da bodo varovali drnec pred to boleznijo in sebi podaljšali življenje. Velikeca pomena je. da se vrši higijenska razstava istočasno z velesejmom. Velike množice obiskovalcev, ki lih privabi naša največja gospodarska institucija — Ljubljanski velesejem — si bodo mogle ogledati tudi higljensko razstavo. Načela hi'd tene, ki bi se bila sicer razširila na manjše število ljudi, bodo mogla tak'' prodreti med širše plasti Z veseljem pa ie pozdravljati odložitev merodajnih SiniteJijv, ki s odreddi, da se razstava po velesejmu ne bo z: . votila, pač P'1 ostala stalna kot >Higijenski muzej«. Mi želimo liigijenski razstavi popolen uspeh! Šolstvo. Vpisovanje na glasbeno šolo in konservatorij Glasbeno Matice v l.jul ? se vrši dne 1., 2., 3., 4. in 5. septembra od,9. do 12. ure in od 3. do 5. ure popoldne v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici. Pri vpisu plačajo stariši 25 Din članarine in za vsakega gojenca 10 Din vpisnine. Poleg lega pa ukovino za mesec september. Ukovina je sledeča: klavir in gosli na glasbeni šoli 70 Din mesečno, glasbena teorija in mladinsko petje 15 Din mesečno. Na konservatoriju staneta klavir in vijolina 120 Din mesečno, solopetje UiO Din mesečno in instrumentalni pouk (čelo, korf-trabas, flavta, oboa, klarinet, rog, trobenta, pozavna) 90 Din mesečno. Teoretični predmeti: harmonija, kontrapunkt, instrumenta-cija, nauk o instrumentih, oblikoslovje itd., glasbena zgodovina se poučujejo kot glavni in pa kot stranski predmeti. Bedni pouk na konservatoriju in glasbeni šoli v vseh predmetih in oddelkih se prične v pondeljek dne 7. septembra t. 1. Razdelitev in določitev urnika pa se vrši v soboto 5. septembra popoldne in sicer ob 3. uri za klavir, ob 4. uri za gosli in ob 5. uri za solopelje, vselej v pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Natančnejše podatke daje konservatorij-ska pisarna. Državna realna gimnazija v Ptuju. Šolsko leto 1925/26 se prične 1. septembra 1925. Vzprejemni izpit v prvi razred je v torek 1. septembra od 9. ure dalje; vpis za ta izpit je ; isti dan od 8. do 9. ure, ali tudi v prejšnjih ; dneh predpoldnem, za kar je treba prinesti i rojstni list in šolsko izpričevalo. Dosedanji i in novodošli dijaki(nje) se vpisujejo v L do ' vili razred dne 2. in 3. septembra od 10. do ! 11. ure. Ponavljalni izpiti se vrše od 24. av-! gusta do 31. po posebnem razporedu. Dnevne vest!. NAS TOBAK postaja zopet vedno slabši in kadilci so že v resnični zadregi, da uganejo, katera vrsta je najslabša. Nekatere vrste tobaka povzro-* eajo naravnost glavobol, užitek pa si more privoščiti le kadilec, ki da za cigareto vsaj en dinar ali okoli 9 predvojnih vinarjev. Da bi kmetje nakrat producirali slabši tobak, je seveda izključeno. Prav tako je nemogoče, da bi kakšni drugi nenadni in le kratkotrajni vzroki bili krivi, da je naš tobak vedno slabši. Krivda mora biti edinole na strani monopolne uprave in čas bi že bilo, da se ta zgane. Je vendar sramota, da ima danes Italija boljši in cenejši tobak ko Jugoslavija. . Ali pa je monopolna uprava morda mne-nja, da je bolje za zdravje ljudi, So sploh ne kade? Rečemo samo to: Kajenje je premnogim edino veselje. Vzemite revnim slojem še ta užitek in vzeli ste jim vse! Kaj pa lahko nastane potem — naj si vsak sam izračuni! Zato pa zboljšajte tobak, ker drag je zadosti! — t Peter Mihanovich. Rodil se je v Buenos Airesu. Njegov oče je bil na Hrvatskem dobro znani brodolastnik Nikola Mihanovich, mati mu je bila Italijanka. Kot mladega dečka ga je poslal njegov- oče v Dubrovnik, kjer se je naučil hrvatski, nemški in italijanski. Ko se je vrnil v Buenos Aires, je vstopil v podjetje svojega očeta, kateremu je bil vedno najboljši pomočnik. Vsakomur, ki se zanima za jugoslovensko plovidbo, je znano, kako je podjetje napredovalo. Večji del zaslug za to gre mlademu Petru, ki je jel igrati pri podjetju kmalu važno, če ne odločilno vlogo. Iu si je pridobil velike izkušnje v vseh trgovskih in prometnih poslih. Ko so. mu odkupili brodovje Angleži, so zahtevali, da mu ostane na čelu pokojni Peter. To se je tudi zgodilo in trajalo je tri leta, nakar se je Mihanovich vrnil ter postal glavni upravnik vseh podjetij svojega očeta. Kot takega ga je dohitela sedaj smrt. Mihanovich je užival v trgovskih krogih velik ugled. Bil je upravni svetnik, oziroma predsednik mnogih trgovskih društev. Tako je bil tudi predsednik in velik dobrotnik buenosaireškega Ju-goslovenskega društva za vzajemno pomoč. Dobrodelnost je bila ena od njegovih najizr razitejših lastnosti in listi poročajo, da je »utrl neštevilno solz, vsled česar tudi pri njegovem pogrebu ni bilo očesa, ki se ne bi bilo solzilo za njim. Zato je dejal govornik ob njegovem grobu: Don Pedro no ha mu-•rtol Vi ve y seguira vivendo constantemente •n sus obras en nuestra Casa y eir el špiritu de todos los que lo han tratado. Ademda no puede borarse, no debe extinguirse cjuien durante toda su vida lo pasd haciendo il bien, ayudando a su projimo. i Bil je dober Argentinec, kljub temu pa izvrsten hrvatski rodoljub.c — Jugoslovenski gene-»a so našli v svoji Skrinjici samo dve kroglici in od teh ena od tujega volilnega komisarja. Na te način je vsa Dravska dolina za Narodni blok. Mi jim privoščimo še mnogo takih dolin. (Ostalega dopisa radi novega tiskovnega zakona nismo mogli priobčiti. — Op. ured.) Sokolstvo. Ljubljanskega Sokola izredni občni zbor se vrši jutri t četrtek 27. t. m. točno ob pol 8. uri ivečer v veliki dvorani »Narodnega doma«. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 25. avguste 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo in leta 1921 den. 75; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 298; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, M. 25; azločiti. Potniki vidijo, kako iztegneta roki in kažeta avto, potem pomigata nazaj in kmalu se prikaže še več jezdecev, vedno več, dokler jih ni osemnajst, ki jezdijo v diru ob reki. »K avtomobilu hočejo, to je gotovo,< reče Georg; »a Če so ga tu pričakovali, to je še vprašanje.« »Notranji glas mi pravi, da imamo prave pred sabo,« odvrne Leonor, >izvedeli bomo to takoj, če jih poslušamo. Vi govorite vendar perfektno kineški, mr. Hartung?« »Da, ne vemo pa, te bodo ti ljudje govorili kineški. V kineški državi je še mnogo drugih jezikov, ki aiso kineščini prav nič podobni.« Potnikom ni treba ničesar pripraviti. Ropotati ne s»ejo, govoriti pa le šepetaje. Potniki so pač mrtvi, aastrupljeni; kje pa je šimalki, to naj si oni sami raz-lože, kakor hočejo, seveda če so res morilčevi pomočniki. Avtomobil je popolnoma zaprt, oklopnih plošč ni mol demolirati z nobeno stvarjo, ki jo imajo ti stepni jasdeci. Odprte so le linice, ki so iz zelo močnega stekla, to se pravi, pokrite niso s kovinastimi ploščami, ki Kupujte' samo pri MODNI SALON MINKA HORVAT, Ljubljana STARI T«G ŠTEV. 21 ; ima vedno v zalogi aajnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi ,-j Popravila *e sprejemajo. 58' izborno učinkovito sredstvo,, katero omogoči rastlini do iftedap £$3nega razvoja in vzbudi v cveta mnogo intenzivnejšo nianso barve. C*tw» zavojčku Din 5’—. Razpošilja društvo s »VRTNARSKAŠOtX-v KBAKni salona = Kor-**. A »te. Ba->.. Kare. tJUBLJANA otroSke majce, damske nogavice, kopalne hlače, kravate, naramnice, galanterijo, dišeča mila, palice, nahrbtnike, nalnlžja centi na veliko irt malo blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Kolesa m šivalne Stroj® kupujte edino le pri Josip Petelinc-u mamk« Orltsner, PhSnbt In Adler ter posamezne dele za kolesa tn stroje, pneumatike. Igla Lamerr. Ljubljana, bli«» Preiernovega spomenika. Pouk v vezenju je brezplačen. Na veliko! N« malol r.;l 1. geptamber stanovanje v Ljubljani, abstoječe iz kuhinje in sobe. — Paaudbe na upravo lista pod »Stanovanje«. Pisarniška moč z dvoletno prakso lš£e *esta, najraje na deželi. Ponudbe prosi na upravo Usta pod. »Dakra moče_____________ ilaftfiitarski delavec, bodisi v kskem hotel«, bodisi v slaSSliarni. Po-oudba na upravo lista ped Šifra »Slaščičar«. Blagajničarka se {prejme. Reflektantke saj »e tfglasav Narednem domu, prit. dasao, 3. vrata. Gramofon iobro shranjen, se po ceni proda Naslov pave uprava. •aljska posojilnica d. d., Cel]« dea. Ml, W- K6; Ljabljanska kreditna banka, Ljubljana dea UŠ, b!. 265; Merkantilna banka, Košav-js de«. 100, bi. 104; Prva hrvatska žtedionica, Ib^rtb den. 898; Kreditni zavod za trgovino ia indastrijo, Ljubljana den. 175, bi. 185; Mrojns tovarne in livarne d. d., Ljubljana dke«. 9Q: Trboveljska premogokopna družba, fcjabljana den. 335, bi. 340; Združeno pe-piroisa Tevže, Goričane in Medvode d. d., bjabljana den. 111; »Stavbna družba- d. d., kgabijtna den. 165, bi. 180. ai»»«- Bukovi hlodi, od 21 ta pre««. u-pfeg, ad • m doli. naprej, feo nakladalna postaja den. 230; cerovi krlji, od 2 a doli. naprej, ofl 25 em prem., feo meja den. 25; Ir-■a bor-toordonali, 3 do 8 m doli., 30/30—50/50, fefc Orai bi. 650; bukova drva, 1 m dola., tflfca, fea nakladalna postaja, 3 vag. dea. 17.SO, M. 17.50.; pšeniea domača, feo Ljublja-aa Im. f70; koruza slavonska, feo Postojna tOUU„ i vag. den. 235, bi. 235; korusa sla-tobsks, pat. Ljubljana, 1 vag. den. ‘222.50, bi. Hl.tt; koraia nova, umetno sušena, fso Po-itojaa, trans., dobava november den. 198, bi. VKM; aves slavonski, feo Ljubljana bi. lfMi; lan«co sem«, feo Ljubljana dea. 64* B0RZB. btjnk, dne 25. avgusta. Deviae: Newjrork šafc H.6JŠ—66.235, London izplačilo 271.1 do *T4«, iek (zaključek 272.25), Parie 268 do 2170, Praga 165.125—167.125, Curih 1081.75 do 1089.TS, Dunaj 783.75—793.75, Berlin 1331 do 1*41, Budimpešta (zaključek 0.0785), Milna iqplaiiia 121.4—214.8. Valute: dolar 56-55.*, IHiag (rg8.S-792.5, Ki 163.6-165.6, lirs ®0.« ds 211. X Vsiae h isveanike v Poljsko. Poljski gospodarski komitet ministrov je z odlokom * dne 10. t. m. sklenil, da se ima za blago, katero so naročili poljski uvozniki v času od 1. marca 1925 do 19. maja 1925 v državah, ki stojijo s Poljsko v pogodbenem razmerju, plačati earino po carinski tarifi z dne 23. junija 1924 pod pogojem, da dokažejo, da so naročili blago v gorinavedenem času in da se blago predloži najkasneje do 12. oktobra 1925 Upravi obmejnih carinarnic za carinjenje. Natančnejše pogoje za to olajšavo je dobiti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. X Dobave. Ekonomsko odelenje direkcije driavnih ieleanie v Ljubljani sprejema do dna 10. septembra t. 1. pismene ponudbe »n dobavo 20 kg surovega aluminija, 2 hidravličnih dvigalk, 250 tablic bele pločevine in 700 kg pocinkane železne pločevine. Predmetni pogoji itd. so na vpogled pri Ekonomskem odelenju direkeije dri. želeanic v Ljubljani. X Prodaja odpadkov od starih rekord-vija-kav ia starega rasbitega stekla. Direkcija državnih želeanic, ekonomsko odelenje, Ljubljana sprejema do 10. oktobra 1925 ponudbe za nakup 8.000 kg starega razbitega stekla in 10.000 kg odpadkov od starih rekord-vija-kov. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kina Ideal: »Kapitan Kidd«. II. del. Predstave; 4., pol 6., pol 8. in ti. Kino Dvor: »Velikomestni kavalirji«. , Predstave: 4., pol 6., pol 8. in 9. Kino Matica: »Tih Minh« — Biscota —. Predstave: pol 5., 7. in ti 14. Pustolovec Strasnov nadaljuje. škof, ki noše postati kardiaal. Ko je čital Strasnov nekega dne v aaki dunajski kavarni, da je umrl veliki varaždia-ski škof, se je telo razveselil. Kajti mislil si je, da bo nastala besna tekma za velikovaraždinsko škofijo. Na ta način bi se dal zaslužiti denar. V zadnjem času je postal dr. Štefan Wilmos kandidat. Bil je ambicioniran, mlad človek in je bilo izključeno, da bo prestavljen v Veliki Varaždin. »Ali naj poizkusim še enkrat?« si je mislil Strasnov. Nadaljuje: »V listnici sem imel zadnji tisočak. Moralo se je posrečiti. lati večer sem poslal sledečo braojavko: »Dr. Štefan Wilmos. Pridem v svrlio ureditve važnih zadev. Vertessv, ministerijalBi svetnik.« Riskiral sem in naj si bi mi bilo šlo *aa vrat. Noben voz me ni pričakoval, šel sem i direktno v knezoškofijsko palačo in dal sem se javiti. Škof, postaven mož, 40-letni, me je pogledal pričakujoče. Šel sem mu smehljaje nasproti. »Torej, dragi škof, sedaj imate pred seboj pravega Vertessyja. Ne pustolovca, ki ja osleparil neutriškega škofa.t Škof se je smehljal ter mi podal roko. »Diagl gospod ministerijalai svetnik, preidiva takoj ▼ »medias res<. Kateremu srefr-aemu aakljaiju se imam aahvaliti za Vaš obisk ?< i Mogoče me peljete v svojo pisarno. Insaas govoriti 'i Vami o jako nujni aadevi, ki je w mogoče arediti kar tako hitro.< Šla sva v pisarno. Škof mi je ponudil prostor ter mi dal takoj prinesti buteljko aaj-boljšega vina. »No, torej prečastiti, ali sta s svoja Skalijo zadovoljni?« »Uospod ministerijalni svetnik, o te* prav sa prav ne morem povedati. Sem komaj leta dni tu. Mnogo truda me je veljalo, da se« napravil rad. Imel sem strašno veliko opraviti.« »To*eJ, kratko rečeno, Vi »iste tadovoljai.« >0 pa«, gospod ministerijalni svetnik, nasprotno prav zadovoljen sem. Vedite, d* je jako lepo, še postane človek iz navadnega čevljarskega vajenčka škof v svojem Isstaeai mestu.« »Dragi škof, ali ste s velikim župaaoai Eduardom Reisigom dobri?« »Ne preveč. Sicer končno izhajava dni* s drugim, toda Reisig je, moram reči, čudea človek. Sicer sem pa malo had nanj, ker Mi prišel niti k moji instalaciji.« »Toda, dragi škof, da sta vidva jezna drug na drugega, to vendar nima nobenega zuiisla. Reisig je moj star prijatelj (takrat niti vedel nisem, da sem imel prav). Hočem vaju spraviti. Grem takoj tja.« Izdajatelj in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur«, Ljubljana. (97) 80 na notranji strani. Zunaj stoječi ni mogel skozi nje gledati notri. Znano je, da le slabo kaz razločimo, če pogledamo skozi navadno steklo v sobo, treba je, da pritisnemo oko na šipo, in to je vedno težje, čim debelejše je steklo. Tu je lahko vsakdo pritisnil svoje oko na linico in ni. nič videl, niti očesa, ki je od znotraj vse pregledalo in bilo tesno na steklu. Seveda ne smejo v silno majhna, a ker je solnce za njima, ju je natanko avtu prižgati luči, zadostovati jim mora svetloba, ki V okiopniaku okoli sveta. Spisal Robert Kraft. Si. tam na vzhodu, kjer se izgublja reka kot srebrna črta na horicontu, je videti dva jezdeca; sta še človek, ki je vodil družbo, gotovo ni bil Mongolee. Ko je prišel bližje, so naši potniki videli, da ima tudi boljšo obleko. Da, pričakovali so tu avto ali upali so, da ga t« najdejo, to jim je bilo takoj videti; vseeno pa so bili začudeni, da je res tu stal. »Kak vrl dečko je Vau-lit-zan!!« zakliče pohvalno Italijan, ki ga bomo tako imenovali radi njegovega ob-