St. 47
Jst izhaja vsak da 8 raes®ce L 22.—,
6 50 vet — Pos?1 V Sirokostl 1 ko tstnrinice. zafiv*
tuin ctrmncitii pcsn
irsni, ¥ srtao,
vtoruarji 1920.
Posamezna številka 25 stot.
LetniK Li
raaen pwnc«i|k«. Naročnina: za 1 m*-,*- T *V,»-f.-ŠJ teto L 70 -	f
stot. — ogi.^r-	rftSo'u
2.—.
trgovske in r-1.20. oglase
za besedo, najtu-u.j L «.t
EDINOST
Uredniitvo io upravništvo: Trst (3), ulica S. Franccsco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost*.
Poduredntštvo ▼ Gorici: ulica Giosuč (^arducci štev. 7, I. nadsir.
Glavni in odgovorni urednik : prof. Filip Peric.
Zo našo gospodarsko Mtto
Naslednji dopis, ki smo ga prejeli ix vrst naših gospodarskih krogov z de-Ižele, objavljamo na tem mestu, ker Uma posebno njega prvi *PloSm> J*®1 ibrez dvoma veliko načelno važnost. {Preveč je naše časopisje vseh barv gre-mo v zadnjih letih s tem, da je vedno le tiU-nalo o obupnem gospodarskem stanju našega ljudstva, o propadanju kmetij in obrtnij itd., ne da bi istočasno tudi navajalo ogroženega prebivalstva k vztrajnemu odbijanju grozeče propasti. Gotovo je sicer, da je v opozarjanju na preteče nevarnosti v mnogih slučajih že tudi pol rešitve, toda samo tarnanje mora roditi tudi v področju drobnega gospodarskega snovanja demoralizacijo, to najhujšo sovražnico vsakega življenjskega razmaha.
Tudi na gospodarskem polju — kakor na vseh drugih — je neobhodni predpogoj za vsaj deloma uspešno rešitev trdna in neomajna volja do življenja in do zmage. Ona odločna volja, da hočem poskusiti vse, poiskati vse možne izhode, preden se vdam v naročje obupu ter prodam svoje od očetov podedovano imetje, da se preselim v tujino s trebuhom za kruhom v tuje kraje med neznane ljudi.
To je ona gospodarska borbenost, ki jo omenja in tako upravičeno priporoča naš današnji dopisnik kot neobhoden predpogoj za uspešnost našega snovanja na vseh poljih. Dopis, ki ga tu doli priobčujemo, je razveseljiv znak, ker kaže, da se naše ljudstvo po deželi zaveda tega dejstva. Seveda veljajo današnja izve j; nja le za nekatere okraje Istre. Gospodarski položaj se preveč razlikuje od enega okraja do drugega, da bi se moglo postaviti splošna pravila, veljavna -za vse kraje. Popolnoma pravilno ugotavlja to tudi naš dopisnik sam. Prav zalo fci bilo želeti, da bi njegov prispevek no ostal osamljen, temveč tla bi se oglasili dopisniki tudi iz drugih krajev s podobnimi nasveti za svoje okoliše.
Uredništvo.
t? * *
V	naših krajih, posebno pa v naši Istri se vir dohodkov naših kmetov vsak dan krči, davki naraščajo z vso naglico, plačevati je treba državne, deželne in občinske davke, zraven te^ra pridejo nepričakovano raznovrstne do-klade ali pa Se celo zastali ki iz prejšnjih let, na katere so naši kmetje že gotovo pozabili, tako da je na splošno dohodkov malo, izdatkov pa črez glavo. Dosti krajev je takšnih, ki si ne morejo pomagati in ne dobijo druge poti, kot da prodajo njivo, senožet ali živino iz hleva, tla za prvi moment zadostijo potrebam, ukazom in plačilom, ki jih tarejo vsak dan. Z eno besedo povedano: v tužni Istri g-ospodarstvo nazaduje. Če dohodki ne zadostujejo in se Blroški ne zmanjšajo, pride kmetija iz ravnotežja, se obremeni z dolgovi in gre rakovo pot.
več časa sem mislil na razne od-pomočke, kako bi se dalo na en ali drug način priti do večjih dohodkov. Prišel sem do raznih zaključkov, toda kmalu sem se tudi prepričal, da. bi v enem kraju bili dobri, v drugem neprimerni, a v nekaterih krajih bi ne prišli sploh v pošte v, tako da jc težko dobiti od-pomoček.
Za našo hribovito, skalnato Istro bi bil edini in po mojem mnenju najboljši odpomoček za našega kmeta, da se zopet povrne k ovčarstvu, kjer se le da. Sedanjo nad sto let staro pasmo pa bi moral zamenjati z drugo, ki bi skoraj podvojila letni dohodek vsakemu ovčarju.
V	Istri — posebno pa v gornjem delu — moremo pričakovati, da nam bo burja prinesla dobre rodovitne zemlje. Ravno narobe: burja brije in odnaša še to malo pest zemlje, ki so skriva za belimi stenami. Živinoreja stoji v naših krajih vedno na istem mestu in na druge odpomočke se naši kmečki trpini ne morejo zanašati. Naši ljudje pa imajo žal premalo korajže in odločnosti. V stiskali ne smemo iskati lakoj izhoda v zadolževanju in prodajanju posestev, temveč moramo biti tudi na gospodarskem polju in tu predvsem žilavi in — borbeni!
Da se zadolževanje prepreči, je treba' podvojenega dela in intenzivnega izkoriščanja vse obdavčene zemlje, tudi najslabše. Druga nujna potreba sta skrajno štede nje in varčnost. Najpriprav-nejše gospodarsko udejstvovanje za intenzivno izkoriščanje najslabše zemlje (katere imamo mi v Istri toliko, da ne vemo kam ž njo in kako bi jo izkoristili) pa jo — kakor rečeno — ovčarstvo. Žal pa se tej panogi posveča le malo pažnje. In vendar mora kmetovalec plačati davke od vse svoje zemlje, tudi od najslabše! Prav zato mora tem bolj gledati, da tudi od te zemlje dobi odgovarjajoče dohodke.
Ravno najslabša zemlja, tiste velike strmine in s kamenjem obloženi hri-
bovi, katerih v Istri ne manjka in ki drugi živini niso dostopni, se dajo z ovčarstvom izvrstno izrabiti. Ako bi se kmetovalci, ki posedujejo taka zemljišča (znano mi je, da ima v Istri vsaka vas na tisoče ha skupnega zemljišča) zopet oprijeli ovčarstva in si preskrbeli boljšo pasmo, bi prišel marsikak tisočak več v njihov žep in bi v vsej Istri znašal lepe milijončke lir na leto. S tem sem prišel do bistva tega, kar sem hotel povedati in na kar mislim že več časa ne kot strokovnjak, temveč kot priprost ljubitelj kmečkega stanu, ki me živo zanima vprašanje, kako pomagati kmetu v Istri do nujno potrebnih večjih dohodkov, da se njegovo gospodarstvo vzdrži v ravnotežju.
Sedaj si oglejmo nekoliko bližje ovčarstvo in njega koristi. Ovčarstvo je izmed vseh panog živinoreje najpreprostejše. Ono ne zahteva visokega kapitala in ne }»osebnega znanja. Ako ovčjerejec pozna glavna načela umne živinoreje, zlasti da skrbi za letno zamenjavo ovnov in da živali za pleme pravilno odbira, pa je dovolj, kot izvira iz rasnih knjig in časopisov, napisanih od tozadevnih strokovnjakov.
Kolikor sem mogel do sedaj ugotoviti, bi bila za naše kraje najboljša Jezerska pasma, ki je do sedaj kot najboljša priznana. Ta ovca, ki je vajena najslabših razmer, se je povsod vrlo dobro obnesla in udomačila. Odrasle živali od 2 let tehtajo 50—80 kg, ovni pa 80 -100 kg in tudi več. Živali so skrajno trpežne tudi proti boleznim. Zadovoljno so tudi z najslabšo hrano. Povoljno uspevajo na težko dostopnih pašnikih (s katerimi Istra in tudi en del Krasa prednjači napram ostalim pokrajinam). Trpežnost te pasme je tolika, da izdrži včasih tudi brez vode, samo da dobi jutranjo roso. Po zimi so zadovoljujejo z najslabšo krmo. Zelo v slast jim grejo okleški (frodelj).
Samice, ki se navadno plemeni jo še pred letom, kotijo, najčešče po dvakrat v lotu in skoraj vedno dvojčke, ki se razvi jejo vrlo hitro. (":reda se torej letno vsaj potroji.
Striženje te pasme, pri katerem je treba nekoliko ročnosti, se mora pravilno vršiti trikrat na leto in sicer v septembru, februarju in maju. Odrasla ovca jezerskega plemena daje pri vsakokratni strižnji povprečno pol kilograma prvovrstne volne, letno torej .l1. h—2 kg; so pa tudi nekatere, ki dajo do 3 kg volne na leto.
Iz zgornjih vrstic jo dovolj razvidno, da je io ena najbolj primernih pasem za nase kraje. Pripomniti moram še to, da je ovčarstvo zaradi hitrega razmnoževanja ovac, zaradi cenene prehrane in velike vrednosti volne zelo koristo-nosna panoga živinoreje, tudi če ne upoštevamo pri tem dejstva, da nam omogoča izkoriščenje najslabših prostorov, ki za drugo živino niti ne prihajajo v pošte v.
Kar se tiče dobave zgoraj omenjene jezerske pasme, sem se podpisani obrnil za pojasnila že na več krajev ter upam, da, boni v kratkem lahko poročal natančneje o tem. Naj omenim še, da se — kolikor mi je do sedaj znano — prodaja ta pasma po približno L 3.80 kg žive teže. Priporočal bi tistim, ki se za stvar zanimajo, naj bi poskusili naročiti po par glav, čim pridejo natančnejši podatki.
Ivan Pečar (Klanec), predsednik Kmetijske zadruge.
zicija in prostozidarji. Ameriški finančni krogi nikakor ne odobravajo te propagande, kajti Italija je že itak dobila velike kredite v Ameriki in bi odklonitev ratifikacije v senatu ne imela ni-kakega uspeha. Končno ne bi mogla ameriška vlada pripraviti Italije do novih pogajanj.
Senator Reer je na nedeljskem zborovanju v Newyorku močno napadal predsednika Coolidgeja in vse one, ki zahtevajo, da pristopijo Zedinjene države k mednarodnemu haaškemu raz-sodišču. Naglaša.1 je, da Društvo narodov ni bilo v stanu preprečiti vojne v Maroku in Siriji in da «italijanski diktator kopiči čet« z namenom, da vpade v Tirolsko. Vse države se neprestano oborožujejo ter gradijo z mrzlično naglico podmornice in letala.» Haaško razsodišče — tako je zaključil senator Reer — je le razsodišče Društva narodov.
Razpravi o slrljskem vprašanju
v mandatni komis|jft Društva narodov
RIM,'23. Mandatna komisija Društva narodov je danes razpravljala o francoskem poročilu glede sirijske vstaje. Današnja seja je trajala skoro do 1. ure popoldne. Francoski zastopnik Dc Caix je odgovarjal komisiji na stavljena vprašanja glede Sirije. Zdi se, da bo komisija pričela že jutri na podlagi francoskega poročila sestavljati zapisnik, katerega bo odposlala Društvu narodov. Iz francoskih virov se doznava, da bodo ta zapisnik sestavili štirje člani komisije in sicer: Van Hees (Holand-ska), Orst. (Belgija), Rappard (Švica) in Andrade (Portugalska).
Zaključki komisije bodo ostali tajni do prihodnjega zasedanja Društva narodov. Kljub temu pa je že sedaj opravičena trditev, da ni mandatna komisija niti v najmanjši meri upoštevala protestov sirijskih zastopnikov proti francoskim nasiljem v Siriji.
Danes ob 17. uri je Mussolini sprejel v palači Chigi člane mandatne komisije.
AftMa proti ratifikacij!
dogovora za poravnavo italijanskih vojnih dolgov v Ameriki
RIM, 23. Iz \Vashingtona poročajo, da se ameriški listi še vedno bavijo z vprašanjem italijanskih dolgov. Znaten del senata zastopa stališče, da se ne sme ratificirati ameriško-i talijanski dogovor za poravnavo italijanskega vojnega dolga. Ratifikaciji dogovora nasprotujejo tudi protifašistovske organizacije, demokrati, germanofilska opo-
ritir a pmlivi m\m leti
j avdijonci pri papežu — Mons. Perosi bo postal kardinal?
% * RIM, 23. Sinoči je sv. oče sprejel v .avdijonci osrednji odbor, komisije in podkomisije za proslavo svetega leta 1925. Predstavil jih je kardinal-vikar Basilio Pompilio. Papež se je prisotnim zahvalil v toplih besedah za delo, ki so ga izvršili za proslavo svetega leta, nakar jih je obdaril a posebnimi spominskimi svetinjami ter jim podelil apostolski blagoslov.
Glasom vesti iz vatikanskih krogov, bo v prihodnjem konzistoriju, ki se bo vr>ll aprila meseca, imenovan za kardinala poleg pariškega nuncija Cerret-tija tudi mons. Perosi, ki opravlja visoko službo v kongregaciji svetega urada in ki si je stekel velike zasluge za proslavo svetega leta 1925.
Dr. Nhtift otfpctonol v Rim
Njegovo potovanje v Pariz in Ženevo
BEOGRAD, 23. (Izv.) Z nocojšnjim prvim vlakom je odpotoval iz Beograda j u;;o slovenski zunanji minister dr. Momčilo Ninčić. Odpotoval je v Rim, kjer se bo sestal z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolini jem. Iz Rima se bo dr. Ninčić podal v Pariz, kjer se bo sestal s francoskim ministrskim predsednikom Briandom, nakar bo odšel v Ženevo na zborovanje Društva narodov.
Govori se, da je to njegovo potovanje v zvezi z njegovo kandidaturo za predsednika zborovanja Društva narodov, obenem pa se v dobro informiranih beograjskih političnih krogih U'di, da ima njegovo potovanje globlji pomen in da gre za «aranžman» med Jugoslavijo, Italijo in Francijo.
Preslan rotiva Svttearja Miletid rta Sadu
Notranji minister pri Pa&lču
BEOGRAD, 23. (Izv.) Jugoslovenski notranji minister Maksirnović je okreval in je danes poselil ministrskega predsednika Pašića, s katerim je imel daljši razgovor. Doznava se, da je St. Radić v Zagrebu demantiral vesti o žalitvah, ki da jih je baje izrekel na svojem zadnjem agitacijskem potovanju na račun notranjega ministra. St. Radić je isj&vil, da so tozadevna novinarska poročila netočna*
Prosvetni minister St. Radič ni danes še dospel v Beograd, pač pa bo prispel jutri
Danes namreč ni bilo skupščinske seje, to pa. radi tega, ker ae je v Novem Sadu vrSila proslava 100-letnice rojstva velikega srbskega rodoljuba in voditelja vojvodinskih Srbov, Svctozarja Miletića.
Odpotovalo je na to proslavo večje število poslancev, narodno skupščino pa so zastopali podpredsednik dr. Su-botić, tajnik Pavlović in dva radićevska poslanca.
Miletićeve proslave so se udeležili zastopniki iz vseh krajev in ogromna množica ljudstva. Ob 10. uri se je vršila svečana seja odbornikov vojvodinske občine, na kateri je~ nastopilo več govornikov. V imenu vlade je govoril minister za vere Trifunović, v imenu narodne skupščine pa dr. Subotić.
Trgovinska pogajanja mod Jugoslavijo in Angležk«.
BEOGRAD, 23. (Izv.) Angleški poslanik na jugoslovenskem dvoru je prejel od svoje vlade posebna navodila za pogajanja glede trgovinske pogodbe z Jugoslavijo. Obveščena je bilo o tem tudi beograjska vlada.
Pogajanja med angleškimi in jugosloven-skirai zastopniki bodo pričela najBrže že jutri dopoldne.
Velika poneverba na polten urada t v Litiji.
LJUBLJANA, 23. (Izv.) Revizija, ki jo je izvršilo ljubljansko poštno ravnateljstvo pri litijskem poštnem uradu, je razkrila veliko poneverbo. Poštna uradnica Zora Borštner je osumljena, da je obdržala zase nad 130.000 dinarjev denarnih poštnih, pošiljat e v. Tudi drugo uradništvo litijskega poštnega urada je zapleteno v afero. Uvedena je stroga preiskava.
m	—
Nepofiten grški bankir aretiran v Zagrebu
ZAGREB, 23. (Izv.) Zagrebška policija je danes aretirala nekega inozemskega veledefraudanta. Je- to neki grški bančni ravnatelj Spiridior Skiades, za katerim je atenska policija izdala tiralico, ker je osleparil lastno banko za 32 milijonov drahem in nato pobegnil s parni kom proti Reki.
Včeraj se je izkrcal na Sušaku in je danes zjutraj dospel z brzovlakom v Zagreb. Za njim je prihitel načelnik sušaške policije Ujčic in ga aretiral baš ko se je pripravljal, da vstopi v neki hotel.
Pri takojšnji preiskavi so pri Skia-desu našli čeke za več milijonov drahem in nad 1 milijon grških bankovcev. Nepoštenega bankirja so odpeljali na Sušak, kjer ga je že čakal grški policijski komisar, da ga zasliši. Izročitev se bo izvršila diplomatskim potoni.
Izid volitev na Romunskem
, BEOGRAD, 23. (Izv.) Semkaj je dospelo uradno poročilo, ki pravi, da so izmed 8704 občin znani rezultati voli-! tev v 6685 občinah. V 561 občinah so bile izvoljene celotne liste liberalcev; 'v 683 občinah je odnesla zmago opozicija, v 66 pa nacijonalci. Naknadne volitve se bodo vršile v 335 občinah.
V 63 mestih so zmagali liberalci, v 50 opozicija in v 3 mestih nacijonalci. Naknadne volitve se bodo vršile v 30 mestih.
Romunska vlada bo postavila spomenik ]ugosl. dobrovoljcem, ki so padli v Debrudii
BEOGRAD, 23. (Izv.) Romunska vlada je obvestila beograjsko vlado, da namerava zgraditi večji spomenik o-nim jugosl. dobrovoljcem, ki so j^idli V Dobrudži. Jugoslovenska vlada je to obvestilo vzela hvaležno na znanje in bo odposlala v Buka res t posebnega odposlanca zunanjega ministra, ki se bo z romunsko vlado podrobno* domenil glede spomenika in glede svečanosti, ki se imajo prirediti ob tej priliki.
Spor med francoskim senatom In zbornico
radi finančnih načrtov
PARIZ, 23. Finančna komisija francoskega senata je torej odobrila vladne fiskalne načrte,- ki jih je bila zbornica že zavrnila. Posebno velja to za pristojbine na plačilne zneske, katerim se je zbornica hudo upirala in jih zavrnila s 389 glasovi proti 112. Seveda je vsled tega zavladalo med vnetimi pristaši kartela veliko razburjenje in «Quotidien» n. pr. pise, da je tako postopanje finančne komisije senata protiustavno.
O načrtih bo senat pričel razpravljati v sredo. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo senat odobrit vse predloge, ki mu jih bo stavila njegova finančna komisija. Potemtakem bodo finančni načrti pozneje spet predloženi zbornici.
Na tak način bo prišlo do otitnega spora med senatom in zbornico. Kot vse izgleda, bo vlada stavila vprašanje zaupnice. Samo dve poti bi torej vodile iz sedanjega položaja: vladna kriza ali. pa nova večina, za katero so se nekatere skupine že izrekle, a pod pogojem, da se Briand za vselej odpove kartelu. Seveda bi tudi v takem slučaju bila neizogibna rekonstrukcija vlade, ker bi kartelski ministri gotovo podali ostavko.
Briand je včeraj zvečer razpravljal s finančnim ministrom in sprejel nato predsednika zbornične finančne komisije Maloyja in glavnega poročevalca Lamoure-uxa, katera sta ga opozorila na to, da bi nekatere določbe, ki jih je zbornica zavrnila in senat odobril, naletele pri zbornični finančni komisiji na hud odpor. Opozorila sta ga tudi na "posledice, ki bi jih tak spor mod obema zbornicama najbrže imel.
Kakor zatrjujejo, je Briand zagotavljal Maloyja in Lamoureuxa, da bo skušal na vsak način preprečiti tak spor in da bo, če bo treba, sam posredoval med obema komisijama oz. zbornicama. Vendar pa je poudarjal, da je položaj, v katerem se sedaj nahaja državna zakladnica, hudo težaven ter da je treba na vsak način dobiti novih dohodkov.
Demokratski klub senata, ki odgovarja klubu radikalnih socijalistov v zbornici, je danes z veliko večino sklenil, da bo glasoval za nove davke, ki jih vlada zahteva.	-v
Letalec ponesrečil
VERSAILLES, 23. Civilni pilot Petit je včeraj popoldne poizkušal popravljeni motor nekega letala nad letališčem v Coublayu. Eno izmed obeh peT rot letala se je nepričakovano odlomilo, tako da je letalo padlo na tla. Tekom padanja pa se je bencin vnel in ko so ljudje prih|£eli na mesto nesreče, so videli, da je nesrečni letalec našel smrt v plamenih.	1
Vojna odSkodnina
Tukajšnja finančna intendanca sporoča:
Čl. 1. kr. odloka-zakona od 10. januarja 1926., št. 47, ki je bil objavljen v «Gazzetta Ufficiale» • od 19. januarja, št. 14, določa sledeče: «Pri sporih, ki so nastali radi izvajanja združenega besedila od 27. marca 1919., št. 426 (vojno-odškodninskega zakona) in poznejših določb in za katere se je že uvedlo postopanje pred pristojnimi komisijami, se bo lahko ponovno poskusilo doseči poravnavo».
Poskusi poravnave v slučajih sporov, ki se nahajajo pred komisijami, o katerih je beseda v čl. 26. omenjenega združenega besedila, se bodo vršili pred finančnimi intendanti. Ako pa so pri sporu prizadeti finančni ali registrski uradi, se bodo vršili poskusi poravnave prod uradniki, ki jih za to določi finančno ministrstvo. Ako je prizadeta kot stranka finančna intendanca sama, tedaj se vršijo ti poskusi pred višjimi uradniki, ki jih za to določi ministrstvo.
Pri sporih v drugi stopnji, ki so nahajajo pred višjo komisijo v Benetkah, bodo vršili poskuse poravnave predsedniki posameznih sekcij omenjene komisije.
Imenovani uradniki zaslišijo stranke in določijo potem po svoji najboljši vesti konč novel javno ponudbo s strani uprave. Ako stranka ponudbo sprejme, se takoj sestavi tozadevni zapisnik. Z dnevom poravnave prenehajo obresti na podeljene predujme in odškodnina se izplača pred drugimi likvidacijami. Ako stranka ponudbe no sprejme, no bo financa nikakor vezana s ponudbami tekom nadaljnega postopanja.
Z ozirom na določbe omenjenega člena jo izdal osrednji vojnoodškodnirtski urad pri finančnem ministrstvu sledeča navodila:
Prošnje za ponovni poskus poravnavo morajo napraviti vojni oškodovanci sami in jih poslati v tajništvo ono komisijo, prod katero so nahaja njihova zadeva. Prošnja se napiše na prostem papirju (brez kolka). Čim prejme tajništvo komisije prošnjo, mora takoj obvestiti predsednika, da so ustavi nadaljnje postopanje. Pisarne okrajnih komisij pa pošljejo prošnje najkasneje v 10 dneh po predložitvi finančni inten-danci in jim priložijo spise, ki so nanašajo na dotični spor. Finančni intendanti povabijo nato prizadete vojne oškodovance, naj se zglasijo v njihovem uradu, da so poskusijo pogoditi. ^ V slučajih, ki spadajo v kompetenco drugih funkcijonarjev, pošlje intendanca. čim prej vso spise toni funkcionarjem, kateri sporočijo . intendanci čim hitreje podatke za poskus poravnave, tako da so prizadeti lahko pravočasno obvestijo.
Ako se poravnava doseže, se napravi zapisnik, ki ga podpišejo vsi prizadeti ali njihovi pooblaščenci. O sklenitvi poravnave se obvesti okrajna komisija, tla izbriše zadevo.
Ako ne pride, do poravnave, se tudi sestavi tozadevni zapisnik ter se pošlje takoj oni komisiji, pred katero se zadeva nahaja, da nadaljuje redno postopanje.
Vprašanje Sveta Društva narodov
«Matin» o stališču Francije
PARIZ, 23. O vprašanju razširjenja Sveta Društva narodov piše pariški «Matin»: če Francija želi, da bi tudi Brazilija, Španska in Poljska vstopile v Svet Društva narodov, želi to le radi tega, da bi odločitve Sveta imele večjo veljavo, da bi bila izvršitev locarnskih .pogodb zagotovljena in da bi ne bilo .nikako rivalitete med malimi in večjimi državami, ki imajo stalnega zastopnika v Svetu. List nadaljuje: švedska se upira razširjenju Sveta, in če se postavlja na tako stališče, ji nihče ne more kratiti te pravice. Čudno pa je zadržanje angleškega tiska, katero mesto da bi zastopalo kako teorijo —• izraža očitno nezaupanje v namene Francije. Francoska vlada jo Berlinu brez ovinkov povedala, da so naravnost smešni razlogi Nemčije, ki se upira temu, da bi tudi druge državo dobile stalnega zastopnika v Svetu. Nemčiji ni nihče obljubil, da bo samo ona deležna takega privilegija.
Japonska pa v tej zadevi še ni izrekla svojega mnenja; vse nasprotne vesti, ki jih je te dni širil tisk, so izmišljene.
Poljski tisk za stalnega zastopnika Poljske v Sveta Društva narodov
VARŠAVA,, 23. Poljski tisk šo zmerom z vso Živahnostjo utemeljuje zahtevo, da se tudi Poljski odkaže sedež v Svetu. «Gazeta Warszawska» piso: Locarnske pogodbe izgubijo za nas vsako vrednost, če ne dobimo stalnega zastopnika v Svetu Društva narodov. V takem slučaju bi se moralo razmerje Poljske do Društva narodov temeljito izpremeniti. *
Odpor Anglije
LONDON, 23. Parlamentarni odbor dolnje zbornice za Društvo narodov je sprejel .resolucijo, v kateri zahteva.
«£OINOST»
V Trstu, dne 24. februarja 1926.
da se ang leska vlada odločno upre kakršnikoli temeljni izpremembi Sveta Društva narodov in da dovoli, da se samo Nemčiji odkaže sedež v Svetu.
Tudi Brazilija hoče stalnega zastopnika
RH) Dfi JANEIRO, 23. Minister za cunanje zadeve je v zbornici izjavil, da •Brazilija zahteva stalen sedež v Svetu Dru&tva narodov. Dostavil je, da Bra-■ilija nje stremi po nikaki hegemoniji, Uiarveč želi samo pripomoči temu, da s** vpliv Društva narodov kar najbolj razširi. Zbornica je sprejela izjave zunanjega ministra z burnim odobravanjem.
Napeti odnošaji med Rusijo in Afganistanom?
BERLIN, 23. «Vossische Zeitung» je dobila iz Kabula vest. da so odnošaji med Kupijo in Afganistanom zelo napeti in da se je bati vojne napovedi. Te dni se je baje vršila pod predsedstvom emira odločilna seja ministrskega sveta. Več ministrov je glasovalo za to, da se Kusiji napove vojna. Ti ministri pripadajo baje «Mladim Afganistancem». Med njimi so zunanji minister Moha-
med Tarsi in trgovinski minister Abdul Hadje Kan.
V Kabulu so baje že začeli deloma mobilizirati in tudi Rusija zbira svoje čete na meji.
Pangalos v Solunu
Usoda aretiranih častnikov
PARIZ, 23. «Tempsu» poročajo iz Soluna, da je tja dospel general Pangalos in da je ob tej priliki prebivalstvo priredilo velike demonstracije, da mu tako izkaže svoje simpatije. Pangalos je imel govor, v katerem je rekel med drugim: Jaz se za Solun prav posebno zanimam. Solun je skrajna trdnjava GrSke. Macedonija je srce države, ki brez nje ne more živeti,-in ta država bi dala tudi svoje življenje, če bi bilo potrebno braniti to pokrajino.
Pangalos je tudi izja>vil, da je preiskava, ki je bila uvedena proti aretiranim bivšim ministrom dovedla do dokazov, ki jasno pričajo o njih krivdi in tudi o krivdi polkovnika Plastirasa. )?odno postopanje proti aretiranim vojaškim osebam se bo najbrže pričelo še tekom tega tedna pred novim vojaškim sodiščem, proti čigar razsodbi ne bo dovoljen noben priziv.
DNEVNE VESTI
t Attllio Hortis
da
se oglasijo v omenjenih prostorih dne
Včeraj ob 8. uri zjutraj je umrl tu	T* m- ob 730 za natančnejša obvestila.
Trstu senator AUiHo Hortis, znani tržaški! „ __ _ _ _	* redsednik.
znanstvenik-zgodovinar in politik. Rodili TT. Z* MV'}Predavateljski tečaj se bo sc je 13. V. 1850 v Trstu kot sin tržaškega j vrsl1, v »edeljotočno ob 9. uri v navadnih
odvetnika Arriga Hortis. študiral jev | ^^LZi, Trstu in Padovi. V tem mestu je položil:™.,, doktorat iz pravnih ved. Po dokončanih i ^ ' j .	p -
šolah je "postal biblijotekar tržaške mestne 'fctaicev. Hez._
knjižnice, kjer se je posvetil literarno-zgo-j
dovinskemu študiju. Izdal je nekoliko Iv tF£AShfiCI9 Žj^jlAilia znamenitih del o Petrarki in Boccacciuj M ■■ in drugih. Pozneje je postal ravnatelj j znane tržaške zgodovinske revije «Archeo-
Ii ftržaSke pokrajine
NABREŽINA.
(Prireditev veseloigre «Vocel».)
Že smo mislili, da je naš Dramatični krožek zaspal, ker se že toliko Časa ni oglasil, a nepričakovano smo zvedeli, da xa letošnji predpust vendar nastopi. In res smo ^ nedeljo dne 14. t. m. po dolgem času, menda po enem letu, spet prisostvovali dramatični prireditvi. To pot so naši vrli di-letariije spravili na oder Petrovičevo veseloigro «Vozel», ki je nepričakovano dobro izpadla. Skoro vsi diletantje so ko. >r toliko dobro odigrali svoje vloge. Venuar bi bilo marsikaj pripomniti in popraviti, toda opravičuje vse hibe kratki čas, katerega so imeli na razpolago za vaje. Prihodnjič bi morali pač nekoliko prej misliti
pa gospodarska beda, ki posebno tlači brezposelne Podgorce. Klicati bomo morali torej tudi mi, kakor stari Rimljani: Panem et circenses!
Da bi imeli le kruha dovolj, pa bi bili zadovoljni!
— V tovarni bodo te dni baje začeli zopet zidati. Priporočamo ravnateljstvu, da upošteva pri sprejemanju delavcev v prvi vrsti domačine, ki čakajo ie nekaj mesecev na delo.
BRIVSKI POMOČNIK, dobro izurjen, s* išče. Anton Ergaver, brivec, Ajdovščina.
233
BABICA, diplomirana, govori slovensko, sprejema dnevno. Bodolich. Via Madon-na del Mare 19, II.
Borana poročila.
DEVIZE:
Trst,33. febr. AmtUrdam od 995.— do 1005.— Belgija ed 112.76 do 113 26: Pari« 89 2C do 89.60 London od 121,—do 121.10 ; New York od 24.80 do 24.90; Španija od 3*9— do 354.— ; Šrica od 473.— d« 4d0.— : Atene od 35.50 do 3n M); Berlin
do 10.75
na vaje, ker bi se s tem marsikak pogrešeki od s ti; _ do _ . Bakareit od y0 ^ izgladil. Na splošno se je pa prireditev šeipra^a »d 73.50 do ' 73.83:" Odrska od 0.0347 do' pierej dobro izvedla. Tudi občinstvo, ki 0.;:;;M; Dun^j od —.349 do —.354; Zagreb od
je bilo pri tej predstavi v nenavadno visokem številu navzoćno, je bilo.js predstavo popolnoma zadovoljno. Povsod se je pa izražala želja, da bi se večkrat nastopilo na odru s kako slično prireditvijo, ker naši ljudje prav radi obiskujejo dramatične prireditve, ki niso samo zabavne, ampak tudi poučne.
Pred predstavo in med dejanji je svirala domača godba. Tudi ta je žela odobravanje, ker je nastopila s par prav lepimi koncertnimi točkami.
43.70 do 43.*.»'».
Heoačijske obveznice 68 65.
VALUTE:
1 rs t; 23 februaija. Avstrijske krone ol 0.0346 do 0.0352; dinarji od 43.5 - do	dolarji od 24.70
do 21.55; novci po 30 Frankov od 95.— do 9S — fout iterling od 120.80 do Vil,—.
HALI OGLASI
Dramatični odsek M. D. P. Danes ob
redna vaja. Prosim navzočnost vseh
Dva poskušena samomora.
Radi bede in nesrečnih družinskih razmer je sinoči liotela skleniti svoje raune z življenjem 31-letna zasebnica Terezija Padovan, mati treh otrok v nežni mladosti, stanu oča v ulici Maiolica št. 15. S tem na-
grafo Triestino». L. 1897. se je začel uveljavljati tudi na političnem polju. Od tega leta pa do 1. 1907. je hi I poslanec laške liie-raiiie strajike v dunajskem parlamentu.
Ko je izbruhnila svetovna vojna, se je v,	- k u n	svoiem stanova-
^^r^gj^^^jusB, vsuvats «s
končani vojni se jo vrnil v Trst,nje M Kma,u f . prihitel na lice mesta kmalu potem imenovan /.a senatoija km- ^ ki je Ivanovi izpral želodec
jje_\ine	____in jo s tem rešil iz nevarnosti. Iz previd-
kr^tt'^r^^^JiSt	»»* dal *«*><> P-Pe'ia1iPv me
dalo Italijanom našiJi dežel zadnje polsto-letje pred svetovno vojno.
stno bolnišnico, kjer bo v par dneh okre vala.
— 28-letni pomorski kuhar Marijan Co-melli, stanujoč v Barkovljah - Riviera št. 161, je imel sinoči odpotovati na daljše službeno potovanje po morju in bi se bil radi tega moral ločiti od svoje mlade žene. Slovo je ob takih prilikah seveda težko in tudi Comelli bi se bil rad prisrčno poslovil od svoje brhke boljše zakonske polovice. Toda par ur pred ločitvijo sta se zakonca
Pogreb dodatnih ur
Umrle so že tam okoli Božiča preteklega leta, ko je bil objavljen dodatni odlok-zakon k Gentilejevi šolski reformi, s katerim so bile odpravljene določbe te reforme glede pouka materinega jezika na ljudskih šolah. Sedaj fz neznanih vzrokov precej ostroVporekla! pa sc nam poroča, da je poskrbljeno To je Comeiiija tako hudo zabolelo, da je tudi za njih pogreb. UČna ravnatelj-i iz prevelike žalosti odložil potovanje po Siva so razposlala šolskim vodstvom morju jn se odločil za drugo potovanje, ki okrožnice, katere odrejajo, da sc imajnaJ bi končalo tam, odkoder ni več po-s 1. marca prenehati vsak pouk mate- kratka - v krtovi deželi. Dočim se je nje-rinega jezika v dodatnih urah. v koli:jgova z*na se	v mestu, se je on
kor še ni bil že do sedaj »udi dejanski
odpravljen. _
SVETOZVANČANKE
opozarjamo na nocojšnjo predavanje dr. j a Sar d oča o spolnih boleznih. Vršilo sc bo v društvenem prostoru Žen. dobrodelnega udruženja pri Sv. Ivanu. Začetek točno ob osmih. Predavanje bo trajalo 1 uro, zato se ga lahko udeleže tudi oddaljene članice. Vstop imajo le žene in odrasla dekleta. — * Odbor I). U.
Predavanje g. Margara,
predsednika prizivnega sodisča, ki se je imelo vršiti danes na tukajšnji univerzi, je bilo radi smrti senatorja Hortisa preneseno na pondeljek 1. marca ob 18. uri.
Iz urada Prt. dr. Mm\il v Trstu
Marija vd. Vončina - Idrija: Javljeni znesek ni bila doklada, pač pa pokoj*iiiv-ski zastanki za l«i mesecev (od 1. A. 1923. do 30. 6. 1924). Cista mesečna pokojnina znaša
1. 83.25.
Ne ozirajte sc na 4lruge, ker pri vsakem so drugačni pogoji, službena leta, Število članov družine, službeni fini in neskončno drugih okolnosti. Zato je tudi pokojnina višja ali nižja.
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
Finančni tehnični urad, ki se je bavil predvsem z odredbami glede žganjekulie in sličnega, se je preselil v ulico Carducci št. 6 (Gosposka ulica).
Ljudsko gledališče - Trgovski dom.
V	soboto 27. in v nedeljo 28. t. m. se uprizori Bevkova efektna drama v štirih de-jai jih «Materin greh». Snov te igre je zajeta iz kmečkega življenja in različni momenti, ki nas vodijo do razpleta drame, so tako fino zarisani, da so popolnoma resnični S to upr/zoritvijo gre delo prvič čez oder, na kar si bo gotovo priborilo častno mesto med našimi odrskimi deli. Med našimi slovstvcniki bo drama prav gotovo sprejeta z živim zadoščenjem. Tej prvi uprizoritvi bo jM-isostvoval tudi pisatelj.
Da se uprizoritev dostojno izvede, se nabavi nova kuliserija, katero izdela naš umetnik Čargo. Režijo vodi g. Košuta.
Razne skupftdine.
V	soboto popoldne so imeli organizatorji fašistovskega sindikaliama shod, na. kate-, rem so nagovarjali delavstvo Brunnerjeve tvornice, naj pristopi v fašistovske sindikate.
V	soboto predpoldne so pa bili vabljeni učitelji goriškega okraja na shod v dvorani cZlatega angelia». Ravno tako, kakor tovariše v raznih drugih okrajih ter različne druge stanove, tako so tudi učitelj-stvo poživljali, naj pristopi v sindikat. Razlika je bila ta, da je bil v Idriji na shodu? navzoč nadzornik Spacapan, v Gorici pa nadzornik Rubbia.
Zahvala.
LISTNICA z dokumenti, glasečiini se na ime Korečič Mihael, in vsoto denarja (L 450) se je zgubila v ulici Scorcola. Pošteni najditelj je naprošen, da vrne dokumente proti nagradi na naslov Šalita di Gretta 32.	237
BABICA, avtorizirana. sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giufia 29.
17«
PRODAJALKO, starejšo moč, zmožno italijanščine, sprejme takoj manufakturna trgovina Štefan Stekar-ja v AjdovS^im.
128
Jernej Žiberna
je včeraj po kratki in luuČni bolezni, ]>t«'-viden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu preminul.
Žalujoči otroci Karel, Franc, Marij, Karla, Alojzija por. Zaget, nevesta Katerina, zet Viktor, vnuki in ostali sorodniki naznanjajo to tužno vest prijateljem in znancem.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo dne t. m. oh 13.30 iz mrtvašnice mestne bolnišnice Regina Klena.
TRST, dne 23. februarja 192H. Pogr. podjetje Nuova Imprzsa. Corso \ .E 111 17
Globoko užaloščenega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem lostno vest, da je naša ljubljena mali, sestra, tašča, stara mati
Ana vdova Lmvmn
danes zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, r preminula.
Pogreb naše nepozabne pokojnice se bo vršil v Četrtek, one 25. t. m žalosti št. 39 Škorkljs-S. Pietro (Rojan). TRST, dne 23. februarja 1926.
Mirko, Vinko (odsoten), Kari, sinovi. — Albina por. Fortić, Zora Kumar, Aleksančra por. Bezrnkov, Vera p^r. Kr ;>jt ličerc. Zetje, sestra Jela Ullmann, nečaki iti nečakinje	Vakosavn, iMir;*,
Niiltlca, Pepček, Nada, igor, in ostali sorurinik:.
Pogrebne podjetje Nuova Impresa, Corso V. E. llf, št. 47.
2AMVAS.A
Vseiu, ki so spremili na zadnji poti našega predragega očeta
OSKAR VOIGTJLANDER
ODLIKOVALA VRTNARIJA Gorica - V« della Časa Rossa št. 11. Velika izbera vsakovrstnih sadnih dreves, copljenili trt za namizno grozdje, lepo-tičnih dreves vedno zelenih ter z odp.iii.«-jocirn perjem. Lepotično grmičevje, žlaht-.	ne vrtnice v bogati izberi, razni storž-
izrekamo tem potom našo najiskrenejšo!njaki, vsakovrstne rastline za ploteve: ple-zalivalo.	i zalke, ovijalke itd. Trajne cvetlice, rastlii e
Posebno se zahvaljujemo pref1. g. kuram' za olepšavo gredic, razne čebul niče, semena
Alojzija
tem potom našo
Posestnik v Gornji Branici g C C je da- K- tabori j u za nagrobni govor in domačim vrtne trave te, bogata zaloga raznih loiić-val Zvezi prosvetnih druStev v Gorici Pevcem za ganljive žalostinke.	, nic lastne produkcije. Sprejema tudi . a-
kniife 7A kar mu izrpka iskreno za- O p a t j e s e 1 o, 1 H. februarja	ročila ter izvršuje vsa v lo stroko spadajoča
rov
72 knjig, za kar mu izreka iskreno za hvalo. Naj bi našel velikodušni darovalec 292 veliko posnemovalcev. — Vodstvo Z. P. D. v Gorici.
SVETO.
Kakor je bilo svojčas že javljeno, bi se imela vršiti dne 17. t. m. velika predpustna okoli 19. ure vrnil domov in izpil kakih veselica bralnega in pevskega društva 100 gramov lizoforma. Ko je čez nekaj časa «Dra*a»> kater,a	*»la odgodena ozi-,
žena prišla domov in naila moža vsega i ^
prepadanega in zdelanega od hudih bo-|au3a r^1 .»»ajnnega mciaema, Kaierega lečin, je pozabila na prepir in	poskr-^ Pa, za	nl vredno omenjati. Ker se ve-i
beia, da j'e prihitel na lice mes, ravnik 8ehca ta dan ni vršl,a^ ^ je Prenesla na rešilne )»ostaje, ki je rešil obupanega ku-,.	-	^ ---	^
barja hudih iiio^ih krčev. Ker njegovo g	s fe bogatejšim sj^redom nego
J 8 je bilo i>rvotno javljeno. Natančnejši spo-
uje
dela, nove nasade ter obnavlja urejene vrte.
na
aj<
novo
2'M
stanje ni bilo nevarno, je bil Comelli nato na lastno željo prepuščen douiači oskrbi. Okreval bo, ako ne'nastopijo kake komplikacije. v 5—0 dneh.
Nesreča na parniku.
Včeraj opoldne je bil prepeljan v mestno bolnišnico 19-letni premogar Josip Daneu, stanujoč na Kontovelu št. 10, ki je imel številne poškodbe po hrbtu. Mladenič je povedal, da je okoli 5. ure zjutraj, ko je delal na parniku «Principessa Cristia-na», zasidranem v prosti luki Duca D'Ao-sta, padel kake tri metre globoko v skladišče preruoga ter se pri tem pobil na orne-. njeni način. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek, kjer se bo po mnenju zdravnikov moral zdraviti kakih 10 dni.
plačuje
velikonočni poivdeljek dne 5. aprila in se ALOJZU P80IL Piflzza GaMdi Z
prvo nads&roole
Pazite na naslov!	Pazit« na naslov
Vse pride zlikovcem prav.
Šofer Eraest Lucich, stanujoč v ulici Fonderia št. 12, je bil tako nepreviden, da je predvčerajšnjim pustil svoj avtomobil za kratek čas brez nadzorstva na ulici. Ko se je vrnil, je neprijetno presenečen ugotovil, da mu jr zmanjkalo z avtomobila
iS t. 3874/XI.
OBČJINA CERKNO
(Okroije Idrija)
RAZGLAS
Franc Friiic - Zagorje: Tržaška zakladna rezervno kolo, vredno 1000 lir. Lucichu ni
delegat ija je na Vašo pritožbo povprašala! preostajalo drugega, kakor da se je podal t4. S. 19*25 poštno ravnateljstvo v Trstu, ki. na kvesturo in tam javil tatvino, je s svoje strani uvedlo preiskavo. Ni pa
Se prišla na delegacijo izjava, da je obroki 1T ,	siiknja.
zgubljen. Ko bo ta odgovor dospel, bo stvar". '	Josip Jerici je predsinočnjiin
objavljena v uradnem listu «Osservatore Triestino in po.negativnem uspehu bo prijavljeno finančnemu ministrstvu v Him. Take stvai i pa gredo neskončno na dolgo in bi Vas stale več vloge, kakor znaša pogrešani pokojninski obrok.
Mihael Willer - Idrija: /a Vas mora in-Urvenirati krajevna organizacija pri rudniškem ravnateljstvu v Idriji, pa prav gotovo ie zadeva že odposlana na ministrstvo narodnega gesj>odarstva v rešitev.
Josip Mljač - Lokev, 71: Za vojaške invalide pred svetovno vojno 11)14—18 ne j>ride v poštev kr. odlok 1491. Za Vaš se ne da izposlovati noben priboljšek.
Ivan Hahiiič , starejši - Podbrdo: Svoj kredit zastankov civilne pokojnine bi bil moral prijaviti kr. prefekturi v zakonito določenem roku (najkasneje 24. aprila 1925 s sicer pa Ialiko še vložite, ni pa gotovo, ali bodo kasneje vložene prošnje upoštevane od bivših treh erarjev.
_ Tajništvo.
DruiftMM VNtl
— S. K. «Coseordia» v Skednja, v četrtek dne 25. t. m. odborova seja ob 8. uri zvečer v prostorih Slov. čitalnice.
Vsi nogometaši, ki mislijo sodelovati v prvi kakor tudi v drugi četi, so naproSeni,
Uradnik
javil orožnikom v ulici Cbiozza, da mu je neznan zlikovec, ki se je vtihotapil v njegovo stanovanje v uliri S. Francesco št. 47, ii kradel zimsko suknjo vredno f>00 lir.
Skotil v morje namesto na parnik.
Ob odhodu parnik a S. Giorgio se je včeraj zjutraj okoli 7. ure pripetila na pomolu Pescheria tragikomična nezgoda. Ko se je parnik že odmikal od brega, je prihitel ves zasopel neki gospod, ki je bil pozneje spoznan za trgovca Guida Danese, stanujočega v ul. Industria Št. 54, in hotel skočiti na krov. Toda, ker ga je oviral težek kovčeg, ki ga je nosil v desnici, je skočil tako nerodno, da je padel v morje. K sreči je neki gospod v zadnjem trenotku ujel zakasnelega potnika za rob suknje in ga pridržal na površju, da se ni potopil: iz vode ga pa ni mogel potegniti, ker mož ni hotel izpustiti težkega kovčega. Šele ,ko mu je neki mornar vrgel vrv, se je navzočnim posrečilo potegniti potnika in kovčeg na breg. Premočen do kože je Danese nato sedel v neki javni avto in se odpeljal domov.
Narotaite In širite „EDINOST"
red objavimo pravočasno.
PODGORA. (Vaška kronika.) Nedavno je «Edinost» omenila, da bi bilo' prav, če bi se nasadila druga lipa mesto prejšnje, ki jo je vzela vojna. In res, na Britofu stoje sedaj kar tri lepe lipe! Zavedna podgorska mladina omenjenega poziva ni -prezrla. Dokler imamo tako mladino, ne bo nas šc konec!	_ .	,
—	Nove orgle postavljajo v naši D&je se na znanje, da se cerkvi; prepeljali so jih iz Codroipa. Orgle pondeljek, dne 8. marca t 1 so velike in bodo gotovo tudi dobre, če bo vinski sejem v občim Cerkno, igral na nje kak dober organist.	i Nadaljni živinski sejmi se vršijo:
—	V p e t e k j e u m r 1 83 let stari Josip »dnJI pondel jek meseca maja-Bregantič. Bil je najstarejši mož v vasi.
V	svojih mlajših letih je bil delovodja v bivši podgorski papirnici. Naj v miru po-
✓	a!
Kakor povsod, tako je tudi pri
na sredpostni , vrši prvi ži-
prvi pondeljek meseca sep.smbra; pgvl pondeljek meseca novembra.
Ako na kak gornji dan paite praznik, se 1 sejem vrši naslednjega dne, ki ni praznik.
___	Sejmi za mlade prešiče se vršijo v tu-
nas precej ljud? težko"bolnih.'Všmrtni ne- kajšnji občini vsako nedeljo in praznik od varnosti je nekaj mladih Življenj.	15. marca do konca meseca maja
-	Ceste imamo sedaj boljše nego, Gorioznačem letni sejmi se bodo redno prejšnji teden. Ce ne bo pa kmalu dežja, vršili tudi v nadaljnih letih.
nas bo dušil prah. He, nikoli nam ni prav!| Cerkno, dne 21. februarja 1920.
—	Omembe vredno je tudi sledeče: Naj- 29t	Župan; E. Rojic.
starejši Podgorci ne pomnijo tako pustega -——--
pustnega časa, kakor je bil letošnji. Pomislite, prebili smo ga brez plesa! V to je največ pripomogel strah pred nemiri in
inseriraite o „Edinosti"
Zobozdravnik
Hed. II. it. D. Moč
specijalist za ustna in zebne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1. {mi fw 5. fiiBvanui)
Od 9-12 in od 3-7 2*1
že nad štirideset let obstoječa jn dobro vpeljana trgovina /. mešanim blagom, v večjem mestu v Julijski Krajini, »ia /. vsem inventarjem in obstoječo zulouo, pod ugodnimi pogoji v najem. Poleg oJi-sežnili trgovskih lokalov so na razpoliito tudi kloti in obsežna skladišča. (Ienj«'ne ponudbo na upravu i? tv o pori	1.. >
Zastavne listka Krone, srebro, zlato, briljante
* kupuje in plačuje po najvigjili cenah
Albert Povli — urarna
Trsti Vii» Hazxi ni 46 -J79
PODLISTEK
JLLES VERNE:
m
Skrivnostni otok
Ali je ta nerodovitni, s kamenjem pokriti košček zemlje, na katerem ni bilo sledu o kakšnem rastlinstvu, in ki je služil nekaterim morskim ptičem za pribežališče, pripadal obsežnejšemu otočju? Na to vprašanje si niso mogli še odgovoriti. Ko so potniki s svoje ladjice razgledali skozi megleno ozračje zemljo, niso utegnili ugotoviti njene razsežnosti. Pencroff, čigar pro-dirne mornarske oči so biJ^ vajene temi, je trdil, da vidi proti zapadu obrise gorske gmote, ki je bržkone del strmega obrežja.
Kaj natančnejšega se za sedaj ni dalo dognati, samo to je bilo jasno, da niso mogli z otoka, ki ga je obd&jalb morje od vseh strani. Vsako nadaljno iskanje inženirja, ki se ni oglasil, so morali preložiti na naslednje jutro.
«Čirov molk ne dokazuje ničesar,» je rekel poročevalec. «Lahko je v nezavesti, ali pa je ranjen in v tem trenotku nespo-
soben odgovoriti; zaradi tega nam ni še obupati.»
Poročevalec je sicer izrazil misel, da bi bilo dobro na kakšnem primernem mestu zanetiti ogenj, ki naj bi bil inženirju kažipot, toda zastonj so se ozirali po drveh ali grmičevju. Pesek in kamenje vse naokrog, drugega nič.
Lahko si je misliti, kako so Nab in ostali žalovali za neustrašenim Čirom, na katerega so bili tako navezani in ki mu niso mogli pomagati. Dvoje je bilo verjetno; ali se je inženir sam rešil in našel zavetišče na obrežju, ali pa je bii izgubljen za vselej!
Počasi in mučno so jim minevale nočne ure. Brodolmniki so strafino trpeli, da se sami tega niso zavedali. Niti trenotek niso mislili na svoj počitek. Pozabili so na svoje trpljenje zaradi svojega vodje, še vedno so upali in to upanje jim je daio poguma, da so letali po otoku sem in tja ter se vedno vračali k severnemu rtiču, misleč, da je ta točka najbližja kraju, kjer se je inženir ponesrečil. Napeto so poslušali, klicali, kolikor so imeli glasu in njih glasovi so morali daleč prodirati, zakaj ozračje je bilo zdaj tiho, morje se je umirilo in postajalo gladko.
Ko je Nab nekoč zopet zakliral, se je o f-zval nekakšen odmev. Harbert je opozoril na to Pencroffa.
«To je bil en dokaz več, da je na zapadni strani obala, in prav blizu.
Mornar je prikimal. Sicer pa ^a njegove oči niso mogle varati. Ce je on videl zemljo, pa če je je še tako malo, gotovo je tam.
Ta oddaljeni odmev je bil edini odgovor, ki ga je Nab prejel, sicer pa je vladala ulo-boka tišina vseokrog.
Polagoma se je nebo jasni lo. Okrog polnoči so zasijale nekatere zvezde, in če '»i bil inženir prisoten, bi bil lakoj ugotovil, da niso pripadale severni polobli. In resnično, severnica ni krasila tega novega obzorja in ozvezdja temeni*ča niso bila ona severnega dela novega sveta, toda južni križ se je videl na nasprotnem svetovnem tečaju.
Noč je minila. Okrog pete zjutraj dne 25, marca se je začeto nebo polagoma svetiti. Obzorje je bilo še v temo zavito, In tudi potem, ko se je zdanilo, se je dvigala nad morjem gosta megla, ki je zspirala Že na dvajset korakov vsak razgled. V dolgih oblakih se1 je valila megla naprej.