ro ti Prosimo, poglejte ni C, g naslova sa dan, ko
\ $ V \a poteče. V teh časih sj. ^	ianja cen, potrebu-
je ^ letovanje. Skušajte ime % ^ vnaprej plačano.
GLAS NARODA
_	.Osf sloveti slčih (JeTavcevv AmerikL
■ n«>n* m liml O— jtattm Hmtiafcm SMk. IM« t the Port OWm rt New Iwfc, N. I, ante Ad et Ceosrew rt March tri lili.
1 14 MOLU VKC KOT ^ na dan dobivaU... )) C 'GLAS VAB ODA" | # po poŠti nabavnor na dom
I PITAJTE, KAB VAS ZANIMA
i ^	-	- --------- — ~ " -------« »»	m.wmu, n. aunr an w VI1411 m «1 njuu »ra, ui*>	1,1	1	'If
No. 35- ^ev. 35 _(Telephone: CBelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, FEBRUABY 23, 1943 - TOREK, 23. FEBRUARJA, 1943	VOLUME LL - LETNIK LL
--============= ^ ___
KADAR GRE NEM-CEM Z A NJIHOVO K O 2 O
Bern«, Sviea. — Neki nevtralni diplomat, ki se je pred neldolgo vrnil iz Frankfurta, je dejal, da ni treba zaveznikom gledati z vznemirjenostjo na regimeutacijo delovnih sil, katere eo se posliužili Nemci zadnje časeA' Tipanju, da s to končno odredbo morda u&ipejo v toliko, da vkljdb vsemu izidejo iz vojne zmagoviti.
I>šplx>mat je rekel, da vlada med tisoči in tisoči ljudmi nem škega srednjega sloja v Nemčiji sedaj trdno prepričanje, da se ne bodo nikdar več povrnili v normalne razmere, ker izg*oblja-ji> sedaj še tisto kar so imeli.
Povedano mu je bilo, da v Berlinu polagoma mrtvi trgovina in da iajgiedago tržne uli-t» tihe in prazne, kakor pokopališča. Povprečni Nemec zdaj ne vidi akoro nobenega upanja za bodočnost, iker zda j je jasno, da je prišla vrsta na Nemčijo, da z Lastnimi solzami, znojem in krvjo dela za vojno mašino Hitlerja.
Izgledi so izredno slabi tako, da je marsikateri logično misleči -Nemec postal fatalist in v tem občutju večina nemškega prebivalstva sprejema vse odloke in odredbe za žrtvovanje v prid vodnega napora, kakršnega nemška zgodovina do zdaj še ni poznala. Strah pred posledicami poraza vklan ja vse k popolni pokorščini. Sicer se jpoiavije tu io. Umi dtijžaji «a-ibotašet i oda primeroma zelo t malo.
Ljudstvo mori skrb radi velikih porazov pri Stalingradu in drugod na ruski fronti, obenem pa se boje tega kar jim zrna prinesti bodočnost. Tudi se zdaj v splošnem pričakuje, da bodo zavezniki invadirali Evropo, a Nemci ne vedo kdaj ne kje in to povprečnega nemškega človeka muči.
Zadnje (poročilo poslano listu "La Suisse" po njegovem poročevalcu iz Berlina pravi, da so odredbe splošne mobilizacije delovne kot vojaške sile tetrejše, kot se adi na prvi pogled. Ljudstvu niso po volji, toda vse klone pred neizogibnim, kajrti situsascaja je za Nemce slaba in zdaj morajo vsi v boj, da zabranijo, če morejo, da ne pride nadnje to, kar so tako cinično oni delili drugim. V tem so združeni in se bodo v strahu pred najhujšim trudi žrtvovali, da (preprečijo poraz Nemčije.— (ONA.)
Dvanajst let stara mati
Murphy, N. C. — Preteklo sredo je tukaj rodila čez sedem funtov težko hčerko 12 let stara Louise Foster, ki je že od desetega leta poročena <s Rovce G. Fositerjem, ki je star 22 let in je sedaj vojak v armadi Strica Sama. Tudi oče mlade matere je vojak, mati pa ji j® umrla pred par leti.
>
Mlada mati je dfeteta zelo ve-' .cela in se ji ne zdi prav nič • čudno, da je postaila z dvanajstimi- leti mati. Med takoimeno-i vanimi ameriškimi hribovci (bill billies) je zgodnja poroka deklic precej v navadi, a oblasti zadnje case skušajo preprečiti možitev neflorašTih deklic. ■ — Louise se je poročila na skrivaj.
ALI VESTE?
Ko kupujete Vojne Hranilne Bonde si pritranjato denar—ga NE darujete!
I b) zločina po čl. 16. Dnceje-vega razglasa z dne 3. X. 1941 ker so v navedenih časovnih in krajevnih okoliščinah sodelovali in še vedno sodelujejo pri oboroženi četi, ki ima namen, izvrševati zločine proti državnim osebnostim:
c) zločina po čl. 2. Dueejeve-ga razglasa z dne 24. X. 1941. ker so bili v navedenih okoliščinah v posesti in so še vedno v posesti orožja in streliva brez dovoljenja pristojne oblaki.
Iz teh razlogov je proglasilo sodišče po čl. 4. in 16. Duceje-vega razglasa z dne 24. X. 1941, čl. 133 običajnega kazenskega zakonika, čl. 98 in 311 običajnega kazenskega zakonika ter čl. 483 in 488 kazerisk o -pravdnega KKvstopka Romiha Riharda, Švaro Dušana in Udoviča Josipa za krive vseh pripisanih jrai zločinov in jih kot take obsoja dosmrtno ječo, stroške m zakonite posledice ter objavo sodbe v listih "TI Piccolo'/ v Triestu in "J<utru" v Ljubljani.
SMRTNA KOSA
Dan**; zjutraj okoli 7. ure je po dofcri in mučni bolezni umrla v starosti 57 let Mrs. Cecilija Pfeifer iz New Yorka.
Rojena je bila v Domžalah; prišla je v ameriško pred 37 leti in je Tes čas živela v New Yorfru. Tukatf zapušča dve sestri, enega nečaka in dve nečakinji, v starem kiraju pa dva bratta.
Natančnejše poročilo o pogrebu bo sporočeno juitri.
Blaga pokojnica naj počiva v mira; njenim zaostalim pa naše sožalje!
Iz Prekmurja
(Podtalno poročilo iz Slovenije v izvirnem besedi-* l)u.)
Tudi Madžari • izseljujejo: Kakorznano se je v Jugoslaviji, takoj po prvi svetovni vojni izvedla agrarna reforma. VeLeposestva so bila razlaščena in zemlja razdeljena malim kmetom in kinetskim delavcem. »Tako je bilo tudi v Prekmurjiu. Tu je dobilo zemljo tudi precej Primorcev — beguncev. Sedaj so Madžari vsem tem zemljo odvzeli ter jih preselili v barake v Sarvar. Pri preselitvi so postopali surovo kakor to | dola jo Nemci.
j Izpred vojaškega sodišča
(Posneto iz ljubljanskega "Jutra" z dne 23. sep. 1942 v izvirnem. 'besedilu.)
Vojaško sodišče vojnega o-zemlja, odsek Ljubljana, je iz-reklo naslednjo sodbo v zadevi proti:
1.	Eomiliu Rihardu, sinu Roberta in Bratoš Antonije roj. 3. I. 1912 v Novem mesltiu in tamkaj bivajočemu v Tavčarjevi ulici 9., na begu;
2.	iŠvari Dušanu, sinu Karla in Turk Antoniije, roj. 20. VIL 1918 v Pos-tumiji in biva jočem« v Novem mestu v Bežkovi ulici 25. na 'begu, in
3.	Udoviču Josipu, sinu Josipa in £iber Marije, roj. 1. 1931. v Novem mestu in tamkaj bivajoeemiu v Prosti jski ulici 2. mehaniku, na begju.
Obtoženim:
a) zločina-po eL 4. Duoeje-vega raag-la^a z dne 3. X. 1941., ker so do marca 1942 na ozern-Ijrn Novetga mesta pripadali in še vedno pripadajo družbi, ki i-ma namen, nasilno spremeniti gospodarsko in socialno ureditev v državi:
Poroča Jugoslav Information Center, New York
Iz Sloveniie
Oorenji zemljevid kaže južni del bojne fronte v Rusiji. Slike topov kažejo glavne nemške utrdbe. Odkar pa je bil *ta zemljevid izdelan, so I^usi že na mnogih krajih napredovali proti zapadu. Tako so zavzeli že Rostov, Har-kov in Kursk. Na jugu pa imajo Nemci v svojih rokah samo še majhjesi polotok, s katerega bodo okušali umakniti svojo armado s Kavkaza na Krim.
LAŠKI GENERALI V AMERIKI
New York, 22. feb. — Urad za vojne informacije je obelodanil ve^t, da je bil 3x>pet oddajan v Italijo govor newyorskega župana Fiorelk) La Ouardia, ter da je ita tekom svojega govora namignil, da se nahaja se* daj v Združenih državah osem italijanskih generalov, ki so 'bili zajeti v Afriki in med katerimi se nahaja tudi takoimeno-vami "Electric Whiskers" general — Bergonzoli. - Bergonzoli se je boril za duče ja v Apaniji in je bil poveljniki pri Gnadalajari, ki so bili tam-' kad Italijani tepeni, kakor vj svetovni vojni pri Kobarid«.
Župan La Guardia je Italijanom povedal, da je govoril z generali, toda ni navedel kje, ali ker ni bil izven Združenih držav tekom zadnjega časa, je naravno, da je moral govoriti z njimi nekje v Ameriki.
La Gnardia je navedel imena generalov in jih naizval kot vojne ujetnike, pač pa je raket, da izgledajo, kakor da so zelo nezadovoljni s celo situacijo in da 'Sploh ne vidiijo zmajre za Italijo. Ko jih je<vprašal, 6e mm žele naročiti kako sporočilo za italijansko ljudstvo, so ?komi-#niK -z ramami rekoč: '' Kaj pa naj rečemo?"
Zdi se, da se je imena generalov nalašč .uporabilo za propagando. ker županov govor je bil zelo skrbno sestavljen in ni bilo v njem ničesar kar bi moglo kakorkoli žaliti ali ranjati Italijo.
O generalih je dejal, da so živa fflika razočaranja, brezarp-nos*ti in stnt.ih sanj nekdaj srečne in slavne Italije, Iti je sedaj na koračni poti v pogledu svoje bodočnosti.
Rdeča armada je bila sicer uradno vstvarjena z odredbo sovjetske vlade 25. januarja, 1. 1918, toda njen rojstni dan obhajajo v spomin na prvo zmago rdeče armade nad Nemci 23. februarja. 1918.
Ministrski predsednik Josip Btalrn je včeraj v svojem govoru rekel, da rdeča armada zaradi odsotnosti druge fronte nosi sama celo breme vojne. Rekel pa je, — da je rdeča armada prizadela Nemcem — 9,000,000 izgmb — samo mrtvih 4.000,000 — in da je čas začel delati proti Nemcem.
V	svojem dnevnem povelju Stalin naroča rdeči armadi, da naj Nemcem ne dovoli počitka ne podnevi ne ponoči in da jih naj pobije, ako nočejo odložiti orožja.
Stalin je dalje rekel, da je Nemčija izčrpana in oslabela, da pa še ni poražena.
V	zadnjih treh mesecih, odkar je rdeča armada pričela zimsko ofenzivo, je bilo razbitih 112 sovražnih divizij; 700,000 voljakov je bilo libit i h in v i slom času so Nerrvn izgubili 7000 tankov, 4000 aeroplanov in 17,000 topov ter velikanske zaloge vojnega mat^rjala,
Rusi hite s popravljanjem zavzetih krajev in mest
Moskva. — Rjuisko časopiso-e je pozvalo vise Ruse, maj store v&e, kar je mogoče, da se čimprej pozida in popravi kraje in merta, ki so spet v rokah zrna-govite ntebe armade. Tudi strankine organizacije so izdale
sK6ne apele in pozive vsemu članHtviu. Kako hitro so fee Rusi
polotili rekonstiTukcijskega dela kaže to, da eo že vzpostavili železniško zvezo med Moskvo in
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES
oziroma CAUBIAH POStAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
post, ali gladovno stavko.
Gandihijevo stanje in njegova vztrajnost dela preglavice angleškim državnikom in tudi odgovornim zavezniškim osebnostim, ker ako Gandhi, ki je 'smaltran v Indiji med svojimi pristaši za svetnika, umrje na posledicah gladovne stavke, se lahko-iz tega iacimijo prav neprijetne posledice,
V Bambavtu so člani Progresivne stranke v znak protesta odšli kz <zbornioe. Na konferenci indijskih političnih vodij pa je bila sestavljena brzojavka, ki je bila poslana Churchillu, kateri je bil tem vprašam, naj osvobodi Gandhiia
Nemški oklopui odddelek, ki nevarno prodira v namenu, da l bi pr**sekal zavezniško črto v Tuniziji, je prodrl 4 milje jugo- 1 vzhodno od Thale, Amgleži, ka- y terim je pomagala ameriška ar- i tilerija v bitki, ki »se je pričela i ob 3 zjutraj, so popoldne spo- * ročiii, da je v tem kraju polo- | za j popolnoma v rokah.	|
V južni Tuniziji osma angle- 1 ška armada prodira proti l v«rozapadu skozi Mare4h. General Morttgomerv je pričal v&- < like napade s tanki in iafante- < rijo na Mareth črto.	<
1
Gandhijevo stanje se	]
obrača na boljše	<
Nenr Delhi, 22. februarja. Indijski vodja Gandhi, ki je pired 12 dffievL pričel s prostovoljnim postom v protest proti tstališču angleške vlade v zadevi Indije, kakor tudi proti internaciji njegove Osebe, j* med po-ftom resno zbolel in zdravniki, t=o že mislili, da so njegove ure'
štete, ko se je zopet popraV»l| in zdaj izgleda, kakor da se bo j nemara na kak način pretolkel' skozi nameravam 21 - dnevni'
ROMMEL NAPREDUJE V TUNIZIJI
priimki se začenjajo s črkami od in vključiviši G in O; v četrtek pa bodo registrirani vsi, ki imajo priimek z začetnimi črkami od in vključiviši P in Z.
Pri registraciji se mora pokazati živilske knjižice šit. 1 in izpofnilti je treha izjavo o zalo-gi.ipreserviranega isadja ali so-čivja. Za vsakega posameznika je dovoljena zaloga petih kaant konzerviranega sadja, so-čivja ali sadnih in sočivnih sokov. Za vso odvisno zalogo bo treba odšteti točke.
New York. — Kakor je bilo žo poročano. se vrši ta teden registrax'ija za racij sko ali ži-vilsko knjižico št. 2, s katero se il)o dobilo konzervirano sadje m so<*Krje, kakor tudi suho in potom zamrznjenja prezeir\-irano Midje in sočivje.
Začenši s današnjem dnem se registracija nadaltiuje še v ^redo in četrtek in sicer po abecednem redu, v prostorih javnih in farnih šol, od treh po-jjoldne do sedmih zvečer. V sredo bodo na vrsti oni, katerih
NE POZABITE SE REGISTRIRATI ZA i?ACUSKO KNJIŽICO 3T. 2
Tiflisom — ta proga drži skozi Rostov, ki je bil pred krat-kim še v nemških rokah in skozi Kiiban.
Sovje+i so poklali v zavz^e kralje v Ukrajini več kot 4000 izučenili zdravnikov, da bodo poskrbeli za zdravljenje ljudi, ki jim je pomanjkanje in brutalnost zasednih oblasti uničila zdravje.
Iz pokrajin, koder ni »mela prilike homastiti sovražnikova peta, sedajj pošiljajo semensko žito in komzo ter druge slične potrebščine za ■spomladno se-t#v. Tudi lokomotive pošiljajo v uničene kraje, razen v Har-kov, kjer so Rusi zajeli z N*m-ci vred tudi 150 lokomotiv. č
Po vsej Rusiji «e Obirajo pri-«pe\'ki za rekonstrnkcijo uničenih krajev in mest. Zdravila, hrana, obleka «1 druge stvari bodo poslane v jjge kraje, kjer ni sov^eteka armada zajela večjih zalog vsega tega od nem ških armad, ki so imele obilo tega plena spravljenega v skladiščih.
Na predvečer 25. dbletnice rdeče annade so Rusi sporočili, da so zavzeli strateško zelo važni Trosttjanee, 66 milj se-verozapadno od Harkova in samo 30 milj milj od nemškega oporišča Kumijja obenem z bližnjo Boljšajo Pisarevko.
V	petidi dneh so Busi napre-doa*ali 34 milj od Boguduhovka proti jugu navzlic najmočnejšemu odporu nemške najboljše elitne armade.
Sumi ima 63,900 prebivalcev in največjo tovarno za sladkor v Rusiji in tovarno za izdelovanje strojev za sladkorno tovarno.
V	Doneoevem bazmu je bila pred 25 leti rojena rdeča armada, v ča«u, ko je Rusija veljala za :=ovražnico sveta. Tedaj je železniški delavec. Klim Voro-šilov, organiziral prve gverilske čete za boj proti Nemcem ter iz teh čeit napravil peto n-krajinisko armado.
Dan« je Vorošiftrv ruski maršal in zaupen prijatelj Josipa Stalina, rdeča-armeda pa šteje miljone mož, ki so zadeli Nemoem najhujši vdarac in poraz v oeli njihovi napadalni vojni.
I Novi ruski uspehi
Polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva nazna-I nja, da je rdeča armada dosegla nove uspehe pri Orelu, med Harkovom in Dnjeprom, v Donecevem bazenu in v dolini Kubana na Kavkazu. Poročilo obenem pravi, da se Nemci trdovratno branijo, kjerkoli se morejo.
giiihljenih le malo življenj, — Trans|>ortni parnik Wakefield, prey Manhattan, je v juniju 5agorel na morju in izgube so bile malenkostne. Pri potopu nekega ameriškega transportnega parnika, čegar ime še ni bito objavljeno, in je bil potopljen že lansko leto, je u tonilo S6 ljudi.
Mornar ski urad sicer z na-v (ribo števila ne pravi, da je Koliko ia toliko ljudi utonilo, temveč je to skupno število o-nih, ki so 'utonili in onih, ki jih pogrešajo. Mornariški urad pa sam pravi, da skoro ni mogoče upati, da bi bil kak "pogrešani ' * rešen, kajti v sedanjem ča-hu divjajo po severnem Atlantiku veliki viharji. Sicer ni bilo naznanjeno, kako je bilo vreme, ko sta bila parnika torpedi-•rana, toda iz velikega števil» ponesrečenih je mogoče sklepati, da je bilo moitje zelo viharno in ni bilo mogoče spustiti rešilnih Čolnov.
Predstavnik mornariškega u-rada ni-mogel ppvedati imen
pairnikov in tndi ne, ako sta vozila v konvoju, aH pa vsak za
S<+H\
O tem naznanja mornariški urad:
'' Oba napada sta dogodila ponoči in oba parnika sta *e potopila v 30 minutah. Izgube med trgovskimi mornarji in potniki, civilisiti in vojaki so bile v obdi shkčajih velike.
"Od 900 ljudi na prvem par-mlctt jih je utonilo nad 600, od 500 na drugem parniku pa jih je utonilo nad polovico. Najtežji sorodniki so bili o tem obveščena. ''
Parnika sta bila pol tovorna, pol potniška parnika, ki -s,ta peljala v Evropo tovor in vojake in civilno potnike.
Nek predstavnik mornariškega departmenta je rekel, da so biiR potniki na obeh parni-kih večinoma vojaki, kolikor pa je bilo civiliisibov, so potovali službeno in v kak vojaški namen.
Na'znanilo o tej veliki izgubi je prišlo po dolgi dobi, v kateri je bilo potopljenih več ameriških pamikov pri katerih pa je	> mak čk)-
vo^kih življenj.
Ko je bil potopljen parnik President Coolidge, je bilo tz-
Mornariiki urad je včeraj naznanil, da je v začetku
februarja na Atlantiku utonilo nad 850 ameriških
i
vojakov, mornarjev in potnikov, ko so podmornice potopile dva parntika. — Potopljena sta bila v razdobju štirih dni.
850 AMERIKANCEV UTONILO
*OLAS NARODA" -. Wet W
TUESDAY, FEBRUARY 23, 1943

RAZGLEDNIH
Pile Anna P. Krasna
Beseda od jugoslovanskega umetnika
aen z dragimi m najde v tem «voje zadovoljstvo- in veselje. Pravi umetnik-
LVjegovo »like so že bile razstavljane v muzejih in so dobile priznanje od poklicnih o-eeffijevaieev umetnosti. On. najraje isliska lepoto prirode. Divjo prirodno romantiko, nežnost cvt Jtlie, botioitnost »elenja, slikovitost minnesotskih jezer in pokrajin, itd. Bogdamicli namreč* živi v mrzli Minnesctti, kjer trn «wit bogastvo motivov zimska kot poletna pri roda in katera je tako živo upodobljena v njegovih slikali, da si človek zaželi tiste kraje, kjer rastejo cvetlice, ki se tako ljubko nasmihajo iz okvirov Bogdani-ehev3i slik.
Umabnjik iBogdamicih ie dovršil v starem kraju pet »razredov »ole, v Ameriki je imel vsega, Skupaj nekaj mesecev na^ tečajne in večerne sole za sK-kanje in za risamje. Zelo lepo in Ttmetaio zna na roko tiskati in risati črke — na ta način je za naš muzej napisal pesem "Slavem". o kateri sem pisala.
Mew zelo veseli. da se je e-glasil naš jugoslovaoiski umei-nik Boigdanich in mi dai tabo priliko, da sem podala nas m čitafteijem ju čitateljicem nekoliko beeed o njem fn njegovem umretniskem delxu Umetniki so narodin najbližji in zato nas spoznanje z njimi vedno raz-t veseli in zadovolji.
Pred nekaj tedni sem v tej ( koloni opisala nekoliko naš slo- ♦ venski njfuzej v Clevelandu in ] v zvezi s tem «etn omenila tudi j slikarskega umetnika g. Joe i-j; po BogdanLča, katerega imena ; ] pa menda nit eon prav zapisala ( nategnila sem ga namreč za en' j ztog n napisala namesto Bog-' danicii, Bcgdanoivioh. Naj bo < ta pomota tem popravljena. ]
_ G. Bogdanioh piše, da so mu ; njegovi znanci posodili kakih ] 1 20 številk našega lista, v kate- ! 1 rih je našel opis o Slovenskem : ^muzeju v Clevelandu. Veselilo 1
I	.ga je., ko je videl, da setn ne- : j koliko opisala tudi njegova de-»4 la, ki so v naišem muzeju in pa
II	lepo pesem "Sla"veni", katero ]
*	je spisal hrvatski pesnik MLa- '
1 tija So jat iz CaJbmeta, Mich.
. i Pn*nu je g. Bogdanich pri- , { ložii -izrezek iz "Jugoslovanskega Olasnika," in ker se mi ; zdi to, kair je bilo tam napisano : zanimivo, bom deloma povzela, j da se bomo tako bolj seznanili j z našim jugoslovanskim umetnikom.
*	Kakor je" ražvid-ao iz elankk,
-	v katerem je podana bežna sli-7 ka umetnika samega, kakor i njegovih del, je bil Josip Bog-3 danieh rojen leta 1891 v Sincu
blizu Otoena v pokrajini Liki na Hfvartsfcem. V Ameriko je priše* leta 1907, kot 16-letni u mladenič. O-tem sam pravi:' (kot je zapisal I. Molek, ki je| o njem napisal nekaj besed,i katere so vključene v članku):
-	"Prinesel sem s seboj veliko! ® *>rba za amerikaneke dolarje,)
ali ta torba je Še da nas praizna.'
0
1	Sicer pa kaj maiiajo umetni-. ki
za dolarje, samo da je do-' 0 volj za sproti m pa za barve in _ materijal, ki ga je treba imeti _ na razpolago za ustvarjanje u-metndskih del. V upodabljanja „ Sepote leži umetnikovo bogsa-
0	sivo in njegov užitek. Pokojni l, Perušek mi je rekel leta 1937
v Clevelandu, da si želi sanic ? %o, da bi ime! vedno dovo~ i r stredstev za svoja skromfna po-5 tovanja, na katerih si je nabv _ ral motivov in idej za »voja de-jlla. Etttgega, je dejal, mu ta-3 ko ni nmogo treba..
Josip Bogdamcih rad podari
-	svoja dela. ko jih demši, kaki
*	organizaciji ali prijatelju ali
-	sploh komu, ki se mu zdi, daJ ti
' darilo zashiži. Tako je po&o ; ) nil tudi našem tt slovenskemu
-	muzeja red svojih krasnih de
' Svoje duševno bogastvo rad
)	• • ' " ■ s?
1	TRGANJE IN BOLEČINE V
MIŠICAH?
pomot dobite ■ PaiB.Espencr.taD. čudovitim BMzOom. U p rabijo tWL Nmd ' U tniljoaaov prodnih steklenic je Uu 1 ujcgvvc dofcrjd.loo.ti. Zahtevajte pravi Pain. FimIW • Si*«, na /OK
FAIN-BXPELLER
V PESMARICI
"amebiska slovenska lira1'
9o TkljnfcK iMefe
slovenske pesni:
1. Podokotca — moftkl zbor % b&ii ton sanMpeMm
t. Pozdrav — mofikl ibor 1. Lahko noč — moAki fhor 4. Otofiki rvon — meSitnf zbor I. Pomlndnska — mvfcni abor. ■
bariton samospevom I. Lfra 1. — za solo speve, mofiki In meianl zbor
7.	Lira TI. — za mešan! zbor
8.	Altantskl odmevi — n moMcf !r
ženski zbor. s bariton samospevom t. Kanta ta is psaiim Mt — moški zbor
1 19. So« — za samospeve, mešani zbor in spremi] evaajem
glasovi ra
i 11. Psa.!m 29 — n atntoaj»v«. mešani zbor ln s premlevanje glasorira. ali orsel
CENA SAMO
50 centoT
KOMAD
to so koncertne pemi za moEk« In mešane zbore, katere je bU la t miMCaloCbi iiMATEJ L. HOLMAR, ortaniflt ia pevovodja pri sv. Vido, Cleveland. Ohio, 1923.
Naročite to zbirko pri:
KNJIGARNI SLOVENTC PUBL.
COMPANY 81« W. jStb St.	New Ink
krasimo vas, katoliške SLovence in vso fitavecisko duhovščino, da posvetite letošnji Veliki petek spotminu onega Velikega petka, ko se je zadela prdbridka Kalvarija našega naroda v stari domovini. Letošnji Veliki petek posvetimo posdbnim skupnim in zseeib* nim molitvam, doma in v na-iih cerkvah, da 'bi Bog skoraj r<.šil »Soverniki nanod tega stra-šnega trpljenja po Mariji na Brealah, kraljici Slovencev.
Slednjič pozdrarvijamo naž ubotgji miu)oeni»ki, toda junaški narod, njegova 'škofa in vso trpeoo duhovščino ter jih pozivamo, da vztrajajo v tem evo-1 jem .trpljenju na »voji strašni Kalvaniji v »rojem neomajnem aaupanju v Boga in Marijo, po kateri kaskor trdno npamo, ma bo kmalu napočil dan vstajenja k novemu verskemu in narodnemu življenju.
V imenu ameriških katolikih Slovenokev.
Mfegrr. Vitus Hittbar, Aflrs. B. J. Ponilovar, Bt. Rev. J. J. Oman, Bt. Bev. »J. L. Zwpiotnik.
Rojak v bouraimcl
Splošno poznani naš rojak Lemis Perne je v petek na zdravnikovo odredbo odšeS v BeUevue bolnišnico v New Torku. Xabaja ee v Ward B-2, kjer ga je mogoče obiekaiti ob pondeljkih, eredah in petkih od 7. do 8, ure zvečer, druge dneve, raoun sobot od 2—4.
Lojzetu želimo, da ee čim. prej pozdravi
SIVALKE
na moških khofrririh; dolga sezona. — Vsaka dobi kite samo ene barve in blok za oelo seoso-no.
DAKTFORD HATS 719 BROADWAY
% NEW YORK OTTY
2 — 23, 24, 25.
bartender in oskrbnik
dobi službo v Slovenskem Na^ rodnem Domu v BrooMyim. -— Pismene ponndlbe ee aaj pošljejo na American Slovenian Auditorium, 253 Irvmg Ave., BroofldVn, N. Y.
_ 2 — 23, 24, 25, 26
Katoliškim Sbmcem sirom Amerike
in vH«ra slovenskemu narodu v stall demevini.
SONART
REKORDI
Lepe Melodije!
Št M571—Na Marijance, polka Kje so moje rožice MariCka pegla—polk« Daqaeme University Lumburica orkester
Št. M515—Terezinka polka
Na planincab—valfck Jerry Koprivšek te orkester Za tos. cenik ln eeae plolč se obrnite na: JOttN MAB81CH, I463 W. 42nd St, New York
ZNANA ROJAKINJA V BOLNICI.
V	obče znana trojakinja med nevryorškimi Jugoslovani Mies Mary Vidoeic^ se je pred nekaj dnevi ponesrečila, padla je na ledu Tavno pred svojo hišo tako nesrečno, da si je zlomila' nogo. Kialhaja se v Miedical' Center bolnici v Jersey CHyJ N. J. N-ahaja se v zelo tepcem' položaju, ker namrdč ima ofee1 noge v 4<igipsuM in bo morala tako o«taiti najmanj tri mesece, baSečine ima strašne, kakor sem earn razvidel ob mojem o/bisku pri njej včeraj.
'Želim ji, da ha ji bolečine čimprej mogoče ponehale, ter da bi se kakor hitro mogoče povrnila na svoj dom 115 Beach St., Jersev City, N. J^ kakor tudi -v svoj ttrad pri llie American Friends of Yugoslavia, Inc., 11 West 57th St., New York, N. Y., kjer kak,or !so mi pred par dnevi javili, jo aelo pcigrešajo.
A. F. Svet.
NACISTI POROČAJO O SVOJIH TEŽAVAH NA HRVATSKEM.
(JIC.) — Od naoietov kontrolirani radio Budimpešta, je v oddaji za domače madžarsko prebivalstvo poročal, da eo I uporniki na Hrvaškem prešli na lnmogih točkah v protinapad na čete os»ča. To oddajo je zaibekaila Foreign Intelligence aBualba v Združenih državah..
Isti radio poroča, da sabotaža na -arleenicah in cestah celo ovira vojp&ke operacije osišča, akoravno se vrse s podporo zračnih sil vojaštvo oeieča se bori z velikimi terenskimi tež-kočami, kajti uporniki imajo čestokart dobro izgrajena obrambna oporišča na visokih giorskib planotah, včasih do 1.200 metrov višine.
Brzojavka nacistične agen-ture DMIB, tudi za obveščanje nemškega domačega prebivalstva, trdi, da "tolpe banditov" v zapadni Bosni pustošijo vso deželo na svojem umiku v "neprehodno planinsko oeemlje."
V	drugd oddaji za doma*Se prdbivairtvo je poročal radio Budimpešta v soboto, da so se 5efre osišča spopadle t močnimi silami hrvaških upornikov,
«o »porabi jaK celo tanke in letala.
DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Trtla je nova knjižica
U daje poljudna navodil«, kak*
ameriški državljan.
Poleg rpraSanJ, ki jih navadno Sodniki stavijo prt lepita s* Cbv iavljanstvo, vsebuje kajlžka ie v EL dela nekaj vainflk letnic te sgodovlae Stedlnjenlh driav, t UL dela pod naalovom Bazno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedi-ajealb drftav, Llnoolnov goVor v Oettyabnrgn, Predsedniki Zedinje-atli drier In Poedine driave
On knJHM Ja BilHo 60 centov, la « doU pri;
IUTDOC roBLNHne o^
1M W®^ nth St»i Km Viik
§ THE NEW ENCYCLOPEDIA of 3 ^ MACHINE SHOP PRACTICE
2	Spisal saanl profaaer na OiaiMia	y
CQ y	Institute of Tcckaalagy g i^ltiBnl
O	Qeorjje W. Barnwell
N m^mrnamm^mmmmmt^^mmm Podlago sa meha- ^
^	nično ^ znanje
^^	boljSl itdnnflL* ^^
!2 Ne glede na to, ali ste šele početnlk. Vam bo U knjiga ^ jujfi koristna ia mnogo vredna. NAKQ^Tl^E JQ PAYNES'. | C^
S L OVE NIC PUBLISHING ^ COMPANY
tU WBŠT Uft STREET	_KITO YORK Cltl
IZ GOVORA PROF. LAVRINA.
Veliki uspehi Rusov pospešujejo konec vojne. Pravljica o ntamagijivosti netn&ke vojake s« je raafclinila v nič — sag je bil oelo Harkov zavzet po kaanaj štiridnevnih bojih. Qoilb-bel«, veliki evečenik laid, je adaj začel ono kampanjo, ki mu je ladnja še preostala, propagando proti boljševizmu. .
Kako snino je poeluaati Nemoe, kadar govore o oiviii-zaaijil Goebbeisa seveda «ilno skrbi geslo, sprejeto na konferenci v Caeablanci — brezpogiojna predaja. Zato ieli razdvojiti Angteie in Amerikance od RusoV in želi ustvariti nekakšen kompromis, dokler je še čas. Toda zavezniki so sklenili nadaljevati vojno <k> konca in jo bodo nadaljevali do popolne Vanrtulaciie. Odločbi so se, dati svteu takšen cnir, da bo zacelil ves rane in aastrl grozote, ki jih zdaj doživljamo.
Beveridgev nafcrt prinaša osnove boljše bodočnosti, za katero bo jamčilo sodelovanje Anglije, Amerike in RuMje. Daxwinja vojna je največji aooUlai pradbrat v wej človafiri
zgodovini. Poznati moramo svoje cilje v bodočnosti, kajti I»re*eklost je mrtva. Le v trdih bojih d bonfo> zaslužili to bo$io boMooet — JIC.)
Najbolj« prijatelj V netrea vam je:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
7	■	I
BRATSKA, DELAVSKA i PODPORNA USTANOVA !
i "	—-	J
Sprejema možke in ženske v letih od
16. do 50. in otroke do ! 6. leta ataroati.
. r ■ , i
ČLANSTVO: 60,000 '	I
PREMOŽENJE: $ 10,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ
i
Glavni stan:
2657-59 S- Lawndale Ave.. Chicago. 111.
OBLETNICA RDEČE ARMADE.
Banes ja za Rusijo zelo pomembna obletnica, 25. obletnica rdeče armade. 23. februarja 1918 je nanovo ustavljena rdeča armada dodaiita, svoje prve uniforme.
Junaška rdeča armada obhaja svojo srebrno obletnico na fronti, na način, za kattTega je bila postavljena, da se bori proti isvojemu smi<tnemu sovražniku. In rdeča armada se bori, da ss ji dudi celi svet, kajti z veiiko naglico potiska Nemce proti zapadu, od koder so ypacfli v deželo. .
Anglija je de v nedeljo proslavila ta dan s demonstracijami; v katerih je angleški narod pokazal svoje občudovanje do rdeče armade. Po celi Angliji so bile parade, po tovarnah eo bili sklicani sivodL Rasni govorniki so proslavljali rdečo aranado in m*d njuni nič manj kot 12 vladnih zastopnikov.
V	počasi "bojevitemu mestu" fttalingradu je kralj Jotij naročil časten med, kajti pri Stalingradu je rdeča nxmada izbojevala svojo največjo atn&go.
Kraij Jurij je predsedniku Sovjetske Umije Nikolaju Ka^ lininu poslal brzojavne čestitke rdeči armadi in njenemu sijajnemu vedstvu.	. —
Med drugim pravi kralj v svoji čestitki:
"Da pokažem globoko občudovanje, ki ga čutim sam in narod angleškega cesarstva, «em dal povelje,, da bo iodelan časten m č, in mi bo velika čast pokkniti ga Stalingadu."
Največja slovesnost pa je bila v Albert liall, kjer je vna-nji minister Anthony Eden bil glavni govornik in jt na zbouo-vanju bil tudi kot_časten jrost ruski poslanik Ivan Maffky.
V	ozadju gledališkega odra je bilo naslikano rusko mesto. Vprizorjeni so bili razni prizori ia ruskega življenja in godbe t-o igrale na čast rdeči armadi. Ova tisoč mož in žena iz raznih vojnih uradov in t ova m je bik) povabljenih na proslavo in med godbami sta bila londonski filhannonični orkester in -Jimfonlčni orkester angleške radijske drašbe. .
Po govoru ministra Kdena je godba najprej zaigrala In-lernacijonafo, zatem pa angleško himno. .
V	Cardiffu v Waleeu se je k proslavi zbrala množica nad 23,000 ljudi in govoril je ministrski podpredsednik Clement R. Attlee. Nad mestno hlčo je vihcala rdeča zastava in mnogo ljudi je nosilo rdeče znake. Premogarji iz waleekih rudnikov so v paradi konakali s prižganimi svetilkami. Dekleta iz mtmrcijskih tovarn to nosile prapore s aiikami ladij in tynkov,*ki so jih pomagale zgraditi
V	paradi so bilo zastopane skoro vse vojaške skupine in velikanska množica po ulicah jih. je glasno pozdravljala.
Na češkem zborovanju v Londonu je bila ruski ddegaciji poklonjena trobenta, ki so jo nalašč za rdečo armado izdelali čoški delavci v vojni tovarni v Manchester ju.
GeneraJ MacArthur je is Sydneya v Avstraliji poslal v Moskvo naslednjo bizojavko: :
Obletnica rdeče armade, mora biti zgodovinski dogodek vsakemu vojaku katerakoli narodnosti. Njene izvanredne pridobitve v mnogem oeiru predstavljajo najveličastnejše uspehe, - ki jih j« vid ti »vet. Predstavlja to, kar ginljivo dregne vsakega bojevnika — junnitvo, požrtvovalnost za domovino, trdnost v sili in beli plamen odločnosti* Id gori najbolj, kadar gleda obupu v oči. To so največje temeljne vojaške vriine, ki predstavljajo veličino in ustvarjajo nesmrtnost/*
V	Nassau
na Baham -kih otokih so angleSki in ameruSki vojaki a veliko paTaao. počastili srebrno, ofbletnico rdeče tornade. Navtoč je bU tudi guverner,! vojvoda Windsor v mar-žnlski unifo mi. V svojem gworu j« vojvoda slavil velike 7mage rdeče armade in se je tudi poklonil mrtvim Združenih narodov in zasedenih dežel. .
Bdeča armada v resnici zarifoži občudovanje in hvaležnost vseh demokratskih narodov, kajti samo rdeča armada je bila dosedaj Se kos nemški pošasti..
Slava ia de dalje sreča junaška!
Ml ameriški Slovenci ljubimo z vso dušo svojo veliko in lepo domovino Združene države. Srečne se čutimo, da smo državljani te mogočne demokracije ter radi tega deležni zlate svobode in enakopravnosti..
Radi izdajalskega napada na evoje ozemlje so tudi Združene države morale prijeti za orožje v obramibo evdbode in krščanskih idealov. Stotisoee Ameničanov se nahaja na bojni fronti, da z orožjem v. roki o-hranijo svobodo svoje domovine in vsega sveta. .
Med tem pa mora iti slovenski narod v Evropa v svoji lastni deželi skoati *torai*o Kalvari-jo trpljenja in umiranja, popok noma zasužnjen od svojih sovražnikov in predan na milost ii^ nemilost močem teme. V teh strašnih dneh nas naš težko preizkušena. sSovenski narod milo prosi, da se ga spominjamo v molitvah. Njegova cerk vena voditelja škofa Dr. GL Rožman in Dr. Ivan Tomažič. nas rotita, da združimo svoje molitve z molitvami trpečega in krvavečega slovenskga naroda v stari domovini, da bd ga Bog in Mtarija, v katero je imel slovenski narod v vesh časih neomejeno zaupanje, skoraj rešila iz tega zemeljskega pekla. Predobro se zavedamo da more le Bog pomagati, pomagati nam in <v£emn trpečemu človeštvu v tej veliki sili in le On edini, ki je Gospod vojnih trum. nas more pripeljati do zmage in pravičnega miru.
Radi tega smo ameriški Slovenci organizirali molitveno akcijo pod imenom "Molitveno fronto** da bi se po njej v molitvi adnsfcili s slovenskim narodom v stari domovini
Mi ameriški slovenski duhov niki, kot vetski voditelji ameriških Slovencev, pozivamo torej vse katoliške Slovence ši-rom Amerike, da pristopijo v Molitveno fronto" kot člani. Pozivamo vas, da stanovitno in goroče molite za zmago naše armade in zavezniških armad tn za skorajšnji pravični mir. Prav posebno pa da mc-, lite za ubogi, mučeni slovenski narod v stari domovini, da bi mu kmalu zasijala zarja svobode verskega in narodnega življenja. .
"GLAS NARODA" _twmm _
OWM* mn4 PtbUM fay llwrii PafaMafatng Oonptnr, (A Corporation) frufc Saks«. President; Ifnac Hud*. Tmwiii; Jowspb Lapataa. 8m.
Oš WEST lStfa HTftinilT. NEW XORK. N. X.
50th Year
"Olmm Nandt" ia 1—i «roy Say ampt SatorSBy^ Mqi
and HoUdaja.
SobaerlpClM Taarly «a	AdrcrtlaeoMait cm l|WiS
Sa odo lato ralja Uat aa Ameriko in Kanado ft.—; an pol leu »a—; aa tatrt leta «U0u - Sa New York sa celo Mo $7—; tt pol tetn fSJD. Sa lnonnatvo aa eelo lato	an pol lata SJ50.
"Olaa Naroda" lafaaja raald dan laraanB aafaot, nadal] In pcaanlko*.
-GLAfl MMDA*, ti« mm 1MI SIKUi, HEW TOBK. M. I Taieshaawr CHelaan t—lMt
•GLAS NARODA" — New M
TUESDAY, FEBRUARY 23, 1943
TBTAMOTLMH li 10»
ZNIŽANA CEHA
za koračnico
SOLDIERS OH j PARADE
Ker želi, da m Han bolj rax&iri n
PIANO HARMONIKO
prirejena
koračnica "MLADI VOJAKI*
Je Mr. Jerry W. Kopriviek uredil z ratoinifc«. da rajnki Udu dri* skladbo pe znižani en* t« je
Sedaj 35c
Dva kwnada za 10 centov,
NaroČite lahko tttdl pil;
Slovenic Publishing Ca
216 Wert 18tb St, N«t
stopiti, v Tiesnioi vam gre vse priznanje že sedaj. Le tako naprej lepo gojite slovensko stvar, ter bodite ponoeai da ste potomci slovenskega naroda, posebno v tem čneruki ee Urico junaško bori v stari domovini za svoj obstoj proti naeijskkn m fašističnim tolovajem.
Pozdrav! >
A. F. Svet.
v	"
ZAKLJUČNI SHOD
kampanje ta nabiranje prispevkov za Botkin bolnlintoo.
Zlatko Balokovič, predsednik narodnostne divizije UVVii sporoča, da bo kampanja za nabiranje prispevkov za Botkin bolnišnico v Moskvi zaključena v nedeljo 14 marca in sicer s sbodom, kateri ee ba vršil (v Manhattan Center, ob 2. popoldne.
Program shoda bo zanimiv, ker bo nastopilo število koncertnih umetnikjov, med katerimi bo tuda Ivan Petrov in Miss Marija Vicar. Porabljeni so tudi dobri govorniki in aider predsednk Ruskega vojnega refiefa, Mr. Ed. C. Carter, dalje Leo Krsvcki, predsednik Vseslovanskega kongresa in Mr. 8. Oailmor, znani radijski komentator.
Želeti bi bilo, da ee naši ljij-dje udeleže tega »hoda v own lepšem številu, da tako pokažemo nase simpatije in naše priznanje hrabremu ruskemu ljudstvu, ki bas sedaj ttose^a tako veliko zmago nad našim skupnim sovražnikom. . f
tolikega uspeha Slovenci ne]i bomo dosegi^ eno premajhni. Fa smo ga. To ni majhno delo.
In še več dragega. Ko bd bilo drugače preskrbljeno za delo tukaj, bi se pa vse, veliko več doseglo, J&ečem pa z mirno vestjo, da delam.
Nekateri tudi mislijo, kakor j mi pišejo, kako so mi veliko j uslugo izkazali, da so me volili za tajnika. Pač pa narobe je res. Jaz delam » tem delom uslugo narodu, če pa kdo hoče biti tajnik, najbolj srečen botn tisti dan,, ko se bom tega dela iznefoil. Živio! Naj se pusti izvoliti, pa kar pride naj 6 6711, Pomagal bom, gftmo da me reši.
Bratje, ne bodrimo "malen-| kostni zamegljevalci" da bi s! svojim nerganjem z gledanjem na osebe, na njih simpatije, podirali in jemali veselje tfebim, ki bi radi delali; ne pustimo da bi na<m te "malenkostne meglice*' zastrle pogLd v tisto strašno Kalvarijo,, strašne potoke krvi, ki teko po Sloveniji in sami Škodovali narodu. Samo eno glejmo! To Ka*varijo, to ,kri, to umiranje, to strašno, trp-lljenje!
I - -_
I	_
PO PRIREDBI V MANHATTAN CENTER.
i iLep uspeh nase slovenske plesne skupine -•a bo vsakdo mislil, ki je bil navzoč sinoči v Manhattan Center, kjer je naša plesna skupina nastopila na velikanskem programu American Legion, George Dilboy Post 697, za Grški vojni relief. Kaša plesna skupina je nastopila kot prva na programu, kar si lahko Slovenci štejemo v čast. Na čelu naše skupine je nasfccpila naša priznana slovenska pevka Mo«s Ann Kepdc, nato je plesna skupina v naših slikovitih narodnih nošah zaplesala naše narodne plese "Štajerski in Šotiški ples." Na to so sledile številne pevske točke pevcev in pgvk razirtfc narodnosti, kakor tudi plesi različnih narodnosti, ki.eo prisostvovali temu velikemu koncertu. Po programu pa se je vršil tudi tako zvani "špalir" ali povorke po dvorani raznih organizacij pod pokroviteljstvom Ameriške Legrie, zares ie bil zeio |ep večer, ki mi bo ostal zavedno v prijetnem spominu. Naši na novo organizirani skavenski skupina pa želim vsestranski najboljši uspeh tudi v bodočih prireditvah, kjerffcoli boste imeli priliko na-
Odkrita beseda političnega tajnika -SANS-a..........
' \
tonu in Jug. Inform. Center v New Yorku*. to je minister Fr.
Snoj.
Da je administrativna pisarna potrebna, je jasno. Vsi odborniki imajo vsak svoj poklic, ki je prvi. 'Tam morajo imeti v pisairni človeka da vrši za nje delo. Ali naj politični tajnik in uradnik pisarno v Chi-cagu dafcta ves svoj čas celi dan SANISn, opoldne pa giresta z leseno žlico in kositarjevo skiedo na porto kakega kloštra prosit, če je kaj od obeda ostalo? Živeti vendar morata.
Kongres bi bil moral takoj ko si iavolil odbor in mu dal delo, sklepati o etreških tega dela, koliko bo vse to stalo in kje se bo dobil potrebni denar.
V zadnji svetovni vojni je imel Jugoslovanski Odbor v Wash-ingtoiru skoraj neomejene kredite Kkliko je stala pisarna RepuM Združenja, kolike so bile plače, vedo pa tisti, ki so ga vodili in ki so delali.
i Ker kongues ni tega naredil,; [tem moral jaz kot tajnik -to povedati odboru pri prvi seji 22. dec. Posedal sem odkrito,! kolika bi ^tdla pisarna v Wa-j ; thifcgtouu, ako bi hoteli, da bo ! mogla izvršiti naloženo delo, 'kakor potreba in koliko pisarna v Ohicagu. Za washington-mIco bi bilo potrebna nekako $1,500 na mesec e plačami, ki bi morale biti primerne sedanjim plačam drugod. Skoraj enako pisarno v Chicagu. Od-lx>miki &o se menda ustrašili tega. Pa nisem mogel drugače, p* sem hotel narediti svojo dolžnost. Bre znič ne bo nič.
»Čajem in mi tudi pišejo, da
mi sedaj cčita, da sem hotel SANS . izkoriščati. Vendar vsak pameten človek ve, da se mora delo plačati., ali ga pa ne "bo. Narod nam je naložil delo, njegova doJžnost je sedaj «— da "pass the amunition.** Ka-'fcor j? sedaj htto, kakor Če bi j kaka država napovedala vc^no, ! potem izbrala nekaj generalov [in fih poslala v boj brez sred-rstev ,brez nranicije, brez nič. Pa naj »zmagajo! Oprostite, da ' rabim tole primero. Ko ciganu niso plačali za muziko, pa zahtevali od njega, da jim igra, je dejal: " Mlalo novaca, malo rmwike.'^
O sebi smelo in javno trdim, d& BCIH 80 do sedaj žrtvoval dol skrajnosti in da nosim vse stroške dela sam. Koliko časa bo to sJot Najbrže &e ved d&lgjo. Za žrtve pa se taka pisma in taki -očitki. Ko bi v«akde žrtvoval za narod, kakor sem jaz, pa bi danes kaj imeli.
2& kritje vseli stroškov sem pri odborovi seji predlagal, da
naj bi se vsa slovenska drnštva katerih je baje veliko nad 2000 naprosilo, da da vsak član vsaki nnesec za politično pisarno po 1 cent, za administrativno pa 1 cent, pa bi bilo vse plačano. Pa si odbor ni upal tega i storiti, tetnveS je prepustil dobri Volji ameriških Slovencev. Ba bi rešitev ubogega umirajočega naroda, čegar kri stno, ne bila vredna dveh centov na mesec, je kak Slovenec v Ameriki ki bi ne dal? Na ta način bi •oriš^o za vsako pisarno nekako $1.500 na mesec, pa bi Ho vse kot po žnonoi.
Zadnje čase se mi tudi očita, da se ne dela,, pa da sem za t» jaz kot tajnik odgovoren. Jaz sem samo politični tajnik in samo politično delo je moje. Ne bi se rad bahal, toda te dni je • wash ingtons ki najvplivnejši list 'The Evening Star* prinesel na odličnem mestu članek skoraj samo o Sloveniji, kakor ga do sedaj še neben list v A-merikd ni; In te tukajt kjer so ga čitali vsi Člani vlade, kongresa in senata. Kdor p cona tukaj razmere, sli je trdil, da
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY PASSAGE
PISATELJA LOUtS-A ADAMIČ-A ŽA NAVADNO CENO
$2.50
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
PoSiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "tffiE tWO-WAY PASSAGE" za
Moje ime -----
Št*» ulica ali Box it.--■--- rr- rr -
Mesto in država .........
NaroČite lahko to knjigo pri:
KNJIGARNI %
"Glas Naroda"
216 WEST 18th STREET NEWY0KK ■■ "■ ■ ■	' . ---- n ■ n - r -I I
Note
PIANO-HARMONIKO Ali
KLAVIR
i__!—i- i
tMtKHZBS OF SPK1NG
fUtfc Of BLA>SSoM tCjTwtnl j
SLOVENSKI FANTJE ^SlS.BOM. PROi>A^	;
JO JEZEHD
IOIiO_ j
>iUO VALLalSl
SYLVIA POUEA	'
rili na vrtni gredi. Maribor walto	i
SPAVAJ MILKA MOJA
ORPHAN WALTZ	i
UEKLE NA VRTU OJ. jURlCKA. PLGLJAJ BAUČICi	i
Mt^APl KAPteTANU	i
gremo na Štajersko
8TAJERT8 . . ____ i
HAPPT POLKA	"
ota na tujem
35 centov komad . 3 za $1.
woja dektr .tb 8e mlada
P* tSt kotaad;
■ ■ - - • ■ i
KiroStc prt KNJIGARNI
SLOVENIC P1ULISHIN«, CO. ; ti« Wett IRth St^	V«wk ]
ukaz bo izviren, če se ga 'boš piej ekrtaknil s svetim faraonskim prstanom .
prstanom!" ja ponovil Hora»% 'Vtoda kje je prstan?"
Eden dvorjanov mi je povedal/ ' je šepetal prvi vojskovodja, "da je veliki Rampes v zadnjih zdiMjajih."
*' Poslal sean k njemu svojega namestnika, ki naj bi mn takoj ko mu zastane srce, snel prstan," je dodal velik duhoven^ j
"Hvala vam," je rekel Hk*-j rus. "Žtd mi je, ah zelo žal. — Ali vendar ne bom vee umrl. Po meni ostane blagostanje, mir, sreča ljudstva, in moja lyttba Berenka dflfei prostost. — Ali bom še doigo?" je vprašal zdiavnika
l9m»;t je od tebe še tisoč korakov vojaške hoje," je žalostno odvrnil zdravnik.
"Ne slisite? Ali nihee ne prihaja od tam T" je vprašal Horns. Molk.
Mesec se je bližal palmi in se že dotaknil prvih listo«-; pesek v peSftem ari je tihotno šnmljaL UlDalci6?" je šepnil Horus. "Osemsto korakov," je odvrnil zdravnik.	i MNe vem, Honis, bi se ti mo-ge(! s »svetim Petanom dotakniti vseh ukazov, ee bi ti ga tudi takoj prinesli.**
" Dajte mi povelja," je rekel knez in posluhnil, da-li ne^ri-haja kdo iz Ramzesavih soban. "A ti. svečenik,* 'se je obrnil do zdravnika, "povej mi, koliko življenja mi je še, da bi mogel potrditi vsaj najdražja povelja?"
"Šeetsto korakov," je šepnil zdravnik.
iPovelje, ki naj bi zmanjšalo ljudem davke in sužnjem delo, je padlo iz Hlenovih rok na tla. ■"Pet sto . . ." Povelje o miru z Etiopci je zdrsnilo s knezovih kolen. . "Ali se nihče ne gret"
"Štiri sto," — je odgovoril zdravnik. Horus ee je zamislili, in — izpustil je povelje o prenosa Zeibrimh zemeljskih e-stankov. . uTri sto."
Ista usoda je doletela povelje ki naj bi poavalo Fetrona iz pregnanstva. . ' "Dve sto/'
Horu So bledeiie ustnice. S kroevito roko je vrgel na zem Ijo povelje, ki je prepovedovalo ruvati ujetnikom jezike, in ohranil je samo. — poveže o osvoboditvi Berenike. •'Što —" -
Sredi grobne tišine je zaslišal šutH sandal. V dvorano je prihitel namestnik velikega duhovna HJorus je izte^nii roke. .
"<Cudo" je zaklical prišlec. "Vefiki fcamses je aadotodl zdravje. — Krepko se je dvig' Ail S ledičea in čfe selnčnem vzhodu hoče nad love. — Tebe pa, Hortis, v znak ljtrt>e«ni po-ftiva, da se mn pridružuj "
Horus se je z ugaslim pogle^ doan oarl za kjer je v ječi Berenike bliščala lmc, in dv« sol«, krvavi solzi sta se mu potočili .po oibrazn. .
"Ne odgovarjaš, Horas?" — z začudenjem vprašal Ramze-soV pcwllanec. .
"Ali ne vidiš, da je umrl?" je zašepetal najmodrejei zdravnik iz Karnaka. .	: P
(Glejte tedaj, da so prasne človeške nadeje proti sodbam, ld jih z ognjenimi črkami piše fia toebo evsfcnl
Cleveland, Anton Botoek, CkM. Sat
■hgar. Jacob m—lit, (Mrrnnl. Anton Necode'' ' urfnin. lAtaiP Btteat. Jonu Kanu loancxtowB. Autos itHW
OHBQON:
Oregon at}. J. KokUf CINNBXLVANU1 Bcwcmer. John Jevnlknr
OOTWTWC in AUUGC, Jtot. PitcrMi Export, Louis	.
rnrxnU. Jerrj Okorn
Ft. Blodnlknr
Urcenetrarg. Frank Morak Homer Oty. Fr. PereaMfetk
Imperial, Vence Palcich
lobuitM n, Jete PetnnAe Ibtb. Ant- ft^ni
midway. jm 8m
PlltMNirgn in okonea, PIUIp Pmk
StenUen, A. Hten
Tnrtle Creek, Fr. WiMhl
WISCONSIN . MUwnnkee. Weot AlUa. Fr. M BbeMtSBA.
WXOMINQ:. Rock Spring*. Leate Ti ihir DlaaondvUl*, toe Roban
•a MMI |e nrajel. Saelapnfte ftefi<
I1AL..UBNU:
San Franetaeo. Jneek 1 airkli
ULORAlMi:	>
Pu«t»lo, Feter Oaltg. WiiMObut. M. J. fcunk INDIANA:
Indianapolis: Fr. Markioh
ILXlNOfS:
OowT j. Fafclaa (OUcaib,
In minoloi
JoUet. Jennie BeaMiik La Sane. J. Speilcn Mascoutah, Martin Dol«r«
V«M
If ARXLtAND:
KltamiUer. I>. VMtpim MICHIGAN t Detroit, L fliUll
M INN KS OTA: Oklakotan. J. fknnlak
Ely. Joa J. Peekel Bvelctb, Uemt* Cl—i
. Gilbert, Louie TmhI Hlbblns. Jokn Porte
MONTANA:
Ronndnp, M. M. Pnnlan Weahoe, L. Oknnipe
Onafea, F. »uneilan «W TORK^^^
. Little Fella. FtmIMHihI«
OHIO: ■arknrton. nil!
= VA2NO ZA NAROCNIKF
Petal anntarn It ratvMno «p kdaj nnate nlataoo naroenino. Pr*»
•teTlika pomeni meeec, drago dan In tretja pa leto. Da na« prihranite nepotrebnega dele In ■rrtjfiko*. vt* pmeteo. da efcoiete naročnino pravofiaano poravnati. PoAIJIte naročnino nararneot nam aR io pm plačajte n»V«n aaatopoiko » Vafem krajn nil fW taltlCBII aaatopnlko*. kojtb Imena ao tiskana a iufcnllml črkami tor mo opn*i ' (^oi obokati twti droge oaaeiblne, kjer Ja kaj —yii rojakov na«^ IJenIk 8aa*avaLk bo Vmm hnroCB potrdilo aa jUQino naroCnleo
zi; povelja napišem takoj. Ko se jih dotakneš s svetim fata-onykirn prstanom, prižgem tole »svetilko, ki bo oznanila ljudstvu milost^ a tvoji Bereniki prostost in ljubezen."
Prišel je najmodrejši zdravnik iz Karnaka . .
•"Horas, ne Čudim se. tvoji WtKlueti, ko vera, da tvoj ded ftamzos umira. Ni moge1! prenesti ta mogoenitk nad mogoČ-niki močnega zdravila, ki sem se ga mu 'branil dati. Ostal je tedaj pri njem satmo zastopnik velikega duhovna, da mu sname z roke šveii prstan,, kadar umi o m ga odda tebi v znamenje neomejene moči. Toda, ti blediš v. dno bolj, Korus?" — je dejal.
"Poglej mi noigo," je za ječa l Horus in se zgrudil v zlati stol, v čigar naslonjalo so bile vrezane jastrebove glave.
Zdravnik je pokleknil, pogledal noge in se prestrašen n-inaknif. .
44Horu1«," je šepetal, "tebe je pičil zelo strupen pajek."
'Ali bom moral umreti! — Sedaj?" — je komaj slišno vprašal Horus*. Potem je dodal: "Ali bo to res kmalu? — Povej resnico l"
"(Preden se skrije mesec za to palmo."
l"Tako, ah! — In Ramaes, koliko časa utegne še on živeti?"
"'Kako naj jaz vem? — Mio-goce ti že nesejo njegov prstan."
V tem trenotku ea že prišli ministri z gotovimi pisanimi ukazi..
"Kancelar," je zakričal lEo-rns in ga prijel za roko, "aJi boste izpolnili moje ukaze', 5e bi jaz takoj umrl?"
"'Doživi starost svojega de-^a." je odjgovoril kanoelar. — "Toda če bi takoj za njim stal ored Ozirisovo sodbo, vsak tvoj
(Nadaljevanje.) -—
"Mogočni Ramzes čuti, da mu vid temni, zato me jo posla' k tebi s poveljem. Pojdi k Horn in »lepo izpolnjuj njegovo voljo. Tudi če bi ti ukazal iz-pustiti z verige sužnjev in vse Jjudstvo obdarovati z zemljo, etori, ko bos videl na njegovi iveki p:«tan, kajti po ustih vladarjev govori nesmrtni Oziris.'
'"Tako daleč ne sega moje srce," je dejal! Horus. "Toda iiapi&i mi takoj ukaz, s katerim we zniža ljudstvu najemnina in' davek na polovico, sužnji pa so tri dni na teden prosti dela in no snieio biti brez sodt>e tepeni z gorjaeo po hrbtu. Dalje napiši ukaz, ki pokliče iz pregnanstva mojega »čitelja IV trona, ki je najmodrejSi, in najplcanenitejsi med vsemi E-gipčani. Taka sem ufcazaL "
Kancelar je padel na obraz, toda preden je mogel oditi, da napiše povelja, je vstopil veliki duhoven. .
"Horns," je dtijal, "»še tre-notek in veliki Bamize» odide v kraljestvo sence in njegovo srce pretehta Oteiris na neusmiljeni tehtnici. Ko -se zalesketa sveti prstan faraonski na tvoji roki, zapovej in ubogal fcojm, če bi mi tudi ukazal razdejati Am ono v o svetišče, kajti po ustih vladarjev govori nesmrtni Oziris."
"Ničesar ne bom podiral," je odvrnil Horus, "marveč sezidal (bom nova svetišiSa in povečal duhovniško zakladnico. Želim samo. da napišeš ukaz, da se v slovesnem izprevodn prer»e?;iajo ortanki moje matere Zefore do faraonskih kata-komlb, in dnipi ukaz* da iepu-sta iz samostanske ječe mojo l^iVblieno Berenlko Tako sem
dial."
u<Modm ravnaš." je odvrni'' veliki duhoven. "Vse ie že T>ri-nravljeiw\ da so izvr^ ti uka-
BOLBSLAT PBUB:
Egiptovska legenda
Kratka Dnevna Zgodba
SAN1S je dobil od kongretsai v Ckvelandu zelo veliko in tež-! k« nalogo, tako težko, da si na-j vadni človek, 'ki tega deia ne pozna, niti od daleč misliti ne I more. Slovensko in jugoslovansko vpralia^e je zelo zamotano in sovražniki so. močni. Xa nekatere teh težav sem v svojih pred- in po-kongresnih člankih namenoma opozarjal.
Glavna odgovornost za izvršitev te naloge pa noai politični tajnik. Ker sem se tega zavedal, sem le nerad sprejel me-*sto tajnika.. Zavedal sem se velikosti dela, pa tudi velikosti jsve-je odgovornosti. Zato sem pri prvi seji izvršnega odbora 2*2. deoembra predlagal, da se mora de)o razdeliti, da jaz »vzamem samo politično delo. za vse drugo naj ee pa uredi pisarna administracije SANSa v Ohroaga, kar se je tndi naredile. "
^Pc^itičnega tajnika dolžnost ni samo slediti pazno razvoju slovenskega narodnega vpraša nja in razvoja nove Jugoslavije, temveč mora, ali bi saj moral pridno hoditi po mejiti po Ameriki in predvajati po univerzah, klubih, in organizacijah,, zlaat! tam, kjer je monla bil že kak naš nasprotnik, da pojasni slovensko vprašanje iz našeora pravičnega stališča. Že ta sama potovanja bi bila dra-sra, ker je dane« potovanje dra-, tro. Zate sem od>boru povedali da bi moral im^i tajnik pri-blirno tri sto dolarjev na me-; sec. ker bi mu sama potovanja vz la velik del te "plače."
Potem bi bilo potrebno iti po »dovensklh naselbinah in govo-: riti narecki o našsem vprašanju! itt o la^nerah, v katerih se raz-j vije, da bi ga razumeli.
Ali naj tajnik pri teh preda j vanjih vzame na koncu kloibuk! i* gre po dvoranah, prosit mi-' lo^Čine za strotke jpota? Sam nima. .
V politični pisarni v Wash-1 ingtonu bi moral biti poleg nje-j ga še nekdo, ki \nodi pisarno in' vRe delo doma. ko ni tajnika.) Pisarna je potrebna, ker pri-] hajajo v tajništvo luzni poroče-l valci in razm ljudje po infor-j niacije o Sloveniji iz privatnih' virov, ke<r_uradne deli jugoslovanska ambasada v Washing-
-GLAS NABODA- a Mmm M
TUESDAY, FEBRUARY 23, 1943
fWANOfum i* vm
NOVA IZDAJA-
Dobri Atlas
je nujno potreben
...in ravno v
H AMMON DO VEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakor&en je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestavsveta—abecedni seznam /mUephiti svetovalni mjw je izurmi u®«»
J » i _______v.	slik um najboljfte tarvaoe «Uk»—
aezei, provinc—navaja površino, t» xbirt» je t*k» popoln«, da je z* t»aketa o«, prebivalstvo, glavna mesta in rSSSTT^^'il^:*^
kraj na zemljevidu.	Evrop* (dane«), Mrednjs Evropa (ob Izbru-
hu vojne). Angtoko otočje, Francija, Nob-
Seznam mest in trgov—navaja "J* it»«j», Sviea, Hoiandska, Beictja, Sred-
;_ |	| • • J »	tk*- Nafwto. Danska, Unija sovjetskih soeja-
ime Kraja, Okraj, in arzavo, pre- Hstifnlb republik. Bolgarska, Rumnnrtta, Jujo-
bivalstvo in kraj na zemljevidu.
J	J	Lebanon, Arabija, Vzhodno Indijsko otofjo in
Zastave vodilnih držav—V pol- Mal^ Mo^, Indija, Burma, Kitajska, Ja-...	.	. . ,, r	ponska. Pacifik Jnina AmeHka (severni del),
mh barvah. V8ega 8kupaj jb; ce- Jožna AmeHka (jninl dH), Afrika, Severna
la vrsta narodnih barv.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOVO LJUDSKO STETJE^-Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
Svet pripada ljudem, katerih rado-	SEDAJ
vednost nima obzorja	Jk
Ta atlas, ki sam sebe popravlja. Ima namen	f J ■ H _ ^^^^ ^ rešiti marsikatera nasprotujoča si vprašanja,	■ ■ CcfllO T ki nastanejo r raznib razgovorih. Strani ao	AL ^^Jr skladišče svetovnega znanja ln podajajo razsežnost zemlje, prvine sončnega sestava, pokra-	PO POŽTI jlne io plotnxMno oceanov ln Jezer, dolgost najdaljših rek in prekopov, povrSino iwgUvltnih V URADU - 35 CENTOV
otokov ln visokost svetovnih gora. Tu so odgovori na mnopa danaSnja vprafianja	Miti MU imunIIS!ltta«agEr^8Ba-,rMIWUMIII»11111,111
--- 48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK N. Y.
ALI VESTE?
Kot zvesti Amerikanec bi moral redno prihranjati si denar vsak teden — v Vojnih Hranilnih Bondih in Znamkah.
Molitveniki
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitveniki: nebesa nas dom—(m. 4is>
-—--x 4Vš inčev—384 strani
KVlSKC SRCE — (št. 366)	Cena 75c
54% x 3% lnfiev — 224 strani	--—
v belem oelolldu	(Ker se nam je posrečilo dobiti te
, Cena 75 centov moUtvenlto ^ ^ nIzJU Mal> Jih KVIŠKU SRCE—štv. 415 tudi mor*mo P«****« po *ort o-
2)4 x	InCev — 224 strani značenl cenL Zaloga pa nI posebno
Cena IS centov velika, sato jih naroČite Čimprej,
RAJSKI GLASOVI — (It. M8) d* Vajn bomo n,ogU 1 nJiml 2% x 4 1 n6ev — 255 strast «tre®-
v števil Sv. Krilev Pat	___
Ctmm ILM
glasovi-« 415) Angleški molitveniki:
2% x 4 lnčev — 250 strani	°
vstevii Sv. Kriiev Pat
C*mm 9LM	(za MLADINO)
i*"®!?* .dom - 4u) kev of heaven
2% x 4% Infer - 384 Infer	flno TMano ..............M
Ctmm We v tunja vesano ........- .1»
Slovenic Publishing Company
21i WEST_18th STREET	NEW YORK, N. Y,
tičnim vpliviom. prelepega razgleda iz stolpa — videla pa je tudi tragedije nesrečne ljubezni, kajti zgodilo se je več ko enkrat, da se je kdo vsled nesrečne ljubezni vrgel s stolpa na tlak. Smrt pa so si prišli iskat na stolpu tudi propadli indnstrijalni mogotci in drugi petični posamezniki, ki jim je zguba denarja ali imetja vzela vse nadaljno veselje do živtfje-nja Ravnotako je hotela mnoga prevarjena in življenja prezgodaj nasičena lepotica iz bogatih salonov svojemu poklicu primerno končati svoje malo-vredno pustolovsko življenje, pa je prišla na Eiffel stolp in ee spustila s samomornim namenom iz Stolpnih lin na pariške u*ioe.
Madame pa je tudi doživela v svojem kotičku vrhu stolpa dva zgodovinsko važna pojava. V letu 3,914 je s svojega visokega prostora v stolpu a strahom opazovala in gledala pariško panoramo, preko katere se je adaj naenkrat razlogel zamolkel grom nemških topov.. Pozneje je od tu gledala bitke pri Marni, kjer so se Neanci ustavili..
V letu 1940 je. zopet videla, ikako se je okrutni sovražnik vrnil, da osramoti in poniža Francijo. To pot se ni ustavil pri Marni, ampak je prilezel, kakor ostudna kača, prav gor <k> njenega vzvišenega prostora, da se okrepča in napije.
Stara gospa najbrž nri mogla tega fveč prenašat^ pa je šla v irwVfti-
Madama Poucheaux zapustilo Eiffel stolp v Parizu
Vrh znanega Eifel stolpa v Parizu je imela madame Pau-chebaux majhen prodor za prigrizke, katerega je obratovala 42 let in kjer je srečala in spoznala večino velikih in znanih osebnosti iz celega svta. Tu je tudi delila s Parizom vse vesele in težke čase, ker Eiffel stolp je pač vedno bil najbolj priljubljena zanimivost živahnega j Pariza. Od tu je zrla na po-nosn". stolpiče in posTopja Pariza, kterega je zelo ljubila.
j
Preteklo teoboto pa se je , madame Pauctheaux poslovila | od svojega priljubljenega mesta v stolpu in je zadnjič premerila tisoč stopnic, ki vodijo " dol do pariških ulic ali pa na-( vzgor do wha stjalpa, odkoder je prelep razgled po Parizu.
Madame, ki je sedaj stara že i 80 let, se je odločila, da pojde l živeti v svojo malo podeželsko i hišico, kijer se bo vzdrževala s svojimi prihranki. .
Stara gospa je bila tako na 1 široko poznana med znanimi svetovnimi osebnostmi in dru-1 gimi ljudmi v Franciji ter v drugih deželah, da je bila ta-1 karekoč nekakšna svetovna o-sebmost. Pri njeni bari za prigrizke se je pomrudil skoroda ^ slednji važnejši svetovni ime-; nitnik, ki ga je pot zanesla v ' Pariz. Videla je tndi zaoetek ' marsikake ljubezni, ki se je razvila v polni cvet pod roman-
NOVA ZANIMIVA KNJIGA.
Kako je Hitler že nekaj let pred napadom pripravljal t4li-mance, zanjke in strup" za uničenje Slovenije in ostale Jugoslavije, potom goljufivih trgovskih pogodb, političnih intrig in pete kolone, kako se je vojna, kako rstrašna pošast bližala slovenskim mejam ter navdajala ves slovenski narod s strahom in grozo, kako je na-i posled pridivjala * vojna vihra na slovensko in ostalo jugoslovansko ozemlje, ter takoj od začetka pričela preganjati, izganjati, tolči in moriti naše brate in sestre v našem starem kraju, to in še mnoge druge zanimive in važne tvarine vsebuje nova knjiga Rev. K. Za-krajšeka, ki je pred kratkim izšla..
Pisatelj je ostal Še kakih deset tednov pa napadu v Jugosla viji in je tako od blizu gledal ' na strahote, ki jih ,ie Sloveniji prinesel Hitlerjev napad.
Knjiga vsebuje 207 strani ter je vezana v platno. Na njenem ovitku je slika "Tragedija slovenskega naroda" v barvah, a na notranji strani ovitka je zemljevid Slovenije, na katerem je označena meja med "itali-iansko" in "nemško" Slovenijo. Knjiga stane $2.50 s poštnino vred. Naroča se pri: SLOVENIC PITBfL. 00., 216 West 18th St. New York. N.Y.
""in-<=1-TT—% ~ i -<""*"i—TT—% -«****"irt
U-T a š k e n t-H
Ruska povest iz dni velike lakote.
Napisal: ALEKSANDER NEVEROV
5 -.............. ■
Stekel je proti uti, kjer je pustil Serjoško. A Serjoeke ni nikjer. Saj je to tista uta z onim oknom — ali je morda ti ruga, oni na las podobna J Kaj pomeni to? N'koliiko se je zumi-liL ObraJil se je na drugo stran in je šoj na polje. Iv up slame leži na zemlji. Luna stoji nad kupom in Miško. .Nobenega človeka ni videti.. Samo udarci kladiva odmevajo za postajo in nekdo tiho plače v obcestnem jarku.. Približal e : je. X obcestnem jarku sedi okrog ugašajočega ognja baba 7 t troci, razniršeni so njeni lasje, z glavo maje in tolaži: 4' Mili moji otročički. Kam naj gremo sedaj?" In Miška je pomislil.. 4<A kam naj grem jaz?" Vrnil tse je na postajo in kriknil V naselbini je zalajal pes. "Kje ga najdelm?"
Pustiti ga ne »me. liogovorila sta se in obljuibija, da ne zapustita drug drugega.	\
"Tepček! Sam bi se bil napoti. Bilo bi ti lažje!" Miška sede blizu postajnih vrat in se zamisli. Čim dalje je sedel, tem težje so mu postajale oči. Odprl jih je, a so se mu z pet zaprle. Spomni se Serjožke in vzdihne: : 4'Kam neki je izginil7 Jutri ga najdem." Miški j-e klonila glava na kolena, in zdelo se mu je, da je Mo vzpJavaio kviiška, da plava, kakor na perutih, in se dviguje vedno višje in višje. . Tam doli kriči martft:
4'Padeš, Miška! Strmoglaviš! Kam si zlezel?"
A Jaška, brat, strelja golobe z leseno puško Ustreli, jiolob pade. Ustreli še enkrat, zopet pade zadeti golob. Deset jih je že postreljal. Zvezal jih je na vrvica in je začel z njkn(i todiči Miško po glavi.
Raasrdil se je Miška. Hotel je udariti Jaško po glavi, ua glej, pred njim stoji voiak s puško ■"Tu se ne sme ležati!"
Psiček je šel mimo, povohal je po zraku. Ozrl se je na vrata, in je odbežal dalje.- PilEel je miržik brez kape. "Kaj pa ti dečko zmrzuješ"? "Spal bi rad, striček." "Kam tgreš?"
"V Taškent greva s Serjosko. Sedaj pa se mi je izgubil." "Stepi v čakalnico in se naspi.' '
Miška je -šeJ proti čakalnici. Ljudi je v njerj toliko, da m kam stopiti. Kar na kupu leže ljudje. Težak vzduh mu idari v obraz, kakor v pokopališču. Od tal se čuje pritajen plač, muiziki pljujejo in se vsekujejo. Starec laze, kakor rak ritenski, po tleh. .Zmerjajo ga, a on vseeno leze dalje. 4\Kam te nese vrag?"
Miška je (bil zadel z nogami v neko .glavo. OstrašH se je <nava se dvigne in kriči: ( "Kaj h-odiš tod?" "iSerjo^ko iščem."
Tat, morda, eh?" Nekdo je že zakričal: "Zaženite ga, da na« ne okrade!"
Miška se je pllazll po thh in iskal Serjoško, a njega ni in
ni- } se ^ ^ vseh štirih straneh čakalnice, a zaman. Kakor da -se je v tla pogreznil. Dalje ni mogoče iskati ponoči. Miška se je obupan splazil v t<Vnni kotiček, a t.im lezi Serjoska res skrčen in spi. "Oh, ti izgubljeni!"
S^rjoška je cdpiJ oči. Ničesar -ne razume. Kakor da
' t,°	ST m.kakor da ^	feakor da je Miškov
a glava kakor da ni njegova.
bliska ga zopet potegne za roko.
»' ^-»t.^ Zakaj
"Straši tam."
"Eh, straši! Saj nisi v gozdu! Nisi me posKušal! Do-
;^a,TVteL PT,krl Sieer bi Se	Kako vendar
vendlr £ ^ ^^^Jn?	dvorila sve se
£ n ^ a ?kupaj Po tem se je treba ravnati.
preko Sf^ ^ ^ UŽaJjen na'kreinlži ^ stegne z rokavom
/im' XV	^ !f ,d0br0l ^ ne	Saj se ne je-
-JedeltTaT"	^ si kaj spal?"
. Tudi Miiška bi rad jedci. Obliznil je ustnice z jezikom in pomislil: "Xa vrat sem si ga nakopal." G-Hasno je rekel:
"Kako si čuden, Serjoška. Ndč ne znaš potrpeti. Kje
C? JwT kTUh\ PrideTa V	tam Be najeva,
mi ga^l^?" P	dam tiže mojega. Misliš, da
A v vrečici ima še o i doma košček travnega kruha. Uta-ItU ga je hotel. Sram ga je pred tovarišem, a sebi tudi ne bi rad škodoval. On vendar skifci za vise in povsod, zato mu je treba tudi vec hrane.	-
Spomni se dogovora, da m<ctra deliti s tovarišem in se rez-sixii. Dogovor mu veže roke in noge. Bolje bi bilo če bi * s« ne bi1 dogovoril. Izvlekel je košček in nehote odlinil iz njega.
"Na, pozneje mi vrneš Sedaj sem ti dad) že dva koščka. A kje je tvoja culica z lapti?"	' -
"Na tiskan mestu je ostala?" "Tepček, kam denes sedaj kruh?" Serjoška se je obrnil proč. . "Ne grem v Taškent." 4'Zakaj ne?" "Predaleč je!" "A kako prideš domov?"
"iPočaei pridem."
"Tdi, Če se ne bojiš. Takih spremljevalcev, ki se boje, r»e ljubim"
Dolgo sta molčala. . " "	t -
I x ad r 1 i p v jlti i o -nri,hrt<lti-iiJt \
GOVOR PODPREDS. VLADE
, Dr. Miha Kreka;
Padec Hitlerja in Mussolinija
je neizogiben
-—T——s
dukcijo vojnih in trgovskih ladij in neprestano uničevanje nemških podmornic. Tako prodirata ofbe sili k obalam Hitlerjeve Evrope. Prišel bo dan, ko se bodo "osvobodilne armade izkrcal^ na njena tla. .
Padiec Hitlerja in Mussolinija je neizogiben.
STRAH PREVZEMA NACISTE V ZASEDENIH OZEMLJIH.
(JIC.) — Glatom poroeil nevtralnih, popotnikov,, ki so prispeli v London, je nemško uradnišfcvo v zasedenih ozemljih na vzhodu in v deželah svojih hlapčevskih zaveznikov, v velikem strahu.
Xa Poljskem, v Čeh osi o vaški Rumunskem in Madžarskem se obnašajo Nemoi, ki imajo tam uradna nalmeščenja, ko da bi imeli zapustiti t*voja mesta od (danes do jutri.
Uradno sicer opozarjajo Poljake, Čehe, Slovake, Rumune in Madžare naj bodo mirni, češ da so Rusi vedno tisoč milj od-1 daljeni od Krakov a, toda navzlic temu prigovarjanju N«ni-ci s svojim ravnanjem kvarijo vtis varnosti, ki ga hočejo ustvariti.
S svojimi RlM nakupujejo vse, kar je na prodaj, naprav-ljajo si zaloge hrane in kuj"e jo' načrte kako bi vsak zase ušel domov ako pride potreba; šalijo se, govoreč o času, ko bodo morali pobegniti. Poslušajo inozemske radio oddaje in soj sami cofa bolje informirani o raznih nemških armadah v južni Rusiji, nego domače prebival stvor .
'Nacistični uradniki vidijo] •visak dan nove vlake ranjencev,' ki prihajajo in tudi poznajo obseg, v katerem narašča de-zertacija nemških vojakov, ki so na dopustu. Njihovo ner-voznost še povečuje pogled na narod, ki jih obdaja, -ker vidijo, kako v srcih podjarmljene-ga ljudstva raste upanje na zmago.
(JIO.) — Hitler skuša zasuti vso Evropo s poročili o uspehih svojih podmornic. On trdi, da bodo nemške podfcroornice s svojimi torpedi napravile zaveznikom toliko škode, da bo nji-liova udarna sila čisto oslabela.
Ob začetku vojne, in tudi pozneje še, je Hitler često trdil, da je nemška vojska na kopnem nepremagljiva in da nobena stvar na svetu ne bo mo-gfca ustaviti njenega zmagovitega prodiranja. V začetku je tudi uspevfl in dosegel svoj cilj. Pregazil je mnogo malih neoboroženih držav.
Ooering je govoril, da je sila njegovega letalstva tako neizmerna, da bo spremenila v prah in pepel vse zavezniške tvomice in vso njihovo industrijo In da bo potem zavladal na, svetu "nemški" mir in nemlšlsi novi red. .
Danes pa sta oba utihnila. Z jadikovanjem skušajo Nemci prikriti, da so vojno v zraku žie izgubili. Tudi podmorska vojna se bo končaJa na isti način. Hjitler je hotel pretrgati obroč angleške blokade. Toda ta blokada je danes bolj tesna, kakor kdajkoli. Hitlerjeve podmornice te blokade ne bodo dvignile, niti uspele oslabeti udarne sile združenih nanodov. Tudi tukaj bo Hitler podlegel.
On nima mornarice, ki bi se mogla meriti z angleško, z naj-siloejšim vojnim in najmočnejšim trgovskim bi'odovjem. Že štiri leta so Angleži v vojni in skozi vso to dobo so ščitili vsa važna pomorska pota. Okoli Afrike so do vazali svoji osmi armadi vee vojni materija!. Kljub nemškim podmornicam so privedli varno in pravočasno stotisoče ameriških in angleških vojakov v Severno Afhiko. Pnenažali so in še vedno prevažajo dragocena ■vojni material v Sovjetsko Rusijo. .
Skozi štiri leta je njihova sila neprestano naraščala. Ako-ravno za ceno težkih žrtev, so d-ozdaj vendar uspešno dosegli vso svoje eifje. Upoštevati je treba tudi še ameriško pro-