Tečaj 1.
I Ljubljani 17. grudna 1857.
EAst .SI.
Rožiču i ea *)
/.
Polnoči je. Va betlehemski planjavi so cede zbrane. P o H visokim
Prevešam spi res t pastirjev, sedmi pride.
Pastir
..Oj bratje vstauite! Ni časa zdaj spati:
V eselo novico povedat' vani imaoi: Sim pasel ovčice tam blizo na trati.
Ob griču, kjer vsekana v sivkasto skalo Prctemna votlina stoji, (Saj vem . de poznate jo vsi".)
_0h čuda! 'z nje zarja nebeška se sveti.
Votlina vsa — vsa je v presvitlim plamenu z nje slišal duhove nebeške sim peti;
Glasov: pa tudi v višavi donijo: Oj. slava na nebu Bogu. Na zemlji pa blagor mirti !*'
Vstanite in z mano tecite pogledat. kar ži\i še človek ni vidil na svetu: Pribečal. pritekel sim torej povedat.
Nikarte preljubi, nikartc zdaj spati! Hitite tje v hlevček tud' vi. Nebeško se čudo godi**.
Drugi pastirji, se predrainljajoci:
--Kaj hodiš nas klicat i/ sladkiga spanja !
Kar slišati viditi >c ti je zdelo. \ se bila prijetna je morde le sanja.
Glej. luna ko serp iz za verhov se dižc In oven visoko stoji. Preteklo še ni polnoči—*.
Itrugi pastir.
-Glej ravno tud meni sc zdaj jc sanjalo.
Ko prišel budit si nas z sladkiga spanja De pasem ovčice pod sivkasto skalo.
Dc vidim v votlini otroka in mater. In mali in »in de sta bla , Ko luna in »i.iuce lepa**.
-Pa .»anja ta. menim, de ni bla resnica.
Le hodi in pusti nas spati v miru. In kadar na nebu bo svitla danica
In druge že zvezde počasi gasnile. In vidil boš zarjo svetit'. Le pridi nas s spanja budit!**
Pervi pastir
-Oh nisim ne spal, verjemite besedi. —
Le berzo tje čuda pogledat hitimo! Naj eden na straži ostane pri čedi,
Berž vidili bote. de res je, kar pravim-4
Dražba pastirjev.
—Te prosimo lepo, preljubi naš brat Le pojdi, in pusti nas spat!uu
') Podamo precej celo to lično dramatično božičnico. za ktero smo gosp. pisavcu prav hvaležni, de bo še dosti časa, kjer bi se je hotli šolci ali drugi za jaslice naučiti. Taka sveta igra bi bila priserčno božično vpelje	Vr.
/* daljine se slisi angelsko	petje Pastirji se rstrasijo.
Oj slava na nebu	Obljubil je takrat
Bogti naj doni;	Usmiljeni Bog.
In mir bod' človeku.	Poslati Mesija.
Ki sveto živi.	Resnika nadlog.
Ves rod ga je čakal Let tisučkrat štir: /dih vanja jc konec: Prinesemo mir.
Adama iz raja
Pregnali smo bli: Gospod se je vsmilil Zdaj grešnih ljudi
Devica spočela.
Rodila ga jc: Obljubljen' Mesija Na zemlji je že.
Družba pastirjev.
Al slišimo pravo, al uho nas moti?
Od kod sc razlegajo mili glasovi? Kaj svitla pomeni lam luč v temoli?
Posebniga kaj se tam mora goditi. Resnico je pravil Tadej . Prepričani tega smo zdaj. Star pastir.
Vetriči pihljajo. In zvezde migljajo
Na stropu nebeškim: — Ovčice. k o/, lici In kravce. voliči
Sc pasejo mirno; —
Angelj v beli obleki stopi med pastirje. I ngetj.
Oj slava na nebu .
Prestava Bogu! \ »im blagim zemljanam. Pa oljka miru
Pastirji prestrašeni.
O. čudna prikazen
Nebeška je to. N»> sme je pregledal t loveško oko I ngetj.
Je majliin. ubogim.
V daljini samotni. In noči tihotni
Kaj prtje pomeni? Kar pasem tu cede. Se take besede Ni slišati bilo.
Predragi pastirci.
Ne bojte se ine. Moj prihod na zemljo Veselje je le.
Obljubljen' Zveličar
Na zemlji je zdaj. Odklenjen človeku Nebeški je raj.
Pri Davidov m mestu Tam hlevček stoji. In v jaslicah Detik Preblagi leži.
Angelj zgine. pastirci sterme in se pogledujejo; — tihota Družba pastirjev.
Od jutra in tje do zahoda Oats t i naj in hvali Gospoda V .-c kar je ustvaril na svetu !
Pem	Drugi.
In solnce in luna	Doline, pogorje.
Bod pesniška struna	In višnjevo morje.
In hvali Gospoda!	Hvalite Gospoda!
Al večni je Bog; ..Oii*4 rešil človeka Bo večnih nadlog.
Pohlevni pastirci.
Hitite le tje Tam vaš je Mc-ija: Pustite ovce.
Oj srečni pastirci.
Oj srečno oko! Pokazal Sin Božji \ ain pervim sc bo.
Peti. Duhovi nebeški. Jeziki človeški. Hvalite Gospoda! Šesti. In cimbal zvonenje. In citer bemenje, Naj hvali Gospoda!
Tretji. Tekoče vodice. Va* ribe in tiče H val i; e Gospoda! Ceterti. In blisk in gennenje. In vetrov versenje, Hvalite Gospoda!
Sedmi. Pastirske pišale Donite mu hvale, Hvalite Gospoda!
Družba.
Od jutra do solnca zahoda Časti naj in hvali Gospoda Vse. kar je ustvaril na svetu! //. Sklep. B c 11 e h e m h k i h I e v i c.
V njem Marija in Jožef: — v jaslicah lezi Dete Jezus. — obdaja ga nebeška sritloba. — angelj s ki glasovi. — pri vratih klečijo pastirci, ter si z ritkami obličje zakrivajo Družba pastirjev.
Pred tabo. Jehova. klečimo v prahu. t Nc upa se tebe pogledat' oko; Človeški jc jezik preslab in nezmožin. Nebeški duhovi naj slavo pojo.
Angelski glasi.
Bod' slava na nebu Bogu. Zcmljanam pa palma mirii! Družba pastirjev.
Preslab je nas jezik človeški, to vemo.
1'boge pastirre pa slišal boš nas: Zatorej ti strinjeno pesem pojemo. Ti skupaj hvaležni povzdignemo glas: Oj Dete. rojeno	Od sveta st varjenj a.
Vsim' svetu v veselje!	Tak lepa nobena
Te Abraham čakal,	Ni bla kot nocojna:
Tc Izak je želel,	Nocoj je rojeno
In Jakob hrepenel	Nam Dete premilo
Po Tebi je davno.	Vsim' svetu v spravo.
Kar Davidu kralju,	Oj Dete nebeško.
Kar našim očakam	Bod' v veke češeno!
Ni dano blo vidiV.	Pred tabo ponižno
To vidimo danes	V prahu klečimo,
l bogi pastirci.	Bod' hvaljen Mesija!
Kar teklo noči je	Vse čase vpiino!
Angelski glasovi.
Oj. hvala v višavah Bogu Na zemlji pa blagor inirii!
Janez Bile, sedmošolec v Reki.
JEvdokifa.
(Dalje.)
Pulherija ji obljubi, de se bo to že storilo, in de naj pride v kakih dneh. Med tem je poslala v Atene vprašat, kako je Atenaida kaj živela, in je dober odgovor prejela, zakaj poprešnje življenje je sadika prihodnjiga djanja.
Za zagrinjalam sta stala Teodozi in njegov prijatel Pavlin, ko je Atenaida zopet prišla k cesarici, ki jo je na zadnje vprašala, če bi hotla pri nas ostati in cesarja vzeti. Ne ve, de se je tega devica silno prestrašila in vsa zaru-dečela, kar si kej taciga nikdar ni domišljevala.
Teodozi zad zagrinjala gleda in posluša Atenaido, je ves ginjen od njene blagosti, duha in priljudnosti, in kmalo je bilo vse dogovorjeno. Nevesta pa je bila še neverna, je mogla torej v edinozveličavni veri podučena biti, in potem je bila keršena z imenaiu Kvdokija ali priljudnost. »Sedmi dan I. 121 je bila cesarjeva ženitnina in Kvdokija cesarica. Taki zakon je od Boga sklenjen in ima blagor od zgorej; ker veliko mladenčev in mladenčic samih vse prezgodej zakon obeta in sklepa brez previdnosti in prevdarka zoper voljo Staršev, ni žegna od Boga in zgodi se, kar je Bog ob Noctovim času rekel: „Moj duh ne bo pri tem rodu ostal, ker je meso". Nikar se sami ne ženite.
in same ne možite, ampak čakajte, de bo Bog vas v ta stan djal, ker njemu je skerb za vas; poslušajte svoje starše, in to z vso močjo skerbite, de bote s čistim in sramožlji-vim življenjem se vredno pripravljale za ta težki stan.
Bere se, de sta se brata skrila, ko sta slišala, de je nju sestra na cesarski sedež povikšana, ker sta mislila, dc se bo zdaj nad njima zmaševala, kakor se vsi hudobni boje.
Srečna je bila Evdokija, s take nižave na tron povikšana, pa tudi učena v lepoznanstvu in uterjena v keršanstvu, se ni prevzela v svoji sreči. Srečen Teodozi pri taki ženi in pri Ukini prijatlu Pavlinu. Srečna tudi je bila Pulherija ker sc je ta dobra duša sreče veselila, ktero ji jo je bila ona vsadila. Teodozi je pravično vladal, Pavlin, od stopnje do stopnje v cesarski službi povikševan, je na nar pervi stal. Cesaričina brata sta bila tudi na dvoru; zares dobri dnevi so jim tekli v prid ljudstev in sv. Cerkve. Pa nobena sreča ni stanovitna na svetu; po dolgi sreči pride dolga nesreča, po veselji žalost nastopi, in Bog svoje ljubljence z nadlogami in s pelinovim jjitjeiii poskuša, ker ravno s tem se pokaže, kaj je v nas. Cez dvajset let, kar je bila Kvdokija na dvoru, je navdal hudobni duh iz pekla, ali prav za prav, kak ves spačen človek, Teodozja z natolcevanjem, kakor bi pobožna cesarica in Pavlin kaj med sabo imela, kar pa ni bilo res. ampak hudobno umišljenje. Pa ni čuda, sej ravno ta peklenski duh je bil tudi že popred sveto Pul-herijo, angela varha Teodozjeviga, s cesarskiga dvora spravil, de je šla stran na deželo in je tam v premišljevanji Božjih reči sama za-se živela.	(K. si.")
Ogled po Slovenskim.
/s Ljubljane. Marsikdo, ko je bral postave nove družbe Marij niga neomadežaniga spočetja v podpor o katoličanov na J u t r o v i 111, si je morebiti z naiui vred mislil: Zakaj bi se k temu lepimu namenu še molitev za spreobernjenje turkov ne pridružila, ker se to dvoje tako blizo strinja? Ker je bila v Danici že pred nekaj časam enaka misel, namreč za spreobernjenje turkov moliti, sprožena, smo to željo predsedniku nove družbe razodeli, kteri je tole odgovoril: „Vaša misel, z molitevjo za kristjane tudi molitev za spreobernjenje mozleminov striniti, ima na pervi pogled nekaj dopadljiviga. Pred včerajšnjim sim jo torej odboru naznanil. Rekli so pa enoglasno, de to sc ne strinja dobro. Cpam, de vzrok bo jasin vam in tistim gg. duhovnam, kteri so bili te misli. Naša družba namreč ima biti podporna in ne misijonska družba, tako kakor je leopoldin-ska družba za severno Ameriko; s tem pa bi jo naredili za misijonsko družbo, desiravno bi za namen, ki ga taka družba ima, ne mogli kej storiti".
Vprašanje. Pri več bratovšinah stoji pogoja, letni donesek v denarjih plačevati; pri nekterih je donesek maj h i 11, pri nekterih je večji. Tako pri bratovšini sv. Leopolda za Ameriko, pri bratovšini Marije Device za Afriko, pri bratovšini sv. Marije prečistiga spočetja za Turčijo in Jutrovo, letni donesek prihaja na en goldinar, za marsikako pobožno osebo ne majhen dar. Ali z manjšim d a ram zamore bratovšina s svojimi odpustki komu veljati? ni nepotrebno vprašanje, ker nasproti stoji vodilo: „{Juodnon est in Bulla, non est in praxitt.—r.
Slovenski Romar, ki smo ga unkrat omenili, je sicer nekoliko pozno priromal, opertal pa se je res z blagam, ki je ravno tako mično o sv. Ju rji in o sv. Martinu, kakor zdaj o Božiči, ter je koledarski del le. bi djal, priklada k rletuikuu. Pratiko v njem jc g. Hicinger opilil in nadopolnil. Od podob raznih zamureov, njih liis itd. ne bomo govorili, nuj jih vsak sam pregleduje; tudi ne bomo pravili, kaj je pisano od rljublj. močvirja". ,,Zirov-covu, od „Križne goreu itd., naj le slehern sam bere: od lepih pesem, kakor: ..Sercu Jezusovimua. rBcnedicite .Manam". ^Deviški venček-' in zastran „sv. mučeneov sloven-
ske zemlje" le tihi povejmo bogoljubnim sercam, ki ljubijo besedo Božjo; — pa tudi preglasni ne bodimo, kaj ..Slov. Ho m ar" v kerčmi in „pod lipo" govori, ali že celo od „stongrajtarja — falota" in „godcov" itd., de bi kje ,,Koledar" vse prehitro ne pošel, in bi ga daljni kerčmarji, kramarji in župani pri Ničman-u več ne dobili, ki ga tudi žele. Le memgrede opomnimo, kar je „Romaru pri unib ,,godcihu zgrešil; — de sta bila namreč bas iu trobento, s čimur sta bila ljudem v spotikljej, za zmirej na kol obesila, ter sta, prestrašena v mertvaški kapeli, pokoro delala za svoje godčevske napake, zlasti ji je peklo za toliko mladih sere, ki sta jih bila z godstvain za slabe drušine in plese razvadila. Denara pa, ki so ga bili razbojniki popustili, nista med seboj delila, temuč sta pozvedila, kje je bil pokraden ali poropan, ter sta vse na tanko povernila. Sc ve, de za to poštenje ji je bila dobra ,,terna4* doletela, naj boljši terna pa je bilo njuno poboljšanje — redka reč pri godcih! — Koledar je podučljiv, mikaven, kratkočasili in spodbudljiv, pa tudi dober-kup: sama cerkev sv. Petra je vredna 6 zlatov, in ne le (> šestič kakor celi koledar.
Iz Reke, 14. grud. V duhovnim življenji pač ni postanka. Tu ne počiva ne posamezni človek, ne mati katoliška Cerkev, ki vedno tihe, pa tudi očitne slovesnosti napravlja in obhaja — v dušni prid svojih ljubih otrok, de bi vsi gledat prišli in se zveličali. V hitrim teku časa prišel nam je spet sv. Advcnt, veseli spomin perviga prihoda Kristusoviga in vedna trobenta (klic) druziga. —veseli čas. če sc spomnim otročjih let iu domovine svoje, v kteri se v stoterih cerkvah pri zornicah tako lepo Marii čast in hvala prepeva!
Pred praznikam sv. Frančiška Ksav., ki ga mesto Reka kot svojiga druziga patrona časti, je bila v šent-Vidski cerkvi devetdnevna pobožnost. Bila je v ta namen vsaki dau pred lepo ozališanim velikim altarjem, s podobo sv. Frančiška, ob 10. peta maša, popoldne o poli petih pa litanije in blagoslov. — Praznik neomadežaniga spočetja D. M. je bil posebno na Tcrsatu kaj lepo obhajan. Pri vsih cerkvenih opravilih, zjutrej iu popoldne, je hilo toliko ljudi, de je bila gnječa, kar očitno priča, kako zelo ljudstvo časti Marijo brez madeža spočeto. — Tukej so v farni cerkvi pete zorne maše, v podružnicah so samo tihe.
O vremenu se res nisim zmotil. Zares je tako lepo in top! i, de je veselje. Vsaki dan meri toplota 10 do 13° R. na solncu. Noči pa so zares merzle.
Razgled, po kersanskim svetu.
Hudoba brez preneha ljulikoseje! V Bački na Ogerskim hoče neki Kalmar novo krivo vero na dan spraviti, kteri si je v pomoč pridobil 4 različne ljudi: eniga katoličana, eniga greka (nezedinjeniga), eniga kalvinarja in eno Iuteranko. Imenujejo sc naslednike Kristusove, in nočejo nič vedite od cerkve, šole in duhovnov. Oslepljeni bodo podučeni, in ako to ne pomaga, tudi kaznovani. (Cvrill Meth.) — V So I in grad je bi! 28. u. m. prišel škof in misijonar v lndii, v. č. g. A nas t. Ha rt man n, ki se je po kratkim popotvanji po Avstrii skoz Rim v Indijo pover-nil. — V D o r t m u n d - u na Nemškim je mlada gospodi-cina Frančiška Schiffer vstanovila katoliško napravo za zanemarjene otroke, ki se imenujejo „EIizabetiše". Iri leta je z mnogim trudain in junaško keršansko serčnostjo darove v ta blagi namen zbirala, ktere so ji visoki in nizki radovoljno dajali. Blage serca povsod spoznajo, kako potrebne so take naprave, v kterili se mnogi zmed tako spri-denih m zgubljenih otr«'k vender šc poboljšati zamorejo. — Tudi v Bratislavu je enaka dobrotna naprava, „hiša sv. Iledvige". za zanemarjene iu zapušenc katoliške otroke, v kteri sc 30 otrok uči, redi in hrani, in dobila je poslednji cas pravico, si lastno premoženje pridovati in dedšine sprejemati. — M o n a k o v s k i vikši škof opominjajo svoje podložne
y pastirskim listu od ti. u. m., de se za hostije ne sme drugo žito jemati kakor le pšenica, iu pšenična moka se mora le od prav varnih kupcov jemati; ravno tako natanko de se mora na vino paziti, de ne bo kako popravljeno ali kaženo, in dc sc ne sme torej od kogar si bodi jemati, ampak Ie iz prav zanesljivih hiš. zmed kterih so nektere imenovane. — V Rheims-u na Francoskim je bil 25. u. m. posebni ali pro-vincialni škofovski zbor dokončan, pri kterim so bili 4 su-fragani s svojim metropolitam in velika množica bogoslov-nikov, korarjev in generalvikarjev. Sklepi so zadevali večidel izpeljevanje že v poprejšnjih dveh posebnih zborih storjenih vstanovitev. L. 1860 se bodo zopet zbrali. — Iz Angleškiga primerek nam kaže, kaj de prismojenim ali pa na-puhnjenim ljudem vse na misel pride. Ne davno umerla atigličanka je poročila v poslednji volji, de naj se njeno truplo po smerti mazili in sedeče na stolu v rake dene: ob enim je zapisala sto tavžent frankov (frank plača 23 kr. sr.) za tistiga, kdor bi let, in dan pri nji v rakah cul. Ze se jih je dvajset za to službo glasilo, ali slehern jc k večimu tri dni prebil; le eden je IT dni sterpel, tode IS. dan je v vodo skočil. Javalne bo kdo tih 100.000 frankov dobil. — Kaj bi bilo pametniši, ko hi hila te franke stoterim tavžentam angleških ubogih zapustila!
Tafe*
xvcto živeti in zveličano umreti.
(Dalje.)
Ker ste saino dve poti, pot v pogubljenje in pot v večno življenje, torej moram naj popred na pot življenja stopiti, de se zveličam; ker če poti greha ne zapustim, sim čisto prepričan, de nc morem zveličan biti. zakaj pot greha v pogubljenje pelje.
Ko na to pot zveličanja stopim, se moram pred vsim drugim svojih grehov in hudih nagnjenj očiševati. potlej bom zamogel po poti čednost zmirej dalje iti in se v Božjim spoznanji in v spoznanji njegove postave bolj iu bolj razsvetliti, ter se čezdaljc bolj na tanko z neskončno dobroto, s samim Bogam skleniti in z c d i n i t i; pot o č i-šcvanja, pot razsvitijevanja iu pot zedinovanja moram tedaj, po nauku duhovnih učenikov, nastopiti in dopolniti, de se zveličani.
Očiševanje se godi v zakramentu svete pokore. Neizrečeno dobrotljiv in usmiljen je vender Gospod Bog. ker je to duhovno kopel za nas napravil, dc se zamoremo iiesrečniga greha znebiti. Kako hudo je žc na tem svetu v grehu živeti; kako to vender peče! Kej hi bilo šc le v večnosti, ako se greha nc znebimo! Iii kako majhin je trud. ki ga tukaj imamo, ako ga primerimo s preblaženim sadam svete pokore. — Tode pri ti reči jc treba več moliti, kol učiti in učiti se, torej hočem do prihodnjič vsak dan nekaj moliti, de bi mi Bog dal milost na pot oči še vanj a stopiti, in prav rezno hočem prevdarjati, kako de bom to napravil: Bog mi pomagaj! dc ne bo samo pri volji ostalo.
Sveti Ignaci nas opomni, kako neskončno dobroto in Ijubeznjivost smo razžalili, ko smo Boga razžalili; on pravi: Razžalili ste Njega, ki jc tako dober sam na sebi. de bi ko bi ga zamogli hudobni duhovi ... razodetiga gledati, bi bil slehern zmed njih prisiljen, ga hrez vse primere bolj ljubiti, kot so ga vsi skupaj sovražili; šc vee: ko bi mogli za njegovo ljubezen šc en nov pekel, poln terpljenja, prestati; bi vender vsak zmed njih vesel ta novi pekel nase vzel, de bi ga še bolj ljubil iu dc bi ga kar nič nc razžalil, ker z enim glasam bi spoznali, dc vse to ska-zovanje ljubezni ni nič v primeri s tem. kakor la neskončna dobrota zasluži ljubljena biti. Taki tedaj jc Gospod, ki ste ga razžalili. (I). si.)
Pogovori z gg. dopisovavei.	Duhovske zadeve.
V. č. g. A.: S posebno hvaležnostjo vse prejeli. —	V ljubljanski škofii. Gosp. Jan. Dovič, duh.
G. P. v (i.: Prav lepa hvala! Le večkrat kej. — G. L.:	pom. v Loškim potoku pride v Mozelj; g. Jož. Lukanc.
Imate prav; tode za zdaj... — G. II.: (iratias! — G. B.:	duh. pom. v Mozeljnu, v Loški potok.
Bo kinai. — G. —r.: Kavno kar prejeli.	-
Naroiievanje
na
za leto 1858.
Zdaj zdaj ho konec stariga, le urno k naročilu za novo leto 1858, de se ne zamudi, zakaj Danica hoče in želi v prid blagim Slovencam tudi nadalje izhajati, ter z Božjo pomočjo svoj XI. tečaj pričeti, desiravno ne vsak teden, kakor dosihmal, ampak vsaki drngi četertek na celi poli. Tako namreč je po nasvetu množili za zdaj razločeno, de se v tih težavnih časih nas potrebni cerkveni časnik ne podraži, iu de si ga tudi bolj ubožni in priprosti oskerbeti zamorejo, med kakoršne se čezdaljc bolj in bolj razširja. Je jih sicer veliko, ki je bodo le neradi pol četertkov skoz leto pogrešali, in ni brez glasov, ki bi jo mar po dvakrat na teden radi imeli v poviševanje cerkveniga življenja in pobožniga duha med ljubimi Slovenci; pa naj bo za tega pol leta, kakor je določeno, bomo vidili, kaj potlej Bog da iu kaj bo želja častitih bravcov, — sej prenaredt se lahko, kadar je.
Dajali bomo tedaj na drugi četertek po celo polo. s činittr se bodo daljši spisi manj tergali, tudi ..ogled'4 po Slovenskim in „razgledtt po svetu bota bolj skupaj in v lepšim redu, in nekaj prostora bo po na polkrat odbiti glavi in večkrat prihranjenih napisih pridobljeniga.
Ak o bo toliko naročnikov, de se bo uterpelo, bomo z drugim listam po novim letu začeli prikladati že omenjeni: „Gospodov govor na gori", razlagan od sv. Avguština, podomačen po visokočastitim gospodu Mih. Verne-tu, teržaškim proštu, ki so nam že lani dotični spis v ta namen dobrotno podelili, in iz česar bodo lične bukvice 6—7 pol.
Ako je vredno, še pisave omeniti, Danica tudi nadalje sicer sploh ne bo visoko letala, de jo bravec, tudi bolj priprosti, brez spotike zamore umeti; vender bo pa vedno skerbna za jezikoslovno lepoto in čistost, ter slovniško pravnost, in za napredek v domorodnim duhu, kakor dosihmal, še zlasti v pesniških oddelkih, de se vsakteri zamore tudi od te strani kej dobriga učiti. De se v pisavi ravna po stanovitnih oblikah, kakor je naj veči del naših cerkvenih in pobožnih spisov, kakor se natiska tudi novo sv. pismo, in kakor naše ljudstvo še vselej naj rajši bere, tega noben previdin ne more za zlo jemati, in gola presoja je, ako meni kdo. de ustno in slovniško poterjeni končnici— am in — iga (namero okorniših — oni in — ega) slovstvu ali napredku napotljej delate. Kdo se v nemškim nad tacimi ničcami spotikuje? Ali poglejmo na CVško in Slovaško, kjer v naj boljših listih vmes se celo nemške čerke najdemo, ko so ljudstvu ložji in bolj priljubljene. Cerka je le lupina, duh je jedro.
Blagom»M-čnim našim pisavcam, ki so z veliko ljubeznijo Danico podperali, priserčno hvalo •»d nas v imenu vsih ljubili bravcov, kakor tudi liaročnikani, ki so nam od mnogoterih strani večkrat svojo ljubezen za Danico razodevali. Obojnim se še nadalje prav priljudno priporočimo, ne le za njih lastno pomoč, temuč de bi tudi novih bravcov in pisavcov temu cerkvenimi! listu v dušni prid si oven s k iga naroda pridobivali. V oziru zapopadka smo slišali glasov, de naj bi Danica več v cerkvene vede segajočiga naznanovala, in tudi sami imamo že davno želje, cerkvene šege in obrede začeli razlagati; tode ravno pretesni prostor nam kazi, ker pogosto še za nasprotne reči prostora primanjkuje. Storili bomo, kolikor se bo dalo, in tudi častite gg. pisavce prosimo, de naj bi se s priliko na enake vošila ozerali v svojih spisih. Sploh nam je ljubo, vošila častitih bravcov zvediti, in radi jim vstrežemo, kolikor koli se da in more.
Poslednjič še prosimo, naj bi slehern. prebravši to povabilo, blagovolil nemudama naročilo oskerbeti, de se zamore precej v začetku primerno število iztisov pripraviti, in nar ložej se pošiljanje v lep red spravi, ako naročilo ob pravim času pride.
Velja pa Danica:
Za celo leto v tiskarnici..............2 gold. — kr.
Za pol leta v tiskarnici ..............1 r>	n
Za celo leto po pošti...............2 „ 4(1 „
Za pol leta po pošti ...............1 v 20 „
Vrednistvo in Založništvo.