Slev. 283. Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 za pol leta..... »120 za celo leto .... „ 240 za inozemstvo: tnesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... » 60 V LlnilH v m, One 12. decembra 1924. tT—r Posamezna Številka stane VSO Din LBlfl LD. 1 r/ •. .. - . i . J i K L M H Cene Inserafom: Enostolpna petitnu vrsta mali oglasi, po Din 150 in Din,2:—, večji oglasi nad 45 mm viSine po. Din 2 50. veliki po Din 3 — ln 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljka in dneva pe prazniku ob 4.'uri zjutraj. PoSlnina Mm v ooiovinL Uredništvo je v Kopitarjevi ulici «/m. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50, npravništva 328. P olitičen list za slovenski narod n Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: I.jubljanu 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunoj 24,797. Zbor zaupnikov Zaupniki Slovenske ljudske stranke so se včeraj, dne 11. decembra, zbrali v Celju, da končnoveljavno določijo, oziroma potrdijo kandidate, ki so bili na okrajnih sestankih zaupnikov SLS postavljeni. Iz vseh delov in krajev Slovenije so prišli na zbor stari, v bojih preizkušeni strankini veterani in mlade moči, ki v kipečem navdušenju za ideale stranke slovenskega ljudstva dvigajo in krepijo strankin polet. Zbran je bil po svojih zastopnikih slovenski narod, da dovrši prvi glavni volivni akt, od katerega zavisi gibčnost, sposobnost in borbena sila slovenske delegacije v bodoči borbi v narodni skupščini za samostojnost Slovenije. Ob 10. dopoldne je bila dvorana Narodnega doma natlačeno polna, nakar je otvoril zbor načelnik Slovenske ljudske stranke, g. dr. Anton Korošec, od zbo-rovavcev navdušeno pozdravljen. Načelnik je poročal najprej o sklepih vodstva Slovenske ljudske stranke, ki se je bilo sestalo prejšnji večer v Celju in je podal poro čilo o volivnem gibanju in o strankinih smernicah v sedanji volivni borbi. Poročilo načelnika dr. Korošca Strankin načelnik je, vsak hip od navdušenega, viharnega odobravanja prekinjen, izvajal: Dovolite mi, da najprej v par kratkih stavkih podam sliko sedanjega političnega položaja. Večina narodne skupščine je morala, ne da bi se v parlamentu samem zrušila, od dati vlado manjšini. Da si manjšina pridobi večino, moramo v volitve. To je samo zunanja oblika postopanja. Stvarno in načelno pa to neustavno, neparlamentarno in vsled tega revolucionarno postopanje znači: Večina naroda si želi sporazuma, poštenja, reda in mira. Do tega ne sme ali še ne sme priti! Naj se nadaljuje politika nadvlade, izkoriščevanja, nezakonitosti in mržnjo. Vsled tega na volišče! Kaj je sedaj mogoče? Ako bodo volitve koli/kor toliko svobodne, smo si v vseh taborih na jasnem, da dobi bivša parlamentarna večina dne 8. februarja zopet večino. Nisem slišal v nobeni stranki človeka, ki bi o tem dvomil. Politika sporazuma in borbe proti korupciji se bo potem nadaljevala, a razširila se bo v pravcu, da si zajamčimo absolutno spoštovanje narodne volje. Ako pa volitve ne bodo popolnoma svobodne, je vkljub temu več kot verjetno, da bo narod vendarle volil po svojem svobodnem prepričanju. Gotovo je, da je narod toliko dozorel, da si ne da od nikogar več komandirati, vsaj v svojo škcdo ne. Ako pa bi nastopilo celo tako nasilje, da bi narod nc mogel niti izraziti svojega svobodnega mišljenja, potem seveda bodo nastale pri sporazumnih Istrankah Ipovsem nove orientacije glede nadaljnje politike. O tem govoriti danes, se mi zdi prezgodaj, a misliti na to že sedaj ni prezgodaj. Toda to ne velja samo za nas, nego tudi za one, ki so do danes premalo mislili. S politiko, kakor se je započela s sedanjo vsiljeno nam vlado in vsiljenimi volitvami, se torej narod tira v nove izredno težke notranje borbe. In to v vsakem slučaju, najsi bodo volitve magari bolj ali zelo nasilne. Mi si ne želimo lakih borb, toda ako se nam usilijo, bomo znali storiti svojo dolžnost, da se bo enkrat tudi v naši državi ozračje popolnoma razčistilo. Samo čini prej, tem bolje! Kajti narod težko čaka, da se lahko zopet v miru in redu nemoteno razvija. Mi Slovenci ne zahtevamo ničesar, kar Li bilo proti zdravi pameti, ali. proti obstoju države. Mi zahtevamo svoje prirodno pravo. Nič več, nič manj! Mi se zavedamo svoje slovenske narodnosti in se hočemo kot slovenski narod v lej državi svobodno izživeti. O tem se z nami nc da več razpravljati, v tem oziru so za nas razprave končane. Samo o tem se da razgovarjati: Kako sc da to uresničiti? Mi smo za pot mirnega, prijateljskega sporazuma s Hrvati in Srbi. Ako zna kdo drugo, boljšo pot, naj nam jo pove! Glavno je in ostane za nas, da se omogoči Slovencem v državi vsestransko samostojno življenje. Ali se oblika te samostojnosti imenuje slovenska republika ali federacija ali avtonomija ali oblast ali sre/. ali kar hočete, » tem bo sporazum med pametnimi in treznimi brati prav lahek. Le stvarno avtonomijo, stvarn0 samostojnost nam dajte! Meni se je zdelo potrebno, da to zopet javno poudarimo, ker se vedno znova pozabljajo te temeljne resnice. G. Prepeluh jo dolgo pisal in izdajal Avtonomista in pričakovali bi, da vsaj on zna, kaj jo.slovenska avtonomija. Pa smo se zmotili in to dvakrat zaporedoma. K slovenski avtonomiji računamo v zemljepisnem pogledu tudi Prekmurje, a Prepeluhovj politični krušni očetje pu je hočejo za Hrvate, ki ga ne damo. Nadalje si predstavljamo slovensko, samostojnost tako, da bomo mi Slovenci za d i. s vole misli o monarhiji in republiki.' Ije število republikancev v naši stranki po zadnjih dogodkih v Belgradu zelo, zelo naraslo, je nepobitho dejstvo. A kar se tiče našega načelnega stališča, smo ravno v Celju že enkrat rekli, da smo pristaši čistega demckratizma, to je, da neovirano vlada v državi narodna volja. Volja slovenskega naroda je sedaj: samostojnost v državi! Nihče nima prava, da nas v tem oziru ovira. In če nas ovira, naj si sam pripiše posledice! To je bilo naše stališče včeraj, je danes in bo ostalo za vedno. Radič je preteklo leto .menjat monarhijo in republiko, kakor bolnik svoje perilo. Mi svojega stališča glede narodne volje ne bomo menjali! To bodo videli vsi, ko pride do revizije ustave, kjet bomo zahtevali, da se za jamči neomejeno pravo prvemu suverena v državi, narodni volji. O Prepeluho-vem repubiikanstvu pa ni vredno zguo-l.jati besed. Ko ie bil še socialdemokrat in bil tako.močan, da je imel celo tri ali štiri min'stre, so so mu tresle hlaeice in si ni upal naskočiti monarhije: Ne verjamemo, da bi si sedaj upal, ko nc bo imel niti toliko poslancev. Glede nadaljnega razvoja naših političnih razmer čujemo, tla bo navsezadnje, ako ne bomo pri sedanjih volitvah pred hegemonijo in korupcijo pokleknili na tla, prišla vojaška diktatura. Mi na tako grožnjo ^hladnokrvno in svarilno odgovaljamo: Vojaške diktature so, kakor zgodovina kaže, začetek konca. Diktature so za narode neprijetne, a nevarne niso. Vojaštvo je vzeto iz naroda, je plačano od naroda, zalo nima iifhče prav;- se z njim igrali proti narodu. še eno grožnjo moramo zabeležiti. Pravijo nam. ako ne boste pokorno služili ve-lesrbskj hegemoniji in puslili pri miru velikih tatov, civilnih in necivilnih, potem bomo vas Slovence in Hrvate odrezali, amputirali in vas izročili za jpodložnike tujim državam! Ako bi mi hoteli Srbe pri Savi in Drini odrezati, bi vse ugotavljalo: to je veleizdajstvo! Ako se take besede o amputaciji Slovencev in Hrvatov čujejo celo iz ust, iz katerih se nikdai ne bi smele slišati, potem je to vse v redu. Tudi Itikaj dvojna mera. O amputaciji lahko rečemo: ni v našem programu, a se je ne bojimo. Pač pa opozarjamo, da je amputacija ravno tako kakor diktatura dvorezen nož. Kajti pri amputaciji bi škarje za razrezavanje gotovo ne bile ne v velesrbskih ne v slo-vensko-hrvatskih rokah. Našo državo krmarijo sedaj prestari in prehervozni ljudje, zato pa to nemirno hlastanje po nekih i sredstvih, kako ozdraviti našo d • i samo eno sredstvo je: Sporazut rati! Pustite volji naroda svobodno 'odi sc med seboj nc. sovražijo,,nimajo želje se medsebojno tlačiti in izkoriščevati, nimajo Volje'si drug drugemu negirati jezik in narodnost, V njih živi ljubezen, ki vsakemu priznava svoje. Duh pomirljivosti je v narodih in temu duhu je treba pomagati do zmage. Pri teh volitvah mora pasti odločitev, kdo je za narodni sporazum in kdo je' za na-daljno podpihovanje narodne mržnje. Velika sreča za državo bi bila, ako bi vihar ljudske nevolje odstranil vse. ki mu nc pustijo priti do miru in sprave! O vojaštvu mi je treba še enkrat govoriti. Z ozirom na vojaštvo dobivamo od dveh strani očitanja: eni nam pravijo, da *mo utilitaristični, a drugi, da snto aiitimi-lita; istični. Prvi očitek, da smo utilitaristični, je hudobno podtikanje. Pod militarizmom se razume navadno dvojno: ali da se daje vojaštvu vpliv'tudi na notranjo in zunanjo politiko, ali da morajo narodi oboroženi od pet do glave s krvjo reševati svoji1 medsebojne spore. Niti v enem niti v drugem smislu nismo miliitaristični. Generalom pravimo: proč roke' od politike, a glede medsebojnih odnosov z drugimi narodi smo mi za mirno sožitje vseh narodov, za nekrvavo razsodišče "in za naj-dalckosežnejšo razorožitev, ,v Čemur edinem vidimo možnost, da se rešimo linaii-cielne katastrofe in ž njo gospodarske ter kulturne. Naš antimilitarizCm pa obstoji v teh, da zahtevamo za vojsko zdravo in zadostno hrano, primerfto obleko, lepo ravnanje, domače podnebje, enakopravnost in znosljivost napram oficirjem slovenske in hrvatske narodnosti, pravičnost brez vsakega j>rotekcionizma in korupcije v celi vojaški upravi, Ako je to antimilitarizerti, t-. ačilek- veseljeni• Hppejmenm ne svoja pleča. Mi pač na vsako stvar gledamo pametno in trezno, a tega omejeni ljudje ne razumejo,, pokvarjeni pa nočejo razumeli. Kdor je za vedno rastoči militarizem, za vedno večje oborožen je, -ta ne ve, da pod državnimi terjatvami padajo na tla kmetje, obrtniki in delavci, a da državni prejemki ne morejo tudi uradniškega,'učiteljskega in duhovniškega stanu obvarovati večkrat pred največjo bedo. Mi snio sedaj v tem razvoju, da se vsi stanovi, razven državnih tatov in kapitalistov, borijo za svojo eksistenco, da se pod njimi majejo tla mirnega, skromnega življenja in da se vsak dan ljudje obračajo v tujino, da najdejo kruh. Zato je naše mišljenje, da trpeči stanovi ne smejo danes iti vsak na svojo stran, ampak se stisnili rama ob ramo ter skupno boriti za svoj ogroženi obstanek. Jn to jim je omogočeno pod streho Slovenske ljudske stranke, kot stranke celokupnega slovenskega naroda. Nn prikrivamo si, da se v dnevnem življenju nahajajo nasprotja, a uaša naloga je, ta nasprotja omiljevati in odpravljati, a ne jih uporabljati za medsebojni boj. Kdor hujska stan proti stanu, ni iz naših vrst. Prepričani smo, da s tem ravnamo v duhu krščanstva, ki z ljubeznijo in pravico spaja vse različne stanove v višje organizme, v narode in države. Politika Slovenske ljudske stranke gre in bo šla za tem, da ne razkrajamo socialne strukture našega naroda. Nismo stranka samo enega razreda ali enega stanu, kajti razredna stranka že po svojem bistvu ne more biti konstruktivna, temveč mi smo stranka, v kateri najdejo vsi stanovi zavetje, mi smo stranka slovenskega občestva, slovenskega naroda, in za vse hočemo in bomo skrbeli po načelih krščanskega socializma,> kakor nam jih je znal udahniti naš prvi učitelj dr. Krek. Nismo pa stranka slovenskega naroda samo po besedah, po programu, ampak v istini, v dejanju. Velika večina slovenskega naroda se že nahaja pod našo streho. Ni vasi. ni trga, ni mesta, ni stanu, ni poklica, kjer bi Slovenska ljudska stranka no imela svojih prijateljev in pristašev. Iz lega dejstva pa izvajamo zase sveto dolžnost, da moramo ravno mi od Slov enske ljudsko stranke gledati s šir ji nt pogledom na vsakokratno politično situacijo ter jo presojati s stališča celega naroda in nc samo z vidika manj aH bolj ozkega strankarskega stališča. In politično siiuacijo trenblno preso-jamo^tako, da je danes i roba visoko držati zastavo Slovenstva. V tem boju se bo odločilo, ali smo na pragu v odprto dvorano slovenske samostojnosti ali pa smo voljni, odreči se, svojemu Slovenstvu. Nikdar šc ni bila situacija'tako resna' in tako usodna, ko ]>ri lehvolitvah. Poklicane so bile stranke na vlado, ki so si nadelo nalogo, da nas z vsemi sredstvi s sladko in pretečo besedo,'/,denarjem in nasiljem primorajo narediti križ čez vse, kar je slovenskega. Boj ni več tih, ampak odkrit, mi smo izzvani na bojišče. 'Za slovenski narod gre. Nam slovenski narod ni skupina ljudi; ki danes lahko čuti slovenski, jutri nemški, danes hrvatski, jutri srbski. To je narod, ki s svojim jezikom že nad tisoč let ogreva te naše hribe ih doline, gore in ravnine, ki na tej lepi zemlji trpi in uživa, plaka in joka, vriska'in se rad u je. To je narod tisočletne skupne usode, skupnega'doživetja, iz ko-jega ne moreš izstopiti kakor iz kakega bralnega društva in zopet vstopiti, kadar je treba. Ne moreš ga zatajiti, kakor ne svoje .domače hiše, očeta in matere. Tisoč in tisoč niti veže ta narod skupaj. Tak narod sam .sebe ne more anulirati! Za ta slovenski. narod se sedaj bije vojska. Kdor ga ljubi, kdor mu je zvest, naj se združi z nami v eno edino slovensko fronto. Ne klerikalci ,'ne liberalci, ne socialisti, ne komunisti so danes v ospredju, ampak v tem trenutku je na dnevnem redu ves slovenski narod, njegova bodočnost, njegova' samostojnost. Nikogar ne odklanjamo, vse vabimo v solidarno borbo za slovensko stvar. 21 poslancev je imela dosedaj naša slovenska stranka. Ako zgubimo le enega, bodo nasprotniki klicali: Slovenci odstopajo od svoje slovenske stvari. Tega veselja jim ne smemo pripraviti. Zato pa vsi, prislašLin drugi prijatelji slovensko stvari. dne/8, februarja na volišče! Viha rno, dolgotrajno odobravanje je sledilo besedam g. načelnika, ki sc mu je podpredsednik zborovanja, g. prof. Anton Sušnik, za njegova jasna in jedrnata izvajanja, ki so pravi odsev mišljenja slovenskega naroda in njegove neomajne volje, prisrčno zahvalil. Nato je zbor zaupnikov debatiral in | sklepal o vezavi list in o strankinih kandidatih, ki so jih bili postavili po svobodni ljudski volji krajevni zbori zaupnikov in jih je bilo potrdilo vodstvo SLS. Debata jc bila stvarna, kratka in je stala na višku, i Zaupniki so dokazali, da so resnična iu i prava ter disciplinirana elita slovenskega | ljudstva. Za nosilca liste v mariborskem— 1 celjskem in ljubljanskem—novomeškem j volivnem okrožju je bil soglasno postavljen i <'r. Anton Korošec. Samo za mesto Ljubljano se kandidatura še ni določila in je pooblaščeno v končno .odločitev strankino vodstvo za Ljubljano v soglasju s strankinim izvrševalnim odborom. Kandidati za volivno okrožje Ljufeljaiia - f^ovomesto. NOSILEC LISTE: Dr. Anion Korašoc. narodni poslanec v Mariboru. OKRAJNI KANDIDAT T: Volivni okraj Črnomelj: Kandidat Jožef N e m a n i č , posestnik v Zelebeju pri Metliki; namestnik Ivan M i h e 1 i č , posestnik in trgovec, Stari trg pri Črnomlju. Volivni okraj Kamnik: Kandidat Janez | Strein, posestnik v Kaplji vasi pri Ko-j mendi; namestnik dr. Valentin H o žic, I profesor v Ljubljani. Volivni okraj Kočevje: Kandidat Karol Škul j, župnik v Dolenji vasi |>ii Ribnici; namestnik Franc T e r s e g lav. urednik v Ljubljani. Ve!ivni okraj Kranj: Kandidat Janez H rod ar. posestnik, 1 (rastje pri Kranju; | namestnik dr. Jakob M o h o r i č , odvei-! nik v Ljubljani. Volivni okraj Krško: Kandidat Anion j Sušnik. profesor v Ljubljani; nam« >1-i nik Ludovik Bajec, župnik, št. Jatiž pri i Mokronogu. Volivni okraj Litija: Kandidat Franc | Kremžar. urednik v Ljubljani; na-: mestnik Lovro Jevnikar, učitelj v št. Vidu pri Stični, j . Volivni okraj Liubljaiui-itk«lica: Kandidat Franc SmodeK glavni urednik \f j Ljubljani; namestnik Kvgen J are. profesor \ Ljubljani. Volivna okraja Logatec in Radovljica (vezana): Kandidat Dušan S e r n e c, vse-učiliški docent v Ljubljani; namestnik dr. Marko Natlačen, odvetnik v Ljubljani. Volivni okraj Novo mesto: Kandidat dr. Franc Kulovec, profesor v Ljubljani; namestnik Alojzij V o v k , posestnik in ključavničar, Gotna vag> št. 11. Kandidati za volivno okrožje Maribor—Celje. NOSILEC LISTE: Dr. Anton Korošec, narodni poslanec v Mariboru. OKRAJNI KANDIDATI: Volivna okraja Brežice in Šmarje (vezana): Kandidat Jožef Škoberne, posestnik in župan, Dovško pri Rajhenburgu; namestnik Marko Kranjc, tajnik, Maribor. Volivni okraj Celje: Kandidat dr. Jakob H o d ž a r, odvetniški koncipijent. Celje; namestnik Jožef P i š e k , posestnik, Medlog pri Celju. Volivna okraja Dolnja Lendava in Murska Sobota: Jožef Klekl, narodni poslanec, Črensovci; Geza Šiftar, narodni poslanec-, Bakovci. Volivna okraja Konjice in Ljutomer (vezana): Kandidat dr. Josip H o h n j e c, narodni poslanec, Maribor; namestnik Jakob R a j h, posestnik, Ljutomer. Volivna okraja Laško in Prcvalje (vezana): Kandidat dr. Andrej Gosar, tajnik Zadružne zveze, Ljubljana; namestnik •furi j Kugovnik, narodni poslanec, Prevalje. Volivni okraj Maribor desni breg: Kandidat Štefan F a 1 e ž, narodni poslanec, Orehova vas; namestnik Hinko G r i 1, posestnik, Slovenska Bistrica. Volivni okraj Maribor levi breg: Kandidat Franjo Žebot, narodni poslanec, Maribor; namestnik dr. Andrej V e b 1 e, odvetnik, Maribor. Volivna okraja Mozirje in Slovenjgra-dec (vezana): Kandidat Vlado Puše-n j a k , narodni poslanec, Maribor; namestnik Martin S t e b 1 o v n i k , posestnik in župan, Šmartno na Paki. Volivni okraj Ormož: Kandidat Andrej B e d j a n i č, narodni poslanec, Obrež pri Središču; namestnik Peter Sadravec, posestnik, Ormož. Volivni okraj Ptuj: Kandidat Ivan Ve s e n j a k , narodni poslanec, Maribor; namestnik Zdravko S a ga d in, posestnik, Sestrže. Na predlog g. Avseneka je zbor zaupnikov z iskrenim navdušenjem izrazil vsem bivšim poslancem Jugoslovanskega kluba brez izjeme zaupnico in zahvalo za marljivo in vestno delovanje, za katero jim bo narod ostal hvaležen. Če so se izvršile nekatere izpremembe pri sedanjih kandidaturah, ni bilo temu povod nezaupanje ljudstva do te ali one osebnosti, nego so bili merodajni drugi vidiki z ozirom na celokupno sestavo parlamentarnega zastopstva, kakor si ga želi ljudstvo. Dr. Korošcu je zbor zaupnikov priredil prisrčne ovacije in med viharnim, dolgotrajnim odobravanjem se mu je g. Ludo-vik Bajec zahvalil za spretno in uspešno strankino vodstvo in ves njegov neumorni trud ter požrtvovalnost za slovenski narod. Zborovanje, ki se je vršilo v najvzor-nejšem redu, je zaključil g. podpredsednik Anton Sušnik, ki je v zaključnih besedah naglasil, da se je zbor zaupnikov vršil tako, kakor je treba da se vrši zborovanje najvišje instance mogočne stranke slovenskega naroda, vredno velikega trenotka, v katerem živimo. Pokazalo se je, da je stranka tako edina in močna, da je nobeno kle-vetanje nasprotnikov ne doseže. Prosim, je dejal govornik, da tai';o odločno kakor danes za stranko stojite tudi v volivni borbi za samostojnost Slovenije in suverenost slovenskega naroda in njegove volje. Med živio-klici je bil s tem zbor zaključen. Protestne resolucije. Zbor zaupnikov je sprejel soglasno sledeče resolucije: 1. Zbor zaupnikov SLS najstrožje obsoja nasilje, ki ga izvršuje sedanja vlada nad posameznimi župani, ki vrše le svojo dolžnost. Najodločneje protestira proti taki kršitvi občinske avtonomije in izjavlja, da hoče občinsko avtonomijo proti vsakomur z vsemi zakonitimi sredstvi braniti. 2, Ministrstvu prosvete pod P.-P.-re-žlmom je bilo pridržano, da je začelo kršiti zakon o definitivnem nameščenju učiteljstva in da preganja iz politično- strankarskih razlogov učiteljstvo, ki ne pripada po svojem političnem mišljenju strankam P.-P.-režima, zlasti krščansko-misleče učiteljstvo. Zbor zaupnikov to protizakonito, nasilno, neusmiljeno in pa brezobzirno nastopanje prosvetnega ministra proti učiteljstvu z gnusom obsoja in izjavlja, da bo SLS vsikdar najodločneje stala na strani sedaj preganjanega uči-tclistva. 3. Zbor zaupnikov SLS izreka svoje simpatije od P.-P.-režima preganjanim univerzitetnim profesorjem, ostro obsoja nekulturni napad prosvetnega ministrstva na neprekršljivo avtonomijo univerze in njihove pravice ter obžaluje krvave posledice teh nekulturnih činov, in 4. z ogorčenjem zavrača poizkušene nrklepe prosvetnega ministra proti Marijinim kongregacijam kot nedopustno in nezaslišano vmešavanje prosvetne oblasti v strogo verske zadeve in protestira proti odloku prosvetnega ministra P. br. 12.418 z dne 15. novembra 1924, s katerim se hoče uničiti organizacijska svoboda učnemu osebju in učencem in zatreti prosvetno delovanje narodnih organizacij, temelječih na moralnih temeljih krščanskega svetovnega naziranja. Volivni proglas neodvisnih radikalov. HUDE OBDOLŽITVE PAŠIČA IN FINANČNEGA MINISTRA. Belgrad, 11. dec. (Izv.) Nocoj je izšel proglas neodvisnih radikalov, katerim stoji na čelu g. Nastas Petrovič. Proglas je zelo obširen in vsebuje ostro kritiko Pa-šičevega delovanja in zloglasne današnje P. P. vlade. V proglasu se obsoja delo radikalne stranke, ki je sedaj naslednica Skorojevica. Neodvisni radikali se borijo za resnično ustavno in parlamentarno vladavino. Obširno se peča s hrvatskim vpra-šanjem. Pašič je pogazil krfsko deklaracijo. 1. dec. 1918. pogazil pa je tudi vidov-dansko ustavo, ker je proti njenim odredbam obljubil Hrvatom, da bo ustavil parcelacijo Hrvatske in istotako Slovencem, ako Hrvati ne pridejo v Belgrad. Ko so po zaslugi Petroviča in drugih članov bloka prišli Hrvati v Belgrad, takrat je bila prvič sestavljena PP vlada manjšine. S tem prevratom PP vlade so bili Hrvati pri enih vratih v skupščino pozvan;, pri drugih pa so bili vrženi ven. Ta vlada je bila sestavljena v času, ko je bil sporazum s Hrvati že skoro izveden. Ta država je država Srbov, Hrvatov in Slovencev, zato je treba upoštevati ne samo srbske, ampak tudi hrvatske in slovenske želje. Pačic, ki je združen s Pribičevičem in njegovo cku-pino, poziva na borbo proti bratom. Jaz pa pra/im nasproti Pašiču in njegovim zaveznikom: ;>Dovolj nam je boja z zunanjimi sovražniki in nočemo boja z rodnimi brati k — Pašič je radikalno stranko do~ vedel do tega, da je na vladi kot. manjšina. Dalje se govori v proglasu o potrebi, da sc popravi režim v Makedoniji. Nato obtožuje radikalno stranko in Pašiča, da ni bilo nič storjenega za invalide. Blok je bil na vladi tri mesece in je vse pripravil, da se to vprašanje privede do konca. Pašic pa v štirih letih ni niti volje pokazal, da bi kaj storil. Ostro kritizira vprašanje vojne odškodnina, da je bila naša država na reparacijah oškodovana po Pašičevi krivdi v letih 1921/22 za več kot 70 milijonov zlatih mark. Ta zguba je prišla vsled tega, ker smo opustili sprejeti del reparacij, ki nam je bil prisojen in vsa vsota je šla v korist Italije, ki je te reparacije dobila po sporazumu zaveznikov. Ravnotako je finančni tH-usIct Stoja-dinovic oškodoval državo z- MiH.jc.rJo dinarjev, s tem, da je odobril izvca obvezivc vojno odškodnine v inozemstvo. Tuli ta vso'a je šla v korist Italije. Ker mnrn naša država po zakonu o povrrii-d vojn škode 1. 1925. plačati 2 in pol odtsotka obr-tf; r.f. te obveznice, pride na vsako obvezni-"** ki je v tu** lasti, osemkrci več obre."ti negx> na obveznice, ki so v lns*i naših držav-ljenov. Prog'«s ostre kritiki »-s Pašičevo agr. politiko. V korist kmetov in obrtnikov se ni nič storilo. Ravno tako tudi ne v socialnem iri gospodarskem vprašanju, V kratkem bi moral biti vzakonjen zakonski načrt o pobijanju korupcije in obtoženi ministri bi bili morali odgovarjati svoja dejanja pred sodiščem. Prišla pa je PP vlada in z razpustitvijo parlamenta je bilo onemogočeno, da bi se videlo ali so krivi ali ne. Proglas končuje z apelom na radikale, da se osvobode sedanjega vodstva in da radikalna stranka zavzame zopet tisto mesto, ki ji pripada po njenih zaslugah v preteklosti in po njeni moči. V tem duhu mora radikalna stranka v državi voditi poslovanje, da v bratski slogi združi Slovence, Hrvate in Srbe, ako hoče, da prideta naš narod in naša država do sreče. VOLIVNI NASTOP FRANKOVCEV. Zagreb, 11. dec. (Izv.) Frankovci so danes sklenili, da bodo pri volitvah nastopili samostojno. Kandidatnih list pa ne bodo vložili v županijah ličko-krkevski. i modruško-reški in sremski. STANOVANJSKO VPRAŠANJE. Belgrad, 11. dec. (Izv.) Na seji posvetovalnega odbora v ministrstvu za socialno politiko je sklenjeno v stanovanjskem vprašanju o najemninskem razmerju po 1. januarju 1925: Obveljalo je stališče, da se najemniki zaščitijo za časa prehodne dobe od 1. jan. do 1. maja. Pravna razmerja med najemniki in hišnimi lastniki se bodo regulirala na osnovi § -199 srb. civilnega zakonika, ki določuje odpovedi stanovanj samo 1. maia in 1. nov., ki ne dovoljuje hišnim lastnikom med tem časom povišati najemnine ali odpovedovati stanovanje ali spreminjati kakršnakoli najemninska razmerja. NOVI FRANCOSKI POSLANIK PRI KRALJU. Belgrad, 11. decembra. (Izv.) Kralj jje sprejel francoskega poslanika Grenarda v avdijenci, ki mu je izročil svoja poveriln^ pisma. POGAANJA Z MAŽARSKO. Belgrad, 11. decembra. (Izv.) 15. t. mes. se sestaneta naša in mažarska delegacija, ki bosta razpravljali o železniških, vodnih, šumskih in rudniških vprašanjih. Naš delegat je g. Ban, izvedenci pa so inženirji Lindarič, Gozdič in Nikolič. PribiCevičev položaj omajan. Belgrad, 11. dec. (Izv.) Kot potrdilo naših vesti o nevzdržnem Pribičevičevem položaju služi tudi današnja vest »Novosti«, ki pišejo: »Včeraj se je Pribičevic hval'1, da je njegov položaj v vladi krepak, če se ni še okrepil. Naravno je. da hoče zase pridobiti javno mnenje in politične faktorje. Pribičevičevo vprašanje je despelo sedaj do akutne faze. V vrslah radikalov so namreč elementi, ki ne soglašajo s Pribi-čevičevimi metodami in sfreme za lem, da ga na vsak način spravijo iz njegovega položaja in popravijo napako, storjeno s tem, da so stopili z njim v kooperacijo. Ti elementi v vladi in v vplivnih prlilič-nih krofih smatrajo, di je treba njegov vpliv uničiti in da mera zapustiti vl-ido ali vsaj izpremenili resor in prevzel kako brezpomembno ministrstvo.« Ninčičeva iziava o Z ozirom na č'anek »Ninčičeva izjava o Markoviču« v >Slovcn~u« z dne 6. decembra 1924, št. 279 prosim Vas, da izvolite na podlagi § 19. tiskovnega zakona priobčiti sledeči uradni popravek: Ni res, da je »Slovenec« v zadevi pretveznega izdajstva pri razmejitveni komisiji poročal Ie to, kar je izjavil v tej zadevi časnikarjem g. zunanji minister dr. Ninčič; res pa je, da g. minister za zu~nnje posle dr. Momčilo Ninčič v tej zadevi sploh ni ničesar izjavil časnikarjem in torej tudi ne ono, kar je o tem poročal »Slovenec«. Ni torej resnična trditev v 'Slovencu«, da, če se je dotičnemu gospodu pri razmejitveni komisiji zgodila krivica, jo je napravil g, Ninčič, res pa je, da je g. Ninčič o obdol?it-vah proti majorju g. Markoviču izvedel šele iz časopisja, Dalje ni res, da je minister za zunanje t posle imel materijal za to na razpolago, če je podal enkrat časnikarjem tako informacijo in da mu je njegova informacija sedaj neprijetna, res pa je, da ni minister za zunanje posle imel v tej zadevi nobenega materi-jala na razpolago. Veliki župan: dr, Baltič. Vstala muslimanov v flffianiji. Belgrad, 11. decembra. (Tzv.) O pclo-žaju v Albaniji prihajajo iz Prizrena sledeče vesti: V Albaniji ti se morale vršiti 20. dec. volitve zaupnikov za parlament v Tirani. Predsednik vlade Fan Noli je pritiskal na pris.aše opozicije, čimbolj so se bližale | volitve. Ta velivni teror je izzval velik vstafki pekret v Albaniji in posebno v Skadru. V Skadru so šle cllasti Fan No-lija teko daleč, da so pričele zapirali mo-hamedance in njihove žene. Tako so poslednje dr.i zaprli ženo bivšega orožni-rkega poveljnika v Skadru, dalje ženo bivšega sk^drskega župana in pa drugih prvakov, cd katerih je nekatere naša država vzela v zaščito. Kakor vse kaže, so te aretacije dosegle baš nasprol^n učinek, kakor ga j2 vlada pričakovala. Namesto da bi z vo-livnlm terorjem zlomili opozi.ijo, je opozicija zagrabila za crožje. Veliko neraz-položenje je nastalo med skadrskimi muslimani. Veliko vlego igra pa v tem sporu tudi verski moment. Številni begunci prehajajo na naže in na grtko ozemlje. Vsi begunci pripovedujejo, da zavzema pekret vedno širše mere. Največ beguncev prihaja ni naše ozemlj? pri Prizrenu in Ditarju. S seboj I so prinesli nisma, ki so namenjena našim Albancem. V njih poziva Bajram Zur naše Albance na vstajo. KRALJEVA DVOJICA V SKOPLJU. Belgrad, 11. decembra. (Izv.) Kralj in kraljica in spremstvo so odpotovali v Skoplje, kjer bo kralj slavil svojo slavo dne 13. decembra. V Skoplju se bo kralj mudil nekoliko dni. DROFENIK IN DI?. VOŠNJAK IZ STRANKE IZKLJUČENA. Belgrad, 11. dec. (Izv.) Z odlokom skupščine zemljoradniške stranke v mariborski oblasti sta izključena iz stranke Drofenik in dr. Vošnjak. KANDIDATNE LISTE DEMOKRATSKE STRANKE. Eelgrad, 11. dec. (Izv.) Demokratje so vložili v Velikem Bečkereku kandidatno listo, katere nositelj je Šečerov. Vložena je tudi demokratska lista v piratskem okrožju, katere nositelj jc advokat Nikolič. To so prve kandidatne liste, ki so predložene sodišču. Sklepi akademskega senata ¥ Zagrebu. Zagreb, 11. dec. (Izv.) Snoči je bila sklicana seja profesorjev filozofske fakultete, na katero so prišli vsi profesorji-pristaši Pribičeviča. Ker še niso prišli vsi profesorji, so Pribičevičevi pristaši zahtevali, da se takoj glasuje o upokojitvi univerzitetnih profesorjev, ker so mislili, da bodo dobili večino. Radi tega je prišlo do ostrega prerekanja, med katerim jo je dobil pošteno po glavi profesor dr. Ferid Tlešič, Snoči ni prišlo do nobenega sklepa, pač pa je danes akademski senat izdal apel. Zagreb, 11. dec. (Izv.) Danes je akademski senat razpravljal o vprašanju upo° kojitve profesorjev dr. Barca, dr. Poliča in dr. Bazale in je sklenil, da se vloži pritožba na. državni svet, spomenica na ministrski svet in apel na vse univerze \ državi. APEL NA DRUGA VSEUČILIŠČA. Zagreb, 11. dec. (Izvir.) Vseučiliški profesorji v Zagrebu so izdali apel na vse univerze v državi povodom upokojitve vseučiliških profesorjev v Zagrebu. Apel vsebuje v glavnem sledeče: Z upokojitvijo niso oškodovani samo posamezni profesorji, marveč je oškodovana tudi sama univerza v svejih temeljnih idejah; zrušene so pa tudi logične predpostavke posameznih zakonskih ustanov. Odklanjajoč politično tendenco izvaja akademski senat z nrčelnih premis: 1, Ko se misli na avtonomijo univerze, ne prihaja v poštev samo področje administrativnega dela, marveč fudi naučna avtonomija profesorjev; ped to avtonomno je treba razumeti avtonomijo v svobodi naučnega naziranja in dociranji, in to izključuje vsako drugo omejitev, razun naravnih zakonov. Akt vpokojitve znači tedaj žalitev idejne avtonomne univerze same. 2. Ustava v členu 16 ugotavlja, da so vscučilirka predavanja svobodna, torej so v ustavi zaščiteni profesorji tudi glede javnega delovanja, ki znači dosledno izvedeno svebedo naučne avtonomije, ker rozum ne dopušča, da bi se dovoljevala samo teoretična pravica na naučno izpri-čevanje, jemala se pa pravica do udejstvo-vanja tega prepričanja v konkretnih oblikah. Ta položaj univerzitetnih profesorjev je določen v us'avi s tem, da lahko svobodno kandidirajo in če so izvoljeni, morejo obdržati svojo profesorsko službo. Če pa morejo kandidirati, smejo tudi za sebe agilirati. (Ustava čl. 73, 4.) OR SREDOZEMSKEM MORJU. Rim,' 12. decembra. (Izv.) Angleški minister vnanjih zadev Chamberlain je v Rimu sprejel zastopnike časopisja in jim izjavil svoje zadovoljstvo nad sestankom s Herriotom in z Mussolinijem. Na. teh se- l Stankih se je razgovarjal o maroškem vprašanju in sploh o vseh vprašanjih, ki stoje v zvezi s politiko ob Sredozemskem morju. Chamberlain je mnenja, da se bodo dala rešiti vsa ta vprašanja med Anglijo, Španijo, Francijo in Italijo na prijateljski način. CH AMB KR L A IN ZADOVOLJEN. Rim, 11. dec. (Izv.) Član Sveta Društva narodov Chamberlain je danes zapustil Rim in odpotoval na Angleško. Pred odhodom je izjavil, da je njegovo spoštovanje do dela, ki ga vrši Svet Društva narodov, ze- lo zrastlo in da odhaja z velikim zaupanjem v'bodočnost. Društva narodov. IZ SEJE SVETA DRUŠTVA NARODOV. Rim, 11. dec. (Izv.) Svet Društva narodov je razpravljal na današnji seji o mo-hamedanskem in o Saar-skem vprašanju. Rim, 11. decembra. (Izv.) Svet Društva narodov je sklenil preložiti razpravo o razorožitvenem vprašanju na 3. marca. RAZGOVOR MED NINČICEM IN GRttN-BERGERJEM. Rim, 11. dec. (Izv.) Bivši avstrijski zunanji minister Griinberger se je danes razgovarjal z našim zunanjim ministrom dr. Ninčičem o trgovskih pogajanjih med obema državama. Ninčič je izjavil, da polaga veliko važnost na prijateljske odnošaje obeh držav. DR. NINCIČ PRI MUSSOLINIJU. Rim, 11. decembra. (Izv.) Minister dr. Ninčič se je včeraj pripeljal v Rim, Takoj po svojem prihodu se jc dalje časa posvetoval z Mussolinijem. ANGLIJA IN ŽENEVSKI DOGOVOR. London, 11, decembra. (Izv.) Na današnji seji lordske zbornice je vprašal lord Parmoor, zakaj Anglija ne odobri ženevskega protokola. Lord Curzon je odgovoril, da trenotno na to vprašanje ne more odgovoriti. Vlada mora najprej celo vprašanje temeljito proučiti. ANGLIJA IZTIRJAVA DOLGOVE, London, 11. decembra, (Izv,) Finančni minister Churchill je govoril včeraj v zbornici o pogajanjih med Anglijo, Francijo in Ameriko glede plačevanja medza-vezniških dolgov. Rekel jc, da smatra Anglija za potrebno, naj evropski dolžniki, ki plačujejo svoje dolgove Ameriki, vselej plačajo tudi določeno svoto Angliji. ZINOVJEVO PISMO. London, 11. decembra. (Izv.) Na današnji seji parlamenta je izjavil Baldvvin, da je posebni preiskovalni odbor konservativne stranke prišel do prepričanja, da je Zinovjevo pismo pristno. CIyner pa je zahteval temeljito nestrankarsko preiskavo. RUDNIŠKA NESREČA. London, 11. dec. (Izv.) Pri Manche-fitru se je zrušil rudnik. Mrtvi so trije rudarji, pet pa jc ranjenih. ZVIŠANJE OBRESTNE MERE NA FRANCOSKEM. ' Pariz, 11. decembra. (Izv.) Francoska državna banka je zvišal obrestno mero od 6 na 7 odstotkov. NOTRANJE POSOJILO V FRANCIJI. Pariz, 11. decembra. (Izv.) Notranjega državnega posojila so podpisali za 4V2 milijarde frankov, PROTI KOMUNISTOM. Pariz, 11. decembra. (Izv.) Udruženje borcev je izdalo oklic, v katerem zahteva od vlade oster nastop proti komunistom. BURNI PRIZORI V ČEŠKEM SENATU. Praga, 12. decembra. (Izv.) Češki senat je včeraj začel razpravljati proračun. V imenu slovaške ljudske stranke je pojasnjeval dr. Kovali, zakaj se slovaška ljudska stranka ne more udeleževati razprave. Med njegovim govorom je prišlo v zbornici do burnih prizorov, ki so jih izzvali pristaši vladnih strank, tako da jc moral predsednik sejo prekinili. Ko je po zopetni otvoritvi seje dr. Kovali svoj govor nadaljeval, mu je predsednik odvzel besedo. Proti proračunu so govorili tudi nemški zastopniki, ki so končno tudi zapustili dvorano. ZVIŠANJE URADNIŠKIH PLAČ NA ČEŠKEM. Praga, 11. decembra. (Izv.) Vlada je predložila parlamentu zakonski predlog za zvišanje železniških tarifov. Zvišali bedo voznino v tretjem razredu za 10, v drugem za 20 in v prvem za 30 odstotkov. Dobljene zneske bodo porabili za zvišanje uradniških plač. NOVA VLADA V NEMČIJI? Berlin, 11. decembra. (Izv.) Kabinet se je danes posvetoval o položaju, ki je nastal po volitvah. Vlada je sklenila, da odstopi, če se bo s tem predlogom strinjal predsednik republike Ebert, Kot novega Kanclerja imenujejo dr. Stresemanna, TRGOVSKA POGODBA MED NEMČIJO IN RUSIJO. Berlin, 11. decembra. (Izv.) Nemško-ruska trgovska pogajanja so zastala, AVSTRIJSKI ŠILING IN ZLATA VELJAVA, Dunaj, 12. decembra. (Izv.) Avstrijski finančni minister bo v najkrajšem času predložil avstrijskemu parlamentu načrt zakona, s katerim se uvaja v promet računanje v novih šilingih. V prometu z državnimi oblastmi bo računanje v šilingih obvezno, v privatnem prometu pa prostovoljno. Razmerje šilinga do zlate veljave bo določeno na I : 10.000, t. j. 1 zlati šiling bo veljal 10.000 današnjih papirnatih avstrijskih kron. Zakon določa tudi izdajo kovanega denarja, in sicer v zlatu po 25 in 100 šilingov, drobiž pa bo deloma srebrn, deloma bronast in nikljast. ZAROTE £JA ŠPANSKEM. Pariz, 11. decembra. (Izv.) Iz Sara-gosse poročajo, da je policija prišla na sled veliki zaroti. V nekem hlevu so našli skritih nad 500 bomb in 60 kilogramov dinamlta, POŽAR NA PARNHOJ. Reunioii, 11. dec. (Izv.) Na parniku Cigale blizu otoka Mavritlus je nastal požar. Rešenih je bilo 34 oseb. BREZPOSELNOST V ANGLIJI London, 11. dec. (Izv.) število brezposelnih se je zmanjšalo v zadnjih štirih tednih za 38.000. Včeraj dopoldne ob 9 so sklicala vsa akademska strokovna društva zborovanje na tukajšnji univerzi, da vsled potrjenih vesti o kršenju akademske svobode dajo znova izraza svojemu ogorčenju in da zahtevajo od vlade, da krivce kaznuje, prizadetim akademikom pa da dfi zadoščenje. K zborovanju so mogli le akademiki, gor-jače, kakršne nosijo Orjunci, so pa v avli pobirali univerzitetni sluge. Zborovanje je otvoril predsednik društva slušateljev tehnične fakultete in ga do konca tudi vodji, že v začetnih izvajanjih predsednika in posa:rsznih govornikov, ki so naglašali potrebo protesta proti kršenju akademskih svoboščin na zagrebški in belgrajski univerzi, so demokratski kričači pod parolo > jungschutzersiva in akademi-| ka Primusa hoteli na vsak način zborova-: nje preprečiti z vpitjem, teptanjem in ro-1 potanjem .kakor ti ljudje običajno znajo. Najbolj mučna in hkrati najbolj malenkostna je bila debata o avtentičnosti vesti o kršenju akademske svobode, na kar je napeljal Jadranaš; sprožil je to vprašanje samo v svrho obstruiranjii. Celo edino izveli-cavrio --Jutro«' mu ni zadoščalo, ki je v včerajšnjem uvodniku potrjevalo resničnost prorektorjeve izjave v Zagrebu. Hotel je nekakih oficijelnih potrdil, po katera naj hi magari šla v Belgrad dva odposlanca. Toda absolutna večina se je vsem njegovim predlogom smejala ter pri glasovanju za protest ali proti protestu tudi številčno dokazala svoje neomejeno ogorčenje. 230 jih je glasovalo za protest in enodnevno stavko, 101 pa proti. Demokrati so še poizkusili izsiliti nekako po svoje pcbarvar.o resolucijo, kar se jim pa ni posrečilo. Zanusti!i so dvorano in zase zborovali v avli. Sklenili so, da se stavke ne bedo držali, ter da se ne pridružujejo protestu, pač pa se mu naknadno priključijo, Če dobe v 24 urah avtentične vesti o kršenju akademskih svoboščin. V avli so Orjunaši-batinaši dobili tudi nazaj svoje gorjače. V dvorani se je zborovanje mirno vršilo naprej in je bita končno enoglasno sprejeta sledeča resulucija: Akademska mladina zbrana n?. skupščini, ki so jo sklicala vsa akademska strokovna društva tukajšnje univerzo dne 11. decembra 1924 sklepa sledečo resolucijo: Akademska mladina je uverjena, da je njeno pravo in njena dolžnost, izraziti svoje ogorčenje napram vsakemu nasilju in naj se izvaja od katerekoli strani. Akademska mladina smatra; da je njena moralno še mnogo večja dolžno3t, manifestirati oddvojenost svojega mišljenja od mišljenja onih, ki izrabljajo svojo uradno moč v to, da kršijo po Vsem kulturnem svetu strogo resfjtkfirane akademske svoboščine. Akademsko mladino je Izjava senata in rektorja univerze v Belgradu uverila, da se je ono, česar prvotno nihče ni mogel verjeti, v resnici dogodilo; da je prelita kri akademikov strahotna istina in ne le 'strankarsko pretiravanje. Akademsko mladino je izjava prOrek-torja univerze v Zagrebu uverila, rla jc tudi tamošnja policija nekvalificirano prekoračila svoj delokrog. Zato akademska mladina svečano izjavlja, da obsoja in da bo vedno kompaktno obsojala vsak korak, ki bi zamogel, radi uporabo brutalne sile na svubodil^i akademskih tleh, prostituirati idejo in misijo znanosti. Da akademska mladina podkrepi to svojo izjavo, zaključuje, da se 11. t. m. v znak skupnega protesta predavanj ne udeleži. Akademsko društvo jngoslov. tehnikov. — Društvo medicincev. — Društvo slu I šateljov juridične fukntete. — Društvo slw-! šatoljev teološke fakultete. — Društvo slu-' sateljev filozofske fakultete. Resolucija je bila poslana rektoratu, nato se je pa protestujoea mladina v dostojanstvenem sprevodu jela pomikati po Št> lenburgovi, Aleksandrovi ln Bleisveisovi cesti do deželne palače. Vsi predsedniki akademskih strokovnih organizacij so nesli resolucijo tudi velikemu županu dr. Dalliču. Sprevod se je nato zopet vrnil v polnem mini in redu pred univerzo, ter so v znamenju stavke razšel. Orjunaši so klavrno gledali od strani, kajti tako klavrno niso še nikoli igrali svoje vloge, kot ravno včeraj. -r- Kandidatna lista SLS za volivno okrožje Ljubljana-Novomesto jc bila včeraj vložena pri dež. sodišču v Ljubljani. -f »Narod« in orožništvo. Opravičena kritika nerežimskih listov proti nastopanju orožništva .povodom zadnjih dogodkov na naših univerzah je >Narod tako podpalila, da je napisal v obrambo orožništva cel uvodnik. Članek je tako neumen in nesramen, kakor more kaj takega uspeti lc staremu •-Narodne. List se med drugim sklicuje na Rusijo, češ, kako strašno gorje jo je zadelo, >polem ko so se odpravili varuhi javnega reda in mira. - -Dejstvo je pa to, da so bilj ruski orožniki vseskozi pravi izmečki ruske družbe in v veliki meri so-povzročitelji kasnejših dogodkov. Ti - varuhi javnega reda In mira su se svojo greš-nesti pred ljudstvom tako živo zavedali, da so ob revoluciji vsi do zadnjega izginili brez sledi! Kar je bilo najbolj zaznamovanih, so enostavno pobegnili, drugi so sv; pa čez noč prelevili v najbolj goreče boljše-vikel To je resnica, ki jo ve ves svet, samo ■/Narod • ne. — Neodpustno nesramnost si je -s Narode dovolil nasproti nerožiruski akademični mladini, ki jo psuje kot kia-težke komunistične in anarhistične ornla-dincee, kol vklateže in demagoge? Ne le, da stoji listi del akademične mladine, ki se dviga v obrambo akademične svobode in akademičnih predpravic, za Triglav višje nego tisto dijaštvo žalostne postave, ki se zbira pod zastavo reakcionarnega, nasilnega režima; marveč je za iNarod- še posebno značilno, da se poslužuje proti rie-režimskim akademikom najpodiejšega sred-Iva: denuncijanstva. Kdor ni. z režimom, je anarhist in zločinec. To je.pač tisti -Na-rede, ki je pred vojno napadal Endlicherja in jugoslovansko omladince kol revolucionarje in jih denuheiral državnemu pra- ciniku! --Narode je ostal' isti" reakcionarni /iobno-neumni valpet, kakor ja bil tedaj; Nerežimski akademični mladini jc le v časi, da ima tak list proti sebi, a pametni del orožništva bo nad njegovo obrambo preklinjal, ker ve, rla z njo orožništvo Je kompromitira. -}- Nemške kandidature. Na zboru zaupnikov Nemške stranke dno 7. t. m. v Zc-munu so odobrili kandidature za prihodnjo skupščinske volitve. Nemci vlože svoje ii-ste v 7 volivnih okrožjih; na čelu list stoje: Selcčni načelnik i, s. dr. Georg G r a s s 1 v Sremu; posl. dr. Štefan K ruf t v Soni-ooru in spodnjem Banalu; posl. dr. Hans M o s e r v Nov. Sadu in Virovitici (Osjck), posl. di-. Wilhelm R e n n e r v zgornjem Banatu; posl. Franc S c h a u e r v Mari-boru-Celju. Dr. Grassl je odložil svoje mesto zveznega tajnika pri švabsku-nemškeni Kulturbundu. -f Radikali preti Pribičeviču. Zagrebški popoldanski list »Večer« poroča, da izjavljajo vodilni politiki radikalne stranke, da za nobeno ceno nečejo nositi odgovornosti za politiko Svetožarja Pribičeviča. Tudi na odločilnih mestih so prepričani, da je prosvetna politika g. Pribičeviča popolnoma pogrešna. Zato so zahtevali na meredajnem mestu od Pribičeviča, naj svoje odloke prekliče oziroma naj svoj resor zamenja. Po zadnji avdijenci pri kralju jc pestal Pribičevič silno nervozen in njegova nervoza je jako neugodno vplivala tudi na radikale. 4- Podpredsednik HRSS o štrajku na vscačfliSčih. Jutarnji list« priobčit jc izjavo podpredsednika HRSS g. Predavca o štrajku na vseučiliščih. G. Predavec je rekel med drugim: "V konkretnem slučaju je mladina najbolje reagirala, ker jc čutila, da niso kršili le avtonomije vseučilišč, ampak tudi svobodo prepričanja, Čudno pa je, koko inferijornr so sc pokazali vseučiliški profesorji, ki niso čutili, da nc: gre tu le za neko politično vprašanje, ampak za svobodo pouka. Svetla točka pa jc za vso akademsko mladino nastop celokupnega profesorskega zbora pravne fakultete vseučilišča v Belgradu. ki je stvar saj nekoliko popravil. Zadnji boj na vseučilišču ni bil političen boj med monarhijo in republiko, ampak boj med najgršo reakcijo, ki jo predstavljajo današnji vlastpdržči v Belgradu, in med napredkom, ki g.i v danem slučaju zastopa rkoro vsa akademična mladina.* prenovili, cmailirati in ponikljati, kakor lucli strokovno shraniti črez rimo Vam oskrbi cen6 tvrdka J. GOREČ, palača Ljubljanske Kreditno banke in GOSPOSVETSKA CESTA H Ustoličenje skopljanskega škofa dr. Janeza Gmdovca. Prizren, 8. dec. 1924. Katoliki starodavnega carskega Prizrena in obsežne skopljanskc škofije imajo te dni dneve radosti in veselja. V lepi katoliški katedrali mesta Prizrena, ob vznožju ponosne Šarplanine, visokega Ko-ritnika in Pašlerika, obdanega od bogatega melohijskega in Kosovega polja, sc je izvršilo danes na praznik brezmadežnega Spočetja Marije Dcvice slovesno ustoličenje novo imenovanega škofa skop-ljanske škofije, ki jc bila do pred kratkim nadškofija, a je ta naslov vsled uposta-vitve belgrajske nadškofije izgubila. Skromen sin slovenskega naroda zaseda prestol te škofije v neizmerno radost vseh katolikov južnih krajev naše širne domovine. Škofijska stolica v Prizrenu je bila delj časa izpraznjena, ker jc prejšnji nadškof Lazar Media kot albanski državljan moral vsled nesporazumljevanja z našimi oblastmi oditi. V osebo novega škofa stavijo največje nade in upanja nc-le katoliki južnih krajev, temveč tudi drugi, njegovega ustoličenja se vesele tudi naši vojaki po vseh garnizijah ob albanski meji, južni Srbiji in Macedoniji. Zapuščeni, daleč od domovine, brez duhovne tolažbe, so morali bridko občutiti tuje kraje, ki jim bodo sedaj vendar bolj prijetni, vedoč, da nad njimi čuva pastir, neumoren delavec v vinogradu Gospodovem. Novega škofa čaka veliko trdega tn napornega dela. Neurejene razmere, pomanjkanje duhovščine, premalo cerkva, skoraj nobenih verskih organizacij in vse polno nedostatkov. Pa vse sc bo dalo premagati, saj katoliki teh krajev so globoko verni in pripravljeni na žrtve. Osvobojeni šele pred enim desetletjem izpod turškega jarma, so začeli sedaj razvijati vzgledno versko življenje. Neštetokrat slišim pravoslavno duhovščino, ki svojim vernikom navaja za vzgled vernosti in pobožnosti ravno katoliške vernike. In tc ovčicc, ki so se skozi toliko stoletij z železno žiiavostjo oklepale ščita svete vere v boju proti osmanstvu, so dobile višjega pastirja, kakor si boljšega niso mogle želeti. Temu navdušenju priinereu je bil vsepovsod tudi sprejem. Ze v Skoplju, ka-mor je prispel g, škof dr. Gnidovec v četrtek 4, t. m., se je vršil srčen sprejem. Na kolodvoru so ga pozdravili zastopnik velikega župana, vojaški kurat, skopljan-ski župnik in mnogo vernikov. Tu jc drugi dan posetil vse oblasti, kjer je oso-bito pri komandantu III. armije generalu i erziču bil izredno ljubeznjivo sprejet. V soboto zjutraj se jc odpeljal škof iz Skoplja proti Uroševcu na Kosovem polju. V Uroševcu ga je sprejel dosedanji apostolski administrator in dekan v Uroševcu, g. Tomo Glasnovič s lamošnjimi katoliki. Iz- daljnega Prizrena, ki leži 62 km od železniške proge, je čakal na uroševskeni kolodvoru pripravljen velik auto, katerega so poslali toli željno in radostno pričakovanem svojem škofu katoličani Prizrena. Z istim autom sta prišla gg. Jak Gjon in Marko Mieda, zlatarja iz Prizrena, kol najuglednejša zastopnika prizrenskih katoličanov. V auto so se vsedli razen teh dveh delegatov g, skop Ijanski^ škof dr. Gnidovec, ki ga spremlja na njegovo službovanje g. knezoškof ljubljanski dr. A, B. Jeglič, gg. vizitator 00. lazaristov Šmid, ravnatelj usmiljenih' sester dr. Zdešar, o. Andrej Tumpcj, ki potujejo vsi iz Ljubljane z novim škofom na njegovo novo mesto, nadalje apostol, administrator T. Glasnovič, Štefan Kurtej, župnik iz Djakovico, o. Gaspar Zadrina, župnik iz Skoplja in Lonis Gaši, župnik od Sv. Nikole. Do Suhe Reke, ki jc 18 km oddaljena od Prizrena, jc prišel g. škofu nasproti dr. Pera Jovanovič, okrožni fi-zikus in predsednik okrožne organizacije Davidovičeve demokratske stranke z uglednim prizrenskim veletrgovcem Ni-kolo Sahto v svojem luksuznem autonio-bilu, katerega je v Suhi Reki stavil na razpolago g. škofu. Dr. Jovanovič je kot pravoslavni inteligant pokazal izredno veliko ljubeznjivost. Vreme, ki je cel čas bilo deževno in hladno, sc jc ta dan zjasnilo. Abtomobili so prispeli na glavni trg v Prizrenu točno ob 4. uri popoldne, Tu jih jc pričakovala cela katoliška župnija, razporejena v dolgo proccsijo. Na čelu ptocesijc križ in sveče, zatem šolski otroci pod vodstvom učitelja, zatem otroški vrtec, dečki in deklice belo oblečene pod vodstvom šolskih sester, za njimi dekliška šola pod vodstvom marljive sestre prednice Marije Valerije iz Zagreba, za njimi katoliško mladinsko društvo z zastavo, moški v slikovitih albanskih narodnih nošah. Duhovščina jc obkolila svojega novega višjega pastirja, za njim je šel g, ljubljanski knezoškof, potem katoliški častniki in uradniki z družinami. Ulica čara Dušana kakor tudi ostale ulice Stran i SLOVENEC, dne M deceanfot 1924. Atsv, 283L so bile polne prebivalstva, katero je glasno vzklikalo novemu škofu. A predmet burnih ovacij tudi od strani pravoslavnega meščanstva je bila častitljiva eseba knezoškofa Jegliča. Osobito mla-dnva iz gimnazije in pravoslavnega bogoslovja, kojega rektor je dr. Simon Popo-vič, znanec knezoškofa iz Sarajeva, je bila navd.išena, videč v Prizrenu odličnega cerkvenega kneza, kateri je osivel v borbi in delu za narod in o katerem so tudi tukaj j,a jugu že mnogo slišali. Trgovine so bile zaprte, a slovesnemu pritrkavanju zvonov katoliške katedrale je sledilo svečano zvonenje iz pravoslavne saborne cerkve. Na prostoru pred krasno ozalj-šano katoliško katedralo je bil postavljen lep slavclok z napisom: »Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem«. Isti napis je blestel latinski nad cerkvenimi vrati. Prostor je bil poln vernikov, osobito žen v dragocenih narodnih nošah. V cerkvi je imel g. škof dr. Gnidovec nagovor v albanskem in srbo-hrvaškem jeziku vernikom, ki so napolnili cerkev do zadnjega kotička ter jim podelil pa-pežki blagoslov, Pred župniščem v vrtu se je zbrala šolska mladež, ki je škofa burno aklami-rala. Nadškofijska palača ie porušena, radi tega se je g. škof moral začasno nastaniti v župnišču. V nedeljo 7. t. m. je obiskal g. škof dr. Gnidovec vse oblasti, civilne in vojaške v Prizrenu. Povsod ga je spremljal knezoškof dr. Jeglič. Pretresljiv prizor jc bil v državni bolnici, kjer se jc zbralo okrog cerkvenih knezov številno slovenskih vojakov, ki leže bolni v tej bolnici in ki nikakor niso hoteli verjeti svojim očem, da vidijo tu naenkrat svojega ljubljenega kneza in škofa. Popoldne je napravil g. knezoškof z večjim spremstvom duhovščine in slovenskih uradnikov izlet na porušeno trdnjavo nad Prizrenom, odkoder je prekrasen razgled na albansko mejo, ki je 12 km oddaljena od Prizrena, rodovitno meto-hijsko polje in zadaj na gorato Šarplanino (2510 m), pod katero leži grad cara Dušana. Večerilo se je že in iz vseh 29 mi-naretov prizrenskih mošej so se oglasili derviši, klicoč. da je »Allah Allah, a Mohamed njegov r erok«. In nešteti verniki Allaha. po katerih se večinoma pretaka kri krščanskih prednikov in jih je sila časa in okolnosti odtujila katoliški veri, je hitela v mošejc sc klanjat... V ponedeljek 8. t. m, je bilo izvršeno svečano ustoličenje g. škofa dr. Gnidovca ob številni asistenci duhovščine in navzočnosti vernikov. Beležke. Invalidi obsojajo študente. Tako ugotavlja .-Narod« in z vso resnostjo navaja, kar piše : Vojni invalid« o dogodkih na belgrajsld univerzi, češ, da so študentje pogazili naredbe o zabrani manifestacij na ulici brez dovoljenja pristojnih oblasti.« Kaj takega zares še nikdar ne, da bi akademična mladina manifestirala na ulici, ne da bi si bila preje izprosila dovoljenja pristojnih oblasti ! Nak, ta današnja iz-kvarjena mladina! Popravici jo obsojajo invalidi in še posebno invalidni Narod .:. Le kako naj bi je ne? Dnevne novice. — Kje je krivda? Že meseca marca |e prosvetni oddelek razglasil, da naj katelietje vpošljejo seznam dejanskih ur. Storili smo to, a na plačilo jih še veliko čaka zaman. In vendar jc to pri marsikaterem edini dohodek. Zima je tu, treba marsičesa, a človek še svojega poštenega zaslužka ne dobi. In kdaj se misli izplačati za tekoče leto? Ali res gotovi faktorji nalašč vse zavlačujejo? — ("mrla je na Dunaju dne 6. decembra gdč. Katarina M o s k e r c, stara 25 let, so-rodnica uašega pok. urednika Mihe Moškerca. N. v. m. p. — Važna ugotovitev. Da je Noe čital v mladosti »Mladega junaka ', kasneje pa ^Prerod« in okusil pristne brezalkoholne soke, se gotovo ne bi bil nikdar upijanil. — Odpovedi stanovanj v Belgradu. Bel-grajski hišni posestniki so sklenili, da ne bodo priznali nobene uredbe, s katero bi sc 6edanja zaščita stanovanjskih najemnikov podaljšala, in so že odpovedali stanovanja okoli 3700 strankam. — Brezposelnost in draginja v Bosni-IIer j cegovini Sarajevski »Jugosl. List« poroča, da razna industrijska podjetja še dalje omejujejo ozir. ustavljajo svoje obrate. Tako so v železni industriji v enici odpustili že nad 200 delavcev. Lesno podjetje :-Ugarc hoče ustaviti svoje žage iti odpustiti nad 500 delavcev. Vzrok prekinjeua železniška zveza pri Prenju. — Vsled slabih prometnih razmer je v pasivnih krajih v Hercegovini draginja znova narasla. Moka se je podražila za 1 Din j>ri kilogramu, dočim soli sploh ni mogoče dobiti. — škrlatica v Sarajevu. Zadnje tedne se v Sarajevu zelo širi škrlatica. Predprošli teden jo bilo naznanjenih 23 slučajev, prošli te rlen pa 28. Tudi rajnih drugih nalezljivih bo- lezni ne manjka. Oblast je do 29. L m. zaprla vse ljudske šole in nižje razrede srednjih šol ter prepovedala mladini izpod 16. leta obisko-oati kina. Družba »Indus« za industrijo usnja j«; naklonila ponesrečencem v Polhovem gradcu 30 parov čevljev, zakar se podpisani v imenu hvaležnih faranov najtopleje zahvaljuje. — V. Zupančič, župnik. — Usmiljenim srcem! Ko se bližajo božični prazniki in novo leto, se obračamo, da bi tudi mi vsaj deloma zadovoljno obhajali te dni, do plemenitih src z vročo prošnjo, naj bi se spomnila med bednimi najbednejših, katerim ni dano gledati nebeškega solnca, in jim naklonila darove po svoji možnosti. Vsak najmanjši dar bo od nas hvaležno sprejet. — Odbor Podpornega društva slepih v Ljubljani, Wolfova ulica 12. — Naš konzulat v Bnenos Airesu se pritožuje, da vkljub vsem dosedanjim navodilom ne prejema listin, ki so potrebne za realizacijo zapuščin, katero so nahajajo v državi Ar-gentiniji; s tem se poslovanje po nepotrebnem obremenjuje in zavlačuje. Interesenti, ki se — bodisi neposredno, bodisi s posredovanjem pristojnih oblaslev (sodišč) — obračajo na imenovani konzulat s prošnjo za realizacijo zapuščin, naj mu sočasno predlože vse listine, ki so po argentinskih zakonih v to svrho potrebne, to je: 1. mrtvaški list pokojnika; 2. krstni list pokojnika; 3. potrdilo našega pristojnega sodišča, v katerem se po imenih navajajo vsi zakoniti dediči umrlega; 4. rojstne liste vseh zakonitih dedičev, 5. poročni list, ako je bil pokojnik poročen; 6. pooblastilo za naš generalni konzulat v Buenos Airesu, odnosno za poblaščeno osebo. Dokumenti pod 1., 2. in 6. morajo biti poverjeni od naših sodišč, ministrstva pravde, ministrstva za zunanje posle in argentinskega generalnega konzulata v Belgradu. Ako obstoja zapuščina v denarju, dopuščajo argentinski zakoni skrajšani postopek, t. j. banka izroča denar pooblaščeni osebi brez kakršnekoli intervencije sodišča, in sicer pod sledečimi pogoji: 1. da se argentinski državni banki predlože v pogled zgoraj označene listine, 2. da so dediči v direktnem sorodstvu z umrlo osebo iu da so le-ti edini dediči; 3. da se banki izda garancijska listina, da so reklamatorji zapuščine pravi in edini dediči; 4. da pokojnik ni zapustil druge imovine: 5. da gre za zapuščino, ki ne presega 1500 argentinskih pesosev, če je denar naložen pri provincijalni banki, a 4500 argentinskih pesosev, če je denar vložen pri banki v Buenos Airesu. Za realizacijo zapuščin v republiki Čile obstojajo slični predpisi, kakor v Argentiniji. — Čigavo je kolo? Pri deželnem sodišču v Ljubljani se nahaja kolo znamke '-> Torpedo« št. 16.292, prestava z izrezanimi črkami Puch, črno pleskano, torbica z napisom »Zitoc. Komur jc bilo tako kolo od julija 1924 dalje ukradeno, naj se zgiasi pri sodišču soba 95. — Živinski človek. Pri Flejšmanu na Kal-cih (župnija Leskovec) je pred tednom nekdo medtem, ko so domači večerjah, prišel v hlev in zadal konju z nožem med rebra tak zabod-Ijaj, da je žival pol ure na to poginila. Ne bi skoro človek verjel, da sc še dobe taki hudobneži, ki svojo jezo znašajo nad nedolžno živaljo! Ali ni tak čin podoben balkanski ma-niri, da se neprijatclju da zapaliti hišo, ako ni n. pr. pri volitvah oddal glasu gotovi osebi? —Tatvina na Vrhniki. KožanC Franc, zasledovan že delj časa, Jeriua Anton ter Jeriua Elizabeta s svojim 12 letnim sinom so vlomili v trgovino z usnjem Franca Tršarja na Vrhniki ter ukradli raznega usnja v celih kožah iu kosih, barhanta in platna v skupni vrednosti 5.000 Din. — Vlom. Neznani zlikovci so vlomili v trgovino trgovca Ivana Leskovca iz Smartna pri Litiji. Po tatvini sodeč so se pripravljali samo /.a Miklavža, kajti pokradli so več igrač. Biti so pa morali ua kak način prepodeni, kajti pripravljeni so bili gotovo za večjo tatvino, ker so preje pri trgovki Razboršek zastrupili 1000 Din vrednega psa. — Prijatelji puranov. V zaklenjen ko-košnjak posestnika Alojzija Zaje v Dramljah so vlomili trije prijatelji perutnine in odnesli 11 puranov in 2 goski. Šli so na kolodvor Do-bova, prodali 5 puranov in 2 goski preccj na kolodvoru, z ostalim plenom so sc pa peljali proti Zagrebu. — Čarugova simpatija pred sodiščem. Te ilni je bila pred osješkim sodiščem zaradi tatvine obsojena služkinja Eržika Rotli. Dekle je znana iz Čarugovega procesa, ko je pisala slavonskemu harambaši v ječo zaljubljena pisma in bila zato tudi obsojena. Ko je prišla v sredo po obsodbi mimo Čarugove celice, jo je le-ta čakal ob zamreženem okencu. Eržika je dvignila dva prsta, češ da je obsojena na dva mesecu ječe. Čaniga ji je dal sporočiti, uaj bo le potolažena, kajti tudi on bo v dveh mesecih — prost. — Podtaknjena nevesta. Popolnoma slepi vojni invalid Josip Nuuner v Gradcu je prišel v roke brezvestni dru/bi svoje bivše gespo dinje Kristine Dieustleder in njene prijateljice Alojzije Kern Nuner je imel pred vojno dekleta ki se jc pa začas njegove odsotnosti poročila. Tega dekleta Nunner ni mogel pozabiti To je izkoristila Dienstleder. Rekla je, da bo pregovorila njegovo bivšo nevesto, da se loči od svojega moža in poreči ž njim. Nato mu je dovedla Kernovo, ki je ločena oH svo- jega moža Ta je nato polagoma izmaknila od Nunerja velike vsote denarja pod pretvezo, da rabi denar za ločitev zakona. S tem denarjem sta obe ženski s svojimi prijatelji dobro živeli Razen tega sta Nunnerju pokradli mno go perila, obleke itd. Končno jc stvar prišla na dan in oblast je obe ženski zaprla. Cestni okrajni odbor škofjeloški išče za svoj okraj cestnega mojstra. Bolj natančno se razvidi iz ^Uradnega lista« št. 100 z dne 31. oktobra 1924. Rok je podaljšan do 31. decembra 1924. Poročilo o letini oljnih semen v naši državi. Bučne pečke: Letošnja žetev je dosegla toliko množino, da bo dala 3 do 4 krat toliko kol v prejšnjem letu. Na delna kritja lovaren za olje v zadnjih dneh jc špekulacija, reagirala s poskusom, da dvigne cene bučnim peškam. Ta poskus se bo pa radi dobre letine, nizkih cen olja, izvozne carine in velikega pomanjkanja denarja popolnoma izjalovil. Izlrebljene pečke naših buč se plačujejo i danes po 4 Din postavljeno na kolodvor. Cena bučnemu o'j"t, ki jc bila vedno višja, kot namiznemu oljit, sc je tako znižala, da jc bučno olje danes ceneje, kot namizno olje. Pašiceva prosvetna laterna. Primorske novice. p ProJ. Ivan Berbuii f. V Gorici je umrl bivši slovenski deželni poslanec in odbornik prof. Ivan B e r b u č. Pokojnik je bil ves čas svojega političnega delovanja pristaš nekdanjega goriškega polit, društva »Slogam, ki ga je vodil dr. Anton Gregorčič. Ko se je -Sloga proglasila za SLS na Goriškem, je deloval v tem pravu dalje. Naj počiva v miru! štajerske novice. DROFENIKOVA VLOGA, Maribor, 9, decembra. Vest, da se je dr. Cekinu posrečilu razcepiti štajersko SKS in en del te politične skupine pridobiti sa svoje velikosrbske namene, je vzbudila splošno zanimanje. »Jutro« jc v svojem dolgoveznem poročilu slikalo celo zadevo seveda po~svoje, Tudi mi smo o pre-ekretu v SKS poročali v številki od 7. t. in. Tozadevno naše telefonsko poročilo moramo v toliko korigirati, da predsednik strankinega odbora na Štajerskem gostilničar g. Lipovšek. ni bil na strani Drofenika, pač pa bivši inteligenčni poslanec dr. Vošnjak. Strankin zbor, kakor se jc informiral naš poročevalec, ludi ni z večino glasov sklenil, da se SKS priklopi nacionalnemu bloku PPŽ, kakor so tu razna-šali emisarji dr. Žerjava. Iz dobro poučenega vira smo izvedeli, da se je cela »tragedija« odigrala sledeče: Ko jc Žerjav z nesrečno kandidaturo znanega -junaka« Pivka, napravil veliko polomijo in so celo izraziti Zerjavovi pristaši se izrazili proti Pivkovi kandidaturi ler je dr Ravnik kot predsednik Štajerske radikalne stranke odklonil volivno koncentracijo z Žerjavom, je JDS iskala kak drug privesek. Iskala pa jc pri narodnih socialistih. A voditelji NSS so kot pošteni možje vsako zvezo z Žerjavovci a limine odklonili. Žerjav je pa Pašiču, Pribi-čeviču in dvorskim krogom svečano objubil, da bo izvojeval v Sloveniji vsaj 3 mandate. Kaj storiti? Spomnil se je, da sta na Štajerskem dva za njegovo akcijo primerna človeki. To sla »vodja• SKS Jos. Drofenik in dr. Vošnjak. Ko jc ob priliki otvoritve ljutomerske železnice dospel dr. Cekin na Štajersko, jc telegrafično pozval ta dva gospoda na razgovor. In Drofenik tei Vošnjak sta se udala. Žerjav, Drofenik, Vošnjak, dr. Lipuld in Špin-dler so skovali načrt, da se vsaj del SKS pristašev priklopi k Zerjavovi stranki. Sklenili in dogovorili so se; Vošnjak kot L podpreds. •SKS skliče ponov ni zbot oblastnega načelstv? štajerske SKS. Na i a zbor sc povabijo samo zaupniki Drofenikove linije- . Pucljeva kandidatura se prekliče, a izsili se sklep, da stranka pristopi k Žerjavu. Določili so besedilo izjave, katero naj Drofenik prečita na | zboru 6. decembra. Drofenik in Vošnjak sta j kot 2erjn"o*'a emisarin medtem pridno obisko- I vala posamezne članu oblastnega odbora SKSt pisarila sta jim ludi »ljubezniva« pisma. Člani, o katerih sc je znalo, da so odločno proti Žerjavu, niso bili vabljeni. Tako so izgledale predpriprave za oovi zbor zaupnikov SKS t Mariboru. Pride usodni 6. december. V Narodnem domu so zbrani možje obeh struj. Načelnik Lipovšek in Mermolja sta protestirala, da si jc podpredsednik Vošnjak prilastil pravico sklicati ponovni zbor zaupnikov in da je povabil skoro samo take, o katerih je pričakoval, da bodo šli ž njim. Prerekanje postaja vedno hujše. Videlo se je, da Drofenik in Vošnjak nc bosta prodrla. V tem momentu izvleče Drofenik iz žepa kos papirja, na katerem je bila s strojem pisana neka izjava in na kateri so tudi podpisi bili napravljeni s strojem. Izjava v glavnem pravi, da Drofenikovi pristaši v SKS ne odobravajo, da bi »Kranjec« Pucelj bil nosilec liste na Štajerskem. Kot drugi glavni argument »izjave« sc navaja dejstvo, da SKS ne sme odobravati separatistične politike, katero vodijo klerikalci in Hrvatje. D-"f»nik naglasa, da sc mora SKS pro-tiviti borbi, ki jo klerikalci vodijo proti Pašiču (nacional bloku) in proti veiesrbski ustavi. Vsled tega izjavlja Drofenikova skupina, da se pridruži Žerjavu in si osnuje lastno stranko. Lipovšek in tovariši so ugovarjali, več navzočih je protestiralo, ker niso dali podpisa, a so kljub temu njih imena natiskana na izjavi. Ko je Drofenik videl, da nima večine, je vstal in pozval »svoje«, da zapustijo sejo. Z njim so odšli: Vošnjak, inže sr Lupša (ki se je pulil za mesto SKS liste), gornjeradgonski trgovec Korošec, radenski Zcmljič in še par drugih. Večina je ostala. Tako izgleda dejanski cela zadeva. Kot kronisti beležimo vse to, da ne bo kdo misli!, bogve kak dober : kšefte je napravil dr. Cekin z Drofenikom. »Jutrom pa bo seveda naprej lagalo. — Kakor izvemo, oficielna (stara) SKS vztraja na Pucljevi kandidaturi na Štajerskem. Menda se tej listi pridružijo tudi nar rodni socialisti. » * » š Celje. Podružnica iSlovencevec uprave sprejema novoletna voščila za novoletno številko »Slovenca«: vsak dau pri »Belem volku«. Opozarjamo na to p. u. trgovce in obrtnike, ker je ta reklama zelo ugodna. š Poročil se je v Ptuju 7. t. m. g. Ognje-slav Ska/.a z gospodično Marico Pal. Bilo srečno! š Rogaška Slatina. Dne 15. decembra, to je prih. pondeljek popoldne ob dveh se vrši javna dražba stavbenega posestva, ki meri 84 arov 68 in3. Odaljeno je od zdravilnih vrelcev štiri minute. Leži v lepi, solnčni dolinici. Primerno je za pozidanje hotela ali za eno ozir. dve vili. Interesenti povabljeni, kajti Slatina je in ostane biser Jugoslavije. 7801 š Oproščen je bil dne 5. decembra 1924 pri okrožnem sodišču v Celju trgovski potnik Jurij Skamen iz Šoštanja. Vsa vprašanja o krivdi so bila zanikana. Objavljamo zaradi-tega, ker smo svoječasno prinesli tozadevno notico o krivdi imenovanega, ki pa je bil zdaj pred sodiščem oproščen. š Miklavžev večer, ki ga je priredila Jugoslovanska strokovna zveza 7. t. m. v Celju, je privabil toliko občinstva, da je bila dvorana ;>Belega vola- natlačeno polna. Obda-rovanih je bilo poleg večjih in orlovskega naraščaja 137 otrok, članov J. S. Z,, z lepimi darili. S Premeten goljuf. V Slavonski banki iu v Ljubljanski kreditni banki v Mariboru se je pojavil elegantni moški in se predstavil za pooblaščenca zastopnika periodičnega lista ^Ekonomista*;, revija za pronisauje bankarskih trgovskih iu industrijskih interesa, uprava v Zagrebu, Samostanska ul. 8/11. Imel je s seboj naročbeue originalne liste, ki jih je očividno v upravi ukral. Na podlagi teh na-ročbeuih listov je izvabil od Ljubljanske kreditne banke 1200 Din, od Slavenske banke pa 200 Din. Šele po odhodu »zastopnika*: sta obe. banki takoj opazili, da je naročnina že davno izplačana. > Zastopnika« seveda že nikjer ni bilo. Koroške novice. k Prirnitc tatu!« Da oslabe vesli, ld prihajajo v svet o vsiljevanju poneinčevalne politike v cerkve po koroških slovenskih župnijah, je zagnala sedaj Šumijeva >Baueruzei-tung« v svet krik, da se godi krivica v cerkvah — Nemcem in ivindišc-ljudem! Na Koroškem da je 80 far, kjer sloveuska duhovščina zabranjuje vstop nemškemu jeziku. > Koroški Slovenec« odgovarja ua lo hinav-šfino v svojem uvodniku dne 3. dec. t. L: »V naših slovenskih farah ni bilo nikjer in nikoli rednih nemških pridig, kakor v nemških farah, recimo v špitalu, nikoli ni bilo slovenske. Slovenci v cerkvi nismo nič spreminjali, spreminjali ste le vi, sosedje, in še spreminjate ter jiravite, da jc vaša pravica! V naših slovenskih krajih sploh ni Nemcev, razun uradnikov in učiteljev, in kjer jih je, imajo od nekdaj svojo obilno mero pravice: v Veli-kovcu so Nemci in tu nikdar ni bilo »Jovea-k i h pridig. Noben župnik se ui upal sloveu-■ ko besedo spraviti na lečo, četudi je tu poslušalec Slovenec iz okolice. Naši ljudje v št. Jakobu ob cesti zastonj prosijo za slovenske pridige župnika, ki slovenski zna, a je ljudem odgovoril, «lo jim uslreči ne more. Politična stranka inu je prepovedala! V Vetrinju je slovensko ljudstvo prosilo, naj se župnik ozira nanje, tudi zastonj. Ko se je zadnjič vršil misijon, se je nemški pridigovalo klopem, ker Slovenci niso prišli, nemške pridige poslušat. Nemški župnik v prazni cerkvi, ljudstvo pa dozoreva ne za nemško krščansko-socialno stranko, marveč za verske nasprotnike.« Za božične praznike ima v sijajni izbiri po presenetljivo nizkih cenah vsa izborna oblačila, kakor sukn;e, obleke, potem perilo, kravate in sploh vse modne potrebščine Drago Scfovvab v Ljubljani. Ljubljanske novice. lj Narodni muzej je za splošen, brezplačen poset otvorjen le še prihodnjo nedeljo (14. t. m.). Preko zime ostane potem muzej ob nedeljah radi pomanjkanja kuriva zaprt; spomladno otvoritev bomo pravočasno naznanili lj Zaščita stanovanjskih najemnikov. Vse strokovne organizacije, ki so interesirane na zaščiti stanovanjskih najemnikov, prosimo, du bi poslale v pondeljek dne 15. t. m. svoje zastopnike na sestanek, ki se vrši ob 19.30 v salonu restavracije pri > M raku« na Rimski testi. lj Za 6vcčano zabavo častnikov ljubljanske posadke dne 17. t. m. so se razposlala vabila. — Osebe, katere želijo posetiti to zabavo, a niso prejele vabila, se naprošajo, da čim prej pošljejo upravnemu odboru častniškega doma svoje ime in točen naslov. Častniki v rezervi, pokoju in v ostavki imajo vstop brez posebnega vabila. Obleka: frak, odnosno svečana uniforma izven ustroja. , lj Umrli so v Ljubljani: Frančiška Šarič, majorjeva vdova, 66 let. — Ana Zabukovec, hči babice, 15 let. — Alojzij Thoman, državni uradnik v pok., 43 let. — Lucija Zupančič, mestna uboga, 47 let. lj Sneg. Lastniki in oskrbniki hiš ter lastniki zemljišč, ležečih ob javnih cestah, se opozarjajo, da so po § 82. cestno-policijske ja reda dolžni, kadar zapede sneg, nemudoma ga odstraniti s hodnikov in zraven spadajočih cestnih jarkov vzdolž svojih posestev in da morajo, če radi tega polzi ali ako se napravi poledica, takoj posuti hodnike s peskom, pepelom ali kakini drugim primernim materijar lom. Kadar zapade sneg ali se" napravi poledica ponoči, morajo biti hodniki osnaženi in posuti vsaj do 7. zjutraj. Pri neprestanem sneženju naj se hodniki večkrat na dan ošnažijo in tako posipajo, da ne bo nevarnosti za pešce. Z dvorišč se sneg in led ne sme odkladati na cesto, temveč se mora odvažali v Ljubljanico ali na odkazane prostore. Sneg, ki sam ;drči ali se pomeče s streh, morajo hišni posestniki nemudoma ob svojih stroških zvoziti s ceste. Ob južnem vremenu 11?j se hodniki po potrebi večkrat na dan oč'stijo luž in blata. Kršitelji teh določb bodo kaznovani po § 117 eestnopolicijskega reda z globo do 1000 Din ali z zaporom do 14 dni, vrhutega bo pa dal mestni magistrat izvršiti opuščena ali površno izvršena dela ob njihovih stroških. lj Zlobni jf. Krapež. Včerajšnjega protestnega zborovanja slovenskih vseučiiiščnikov na ljubljanskem vseučilišču se je moglo udeležiti le neznatno število naprednjakov in orjunašev. Odkar se mora namreč vsak, kdor hoče vstopiti v vseučiliško poslopje, izkazati z vseučiliško dijaško legitimacijo, je dostop za omenjene gospode zelo težaven, ker ima večino njihovih legitimacij »spravljenih« splošno znani in priljubljeni ljubljanski restavra-ter g. Krapež. lj Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba aprila 1924 zastavljenih predmetov 18. t. m. ob treh popoldne. lj Zahvala, Delavstvo v Polakovi tovarni — Indus d. d. — mi je v moji bolezni darovalo 534 75 Din. Za velikodušni dar se iskreno zahvaljujem. Bog plačaj} Franjo Hafner. lj Pojasnilo. Glasom določil § 221. k. p. r. se dovoli vsakemu obtožencu osemdnevni pripravljalni rok za porotno obravnavo. Ta osemdnevni rok se šteje pričenši od dneva dostavitve vabila k razpravi pa do razprave. ; Z dovoljenjem obtoženca se ta rok tudi lahko skrajša in se vrši obravnava v krajšem času. To določbo sta vporabila tudi obtoženca Marčan in Grobelnik, proti katerima je bila določena porotna razprava za soboto. Sodišče je njihovi zahtevi na podlagi omenjene določbe moralo ugodili m je vsled tega ta obravnava v tem zasedanju odpadla. Vabilo pa se je zakasnelo radi tega, ker je prišel iz Belgrada tozadevni nalog za zasledovanje obtožencev prepozno. Zato pride ta zadeva na vrsto bržkone pri pomladanskem porotnem zasedanju. ij Žrtev žeparjev. Kakor vse kaže, so zagrebški žeparji ustanovili tudi v Ljubljani svojo ekspozituro, seveda v škodo težje založenih pasaniov. Franc Marinič, trgovec od Sv. Križa pri Litiji se je včeraj napotil v Ljubljano, da si nakupi in nabavi potrebnih stvari in vzel je s seboj seveda veliko všoto denarja, ker je upal, da ugodno jproda delnice, vzel je še te. Ob 10.15 se je pripeljal v Ljubljano, se preril na peron in že na peronu sla se mu dozdevali dva moška precej sumljiva. Vendar se ni zanimal več za nju, čeprav sta jadrno švignila j mimo njega naprej. S kolodvora je zavil k brivcu Počkaju in plačal iz denarnice, ki jo je nosil v suknjiču. Od brivca je krenil v kavarno Union in tan! sestavil nekako bilanco, koliko in za koliko si naj nabavi blaga. Segel je v žep suknje, kjer je-imel denarnico z veliko vsoto in delnicami. Toda žep je bil prazen, trgovec pa ob 41.076 dinarjev. Z denarjem je bila ukradeno nadalje 10 delnic Hrvatske šte-dionice po 914—950 Din, 20 čelrtinskih delnic istotako Hrvatske štedionireV 10 celih delnic DuLrovačke parobrodne družbe po 130 Din in 10 celih delnic Hrvatske eskomplne banke po 140—150 "Din. — Tatvino je takoj naznanil policiji. Vsi ziTiki govore, da je bil okraden na kolodvoru, da mu je spreten žepar izmuznil listnico. lj Policijska kron':ka. Od 10.—11. so bile vložene sledeče ovadbe: 1 radi tatvine, 1 radi pijanosti, 6 radi prestopka cestno policijskega reda, 1 radi poškodbe tujega imetja, 1 radi nedostojnega vedenja, 1 radi streljanja. Napovedane aretacije: 1 radi tatvine, 1 radi pija- J nosti, 1 radi nedostojnega vedenja, 1 radi pobega iz službe. lj Razjarjeni ribiči. Ribiči hrt.jo '.udi svoje muhe ia so ljudje ko* drugi, c!a re tu in tam skregajo in si magori skočijo v lase. V. B. in P. J. sta lepo mimo ribarila ob Ljubljanici, pa sta si že prišla navskriž; v prepiru se je B. toli razvnel, da je pograbil P. klobuk in ga telebuil v Ljubljanico, ki je lahko breme mirno tirala naprej. P. pa ne bodi len, je udaril B. s trnkom in mu strgal telovnik. Kako sta se in kako se bosta pobotala še ni znano. lj Tatvina. V gostilno pri Sokliču se je ponoči vtihotapil neznanec ter iz sobe Josi-pine Soklič odnesel zlato zapestno uro in zlato zapestnico, last njene sestre Marije, poročene Juvan. Marija je oškodovauu za 5000 dinarjev. Gospodinjski koledar »Jugoslovenske Matice« za leto 1925 je tzSel in se dobiva pri podružnicah; stane za člane 12 Din, v knjigarnah za nečlane 16 Din. — Ljubljanski člani ga dobe v pisarni Jugoslovenske Matice, Pred Školijo št. 21, I. nadstropje. Naznanila. V društvu »Soča« v Ljubljani predava v soboto dne 13. t. m. v salonu pri Levu g. Ante Mervič, ravnatelj meščanske šole v Ribnici, o temi: s Vzroki svetovnih katastrof (vojne). — Člani in prijatelji društva >Soča« udeležite se polnoštevilno tega lepega zgodovinskega predavanja. Začetek ob pol 21 zvečer. Vstop vsem prost. Marionetno gledališče, češkoslov. Obče v Narodnem domu v Ljubljani igra v nedeljo, 14. t. m., -Marbuel«. Začetek točno ob 16. uri. Vstopnina dobrovoljna. V kritje velikih režijskih stroškov prosi se za izdatno podporo. Tržič. Društvo sv. Jožefa v Tržiču je priredilo 7. in 8. decembra v Našem domu igro >Dekle z biseri«. Igro so zelo dobro uprizorili, ža kar gre velika zasluga režiserju. Obleke so bile izposojene od narodnega gledališča v Ljubljani. Društvo najemnikov za Slovenijo vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto, dne 20. decembra 1924 ob pol 8 zvečer v veliki dvorani Mestnega doma z nastopnim dnevnim redim: 1. poročila; 2. določitev članarine za L 1925.; 3. volitve; 4. slučajnosti. Društveni člani se naprošajo, da prinesejo članske legitimacije s seboj v dokaz, da imajo na občnem zboru volilno pravico. Narodno gledališče v Ljubljani. .... Drama. Začetek ob 8. uri zvečer. Petek; 12. dec.r SUMLJIVA OSEBA. Red C. Sobota, 13. dec.: PAGLAVKA. - Red 1). Nedelja, 14. der. ob 3. uri pop.: MOGOČNI PRSTAN, mladinska predstava. — Izven. Ob 8. uri zvečer: DANES BOMO TIČI. — Izven. Pondeljek, 15. dec.: SUMLJIVA OSEBA. — Red B. Opera. Začetek ob pci 8. ur! r.vcčor. Piirt-ti, 12. dec.: — n>rj;*o. Sobpta, 12. dec.: LOPUDSICA S1UCT1CA. — Red E. Nedelja, 14. dec.: cb 3. uri pop. CAVALLERIA RUSTICANA, — V \ ODN JAKU, ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Gostuje tenorist Ado Darian. Na željo skladatelja g. F. S. Vilharja, ld ostane do nedelje še v Ljubljani, se poje v soboto mesto naznanjene opere Rigoletto opera »Lopudska sirotica« za rod E. > Socialni vestnik. s Praški občinski svet za varstvo najemnikov. Praški mestni občinski svet je v svoji, zadnji seji sklenil izjavo, v kateri se izraža proti vsakemu poslabšanju zakona v varstvo najemnikov in proti zvišanju najemnin. Dalje je občinski svet sklenil, da se sprejme v mestni investicijski proračun za leto ,1925 vsota 25 milijonov kron za zgradbo občinskih stanovanjskih hiš. Magistrat povabi zastopnike industrijcev, bank in drugih podjetij na pogajanja zaradi zgradbe stanovanjskih hiš za njihove nastavljence. Dalje bo občina pospeševala zgradbo stanovanjskih hiš s prodajo stav-bišč na obroke in pod drugače ugodnimi pogoji stavbenim družbam, z brezplačno izdelavo načrtov in proračunov tudi zasebnikom itd. Od vlade bo občina zahtevala, da prevzame delno jamstvo za izredne kredite v svrho zgradbe stanovanjskih hiš. s Pomanjkanje stanovanj v Parizu. Pariški generalni svet se je te dni pečal z vprašanjem stanovanjske stiske. Tačas nedostaje v Parizu približno 70.000 stanovanj. Razen tega stalno stanuje po hotelih 350.000 podnajemnikov. Generalni svet proučuje načrt, po katerem zgradi občina do 1. 1932. 35.000 stanovanj. Po svetu. sv Umrl ;ie v Gradcu profesor na tehnični visoki šoli Franc Drobny, star 62 let. sv Spominski dar Mattcottljevim otrokom. Tajništvo italijanske unitarske socialistične stranke je te dni izročilo otrokom umorjenega poslanca Matteottija v šestih velikih zvezkih sožalne izjave, ki so došlo povodom Matteottijevega umora iz celegji. sveta. Izjav je nad 8000. Mattteottijevi vdovi so pa izročili pokojnikov portret, ki ga. je izvršil delavec-umetnik Zannoni, ter kito cvetk iz svile, ki so jih zanjo izdelale delavke Finale Emilia. sv 1'avnatolj monakovske zvezdarne +. Ravnatelj zvezdarne v Monakoveni prof. dr. R. v. Seeliger je umrl. sv Spalni vozovi lil. razreda na češkoslovaških železnicah. Češkoslovaško železniško ministrstvo se pogaja z mednarodno družbo spalnih voz za uvedbo spalnih voz lil. razreda na češkoslovaških železnicah. sv Cadorra zopet v službi. Grof Cadorna je s kralj, odlokom zopet pozvan v službo v činu armr.dnega generala. M€že©roIogičBio poročilo. L,; ubij o nn 305 in n in. vlš. Normalna barometerska višina 73fimm. Ub opn/.o-a« u I lili!,,, moti. v ni ni 1_____ j llltihO* j miner v l t' a 111 r i. i! to Uiltcil •Soljo, l'*. flvm. >etr..,; j t min ■ - ... .1. 10./12. ; -Jaz na primer, če mi obmetavajo usta z drobci kristala, . gu je prekinila Meritra, ki si je izmivala rane v posodi vode. >Da bi ti vsaj bili prerezali jezik namesto ustnic, žertska,« je godrnjal Abi. Nadaljuj, Kaku, in se ne meni zanjo. »Kakšno je bilo njegovo sporočilo?« je govoril dalje čarovnik. Da boš poročil njeno egipčansko veličanstvo in vladal z njeno pravico ter sedel na prestolu kraljev. Ali ni vse to prav tisto, česar si želiš, in po č^mer si stremel vsa pretekla leta? : :>Da, Kaku, toda ti pozabljaš onih besed o Ramesu, o grobu, ki ga moram izkopati, in vse drugo.« /Rames? Meritra ti bo znala praviti o njem, princ. On je tisti prismojeni mladi grof, ki je umoril princa iz Kesa in ki ga je Neter-Tua poslala daleč v Južne dežele, da barbari opravijo tamkaj z njim brez zgledovanja. Ce se sploh kedaj vrne s tistim beračem in napovedanim poročilom, kar je neverjetno, mu moreš ti odgovoriti z vrvjo, ki jo zasluži.« »Ah, Kaku, kako mu pa bo odgovorila kraljica? Ljudje pravijo--« Laži, same laži, princ. Takoj bi ga bila dala umoriti, če bi ne bila posredovala Mermes in njena rednica Asti. Ta Rames ima v žilah kraljevsko kri zadnje dinastijo in Amenova zvezda ni taka, da bi trpela tekmeca na svojem nebu, razen, te je to njen zakoniti gospod, kar bo tvoj delež. Če ti Rames, ali tisti umazani berač, pri« neseia kako sporočilo, se bo glasilo, da si kralj v Kešu in Egiptu hkrati, in potem ga lahko umoriš in prevzameš dediščino. Rames je figa in berač nje peceljk Morda, je odgovoril Abi bolj prijazno, vsaj bati se mi ga ni. Toda kaj meni« o faraonovem pripovedovanju o grobovih?^ Ker je mrlev, o princ, je le naravno, da se misel Kaja mudi pri grobovih in njegovem lastnem pogrebu, in to politično zadevo mu moremo mirno prepustiti. Razen tega je bila prerokba pravilna, ker moramo slednjič vendarle vsi priti v grob, zlasti tisti, ki smo videli naraščanje Nila več kot šestdesetkrat — kakor jaz,; je naglo pristavil. »Kadar pridemo v grob, bo čas, da se pečamo s posmrtnimi zadevami; dotlej pa bodimo zadovoljni z življenjem in z dobrotami, ki nam jih deli, kakor na primer s prestoli in z ljubeznijo najlepše ženske na svetu in z drugimi takimi rečmi. Žanji svoje žito, kadar je zrelo, princ, in ne skrbi za pridelek prihodnjega leta ter ne ugibaj, ali je faraonov Dvojnik v grobu bel ali črn kruli. Faraonova — ali Amenova — hči bodi tvoja skrb, ne pa njegov duh.« Da, dobri tolažnik« je rekel Abi, ona je moja skrb. Pa še eno vprašanje! Zakaj je ta prekleta mumija govorila včasi o ,njem' in ne o ,njej' — v mojih sanjah, menim — kakor da ni ženska marveč nekaj drugega?« Gosp o darstvo. Produkcija premoga v mesecu marcu 1924. V teku meseca aprila t. 1. se je nakopalo v celi državi 303.779 ton premoga napram 379.4-1(1 ton v mesecu marcu t. 1., 383.513 ton v februarju t. 1. ter 380.708 ton v januarju t. 1. Od celokupne produkcije odpada na črni premog 8880 ton, na rjavi premog 227.136 ton ter na lignit 67.761 ton. Delež Slovenije na produkciji premoga v celi državi znaša 136.937 ton, kar pomeni 45 odstotkov produkcije v celi državi. Sloveniji sledi Bosna in Hercegovina, kjer se je nakopalo 88.873 ton ali 27 odstotkov celokupne produkcije. Še manjši je delež Srlrije, ki dosega 44.521 ton ali 14.6 odstotka. V Hrvatski s Slavonijo je bilo produciranili 23.572 ton ali 7.8 odstotka produkcije v celi državi. Dalmacija je dala 9873 ton in je njen odstotni delež pri produkciji premoga v celi državi bil samo 3.2. Od celokupne produkcije, kakor tudi od zaloge na dan 31. marca 1924, ki je znašala 148.170, se je oddalo: državnim železnicam 110.949 ton, ostalim železnicam 830 ton, vojni mornarici 706 ton, privatnemu brodarstvu 11.445 ton, industriji 115.630 Ion ter raznim 21.152 ton. Izvozilo se je v aprilu t. 1. 11 434 ton. Lastna poraba pri premogovnikih je znašala 40.732 ton. Skupno se je torej oddalo 312.878 ton. Slovenija je od svoje produkcije v mesecu aprilu t. 1. ter od zalog na dan 31. marca t. 1. oddala: državnim železnicam 53.754 ton, privatnim železnicam 160 Ion, privatnemu brodarstvu 900 ton, industriji 38.276 ton ter raznim 10.267 ton. Izvozilo se je iz Slovenije v teku meseca aprila t. 1. 8.522 ton premoga. Rudniki so pa porabili 18.933 ton. Skupna oddaja v aprilu t. 1. je torej znašala 132.812 ton. Zaloge premogovnika na dan 30. aprila 1.1. so bile v celi državi 139.069 ton in sicer v Srbiji 42.148 ton (31. marca 44 793 ton), v Bosni in Hercegovini 26.649 ton (31. marca 30.690 ton), v Dalmac;ji 24.891 Ion (31. marca 30.901 iona) in v Hrvatski Slavoniji 14.293 ton (dne 31. marca 14.823 ton). Povprečno je bilo pri premogovnikih zaposlenih v aprilu t. 1. 32.232 oseb, kar pomeni napram marcu t. 1. nazadovanje za 1233 oseb. V Sloveniji je bilo v premogovnikih zaposlenih 13.514 delavcev, v Srbiji 6500 delav- cev, v Bosni in Hercegovini 6089 delavcev, v Hrvatski s Slavonijo 5140 delavcev ter v Dalmaciji 989 delavcev. g Carinski dohodki v. tretji desetini meseca novembra 1924. V tretji desetini meseca novembra t. 1. so znašali carinski dohodki 47,923.304 Din napram 53,198.726 Din v tretji desetini meseca novembra lanskega leta. — Skupno so dosegli carinski dohodki v teku meseca novembra t. 1. 140,020.665 Din, medtem ko so bili v mesecu oktobru tega leta 169,026.436 Din. — Carinski dohodki so dali v prvih osmih mesecih tekočega proračunskega leta, t. j. od 1. aprila 1924 pa do 1. decembra 1924. leta 1144,784,787 Din napram 1178,478.865 Din. g Izmenjava bankovcev. Kakor poročajo iz Belgrada, je finančno ministrstvo odredilo, da se po novem letu 1925. ne bodo več izmenjavali stari bankovci po 5, 10 in 20 Din. g Belgrajski velesejem. Ministrstvo trgovine in industrije so obvestili, da se bo vršil prvi belgrajski velesejem koncem prihodnjega leta. g Poštnočekovni promet v oktobru t. 1. Iz podatkov poštnega ministrstva je razvidno, da se je izvršilo v teku meseca oktobra t. 1. pri vseh poštnočekovnih zavodih v državi -v teku meseca oktobra t. 1. vplačil v skupnem znesku 1635,254.233 Din, izplačil pa za 1599,947.036 Din. Skupni promet je torej znašal 3235'2 mil. Din napram 3018-3 mil. Din v mesecu septembru t. 1. ter 2843 mil. Din v mesecu avgustu t. 1. — V prvih desetih mesecih t. 1. je dosegel poštnočekovni promet 26.142 mil. Din. V celem lanskem letu je dosegel poštnočekovni promet 26.399 mil. Din. g Koliko je pla:sla v avgustu t. 1. Slovenija davkov. Iz podatkov finančnega ministrstva posnemamo, da je v teku mcseca avgusta t. 1. plačala Sloveniia neposrednih davkov in pribitkov 7,522.9~2 Din (od 1. aprila t. 1. pa do 31. avg. t. 1. skupaj 36,225.197 Din), od prometnih ustanov 4,565.657 Din (ed 1. apr. do 31. avgusta t. 1. 23,473.144 Din), od gospodarskih ustanov 77.146 Din (od 1. aprila do 31. avgusta t. 1. 346.714 Din), od državnih nepremičnih posestev 2,169.288 Din (od 1. apr. do 31. avgusta 11.996."98 Din), od kapitalov in fondov 7498 Din (od 1. aprila do 31. avg. t. 1. 66.530 Din) ter reznih manjših dohodkov dala 933.062 Din (od 1. aprila do 31. avgusta ,t. 1,, torej v prvih petih mesecih proračun- skega leta 1924-1925 skupaj 6;218.182 Din). Upoštevati jc Ireba, da tu nisu našteti vsi državni dohodki iz Slovenije. g Odgodena trgovska pogajanja z Avstrijo. Ker jc odpotoval vodja avstrijske delegacije v Rim, se jc vrnila naša delegacija nazajv domovino. Tako so pogajanja za sklenitev trgovske pogodbe z Avstrijo prekinjena oziroma odgodena. g Zvišanje cen premoga na Poljskem. Ker so lastniki premogovnikov zvišali delavske mezde, je gornješleski premogovni trust zvišal cene za notranji trg in za izvoz v Gdan-sko. Nasprotno so cene za izvoženi premog ostale iste. g Naš blagovni promet s Trstom. Statistični podatki kažejo, da je dosegel naš blagovni promet s Trstom v prvih5 devetih mesecih t. 1. 2,517.117 met/ stotov napram 2,598:354 met. stotov v istem razdobju lani. Iz tega je razvidno, da sc je zmanjšal za 3-2 'A. Borze. 1. decembra 1924. DENAR. Zagreb. Ital;ja 286.80-289.80 (286.80— 289.80), London '312.50—315.50 (311 50— 314.50), Newyork 66.15—67.15' (65.80—66.80), Pariz 3.60 -3 65 (3.5850—3.6350), Praga 2.0050 —20350 (1.9910—2.0210), Dunaj 0.0932— 0.0952 (0:0927—0.0947), Curih 12.8950 — 12.9950 (12.84—12.94). Efekt. dol. 65.25— 66.25. Curih Belgrad 7.75 (7.75-7.85), Budimpešta 0.0070 (0.006950—0.007050), Berlin 1.229 Italija 22.35 (22 30—22.35), London 24.2550 (24.50—24.27), Newyork 516.20 (51620— 516.70), Pariz 27.65 (27.81—27.87), Praga 15.5725 (15.5250—15.60), Dunaj 0.007250, Bukarešt 2.6750 (2.60—2.70). Dunaj. Devize: Belgrad 1067, Kodanj 12530, London 333700, Milan 3049, Nevvyork 70935, Pariz 3810, Varšava 13620. Valute: dolarji 70460, angleški funt 331900, francoski frank 3765, lira 3030, dinar 1059, češkoslovaška krona2128. Praga. Devize: Lira 146.5, Zagreb 507/«, Pariz 182"/,, London 159:30, Nevvvork 33.90. Zagreb. Hrvatska eskomptna banka Zagreb 109-110- Hrv. slav. zem. hipot. banka Zagreb 58.50—60, Jugoslovenska banka Zagreb 101—101.50, Ljubljanska Kreditna banka Ljubljana 223, Prva hrvatska štedionica Zagreb 875—900, Slavenska banka Zagreb 85, Dioničko društvo za eksploataciju drva Zagreb 70tt-72*50, Hrv. slav. d. d. za ind. še-čera Osijek 770—790, Narodna šumska industrija Zagreb 55, Guttniann 760—775, Slavonija 68, Trboveljska premogokopna družba tu 400—415, Vojna odškodnina 123.50—124, 7% drž. inv. posojilo 64.50—66. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. Celjska posojilnica d. d. Celj« 209—216, Ljubljanska kreditna bauka Ljubljana 222 (denar), Merkantilua banka Kočev je 125—128, Prva hrvatska štedionica Zagreb 890—900, Strojne tovarne in livarne Ljubljana 130—148, Trboveljska preinokokopna družba Ljubljana 445 (blago), »Splitc auon. družba za cement Portland Split 1400—1420, >Ni-lmg« . d. d. za ind. i trg. drvom Zagreb 63 (blago), 414 % kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 90 (blago). Dunaj. Zivuostenska banka 811.000, Alpi-ne 394.000, Greinitz 155.500, Kranjska industrijska družba 800.000, Trboveljska družba 448.500, Hrvatska eskomptna bauka 113.500, Leykarn 175.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 62.000, Guttmann 380.000, Mundus 855.000, Slavex 235.000, Slavonija 68.500. BLAGO. Ljubljana. Les: Bukovi hlodi od 3—6 m dolžine, beli, brez srca, brez grč, ogledano, za 100 kg, fko meja, 10 vag. 47.50—50 — (zaključek 47.50), hrastovi hlodi od 2.50—3 111, od 60 cm premera naprej, I. vrsta, ogledani, za m3, fko meja, 1 vag. 1000—1050 (zaključek 1000), hrastovi hlodi od 2.50—3 m, od 60 cm premera naprej, II. vrsta, ogledani, za m", fko meja, 1 vag. 700—750 (zaključek 700), hrastovi že-lezn. pragovi, 250, 25X15, fko nakladalna postaja, za komad 48, brusni les, po uzancah Ljubljanske borze, fko meja 240. — Žito i 11 poljski pridelki: Pšenica domača, fko Ljubljana 420, pšenica bačka, par. Ljubljana 465, koruza nova, def., fko Klenak, že v Ljubljani 175, koruza nova, par. Mitrovica, gar. 185, oves bački, fko Ljubljana 360, Laneno seme, fko Čakovec, dob. jan., 1 vag. 675—680 (zaključek 675), moka pšenična, bačka, 0, fko Ljubljana 680, otrobi drobni, fko Ljubljana 212.50, otrobi srednje debeli, fko Ljubljana 240. — Stročnice, sadje: Fižol ribničan, očiščen, b/n, fko Postojna trans. 505, fižol prepeličar, očiščen, b/n, fko Postojna trans. 580, fižol niandolon, očiščen, b/n, fko Postojna trans., 1 vag. 450—480 (zaključek 477.50), jabolčna marmelada v zabojih, fko Čakovec 2400. Novi Sad: Pšenica 400—405, kozruza 177 do 180, moka bazis »0« 595, otrobi 165, fižol | 430. Položaj neizpremenjen. SiSSSfSSHKHHHHe* t Vsaka drobna vrstica I>lr» l'SO ali vsoka beseda 50 par. Najmanjši 5 Dira. Oglasi nad devel vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! Koruzo zdravo, novo blago, se zopet dobi v vsaki množini pri FRAN POGAČNIK, Ljubi a- na, Dunajska cesta štev. 36. TFOlTICt kilogram po 25 lld|ilOl Din, in ČAJNO MASLO kilogram po 55 Din, pošilja po povzetju v vsaki množini Mljekarska udruga v Virovilici. 7742 Proda se LES 250 do 3C0 plm3 stoječega smrekovega lesa, dobrega za na žago in tesanje. Dražba se vrši 15. t. m. na licu mesta v Tirni, 1 uro nad žel. postajo Sava — ob 11. dop. POZOR! 3 PARCELE takoj naprodaj v najlepšem kraju Prul. Vsaka meri 500 do 600 m3, cena za 1 parcelo Din 50.000. Več: Prule St. 8. 2000 kron tistemu, kateri mi preskrbi kakršnokoli službo. Sem ,Slovenca« pod šilro »ELIJA« štev. 7775. PERJE kokošje, račje, a;o«je in gosji puh, oddaja vsako množino po z m e r ti i ceni tvrdka E. Vajda, čakovec Damske plašče najnovejši kroj, fini in navadni, razne športne bluze, mod. krila, domače damske obleke (Hauskleid), predpasniki iz klota, listra, sifona in kretona, tudi vse dam. perilo, kupite najceneje, ker ie lastni izdelek, pri F. in I. Goričar, »PRI IVANKI«, Sv. Petra cesta 29 — Ljubljana. UVOZNA tvrdka lesa želi stopiti v zvezo z resnimi tvrdkami, ki imajo svoje lastno podjetje žaganega lesa: jelke, smreke, kubovino, hrastovino itd., zlasti take, ki morejo dobaviti od 20 do 30 vagonov mesečno. - Resne ponudbe sprejema MARIO BUDA — Ljubljana, Slomškova ulica 14. 7710 Prvovrsten "trgov. Tjcftiudjiica manufakturistinja išče mesta kot prva moč. Ima dolgoletno prakso in je zmožna povsem samostojnega vodstva, - Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »PRVA MOČ«. 7794 lannnHanMiiaaiaanB' Domski klobuki nakiteni, od 100 do 150 Din, baržunasti nakiteni od 200 do 300 Din, velour svileni po 200 Din. Oglejte si izložbo! HORVAT, modistka — Stari trg. i t^miVimim ■Železni ŠTEDILNIK prodam. - Naslov se, izve v upravi lista pod štev. 7773, PEKARIJO vzamem v najem. Ponudbe na upravo pod: »Pekarija«. Iščem LOKAL v najem za trgovino meš. blafia. - Ponudbe na M. HROBAT — Pievalje, Kor. NAJBOLJŠA REKLAMA so oglasi v »Slovencu«. Perilo za dame in gospode Sr«Tr. po najnižjih cenah Primerna božična darila n. mešovcc, Canharjevo nn nator. I barve, Črnila, lake, kit, emajle, Čopiče in zajamčeno čisti firneZ najboljše kakovosti nudi družba z o. z. Medii-Zankl Maribor Ljubljana Novi Sad podružnica centrala skladišče Tovarne Liublfana — Medvode. Izšel je dr. Vetljavec: Obsega 404 strani in okrog 5000 besed. Oblika enaka, kakor itatijansko-slovenski del. Cena 70 Din trdo vezan. Prodaja KATOLIŠKA KNJIGARNA V GORICI. Nudim vpletke (kite) lasne obročke, Barvan|e lis t Oreal Hene. M. PODKRAjSEK frlier z a dame in gospode mmmuM , popolni" ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI Pridite! Poglede! ObCudu]te! Peri z zrakom 1 Zaradi velikega navala in na željo gospodinj podaljšano za nekaj dni! Nekdaj! Sedaj! Zakonito zajamčeno! Češkoslovaški patent Patent prijavljen! Poskusno pran*e o Lšnbifarci Pridite Pridite psfib, dne 12. decembra sobote, dne 13. decembra ponedereh, dne 15. decembra v dvorano »Narodnega doma" v pritličju oh 4 url pop. ali k drnenmu* poskusnemu prunjil oh 6 uri pop. in prinofiifco seboj /.a VHiik sluon.j noki> j umazanega perila Aparat Rtan« liin Din in so lahko takoi kupi in "dnem Troti 7Jilo/.itvi stroškov dam aparat 24 ur na poakuinjb in vrnem denar, ko bi no ugajal. Velik uspeh v Mariboru. Zagrebu. Subotici. kakor tudi v Češkoslovaški in Avstriji.