oglašajte v
najboljšem
slovenskem
časopisu ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
advertise ш the best slovene newspaper
Commercial Printing of AU Kinds
12^- XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 17, 1953
ŠTEVILKO (NUMBER) 53
Њи}1 ftcbcfii
tini
VALENTINE
bolezni je preminil domu na 1274 E. poznani Walter Valen-^	po domače Tine, star
j)fj > • ^oma je bil*iz vasi Bač na Krasu, kjer za-brata Franka, dve sestri, in Aho ter več so-hajj V Ameriki se je na-^ in je bil član društva prej, št. 5 SNPJ.
^^pušča soprogo Almo, tri ot^ '^^Gbec, doma od Trsta, ja	Jo-Anne, ki se naha-
^alt ^ Columbusu, Ohio, Jojjjj®''. in Robert ter brata več sorodnikov. Pogreb 1,30 ^ četrtek popoldne ob popoldne iz pogrebnega 45§ Joseph Žele in sinovi, hj*,, ■ ^52 St., na pokopališče 'Shland Park.
KALIŠEK
smo včeraj poročali, je tfbolezni umrl včeraj zju-^ Huron Road bolnišnici,
V	g_i bil v naglici prepeljan
Leopold Kališek, sta-.. 17915 Delavan Rd. " ^ le preje bivala n-, r. t-Ave. Doma je bil iz vasi ®<ije, fara Trebnje, kjer ^ča brata Matijo. V Ameri-nahajal od leta 1901; 15 ^ ® ^elal kot barvar pri Oli-bi] ^ zadnja tri leta pa je Clj^Jf^^oju. Bil je član društva št. 126 SNPJ,
zapušča soprogo Anno, tudi doma iz fare Mrs. Hedwiga %% So'^' vnuka ter več dru-^.^"^^ikov tu in V Milwau-Ц žil ^°^^Gb se vrši v četr-"^i i^ Grdino-Shore pogrebnega ^	Lake Shore Blvd.,
4to Marije Vnebovzete ter ^ pokopališče Calvary.
V	*
slovo
Gice društva sv. Ane, št. 4 ob ?	da pridejo no-
^ebni uri v Zakrajškov po-da izkažejo zadnjo članici Mary Salo-zjutraj ob 8. uri pa ^ožnosti udeleže njene-
^Sfeba.

■^lia
Ne
v pisarni
^%ov	star 34 let, in
^ Se Tom, star 30 let, popoldne ob 12.45 R	obisku pri George
ki lastuje družbo ^^8, ^ . ^os. Movers 8 Erec-^ Qg^.^^%ovi pisarni na 2237 ^etei„ ' ko je nenadoma ^eij^ ^kozi šipo krogla, ki je
EISENHOWER JE VEDNO BOLJ JETNIK BELE HIŠE
marca—Danes je imel predsed-z republikanskimi voditelji
Prepeljan je bil k '■^stia toda njegova rana i2ia,^P^^^tivi so po preis-ђ^Чбђ , ' strel ni bil na-''aniti, in da ga je °®eba menda oddala
WASHINGTON, 16 nik Eisenhower važno sejo kongresa. Gre za notranja in zunanja politična vprašanja Notranja; Delavski zakon in zmanjšanje davkov; zunanja —imenovanje Charlesa Bohlena za ameriškega poslanika v Moskvi.
Politični krogi trdijo, da fede-*
ralni proračun ne samo da ne bo znižan, marveč celo zvišan in da bo treba odobriti novo visoko milijardno postavko za kritje stroškov pri produkciji atomske energije.
V vprašanju dela in novega delavskega zakona je Eisenhower na stališču, da ugodi nekaterim zahtevam ameriške industrije, predvsem kar se tiče stavk, pravice do stavk in pa vodstva stavk. Eisenhower je pristaš tiste zahteve ameriške industrije, da če že grozi stavka, naj bo stavka omejena le na eno podjetje, ne pa na podjetja iste stroke sirom Amerike. Na primer če delavci enega podjetja jeklene industrije nameravajo stopiti v stavko, zakaj naj bi bila prizadeta tudi druga podjetja, ki producirajo jeklo? Podobno v industriji gumija, produkcije premoga, avtomobilski industriji. Z drugimi besedami—unijske zveze naj ne imajo pravico dirigirati stavke, marveč unija, ki obstoja v enem konkretnem podjetju. Kako se bo do tega sta-li^^a Eisenhowcrja zadržal delavski tajnik Durkin, ki je izšel iz delavske unije A.F.L.? Kako ohraniti mir v industriji, če se ne bo delavstvo uprlo tej Eisenhower jevi nameri?
Kdo naj gre v Moskvo?
Charles Bohlen je bil imenovan po Eisenhowerju za ameriškega poslanika v Moskvi. <Jre za najvažnejše diplomatsko mesto in gre za osebno kakovost te osebe.
Poslanik v tuji državi mora opazovati življenje države, v kateri je akreditiran. Do sedaj je bil uradni diplomatski jezik francoski. Francoskemu jeziku se je pridružil angleški. Toda to ni važno. Važno je, da poslanik živi z državo in spoznava njeno življenje do korenin, za kar je potrebno, da je vešč jezika do-tične države. Charles Bohlen je vešč ruskega jezika do popolnosti. Tudi v ostalem pozna Rusijo in sedanji sovjetski komunistični režim.
Toda Charles Bohlen je služil pod demokratsko vlado Roose-velt-Truman. Dogodke zadnjega desetletja je spremljal v družbi obeh predsednikov in jim je bil živa priča. Kar mu republikanci morejo zameriti je edino to, da je služil pod demokratoma Roose-velt-Truman!
Nastane delikatno vprašanje: Pod istima demokratoma je služil general, sedaj predsednik Eisenhower! Ali naj velja dvojna mera—ena za Bohlena, druga za Eisenhowerja ?
Bohlen je diplomat po poklicu. Recimo, da je demokrat. Predsednik Eisenhower se je postavil na stališče, da je v zunanji politiki potrebna bipartizan-ska—dvostranska politika, torej politika sodelovanja republikancev in demokratov. To bi bilo v naravi zunanje politike same. Državni tajnik John Foster Dulles jo zagovarja in roti senat kot nosilca ameriške zunanje politike, naj na tej liniji vztraja in se pokaže predvsem v današnjih časih enoten do komunističnega bloka! In republikanci?
Potrditev imenovanja Bohlena se je zavlekla. Nasprotujejo mu republikanci. Značilna je izjava Tafta, da bi on tega imenovanja ne predlagal, da pa zoper njegovo potrditev ne bo. Zopet politika Tafta do Eisenhower ja: Volk sit in koza cela!
Toda nobenega dvoma, da so današnji časi dobesedno zgodovinski in da je predvsem v zunanji politiki potrebna jasna pot in iskrena volja, kjer ni prostora za kpkšno zakulisno spletkarjenje.
Trdi se trdi, da se bo ravno v vprašanju poslanika Bohlena videlo, kdo je v senatu močnejši— ali beseda Eisenhowerja, ali Taft-McCarthya.
javila je samomor
Dorothy Motika, stara 27 let, je pustila v Little Torch Key, Fla., listek v svojem osebnem avtomobilu, s katerim javlja, da gre prostovoljno v smrt. Dorothy Motika je mati četvero otrok. Njen mož Ralph Motika, star enako 27 let, služi pri ameriških podmornicah.
Motika je živela nedavno tega v Clevelandu, odkoder se je preselila v Connecticut. Kaj jo je pognalo v smrt, ni navedla.
Na operaciji
V Euclid-Glenville bolnišnici se nahaja Mrs. Mary Sercelj iz 1140 E. 170 St., ki se bo danes podvrgla operaciji. Obiski za nekaj dni niso dovoljeni. Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja.
ADLAI STEVENSON NA KOREJI
seja
ob 7.30 uri se vrši

Ч Sei 1	" ^
ih Si ^ krožka št. 2 Progre
v navadnih pro-
ђа ^y^'^skega narodnega
*9t.ChUr Ave.Tfabl ве
Q. ^ polnoštevilno ude-
SEOUL, Koreja, 16. marca— Adlai Stevenson je pregledal južne korejske čete in je zatrdil, da je njihovo vežbanje prineslo odlične uspehe.
Stevenson je naglasil, da sedaj, ko se nahaja osebno na Koreji in ko je mogel sam opazovati duha in uspehe vojaškega vež-banja, razume, kar ni razumel popre je: Da so južno Korejci prežeti nezlomljive volje in odločnosti, da branijo svojo domovino. Vsak Amerikanec naj bi osebno videl, kaj se sedaj na Koreji dogaja.
Stevenson se je sestal s predsednikom južne korejske republike Rhee, z ameriškim gene-
vse na kredit!
Javni dolgovi Amerike znaSajo 265,000,000,000 dolarjev.
Privatni dolgovi Ameri-kancev so znašali koncem leta 1952 $30,000,000,000! Vse na kredit in na obroke!
Osebni avtomobili so potrebni /a vsakega, tako so misli. 70% teh avtomobilov pokupljenih na kredit in na obroke. Ta kredit se je v primeri z letom 1949 in 1951 dvignil kar za celih 20%.
Georgij Malenkov-golob miru? Ponudba Zapadu na pogajanja?
Pogreb Gottwalda
PRAGA, 17. marca — Danes ob eni uri popoldne je določen pogreb pokojnega predsednika Klementa Gottwalda. Po opravljenih pogrebnih svečanostih se pričakuje, da bo prišlo do imenovanja njegovega naslednika in je v ospredju ime sedanjega ministrskega predsednika Za-potockya.
Evropska javnost še vedno ugiblje o pravih vzrokih Gott-waldove smrti. Trdi se: Verjetno so ga pobili agentje Georgija Malenkova, ki se je .bal, da vsled smrti Stalina ne bi nastal ;pa Češkem titoizem. Druga verzija trdi, da se je Gottwald v mrazu, ko je čakal na pogreb Stalina, v resnici močno prehladil, dobil pljučnico in ji podlegel. Ne manjka komentarjev, da je bil Gottwald hud alkoholik in je bil alkohol pravzaprav vzrok njegove smrti.
Razne vesti iz sveta
Danes ob 7.30 uri je eksplodirala atomska bomba v bližini mesta Las Vegas v Nevadi. Eksplozijo so prenašale televizijske postaje, ki so to priliko uporabile, da so proizvajale film o produkciji in ciljih atomske energije.
Šolski svet mesta Clevelanda je odobril pol milijona dolarjev, da se v Clevelandu zgradi televizijsko postajo, ki bo namenjena vzgojnim namenom.
Ravno ko se mudi na fronti na Koreji Adlai Stevenson, so Kitajci napadli glavno zapadno obrambeno linijo. Deloma so jo predrli, v glavnem pa so bili odbiti. Stevenson se nahaja le nekaj milj stran od fronte.
Kitajski predsednik vlade En-Lai, ki je bil na pogrebu Stalina v Moskvi, je imel priliko, da gre mesto domov v Prago, kjer bo danes predstavljal svojo državo na pogrebu Klementa Gottwalda.
ralom Taylorjem, ki je nasledil generala Van Fleeta v poveljstvu zavezniške kopne vojske.
Južno korejski parlament je hotel prirediti Stevensonu posebno svečan sprejem, kar pa je Stevenson odklonil. Svečana seja parlamenta je bila nato preklicana.
Stevenson si je nadalje nadel nalogo, da osebno pregleda stanje vojnih ujetnikov v raznih taboriščih.
Za časa bivanja Stevensona je odplulo iz pristanišča Pusana 150 oficirjev južne korejske armade, in to v Ameriko, kjer se bodo vežbali v Fort Benningu v Georgiji. Vežbanje bo trajalo šest mesecev.
policijski šef ubit
CARTHAGE, N. C., 16. marca —Policijski šef Gernice Cameron je vršil neko preiskavo v predmestju tega mesta. Pri tem je bil ustreljen. Policija in cestno nadzorstvo so stopili v skupno akcijo, da dobijo ubijalce v roke. Na sumu je bilo šest oseb, ki so bili v zvezi s preiskavo, katero je vršil pokojni Cameron'. Skupna akcija je imela uspeh. Zločinci so bili prijeti v močvirnih gozdnih predelih južno od mesta.
OBA SVETA LAHKO ŽIVITA SKUPAJ, PRAVI MALENKOV
MOSKVA, 16. marca—Komentarji zunanjih zastopnikov glede izjav Malenkova, da se vsa sporna vprašanja lahko rešijo mirnim potom, so si edini v tem, da gre za eno najbolj značilnih izjav vrhovnega sovjetskega predstavnika v zadnjih dneh. Pri tem se nadalje povdarja, da so delegat je, ki so prišli na sejo Vrhovnega sovjetskega sveta in bili prisotni govoru Malenkova, temu njegovemu programu soglasno pritrjevali.
Malenkov je v glavnem trdil:""
Nova moskovska vlada se drži sklenjenih mednarodnih pogodb.
Spoštuje pravice drugih držav.
Де za sodelovanje in za izmenjavo gospodarskih dobrin z vsemi državami, bodisi da so komunistične, ali pa kapitalistične.
(Kritika te izjave z druge strani je tudi ta, da je Malenkov hotel spodnesti tla vsaki agitaciji v ameriškem kongresu,
da naj se medvojni dogovori,
posebno oni na konferencah na Jalti in v Potsdatau označijo kot neveljavni za današnjo Ameriko.)
Malenkov je dalje naglasil, da bo Sovjetska zveza s svojimi komunističnimi zavezniki navezala še ožje medsebojne vezi.
Glede notranje sovjetske politike je Malenkov povdaril ožjo povezanost med raznimi narodnostmi te zveze, poj&čenje sovjetskih oboroženih sil, zvišanje standarda življenja, enotnost stranke in vlade.
(Takoj po smrti Josipa Stalina se je naglasila potreba po enotnosti v stranki, ker ta pomeni za državo vse, obenem pa enotnost Sovjetske zveze kot državne tvorbe.)
V notranji politiki Sovjetske zveze so ee izvršile važne spremembe, da je bilo število ministrstev, katerih je bilo pod Stalinom 54, znižano pod Malenko-vim na 26. Posamezna ministrstva so prevzela naloge sorodnih ministrstev. Tudi ta korak zna-či, da hoče imeti Malekonv gib-Ijivejši, enotnejši vladni aparat,
ki pa naj ima tudi večjo udarno silo. Delegatje so tudi to spremembo notranje uprave vzeli z odobravanjem na znanje, posebno še, ko jim je Malenkov zatrdil, da se je s to idejo pečal tudi pokojni Stalin.
Mnenje rabina Silverja
Znani clevelandski judovski duhovnik (rabin) Abba Hillel Silver, ki uživa mednarodni sloves, trdi o položaju v Sovjetski zvezi in o ameriških odnosih do Moskve tole;
Sedaj (po smrti Stalina) je čas, da svobodni narodi vzamejo v svoje roke diplomatsko iniciativo. Sovjetska zveza noče vojne, ker gre novi vladi za to,
da se notrlnje konsolidira.
Vlada Stalina je značila vrhunec sovjetske oblasti. Njegov naslednik Malenkov se bo trudil, da obdrži, kar je pridobil njegov prednik.
Komunizem v Rusiji vlada že 30 let, si je vzgojil novo generacijo, ki je popolnoma nasrkana komunistične ideologije in ki se ne bo uprla zoper nove sovjetske oblastnike. Tisti mali nezadovolj-neži, ki so še v Sovjetski zvezi, nimajo prilike niti, da začnejo s kako akcjo, niti s podzemeljskim gibanjem.
Morda je kaj več priložnosti za upor zoper Moskvo v satelitskih državah.
Ni verjetno, da bi se Kitajska odrekla mogočnemu ruskemu zavezništvu in to gotovo ne tako dolgo, dokler bo Amerika dajala Čiang Kajšeku pogum, da napade kitajsko celino z ameriško pomočjo.
Predsednik Eisenhower naj porabi sedanjo priliko, da se sestane z novimi sovjetskimi voditelji, s katerimi naj poskuša rešiti vsa sporna viseča vprašanja.
Clevelandski Rdeči križ je bil prisiljen, da podaljša zbiranje prispevkov za letošnji fond do prihodnjega petka. Posamezni poverjeniki iz okrajev so javljali, da je podaljšanje absolutno potrebno, če naj se doseže cilj. Gre še za primanjkljaj približno 15% predvidene vsote.
Tudi poziv na dajanje krvi se m obnesel, kakor je bilo pričakovati in se dajalci krvi poživljajo ponovno, da dajo svojo kri, da bo Rdeči križ kos svoji nalogi na tem polju.
MLADINSKI PEVSKI ZBOR
Slov. del. doma na Waterloo Rd.
priredi
Spomladanski koncert 2 Igro
v NEDEUO, 29. MARCA 1953
Pričeiek ob 4. uri popoldne
Prijazno se vabi cenjeno občinstvo na obilno udeležbo
tri žrtve—
trije pokopi
SALEM, Mass., 16. marca— Danes je bil pogreb treh žrtev hišnega požara, ki je pretekli petek vpepelil jdružinsko ' hišo. Ob tej priliki je zgorela stara mati, njena hči in njen dvoletni otrok. Tri žrtve so bile danes pokopane skupaj.
556 žrtev potresa
TEHERAN, Iran, 16. marca —Iran je imel dne 12. februarja potresne sunke. Zaostalost državne uprave je povzročila, da se ni moglo ob pravem času javiti število žrtev. Pq preteku več "kakor enega meseca, javlja sedaj Teheran, da jih je bilo 556.
radi klobuka v smrt
BUENES AIRES, Argentina, 16. marca—Petru Pastermelu je veter odnesel klobuk. Ko je stekel za njim, ga je ujel med dvema vozovoma cestne železnice, pri tem pa mu je spodrsnilo in Peter je prišel pod kolesa enega od voz, ki ga je zmečkal in ubil
TITO v LONDONU
LONDON, 16. marca — Predsednik Jugoslavije Tito je bil v Londonu uradno in prijateljsko sprejet. Najvažnejša njegova izjava ob prihodu v britansko pre-stolico je bil njegov odgovor na vprašanje ali se bo med Jugoslavijo in Veliko Britanijo sklenila tudi formalna politična pogodba. Tito je odgovoril;
"To ni odvisno samo od nas, marveč od splošnega svetovnega položaja. Sam za sebe ne smatram, da bi bila taka pogodba bistvene važnosti. Osebno si želim, da se z Veliko Britanijo v večjih vprašanjih sporazumem."
Druga izjava Tita pravi, da bi bili dobri odnošaji med Jugoslavijo in Veliko Britanijo mogočna opora za ohranitev miru v današnjih napetih časih.
Za danes popoldne je najavljen sprejem Tita pri kraljici Elizabeti.
Varnostne mere so izredne, razumljivo, ker ima Tito mnogo narodnih, verskih in ideoloških sovražnikov tudi v Londonu. Iz tega razloga ni objavljen javnosti natančen program bivanja Tita v Londonu. Tito se je nastanil v poslopju jugoslovanskega poslaništva.
Rdeči križ ima težave
verska svoboda
v	italiji
NAPOLI, Italija, 16. marca—
V	Italiji se nahaja na verski misiji duhovnik ameriške protes-tantovske sekte z imenom Cali-andro. Caliandro je rojen v Ameriki. Policija mu je dala nalog, da zapusti Italijo v štirih dneh. Vse pritožbe tudi na De Gaspe-rija so ostale brez uspeha. Caliandro pravi, da ne gre, ker da je —bolan.
Trije otroci žrive prometa
Včeraj popoldne so trije otroci dobili Tesne poškodbe na clevelandskih ulicah. Ralph Lind, star osem let, se nahaja v Marymount bolnišnici v resnem stanju. Zadet je bil od nekega tovornega voza, ko je izstopil iz avtobusa in stekel pred njim na 4592 Warner I^d. Policija meni, da so bile dečkove misli na novih harmonikah, ki jih je dobil njegov prijatelj, h ka-tremu je bil namenjen, da mu pokaže, kako se igra nanje. Družina stanuje na 7701 Connecticut Ave. in njegov oče se že dalj časa nahaja v veteranski bolnišnici Crile radi posledic poškodb, ki jih je dobil v vojni. V družini sta tudi dva manjša otroka.
Joyce Copfer, stara 11 let, stanujoča na 815 E. 88 St., se je nahajala na drsalkah na kolesih in je drsala preko ceste na E. 90 St. in St. Clair Ave., ko jo je podrl avto, o katerem se je pozneje izvedelo, da je bil ponoči ukraden izpred hiše na Ridpath Ave. Deklica se nahaja v Mt. Sinai bolnišnici.
Avto je podrl sedem let starega Kenneth Kristy, ki je stekel čez cesto pred svojo hišo na 18831 Meredith Ave. Nahaja se v Euclid-Glenville bolnišnici z prebito lobanjo. Policija ni pridržala 19 let staro žensko, ki je vozila avto, kateri je dečka zadel.
Vile rojenice
::
i» 11
Vile rojenice so se zglasile pred kratkim pri družini Mr. in Mrs. David Selan v Dunkirk, N. Y., in jima pustile v spomin krepkega fantka, ki bo v družbo bratcii. Mlada mama je hči poznanega Mr. Ludvik Kolenca iz Kanade, ponosni oče pa sin Mrs. Mary Urbank iz Gowande, N. Y. Čestitamo!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
ti
ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEndcrson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdas's, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in <^ge inozemske države): For On% Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
~~	104
TITO PRl CHURCHILLU
(2)
Obisk Tita pri Churchillu soupade v čas, ko so se na svetu dogodili važni dogodki. V Moskvi je mrtev Stalin, v Pragi Gottwald- Jugoslavija je v tej zvezi važna. Junija meseca leta 1948 je bila izgnana iz Kominforme. Moskva je do tedaj polagala veliko važnost ravno na Jugoslavijo. Saj je določila ravno Beograd za sedež Kominforme, ki 'se je potem po razdoru preselil iz Beograda v Bukarešto. Toda dejstvo ostane, da do razdora Jugoslavija v namišljenem sovjetskem bloku ni bila smatrana kot država drugovrstnega, marveč prvovrstnega pomena.
Kdaj sta Stalin in Gottwald v resnici vzela slovo od življenja, ve Moskva sama. Človeku pa se upravičeno poraja tale misel: Churchill, ki ima na razpolago sijajno organizirano tajno službo, in Tito, ki v tem pogledu za njim mnogo ne zaostaja, sta vsaj slutila, da s Stalinom nekaj ni v redu. Ne trdimo, da bi truplo Stalina držali prikrito in balzamirano tako dolgo časa, da bi dejstvo »njegove smrti moglo ostati prikrito komunizmu in svetu. Toda ne kaj je po sredi. Tajne obveščevalne službe so od vraga! Politični nosovi vohajo v naprej. Zato pravimo, da so nekate-di ljudje veliki politični talenti. Eno dejstvo stoji, da je bil namreč prihod Tita v London prvotno določen na 23. marec, da pa se je potem sporazumno z obema vladama določil za cel teden popreje, torej za 16. marec!
Dejstvo je tudi, da so se kršili ravno v tem času obmejni predpisi in je bilo sestreljeno eno ameriško, eno britansko letalo v Nemčiji, madžarska ali sovjetska letala pa so istočasno preletavala jugoslovanske meje.
Velika Britanija je bila vedno močno zainteresirana na Balkanu. Oba voditelja, Churchill in Tito, se osebno poznata že od preje. Med vojno je imel Churchill kot vojni vodja v Londonu jugoslovansko begunsko vlado in begunca kralja Petra. Pogajati pa se je moral z vlado Tita v Jugoslaviji, ki je že leta 1943 v mestecu Jajcu v Bosni dal izglasovati prvo svojo federalistično ustavo svoje bodoče Jugoslavije. Churchill je imel v Titovem glavnem stanu zastopnike; a glavno, v letu 1944 se je odločil, da nudi Titu vso vojaško pomoč in je bila Velika Britanija tista, ki je oskrbovala danim razmeram in možnostim odgovarjajoče jugoslovansko vojsko, v Italiji pa pomagala pri ustanavljanju bolnic, prevoznih sredstev in rekrutiranju vojakov za narodno osvobodilno vojno.
Toda med vojno je bila tudi druga razširjena verzija, da se je Churchill, potem ko je propadel s svojo zamislijo predora neniške črte skozi solunsko fronto, bavil z načrtom o razdelitvi Jugoslavije med Rusijo in Zapadom in to po versko narodnem stališču: Srbski pravoslavni svet naj gre pod ruski, hrvaško-slovenski katoliški svet pa pod zapadni oziroma britanski vpliv.
Kaj se je še Churchill s Titom dogovoril v Rimu leta 1944, točno ne pove niti v svojih obširnih spominih. Pač pa je Churchill po vojni v Kanadi bil precej jasen in je Tita karakteriziral takole: Ko sem vodil v imenu Združenega kraljestva (Velike Britanije) zadnjo svetovno vojno, sem napravil največjo napako, da sem Titu verjel. . . .
Isti Winston Churchill je nedavno tega poslal svojega zunanjega ministra Anthonya Edena v Beograd, tudi na posvetovanja z istim Titom. Isti Churchill je istega Tita povabil v London, kjer bo Tito ostal celih šest dni. Ali torej Velika Britanija pozna kako ideološko-načelno zunanjo politiko in ali naj imajo prav tisti, ki sanjajo, da se bo Tito moral ukloniti Churchillu in spremeniti domači režim?
Vsebina razgovorov med obema državnikoma je v danem okviru precej jasna. Razmerje Jugoslavije do Moskve po smrti Stalina in pod novim predsednikom Malenkovim; nedavno tega sklenjena obrambna zveza med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo in razmerje te zveze do drugih sosedov, predvsem do Italije; razmerje Jugoslavije do Italije pa je v zvezi s vprašanjem meja, zlasti s vprašanjem Trsta in tistega dela Istri je, ki je že sedaj pod jugoslovansko upravo, ni pa še prav formalno priključeno k Jugoslaviji. Toda povdarili smo, da gre Britancu za trgovino in tudi komunistična Jugoslavija je lahko polje britanske trgovine.
L.C.
UREDNIKOVA POŠTA
Glasbena Matica poda spomladanski koncert
CLEVELAND, Ohio—Kot običajno, bo naša Glasbena Matica podala svoj spomladanski koncert v nedeljo, 22. marca ob 4. uri popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Upravičenemu pričakovanju našega občinstva pri prireditvah Glasbene Matice za lep užitek bo tudi to pot ugodeno.
Na programu, kateri vsebuje večinoma zborove skladbe, kar se tudi našemu ljudstvu najbolj dopade, bomo shšali skladbe kot: Rossinijev svetovno slav-Ijen "Stabat Mater," kateri bo nam prvič podan v vsej svoji mogočnosti in bo obsegal prvo polovico sporeda.
V drugi polovici klasično-na-rodnih skladbah, bomo slišali duet iz Mozartovega "Don Giovanni," Wilsonov "Carmen Waltz," nato v pianu solo Chopinov "Polonaise." Nadalje pet zborovih narodnih in končno Sattnerjeva "Vrbica," Verdijev zbor iz opere "Nabucco" in slovesno Handelovo "Alelujo" iz oratorija Mesija.
Najlepše iznenadenjc na tem koncertu bo v tem, da cel program bo z spremljavo orkestra.
In tako sem tu na splošno omenil spored, o katerem bomo še več podrobno poročali prihodnjič.
Tu gre našemu cenjenemu občinstvu vabilo, da složno in tudi vsi posetite ta izvanredni koncert in izkažete priznanje Glasbeni Matici za njeno odlično delo pod vodstvom Anton Šubelja.
Sedeži za ta koncert bodo vsi rezervirani, torej nič ne odlašajte! Vstopnice so po $1, $1.50 in $2, in se dobe pri pevcih Matice, v Oražmovi trgovini v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. in pri Anton Šu-belju istotam.
E. Safred.
Kaj pravi znanost o laseh
Malo je področij poljudne medicine, na katerih bi bilo znanje povprečnega človeka ' tako nepopolno, kakor je glede nege las in vseh vprašanj v zvezi z njimi. Ali drži, da postane človek plešast, če leto in dan nosi klobuk? Ne. Prej bi lahko rekli nasprotno. Dermatologi so nam-rač ugotovili, da lasje često postanejo suhi in trdi, če hodi človek stalno brez klobuka ali kape. Ali sončni žarki ugodno vplivajo na rast las? Niti najmanj, pa tudi škodljivi niso. Znanstveniki so temeljito proučili to vprašanje. Med drugim so skrbno pregledali lase mnogih ljudi, najprej spomladi, potem jeseni. Rast las se pri ljudeh, najbolj zagorelih od sonca, ni prav nič spremenila.
Ali striženje kaj vpliva na rast las? Ne. Mnenje, da postanejo lasje trši ali da hitreje ra-sto, če se človek pogosto striže, je brez podlage. Pregledi so pokazali, da striženje niti najmanj ne vpliva na lase. Na rast las ne more nič vplivati, dokler je dotok krvi v njihove korenine reden in dokler je nepoškodovano ostalo tkivo, bolj ali manj povezano z lasmi. Kako hitro -asto lasje ? To je odvisno od nji-:ove naravne dolžine. Na glavi zrasto v začetku približno 2 cm na mesec, že čez sto dni pa začno otroku rasti počasneje. Ženskam rasto lasje hitreje kakor moškim.
Kolikšno starost dosežejo lasje in dlake? Povprečno dve leti, potem pa izpadejo jn na istem
Doii*t gombf« with fire— tira odds ore against you I
mestu zrastejo drugi. Kaj je vzrok sivih las? Lasje dobivajo barvo od pigmentov, barvila me-lanina, ki nastaja v telesu in prihaja do njihovih korenin. Na stara leta organizem zmanjša proizvodnjo melanina, in zato lasje izgubljajo svojo barvo, postajajo sivi in nazadnje beli. V mladih letih osiveli lasje pomenijo prezgodnje motnje v proizvodnji melanina. Človek osi-vi v mladih letih tudi zaradi močnih živičnih pretresov ali kake dolgo trajne bolezni. Sivi lasje pa se tudi podedujejo.
Kakšna zdravila torej pomagajo proti osivelosti? Nobena. Znanstveniki pravijo, da ni še nihče odkril zanesljivega zdravila ali vitamina, ki bi pospešil sposobnost človeškega telesa, da proizvaja pigment, ali da bi to sposobnost vsaj ohranilo. Ali je potemtakem zadnja pomoč, da si človek sive lase barva? Da. ni pa posebno priporočljiva. Pokazalo se je, da postanejo lasje, če jih barvamo, v nekaterih primerih krhki in slabi in da začno celo izpadati. Rastlinske barve so manj škodljive od drugih, barvanje pa vsekakor škoduje lasem. Če nič drugega, izgube svoj naravni sij. Tudi uporaba škarij za kodranje lasem škoduje, včasi zelo močno. Pri tem se lasje suše in postanejo krhki, da se lahko cepijo.
Ali so znanstveniki že ugotovili vzrok izpadanja las? Vzrokov je več, fizičnih in psihičnih, često pa so med seboj prepleteni. Prvi vzrok so motnje, ki zavirajo pravilen dotok krvi v kožo v glavi. V tem ko je plešastih moških na svetu mnogo, je ta pojav pri ženskah redek. Najbrž gre za pomanjkanje hormonov. Ali tudi duševna doživetja vplivajo na izpadanje las? Najbrž. Silno razburjenje nedvomno vpliva na izločanje žlez, pa tudi na obtok krvi. Da js lahko duševno razpoloženje vzrok osivelosti, je dokazano, ni pa dokazano, da bi zaradi tega lasje izpadali. Lasje izpadejo človeku tudi zaradi raznih bolezni in infekcije kože na glavi. Strokovnjaki priporočajo kot ceneno sredstvo ppgosto in močno česanje las in masiranje glave, da človeku ne začno izpadati lasje.
17. marca
1953
Ob Tihem oceanu
Piše: FRANK KERŽE
demokracija
V zadnje slovo
Sorodniki in prijatelji ter sosedje pokojnega Leopolda Kali-šek so prošeni, da pridejo v sredo zvečer ob osmih v Grdinov Lake Shore pogrebni zavod, kjer se bo molil rožnivenec za pokojnika. Molitev bo vodil Rev. Matija Jager, župnik fare Marije Vnebovzate.
Darovi za gluhonemo mladino
Pri krožku št. 2 Progresivnih Slovenk so prispevaU $25 za gluhonemo mladino v spomin pokojnega John Doljaka, sledeči: Mr. in Mrs. Louis Žele, Mr. in Mrs. Joseph Žele ml. ter Mr. in Mrs. Sutton Girod.
V imenu gluhonemih se darovalcem izreka topla zahvala.

Zastopniki
Enakopravnosti' #
Za St. clairsko okrožje: lOHN. RENKO 10T6 East 76fh Street
UTah 1-6888
e
Za collinv^/oodsko in euciidsko okrožje: 10 H N STEBLA! 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360
e
Za nevvburško okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
Tako piše Websterjev besednjak o nji: "To je vlada od strani ljudstva," ali: ". . . to je oblika vlade, v kateri so najvišje moči v rokah ljudstva in sicer kolektivno," kar bi se zopet reklo: združeno, skupno.
Če človek malo to premišlja, zadeva ob ovire na vseh konceh in krajih. Posebno še, če si iz-kuša ustvariti nekako telo, ki bi bilo nekomu podobno. Pravijo sicer, da se to začenja z osebno svobodo, nadalje svobodo političnega prepričanja, svobodo vesti, govora, pisave, poklica itd. Vsfe deneš lahko na vago demokracije, brez vsake odgovornosti.
Ampak čim delj sem na svetu, toliko bolj postajam prepričan, da se pod firmo demokracije skriva toliko čudnega, slabega, hudobnega, brezobzirnega, da bi morale biti nekje meje, do kapi se sme in kaj se sme.
Opazujem otroke doma, na cesti in v šoli. Če se jim prijazno približaš in izmenjaš ž njimi par besed, se že najde eden, ki izrablja tvojo prijaznost in ti zabrusi kaj takega, da je najboljše, da se obrneš in odideš—seveda po-tihoma. Drugače pride lahko še nekaj za teboj. Otroci imajo baje v demokraciji posebne pravice, zato jih ne uči in ne dotikaj se jih, dokler niso dovolj stari. V starem kraju si se lahko pritožil pri stariših, porabil si lahko nepisano pravico, da zmaga tisti, kdor je močnejši. To se pravi, da Ri lahko uro navil malopridnim, spodil jih ali nekoliko pretepel, pa je bilo konec. In otroci so se po veliki večini dokaj spodobno in pametno obnašali, ker je stala sicer—kazen za njimi. Demokracija je mogoče lahko dobra, ampak za otroke pa ni.
Vzemimo zdaj odrastle. V imenu demokracije smo baje vsi enaki, kar je bilo deloma res v starokrajski vasi, nikakor pa ne v Ameriki, koder se to geslo najbolj povdarja. Tukaj šteje vse, kar je v tebi in okoli tebe, pred vsem pa—dolar. Ne pravi zastonj pregovor, da z zlatom obložen osel preskoči vsak plot. Denar ti odpre vse, kar je vrednega rta tem svetu, brez denarja ne moreš pa nikamor. Demokracija ti daje, da pišeš—če imaš kam. Če nimaš—boš lepo molčal in glodal tiste kosti, ki ti jih na-tresejo drugi. Lahko govoriš— če imaš komu. Paziti pa moraš, da ne rečeš katero prekislo, ker so zakoni, ki te hitro zagrabijo za vrat.
Lahko pripadaš katerikoli veri in teh ni malo tukaj, koder je baje največ demokracije. Kraj, koder jaz živim, ima okoli petdeset tisoč ljudi in 32 cerkva, ki predstavljajo nič manj kot 17 ver. Ko sem prvič slišal od nekoga o teh stvareh, sem kar molčal in se oziral okoli, da vja-mem kaj bolj vrednega. Na vprašanje, če ni res to nekaj imenitnega, sem odgovoril dokaj odkritosrčno.
"Sam ne vem, kaj bi rekel—ali ste tako dobri tukaj ali pa tako slabi."
Včasih se pod demokracijo skrije kaj takega, ki bi spadalo v svinjak. A nekako živi in ostane med nami, dokler ne izgine od starosti. Demokracija pome-nja, da ljudstvo vlada. In sicer baje vse ljudstvo. Beseda kolektivnost pomenja to in nič manj. Ko pridejo na vrsto volitve, postavijo stranke svoje kandidate. Politične stranke so organizirane mašine, ki skrbe za vse, kar jih pride na volitve. Ljudstvo ne zbira nič, ker ne pride do besede. Ni torej vprašanja, koga boš volil. Mašina ti postavi kandidate in tiste lahko voliš. To se pravi, če prideš na volišče. Je resnica ta, da se vedno več ljudi odmika od volišč. To pa zato, ker človek prav nič ne izbere,
pa če še tako išče. Mašina postavi kandidate in potem jih lepo spremlja vse do konca kari-jere. Pri nas v Ameriki imamo posebne tipe, kadar se govori o političnih kandidatih. Včasih je veljal močan šnopc in debela cigara, danes pa odloča bolj kara, pa če je plačana ali ne.
V demokraciji bi morali biti vsi enaki v dolžnosti in pravicah. Dolžnosti začenjajo, kakor hitro si človek prihrani prvi dolar. Zakaj mi imamo takse, kakor nikjer na svetu. Pa ne mislite, da jih je postavilo ljudstvo, o katerem pravi demokracija, da je najvišja oblast. Ljudstvo dobi samo listek, kdaj je treba plačati. Kdo je napravil dolg v tvojem in mojem imenu? Tisti, ki so bili izvoljeni. Nikogar niso vprašali in tudi nikomur se ne bodo odgovarjali zastran tega. Kar je zakonov, ki zadevajo tebe in mene, so kar se da strogi, brezobzirni, nečloveški. Nikjer na svetu ne zapirajo ljudi zastran denarja, ki ni bil ali ni mogel biti plačan.
Ali smo enaki v premoženju? V naši Dogati Ameriki je nič manj kot 75 procentov ljudi, ki nimajo. In to je tista ma^a, ki pride prav za vse, posebno pa za davke. Ne mislite, da je to vse, kar zahtevajo od tebe z belim listkom. Večina vseh davkov je tako skritih, da je treba posebnih očal, če jih začneš študirati.
Karkoli se napravi pri nas v imenu demokracije, je vse tako, kakor nikjer na svetu. Vzemite samo osebni dohodninski davek. To so cele knjige o tem, da ne omenjam mjmogredočih navodil po listih in magacinih. Tudi v nekdanji Avstro-Ogrski smo plačevali ta davek. Ampak tam je bila enostavno lestvica. Plačeval je človek po dohodkih brez vseh stranskih primesi j. To je vedel vsak človek, koliko bo treba pripraviti. In vsak je to lahko na pamet preračunal. Tukaj pa moraš najeti drage odvetnike ali tiste "strokovnjake," ki se samo s tem pečaj6. In ne samo to. Vlada ima nastavljenih na deset tisoče uradnikov, ki samo stikajo, kje in kako bi se še več dobilo. Želite mogoče še kak dodatek? Zakon o osebni dohodnini napravi takorekoč vsakega delodajalca za davčnega eksekutorja, zakaj vsak delodajalec mora jemati od plač njegovim nastavljecem in izročati vladnemu aparatu.
Kar imamo zakonov, ni niti enega, ki bi vpošteval tistih 75 procentov ljudi, ki nimajo. Kadarkoli išče kdo izmed teh 75 procentov kaj od tistih, ki vladajo, mord salamensko drago plačati. In ne samo to. Tudi vleče se, kakor morska kača.
Po Evropi najemajo ljudje odvetnike samo za zadeve, ki so bolj zapletene. Ni pa rečeno, da jih mora imeti vsak, kdor išče pri sodni ji svojih pravic.
In tukaj, koder vlada toliko izrabljena demokracija? Ne moreš pred sodnijo brez lojerja. In če že greš ali prevzameš sam svojo obrambo, boš kmalu v takih mrežah, da se boš gotovo zadušil. Povsod na svetu imajo vsi stanovi svoje zastopnike v zakonodajah. Ne pa tukaj. Tri četrtine vseh zakonodajalcev je lojerjev, ostala četrtina pa so bogatini brez posebnega naslova. Pomislite, danes dela nad 62 milijonov ljudi po raznih podjetjih, pa ne vem za nikogar, ki bi bil izvoljen direktno od njih.
Dolgo sem premišljal, od kod imamo to, kar imenujemo demokracijo. Prišla je povsod, koder prevladuje Judaizem—to je judovska vera in pa koder je krist-janstvo. Ima svoje začetke torej pri Judih, ki so vselej največji in najbolj strastni zagovorniki tega, kar imenujemo demokracijo.
Kakor ima vsaka stvar svoj
čas, tako je tudi z demokracir Pri takih prireditvah igrajo veliki boben razni repoi't®"^^ ameriških listov. Kar je so skoro vsi v rokah milij'"'^ jev, in kar je reporterjeVi vkordani pri teh listih. Saj ste, kaj to pomeni. Da bodo F sali tako, kakor jim narekujy lastniki. Sicer se reporter ji P'' dušajo, da to ni res, pa je Demokracija je kljub razvpitosti dokaj neizrazo^'' Vse lahko skriješ z njo " prenese. Karkoli je res dob™ ali namenjenega za vse u stvo, je ene ali druge vrste ^ alizem—tako zagotavljajo
ki imajo v zakupu demo
tisti' "kracij^'
Mati demokracije je bar*^
nje ali "kšeft" za nekater®;
pa se v Ameriki imenuje ^
enterprise." To bi se
drugimi besedami, svobodu"
padv
nikdar ne slišiš vpitja po kraciji iz ^jrst delavstva, ki® valca in podobnih stanov. " cip demokracije je tisti, kuša ustvarjati in ргепа^ v veliko to, kar je v resnici hnega. Povprečna črta je ^ goča v življenju, ker nik^°
koriščanje tistih, ki 'Sp^| med male, vsakdanje ljudi
čaka intnikdo ne pohiteva. Demokracija je vsestr®'
ior»'
dekla, katero se lahko P' kadar in koder je treba. lahko posameznikom, skup^ ^ državam vseh mogočih torej ne drži nobenega terja, ker ga nima. Ne , dati nobene oblike, ker je ^ goča. Če bi kdo vse zneseli ^ pomeni in predstavlja, bi , stvor, za katerega bi ne ^ največjem besednjaku na nobenega imena. Zanimivo je tudi to, da se lahko na rabi, lahko pa tudi na rnal"; ^ pokrije, vse opraviči, kar 3®^ likega in mogočnega,
pa, kar je slabega in krivi''® Taka je—demokracija.'
amiŽriška in Evao:
označba mer-
Pri čevljih je razlika p načbi 32% do 33 točk, je treba odšteti od eV^ mere, bodisi pri moških ^ ženskih čevljih.
o#'
Na primer: če vam da želijo čevlje št. 39, to f riška mera 6 in pol, Št. 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9' je 10, št. 4,4 je 11.
Ženski čevlji so manjši nego gornje naef®; it ko bi na primer: št. 38 " 6, 37 št. 5, 36 št, 4.
Ženske obleke: št 40 riško 32; 42 je 34; 44 je > je 38; 48 je 40 itd., 8 točk manjše od ev mere.
/
Moške srajce: št. 35 J riško 13 in pol; 36 je 1^' И in pol; 38 je 15; 39 J® pol; 40 je 15%; 41 je 1^' 16 in pol in 43 je 17.
* ..P'
Približna metrična
ameriški meri!
1 centimeter —0.3937 1 meter — 3.2088 ČeV"
1.0936 jarda. ^ ^iit^ 1 kilometer — 0.6214 ' ® milje oziroma sprejeta potom zako^^ Ji'' 1 kilometer na vodni P je 0.5369 'nautical" '/ Enako je pri deklic^ ggf gačna evropska mera. „ ameriško 12; 40 je l4; ^ 44 je 18 in 46 je 20. gg
Pri moških oblekah џ11. čenja v Evropi z št. 4^ v Ameriki 33; 44 je ^ ^ 36; 48 je 38; 50 je 39; ^ / 54 je 43 in 56 je 44. j med 10 in 11 točk ra^H-
ROKA POSTAV® J
« da »A
Policisti imajo neloS®' nadzirajo promet	^
zmanjšati število proiT^'jir To pomeni, da bo	к,
stov kakor pešcev	j
raznih prekršitev. јд f,]' sto samo na križiščih pO prometna luč—ravnajl®
ENAKOPRAVNOST
^NIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1953
Ain
®nsko jugoslovanski center" Prpric Л4 Recher Ave,
•"■^dsednn^^T	Žagar; pod-
drew Па^ Joe Susnik; tajnik An-Ke 1 1%"' 18508 Shawnee Ave., Kirche-1, ' blagajnik Theodore Pančif. zapisnikarica Gusti Zu-E'^edsprirTM	odbor: John Gerl,
§3rkoviph ' Bostjančič in John Frank R ' gospodarski odbor: %gel in f^rt, predsednik, Frank Odbor, p ^'Ouis Godec; publicijski (ič in'	Rupert, Gusti Zupan-
!?1i: liv	O grin; ostali direk-
|in,	Derdich, Frank Segu-
Gorjanc in Josephine %an „poslovodja John žig-in oskrbnica Mary ^је ' ly. 1-3822.
* mespnf	vsako tretjo sredo
«secu ob 7:30 uri.
"Ca ■	^
Hive" št, 493 L TM
f Gdsednica Mary Bolta, Josephine Stwan, pod-lovna Christine Glavan, du-4)remi:^°^iteljica Mary Tekaučič, J''ca p ^ Mary Mahne, vra-Магу y^uline Zigman, stražnica bolnix? ' zapisnikarica in tajni-Var, 11 i%kega oddelka Julia Brezo-1a%j,'3 E. 60 St., EN 1-4758, fi-1287 p l^jnica Pauline Debevec, №e; 1G9 St., IV 1-2048, nadzor-Jft Panr Tavcar, Ursula Unetič Klub Stampfel; zastopnici za 4i	SND Josephine Stwan
Seji I Bre^ovar.
^espp,, vrse vsako prvo sredo v Clair д ^ dvorani št. 1 SND na St. ^ve., ob 7.30 uri.
"C«	^
Tent" št, 1288 T, M.
% predsednik Thomas Mli-
^vdt)rfi®*^®'^dnik Joseph Babnik, Шк T ?®Gdnik Joseph Sušnik, taj-'ke » • Tavčar, blagajnik Louis Jorni i^snikar Ivan Babnik, nad-2upa ."oor: Joseph Skuk, Anton оог; rp, Paul Praust, bolniški od-Josenu Mlinar, John Grbec in 'itev ~^'šnik, odborniki za otvo-Stnith T • Paul Praust, Anton Siiioj' Joseph Drobnich, Frank "aclt 4 Anton Debelak, vratarja; ^O[)ni?^^oel in Frank Meserko, za-John za Klub. društev SND,
Sejo ®^car^ in Joseph Babnik. 4o v vv-®® vršijo vsako četrto nede-St. p.^.^secu v Slov. nar. domu na ' Uri A Ave., dvorana št. 1, ob
Pr'^l®veland" št. 126 SNPJ
Louis Smrdel, pod-pik 1^ Edward Branisel, taj-*akov= J' Gabrenja, 22100 Ivan Ave ^Ril., zapisnikar Blaž No-1-6268, blagajnik Frank ^ntiionv Ч ^ John Pire, nadzorniki: 4°uis v- Yuretich, Victor Gruden, st; mladinski reditelj ^urry (KorenčiC), mi., C1b„ vsi slovenski zdravniki Sv,p^plandu in okolici.
ЈрЈ^Зеша se članstvo od 16. do % g in otroke od rojstva do 16.
tiap	zdravniška preiskava
Miigig^^de za novo članstvo v oba
se vrše vsako tretjo nedeljo
ob 9. uri v SMD na St. *
^®Uinwoodske Slovenke" t>j„- št, 22 SDZ
PojwJ^sednica Fannie Brezovar, Nca ^"sednica Stefi Koncilja, taj-% A Mickovic, 19612 Chero-tel. IV 1-6500, blagajniki, y ^ances Tomsich, 693 E. 160 ''a(j,.^®Pismkarica Rose Šimenc, Filomena Sedaj, pred-^fosei ' l^ary Cernigoj in Alice
jttief ®e vršijo vsako drugo sredo v Slov. domu na Holmes " 7.30 uri zvečer.
"c	*
,	Noble" št, 450 SNPJ
TOs^^^dnik Joseph Mačarol, pod-Matt Klemen, tajnica V4 Tfič, 977 E. 239 St., Euclid, 'n RE 1-4099, blagajnik
у' * red Martin, Andrew Yer-i?fiera^®®topniki; za Clevelandsko 54 .'Jo SNP.T Frank Habič. za
гу-чо SNPJ Frank Habič, za ff'fstev АЈС Fred Martin in , Sejf atvažič.
V V vršijo vsako drugo nede-v Ameriško jugoslo-
ivetn
centru na Recher Ave.
ч... *
h	Clev. društev S.N.P.J."
h	Camilus Zarnick, pod-
John Krebel, drugi pod-т Anthony Gerchman, .Josephine Tratnik, 6505 rV A EN 1-0991, blagajni-Stefanic, zapisnikar jnJ^^niC, nadzorniki: Blaž No-V ђ ®Је ч Ч'ко1 in Eddy Mramor. "lov ћ ^^šijo vsako četrto soboto ■ "3r. domu na St. Clair Ave. -K
Matica"
>.^09	Frank Bradach,
ki	Ave., podpredsednik
Ai^ca n/t ^enik, korespondenčna bin .1^^ Frank, 5919 Prosser ђЈЗ gi S^iničarka Carolyn Budan, ppl^ir Ave., posredovalni fla?^ach	Kenik, Josephine
ifih'	Safred, Carolyn Bu-
Bradach, Emil Safred; 'h Д V® Josephine Misič, nad-ii^e Somrak, June Price
olliB 4! ® Somrak, June Price publicijski odbor; Emil Safred, Jo-Valentine Mersol. C ^one šubelj'.
zvnx ^""sijo vsak četrtek ob ^ na ^5 v sobi št. 2 Slov. nar. ® St. Clair Ave.
H- v	*
h 'ustev AJC" na Recher
broi^dserini, Ave.
Frank Segulin, pod-fUrt 2;11оа,,Лр^ге\у Qgrin, tajnik U?;.	460 E. 270 St., &u-
ZgoniV^ 1-4488, blagajnik , zapisnikarica Mary 'ђ nr«i^^dzorni odbor; Fred 1 Spi^t^ces	Mary Segulin
У	vsak prvi ponede-
1a j^iško ^ 'navadnih prostorih jugoslovanskega centra Ave.
"Kras" št. 8 SDZ Predsednik Joško Jerkich, 19091 Naumann Ave., podpredsednik Stan Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156 St., tel. LI 1-3590, blaga j ničarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Dr., zapisnikar John Kapel, nadzorniki: Joe Koporc, predsednik, Martha Batich in Mary Kobal. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri v Slov. domu na Holmes Ave.
"Lipa" št. 129 SNPJ
Predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Andy Skerl, tajnica Mary Stokel, 14503 Saranac Rd., tel. PO 1-9214, blagajnik John Si-vec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Joseph Terbovec, nadzorniki: Stanley Počkar, predsednik, Frank Pyke in Joseph Fili-pič, zastopnilci: za Clev. federacijo SNPJ Ema Perne, za farmo SNPJ Charles Penko, za Klub društev SND Anthony Meklan, za Slov. nar. čitalnico Frank Smole st. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
-K
Klub "Ljubljana"
Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdič, nadzorni odbor: John Ludvik, predsednik, John Oshaben, Joseph Susnik, zastopniki: za Klub društev AJC Louis Zgonik, Frances Zajec in Mary Medvešek, teta Frances Rupert, stric Joseph Plevnik, maršal Louis Starman.
Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
-K
"Lunder-Adamič" št. 28 SNPJ
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Josepli Okorn, nadzorni odbor; Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, za Klub društev SND Anton Wapotich in Stanley Dolenc.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj. v SND.
-K
"Loška dolina"
Predsednik Frank Baraga, podpredsednik Jolin Krasovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9083, blaga j nik-zapisnikar John Leskovec, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovšek, ža Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
-K
"Mir" št. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, podpredsednik John Prusnik, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Frances Su-šel, nadzorniki; August Svetek, Frank Ludvig in Peter Adam, zdravniki: dr. Opaskar, dr. Skur, dr. Rottar in dr.-Urankar.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Ave.
-K
"Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, blaga j ničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice: Jennie Skuk, Josie Krasovec in Mary Peternel, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Urška Mulej in Pavla Ar tel, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za po'dr. št. 39 Sans Helen Mikuš.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave.
-K
"Naprej" št. 5 SNPJ
Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik Frank Mack, tajnik John Krebel, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki: Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pire.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
■K
"Napredni Slovenci"« št. 5 SDZ
Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
■K
"Napredek" št. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Ludvik Prosen, tajnica Adalyne Cecelič, 4-33595 Morris Dr., Willoughby, O., tel. WI1-loughby 2-4359, blagajničarka An-tonia Tanko, zapisnikar Frank Se-šek, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr, Carl Rotter.
Seje se vršijo vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskemu centru na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa pade 25. na nedeljo, se pobira na 26.
-K
Krožek št. 1 Progresivnih Slovenk
Predsednica Anna Zaic, podpredsednica Fani Henikman, tajnica-blagajničarka Marion Bashel, 18913 Cherokee Ave., tel. KE 1-2173, zapisnikarica Theresa Gorjanc, nadzornice: Frances Francel, predsed-
nica; Rose Paulih in Rose Sanabor, prosvetni odbor; Paula Prudič, An-tonia Tomle in Mary Dacar, poročevalki; Theresa Gorjanc in Mary Vidrich.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
-K
Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 1038 Addison Rd., blagajničarka Jennie Skuk, zapisnikarica Anna Belle, nadzornice: Helen Mikuš, Frances Gorshe in Elizabeth Belay.
Seje se vršilo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
-K
"Krožek št. 3 Prog. Slovenk"
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdich, tajni-ca-blagajničarka Elizabeth Matko, 330 E. 260 St., zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor; Frances Julylia, Frances Gorjanc in Anna Nagode, poročevalka Vera Potočnik.
Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
■K
"Podr. št. 5 S.M.Z."
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Ave., IV 1-1228, podpredsednik Frank česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 PL, tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor; Frank Kuhar, Louis Erste in Frank Petkovšek, zastopniki za Federacijo: John Sever, Frank Brancel in Frank Petkovšek, za Klub društev S.N.D. Frank Kuhar.
Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave.
-K
"Ribnica" št. 12 SDZ
Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Joseph Sankovič, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland 10, O., tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, 893 E. 75 St., nad-zorniki; Frank Debelak, predsednik, Edward Herbst in Frank Lun-der, zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniki, zastopniki; za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center Frank Wirant in John Vi-rant, za S. N. čitalnico Louis Mr-har, za Sans Joe Champa.
Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. Tekom delavnikih se tajnika lahko telefonično pokliče po 5. uri zvečer.
-K
Slov. nar. dom" na St. Clair Ave.
Predsednik Charles Vrtovšnik, podpredsednik Frank Plut, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Petrich, nadzorni odbor; John Pollock, Leo Poljšak, Josephine Zakrajšek, Anton Wavwptich in Frank Ilersich; gospodarski odbor; Frank Cesnik, Joseph Okorn, Janko N. Rogelj, Frank Virant, Joseph Fifolt, Stanley Dolenec in Josephine Stwan. Namestniki: Andy Turkman za tajnika; Max Traven za podpredsednika, Andrej Tekavc za blagajnika, John Lekan za zapisnikarico.
Seje direktor! j a se vršijo vsak drugi torek v mesecu v navadnih prostorih.
-K
"Sv. Ane" št. 4 SDZ
Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1414 E. 51 St., tel. EN 1-8104, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov.
Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Svoboda" št. 748 SNPJ
Predsednica Antonia Tomle, pod-pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P. Terbizan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464, blagajničarka Josephine Seitz, 16213 Waterloo Rd. Zapisnikarica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic in T. Gorjanc. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Theresa Gorjanc, Antonia Tomle in Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ; Theresa Gorjanc in Leopoldina Vozel.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd.
"Svob. Slovenke" št. 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan, podpredsednica Jennie Skuk, blagajničarka Josephine Petrich, 101 E. 225 St., RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St., zapisnikarica Albina Braidič, nadzornice: Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Josephine Razinger. Zastopnica za Klub društev S.N.D. Helen Mikuš; poročevalka Rose Alden.
Seje se vrše vsđk drugi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer.
-K '
"Sv. Ane" št. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpredsednica Jennie Stanovnik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 1-8104, blagajničarka Josephine Orazem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice; Mary Bradač,
■TRAM 3
Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ
Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Geromi, tajnica Cecilia Subel, zapisnikarica Antoinette Wichich, nadzornice: Stella Božeglav-Sodeckas, Florence Zalo-kar in Mary Sankovic, zastopnica za Clevelandsko federacijo SNPJ in Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za Jug. kult. center, za SANS in čitalnico SND Amelia Božeglav, društveni zdravnik dr. F. J. Kern.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
■*
Pevski zbor "Slovan"
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph IvanCič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624, zapisnikar Ciril Ozbič, arhivar Joseph Ivan-6iC, nadzorni odbor: Joseph Vičič, Frank Urbančič in Ludvik Oster, pevovodja Anton Schubel.
■K
St. Clair Rifle and Hunting klub
Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, tajnik-blagajnik Albert Peterca, zapisnikar Fred A. Kochevar, gospodarski odbor: Frank Kramer, predsednik, Frank Spenko, Ed. Petrick, Frank Kosec in Mike Telic, nadzorni odbor: Leo LukiC, Louis Pike in Mike Telich, oskrbnik pušk Ed. Petrick.
Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer.
-k
"Waterloo Camp" št. 281 W.O.W.
Predsednik Walter Lampe, podpredsednik John Lokar, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec John Rozance, straža Peter Bukov-nik, nadzorniki: Frank Stupar, Va-
lentine Malnar in Frank Stupar.
Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mescu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Asesment se pobira vsakega 24. v mesecu in na seji.
-K
"Washington" št. 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle, podpredšednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič.
Seje se vrše vsak četrti petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
-K
"Ženski odsek farme SNPJ"
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 484 E. 149 St., IV 1-4871, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Jennie Gerchman, Jennie Leskovec in Frances Zorman.
Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer.
-K
"Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ
Predsednik John Koss, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Charles Zele, 20970 North Vine St., Euclid 19, O., tel. KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikar John Ludwig, nadzorni odbor: Frank Matko, predsednik, Frank Mišič in Mary Segulin.
Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
-K
"Združeni bratje" št. 2G SNPJ
Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebelj, tajnik-blagajnik Peter Ster, 19302 Arrowhead Ave., KE 1-5773, zapisnikar John Kikel, nadzorniki: John Ki-kel, John Zaman im John Krebely,
Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
YOU
can be the woman of the year
rtVAJUl rOR NUMINO-* ## MM*	^fMtian far
I In # N«ritonai
Ta& to Ih# Dlractor HwMt ■I умг local hotpltal, er а|ч4Г (• • tolaglaH m кмрМ
X
let m askym a qmttm!
How MANY PEOPLE—people just like you—do you think are saving money through U. S. Defense Bonds, right this minute? Give upf Well, the answer is, better than 1 out 0} every 4 тпеп, women and children in America now owns U. S. Series E Defense Bonds! That's 4З million people!
It's the greatest success story of its kind the world has *ever known. And one that ou^ght to make us proud to he Americans! F or as part of the great patriotic team of U. S. Defense Bond investors—you and I and millions oj our friends and neighbors now own more than billion] dollars worth of 9ur country's interest-earning Bonds! "' And the most wonderful part of all, is that we Americana have done this 0} our own free шШ Not only because we have found that Bonds are one sure way to save money. But because we believe they represent a concrete plan for , peace and security—in a world where we have learned that peace is only for the strong!	^
Great News! New money-earning features for U. S. Defense Bonds!
T?	to MGw IVeasury regulations, every Series
E Bond you invest in begins earning interest after only 6 months. It earns 3% interest compounded semiannually when held to maturity. It reaches full maturity value earlier (9 years 8 months) and the interest it pays is now bigger at the start.
2.	Every Series E Bond you own can now go on earn-mg interest for 10 more years after it reaches the original maturity date—without your lifting a finger!
3.	During the lO-year extension period, every unmatured Bond earns at the new, kigher interest rate (average 3 % compounded semiannually). Ypur original $18.75 can now pay you back $33.67. $37.50 pays back $67.34. And so on.
2oday, sign up for Bonds through the Payroll Savings Plan where you work, or the Bond-A-Month Plan whe. e you bank.
ftace is -Urihe sborjg. Por peace and ptosperi^, SM (vith US, Psfmii Bonds
ENAKOPRAVNOST
POŠTENEMU MOŠKEMU
se odda v najem opremljeno sobo, spodaj, spredaj.
Vpraša se na 1246 East 58th Street
Pisalni stroj
(TYPEWRITER) " Proda se pisalni stroj. Woodstock izdelka. Slovenske črke; v zelo dobrem stanju. Cena $35.	^
Vprašajte na
15413 LUCKNOW AVE. Telefon IV 1-1220
Lastniki avtov, pozor!
Ali je vam znan nov zakon, tikajoč se avtomobili-stov?
Če se vam primeri nesreča, boste imeli veliko sitnosti, stroške in pota, torej zakaj se ne bi zavarovali takoj? Stroški zavarovalnine, katero vam nudim, so nizki. Sem zastopnik ene najbolj zanesljivih zavarovalninskih družb V Clevelandu, ki obstoja že 75 let.
Lahko me pokličete kadarkoli in prihranili si boste denar V slučaju nezgode.
Л. Jelarcic
VU 3-2239
HIŠA NAPRODAJ
V bližini E. 185 St. se proda hiša za dve družini; po 5 in 5 sob. Vse v dobrem stanju. V spodnje stanovanje se lahko selite takoj. Cena zmerna.
KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030
DELO DOBIJO MOŠKI
JEKLARNA NUDI izvrstna priliko za delo v raznih oddelkih s priliko do napredovan ja.
Dobra začetna plača in umogo podpor za delavce. Zglasite se v uposljevalnem uradu
REPUBLIC STEEL Independence Rd. pod Clark Ave. mostu
DIEMAKERS
na srednjih in velikih Dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Rabi bi tudi govorili z MAŠINISTI
Visoka plača od ure, čas in pol za nadurno delo in dvojni čas ob nedeljah. Dobre delovne razmere poleg dodatka za življenjske stroške.
Ta dela so na razpolago" v obeh naših tovarnah, E. 93 St. in Woodland ter na 1115 E. 152 St., toda prosilci naj se prijavijo v naši št. 1 tovarni.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 E. 152 St.
I....
/ t . .
O
Sedaj sprejema kvalificirane
ZA
treninjo na delu FORGING PRESS OPERATORS
Izurjene moške
ZA
TOOLMAKERS
(For experimental work building jigs and fixtures)

AUTOMATIC SCREW MACHINE OPERATORS
MACHINE REPAIRMEN
(1st & 2nd Class) Vprašajte za W. S. OLIVER v ilpos-1 j ovalnem uradu od 8. zj. do 5. pop. od ponedeljka do petka; od 8. zj. do 3.30 pop. v soboto. Dobra plača od ure in dobre delovne razmere.
Prosimo, prinesite izkaz državljan stva.
THOMPSON PRODUCTS,
INC. 23555 Euclid Ave.
v NAJEM
MIREN MOŠKI
dobi v najem opremljeno sobo.
Lahko rabi tudi kuhinjo. Za podrobnosti se zglasite na 958 East 70th Street
spodaj, zadaj
IŠČEJO STANOVANJE
Mlad hrvatski zakonski par
z majhnim otrokom, želi dobiti stanovanje s 4 ali 5 sobami. Starša delata in otrok je drugje v oskrbi. Kdor ima za oddati naj pokliče po 5.30 uri popoldne.
OL 1-2136
NAPRODAJ
GROCERIJA IN MESNICA NAPRODAJ
Radi družinskih razmer se proda grocerija in mesnica v st. clairski naselbini, v bližini Norwood Rd. 30 let isti lastnik. Dobri dohodki. Lepa prilika za podjetne ljudi.
Za nadaljne informacije pokličite KOVAČ R EALTY 960 East 185th Street KE 1-5030
PRODA SE
več let obstoječo dobroidočo gostilno z posestvom vred. V slovenski st. clairski naselbini. Ima D 5 licenco. Kdor se zanima, dobi naslov v uradu tega lista.
DOLG ČAS Ml JE!
Ali vi iščete hišo, zidan veneer bungalow z dvemi spalnicami spodaj in, eno zgoraj? Jaz ima pred-vhod z shrambo, tako da oblačila vaših gostov ne ležijo v moji veki sprejemnici. Vaša družina lahko obeduje v moji prijetni dinette obednici, od kuhinje. Imam dovolj prostora za shrambo in veseli boste moje kopalnice, mam pršno kope I j in stranišče v kleti poleg gorkote na plin. Vaš avto lahko parkirate v moji zidani garaži. Nahajam se od E. 200 St.
Koliko sem vam vredna? Pokličite
MR. PAGE On pozna vrednost. Jaz mislim, da sem vredna veliko več kot pa on zahteva zame.
PAGE REALTY KE 1-2326 REALTORS IV 1-8984
DELO DOBIJO MOŠKI
AUTOMATIC SCREW MACHINE SETUP and OPERATE
Na razpolago imamo delo za moške za 2. šift; visoka plača od ure; najvišje podpore za delavce.
Morate biti državljani Zed. držav.
Addressograph-Multigraph
Corp.
1200 BABBITT RD.
MACHINE TOOL
OPERATORJI
ASSEMBERJI
Izurjeni ali delno izurjeni Dobra plača od ure in mnogo drugih delavskih ugodnosti Zglasite se v uposljevalnem uradu
THE MARQUETTE METAL PRODUCTS CO.
1145 GALEWOOD DR.
(1. cesta zapadno od E. 145 St., vodeč južno od St. Clair Ave.)
MACHINE OPERATORJI In ASSEMBLERJI
Visoka plača od ure polog dodatka za življenjske stroške. Prosimo, da se osebno zglasite v našem uposljevalnem uradu na Engle Rd., južno od Brookparka
FORD MOTOR CO. 17601 Brookpark Rd.
STRAN 1
ENAKOPRAVNOST
DANIEL DEFOE	Ш
Življenje |
IN ČUDOVITE PRIGODE POMORŠČAKA g
Robinzona Kruzoa |
iiiiiiiif
mahali z zastavico, a vsi ti pozivi so ostali brez odgovora; barka se ni premaknila z mesta, čoln, kar sem vse dobro videl z daljnogledom. Čoln je zaplul k obali, in ko je bil bliže, smo razločili, da je v njem vsaj deset s puškami oboroženih ljudi.
Od ladje do obale je bilo kakih šest milj, da smo mogli za silo razpoznati ljudi, ki so sedeli v čolnu.
Videli smo celo njihove obraze, ker je tok zanašal čoln malo bolj na vzhod od kraja, kjer je bila barka. Opazili smo, da veslači hočejo na vsak način tam pristati; zato so morali nekaj časa pluti ob obali. Tako smo si jih lepo ogledali. Kapitan je vse spoznal in mi o vsakem povedal svoje mnenje.
Po njegovih besedah so bili med njimi trije pravi poštenjaki. Prepričan je bil, da so jih potegnili v zaroto proti ryihovi volji z grožnjami in pritiskom; zato pa so bili prvi čolnar in vsi drugi nepoboljšljivi zlodeji in razbojniki.
"Bojim se, da jim ne bomo
(Nadaljevanje)
Ves tovor smo razložili na obrežje, vzeli vesla, jambor, jadro gi krmilo, in potem smo ladjico navrtali. Tako nam vsaj čoln ostane, če bi bili sovražniki toliko močni, da bi jim mi ne bili kos. Po pravici rečeno, na to sem najbolj mislil.
Priznati moram, da nisem prav verjel, da bi se nam posrečilo vzeti jim ladjo. "Če nam Nazadnje so spustili z ladje vsaj barko pustijo," sem si mislil. "Popravilo ne bo težko, in lahko bo priti do bližnjih otokov Zahodne Indije. Mimogrede obiščem svojega Španca in njegove rojake, ki se mučijo sredi ljudožercev." Ko smo z združenimi močmi zrinili čoln tako visoko, da bi ga ne dosegla nobena plima, smo posedli in se posvetovali, kaj sedaj.
Nenadoma smo čuli z ladje topovski strel, in s krova so zamahnili z zastavo. Očitno je to bilo znamenje, da дај se barka vrne.
Čez nekaj časa je počilo še nekoliko strelov. In nenehoma so
kos," je pristavil kapitan. "Vse vražje in predrzno je to ljudstvo, in ko bodo sedaj videli, da se jim upiramo, nam pač ne prizanese jo. Strašno, strašno, le kaj bo z nami!"
Nasmehnil sem se in odgovoril :
"Zakaj govorite o strahu? Zakaj bi se bali? Saj, kar koli bi nas čakalo, je še vseeno boljše kakor naše sedanje življenje, in vsak izhod iz tega položaja— tudi smrt—je za nas rešitev. Pomislite, kaj sem jaz vse preživel tukaj v samoti. Je matr zabava biti sedemindvajset let ločen od sveta? Mislite li, da ni vredno tvegati življenja za lastno svobodo? Ne,-zaradi nevarnosti nimam pomislekov, mene moti druga reč."
"Kaj pa?" me je vprašal.
"Ha, to, da so med lopovi po vašem trije ali štirje poštenjaki, ki jim moramo prizanesti. Če bi bili vsi lopovi, bi niti trenutek ne dvomil, da imam pravico vse ugonobiti. O tem pa, da jih zmoremo, sem popolnoma prepričan, ker kdor stopi na otok, bo v naši oblasti, in naša volja in naša moč bo, da ga ubijeimo ali pa pomilostimo."
Govoril sem na ves glas in se kazal veselega. Tako sem svoje prepričanje o zmagi prenesel na kapitana, in prešla sva k delu.
Še prej ko so začeli z ladje spuščati čoln, smo poskrbeli, da bi skrili ujetnike kje , globlje. Dva, ki sta se zdela kapitanu najbolj opasna, sta spravila Petek in kapitanov pomočnik v
1878
KOGOJ
ћ 1953
NAZNANIl^ IN ZAHVALA
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po daljšem bolehanju umrl naš nadvse ljubljeni oče, tast in stari oče
PRIMOŽ KOGOJ
Blagopokojnik je zatisnil svoje mile oči dne 17. februarja 1953. Pogreb se je vršil dne 21. februarja iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in sinovi v cerkev sv. Vida in po opravljeni sv. maši zadušnici in pogrebnih obredih smo njegovo truplo izročili materi zemlji v naročje na pokopališču Calvary.
Pokojnik je bil doma iz Bohinja na Gorenjskem in v Ameriki se je nahajal 50 let.	Ф
Tem potom se preostali iskreno zahvaljujemo vsem, kateri so položili krasne vence in cvetje h krsti blagopokojnika. To nam je bilo v dokaz, da ste pokojnika spoštovali in nam v veliko tolažbo v dneh žalosti.
Dalje iskrena zahvala bodi izrečena vsem, kateri so darovali za sv. maše, katere se bodo brale za mir in pokoj njegove duše.
Hvala lepa vsem, kateri so dali svoje avtomobile brezplačno v posiugo pri pogrebu, kakor tudi pogrebcem, ki so nosili krsto.
Najlepša hvala sosedom za krasen skupni venec in vso pomoč ob bridki izgubi ljubljenega očeta.
Iskreno zahvalo izrekamo pevskim zborom Glasbena Matica, Slovan in Zvon ter Planina ta zapete žalostinke pokojniku v slovo ob krsti.
Lepa hvala Rev. Victor Tomcu za opravljene cerkvene pogrebne obrede, Mr. Frank Mačerol od podr. št. 6 SMZ za poslovilen govor ob grobu ter pogrebnemu zavoju Anton Grdina in sinovi za lepo voden pogreb in vsestransko najboljšo posiugo v dneh smrti.
Našo iskreno zahvalo naj Sprejmejo vsi, kateri so nam stali ob strani in bili v pomoč in tolažbo na en ali drugi način, ko smo izgubili dragega očeta. Enako lepa hvala vsem, kateri so pokojnika prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, kateri so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče.	'
Ti pa, preljubljeni oče, tast in stari oče, počivaj v miru v hladnem grobu poleg svoje ljubljene življenjske družice-naše drage nfame, kateri si sledil v večnost. V naših srcih si ohranimo ljubeč spomin na Vaju dokler tudi mi ne pridemo za Vama tja, odkoder ni več vrnitve.
Spavaj v miru, snivaj sladko!
Žalujoči ostali:
JOSEPH in AUGUST, sinova
MARY, MRS. FRANCES PATRICK, MRS. ANNA
KENNEDY in MRS. MILDRED HURLEY, hčere sinahi, zetje in sedem vnukov
Cleveland, Ohio, dne 17. marca 1953.
klet. Iz te ječe ni bilo lahko zbe-žati, pa čeprav bi kako preplezala obe ogradi, bi zašla v gosti šumi okoli trdnjave. Do sem niso segali glasovi njihovih sokrivcev, in nista mogla videti, kaj se dogaja na otoku. Tu sta ju zopet zvezala, a Petek jima je še dal dovolj hrane in nažgal nekaj sveč domačega izdelka. Kapitanov pomočnik jima je pa sporočil, da bodeta čez dva dni oproščena, če se bodeta mirno vedla.
"Če pa bosta hotela pobegniti," je pristavil, "vaju pri priči ustrelimo."
Obljubila sta potrpežljivo prenašati zapor in se zahvalila, da nista ostala brez hrane in luči. Ko je zaprl vrata, se je Petek takoj vrnil k imeni, onadva pa sta mislila, da stoji zunaj na straži.
S četverico ostalih ujetnikov nismo tako strogo ravnali. Dva smo res pustili začasno zyezana, ker kapitan zanju ni jamčil, dva pa sem po njegovem priporočilu vzel celo v službo. Oba sta mi prisegla, da mi bodeta zvesto služila.
Tako nas je torej s tema dvema in kapitanom in dVema njegovima tovarišema vred bilo sedem dobro oboroženih ljudi. Sedaj nisem več dvomil, da brez težav opravimo z desetorico mladcev. To tem prej, ker je kapitan trdil, da so med njimi poštenjaki, ki jih bomo mogli potegniti na svojo stran.
Pirati so pristali na mestu, kjer je bila njihova barka, in potegnili čoln na obrežje, kar mi je bilo prav všeč. Bal sem se namreč, da bi se iz previdnosti pred obalo zasidrali in da bi dva ali trije ostali za stražo v čolnu. Tako seveda bi mi ne mogli zaseči čolna.
Na kopnem so najprej pohiteli k svoji barki. Lahko si je preidstaviti, kako so se začudili, ko so videli, da je čisto brez sna-sti in tovora, in da ima dno veliko luknjo.
Zbrali so se okrog barke in dolgo ugibali, kako neki se je mogla dogoditi taka nesreča, potem pa so začeli naglas vpiti, da bi poklicali tovariše. A nihče se jim ni oglasil.
Nato so stopili v krog ter na povelje oddali salvo iz svojih pušk. Odmev v gozdu je povzel močni strel in ga nekajkrat ponovil. Pa vse zaman, kajti ona dva v kleti strela nista slišala, ti pri nas pa se niso upali oglasiti, čeprav bi se radi.
Ko so gusarji videli, da je vse klicanje zaman, so se silno zbali in sklenili so takoj vrniti se na ladjo in povedati, da je v barki dno prebito, posadka pa na otoku ubita, ker bi se bil sicer gotovo kdo oglasil.
Kapitan ,ki je doslej še viedno upal, da se nam posreči ladjo zaseči, je sedaj obupal.
"Nič ne bo!" je rekel z žalostnim glasom. "Ko bodo na ladji vedeli, da so mornarji pp. prihodu na otok izginili, zapove novi kapitan dvigniti sidro, in tedaj —srečno hodi, moja ladja!"
Takoj pa se je pripetilo nekaj, kar je kapitana še huje preplašilo.
Ni prešlo deset minut, pa smo že videli, da se čoln nenadoma obrača in vrača k otoku. Mornarji so gotovo iztuhtali nov načrt.
Molče smo jih opazovali.
V čolnu- so pustili trojico, sedem pa jih je šlo dalje na otok, gotovo iskat izgubljene tovariše.
To nas je močno zaskrbelo.
Še če bi se nam posrečilo polastiti se sedmerih, ki so šli na kopno, nam bi zmaga popolnoma nič ne koristila, ker puščamo v miru čoln z ono trojico. Ti bi pobegnili in povedali na ladji, kaj se je dogodilo, in ladja bi takoj odšla, da je ne bi videli nikdar več.
(Dalje pmtodnllC)


Don't Qonibie with firer
thd odd» 4^^ «re	you!
Koristna drevesa iz Avstralije
Avstralijo smatrajo znanstveniki za najstarejši kontinent. Ker je kontinent zelo osamljen, ločen z velikimi morji od drugih delov sveta, so se tam ohranile razne živalske in rastlinske vrste, ki so morda nekoč ekistirale tudi v drugih delih sveta, pa so iz enega ali drugega vzroka izumrle.
Površina Avstralije meri 2,974,580 kvadratnih milj, kar je nekaj manj kot znaša površina Zedinjenih držav ameriških. Deli iste so bili odkriti in deloma opisani po holandskih mornariških častnikih med leti 1616 in 1618. Anglija je tam ustanovila svojo kazensko kolpnijo s 1,030 osebami leta 1788. V to svrho se je Anglija posluževala avstralskih kolonij še dolga desetletja potem.
Danes ima dežela nekaj nad osem milijonov prebivalcev, ki so po veliki večini evropskega izvora. Prvotnega avstralskega prebivalstva je malo in živi še jako primitivno v bolj odročnih krajih.
Glavni izvozni pridelki Avstralije so danes žito in volna. Toda niti žito niti ovce niso avstralskega izvora. Žita, sadje, večino koristnih zelenjav in domače živali je Avstralija dobila iz Evrope, Amerike in deloma iz Azije; to šele po priselitvi belih naseljencev. Originalno svojega pa je Avstralija- dala ostalemu svetu malo.
Med te redke darove Avstrali je ostalemu svetu pa nedvomno spadajo avstralski evkalipti (Eucalypts). Ta drevesa rasto v Avstraliji že iz davnih dob in se poleg ameriških sekvoj smatra jo za najstarejšo drevesno vrsto na svetu. V davnih dobah so evkalipti uspevali tudi v nekaterih drugih delih sveta, pa so v teku časa izumrli; ohranili so se samo v Avstraliji. Evkaliptov je več sto podvrst, ki se kolikor toliko razlikujejo med seboj. Nekatere vrste rastejo zelo hitro; posamezna drevesa dočakajo starost več sto let in dosežejo višino 300 čevljev in več.
Kdor je kdaj potoval po Cali-forniji, je videl med farmami in sadovnjaki in ob straneh cest dolge vrste elegantnih evkalip-tovih dreves; po nekod rastejo tudi cele šume teh lepih dreves, katerih prvotna domovina je Avstralija.
V	Avstraliji so rabili les evka-liptov za najrazličnejše zgradbe, od hiš, mostov in ladij, do kolov za ograje. Vse vrste evkalip-tov vsebujejo izhlapilno olje in olja nekaterih evkaliptovih vrst se rabijo v medicini. Evkalipti nekaterih vrst skoro neprestano cvetejo ter nudijo dobro in stalno pašo čebelam.
V	Californiji, kjer je več ev-kaliptovega drevja kot v katerikoli drugi naši državi, je cenjeno in dobrodošlo, dasi se ni v prvotno namenjene svrhe obneslo tako kot se je pričakovalo. Posebno odlično služijo vrste visokih in močnih evkaliptovih dreves za zaščito nasadov oranž in drugih sadnih dreves pred viharji. Mnogokje ob cestah so krasni drevoredi evkaliptovih dreves. Sadijo jih tudi po krajih, kjer je nevarnost, da bi nalivi odnašali zemljo.
Evkalipti, ena najstarejših vrst dreves iz najstarejšega dela sveta koristno služijo naši Californiji in obenem povečujejo njene lepote.
Prva evkaliptova drevesa so bila posajena v Californiji pred približno sto leti. Pred dobrimi 60 leti so jih začeli saditi v velikem obsegu v Californiji, in drugih južnih državah. Obetali so si od njih hiter prirastek lesa in dobavo olja za medicinske svrhe.
Vsekakor se nasadi evkalip-tov s trgovskega stališča niso obnesli kot pričakovano. Po nekod niso sadili pravih vrst za hitro rast. Les nekaterih vrst ev-kaliptov se težko obdeluje in po-
trebuje dolgo časa za sušenje. Predno so plantaže evkaliptov dale večje količine lesa za razne gradnje in izdelke, je les v mnogih ozirih nadomestilo železo. Evkaliptovo olje je bilo ceneje importirati iz Avstralije kot ga producirati v Ameriki.
Podobne skušnje so imeli z novo vpeljanimi avstralskimi evkalipti tudi v drugih ameriških državah in drugod po svetu. Marsikje so jih sadili samo kot novost in za lepoto. Evkalipti uspevajo v gorkih in vsaj prilično gorkih krajih; hudih zim pa na splošno ne prenesejo. V naših južnih in poljužnih državah je najti precej evkalipto-vega drevja po javnih in zasebnih parkih. Z ozirom na zemljo evkalipti niso izbirčni. -Uspevajo na suhem ali vlažnem svetu, sploh kjerkoli. V suhih krajih potrebujejo par let po posaditvi nekoliko zalivanja, potem pa si pomagajo sami.
—NEW ERA. glasilo ABZ
Ob smrti dragega..
se misli nehote obrnejo na po-grebnika in dostojno odpremo preminulega na njegov zadnji počitek.
Slovenska pogrebnica MARY A. SVETEK vam je v dneh žalosti na uslugo s svojo dolgoletno izkušnjo; vaše želje izpolni v vseh po-tankbstih;
ki ga ji po-zaupanje,
sveto.
Dostojanstven pogreb verite, ji je z vso osebno pozornostjo,
ne glede na ceno, je del posluge.
MARY A. SVETEK
Slovenski pogrebni zavod 478 E. 152 St. KE 1-3177 Cleveland, Ohio
Chicago, m.
domestic help
WILL GIVE GOOD HOME in West Chicago to middleaged couple or woman. 1 or 2 children gladly accepted. In exchange for care of invalid. After 4 p. m.
Call West Chicago 1370
Nice Home for MIDDLEAGED WOMAN or couple. 2 private rooms. For right party in exchange for doing housework.
SUnnyside 4-3054
HOUSEKEEPER — To assist ar thritic husband, business woman, desires woman with reliable references, seeking good home Own room, bath , radio, TV, social security. Week-ends off if desired. Small house, light housework. Moderate wages. Lake Bluff 1379, Box 36, Lake Bluff ■ Illinois.
WOMAN for
GENERAL HOUSEWORK Assist with 2 Children Phone BRiargate 4-0447
business opportunity
Good Chance to buy BAKERY. — 4 room flat in rear. Doing good business. Right across from Polish Church. See to appreciate.
Bishop 7-7910
DELICATESSEN — Do you want a spot for a good delicatessen in the heart of town in the fastest growing suburb, west of Chicago? For appointment call
Elmhurst 6083
Here is a Real Buy — RESTAURANT — Building and lot. Living quarters. Good business. Selling due to health.
CAnal 6-8707 Ask for Ernie
Come and Get It. For Sale by owner—Corner location. GROCERY, MEATS, frozen foods. Fully equipped, good business. Well stocked, long established. Excellent South side location. This is your opportunity to get a bargain. »Sacrificing because of health. Near everything.
3265 Archer Ave.
Virginia 7-9786
VAS MUČI REVMATIZ^
Mi imamo nekaj posebneS* ^ revmatismu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG CO- .
Lodi Mandel, Ph. G., Ph.
15702 Waterloo Rd.—KE
-
chicago, ill. for best results IN
advertising
call DEarborn 2-3179

REAL ESTATE FOR SALE
M
LOVELY 2% CO-OP A.
MENTS. Blinds, cornbi"'^ , storm-screens. Northwestern bus transportation. All cW $63.00 month. Good locati"" Maywood, Illinois.
Fillmore 3 '
WANTED TO
RESPONSIBLE City Fireffia"' ^ 2 well behaved boys, need 2 ^ room unfurnished apartMi^^^^ cottage. N.W. preferred erate rental.
NAtional 2
RESPONSIBLE Catholic little cliildren, need 4-5 furnished apartment. P*"® (у N. or N.W. Moderate renta'' Wieting.
Lincoln i*'
RESPONSIBLE Couple, 1 ^
sol
child, need unfurnished apartment. Good location Not any further than provide refrigerator. . гф
VIncennesjy 0^
RESPONSIBLE Mother, 4 c ^ need 4-5 room apartment. west. Moderate rental
Phone CHesapeake
female help w.
соМР^/
hoUS«V
Good Home for WOMAN. General Stay 5VŽ days. Good sala" erences required.	t
MErrimac
Nice Rectory needs СОМР® ^
WOMAN. General hoU! Own room. References.
REgent
se^
COOK for Convent —■ room and convenient kite Phone Boulevard
or
-----^
GENERAL HOUSE^^ L Woman to assist motn® V:^ children with houseWO' J ^ welcome. Room and boa o
en*'
small additional рауШ
room, bath. _
GIRL OR WOMAN — To 4 care of old age home^jjiinf.ii veniences. Dishwater. ^ -jid help with 2 boys, aged years. No cooking or viy. live in or out. $35	^
LaOr^-f
lect.
--
Nice Family needs	.ce^j
WOMAN. General	f/.
Must like children.
bath. All electrical kitcn® City references.
BRiargat®^^
NURSES REGlSTf:^^
We still have a few on our Nursing Part or Full Time ^ Steady Етр1оут®'\ј{јо''^ Excellent Working Con ^ Call
Nursing Office for ApP"'
ORchard 2-7050 ^дЈ/
. LUKE'S
291h and OKLAH^
MILWAUKEE,
ST