LIST ŠTUDENTOV   LJUBLJANSKE  UNIVERZE
LETO VII
LJUBLJANA,   6. NOVEMBRA 1957
STEV. 15
njihovo delo in naloge
O uspehih in neuspehih v delu komunistov na naši univerzi bo vsekakor razpravljala letna univerzi-tetnd konjerenca študentov komunistou. Vendar se nam zdi prav, da opozorimo na nekatere slabosti in pomanjkljivosti v delu osnovnih organizacij ZKS na fakultetah. K temu so nas napotile predvsem številne kritične pripombe tako študentov komunistov kot tudi študentov nekomunistov. V globlje analize se sicer ne nameravamo spuščati, naš namen je le, opozoriti na nekatera dejstva, pred katerimi nima smisla zakri-vati oči.
¦¦»»»»»«¦¦¦»¦»¦»»¦¦¦¦»¦¦»¦¦¦»<
FORU
Znova je prišlo na univerzo mnogo novin-cev. Vpisali so se, po-stali študentje in se včlanili v ZŠJ. Toda pretekla leta je mhogo-krat ostalo le pri tem: novincev naša združenja niso znala vključiti v delo in življenje orga-nizacije.
Toda mladi Ijudje so polni želja po borbah, po uveljavljanju, polni so kritičnosti in volje do dela. Novinci, za ka-tere se ZŠJ ni zmenila, so ustanavljali svoje kroike, debatne klube, skupine, kjerkoli in ka-korkoli. Ko je njihovo delo zajadralo v slepo ulico ' in   v   jalovo   ali
¦    celo   nepravo   smer,   so
¦   odborniki po združenjih
¦   spoznali napako svojega dela. V večini primerov se ni dalo nič več opra-viti.
Mnogi bruci so že po-tožili, da so nad štu-dentskim življenjem na >uniuerzi razočarani, da ?o pričakovali več Za-kaj? Ker so združenja le spet zagrešila svojo staro napako: bruce so orepuslili samim sebi in igri najrazličv.ejših slu-iajev in vplivov ...
Za delo z novimi članl ZŠJ se cia najti nič Jco-liko zanimivih in pri-vlačnih oblik dela: od najosnovnejšega sezna-njanja novincev s po-goji študija na določeni fakulteti ozir. oddelku, obravn<wanja perečih problemov stroke, naše-pa družbenega in kul-turnega življenja do ide-ološko-političnih   debat.
Treba se je le lotiti dela z odgovornostjo in voljo, pa bo steklo. Vo-Ija do dela teh mladih Ijudi bo s tem najpra-viln-eje usmerjena in se ne bo izgubila kakor voda v pesku.
»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»»¦.¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦»
Ne smemo trditft, da je delo Zveze komunistov n>a univerzi neuspešno, to niti najmanj ni na§ namen- Uspešno pot organizaci-je dokazuje že samo veliko za-nimainje študentov za sprejem v Zvezo komunistov. V nekaterih osnovnih organizacijah so v pre-teklem letu sprejeli po 10 ali celo ve^ novih članov.
Vendar tudl ne moremo zani-kati, da v delu ZK na univ&rzi ni nekaterih slabosti. O tem pri-. čado tako sestanki z burnimi debatam,* prav o teh vprašanjiih kot tudj sestanki, na katerih se nič ne zgodi. Večina sestankov je na žalost takšnih. Zato ®o ela-bo obisikovani. Zato je potrebna kontrola obiska. Zato so potreta-ne ifcključitve zaradi neopraviče" niJi Izostankov-
Kolegl, ki so že dolga leta 51a-ni ZKS priipovedujejo, da so b;.-1; sestanki včasih bolj zanimivi, da so z njih vedno kaj »odnesli.« da go na niih mnogo pridobili, in vedno razipravlijali* o vseh mogočih perečih problemih •..
Danes na sestankih osnovnih organizacia tn aktivov ZK na un-iverzl razpravljajo o orgarvi-zaci'jskih vpraSanjih, za ostalo ponavadi zmanika 6asa in tudi volje. Sestanki nekaterih osnov-nih organizacij in aktivov so na-ravnost prazni in br€«predmetni. le sestanki zaradi sestankov. Sklicujejo jih od časa do časa le zato. »da ne bodo rekli, da ni& ne delamo« ali pa »ker že dol-go ftismo imeli sestanka.« Men-da je vsakomuir jasno, da lahko sklicamije nekega eestanka ko-munistov motivira 1® kepica pe-rečih problemov, ki jih je treba rešiti. Tega pa, da na neki fa-kulteit,,- problemov sploh ni in da
bi jih študenbje komunisti na tnoralj -reševati, menda nihče ne bo trdii-
Nekoliko smo razoičarani, se mnogokje pritožujejo mla-dj člani Zveze komundstov. Upravičeno. Ponekod so sicer znali poskrbetii zanje, jih vklju-čiti v delo, drugod pa so ncvo ©pregete člane kar prepuistili usodi. V ZK so tj 1'jud.je stopili polni borbenosti in svetlih ciljev — r>& so ge znašli sredi razprav-ljani-brez globlje ideološke vse-bine.
Za<vedati se moramo, da mlad človek veliko zahteva, veliko prioakuje vn tudi rnnogo nudi. Zato ga ne smemo prepustiti sai memu sebi, ker ga s tem pah-netn0 v breizbrižnost.
Problem mladih clanov ZK je pravzaiprav ena^ problemu novih članov ZSJ. Obema organizaci-jama pa je skupen že marsika-teri  problem.  To  Lzhaja  pač  iz
njunega sfeupnega področja de-lovanja-
To skupno področje delovanja zahteva tesno povezavo med obema organlz.acija.ma in njuno vzajemno podpiranje. Zveza ko-munistov po značaju svojega de-la, po zastavljenih ciljih in po ideološko-političn; osveščenosti svojih članov prekaša Zvezo štu-dentov. Zato bi morali komuni-st- voditi delo šludentske orga-nizacije in ji prj njem pomagati.
V koliki meri Je *** ^A naših fakultetah uresničeno? ponekod res nudi osnovna organizaciia ZK pirecejšnjo podiporo združe-nju ZSj in na svoiih sestankih razpravlja o vseh perečih pro-bl^mah fakuitete ter daje pobu-de za njihovo reševanje- Toda velik del združenj se neprestano pritožuge, da jim komunisti pri delu prav nič ne pomagajo, da (Nadaljevanje  na  str.  2)
NA DAN MRTVIH SO ŠTUDENTI POLO2ILI VENEC POD SFOMENIK PADLIM KOLEGOM V AVLI UNIVERZE
Skupsčina medicinske fakultete
21. oktobra so se v predavjlnici interne klinike zbrali pro-fesorji in študcnti medicine ter stomatologije, da pregledajo svoje delo v preteklem letu.
V svojem letnem poročilu, se je defkan dr. Neubauer ustavil v giavnem ob vprašanju dolži-nc študija. Fakultetna uprava je proti določbam o dolžini štu-dija v novem zakonu    in    želi
ohraniti 6 let, to je 5 leit šttidija in 1 leto za izpite. Dekan dr. Neubauer se je dotaiknil še tna-teriialnlh težav kalutete in kad-tovske problematike. Pni tem je p-ouiidaril, naj bi bila primer-na vzgoja kadrov in njihova izbira že v času študija samega. Oetali del svojega poročila je posvetil študientskiim proble-mom v zveizi s prostori na fa~ kult&ti in s tesnejšo povezanost-jo s profesorji.
Po končanenn poro<5ilu je dr. Neuibaiueriiu zas.tapnik študen-tov izročil alibum s .fotoigrafija-mii lanskoletnega sprejema ob dnevu imedicincev s čdmer so se študeriitj« zahvalili svojemu de-kaniu za njegovo uspešno delo. Vse to je vtisnilo živahni dšsku-siiji, ki je nato sledila, pečat prijetnega vzdiušja, fci smo ga doslej  po>gr€šali.
Prodeikan je poročal o delu higienske komisij© na fakulteti in v zvezi s tem zopet poudaril potrebo po gradinji nove stavbe. Prof. Milčimski je govoril o iz-daji učbeniiktov in predlagal, naj bi se profesorjeim, ki se mi-flijo lotiti piisanja, nudil prt-meren dopust. Enafeega mnenia je bil tudi dr. Hribar, ki je po-udariil potreibo po škuptnih ju-goslovanakih učbenikih. Nave-del je vzrofce. ki so po njegov&m mnenju zakrivili precejšen pro-cent slabih uspehov pri izpitu iz patologije. Najbolj tehtno di-skusijo je ian«l dr. Vilfan, ki se i©  odkrtito  dotaknil  vseh  pere-
6ih probleimov od vzgoje nara-ščaja, predavanj, neorganlzira-nega potefea vaj, vprašanja dvo-letnega staža, ki prinaša manj koristi kot bi bilo treba, do pri-vatne prakse. Precejšen del svo-jih misli je posvetil uvedbi so-pialne midicine ter slabemu ekonomskeimu poslovanju na fakulteti. Med drugimi disku-tanti velja omeniti še dr. Kano-nija, ki je zahteval cxi študentov večjo  delavnost.
K diskusiji so se priglasili tu-di zastopndki študentov. Pod-predsednik združenja študentov medicine tov. Karič je govoril o idejni in e^tiični vzgoji n.a fa-kultetd, predsednik združenja tov. Bunta pa je zastopal stali-šče študentske organizacije gle-de petletnega študija ter po-daljšanja štaidentskega statusa še v šesto leto. Izrazal je pri-pravljenost študentekega zdru-ženja podpreti fakultetno upra-vo pri izdelavi novega učnega načrta ter prehod.nih določb za vs-e letnike, da bi študenti končno le izvedeli, pri čem so. V debaitii je sodeloval še social-ni referent študensike organiza-cije, ki je opozoril na slabo šti-penddranje (le 35.6 odst. študen-tov medicine sprejema štipendi-je, razen tega je bilo letos raz-pisaniih le 10 tovratnih štipen-diij v vsej LRS) in na težavnost zaiposlitve študentov drugod za-radi prezaposlenosti na fakult°-ti sami. Predlagal je plačano terensko prakso v počitnicah ter  dežurno službo v  bolnici.
Tniurno skupščino je zaklju-čil dekan dr. Neubaue.r, ki se je zahvalil za plodno diskusijo in šl&vilno udeležbo.           B. A.
UREDNIK POLJSKEGA ŠTUBENTSKEGA LISTA UVVAGA V NASl SREDI
PROSLAVA  OB  OBLETNICl  OKTOBRSKE  REVOLUCIJE
Dne 7. novembra bo ob 20. nri v Filharmoniji centralna proslava Zveze študentov v počastitev 40. obletnice Oktobrske revolucije. Sodelovali bodo Akademski pevski zbor »Tone Tom-šič«, Zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec«, Akademski oktet, Akademska folklorna skupina »France Marolt« in sluša-telji Akademije za gla^bo in Akademije za igralsko umetnost.
Vstop bo prost. Vstopnice dvignite na Univerzitetnem odboru ZSJ, Mlklošičeva 5 a.
Janez  Trhnnc:
OKTOBER
Stirideset let je minilo, odkar je sestradani, do smrti izmučeni ruski delavec prvič v zgodovini človeštva pogumno stopil na. čelo države in prevzel obtast.
Od takrat pa do danes se je mnogo zgodilo.
Oktober je postal simbol vseh zatiranih in lačnih. Oktober je dvignil milijone Iz predviestij, tovarn in vasi na barikade in asfalt, da so napolnili odtočne kanale $ krvjo. Vsega je bilo preveč in vsega premalo. Strjeno kri je razredčevala nova in se mešala s pocestnim blatom, da so žene rjule od groze in strasti. — Veliki Oktober pa ni miroval. Terjal je še in še. Brat je do ročaja porinil bajonet v prsi lastnega brala, belogardist je zaklal ženo, potem ko jo je posilil, otroške glave so se praznih oči kotalile po granitu umazanih cest, sestradane horde so vdirale v sJtladišča in trgovine in mnogo jih je bilo med njimi, ki so se najedli prvič v življenju do sitega. Ruske carske armade ni bilo več. Spremenila se je v tolpo dezerterjev in razcapanih pohabljencev. Rusija je gorela v plamenih, ožarje-na z njeno lastno krvjo.
Kaos in zmeda in milijoni pogrešanih.
Ruskega mužika so do onemoglosti preganjali po Karpatih, Pruslji in Romunijl, v imenu Velike Rusije, za carja in carico.
Rusija se je spremenila v veliko klavnico Evrope.
Rasputin pa je uprizarjal spiritistične orgije na carskem dvoru.
Fronta je razpadala in gorje tistemu, ki je še branil carja. Petrograjske ulice 80 zavzeli demonstranti; pavlovski, volinjski, preobraženski in litovski regimenti so stopili na stran razkačenih delavskih množic.
Povsod upori in zmeda in lakota. Kozaki so jurišali na žandermerijo in carsko policijo. Raja se je zbirala xz vseh strani neskončne Rusije in zahtevala miru in kruha. Car je ukazoval, vendar ni bilo nikogar, ki bi ga poslušal!
Koncc jc, konec tisočtetnega gospodstua. Zlato jabolko se je razletelo na tisočc koscev. Carstva ni bilo več, ostali so samo še Ijudje, bedni in razcapani, razmesarjeni in sestradani.
Mestne mačke in podgane in podivjani psi še nikoli niso imeli take pojedine.
Car je še enkrat sklical dumo, da bi rešil carstvo — a zaman. Vsi so bili proti. boljševiki, eserji, menjševiki, meščani, kmetje, delavci in buržoazija.
Rusija je bila velika dežela, veliko je bilo prostora za gorje!
Rodilo se je dvovladje. Kolikor ukazov, toliko gospodarjev. Vsi so se potegovali za oblast.
Apxilfk~l&17' lata se }e v.rnll v Rusijo Lanin.
Veliki genif Oktobrske revolucije, človek dejanj in modrosti. Mislec in bojevnik, diktator in človek. Veliki voditelj, ki je bolj kot vsi do danes, Ijubil delavca, Jci je najploblje segel v dušo njegovega trpljenja in sovraštva. Voditelj, ki je znal spre-govoriti v njegovem jeziku, odločno in pošteno, brez ovinkov, naravnost, z resnico revolucije.
Dvignil je vihar, ki ga ni pomnila zgodovlna.
»Vso oblast Sovjetom«.
Vsi so napadli: od menjševikov, Nemcev, pa do degeneriranih carskih oficirjev in buržoazije. Lenin je ostal sam s svojimi delavci in kmeti brez zemlje, na vseh frontah, zoper vse. Kje so jemali moč, ne ve nihče. Boga in carja so pokopali v strelskih jarkih prve svetovne vojne, novega boga ni bilo, ostala jim je samo r evolucij a! Kruta mati, ki je terjala neskončno šteoilo življenj in je imela samo eno dobro lastnost: bila je zvesta. Nikogar ni izdala, nikogar prevarila, terjala, a stala vedno ob strani ob dobrem in hudem. Rodil se je pogum in vera. Ljudje so umirali in padali, vere pa ni nikoli bilo konec. Nikdar, če je bilo še tako hudo, niso bili sami. Z njimi je bila Partija, z njimi je bil Lenin. Nikdar niso Ijudje teže in lep.?e živeli kot takrat. Na čelu po je stal Lenin in govoril:
»Tovariši delavci! — Pomnite, revolucija je v nevarnosti!
Rešite jo lahko samo Vi — in nihč.e drug!«
In šli so. Preko vse Rusije, tja do Vladivostoka in Sibirije. Povsod so umirali ln prelivali svojo kri. In — rešili so jo, rešili so svojo revolucijo. Brez nje ne bi mogli več živeti. Ona je postala kri in meso, mati in kruh. Strahotna balada je zvijala svoje poslednje akorde. Mrliči so v trumah korakali po stepah in peli slavospev novi domovini. Kontinenti so vsklikali, peli slavo in trepetali v strahu. Vsem so žarele oči, enim od sovraštva, drugim do hrepenečega razburjenja. Delavec sveta se je dvignil s tal in pokazal svoja široka ramena in jekleno telo.
V Sovjetski državi pa so delavci težko živeli.
Umrl je Lenin.
II
Od takrat so mnogi na mnogih kontinentih doživeli, ali hoteli došiveti svoj Oktob er  — titdi mi.
Na Sutjeski, v Jelenovem žlebu, sredi Beograda, od Triglava do Kajmakčalana —' povsod je srečal brat brata z istim.srcem — z revolucijo v sebi. Tudi nam je bilo takrat najbolj hudo in najlepše. Snovali smo svoj veliki sen in heroji so nam bili bratje in sestre, Ijubice in očetje. Hodili smo dolgo in brez kraja, puščajoč za seboj Čisto nebo in — grobove.
Imeli smo revolucijo in — Tita!
In bili smo sami z njim in z revolucijo. Okoli nas pa vse črno ujed in gavranov vseh vrst in vseh baž — sami krokarji s črnimi kokardami in svetlimi bajonett Mi pa bosi in napol goli sredi zim in fconcentracijsfcih taborišč, z ognjem revolucije y sebi. Ko je prvi umrl, je drugi za niim živel od njegove smrti in potem tretji in četrti in... Ko smo skoraj umrli, ni pustil On in Partija, da poginemo. Vse sile Ijudstva so se zbrale v njegovi glavi in s prstom je pokazal na ledeno goro. In smo šli... Za nami je ostajalo čisto nebo in grobovi. Cista srca so rodila čisto misel in ta dejanja. Velike misli in bodočnosti ni mogel n\hče več zadrzati. Na vratih svobode je stala presnavljajoča se armada velikega poguma in daljnjih horizontov.
Doiiveli smo svoj veliki Oktober!
Ko smo pa prišli domov, smo našli prazna pogorišča. In za pogorišči grobove naše zvestobe.
Tudi nam so rekli:
Ce boste kdaj pozabili na svoje grobove, vam bo spet resnično hudol
III
Srtečal sem mladega človeka. Oči so žalostno zrle v svet in roke so mu drhtele.
Tako mlad je bil in tako malo soyica je bilo v njem. Pogledal sem mu globlje V oči in videl v njih strah pred hidrogensko katastrofo, grozo od oglušujočih trobil o svetovnem miru, žalost današnjega dne in jutrišnje nesreče. Boleče je dvignil ro* ko in si otrl rosno čelo.
Ti je hudo?
Nikar jant, življenje nosiš na svojih rokah. Tvoje je in uravnaj si ga,
Grenko se mi je nasmehnil.
Se bojiš svoje lastne sence? Bi rad, da bi ti zvezde same padale v naroije. Ne moj dragi. Misliš, da oktobrskih ni bilo strah in groza, in tistih na Sutjeski, Kozari in povsod po naši deželi. Misliš, da je bilo njihovo življenje kaj manj dragoceno in vendar so pogumno gledali v nebo, kadar je bilo to najbolj sivo in temačno.
Vsak izmed nas mora doživeti svoj veliki Oktober. Vsak poiskati suoje mesto v času in prostoru — svojo revolucijo in zvestobo.
NeJcje v tebi živi človek, pravi resnični človek, in ko ga boš našel,
boš doživel svoj VELIKI OKTOBER!
Komunisti na univerzi
Polemika:
Nepoznavanje prava škoduje
Izšla sta dva zvezka Revlje 57. Mlada slovenska inteligenca je ieljno prkakovala revijinega roj-stva, Uer v njej vldi svoje gla-sno. Zato ja unela revi.ja velik odinev in je tudi pokazala, s Kak-šnimi začetnimi težavami se bori. Po prvih člankih sodefc si je za-dala za eno svojih glavnih nalog obravnavanje peiece družbene problematike, predvsem problem socialistične morale. Pri tem se je nujno pojavilo vprašanje dr-žave in prava. njune družbene vloge in vpražanje odnosa med moralo in pravotn. Prav v tenj pa nas je zelo razočarala. Neka-teri sodelavci se ukvarjajo s te-meljnimi družbenemi zakonitost-mi, ki so s teorettčnega stališča Že zdavnaj dognane, le-ti pa se jih trudi.to ponovno dognati. Kar je še huje, pri iskanju zakonito-strt   le-te  nezavestno  negirajo.
V tem pogledu nas najbolj prl-zadene Pučnikov prispevek »Dru-žba in država« v štev. 3-4. Kljub ckspliciranju neodpustljivih teo-retičnih napak prl reševanju za-konitosti pravne nadstavbe v družbeni biti, kljub osnovnemu neznanju s področja teorije drža-ve in prava, kjer so znana še rnanstveno dognana dejstva in ne le filozofske ipekulacije, je ome-njeni prispevek pozitiven, in si-cer v tem. da je vsaj razvnel du-hove   in   sprožil   razpravljanja.
Nepotrebno bi bilo spuščati se v vsako nepravilno misel o pra-vu. Pisec je zgreSil že v bistva samem. Družbo in državo je na-silno ločil; še več, postavil ju je z licem v lice, ugotovll propad med tvornostjo družbe ln steril-nostjo države, rekoč:... »pozitiv-na oznaka (poedinčeve dejavno-stl; op. pis.) s stranl države je negativna na področju družbene-ga življenja«. Ce bi že hotel ugo-tavljatl nasprotja med druibeni-mi silami in funkcijo države, bi se moral nujno spustiti na kon-kretna tla: govoriti o socialistični družbii in soclallstifnl drfcavi, o kapitalistlčni drfcavi in kapitali-Btčni   družbl, ker  so  v obeh prl-
merlh zaradl bistvene različnostl strukture družbe in vloge države tudi razmerja med družbo in dr-žavo različna, različen pa je tudl položaj posameznika, še vcč, mož-na je družba brez države. To da-je   ton  celotnemu   sestavku.
Zato je avtor nujno moral obe-»itl prava atrlbute sterilnosti, pavšaJnosti, shematičnosti, ab-straknosti, kar naj bi bilo s sta-li&ča družbe negatlvno in ome-jevanje   svobodnega    ustvarjanja.
Zato najbrž tudi pisec ni mo-gel toitl ustvarjalen. Ni bil svo-boden. To je res. Nepoznavanja prava, ignortranje zakonltosti mu je to preprečilo ne pa negativ-ne lastnosti prava, ki jih on ugo-tavlja. Zanimivo je, da to sam nehote priznava, ko pravi: »Kdor ni konkreten in v dejavni kon-kretncsti svoboden, ne more biti ustvarjalen.« Nekonkretnost, ne-poznavanje nujnosti piscu spod-naSata tla ln s tem si ]e pisal sodbo  sam.
Se ena negativna značilnost sestavka Je v tem. da zreducira celotno pravo na kazensko pra-vo rekoč: »Pravnl subjekt Je prazna šfevllka, dokler ne zaide v delinkvenco.« Na drugem me-stu pravl, da mantpuUra pravo »Je   z   ekscesi   deUnkventov.«
Ce Movek kupi v kiosku Revijo 57, aM nl sklenil pravnega posla, ki ga imenujemo s pravnim iz-razom kupna pogodba? Ali sesta-va oporoke nl pravno de^anje? In vse to poCen.iajo posamezniki, tu-dl zares Dravni sub.iektl oz. dr-Savljanl. Ce h| plsec to vedel, ne bl mogel napisati, da se »pravo ukvarja le zdržavljanom Stev. X, pri katerem se konkretno vpra-šuje le za niegovo polnoletnost«. Cel6 kazensko pravo, katerega ima plsec najhrž v mislih, obrav-nava tudi mladoletnike.
Ena Tiistvenih znafilnostl prava nai bi bila niegova »abstraknost«. Kljub največjemu prlradevanju, ugotoviti v čem na.1 bi hila ta »abstraktinost«. ni mogofe dati n.iene opredelltve zaradi nedosle-dnostl   uporabljanja   tega  pojma.
Prostori, dotacije ...
Značilno za vse naše fakul-tetne knjlžnice je, da s« stiska-jo v neprimernih prostorih. Obiskali smo eno izmed njih — agronomsko, kjex nam je upravnica pripovedoviala o te-žavah. pa tudi o uspehih, ki so jih s požrtovalnim delom do-segli.
Knjižnica je bila ustanovljena leta 1949. Doslej ,ji je uspelo zbrati nad 25.000 knjig^ kar je mnogo, če upoštevamo, da raz-polaga z majhnimi finančnimi 6redstvi. Ta zbirka pa se vsako let0 poveča za 3000 knjig. Da bi pridobili čimveč kvelitetnih Btrokovnih knj.g, sl sami po-magiajo tudi z zam«njavanjem z drugimi jugoslovanskimi fa-kultetami. Stike &o navezali tudi z univerzainC v tujinil, tako v Angliji, Amerjki in Sovjetski zvezi ter drugod. Mnogo stro-kcwn1h knjig in revli pa pride v kniižnioo tudi kot darila.
Kakor povsod, tako tudi tu-kaj      primianjkuje        finančnih
RLDARJI IN METALURGI VINOZEMSTVU
% Metalurgi višjih letnifcov so se pred kratkim vrnili s šeat-najstdnevne strokovne ekskur-rije po Zahodni Nemčiji. Obi-skali »o razne kraije Porurja, Bavarske in Saške. da bi se se-znanili z delom inštitutov in s programom železarn. Pravijo, da je bila ekskuirzdja oddično pri-pravljena.
9 RudarJi 4. ta 5. l©tnika pa &o obiskiaH ve* znanih čežkih rudnikov. s čimer so vrnili Ce-hom njihov obisfc »ri nas. Mne-nje študentov o obeh ekskurzii-jah je izredno pohvalno.
credstev. Za leto 193<8 so zapro-gill Ijubljansko univerzo za 3 mllijone dinarjev dotacij. Toda tudi s polovico bi nekaj opravi-li. Računajo tudi na Kmetijsko zbornico, ki jim je še vedno priskočila na pomoč, kadar so se znašli v raznih iinančnih te-žavah.
Težave povzroiajo tudi pre-majhni prostori. Prav resne so skrbi, kara z novimi knjigami.
Ta knjižnica oskrbuje štu-dente treh stnok: agronome, gozdarje ln veterinarje. Čital-nici iSta dve, ki pa dmata obe skupaj le 32 sedežev. Za silo že gre. Tako imaj0 nekaterl vsaj možnast, da uporabijo tiste strokovne knjige in revije, ki jih knjižnica ne m'ore posojati na dom. Tu lahko študira tudi nekaj tistih študentov, fci ni-majo doma kje študirati, drugi pa morajo v veliko, toda natr-pano univerziteno knjižnico.
Študentje radi zahajajo v to knjižnico. ker v njej najlaže dobijo ves potrebni material za študij. Poleg tega iima knjižni-ca tudi nekatere zelo izbrane kn.jige v več primerkih. Če ka-ke knj'Ige, za katere se študent-3e posebn'o zanimajo, knjižnica nima, jo uprava knjižnice oa-roči.
Rešitl vse te omenjene pro-bleme v doglednem času, ne bo moči, morda pozneje, ko bo zgra^eno novo poslopje veteri-narsfee  fakulteie.                RE
OBVESTILO
Akftdemska folklorna skupina »France Marolt« sprejema nove člane vsak dan od 12. do 13.30 v svoji pisarni na Miklošičevi 5 a.
Iz vsega, kar Pučnlk govori, med drugim sledi, da je »abstraktnost« ena negativnih lastnosti prava. Ne bi hotel iskati smisla v po-sameznih primerih razlifno upo-rabljenega pojma »abstraktnosti«. Pravo, oziroma bolje rečeno pravna norma je lahko abstrakt-na, kakor tudi konkretna. N. pr.: »Vsak polnoleten državaljan mo-ra služiti vojaški rok« (moine so ekscepcije) je abstraktna pravna norma, ker se nanaša na nedo-ločene osebe; dočlm je norma: »Jože mora služiti vojaški rok« konkretna — nanaša se na dolo-čeno   osebo.   Abstraktnost    prava
oz. pravne norme Je med druglm pravno - tehnitnega pomena ine-mogoče je, da bi zakonodajnl or-gan izdajal konkretne pravne norme). Zato predstavlja ab-straktno pravo splošne norme, ki se uporabljajo in realizirajo le v konkretizaciji.
Pojem abstraktnostl prava ˇ sestavku ofitno ni uporabljen v tem smlslu. ampak skriva v eebl negativnost, nedoločnost, celo ne-resničnost i_n to zato, ker ie tvor-cu tega po.ima poznavanje prava negotovo, nedoločno in neresnič-no«
(Nadaljevanje na str. 7)
BF    KRATKE   VESTI LE  9 BRUCOV
0 Le 9 novimcev *e je vpisa-lo na rudarski oddedek F»kul-tete za rudarstvo, metaltirgijo in kemiosko tehnologiio. Za cig-tailnirgijip se je odločilo 33 no-vincev, na kemijsko tehnologijo pa s« je sfkupno z repetenfcl vpi-salo 117 slušateljev. Nekai Jah bo verjetoo še med zamiMjoUsi. SKRB ZA NOVINCE
# Zdi se. da rudarii iai me-talupgi 7- novince prav zgled-no sterbdjo. Kot vsako leto bodo tudi letos v zače*fcu no-vembra pripravili posvetovalnl s-estanek slušoteijev I. letnika s profesorji in sitarejšimi študen-ti, da pomorejo novtočem preko za^etniih teSav.
PROSTOR MLADIM
Francko Strmole, štu-dentka prava, so izvo-lili v občinski zbor v SiSkt. Pogovor. Pogovor o problemih mladinske organizacije ln o tem, da je prešlo nezaupanje v mlado generacijo, morda prav zato, ker je začela aktivno po-segati v gospodarsko in politično življenje. »Za-upanje stare.iših si bo-mo pridobili samo. z de-lom,« je rekla kolegica Francka. »Od nas Je od-vlsno, v koliki meri se bomo   uveljavili.«
Prlpovedovala ,1e, da bo kot novoizvoljeni član občinskega zbora zastopala interese obči-ne, ki pa bodo morali biti v skladu s širšimi intefesl skupnostl. Rek_ la Je. »Nujno ln prav je, da sodelujejo v teh odborlh tudi mladi ljud-je, ki poznajo probleme dela šolskih komisij itd. Saj smo mi mladi prav tako enakopravni fiiani družbe, zato je nujno, da nam zaupa-jo pri  takem delu<«
»In na pravnl fakul-teti?«
»Na naši fakultetl so težave kot povsod drugje. Vendar nas no-vi zakon o fakultetah ne bo v toliki merl pri-zadel kot tehniko, ker smo lmeli pri nas že tako do sedaj samo osem semestrov. Ven-dar so tu druge stvari: težave z materialno platjo Studija. Student-je,  ki  so  bili brez šti-
pendij in so bili do se-daj v honorarnih služ-bah, se tako ne bedo mogli več preživljati. Prav zaradi novega za-kona ne, ker jih ta silt, da čimprej končajo štu-dij. Tako ne bo časa za službo. Toda kako bodo potem študirali študentje iz delavskih družin, Iz družin malih in srednjih kmetov in podobno?« Potem, čez čas je nadaijevala. »Studijski program Je nasičen, tako da se Stu-dentje sploh ne bodo mogll udejstvovatl na drugih  podroftjih.«
»In delo v študent-skih   klubih?«
»Morda bi lahlco Trl-buna pisala kaj več o tem. Mislim pa da po-krajinski študentskti klubi niso najbolj po-srečena oblika deia or-ganizacije ZSJ. Prav je, da se zanimajo za delo svojih komun, ne pa da so ozki, lokal-patrdotsld. Univerza Je kolektiv, zato bi bilo prav, da bi delali Stu-dentski klubi v cen-tralnem klubu. Takšni kot so, pa samo slabljo In drobtjo študentsko organizacijo.c
»Stanovanjski problem ln življenje v naselju?«
»Prav letos so se po-večale težave zaradi študentskih stanovanj. Morda bi bila rešitev, da bl posameznl okraji pomagali pri lzgradnjl Stiidentskega naselja. Ne bi pa škodilo, če bi
v naselju prlJiell 2e enkrat z načrtnim de-lom. Zvedela sem, da so sedaj, ,na zimo, iz vseh sob odstraniii peči. ker bodo imeli central-no kurjavo. Novih p€či še ni, ker jih bodo montirali šele 6ez dva meseca. Studentje pa naj   zmrzujejo ...«
Kolegica Francka. »Morali bodo tudi raz-mišljati o spremembi zakona o Stipendijah, kajti ob skrajšanju štu-dija bi bilo prav. da bi povišali   štipetidije.«
Pripovedovala ]c 8e o tem, da posamezne štu-dentske skupine naato-pajo najvefckrat le v inozemstvu in doma, na svoje kolege pa radl pozabijo. Medse bl rao-rali sprejeti 6imveč štu-dentov, ne pa da so za množičnost nedostopne. Studentske skupine bi naj v začetku Solskega leta organizirale prire-ditev, ki naj bi prika-zala njihovo delo, obe-nem pa bi lahko po-vabili k sodelovanju nove študente.«
Prtpovedovala Je Se o tero in onem. Meni, da bi bilo prav, da bi Stu-dente, ki stanujejo v naselju obvestili prej. da bodo povišali na-jemnino. Ne vem pa, če je to ravno nujno potrebno, ker gre konč-no vse na račun štu-dentskega standarda, kl ni ravno zavidljiv. Na pravni fakulteti sta ob začetku šolskega lcta pozdravila bruce, dekan
fakultete in predstav-nik otrganizacije ZSJ pravne fakultete, kar je lepa zamisel. Sezna-nlla sta jih s študijem in problemi fakultete. Kolegica Francka meni, da bi taki sprejemi lahko postali tradicio-nalni. Povedala je tudl, da se ji zdijo nekatere pripombe kot, da Stu-dentska mladina sploh ne dela v raznih p<v-litičraih in gospodar-sklh organizacijah, lcri-vlčne. »To je samo ne-seznanjenost nekaterlh ljudi,« je dodala kole-gica. »Samo če pogleda-mo delo študentske or-ganizacije v zadnjem letu, moramo potrdttl. da 90 študentje v raz-merju z možnostml, kl Jih Imajo, napravlli precej. Prav tako nl prav, Ce vidijo neka-teri ljud.1e le študente, ki prihajajo 1z inozem-stva z vespami itd. in govorijo potem o »vl-sokem standardu«. To so le nekaten pojavl, ki Jih ne bi smeli po-speševati.«
Na pravni fakultetl imajo za predavanja premalo prostorov, ven-dar se bo to stanje kmalu izboljSalo, ko bo zgrajena nova etavba filozofsko -'matemati6ne fakultete.
»Problemov Je v«dno dovolj,« Je še rekla ko-legica Francka. »in prav je, da se seznaniio z njiml mladi l.iudje in da Jih pomagajo tudi reSevatl.«
študijskl problemi na pravu
Korenitih sprememb ne bo?
V rveri * novim nnivrezl-tetnim zakonom imajo fakul-tetni sveti precej dela. Do januarja morajo izdelatl fa-kultetne statute in v celoti n^editi štadij na posameznih fakultetah. Pozanimalj smo se za delo faknltetnega sve-ta na pravnj fakulteti.
Odkar Je Wl ta svet zaradi de-litve fakultet nekoliko spreme-njen, je imel že 2 seji. Na prv} 'konstitutivni seji s-o ustanovili 3 komisij«: študdijsko, komisijo za materialna vprašanja in za personalne zadeve.
Svet je obravnaval dosleij predvsem iz;jemn€ vpise. Faikul-tefcni svet ima namreč pravdco odločati o upraviičenosti vpisia na fakulteto za tiste kandidate, ki niiraajo ustrezne predizobraz-be za študij na pravni fakulte-ti.
Zaenkrat imajo na pravo re-den  vstop predvsem  absolventd
giim.na-z.ij- N1 nobene srednje So-le, ki bi nudila ustrezno pravno izobrazbo- Na pravno fakulteto So se hotelif vpisati razen absol-ventov srednje ekonomske šole tudj absolventi tičiteljdšča, teh» nične srednje Sole in celo šole za sanitarne tehnike- Svet se Je oziral predvsem na sposobnost kandtidatov, pa tudj na to, če j« kandidatu študij potreben. Kan-didate srednje ekonomske iol« so slkoraj vse spreijeli.
Svet je potrdil tudii eksterne eksaminatorje. To &o izpraževal-ci v izpdtnih komisijah, k) ne predavajo na fakulteti, pa5 pa prihajajo lz prakse. Fakultert-n; svet meni, da je to pozitivno, ker je treba študij frimbolj po-vezati s prakso. Pojavlj,a pa se pri t&m nekaj pTObl&mov- Ti zu-nanji iizipraševailcq dajejo pouda-rek snovi, s katero se v praksl ukvarjajo. Tako študent dosti-krat ne ve, na katera poglavja naj  se bolje pripravl.
Pred fakultetnim svetom j« §e
dosti dela. Studljfiike problematl-ke §e ni začel reševati. Brez dvoma se bo pokaizalo, da bo pr.j vsklajanjiu študiijskega na^rta z določbajni zakona ostalo v glav-nem le pri prestavljanju pred-metov z enega letniika v drugega in zato n,\ priiakovatl, da bo prlšlo do kakšnih kor&nitih spre-merrub. Slo bo predvsem zato. da se omogoči študentoTn kontinui-ran študiij brez odmorov (to so takoimenovane rezerve, o kate-rih je bilo na pravn.i fakulteti ie precej govora)-
T^ Jtudiijsfci problemi zadevaflo študente v živo in »ato štud«nt-3© z »anlimanjem pričakujejo od-ločitev fakultetnega aveta. Orga" tii vodstva fakultete bodo mora-11 v teh meseoih uresnlčiiti re-publiiški zafcon ln ureditl delo na fakulteti v skladu z zako-nom- SedaJ gre za to, da se do-lo&i obliika de-la na fakulteti, po-zneje t>a bo treba skrb^ti, da bo delo res potekalo v sfcladu s sta. tutom.                               P. I.
homunisii na univerzi
(Najdaljevianje s 1. str.) se ne zanknaijo za probleme fa-kultete, da se jih  ne  lot&vaao. Skratka:  komun.iistov na fakul-teti ni čutiti.
O tem govora še druge pri-pomibe študentov nekamunistov. Pogoato Se sliši: »Sicer pa, s&i koimunisti niste prav nič d.ru-ga&m kakor ml!« Študentje pri-fakujejo od komunistov, da bo-do najbolj borben,a ^n najbolj napredna skupina študentov, da bodo zavzel} položaj močne in enotne ideološkoHpolitične sil-e, ki bo dfljala ton vsemu življe-aju na univerai in ga vodila.
Ce bj hoteli naSteti tiste os-novne orgamizaeiij« in aktive, toi so to dosegli, bi bili kaij Wtro prii kraju- Na^ bo ^a ugotovitev 5e taiko pe>simistii'čna in nekon-struktivna, oporekati se ji ne da.
Mnogo bi nana tu lahko pove-dala pirimerjava s predvojnim naiprednim Studentskam giba-njem. Da bi v problem lahko še globlje pronikniH, bi morali analiziiratii podoibo današnjih štu-dentskih generacij- Toda oboje-ga ne utegnemo.
Posod je tako: člam krivijo za neuispehe voditelje, voditelji pa člane- To je površno in nepra-vilno gledanje.
Tožbe, da so člani nedelavnl, neborbeni, nezainteresirani, ma-lodame apolitični, so že stare, vendair jih lahko slišimo §e ved-no na vsakem korakii- Priznatl moraino sicer, da v nekj meri drže: član^ ®o res nedelavni. ne-zainiteiresirani itd-, toda vse to le v tistem preozkem aktivi^stič-nem krogu, kot s, ga 3« začrta-la prenekatera osnovna organi-zacija in vklenila vani svoje de-lo — in svoje člane.
Toda našim študentom komu-nistom lahko očitamo nekaj drugega: premajhno ideološko in polit;5no razgledanost tn zrelost- Iz tega izvira vse ostalo. To tudi v velikj m&v\ ovira na-Se oanovna organizadje in ak-tive, da bl si začrtali širše, stvamostl primernejše podiročje delovanja-
Organi7.adjaim na naših fakul-tetah lahko očiitamio, da mar&I-kda1 ne znajo pravilno in mak-simalno izkoristit, pripravlj&no-fitij svojih članov za delo in jdh
v delu prav vodStfcl- Ne znamo ¦* dovdjni meri praikaizati ciljev in vloge ZK nasploh in še pose* bei cilj©v Ln vloge ZK aa uni-verzi. Le iz zavestne botbe za te rilije lahbo orgainizaeija štu-dentov kamtmiatov 6rpa mo6, 1« na podlagi te boibe bo lahko zavzela na univerai m«sto, ki ji priipada.
O resitva.li teh problemov bodo morali razpravljati ko-munisti sami. Razprauljati bo-do morali še precej. Osnovno rešitev pa je pravzaprav že v preteklem študijskem letu na-šel Univerzitetni komite ZK: vsem osnovnim organizacijam in aktivom na univerzi je pri-poročil, naj izvedejo čim ob-širnejši študij najaktualnejših političnih in ideoloških proble-mov.
Vprašati se moratno, kakšnl so biii uspehi tega študija- Na žalost moramo ugotoviti, da na-šl komunisf* tega Studija niso občutili kot svojo najbolj no-tranjo potrebo, kot neka.j, kar bl moralo arasti iz njihovifa po-bud, ampak so sugestijo Uni-verzitetnega komiteja imeli za nekak neljub dekret, za odlo6i-tev »višjega foruma,« kiijojesi. cer treba iizvesti, kako jzvesti pa nii več vaino. Studij je etekel in spet zamrl — pač zaradi ne-pravilne organizacije. zaradi ti-ste aktivistične prisiljenoati, • katero so se ga Iotild.
Letas bo treba že takoj porfcr-beti, da se bo pričel šturiij od-vijati z vso neprisiljenostjo, ki j« prl tem potrebna. Ta naj bo predvsem v oblifci debat, kajtl le-te lahko to sproSčenost zago-tove v največij meri. Program nai bo čimbolj pester: aktualnl družbeno-političiii dogodki in problemi pn nas in v svetu, so-dobna in klasična marksistična literatura In podobno. Pri tem velja posvetitl posebno pozar-nost novim članom.
Uspešnega ln požrtvovalnega dela s« lahko nad^iamo le od ideološko im potrT1cno fflroko raizgledaniih komunistov. Sfcre-metj moramo za t«m, da bo vsak 61an ZK res komunist v poln&m pomenu besede. ne le r€gistTiran 61an im nii v«4«
»Naše teme«. mladinska revija za druibena dogaja-aia, je v eni svojih letošnjih številk objavila članek tov. Mike Tripala, predsednika CK LMJ, o vlogi ki karakterj« mladinskih organizacij v prehodnem »bdobju. Avtor raapravlja o ra*rednem inačaju miladinskih gi-banj, se dotakne vprašanja na-prednosti In nenapredno-sti mladine, torej posredno tudi vprašanja generacij, vefi časa pa posveti odnosu med komunistižno partijo neke socialistične dežcle, v času gradiive socializma in med mladinsko oreanizacijo v tej deželi.
Ker članek tewetii5no osveili marsikatera vprasanje v zvezi s povojnimi generacijami mladine, posredujemo našim bralcem nekatere nj«gove najpomembnejše   misll.
Ce>na kiratko pregledamo raz-voj mladlnskih organizadj, vi-dimo. da so ee pojavile in raz-vijale vzporedno z razvojeim razredmega boja. IPolitične straa-ke so si vedovo prizadevale za-jeti mLadino v svoje inladinske organizaciij© [n tako vplivati nanjo. Takšne mladinske orga-nizacije so v nek&m simislu pod-mladek stranke. Tako imamo danes v vseh deždah Siroko raz-predeno mrežo najrazličnejših političnih mladinskih organi-sacij.
Poleg povsem političnih mls-dinskih organdzadi pa i® danes v svetu tudi mnogo takih mla-dinskih oirganizacij. ki s« na-čelno ne Uikvarjajo s politiko. Seveda je vpTašanie, v koliko So v praksd res apolitične in v koliko niso marsikdaij .prisiljene zavzeti avoje stališče tudi do najrazili6nejših pclltičnih vpra-šanj. K tem. tako imenovanirn apolitičnim. neodvisnim mladin-skim OTganizacijara, lahiko pri-štejemo tudi razne verske mla-dinske organizacije, kj se nrav tako t>roglašajo za nepolitične.
V n.obeni kapitalističnl deželi pa nima mladina neke enotne množične \n demokiratske orga-nizacije kar ie razuimljivo za-««di   večstrantkarskega   sistema.
Ve^ina buržoaznih miladinskiih političnih organizaci.i ne zdru-iuoe mladine množično in ne razivija neke pomernbnejše po-litične dejavnosti. Z vssm sv^o-jim značajem in svojimi cilji služi ohranitivi obstoječega ka-pitalističnega diružbenega reda. Raavoj kaipitalizma ln z njim vred proletairiata, je nujno vpli-val tudi na tvoirj«nje socialistič-nih mladinskiih organizacij. ki eo prvo oporo našle v mladih delavcih in studentih. Zato naj-demo v mnogih kapitalističnih deželah miladimske poldtične or-gan:i*acije. ki se v svoje-m pir>-gramu naslanjajo na program ln dejavnost soeialno demokrat-skih strank, nastalih v zvezi z Drugo socialistično internacio-nalo ali na Azijsko socialistično konferenco. Prav tako je tudl mnogo mla^inskih crganizacij. ki se naslanjajo na komunistič-
ne stranke v svoji deželi.
•
Danea J© žal mfednarodno so-cialistično mdadi-nsko gibanije tako organizacijsko kot tudi idejno razdvojeno. I>o neke me-re to lahko razume<mo. Zato je vprašainje vloge in značaja mla-dinislkiih organizaci^. ki zbirajo v svajih vrstah socialistično usmerieno mladino, zelo aktu-alno in pomembno.
Objektivne tendence družb&-nega razvoja ustvarjajo zelo ugodne pogoje za vkl'iu_6evanje vedno večjvh množic mladinev borbo za novi socialistični druž-beni red. Toda ko govorijno o mladini in njeni druzben.i vlogi, če»to giledamo na ta arobiem površno in ga poenostaviir>f> le n.a vprašanje generacij. nekako takole: mladii smo napredni, stari so n&napredini. To avto-rnatiino etiketiiran,1e ne moremo sprejeti. Pozabljamio namreč. da &o pogiledi in DoJTnovanja mla-dime nerazdružljivo povezanl z razredno struikturo družbe; ta je najgloiblja osnova poMtičnega
sil je odivisno. ali bo ta prlro-3ena kritičnost rnladine pravil-no ugmerjeina ali pa )o bodo izrabiii konzervativni in reak-cionarni elementi za svoj« cilje. Buržoazjie stranke skušajo inlladino potetmi ko so si jo ipri-dobil© za ©vooe pristaže dn bo-doče volivce, držati frim dlje stran ©d neposrediiega sodelj}-vanja v ipcl&itnem iivljenju to jo zaiposliti s športom in za-bavo. Toda s tem mladina ne ostane oddvojena od polltitodh vplivov in družbendih tendenc. Objeiktivni dmžlbeni ra^zvo.i in razmah socialistične zavesti se n.e dasta ustaviti.
najžairšega sodelovanija mladin« in delavsklh množic v politdč-nem žiivljeniju si je nemogoče zamiftLiiti ustvarjanje novega družbenega reda. •
Lendn Je že v začetlkiu revolu-cioname dejavnbsti apoznal m poudaril velik pomen mladin© pri izvedbi socialistične revolu-cije in giradinijj aovega diružb«-nega reda.
Zapi:sal je: »Potretone eo rnla-de sile. Svetoval bi. da se eno-stavno takoj n& mestu ustreile tisti. ki si dnzai©3o govoriia. da ni ljtudi.   V Husiji  &  mmoilca
Mladinska organizacija v prehodnem obdobju
gruipiiranja. Seveda pa tudl te-ga naziraiija v svoji elcstremnl ob-liki ne moremo sprejeti: tudi razrfidna j>ri:padnost takoj, avto-matično dn v vsakem primeru. ne dolo^a nagnjenj mladine do te ali one stranke. Ne sfnemo pozabiti, da si miladi ljudje v času, ko vstopajo v mladinske organizacioe šele oblikujejo svoj svetovni nazor.
Družbeni razvoj ustvarja ved-no ugodnejše pogoje za to, da ne 1» delavska. ampak tudl kmečka in infelektualna miadi-na »prejme socialistične idej«. Družbeni razvoj sam vse bolj usmerja mladino na sftran so-ciailizma. Mladina v pogojih kapitalisti&nega družbenega re-da predstavlia pomembno po-tencialno silo, ker se naijtežs sprijazni z obstoječim stanjem in teži k novemu in bol3Semu. Od inočii zavestnih socialističnih
Toda iz tega ne smemo delatl napačnih zakljiučkov. Mladina se ne opredelj^uije za socializem kar avitomatično. pod pritdskom dnužbenega razvoja. Družbeni razvoj samo ustvarja o^kvlr, po-goje za delovanje zavestnih so-cialistiiičnih sil, ki morajo prl ppidobivanju miladin© na stran socialistianih idej rtiarpetl vse sile.
V  prehodnem obdobju 8e ved-no obstoia  raziredna  družba   z vsemii  njenimi protislovji. Mla-dina je v tem obdobiju torei iz-postavjijena n© le sociailističnim, ampak    tudi    antisocialis.tičnijn viplivom.
V    nasprot^u   *   biuržoazninfii stramkami zavestne soclalistične sLle nima.1.o vzroka batl s& nepo-srednega sodelovanja rnladin« v .lavnem politiiCnem življenju, Se mani pa seveda v pogojiih dik-taiture proletariata.   Kajti   brez
IJudi. potrebno J© 1« Sidfe ln pogiumn.ejiše, pogumnejie in Šir-šei š© enkrat šinše in še enkrait poguminejtše vkiijučiti mladino, ne da bi s« je bali. Voi<ni čas j©. Konec vse borbe bo reSiJa mla-diina ...« In n«fcye dnigije: »Mar ni nairaivno, da prl nas. v atran-ki irevolucije, iprevladuje mladii-na. Md smo stranka bodočnostl. bodočnost pa pnipada rola-dini...«
In še: »Ce ne bost« prit«nnlH v to graditev komunlzma vse rnnožice delavske in kim^ke miladin©. ne boste Zigradili feo-mumdsitične  dnižibe.«
Tjeminove besede ofttrjujejo misel. d« mora «tranka d*lav-skega razred.a v svo.H revolti-donarni d«3avtio«tl že posebno posvetitt poaornost mladSini. ka<Jtl v spložni poWtl*nl d*jav-nostl 1e mdadina lahko najna-raivnejši  zaveanik  tistih,   ki «e
bore za uničenije starega ln za
zmnago novega družbenega reda.
*
Tako tesno ipovezanost na-pa^dnega mladinskega gibanja in revolucionamega delavskega gibanja lahko ooazuiemo pri nas. Iz tega skaipnega sodelo-vanja. že v čas>u stare Jugosla-vdj«, še bolj pa v času narpdno-osvoboddlne vojne, &o se rodile nekatere glavne značiLnostl na-šega naprednega mladiniskega gibanja: mladima je, politično organdzirana ob delavskem raz-redu. predstavljala glavnega no-silca proletarsike revoludje; ndena množičina organdzaciija se je iTioiblikovala v času borbe na osnovah širokega antifažisiiične-ga gibanja izpred vojne; mla-dinske organizadje eo bile v pffavem pomeinu besede organi-zacije same mladine. bre.z vsl-Ij«varu3a tuje volje. To loči na-še mladinsitoo gibanje od na-predndh mladinskdih gibani v svefcu m tudii v nekatcrih drža-vah »ocialistične demokradije.
Fraksa je dosle^ tt> ipotardila mlsli klasdkov markisizma. da bodo vse dsžele iDrišle v »oda-llzem in da bo delavsk? raz.red na ratzlične načine prevzel ob-last In se lotil graditve soda-Hzma. Od pogojev. v katerih bodo delovale ©ujekitivn«. socda-Hstične sile v ipo«ameznih de-ielah. bo odvlsen tudi zna&aj, m^s^to ln vtloga mladinskih or^-ganlzadj.
O mladinskih org^anteaotjah v preihodnem obdobj,u j» tefko razprarltetl, ne da tH upoSte-va-M oogoje, s kat&rlm! s« gradl •odalfe&m v n*!kl dežefli. oenov-ne kairaTct&riftllke poHti^nega sistema v iprehodmem obdobjiu, v urvl vrsti pn vlogo komuni-sttčne p-artide.
Izkušnje oo pokazale, da kow rniunistična partija Po zaslugl proiletajiske revoluoije Drevzema v svoje rok« vods*vo družbenib pos'lov. Tako posebno v zaosta-lih deželah v nekem smislu za-manja diktaturo proletariata x diktaturo pantiij«. Pri tem na-stan© nevaraosit. da se pozabi na nujmost sodelovanoa najšir-Sih delvskih množic, da se 1»-teim take možnositi sploh a« audi.. Kam to pripelie. je znano.
V takih pogojih se nnnjno tudi miladiinske organizadje pretvo-rijo le v transmisijo partijskih direktiv. Z iagiubo «vo3« sam«-stojnosti prenehajo tudi biti od-raz resmiičnih interesov mladi-ne, posebno v primerih, ko prii-de politični islstem in načia upravlčanja proizva^ailnih sred-stev v nasprotja z rjiateriailndmii in politti>6ndimi tateresi nej>o-sredmih  proizvadalcev.
Takšna praksa, W pa Jo po-gosfco zaslediiimo v deželab. so» cialistične demokracije. je na-sprotea stališču Lendna: »Mno-gokrat 6© dogaja, da «e pred« stavmiki staiej-Jih in starih g»-neraeij n« znajo približatj mla-dimL. krt. je zaradt okoliščin prl-siljena, da stopa k soclalizmiti dmga&s n« po tisti poti, v tistl oblikd in pod tistimi pogoil kot n3«ni očetje. Zato moramo brez-posoino biti za samostojnost n^laddneke org«nitaci3e ... Brex popoln« samostoiTtosti mladi-na ne bo mogla nitl sebe agra-diiiti v dobre soeialitte niti s© n« bo mogla tnrtpravtti za to, d» vodi socializeTn oap!reij.€
Tak^n« n«gat$vn« tendeoee v odnasu do mladiiie pa lahfco apazlmo tudii p>m v«5!ni «>da8-no demolkratisikih strank v IV-r&p!. To je nač r&ziultat bojaanl pred mladirr>.
LENINIZEM
MISLI O LENINU
»Zame osebno ni Lenin sa-mo čudovito popolno utele-Šene volje, stremeče k nekemu cilju, k cilju, kakršnega si pred njim ni upal postaviti noben človek! zame je Lenin eden od pmvičnikov, eden od ogromnih, na pol pravijičnih mož uolje in da.ru, ki nas la-ko presenečajo v ruski zgodo-vini, kakršni so bili Peter Ve-liki, Mihail Lomonosov, Lev Tolstoj in drugi. Mislim, da se lahko rodijo taki možje samo v Rusiji, v deželi, katere zgo-dovina in način življenja me zmeraj spominjuta na Sodomo in  Gomoro.    ¦
Posel poštenih voditeljev ijudsUm je nečloveško težak. Ni si mogoče*misliti vodvtelja, ki ne bi bil v nekih mejah tiran. Verjetno je bilo pod Leninorn pobitih več Ijudi kakor pod Wa)tom Tylorjem, Tomažem Milnzerjem, Gari- ¦ baldijem. Toda odpor zoper revolucijo, ki jo je vodil Le-nin, je bil tudi širje in moč-neje organiziran. Poleg tega je treba upoštevati, da z na-predkom »civilizacije« vred-nost človeškega žvvljenja očvt-no pada; o tem neizpodbitno priča razvoj tehnike za po-končavamje Ijudi, okusa za to početje v današnji Evropi.« (Maksim Gorki, Vladimir Iljič Lenin.)
»Lenin se preda boju ves vn mu posveti vsak trenutek živ-Ijenja. Vsaka njegova misel se je porodila na poveljniški opazovalnici, nastala. je med bojetn in se tiče boja. V sebi je bolj kakor kdorkoli po-osebvl zgodovinski trenutek človekovega delovanja, prole-tarsko revolucijo. Nobena stvar ga ne odvrne. Nobena osebna skrb. Nobena utruje-nost duha. Nobeno nestvarno premišljevanje. Noben dvom se ga ne dotakne, nobeno omahovanje. V tem je nje-gova moč in s tem je prinesel zmagi stvari, ki jo je utele-ševal.«
»V zgodovini poznamo moj-stre dejanja, voditelje Ijud-stev, ki so svoje življenje raz-delili na dvoje: pol so ga na-menili dejanju, pol premiš-Ijevanju; in premišljevanje jim je bilo beg %i dejanja. $'elik,'morda največji zgled te vrste človefca je bil Julij Ce-2ar» Kadar je delal, se je ves posvetil dejanju (in kakšne-mu dejanju!). Toda tudi on je potreboval — kaikor angleški državniki — svoj voeekend; takrat se je sprostil v lepi raisli, lepi besedi, v pogovorih s Cicerom. -To pa pomeni, da je osvojevalec Rima in Galije bil in ostal v bistvu le dile-tant, da je bilo dejanje zanj le igra, velika igra, edvna vredna pravega moža, pravega Rimljana — a hljub vsemu samo igra, kar konec koncev pomenj  le utva.ro.
Lenin ni poznal utvar! No-benih begov k utvaram! V njem je silen, nenehen čut za resničnost, ki ne pozna od-morov. Tisti pa, k% ga nimajo in se uraikajo dejanju, mu izzivajo tih nasmeh, mešanico posmeha in porogljivosti, do-brodušnega pomilovanja in ne~ koliko zaničljivosti — kakor se silak nasmehne debeluš-?iemu gospodu v najlepših letih, ki je s pametjo za luno.« (Romain Rolland, Lenin umetuost in dejanje.) »Ruska revolucija me je pretresla, in o zgodovinski prpmnči nienih načel nad na-
čeli tistih sil, ki so nma sto-pile na vrat, zame ni bilo no-benega dvoraa.
Lenin je bil nedvomno se-kularen pojav, človek-regent novega, demokratično-gigant-skega sloga.«
(Thomas Mann, Dve miisli.) »Ruska revolucija je tako srečna, da ima vsem skupnega junaka, Lenin stoji ob njenem začetku in je še zmeraj tisti, ki to revolucijo nadaljuje; za-kaj on živi tudi še po svoji smrti v srdh in glavah vseh delujočih, čeprav so si sicer v mnogočem med seboj raz~ lični. Ime prvega državnhka revolucije imenujejo njeni današnji dr&avniki v mnogih svojih govorih takoj na za-četku. Delath v njegovem smislu, jim je očitno ukaz Iju-bezni, kakor tudi vesti.
Voditelji neke druge revo-lucije, francoske, so si slediU pred zgodovino enakopravni. A vsak izmed njih se je bil povzpel nad svojega prednika in ga usmrtil. Popolnoma str-nil je to revolucijo samo njen poslednji jnnak' Napoleon, Jci .?o je razširit po svetu in jo hkrati zvodenil.
Nasprotno pa ostaja Lenin najmočnejša koncentracvja re-volucionarne misli. On je za-četek, noben se ni povzpel na-denj in kolikor se. jih skli-cuje nanj, toliko jih povečuje njegovo moč.«
(HeAnvrich Mann, Pet let po heninovi smrti.) »Leuin se je s svojimi po-močniki lotil najveličastnejše-ga   družbenega   eksperimenta, Jci je  bil izveden po vei  ko dva tisač letih.
Ko se je poskus v teh dva tisoč letih vsakokrat izjalovil, je on poskusil na nov in te-meljit način. Kot človek de-janja je Lenin svetovnozgodo-vinski pojav.
Nasprotniki mu očitajo tr-doto. To je napak. Bil je ko-renito dosleden izvrševalec velikanske ideje.
Ta mrtvec bo vedno znova vstajal od mrtvih v sto obli-kah — dokler v kaosu zemlje ¦ne zavlada pravičnost.«
(Alfred Kerr, Zmeraj zno-va bo vstajal od mrtvih.) »Nikjer in nikoli ni noben človek s svojo mislijo in svo-jim delom tako vplival na človeštno, kaSkor Lenin. Ka-morkoli se ozremo, nikjer nl človeka na naši zemeljski obli, da bi na potek ali spremembe njegovega življenja ne bila vpltvala eksistenca Lenina. Ce pomislimo na riž pridelu-jočega kitajskega kmeta, na francaskega intelektualca, dvti-narja v Mehiki, monapolistič-nega mogotca v Združenih dr-žavah, ali zamorca na DiaTnant-ni obali Afrike — na kogarkoli — vzamemo in odmotavamo ter pregledujemo čudno tkivo njegovega iivljenja., nselej naj-demo v njem to rdečo rnt, sted Leninave eksistence w. dejavnosti.
Če je sadilo med zelo pott-darjene atribute velvkanov iz minulih časov dejstvo, da so bili samotni, je bistvo Leni-nove veličine prav v tem, da nikaikor ne stoji odtrgan in sam v zgodovinskem prostoru. Vemo, od kod prihaja, na Jca-terih tleh stoji vn kam vodi. Lenin ni enkraten pojav, ki vzide bež^n-o kakor komet, da prepusti svet patem zopet te-mini. Njegova luč sega dlje.« (Bodo Uhse% Misli o Leninu.)
na moskovskih ulicah
Tolstoij ptravi za Moskvo, da vsak ruski človek čuti njieno matertnskost. Po njem tujci, ne cla bi vedeli, da i« Moskva ma-ti vsofo Rusov. 6utijo ženski značaj tega m^esta.
Danes ni z.a potnika-marksi-sta mičesar žeaskega. v tein ime-stu, ki p,0 svojih parolah. 'jn za-stavah pomeni jtmaško sintezo vsega sodoboeiga alktivi2m,a in volumtarizma. Mo^skva j« datnes velika kovačnica leiviiiizma iin je »leninizirana« z vsemi rmo-gočimi s.redstvi. Po železniških pos-tajah stoje Iieinimovi spome-niki in potnik od prve-ga tre-nutka, ko .ie stopil na mosk&v-ska tla, glieda Leninovo pojavo v neštetih variantafo. L&niTi stoji v pozi govornika in maha z roko. ali se s tribune ra<Jost-no smeje j-ezdecem v mimoho-du; tam meče zlate 6ervo'nee notran,iega poS'O,iila za obnovo gospodarstva; ta-m vas gleda iz nekega rdeče uokvirjenega me-daljona rnjegova plešasta tatar-ska glava s črnrmi očmi in s^en-
7nplr)O        cnr>^n|o        ncfrij.po.    Po
vseh iizložbah, plalfcatih in za-stavaih, na kinematogriafekih plat.nih in reklamah. po tram-vajih in z:idovih cerkeiv in palac se javlja kot današnji moskov-ski simbol iirr kot oznanjevalec moskovskega pogleda na svet in moskovske kcncepciijie. ki je danes 17 Moskve napravila tret-ji in poslednji Rim. I>nin je danes vkl«sain v rnoiskovske zi-dove in hr'še so piapisarre s cita-ti letnf-nizma kot m>ošej,e s cita-ti korana. Če nijet« v -restavra-ciji pivo i?i > zazrete v p-a-pirnati podstavek, potem opazi-te na nj©m v krogu izpisamo Leninovo i&m o kolonialrv&m problemu: »Pet š«stin glabusa je danes zasužnjemo .od kapita-la. Editva svobodna šestina sve-ta ie Zveza SSR.«
Gneste t>o uliici in tam ]e na neki enomiadstopni hiši vgravi-rano s staroslovensiko stilixiira-no ¦cirilico — »Revolucija je vi-har, ki lcwni v»e nasprotnikie!« A na Iverski Materi božji je vklesan stavek,, da  j'e  »Religija
agodovlnskj dogodek prve vr-»te. In to, da se »Pitj&rbrar^« dan&s 'menuje Leninigrad ia da ivi od Moskve do Kitajsk« niti enega mesta, ki ne bi imelo ulice ali trga z njegovdim ime-nom, da se ruski otroci imeinu-jejo Lenin, kot so se francoski n«koč ^menovali Napoleon, to so sam,o anaki, da se ta lavima, ki se imeinuje ITjič, še ni usta-vila v svojejn gibanjut Iljič je bil. Ilji.6 je dejal. Iljič je pteal.
Ta Iljič toi>ej ni samo .slika v polici.iskih uradih, moto M>r-skih pesrnii, ali zvok fonogrlfa. On rj:i sa.mo vojaška zastava ali zdravica na banketu, ko se tnnogo pije iin govori lim malo misli. On ie v resnici zakopan ne-kje globoko v dušah današ-njih ruskih ljudi. Ti ljudje so nrnogo doživeli in mnogo pretr-peli in kljub vsemu zveni to ime   topk),  pomenljivo in  tiho:
»Ah. da! Iljiič! To je bil «lo-vek! Da! Da! On! Iliič!
Le<nin.izem l«*i daneg na glo-busu kot velika cunja pošastno velikanskega kontinenta, od Kavkaza do Aljaske, a tovarna 'n livarna tega lenirTlzma je Moskva, Tu tiskajo kamplele njp.ffovih 26. debeli^h knjig in iz Moskve se v milijon^h in mi-lijonih primerkov Sirijo po vsem svetu.
Cente>r Moskv« je da«i€s Le-ntoov Mavzolej. Na Rdečem trgu, pod senatsklm stolpom. kremeljske trdnjave, stoji za-časen m.odel Mavzol&ja po pro-jektu arh!:tekta Ščttseva. As-ir-ska ikocka, ^mbol v&čnosti. z enostavnim napisom petih črk, ki so pretresle svet: LENIN. Model je lesen, zami§lj«n pa j« v belem Tnarmorju z velikimi črnim'1 čirkami. Pred tem lese-nim Mavzolejem pa se dan z.a dnem zbirajo romarji, da se poklornijo pokojinilku. Poleg si-birskega kopalca zlata, lovca na mpdvpda, stnjj tu riMnp^o-pdlt kiitajsiki deLavec, poleg miu-žika iz tulske gubermje, d^^c-li astmatični holandski trgovec. Zcine  in ct-roci, starci jn vojaki.
POD  STREHAMI TOVARNlSKIH  DVORAN,  NA   STROJIH,   V   DIMU   IN   VIHARJU   SO   NA-STAJALI IN  DELOVALI  DELAVSKI   SOVJETI. NA SLIKI: SESTANEK DELAVCEV V NEKI PETROGRAJSKI TOVAltNI TIK  PRED  REVOLUCIJO
Za tem ozadjem
se je snovala vstaja ruskih množic
September in okt&ber sta v Rusiji najslabša meseca v le-tu — posebno v Petrogrady. Dnevj so postajali čedalje kraj-ši in izpod dolgočasno sivega neba je neprestano padal dež in vse razmakal- Rezki vlažni ve-trovi so pihali ed Finskega zali-va in po cestah se je valila mr-stla me&la. Ponoči so bile zara-di varčevanja in iz strahu pred cepelini prižgane le redke ccstne svetilke, kj so bile druga od druge zelo oddaljene. V za-sebnih stanovanjskih hlišah je elektrika svetila samo od šestih «večer do polnoči, sveče pa so bile po štirideset centov kos in petroleja je bilo zelo malo do-biti, Tema je bila od treh po-poldne do desetih zjutraj. Ropi in vlomi se so množili. V stano-vanjskih hišah so ljudje vso noe stražilli, oboroženi z nabtitimi puškami. Tako je bilo še pod začasno vlado.
Hrana je bila vsak tcden bolj pičla.  Dnevnj  rok  kruha  se  je
oipij na mTod.« Ta stavek j« dan«s postal geslo časopisa »Brezvereo«, glasila fedeTativne ateističnie zveze, ki ga po Mo-skvi v tisočih in tisočih prkneT-kih razvažajo veliki avtomobili, popisani z is-to parolo.
VladimLrja < Iljiča gliedate po slaši&ičarnah, iz čokolade i,n kre-me, a torte in kolači so popi-sani z oi^tati njegiovih <*el- V trgovimah z roižami je nap-rav-ljie,n iz belih aster, v tonjigarnah je 'naslovini list, a na trgih ie igračka. Otroci zlagajo koc4t« na kafcerih je teomponirano Le-nkvovo žiivljtenide, od deških let na simbirski giimnaziji, ko so mu lOibesili brata, do veli'klh re-volucioinarnih nnltingov na mo-skovsikem Gledališkem trgu. Z njim se zač&njajo uvodniki v časopisih, otoarja>jo skupščiine in predavanja in ko sedite v kakšnem gledališču, vam sprem-ljevalec ne bo govoril o te>m gledališču itn njegovih igralcih, ¦ pač pa o tern, kako je nekoč govoril Len"n s tega odra. Po •tej ulici se je nekoč peljal, tam je stal teSa rn tega zgodo-viinske,ga dne, ko je prodiral Kolčak, tam je ležal bo-lan in tu So ga videlj zadTijikrat. »Le-nin Je urnrl, toda leniniz&m ži-vi« čitate stokrat na dan — na tramvajskih postajah, vtj« se z rdeeih zastav i/n pono&i ods&va s fasad in streh. V veliki zgirad-bi Leninovega jnštituta ^e rnno-go ljudi poklicno bavi z Taz:ska-vanjem njegove osebnosti, s knjigami, ki jih je čital, s pis-mi, ki jih je pisal, ljudmi, ki jih j« poznal. Izdajajo poseben Leninov zbornik, t:.skago vsak, tudi inajrnanjši spomin na tega človeka, ki danes pačasi osvaja Moskvo kot čudna, z-godovm-ska, peverjetna legenč^. Ntje*-gov  pogreb  je  bil  za  Mosk^o
vsi stoje tu, n« dežj-n in vetru in čakajo. da piride^o n« vrsto, da vstopijo itn se poklOin.ijo. Na-p.oteom.ov č.rm sarkofag v avli parižkega Doma invaiidov. 7. ztafSitavami in trofejami zmiag od VVagrama do Moskve, demje arhiteiktonsko svečano. Ta mar-miOTnd sa>rkofag je tako rafini-rano nizko na>mešičen, d-a mora vsakdo, toi ga hočss .pogledati, skloniti glavo pred tem gene-ralom, ki je izdal revolucijo. Lenin pa, ruroeii, balzamiran, v st^ikleni skTiiiijii, s črno bradico, v navačbii defevski bluzi, stis-njeno pestjo in uefcim pritaje-n'im ironiftniim smehlj aj em okrog ust, ta Lenin — sam, vo-šč&n, nepr&mičein, v nejasni rdeči osvetljavd — deluje na enl strani barbarsko kot panop-tikum, a po drugii strani je v tem toLiko vzhoda, toliko ruske-ga, azijatskega, strašnega miste-rija, kakiršneiga jie toliko po sa-jastih iin vlažnih, starinskih mo-skovskih cerkvah ln kakršen je komaj razumljiv Ijudem mate-rialisto-m dvajs«tega stoletja. Napol©o,n l«ži v svoji grofonici v Domu imvalidov kot nevidni mrtvi cesar, pr«d kat€,rim se mora po dvorskeim ceremonia-lu pripodniti glavo, Lenin pa leži sredd Moskve kot agitatoT iin a&itiria da>nes .ravno tako, kot je agitiral, ko 3* bil še živ, ko je njegov glas" odmeval s teh trgov in &o tisoči "In tisoči vpi-jali njegove besede dn kretnje. Leiiinov Mavzolej je center Moskve in kot so vas nekoč vprašali Moskviiči, ali ste videli zvonik Ivana Velikega ali ka-tedralo Vasilija Blaženega, ta-kio vas danes vprašttjejo? aU ste bili pri Ilj.iču?
(M4ii&g.iav K,Elela, Iziet v Bu-e^c* 1026, d&x&0m- odl«rBiefc)
zmanjševal od poldrugega funJ ta do funta, nato do treh četr-tin funta vse do četrtine funta-proti koncu pa je bil teden, ko sploh ni bilo kruha- Obrok slad-korja Je bil dva funta mesečno na osebo, če ga je bilo mogo-de  dobiti.
V vseh gledališčih so se seve-da vsak večer vrstile predstave — tudi ob nedeljah. Kersavina je nastopila v novem baletu v Marinskem teatru; vsa ples lju-beča Rusija jo je prišla gledat. Saljapin je pel. V Aleksandrin-skem    gledališču    so     ponovno
igrali Meyerholdovo uprizoritev Tolstojeve »Smrti Ivana ~Groz-nega«; in p-ri tej predstavi se spominjam, da sem opazil uni-formiranega gojenca carske šo-le za paže, ki je med odmori stal mimo in gledal v prazno carsko ložo, s katere so bili or-H docela spraskani . • . Krivoje Zerkalo je predvajalo sijajno predstavo Schnitzerjevega »Rei-gena-«
Ceprav so Ermitaž in ostale galerije slik umaknil^ v Moskvo so bile vendar vsak teden sli-karske razstave- Zenske-izobra-ženke so trumoma hodile poslu-šat predavanja o umetnosti, knjlževnosti in filozofiji. Po-sebno razgibana je bila sezona za teozofe. In odrešilna armada ki je bila prvič v zgodovinj pri-puščena v Rusijo, je prelepila zidove z obvestili o evangelskih shodih, ki so zabavali in prese-nečali ruske poslušalce . . .
Vsakdanje življenjc v mestu se je, kakor v vseh takih pri-merih, nadaljevalo in je revo-lucijo kar se da le ignoriralo-Pesniki so kovali v«rze — tofla ne o revoluclji. Realistični sli-karji so slikali prizore iz sred-njeveške ruske zgodovine — vse pirej, le iz revolueiije ne. Mlade dame iz podeželja so pri-hajale v glavno mesto, da se nauče francoščine in oblikuje-jo svoj glas. In vcseli, mladi in lepi oficirji so prenašalj svo-je z zlatom okrašene karmina-ste bašlike in svoje Izrezljane kavkaške meče po hotelskih sa-lonih- Dame iz vrst nižjega uradništva so hodile popoldne druga k drugi na čaj; nosile so s seboj svoje zlate ali srebrne alj z dragulj; okrašene škatle za sladkor ter po pol hlebčka kru-ha v svojih mufih in želele so, da bi se vrnil car, ali da bi pri-šli Nemci, ali karkoli, kar bi rešilo problem služinčadi . • • Hči nekega mojega prijatelja je prišla neko popoldne vsa hi-sterična domov, ker ji je spre-vodnica na cestni železnici rek-la »tovarišica«!
Povsod okolj njih pa se je giJ bala velika .Rusija in Je porajala nov svet. Služinčad, s katero so bili vajeni ravnati kakor z ži-valmi in kj ji niso plačevali skoraj ničesar se je osamosva-jala. Par čevljev je stal več kot sto rubljev in ker so znašale mezde povprečno 35 rubljev na mesece, služabniikj niso hoteli stati v vrstah i-n obrabljati svo-jih čevljev. Ne samo to- V no-Vj Rusiji je imel vsak moški in vsaka ženska volilno pravico; izhajali so easopisi delavskega razreda, ki so pisali nove in ču-dovite stvari; bili so sovjeti iu bile so zveze. Izvoščki so imeli zvezo, imeli so sv»je predstav-nike tudi v petrograjiskem sov-
jetu- Natakarji in hotelski w službenci so bili organizirani in so zavračali napitnino. Na stene restavracij so obešali napises »Tu ne sprejemamo napitnine« a-ij »Ce si kdo mora svoj vsak-danji kruh služiti s čakanjem pri mizi, ga vendar nihče nima pravice žalitj s tem, da bi mU ponujal napitnino.«
Na fronti pa so se vojaki bo-rili s svojimi oficiTJi in se u6iJ li samoupravljanja po svojih k<H mitejih. V tovarnah so si to-vamiško obratnj komiteji, edin^ stvene ruske organizacije, pri-dobivale izkušnje ter moč in v boju s starim redom so delavci doumevali svoje zgodovinsko poslanstvo- Vsa Rusija se je uči-la bratj in Je brala — politične, ekonomske in zgodovinske knji-Se — ker je Ijudstvo hlepelo po znanjn • • . V vsakem mestu, v več manjših mestih, na frontd, je imela vsaka politiona stran-« ka svoj časopis, včasih celo vefi časopisov. Tisocere organizacije so razdeljevale na stotisoče le-takav, ki so preplavljali arma-do, vasi, tovarne in ceste. Že-lja po izobrazbi, ki so jo tako dolgo dušili, se je z revoluci-jo naravnost razbohotlla. Samo iz zavoda Smolni so v prvih še-stih mesecih vozili vsak dan ce-le tone. cele vozove, cele vla-ke literature, fci je nasičevala deželo. Rusija je nenasitno vsr-kavala berilo, kakor vroč pe-* sek vpija vodo. In to niso bilo bajke, popačena zgodovina, zvo-denela religija in cenene izmiš-ljotine, ki kvarijo — ampak družbene in ekonomske teorije, filozofija, dela Tolstoja, Gogolja in Gorkega • . .
Potem Pa govori, spričo kate-« rih je bila Carlylova »poplava francoskih govorov« samo cur« ljanje. Predavanja, debate, go-vori — v gledališ&ih, cirkusihf šolah, klubih, v zbornicah sov-jetov, sindikalnih vodstvih, v vojašnicah • . . Zborovanja v strelskih jarkih, na vaških tr-gih, v tovarnah . . . Kako ču* dovito je bilo videti, kako se je \r pustolovske tovarne zlivalo njenih štirideset tisoč delavcer, kj so šli poslušat socialne demo-krate, eserje, anarhiste, vsako-gar, karkoli jim je hotel pove-dati, kolikor časa je hotel go-voriti! Več mesecev je bil v Petrogradu in po vsej Rusiji vsak cestni vogal javna tribu-na. Na vlakih, na cestni želez-nici, vedno in povsod je vzni-kala   improvdzlirana debata,
XXX
Za tem ozadjem naroda, ki Je vrel in razkrajal, pa se je sno-vala bleščeča vstaja w»kih množic . a •
(John Reed, Deset dni, ki M» pretresli avet)>
LETA   1S20   V   SREDISCU   MOSKVE   (OANASNJI TVERSKIJ BULEVAR).  POVSOD VLABA ATMOSFEFvA SKRBI, ?^VPO»aV, LA4fiO3?E 1N BOJEV ZA LTRDITKV SOVJtTSKE OBLASTX
Socialni položaj
in študij sovjetskih študentov
Študentski tisk v ZDA
STUDENTSKI TTSK NA VELIKIH AMERISKIH UNIVERZAH IMA SVOJ EDINSTVEN RAZVOJ. STU-DENTSKI CASOPISI SO POSTALI POMEMBEN DEL AKADEMSKEGA ZIVLJENJA, TAKo PO SVOJEM VPLIVU KAKOR TUDI KOT DOPOLNILO UNVERZI-TETNE VZGOJE.                                      x
Skoraj    .vsaka    univerza    in    politiki. List se vzdržuje z do-tekademija ima svoj   časopis, ki   hodki  od  oglasov  in naročnine
lzhaja večkrat na teden, te-densko ali mesečno. Po zadnjih podatkih ima 23 velikih uni-verz časopise, ki izhajajo šti-rikrat a>Li petkrat na teden. Ker so skoraj dnevniki, imajo to prednost, da lahko brez za-mud spremljajo in komentira-jo dogodke na liniverzi in v svetu.
in v teku let mu je ostalo to-liko denarja, da si je postavil lastno tiskarno *n založniško podjetje.
Ker je krog čitateljev ome-Jen skoraj izkljuono na štu-dente Michiganske univerze in najbližjo okolico, list največ obravnava študentske proble-Izhaja vsak dan skozi  de-
Da bi si  ustvarlli bolj  to&io ~     t" meseCev> ko so na univerz< predstavo o pomenu, ki ga ima-študentskem
j,o ti časopisi v življenju, si oglejmo delo. pri nek«.m večjem listu, na primer pri časopisu Michiganske uni-verz« »Michigan  Daily«.
Čeprav sestavljajo iiredništvo tega časopisa študenti, si pri-zadevajo, da bi po načinu ob-ravnavanja snovi in po zuna-.njem izgledu tekmovali s svo-IJimi poklicnimi tovariši. Razen čisto tehničnega dela v tiskar-ni, opravijio ves ostali posel študentj sami. V svojem 60-let-n«m obstoju sl je list ustvaril n&odvisn&st, ki jo vsakokraten uredniški odbor skrbno varuje.
Če je bilo potrebno, je »Mi-chigan Daily« bolj odkrito kot drugi časopisi pisal o kritičnih problemih univerze, ameriške vzgoje in ameriške družbe kot celote. Univerzitetna uprava se ni nikoli posluževala cenzure, pač pa je mnogokrat upošteva-la mnenja, ki jih je izražal ča-*opis.
Kat je to pogost pniimer v ZDA, tudi »M,chig,an Uany« de-luj« neodvisno od krajevne štu-dentske zveze. Kakor študent-6ka orgaraizacija pa se tudi ia-
predavanja. To deLo zahteva poleg uredništva še okrog sto rednih sodelavcev in tiskarni-ško osebje. Delo pri tako veli-kem časopisu je za urednike precej'§nje breme, ker morajo poleg tega še redno študirat:. Na teden porabi vsak urednik za svoje delo 35 do 45 ur. Se-veda opravljajo to del0 največ
študenti, ki se mislijo posvetiti novinarstvu in jim je delo pri študentskem časopisu odlična praksa. Nekaj jih tudi študira na novinarskih šolah, vendar je velika večina sodelavcev s kateder za zgodovino. literatu-ro, politične znanosti, ekon'O>-mijo in sociologijo. Vsi ti štu^ denti imajo priložnost, da v svojem časopisu izražajo mne-nja in nazore, ki bi jih drugje ne mcgli.
Kot pcsebno zanimivost naj omenimo, da je bil »Michigan Daily« prvi časopis na svetu, ki je objavil rezultate dela profesorja Salka. Salk je nam-reč profesor na tej univerzi in uro po njegovem govoria je bil ta govor objavljen v študent-skem časopisu.
Kakor skioraj vsi študeTitsk11. časopisi, je tudi ^Michigan Daily« začel izhajati v zelo skromni oblik1:. Najprej Je bil tednik z eno samo stranjo. Po-trebno je bilo mnogo časa in truda. da je list dobil današnjo. obliko.
Vsak, kl se še izolbražuje po desetih letih obveznega šolanja nosi v Sovjeitski zvezi ime štu-dent s katarim so ozlko poveza-ne vse akademske pravice in dolžnosti. Tako se štej&jo med študemte tudi vsi tistd, ki obi-skujejo vižje trgcviske, tehnične šole  in podobne ustanove.
Skoraj vse sovjetske študente združuje Komsomolsfca mladiri-ska zveza. Razen tega pa so ta-ko študenti kot univerzitetni predavaitelji tesno povezami s krajevnimi delavskimi sindika-ti. Na zboru vseh študentov vo-lijo študenteki svet, ki skrbi predvsem za diisciplino in po-litično vzgojo. V samem univer-zitetnem siindikiatu pa so zasto-pani študenti po odboru svojih predstavniikov, katerih glavna naloga je, da rešujejo študijske probleme.
Po podatkih miniiisitrsitva m univerze in vzgojne zadeve pre-jema štipendije 80 do 82 odistot-kov vseh sovjetskih šitudentov, ¦ ki naj bi jiim oniiOgočile kriti najpotrebnejše izdaitlke za časa študija. Zainimivo je to, da so-cialni kot flnančnd položaj ne vpliva na podeljevianje štopen-diij. Pač pa se višima štipendlj izpreminja z ozdrom na študij-ska leta, glede na faikiulteto, ki jo študent obiskuje in na rezul-tate oipravljemdh izpitov.
Vsota štipendije se zviža vsa-ko leto za okoli 25 odsto'tkov. Tako torej doibi študent, ki ima zaičetno štiipendijo Okoli 250 rubljev na mesec, v svojem če-trtem študijsikeim letu — navad-no v poslednjeim letu — okoli 500 rubljav. Viišje subvencije pa nudijo tudi štiudentom na neka-terih posebnih fakiultetah (kot na primer za Studij podzemelj-6!kiih  konstrukcij).
Ženske naj zapustijo univerzo
Morda zvenl gornji naslov in članek n«resno, vendar misli Willie E. Abraham, vplivni študentski voditelj na univerzi v Ghani, drugače. V deželah, kjer so visoke šo-le redke, ali pa se komaj ustnavljajo, imajo lahko taka mnenja  $tudemtskih  voditeljev   dalekosežne   posledlce.
Takole pravi W. E. Abraham:
»Prepričan s&m, da je dobro kosilo najlepše človeško delo in da je najlepše božje delo ]e-pa ženska. Med tem, ko sem v svojem življenju pojedel že precej slabih obedov, sem se pri ženskah vedno znova pre-pričeval o njihovi dobroti, pra-
sopis bori za študentske pravice    vičnasti  in   lepoti.   Poznal   sem in napredek univerze, toda po-    cei0   nekaj   ate':stov,   ki   so   se gosto prinaša mnenja. ki &e ne skladaj.o    z    uradnimi    mnenji študentske orgianizaciie.
Vse delo vodi sedem uredni-kov,   kj   odgovarjajo   za   svoje
delo.  Neodvisnost  časopisa slo-n'i  tudi  na samostojni  finančni
«0(XX>O0000000000O0<>X«00O0C»CXXJO0OCI0Oa
30.000 novih študentov
Okrog trideset tisoč študentov se je letos na novo vpisalo na tridesetlh univerzitetnih sedežih v Italiji. Preteklo leto Je bilo Itevilo vplsanih približno enako. Ce pa od tega odštejemo vse tiste, ki diplomirajo, sledi, da ]e V Italiji  okrog  210.000 študentov.
Socialni sestav Študentov je zelo različen. Največ je sinov ve-lekapttallstov in industrijalcev. tem sledijo različni svobodni po-Jclici, na zadnjem mesitu pa so sinovi delavcev in kmetov. Toč-nih podatkov o tem sestavu nl mogoče dobiti, ker jih razni sta-tistični uradi ne smejo in nočejo datl  javnosti  vpogled.
»¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦•
OBISK IZ SZ
V NEDELJO JE PRISPE-LA NA OBISK V LJUB-LJANO DELEGACIJA MO-SKOVSKIH ŠTUDENTOV. — GOSTJE SO OSTALI V LJUBLJANI »VA DNI. OB-ISKALI SO TUDI POSTOJ-NO.
spreobrnili ob pogledu na lepo žensko.
Mnenje. naj se ženske lzobra-žujejo na univerzi. temelji na razpravljanju, ki se često upo-rablja kot argument o misteri-ozni enakosti moškega in žen-ske. Samo razpravljanje pa se-veda ne moremo uporabljati kot dokaz o enakosti.
Ce kdio trdi, da sta moški in ženska enaka, na kaj se pri tem sklicuje? Da lahko moški in ženska opravita enako koli-čino dela, ali da prejemata za svoje delo enako plačilo? Res je, da lahko osle nagradimo za enako delo z &nakim plačilom; vprašanje pa je, če lahko osel opravlja n- pr. diplomatsko službo tako, kot j.o opravljata Smit in Jones.
Stvari nič ne spremeni dej-stvo. da &o mnogi univerzitet-ni profesorji ženske.- Nihče n« dvomi, da ženske glave ne vse-buj€j0 im-ožganov, čeprav ženske včasih to dejstvo skrivajo. Zen-ske lahko uspejo na univerzi, ni pa še to razlog, da se vpisu-jejo na univerzo. Se nikonrmr ni prišlo na inisel, da bi boje-vito žensko zaradi te njene lastnosti vpisal v redno vojsko.
Zenske kot take imajo mnogo lastnosti, ki ovirajo uspešno univerzitetao vzgojo. Mislim na njihov zdrav smisel in prakti-čen pogled na življenje, na last-nost, da dejstva podrejajo stra-6tem. na njihovo instiktivno spoznavanje resnice, ki je ve-lika ovira za sistematično raz-iskavanje. Brez dvoma so vse te lastnosti vrline, so Pa komaj primerne za univerzitetni štu-dij.
Univerzitetna vzgoja ženskam odločno šk-odt. Onesposobi jih za žensko d&lo, ki ga morajo opravljati v življenju po šoll. Zman.išu.ie njihovo ženskost, napravi jih nesposobne za nji-hovo   zakonsko   življenie  —  za
bila za razgovor z moškimi. Univerzitetna vzgoja je najbolj nenavadna kvalifikacija za go-epodinjstvo. In če se porabi to-liko denarja samio za to, da lahko »visoko« kraimlja s svo-jim možem, potem je pošilja-nje deklet na univerzo zločin. Sicer pa tudi ni res, da bi mož pomagai svoji ženi. Nobenemu možu >s& ne ljubi pogovarjati z ženo, če se temu lahko izogne. Mož raje preživi svoj prosti čas 6 čitanjem. kakor pa da bi po-slušal mnenja žene, ki Jim ne pripisuje nikake resnosti.
Tudi ni res, da bi univerzl-tetna vzgoja prlpotnogla k le7 pemu in prijetnemu govorenju. Najboljši u&enci niso vedno tu-di najboljši govorniki in de.i-stvo je, da univerziitetna vzgo-ja skuša uničiti človekovo spo-sobnost za občevanje in pogo-vor. Sili ga, da skuša biti v pogovoru     točen  in   uporablja
Na višino mesečnih podpor vpldvag.o izpiti, ki jih morajo Studenti opraviti dvakrat let-nio. Kat povsod, tudi tu del študientiov na izpitih ne uspe in tako izguibi pravico do nadalj-njega preijemanja" štipendije. Znano je, da je pribliižno 20 od-sbotkov študentov brez štip&n-dije, kar pa še ne pomeni, da ositanejo fci brez vsaike denarne podpore. V k«3likor Laihko na-vedejo opravičljive razloge gle~ de neiuspešno opravljenih izpi-tov (ma primer bol&zen), lahko rektor naikaže taikemu študentu denar iz pos-eibej za to ustanov-ljenega fonda. Tako je torej ko-maj 1 odstotek študentov, ki ne prejejna kakršneikoli pomo^či. Da bi se torej dosegli čim boljši rezultati teh vmeisniih iz.pitov, lahko študentd diobe maksiimal-no štipendijo že v prvem letu študija, če na izpitfh dosežej) posebno dobre ocene.
Razen tega obstoje še posebnt študijiSki skladi, imenovani po ugledmiiih znastvenikih (na pri-mer Lomosov) za izredno na-darjene študente. Taka štipen-dija znaša 700 do 800 rublj©7 mesečno.
Poglejmo splošno oceno štu-dentovih izdatkov za časa nje-govega študiija. Mesečni izdatki za prehrano zmašajo od 200 do 300 rubljev; izredno1 nizka pa je naoemriiina v študentskih domovih, saj znaša v Moskvi 27 rubljev. Ce hočenno dobiti real-no vrednosit štiudentove štipen-dije, jo primerjajmo z doihod-kom povpre^čnega sovjetskega državljana, kii zmaša 800 ruto-ljev mesečno. Iz tega lahko sklepamio, da življenje povpreč-niih študenfcov brez kaikršnekoll podpore od doma, vsaj v začet-ku, nl laihko. Zdi pa se, da se sovjetski štiudeni; malo zanima za sociaJne in sploh za ostala splošno štiudenitske probleme. Prevladuje mnenje. da zato skrbi drzava; vsekakor so to še ostanki bin&kratizma, ki pa jib bodo goi vo kmalu odtpravili. V zvezi s teim, je z,ainimiva izjava miniistra Jelutina švedski štu-detskii delegaidijl, ki se je preti nediavnim mudila v SZ. Ko so ga vprašali, ali smejo ostatil so-vijetiski študenti vpisani preteo predpdsanega časia na univerzl, je minister odigovoril, da krija-jo sovjetski študentl s Stipen-dijo le mdnimum svojih živ-ljenskih izdatkov In zato nobe-den noče oistati dlje časa na univerzi. Prav zaradi tega Je bilo izdano niiniogo ukreipov, da ne bl zap'uščali študenti univer-ze brez akademskega naslova. Zato je prediviideno v pilanu, da se izpopolnijo atoademski na-slovd,
Kar se tiče udobnostl študent-skiLh stamovanj je Moskva daleč pred ostaliimi sovjetskimi uni-verzaimd. Vzemimo za primer 32 (!) nadstropni diam mioskovsike uniiverze, kger živi .6000 študen-tov. Sobe so urejene za dva študenta. nciibova pioviprečna ve-
Jugoslvanska univerzitetna kronika
out df the University'!
BEOGRA3. Tudl v beograijsiklh Studentskih domovlh je premalo prostora. Letos je prosilo za giprejem 3.500 študen-tov, sprejetih pa je bilo le 1.100. Univerzi-tetni odbor ZSJ le izdelal predlog, -kako bl se dalo pridobiti še 500 novih ležišč. toda za uresničltev t€ga načrta ni denarja. Za vsakih 100 no-vih ležišC bi namreč rabili 3,000.000 din. Studentje pnčakuje-1O. da JLm bo pomagal vsad izvršni svet.
BEOGRAD. Teden dni se je mudil na obisilcu na "beograj-skl univerzi rektor varšavsike univerze prof. Stanislav Tur-ski. V kratkem pa bo varšavsko uruverzo obiskal rektor be-ogratjske undverze dr. B. Blagojevič.
ZAGREB. Uveden je bil nov predmet maTksistične vzgoje Studentov pod imenom »Družbeni razvoi in socialistična gra-ditev.« Predavan,1a in izpitj bodo na vseh fakultetah razen na pravni in ekonomski. Pr&dmet bo obsegal dva semestra. Os-novali bodo powbno katedro kii bo organizirala predavania tega novega predmeta.
ZAGREB. Ker se Je komisija za sprejem v Studentske do-move znašla pred težavno nalogo: prošenj je bilo ogromno. protsrtora pa le za polovico prosilcev, je uvedla sistem točko-vanja in nato reševala prošnje v skladu z rezultati. ki jih Je pn tem dobila. Seveda 1e še veldko števllo tistih. ki bi po toLkah morali biti spre^eti. ostalo brez stanovanja zaradi pomankaaia prostorov Zato bodo začasno postavlli v dru-žabne prostore študentskega doma 50 postelj.
SARAJEVO. Sarajevski študentje se zavzemajo da bl vendar ie enkrat organiziraii nek festival, ki bi potem po-stal tradicionalen. Privlafu.iejo lih namreč zgl€»ii zagrebških. ljublijanskih in beogra.iskjh študentov. Pravijo. da organizi-rati tak festi-val ne bi bilo težko. sa.1 lmaio dokaj kvalitetno KUD »Slobodan Princip-Seljo« s številnimi renomiranimi edkcdjaml.
SARAJEVO. Pravknr so dogradili nov StudentsTci dom na Bjelavah. Dom je zelo moderen in je že na razpolago novim stanovalcem.
THE STUDENT: ALI UMVERZITETNA VZGOJA 2ENSKAM RES SKODI?
položaj v katerem Je najpo-membnejša prav njihova žen-skost. Študirana ženska posta-ne brezspolna kot angel, toda brez angelsk-h lastnosti. Pre-več je pametna in šolska, svo-bodomiselna in uporna, njeni izdatki so veliki, v dekldških letih si ie nabrala nekaj, kar fonenuje Hberalno mdšljen.ie in v poznejšem življenju skrbno varuje in neguje drage navade, ki se Jih je priučila, kadi in pije pivo — vse to mora možu streti srce.
Taka ženska prinaša domov vse yslabosti odloženega mate-rinstva. Oropa družinske skri-nje, ne da bi jih zopet napol-nila. Med študijem je stalna ovira resnim študentom. Tn ko konča kot žena, ne opusti svo-jih koketnih navad, kl se f-1" iie privadila na univerzi med pre-obilico moških. Kot žena je preve? svobodna z dru^im1! mo-škimi in to ekscentričnost ime-nu.ie d-okaz svoje svobodomi-seinosti.
N'kar rnl r>p nmenia.ite, da \o ip   v7?o'a   n»   univerz"!   usposo-
Podrobnostl, kar nasprotuje pravilom lepega pogovora, ker je želja za točnostjo in podrab-nostmi  vedno  nekulturna.
Zenska univerzitetna vzgoja predstavlja oviro za blaginjo družbe in uničuje mnoge vred-note, ki jih možje cenijo pri ženskah. Neko'č je bilo rečeno, da je ženski privilegij, da lah-ko   spreminjajo   svoje   mnenje.
>»¦¦»¦¦»¦
Upam, da je nekaj zg&raj nave-denih Tazmišljanj nudilo mla-dim damam, ki si želLjo uni-veirzitetne izobrazbe, popolno priložniost za upo.rabo tega pri-vilegdja.«
(Op. uired. V prihodnjl števil-k:i bomo objavili nekaj piseim, kd so jih napisale študentke in študenti v odgovoir W. E. Abra-hamu.)
¦¦¦¦¦>¦>»>¦¦¦¦»»»»'
litoost je 8 kvadr. metrov. V vsakem nadstropju je kuhinjai vsak blok ima glede na velikost staivlbe tej priimerno jedilndou, kjer si strežejo študenti sanni. Drugod je slabše, saj si deJi so-bo v taiko imenovanih študent-skih. penizioniiih tudi Stiri do pet študentov, ki so zato primorani štUdirati v čiiitalnicah in knjiž-nicah.
Posetane udobnosti imajo štu-dentje pri odsluženju vojaške-ga rokia. Šfcudenti morajo odslu-žitd sicer krajši, a zato intenziv-neijši obvezni vojaški rok. Ta redukcija j-e možma zaradi ofb-sežne predvojaške vzgoje, razeu tega pa je veliko študentov tudi članov dniž'be za sodeliovanje z armado, z letalskimd eiiotami ia mornarico.
Zanimivi so tudli podaitkl o porazdeilitvi študentov na služ-bena meista po komčaniiih študi-jih. Tako lahko vsak študent šest meseceiv preden naimerava zapustiiti  univerzo,  izrazi svoj©
želje glede področja in mesta zaposlitve posebind kcwnisiji, kl jo sestavljajo predstavniki vaz-ličniih minisitrstev, industrij in tcnvairn. Pri tem uživajo študen-ti popolno prostost izbire in ve-čina po lastni voljd odide tja, kjer jih tedaj nujno rabijo. Pa6 pa je mladi akadeTndk dolžan ostati najmanj tri leta na mestu, za katerega se je od-loiil.
Kakšnemu študiju se posvetl najiveč sovj©t®kih študentov? Ker je predvsem povdarek na prirodoslovnih znanostih, se da to opaziti tako na ravni visokib šol kot na padcu števila štu-dentoiv oa drugih fakultetali. Le 400.000 jdh je sedaj vpisanih na huimanističrnilh fakultetah, medtein ko je 1,460.000 izbralo študij raznih tehmičnih in pri-rodoslovnriih ved. Ugotovljeno je, da je 75 odstotkov vseh štu-dentov, ki si pridi&be doktorski naslov, prirodoslovnih in teh-ničnih zniastvenikoM.
»¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦»¦¦¦»¦¦¦»¦»¦¦¦»¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦<
TELEGRAMI
Mednarodne organizacije. Takoj ko sp bile končane štud&ntske olimpijske igre v Parizu se je sestala' Mednarodna študentska Sportna organizacija na svojo redno sejo. Na tej seji so sprejeli predlog, naj italijanska študantska športna orgnaizacija (CUSI) pri-pravi prihodnje študentske poletne Igre v Rimu leta 1959. Avstrijci pa so ponudili, da bi v istem letu organizirali mednarodni zimski športni teden.
Argentina. StudiJ na unlverzi v Bahia Blanca Je postal zelo nereden. Studenti pogosto stavkajo, največ iz solddarnostl do delavskih zvez. Druga ovira je pogosto menjavanje rektorjev, kl vsaic po svoje spreminja metode pouka. In končno, ve&ina študen-tov se preživlja z delom, tako da ne morejo vsega svojega časa posvetiti študiju.
Anglija. Kriza v Studentsklh domovlh. Od skupnega^števila 85.194 rednih študentcn' na angleških univerzah v letu 1955-56 Jih 23.707 živi pri starših. 38.070 najema sobe pri privatnikih in samo 23.415 jih prebiva v študentskih domovlh. PrlčaJcujejo, da se bo število angleških študentov v letu 1961 dvignilo na 102.000. Zato zahtevajo študentski organi, da univerzitetne oblasti v večji meri skrbijo za študentske domove, kot doslej. Priporočajo tudi naj zmogljivost domov ne presega števila 130-150 študentov.
Guatemala, Nacionalna zveza guatemalskih gtudentov 1n druge Studentske organizacije so protestirale protl deportaciji nekaterih Študentov Iz dežele. V sprejeti deklaraciji pravijo: »Mnenja smo, da nobena oblast, pa naj bo Se tako močna, nima pravice zanikati all omejevati pravice vseh državljanov do življenja, dela, borbe in smrti za svojo deželo. Deportaclja študentov pomeni grobo kršitev ustave in deklaracije Združenih narodov o človeških pravicah.«
Nizozemska. Centralna ustanova za gradnjo študentskih domov Je nabrala dosedaj že milijon guldnov. Akcija se nadaljuje.
Senat univerze v Groningenu je imenoval komisUo, kl naj raz-išče, zakaj po vojni toliko študentov ne dokonča študi.1a. Upajo, da bodo rezultati dela te koznisije prtpomogli lc izboljSanJu tega stanja.
¦¦¦»»¦¦»»»¦¦»»¦¦¦¦¦^¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦»»»¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦^
RAZGLEDI
Študenti in pijača
Zanimive ugotovilve Finske študentske zveze
Ljudje zelo radi posplošujejo 'in pripisujejo obna&nje in na-čin življenja posameznikov družbenim skupinam kat^-im ti poisamezniki pripadajo. Ratr,-tresen profosor je danes sploS-no znana f^gura in po njej mar-sikdo sodi o profesorjih na-sploh. Na isti način se ja iz-oblikovalo tudi mn&nje, da štu-denti ve&Ino svojega časa za-pravijo ob pijači.
Toda, ali študenti res več pi-jejo kot ostali člani družbe? Na finskem so primerjali koli-čino alkohola. ki ga popijejo študenti in njihovi neštudentski vrstniK ter ugotovdli, da med njimi skoraj mi razlike.
Kljub temu pa študentsko po-pivanje predstavlja zanimiv žtudijskii material, posebno če ga primerjamo med ramimi de-želami. Med nordijskimi deže-lami n. pr. ni veliike razlike glede popite pijače, dočim v ZDA pije dosti večje število študentov kot na Finskem. Zga-nih pijač popijejo na Finskem mnogo vefi kot pa preko Atlan-tika; 72 odstotkov ameriške mladine pije samo pivo. dočim je na Finskeim te vrste pivcev samo štiri odstotke,
Ugotovitve, da nl razlik v pivskih navadah med študenti in druaimi miadim! luirtmi, bi Dias privedle dio zalključka, da študentje ne povečujejo, pa tu-di ne zma;njšujejo količino po-pitih PHJa5. Vendar so v primer-j^avi razlike. Ugotovljeno 1e bilo n. pr., da študenti raje postav-lj-ajo na položaje v svojlh ot-ganizacijah An bolj zaupajo pivcem, kot pa abstinentom. To pa seveda ne pomeni, da je Ste-vilo študentskih glasov na vo-litvah premosorazmemo s pija-čo, ki %o lahko »unitH« kandi-dat. Statističoe ugotovitve ka-žejo, da ni ppimembmh razlik med »lahkimi« in »težkimi« pivri.
Vse to nas privede do mne-nja, da študentski voldvci ne dajejo radi glasov prevnetim zagovornikom treznosti, kar pa seveda ,ne pomeni spet. da zato volljo pijance. Še najbolj pra-vilna bo ugotovitev, da sl štu-denti na ta naž,in ohranjaio pravico, da na svojlh priredit-vah lahko uporabljajo pija?o.
Drugačen pa je položaj štu-dentov, ki ne prebivajo v me-stu. Odvisen j« aeveda od raz-mer, ki vladajo v kraju, k,jer študent živi. V mednarodnem merilu pa j« ugotovljeno, da je
število študentov-pivcev pre-mosorazmerno z velikostjo kra_ ja, v katerem živijo. Ker pa se večina dijakov vpiše na visoke šole v Helsdnkih, pomeni to za njih tudi drugačen odnos do pijače.
Vendar če primerjamo mesto Helsinki z ostalim delom Fin-ske. potem le-to ne predstav-lja velike razlike v pitju, vsaj kar se tiče m^oških. Drugače je z žensko mladino. Tako n. pr. prištevajo k pivcem samo 25 odstotkov deklet prvih letnikov v starosti od 21 — 22 let. To števllo pa Se v drugem letu povzpne že na 32 ogstotkov in v tretj&m letu znaša že 54 od-stotkov. V starostl od 23 — 24 let, po triletnern razvoju. niha ta odstotek med 38 in 74 ln v starosti od 25 — 26 let pa pade na 36 -r 65 odstotkov.
Problem popivanja očitno nl odvisen sam0 od dolžine študi-ja, pač pa nanj močno vpliva tudi starost. Še enkrat je po-treba poudarlti, da študentsko okolje kot tako ni odločilen faktor, ki bi spreminjal odnos do pijače, pač pa novo prebiva-lišč« in nove družabne navade, različne od tistih. v katerih je Student živel prej.
Na filozofskih oddelkih pi.ie saroo vsak drug študent, med-tem ko na višjih ekonomskih in njim podobnih šolam nara-ste to razm&rje na 84 odstot-kov. na tehničnih pa se zniža na 67 odstotkov. Za dekleta na lstih šolah veljajo odstotki 15, 57 in 48.
Nekateri pokMei »o že sami po sebi, vsa.j na Finskem. nuino povezani z uživaniem alkohola. Na Finskem se težko obdrži kot učitelj tisti, ki javpo prlznava, da mu je všeč dobra kanlidca, dočim mora biti tisti, ki se ¦ukvarja z gospodarstvom. spo-soben, da pfi poslu izpraznl mflTsikateri kozarSek.
Studija obravnava -§e eko-nomske pogoje, religiozno vzeo-jo. popoje. v katerih se prodaia alkohol itd., vendar vse to ?© presega namen tega članka..
Medifarodn! sestanek
V PETEK IN SOBOTO JE BILO
v l.tubljani mednarodno Studfntsko rreCan.te med grazom in ljfbl.tano. na katerem fso ha7pf avt.ta-li o polittcnth in fko-nomskih pfort^fmtt? r»bfh dr2av.   o  tfm  «omo   se
P0RPw\T '
Ljudi
zanima
Te dni je bfla v Mall Lfa-lerijj zaključena razstara ka-rikatur Boruta Pečarja. Raz-stavil je veliko število del. Večinoma so to šegavi por-treti nekaterih javnih in kul-turnih delavcev ter znanih slovenskih športnikov. Prire-ditev je obiskalo precej Ijudi in vse kaže, da si občinstvo želi razstav s takšno motiviko. Avtor nima slcer nikakšnih večjih ali celo umetniških ambicij, gre mu le za čim večjo podobnost in karakteri-zacijo portretlranih oseb. -Priznati mu moramo veliko rutino in vpeljanost. Neka-tere karikature po kvaliteti Izstopajo izmed ostalih, vendar povsem diskretno. Zato raz-stava vseeno vzbuja v obisko-valcu občutek enotnosti in je, kot rečeno, v stilu.
Ne mislim podajatl stilne analize, še manj pa autorja karikatur primerjati z drugi-mi slovenskemi ka/rikaturistl, ki jih pri nas skoraj ni. Pečar dobro pozna in obvlada teh~ nifco. Vsako osebo takoj »za-dene«, samo včasih ostane preveč pri vrhu. Karikatura ima vse pateze, vse značilnosti, vendar na njej nečesa pogre-
mmo. To pa iz preprostega razloga, ker avtor ni šel v glo~ bino in je pri tem zanemarll portretirančeve notranje zna-čilnosti. Nikakor pa tega ne smemo posploševati. Na raz-stavl ima nekaj uspelih por-tretov, ki, kat sem že pre} omenil, dbskretno izstopajo in nakazujejo, da je avtor začel opuščati formalno togost in postaja bolj sproščen. Izgleda, da je pričel sicer počasi in tipajoče, vendar zuvestno iskati nov, okusnejši in 80-dobnejH izraz. Razstava je bila zanimiva in tudi kvali~ tetna.
Kcvrikaturistu Pečarju ob njegovi razstavi želimo čim~ več uspeha in zlasti napredka v njegovem bodočem delu, ter upamo, da se bo razvil v do-brega karikaturistta, saj ta-lenta mu na manjka.        JN.
DOLGEGA DNEVA
POTOVANJE¦ ¦ ¦
Vprizoritev O'Neillove drame Dolgega dneva po-tovanje v noč v Ijubljanski Drami stavlja pred gleda-liščnike in gledalce zelo zanimive probleme: kako podati moderno družinsko dramo na eni strani in kako jemati to iskreno, globoko, izredno doživeto izpoved sodobnega človeka na zapadu in zlasti, koliko uetjo iskati podobne razmere, fci nam jih posreduje O'Neil~ lova drarna v sodobnem slovenskem življenju.
Doilgega dneva potovanje v ik>'Č je izpovedna avtobiogral-ska, meš6ain®ka drama; Je po-ravnava vseh računov, ki so s« v dolgih l€itih na'biraJ.1 v štiri&lan-ski diružini. Silinice diruižimsikih veei so sipeljane med tnatenjo in očetom, med očetom in sino-voma in med mateirjo in sino-vcma tet med sinovcinTa. To nl samo poravnava računiov, t«m-več dokončen razhod ftlaniav družine, med kateriiml »o se od-ntoisj poteincd'ral.i do take ne-vzdržnosti, da je nujno moiralo priti do razdcroja v niih saimiih In kot posledica do razhoda.
Do razkroja je v teih lijsudelh prišlo že zdavinao, pot&m se 3© sibopnjevalo in boincentriijnanio oiblifco tega razfcraja nam je dramaitiik Eugene Glad:s*cwio O'Neilll poikaizal v ofcviiraa zglod-bi, kd ne tra.ja nič v«'č k<>t od jutra do poliiiO'6i. V t&m okvir-neim doigajamju se na-m odlkirije ves blišft in rev§61ma preteklositl Tyroneove družime.
James Tyroine, kateirega 81v-Henjsiko vodiilo sta bila denar In zemllja, je talknjj v aa&e*lcu svoijega zatkona, vsejal razdor m-&d žemo in seboj ® stalmiim od-tegovanjem in bežanoem iz dru-žiniskega oikoil,iia v svoiio druibo. Notrainji raizter>o.i, ki v njean ni tako iiKraziirt, poivziročiita njegova siinova s svoijimni breizobziirniimi o&iitangi. V nijegioveim sikopuštivu iSčeta vzirolke zia materinio tra-gedijo in Edmundovo boleze>n,
Nijegioiva žena Mary Cavan, s svoijsitiveinio raz.nežeinostjo, ko-miodnostjio, kample(ks!l in kato-liciizimiom, ki so 3i ga s samio-stianslko vzigoijo vseljali v njeno duševno biit, s© nd logila spriijaz-niiti z noivlimi žl viljenljisfeiiamd za-htevaimi v druigcwainijiu ln po-potoivainijih s svoiiiiim iruažeim, po-bujočiiim igiraloem. doživi v d>ra-m} naijigtrašmetjšo trauedlijo. Nje-na iivli&njsika pot vodi od no-maniti6nio-(reliigiozii€ga dekfie*a s s&mjiaiviiim oibetanijcm pribod-nosii, v kair se neiptretstano po-vrača, preko svojsitveaie, straat-ne ljuibezmtj do svotjega moia, do poisttopiniili razrvredinioteinij vse-ga, kar je bilo vcepljene^ga v njej ia do raizočairanij, preivair iin življenjsikih grdbosti, v du-ševno stiisko, ki naipravi iz mje morfinistko. Ta njena pot je v dramd iaredino prefinjeno raizvi-ta in poikaizaTia: vsak njjeaa na-sIjop nam odikriij© d©l njenega 9aim<oitn«iga in tragiii6n€®a življe-nja im. nj«oe Ziajpletene diusšev-nostl. To je prva poanta, kii je raizvdita v draiml v »topmjuijoči se aapebcKSti.
Tafea žiiivljenjska pot zakoncev Je iimefla seveda svoje daleiko-eeižine ¦posledic© tako v odniasiih med njima samiima, vodila ju je v postopno odtoiievanje, zla-sti pa v živlijenjski us^odi to po-našanju njemih siiuov.
Stareišii sta Jam«3 Tyrone se J© vrgeil v vetotok najboilij ©ks-
Milena Merlak
ZMAGOSLAVJE LJUBEZNI
Po ulid grem
In stene hiš
so kot sončne zavese
v oknih odibita svetloba
tke vamje zlate vzorc©.
V pvsih md srce vse pasove odpenja in brsiti milijon rok rožnatega listja.
Vse strehe in pott posipljem z nijim.
treannega boheimskega po6etja, ki ga ivudi zapadai sve«t v vsej svoji raasipniosti i,n breizdelnosito. Ta Clovetk ima svioj živiljemaski' emioter: užiivanij«. Ima svoijo ti-liozofiaio im svod žwlj«njsiki na-zoir — vse je dovolijeino — in cliaičetn odnos do sebe in oiko-lice. Ta človdk iima družinske 61ane dotbno pogrunitane, zilasti pa saimega selbe. Svoja početja ocemjuij« talkoii, ko jdh v tre-t niUitno zaminaičeia} irazsodnosti za-grieišiL NajMsitveineje pri tem miladem 6k)iveikiu je to, da ima vplw na svioij€iga mlaijšega brata. azihpouna ga je iimeil, dokier, fant nl oidraistel to se postavil na svojie noig©.
To j« Edanramd Tynone, lzipo-v«d fai odnTsfica poosebirtev piisa-t«l(jia s«imega. Napotki brata, kil e* ijimti j« vddnjial, ptottovainja po »vettu dn napeita uirnstka prizade-vanja so t&ga fenta pahiniila v boleisen. Odikiriivainije noeigove bo-leasnd, jetUce, fei je tedaj voljiaila ea neoizdiravlijiivio in gunaza, ki jx> le^ta poniiniaša med družiimske ftlane, je dnuga poaivta, ki se pazpreda v diratni v stapnijeiva-nju »apetostl. Edmund v tem dolgem ipotovaindu preko dneva v ruoč ipoetame sa/mosvoj. Od-tmga »e od mateir^. na katero je bil teisao naveizan, kicmča z bra-tmn, M je n««nj imel nekoč mo-&aai vpliv, e ofcetom pa ga itaJc ti,l®o vezale nobene giloblije ve-xif raeen d«naima odvisnosit. To »e zgiodj v a*la naipeftih, psiho-lošfco dotgnanalh prizorih.
Marlca Skorjanect
Zbogom, zloti gostje )esenl
Jelše samotne, romarji v temni obleki
sklonjene, trudno mrmraje gredo proti reki,
roiaste brajde drhtijo z napol zakriUmi grozdl
a v vencu akadj negibno pottvajo gozdi.
O zbogom, zlati gostje jeseni,
za vas je minila davno pomlad —
čemu žarite samo za utvaro?
Poletje objema jesemki hlad
zbogom, zlati gostje jeseni
zdaj konec je svetlih brezskrbnih dni,
sinjt podlesJci že spremljajo refco,
žalostni — trpki krik divjih gosi
mi grebe spomine — a več ne boli.
Zb O0om, zlati gostje jeseni.
Tafc j« razvoj drame In du-Sevna pot oseb v tej iintimni iz-povedi v dnevnl sobi T^ronove druiine.
Scenograi Sveta Jovanovič Je ta tto dramskio doignanje zasmo-val dognan, pov&eim ustrezaijoč proistor. Njegiova scena je si>m-bol niikoii doraisle družine, ki zdaij z blazno naglioo hiti v razdružiitev. Scemski prostor j« nudLl režistriu Slavku Janu iz-fedne možmosti, da je nepri-siljenio vodil os<?be v dramsikeim dogajanju. Iz.redno učiinkovite so bile fmntalne in diagonalne po-stavitve lllkov. Dolgega dneva poittovanje v noč je konverzaoiij-eika draima, kizabteva od reži-se>rja domiselnosti in tenajdloii-wsli. S sv&jo režijo j« Slavko Jan izipolniil zaJiteve dramsikeiga teiksta.
Očeta Jamesa Tyroinea J« upo-dobiil Edvard Gregoirin. Njego-vo prehaijainje ta Gregorina v Jamesa Tyro.Tieia Im obratno, ni-kakor ni ustrezalo tej zahtevnl figuri, k} je »a ta načiin iapad-la neenotaics nedodelarw). V sp>-padih s sinovl je gregorI.nK>va igra iizraiziiteje nalkazala tisti Ty-roneov razfco] med lakomnositoo in občutkom dolžnosti do žene In simov.
Zelo diognaino pa j© V5da Ju-vanova prikazada lilk njegove žene Mary Cavan, razJfcroG«n&, fizično m zlasti duševno one-mogle žene. Sicer so bnll nijeni prcihodii iz opojne saniiaviosti v resmčirost, \<z kesaioče s« v po-nossnio, samoiZiaivestno žeaio vča-sih mailio nasi.lni. Njena Igra j« učinkiovala na gledadce zedo pre-pričljivo.
Zaraimiv je Wl tudi Bonis Kralj v vlogi stareo šega s'na Jamesa Tvronea. Nj«gova igra, fci j'0 je kirasila neteoiliikio samo-všečna govorica, je mazornio raetla in doisegila zavidlgiiv uči-nek v zadnjih prizoriih. Sag pa je izpoived JameBa Tjnronea ta-ko uspel dei drame kot malo-kateri popreje.
Edimunda Tyironea je kireiiral Ain-dr&j Kureuit. NerazumLj«no In neob6uteno priipovediovamije teiksita nikaik-or ni bi.la ustrez.na mieboda z,a prilkaz tako občutlji-vega mladendičia, kot je Edmttnd. Razen tega je biia njegova igra n-eenotna, nasproitujo^a si, zaito ni izstopal iaraziteje iz cekvte družinslkeiga okolja.
Cathleen je igrala HeJena Er-javčeva in pofeazala nov izviiren tLp služabni-ce.
Igralcem je uspelo iiziraiziiti ve-zl, ki veižeOo diružiinste& člane In pričapaiti neteo svotjevrstno vzdu§je, tei je keiratofceirlistično za Tyroneovo druždno. Poudarili sio skupno lastnost vseh člaaov te m«iSčanske družiine, to je b&g Iz resnlčnositi v nefc »vet, ki js za vsalkogar apecifiien.
Razdvojeino družlnsko ŽLvlje-nije in Ztlaisti raztoroj posaimezni-loov jn v sodiabni družbj teredno p&reč problam. Na Slovensikeim ima svoije specifiično bistivo ioi svoijstveine kcNrenlne, vendar je mogoče najti s>tične tooke tega modemeiga zla: groiza samoite, duševni razkroj in brezdtomstvo, 6 sodiobinio slovensfco probieina-tiko in duš€'VTiiiim eveitom, kl natm ga posireduje O'Neii!kwa drama D-olgeiga dneva poitovanje v ruoč. V tem, v toolikor ta dra-ma opozarja na sodoibr*o zlo in rešuije to problemiatiiko in v esteitskl dognanosti in novosti te modeirne drame, je vrednost liinlbljaiiBike upriizoriitve.
Janez Knez: Ciganska četrt
/\ am vsem je skupna želja po tvornosti. Ne-kaj ustvarjati, io je gonilna sila človeškega živ~ Ijenja. Ustvarjati je slast, ki se ji ne moreš od-povedati. Mi vsi ustvarjamo. Iz dneva v dan, nenehoma, eden to, drugi drugo. In kadar kdo nekaj ustvari, takrat vselej poskuša, da bi to pokazal tudi drugim. Prav to, kar je ustvaril, pa je pogosto temelj, na katsrem je zraslo nekaj novega in to novo je spet porodilo novo. Tako , se vrti kolo naprej in poraja iz dneva v dan ne-fcaj novega. V človeškem življenju pa, se riše nepretrgana črta ustvarjalnosti.
Iz   zaplsnika   seje   komisi.1e   za
kulturna  vprašanja:
Danes smo dokonfno določill okvirni program dela v central-nem Studentskem klubu za to štu-dijeko leto in se dogovorili o tur-
DokoniSnih   terminov   za   t.e   kon-certe še niso mogli določiti.
Akademski plesni orkester od-haja že ta mesec na tumejo po Itatiji. Takoj ko se vrne, bo p«-novil   koncert   tudi   Ijubljanskim
nejah posameznih skupin v poAit-    študentom.  Orkester  bo v tej  se-
niških mesecih.
Akademsk) pevski zbor »Tone Tomšič« ho konccrtiral *e v ja-nuarju. Pred nastopom v unionski dvoranj bo imel zbor interen kon-
zoni gostoval tudi v nekaterih drugih univerzltetnih središčih — verjetno v Skopl.iu in Sarajevu.
Nikar   ne   verjemite!    Zagotav. Ijamo vam. da vse skupaj ni nič
prlznane ln poznane v filroki knl-turni javnosti, kot pa med kolegi študenti. Dokaz za tako stanje je tudi, ko posamezne skupine tar-najo, ker si ne morejo zagotovitl dovolj velikega pritoka podmlad-ka. Pa si ga tudi ne bodo, dokler ne prenesdo svojega dela tudl med študente. Tudi njihova po-pularnost med njimi polagoma upada.
Nekoliko drugafe so vso stvar uredila ostala univerzitetna sre-dišča. Delo kulturno-umetniških skupin so prenesli pretežno v štu-dentske klube. Tam je oftita in-timna povezanost med skupinam* in študenti. Tod korenini tudl njihova velika popularnost. Se-veda so pri njih tudi pogoji za tak na&in življenja veliko pri-kiadnejši, kot pa pri nas, ko ni-mamo ne odra, ne klubskih pro-storov in eno samo dvorano. To Je podroCJe, ki ga posamezne skupine, brcz tesnejše medsebojne povezave in brez pomoči koml^ sije za kulturna vprašanja. ne bo-do  mogle rešiti.
• •kam to gre
cert za študente na naS4 unl-verzl. Zbor bo nastopil na štu-dentskera festivalu in drugib fe-stivalih, ki jih nameravajo prire. diti nekateni pokrajinski klubi. Zbor bo zastopal jugoslovanske študente na mednarodnem tekmo-vanju študentskih pevskih zborov v Franciji.
Akademska folklorna skupina »France Marolt« bo maja nasto-pila z obsežnim programpm slo-veaskih in jugoslovaaskih narod-nih plesov. Po tem nastopu, ki bo namenjen v prvi vrsti študen-tom, bo odšla skupina na turnejo po Poljski. »Folklora« bo nasto-pila tudi na študentskem festi-valu.
Akademsk! oktet se je odločil, da bo priredil gamostojne koncer-te na nekaterih fakultetah. Pred-stavniki z združenj so toplo po-zdravili to zamisel. Nekaj sne-manj si je oktet zagotovil tudi v Radiu-Ljubljana. Skupaj s kvin-tetom nameravajo prirediti večer slovenske narodne pesmi in z nj'm gostovatl po nekaterih kra-Jih  Slovenije.
Zbor primorskih študentov »Vin-ko Vodopivec« pa ho v mesecu tnarcu priredll samostojen kon-cert študentom in univerzitetnim predavateljem. Zisor ho nastopil na študentskem festlvalu in fe-stivalu primorskih študentov. Do-končno so določeni termini za gostovanje v Beogradu tn Za-grebu.
res. Vse smo si le lzmislili, Je le uasa »bkiomna« želja. Ce nain ne veijameie, pujtiue k sekreiarju na uinverzueiui ociuor, pa vam uu poveaai, ua laKega porociia se m v nobeni n^api, ua pa si ga iuai oni zelijo. Vse to jt za se-uaj še veuuo le souotma studeni-SKa utopija. Nočeiao truiti, ua U scvar kuaj pozneje ne izguoi lega utopičuega pnzvoka. 2e mogoce, loaa ao iakrat se »prijazuiuo s teai, kar je,
LjuDijana združuje v šiudijskih meseclb približno šest tisof. Stu-dentov. Uobršen dei teh »šestti-socev« je cudi »kulturno Uitvar-jalen«, ta na tem, oni na onem področju. V Ljubljani jc tudi fi-lozotska fakuiieta z vsemi svo-jum oadelka, s>o tudl Ui akade-mije. Stutientje lmajo cetiualni kiuD z vsemi njegovimi skupina-im. Že nekaj iei sem pa anaiao iudi komi&ijo za kulturna vpra-sanja, katere dejavnost je name-njena prav temu kulturnemu pod-ročju. lu konCno, imamo svojo revijo in svoj tisk. K vsemu te-mu prištejcmo se pokrajinske klube, ki večino svojega dela po-svete   prav   kulturni  dejavnosti.
Ze ta bežai pregled nas prepri-ča, da je študentsko kulturno življenje plodno. Nesmiselno bi bilo, govonti tirugače, »aj se nam ta tvornost kaže v slovenski kul-turni javnosti, razliva se preko njenih meja in se pogosto steka celo v mednarodna morja. Del te tvornosti  občutimo   v   tisku,   tako
Ce na.l kuMurna komis*Ja *e v principib vodi in usmerja štu» dentsko kulturno de.iavnost, po-tem ji nikakor ne sme biti vse-eno, če nobena skupina v pretek. lem letu in vseh prejšnjih letih, ni posvetila Studentom niti ene-ga svo.1ih nastopov. o nckem ši-rokem umetnostno-vzgojnem pro-
Klub   komponlstov   bo   ptiredil    v  revialnem  kot  dnevnem,  zasle-
tri koncerte v Slovenski filhar-monijil. Ker je dvorann zelo za-sedena — koncertna sezona je na višku — so se kolegl odločili, da bodo   dali   generalke   Studentom.
Korenine Islandske kulture segajo globoko naza,) v evropsko preteklost: Pred nami so sage, pred nami je Nobelov nagrajenec Laxness, pred naml so gene-raclje, ki so ustvarjale... tihi koraki napredka, pra-stari in modernl rodovi...
Predstavljamo vam ime v islaudsJci literaturi, oseb-nost zadnjih desetletij... Thor Vllhjdlmsson je mlad in ves danaSnji, vzgojil ga je Pariz, kalila ledena Hekla in eksotika svetovnega dogajanja. Clo-vek je vedno le človek — to je njegova tema.
Ničesar ee ni spomlajal. Ko jo je srečal,  je hodil  po B€k» prometoi uMci.
—  Peter, je retlda žensko.
—  Kdo.je odgovoiril.
—  P«ter, je rekla ženska §• enkrat.
—  Lepa sl, ji je dejal tn Jo gledal v od.
—  Kaj ti je?, je spregovorila nadvse storbno. — Kaj se ti )e zgoddio? Molčal j&, jo gledal v oii  in si misliil: —   Nekje sem Jo   že   videl.   Ona  pa  je   reikla bolj odločno:
—  Pojdiva!
Botem j© 6util njeno dlan v evoji 4n pustil se je odpeljatl. V zavesti je bila megla; « po~ gledam je sllil vanjo in hatel uajti odgovor na vpraSanjs. kdo je ta ženska.
—  Peter. dragi ntoj, kaj se J« ¦goddlo s teboj?, je reikla včasth ln Se ozrla vanj. Hodila sta na-gk> sikozi množico na pnotmeitni pJici.
Ko s© Je naslednje Jutro pre-budil, je bil v majhmi sobici, katere ni poznal. Sonce je sija-lo skozi okno, vse je bllo svet-lo. Tista ženska je spala ob njem, njena bela roka mu Je 1&-žala na prsih.
Ostal je ftisto miren in gledal je v strop. Mislil Je: — Ljtiblm jo. Kje sem jo videl že pr&j?
K(O se je prebudila Ji! I« Sepetal:
—  Leipa al, dobra s4, Ljuiblm te. Obrnll se je k njej in jo gle-dal, se Izgubljal v njenih očeh im apet in spet šepetal: Kdo si?
—  Tvoja žena sem, je jfeikla.
IL
Plazil se Je sikozi grmovj« dokl«r ni prišel približno na kraj, ki j« bil na zemljevidu označen s krjžcem. Pogledal }e na uro. Cez dvajset minut aaj .prlčne. Mislil je na to in na t1-sto nedeljo pred tremi meseci: sedel je ob hrastovi mizl, nje-rau nasprotii Juaniita,   bila   sta
eaima, od in pogledi, sami — in ni je bilio stLe, kii bi ju mogla ločiti.
Potem, bo Je odšel na vojno, eta blla poročein.a druigi mesec. M jokala, terave& je le tiho «ta-la in gledala za vLaikom. Potem so kolesa na hladnih tračnicah drobila spamin dtn polnila vs© 3 fanfa>msikiin, zeleniCkmirzliim sme-hom, Ko so ljudje odšli s po-staije, je odlSla tudi ona. Sla 1» domov v praznl dom, kjer ko sededi ljudj©, gledaM so jo in med seboj tiiho govorilL Vse ]e bllo prazno in jalcala j€, dokl«r je ni sjpame*; pred zoro popol-noma premagal in odnesel v vrtoglavo brezimejnost, polno &udrailh sanj. Potem Je spet jo-kiala, — doJoler je ni prebudiJ lastiii kirik »na poinoč«. Tako je minilo tistiih dvajset miinut. še ne, bilo je šele trinajst in petnajsit. Bii*i mora čisto miren, stisniti se mora k tlom, kot da bi hotel leLl v gr&b. Trinajst in... Podrgnll je s ftelom po kamnu. Se nekaj minut.
Končno! — 13.25! - Vstal j« In tekel kolifcor je niogel. Po-tem se je dvignil strahoten blisk, ki ga je izpodnesel, izbr'-sal in uničil ne le njega, temveč ves 6ončni sistein. Vse je po&ta-lo ira.'O. Vs« se je nehalo.
ni. .
Pozneje, ko &e 3« preibudii, v bolni^aici. &o mu vae povedall. Kmalu je ozdravel in poslali so ga v Madrid. Domov, tako so mislili. Vojna sicer še ni bdla koniana, a dali so mu frastno odpustnico, da pač ni več ^>o-sobem za bojevtaraje. Niso vede-li, todo ie in kafcšno je bilo prej
njegovo življenje. Nlso ga vpra-   lostjo, o kiateri nrm je govorila.
šali. Preskrbeli »o mu službo v   V  preteklosti  je  on  ljubil  njd,
poštnem   uradu.   Delal   je  mar-   ona je ljubila njega. Tudi sedaj
Ijivo in vestno. V mestu je vla-   je tako, toda ta ljubezen ni veA
dala zimeda in vsi so se ba1/. da   taka,  n« polni vsegia njegovega
bodo uporniilki že čez nekaj dna   blstva kot nekoč — kakor  mu
zavzeli me>sto. On se ni bal.         pnipoveduje.   Spoznal  je,  da   je
In ko se je nekoč vračal do-   blla  to  zgodba — to prvo  živ-
roov, Je sre^al žensko, ki mu Je   Uenje,  ta  p.rva   Ijubezen  —  ki
rekla: — Peterl
lma svoj zaičetek in konec. Ta druga zgodba se pričenja se-daj... Tako je razumel vse, morail je razumeti. Bil je mc-Čan, a 6utll je grozo, zdelo se mu je, da je napihnjen balon, ki bo nenadoma počil. Cutil je vrtoglavosi: ln strah, negotovast — a le včasih. Drugače pa jo je držal v svojih močnih rokah in ji •govortl:
—  Juanlta, Juanita. nikoli več naj te ne izgubiiml
—  Ne, Peter, je govorlla mir-no, tvoja žena sem...
V.
Rekla mu Je, da je zanosila. Božal jo je po laseh in gledal v svetlo nebo.
Zvečer so prll«tela nad meisto letala. Zrak }e hropel in vse je bilo prepojeno z nečem, kar reže v sveže meso. Dan pred tem večerom je bil vroft ln žgoč val toplote Je §e ležal nad rjavo planoto in nad mestotn sredil nje.
Potem Je prišel domov. Iz po-Stnega urada. In ničesar ni bilo. Kot nefcoč na točki, ki j© bila Priipovedovala mu je o ^sem, na zemlj&vidu oznaiena . . . Od-kar je bilo neikoč. Mislil je, da peljali so ga v dolgo belo hiišo. govori o nekom drugem, morda kjer so ga stirežnifcL z^a zamre-o njenem prvem možu, all k-aj ženimi okni imenovali: ilovek takega. Njuno življenje ni ime- t Marsa, io pirav noibftaa zvee« e proteas-                        prev«del D. K.
IV.
dimo .io končao po posameznib takultetah, pa čeprav v manjši meri.
VpraSanje Je, kako to tvornost v maksinialni meri lzkoristiti, da izčrpamo iz nje vse. kar se le da. praviino je, da se študent-ska tvornost ocituje v široki kul-turni javnosti, pravilno je, da pre-sega ozke nacionalne meje, zlastl v primeru, ko se kvaliteta tega ustvarjanja približuje kvaliteti profesionalnega. Zaradi tega lahko damo vse priznanje našim skupinam. Vsem, prav vsem. Toda nekaj drugega je, če pri tem po-zabiš na tisto okolje, v katerem živiš s katerim si intimno pove-zan. In prav slednje lahko oči-tamo našmi skupinam, vsem po vrstl.
Ce prelistavamo dnevntke dela, se prepričamo o čudovitih uspehih te študentske kulturne tvornosti. Akademska folklorna skupina je na primer od januarja letos pri-redila kar dvanajst nastopov v Sloveniji, od tega štiri y Ljub-Ijani. Da bo slika popolnejša, upo. Stevajmo še gostovanje v Celovcu In turnejo po Avstri.ji, Holandiji in Nemčiji — 26 nastopov —^ne-manje za televizijo, raaio in film. Kijub tem presenetljivim uspe-hom pa ni skupina uala nobene-ga nastopa študentom-kolegom. Zakaj? Ne znamo s.i na to odgo-voriti. Podohno je z akademskim plesnlra orkestrom. Koncert v Kranju, na Jesenicah, v Beogra-du štirje koncerti oa mladinskem festlvalu v W(oskvi, nato Bled in čez deset dni Pariz. Niti ta niti katerakoli druga skupina pa ni naklonila Studcutom niti ene pri-reditve.
Ce moremo iskati napake v de-lu naših skupiu, potem jih mora-mo prav tu. Njihov namen ni namreč samo v tem, da združu-jejo v sebi doloreno število štu-dentov, ki aktivno goje to ali ono vejo umetnosti. Njihov na. men je globlji, vsaj moral bi biti. Ta tvornost mora preko ozkih meja skupine in oploditi ter obo-gatiti šlrši krog liudi. In ker so te skupine študentske» bi bllo prav, Ce bl prinešle svo.io de-javnost \z Siroke javnosti tudil med Studente. N.1ihov namen mo-ra biti umetniško vzgojen v Si-rokem smislu. In kje drugje naj se ta vzgoja kaže, če ne v prvl vrsti  med študenti?
Skuplne same b"i morale že zdavnaj prej spoznatl, da je v njihovem sicer plodnem delu, ob-čutna vrzel. Danes lahko trdimo da so naše  skuplne  velike  «M)jJ
saSa vegbi
UsibaDle dneva
Duh tlečega ognja me opijanja. V prsd in boke se vrača
kriik materine ženskosti, ki je z dobriiimi rokami zvaibila iz očetovega telesa moje rojstvo.
Niikoli mi ni bilo taiko drago to njeno dejanje kot ta večer, ko poležavam trudna ob tem ognju, ki ni 6amo ognjišče mojega dneva;
v moje čutenje stopajo tkalci belega platna. sinji oračd rabrekle prs>ti
in dobrota, ki oeli rane voja in sovnaštva. Kako tuja.
nni je stniipenost pohlepa, ko &e telesa dotika zemlja in z nežnostjo svojega zdravjs preplavlja moje telo v motne vrtince zdravega
spanja. Iz  olkla:  Potepanje
cesu med našlml Studenti do se-daj, ne moremo govoriti. Tudl v bodoče ne, vsaj toliko fiasa, do-kler bo ustvarjalnost posameznih skupin razdrobljena in usmerje-na tja, kamor je pač naneslo, all pa zaprta sama vase, kot .1e v precejšnji meri na vseb treb aka-demijah.
Ze nekajkrat smo pisall o tem, da Je nu.ino potrebna tesnejša po-vezava med skupinami in cen-tralnim klubom^ med klubom !n kullurno komisijo na eni stranl, ter med komisijo, fakultetami, akademijami in pokrajinskimt klubi na drugl strani. Ce hofemo, da bo imelo delo v sekcljah glob« lji pomen, kot pa ga Ima danes, potem Je res nujno tirediti zade-vo. Na nekaterih podroCHh, kjer so kulturno-umetniške skupine brez moči, pa bi bilo mogoče sku-paj s kulturno komisiio marsikaj storlti. Smo torej pro, da se ta stvar vendarlc že :iredl, et contra takemu načinu dela, kakršno je WIo  do  sedaj.
»EJ, kam to !eze, kam to gre?« Prav gotovo ne daleč. Nek-do pa bo vendarle moral potisnitl voz na pravo pot. Kdo drug, če ne kultuma komisUa?
8. B.
TRIBUNA, llst »tndentov tjnb> IJanske  untverze.
UrednlStvo In oprava: Ljablja* aa, Miklošičeva eesta Sa, telefon 31-101. - Urejtije uredniSki odbor. — Odgovornl urednik: Janko Po-poviC, absolvent prava. — Tekotl raCun Komunal. banke fio-KB-l-Z-567. — Letna narofnlna ?fl(> dln. — Rokoplsov ne vračamo - Tlsk Casoplsno • založnlSkega podJetMl »Slovenskl poroievalec«.                ,
ČLOVEK Z MARSA
Društvom za vzor
Kadarkali s©m stopil v društveni prostor PD Unl-verza, sem vedno naletel na polno sobo mladih članov društva in odbomikov. Vnete debate, živahna pripove-dovanja in vzdušje samo mi je dalo slufctti, da je to dru-štvo zelo aktivao in da so tudi uspehi temu porimerni. Sirina in pestrost pragrama, uspehi v pre*eklem letu in vsa problematika društva so stvari, o katerih vemo tn  pišemo  mnogo  premalo.
Trenutno poteka vse delo v pripravah za rednl letni občni zbor, ki bo po vsej v&rjetnosti že ta mesec. V sezoni 1952-53 je PDU preživelo hudo krizo. Od takrat članstvo zopet na-rašča tn je doseglo do danes število 672. Od tega je deklet nekaj nad sto. Trije člani dru-štva (Anton Aplenc, Metod Janko, Konrad Knez) so ob-enem tudi z-asluz.nl člani GRS Ljubljana. Predlog, da bi se v društvo, ki dela pod vod-stvom trenutno odsotnega pred-sednika dr. Valiča, včlanili tu-di univerzitetni profesorji, sploh ni prodrl. Odzvali so se le prof. Pretnar. prof. dr. Vla-dimir Murko in prof. Zavrnik, ki je obenem častni predsednik PDU.
Po gimnazijah Je PDU sku-šalo osnovati pianinske skupi-ne, ker je navdušenje za tovrSt-ni šport zelo veliko, vendar je težko najti 61oveka, kj bi pre-vzei '.n odgbvarjal za delo na šoli   Tudi ni bilo odziva na or-
dosegli le peto mesto, 6emur so vzrok le delno apravičljivi interni razlogi.
Najpomembnejša stvar v le-tošnji sezoni in v vsem življe-nju PDU v bod-oče je, da mu je bil dodeljen v oskrbo smučar-ski dom v Tatnarju. Do letos ga je imelo v oskrbi PD Rade-če, ki pa je prenehalo biti druitvo zaradi premajhnega števila članov (pod 50) in s tem tudi izgubilo pravico do doma pod Jalovcem. PDU ga je pre-vzelo meseca junija. Od t-akrat je bilo v domu že nad 4000 obi-skov. Društvo pa je bilo po-stavljeno Pred težk0 rešljive finančne zahteve, ki «o se po-javile v obliki nujne opreme doma^n popravil. Pri tem so nudil1! društvu znatno pomoč Planinska zveza Slovenije, Zvesa študentov, SZDL vn štu-dentsko športno društvo Olym-pia, Priznanje za že storjeno pa gre tudi članom društva, lci so z veliko požrtvovalnostjo saml   opravjH   rnnogo   dela    Za
TAMAR, V OZADJU JALOVEO
ganizirane skupinske lzJete. Vendar je treba to politjko "lz-vajati še vnaprej, a posvetiti morda več pozornosti organi-zaciji, nastopu samemu ter propagandi in uspeh gotovo ne bo izostal. Na ta način so že organizirali skupino dobrih in vnetih planincev na TsS, ki Steje 140 članov. Predavanja, ki jih organizira sekcija za znanstvena raziskovanja bodo v bodoče še številnejša in kva-litetnejša, kajti PZS bo dala na razpolago mnogo, v ta na-men     nakupljenega    materiala.
Jedro društva tvori alpini-stičen odsek, sai so med dru-gim tudi vsi odborniki alpirri-sti. Ta odsek je organizirai v pretekli sezonl plezalne »ole na Turncu, Kamniškem sedlu in Korošici, Prehodni pokal za tradicionalni vsakoletni VTK memorial, ki ga priirejajo v spo-min žalostno preminulim pla-ninc&rn, študentom Vavpetiču, Tomincu in Kovačiču. ki so le-ta 1950 zmrznili v stenl Jalov-ca, je v tem letu osvojilo PD Matica. Vzponov 1e bilo letos nekaj nad sto. Temu, sorazmer-no majhnemu številu je krivo predvsem zelo slabo vreme, nekaj alpinistov pa je tudi od-Šlo na prakso v tujino, nekate-tf- pa so na odsluženju kadrov-6kega roka. Kljub temu so bi-1© preplezane mnoge težke smeri. Raz Jalovca je ponovilo osem navez, Kočevarjevo smer v Šitah ponavlja le on sam, preplezane so bile še smeri Je-sih-Lipovec v Travniku, Oaii-nova smer v Oistric1!. Kofevar-Jeva smer v Stenariu, čopov steber in tudi težka Sarina poč v Dedcu.
Ze tretje Iet0 so bill organi-zirani smuča.rski tečaji na Kof-cah, kl jih je bilo letos kar se-dem. Udeležilo se jih je 130 članov. Ti smučarski tečaji so zelo prijetni in nudijo udele-žencem poleg izpopolnitve smu-čarske tehn"lke tudi oddih in mnogo razvedrila, sai so raz-bremenjeni vse togosti stroge-ga disciplinskega kalupa. To omogoča predvseril sorazmerno majhno število udeležencev: od 20 do 25. Vsako leto orSanizira jugoslovansk: koordinacijski odbor študentskih planinskih društev meduniverzitetni po-hod. Leta 195f5 je bil ta v Ma-kedoniji. kjer so na.šJ. tekmo-valci dosegli drugo mesto. Na-šim so vsi priznali moralno zmago, posebno pohvalo pa so pre.ieli za vzomo tovarištvo, k1 so ga '.zkazovali slabše oprem-ljerim članom konkurenčrih ekip. Na lariFkoletnem pobodn ¦v   Bo=;r\!    pa  «io   na§i    študentip
Sfr. 6 -k TRIBUNA
dograditev ^n dokončno uredi-tev doma bo potrebnih še mno-go sredstev in mnogo truda, vendar gledaj0 žtudentje opti-mistično v bodočnost, saj so ]im s Tamarjem odprte š^roke in raznovrstne oblike dela. Ze letos nameravajo tu prirediti smučarske tečaje. kjer bodo lahko delali bolj v širino, bolj mncžično, kajti snega je pod Jalovrp-m 'iovoli tja do maia Pri ASD Olympii so v te na-mene   že  odobrena   sredstva.
Letos je PDU navezaio ^tike s podobinjm društvom »Slavija« iz Prage. Ceški študentje so si pri nas oSledali najlepše Pre-dele planinskega sveta in osta-le naravne lepote Slovenije, drugo leto pa j:m bodo naši kol&gi vrnili obisk, ker so jih Cehi povabili na smučainje v Tatre.
Med našimi najboljšim' al-pinisti &o Vlado Ferjančič. Franc Mulej in Franc Savenc. 2eleli so preizkusit: svoje ple-zalne sposobnosti tudi izven naših meja. V ta namen naj bi odšli v Francijo na delo in na-to z zasluženim denarjem na plezianje v Chamonix. Obrnili so se . na mednarodni študent-ski odbor, ki jim je kaj kmalu pomagal in .Hm preskrbel n«t-slove za plača.ne študentske prakse, Fantje &o odšli v ino-zemstvo, kjer pa jlh je čakalo grenko presenečenje: nepla&a-ne prakse. Kljub temu se ple-zanju niso hoteli odpovedati. napadli so sam Mont Blanc ir> ga tudi zmagali. Za uspeh jiin lahko  čestitamo!
V sezoni, na kaierfe pragu stojimo, čakaj0 PDU mnoge zahtevne    naloge.    Alplnistični
t
odsek ln ž« omenjena sekcija za zjianstvena raziskovanja bo-sta delovala redno še naprej. Ze sedaj &e društvo pripravlja na proslavitev 10-letnice ob-stoja, kj bo d«cembra 1958. Kot vsako leto bo organizirana ple-zalna Sola in VTK memoriai, katerega poonen bodo razširili tako, da bo tekmovanje veljalo epominu vseh študentov pla-nincev, ki so našli smrt v go-rah. Udeležili se bodo vsako-letnega tabona alpinistov v zveznem merilu v Vratih, ©r-ganiz^Irali na bodo tv*\ «"oi ta-bor v Tamarju. ToČna pot meduniverzitetnega pohoda. ka-terega ^rganizacija je letos do-deljena liubljanskim študen-tem, Se n* dolo^ena. a na vrsti &o sedaj Julijci. PDU želi or-ganlzirati letos tudi smučarsko prvenstvo alpinistov nod Ja-lovcem. Novost v dela alpini-stičnega odseka pa je, da bodo morali vsl člani obiskovati te-čai za prvo pomoč in položiti izpit.                        i
Kot vsako društvo pr? nas, katerega finančne razme-re so odvisne zopet od nekega dru-štva, družb€p6 oreanizacije ali ustanove. irma tudi PDU teža-ve s flnančnimi sredstvi, kar rknemogoča izvedbn marsikakega dobrega načrta V veliko po-moč iim je tudi predvsem ASD Olympia. mislim oa. da b! mo-rali tud'l druci odgovorni foru-mi nekolikio bolj podpreti delo stude-ntov-planincev'. katerema ?irino. ^asnost ln pestrrvst l«h-ko posta^imo za^vzgled vsake-mu društvu.
Metod VelkOTTh
Smučarjem pred novo sezono
Hladno oktobersko deževje je dalo slutiti, da bo V višinah kai kmalu zopet vse v slepeči belini. Res se je to tudi zgiodilo. Srca smu čarjev so hitreje in močneje utripala ob misli na zimo. Smuči bodo romale s prašnih kotov! Pustimo za enkrat  smuči, poglejmo sebe.
PLANINSKA KOCA V TAMARJU
Misli ob zapuščenih igriščih pod Cekinovim gradom
Lepo in toiplo jesensko vre-me me je potegnilo iz temnih zddov stanovanja in križaril sem brez, cilja po Ljubljiani. Samo od sebe me je zaneslo pod Cekinov grad, na igrišča naših študentov, kjer so pnav letos preživeli toliko prijetnih športnih  dogodkov.
Na igrižča je že legla pozna jesen. E>va odbojkarja sta še vztrajala pri svojem freningu, medtem ko je prostomik s po-močjo mladincev snemal koše, ki bodo preko zime počivali v skladišču. Na pol podrta tri-buna je Se bolj povdairjala 3«-senski čas.
Samo nekaj korakov vstran so igralci tenisa. Tudi oni še vztrajaoo. Letošnja jesen je res naklonjena športnikom. Je-senski trening je brez dvoma zelo pomemben, Tekmovanj ni več in mirno se moremo po-svetiti tehniki, ker zanjo v se-zoni skoraj ni časa. Upamo, da boste dobro izkoristilj je-senski čas. Prav gotovo vam ne  bo  žal v  prihodnji  sezoni.
Precej je bilo že napisanega o novih igriščih pod Muzejem NO, ki bodo končno le ispol-
AKADEMSKl JUDO KLUB   OLIMPIA
0 Akademski judo klub so ustanovili Ijubljanski Studentje leta 1952 kot prvi tovrstni klub v državi. Od takrat je število klubov v Jugoslaviji naraslo na osem-najst. Od ustanovitve je število članov stalno nara-ščalo, tako da so treningi potekali v več tečajih za tnoške in v enem za ienske.
0 Jiu-jitsu, sestavni del starega japonskega Špor-ta juda, fci se je posebno razširil v Evropi po drugi svetovni vojni, stopa tudi pri nas s krepkimi koraki in s poudarkom na množičnosti za državami, ki v tej panogi največ pomenijo, kot sta to Francija in Nem-čija. Ta panoga osvaja vedno več športnega članstva in športne publike prav med študenti.
0 Strokovni trenerski kader pri ASD Olympil je porok vsakemu članu, da bo z redno vadbo v naj-krajšem mofnem času dosegel solidno kvaliteto in postal prekaljen borec, kot pravimo pri tem športu zrelemu tekmovalcu. Ti že od ustanovitve tekmujejo v slovenski ligi, kjer si v vsakem letu v družbi odlič' nih klubov pribonjo soliden uspeh.
0 Oktobra so se začeli trije začetniški tromesečni tečaji jiu-jitsa za fante in eden za dekleta po sieiTečem urniku: moški imajo treninge vsak ponedeljek in četr-tek od 18. do 22. ure, Senske pa v sredo od 19. do 20.S0 ure. Poleg teh po so še nadaljevalni tečaji skozi vso sezono.
% Obisk na treningu in pogled v telovadnico preseneti in navduši vsakogar, saj mu nudi privlačno sliko številnih športnikov v belih platnenih kimonih z raznobarvnimi pasovi pr% izvajanju pestrega sporeda lepih in učinkovitih metov.
SAMOVEST
Vldetl Je, d« se brucem pre-cej mudi s predavanj — na tz-hodnih vratih v avJi se spet bLiska razbita šipa- Baje se to že kar vsafeo leto pomavlja. Tra-dicija a^l kaj?
Profesorji lo študentje fakul-tete za rudarstvo, metalurg^ijo ln kemiijsko tehnologijo so se že večkrat m«nili, da bi kazalo ustanoviiti še samostojen odde-l&k ia nekovine- Prvi in drugl letnik bj poslušala predavanja hkratj z ostalimi, od tretjega letnika dalje pa bi bila preda-vanja ločeno- Vendar zaenkrat še Ql uradnega soglasja, seveda zaradi finančnih težav. C© ne letos, uspe morda prihodin.j© le-to.
»+*
nila pomanjkanje, ki ga že doigo čutimo.
Mladin,a je svoje delo opra-vila. Mi smo ves čas stali bplj ob strani. Premalo smo se za-vedali, da so ta igrišča name-njema študentskemu športu, o katerem vedno toliiko govo-rimo.
2e letos se je pokazalo, da igrišči za odbojko in košaarko ne odgovarjata potrebam na-šega športa. Tu mislim P^ed-vsem na pomanjkanje prosto-rov za usipešen treining. Mla-dine je toliko, da niso mogli vseh sprejeti v svoje vrste. Tu pa nam ostanejo še skrom-ne, da ae rečem bedne tri-bune, ki so bile vedno pre-napolnjene. Številni ljudje, ki bi sicer plačali vstopnino, so zaradi pomanjkanja pro-storov astali izven igrišča. Ko-liko se to pozna klubski bla-gajni,  pa  nam je  tudi jasno.
Sedanje stanje igrišč, ki so v gradnji, je prav žalostmo. Pet delavcev koplje odvodne kanale iin to ob tako lepem vremenu, ko bi naj bilo na igrišču polno prostovoljcev-študentov. Ne vern, kako je zamišljena izgradnja tega štu-dentskega športoega pairka, mislim pa, da po tej poti še dolgo ne bomo im^eili novih igrišč.
Zraven košarkarskegia igri-šča je, kolikor se memi zdi, že precej časa (v letih mer-jenega) »embrio« nekega igri-šča, kakžnega — r©s ne vem. Kaže, da Je drenaža gotova (kolikor se jaz spoznam natake reči), potrebno bj bilo le še peska in pridnih rok. Ali mi-slite, da se to ne bi dalo n-are-diti tako, kakor smo naredili pred ieti, ko smo gradili se-danje igrišče. Spominjam se, da smo iz Podutika pripeljali pesek, ga še isti dan razmetali po igrišču, povaljaili in pri-šli do tega, kair imaimo sedaj. Vse kaže, da nam manjka do-bra volja, ki bi jo kmalu imeli, če bi pomislili, kako prijetno bj bilo že prihodnje leto gledati kvalitetne prireditve na novih igriščih. S tem bi bilo rešeno tudi vprašanje, kje naj vadi mladina, kje naj se sprostijo vsi ostali študenti. ki so prav-tako potrebni telesne vzgoje. Prizna.imo si, da bi bili uspehl pri študiiu precej boljši, č« bi bilo naše telo bolj odporno, vzdržljivo  in  gibčno.
Potrebno   je,   da   odgovoml
Ijudje   že letos,  v  koliikor bo
'   lepo vreme, ukremejo vse po-
>»»»¦»»»»¦»»»»»»»»»»»¦»¦»»¦»»¦«
TEKMOVALCI,    KAKSNA    JE
VASA    TELESNA    ZMOGLJI.
VOST?
Kar mirno roko na srce! Ko je bilo zime konec. je bilo ko-n&c tudi z mislijo na smu^anje. Kdo se bo podil rned poletjem okrog in mislil »a zimo. Meseci so tekli in že smo sredi pozne jeseni-
Medfem ko ostaH smiučarji že drugi mesec redno vadijo. kaj takega ne bi mogli trditi za smučarie štadentskeg,a kluba. V&ak. smučar-tekmov-alec bi mo-ral sam vedeti, da n« začne smučarska sezona. ko zapade prvi sne.fi ali, ko je treba na prvo tekmo. Ob slabdli uspehih pa potem posluišaimo najrazlič-n«jše iagovore. najpogostejži med ngimi t>a j«. nismo imeli dovoljj treninga. Misel na tre-nlng na.j bo stv-ar vsakega po-sam«znika, nadzoruje pa naj ga vodstvo kluba. Danes zahteva šport nepretrgano vajo tudi iz-ven sezone. Doba počitka in prehodn« doba sta &e skrčili na miTiimum, doba treninga in tek-movanj pa se je podaljšala v pozno pol€*te.
VEC SMUCARJEV V NASE VRSTE!
Stevilo tekmovalcev. posebno pa še žteviLo smučairjev po po-samejzndh disciplinah. bi moralo bolj zdramiti odgovorne pri na-š«m klubu. Mislim, da ni niko-gan ki bo trdil. da imamo do-volj tekmiovalcev in da bomo dostojno zastopali barve študen-tov. Posebmo kritično je to v disciplinah skokov in tekov. V našenn klubu ni niti enega. ki bj tekel in na medfakultetnih in mednarodnih tekmah nastopajo t©kmcva;lci. ki so po drugih klubih. To vsekakor ni klubu v ponos.
Seveda bo pa ta ali onl rekel, nam ne gre toliko z.a vrhunsko
smučanje. Drži, samo s pripotu-bo, da tudi tu ni vse v redu. Brez denarja tudi množičnosM ni. Pa kljub temu se da marsi-kaj narediti. Za letošnj-g zimo se moramo bolje pripravitl. Prirediti več t&kmovani po fa-kultetah. prvenstvo univerze in še kako mednarodno srečanje v vseh disciplinah. na vse to maj mislijo naši smučarski delavfi. Upajmo. da bo letos zopet bolj živahno med smučarji.
BRUCEM  IN  OSTALIM SMUCARJEM,
ki se zanimajo za smučarski špopt, bi svetoval- da se ogla-sijo v društvenih prostorih ob ponedelikih. sredah in petkih v opoldanskem Časti in zvedeli ba-do vse. kar iih zanima.
BOJI ZA VISOKO ŠOLO   ^
Na višj'. šoli za telesno vzgoj« so letos pričeli z resnim de-loin. Vsak torek stj sestaja od-bor ZŠJ. Na teh sestankih raz-pravljajo o letošnjem delu in o skupsčdni, ki bo bližnji pri-hodnosti in katoor kaže, dobro prapravljena. Pole>g tega pa se tudi študentje trudijo, dia bi slovenski javnosti dokazali, ka-ko nujna je pri nas visoka šola za telesno vzgojo. Pred kratkim je bila delegacija študentov la profesorjev pri predsedni;ku te-lesno vzgojne organizacije »Partizan« tov. M. Ribičicu. Po-govorild so seo načinu dela, d3 bi dosegli svoj cilj. T&v. Ribi-čič je študentom obljubil vso pomoč in podporo ter dejal. da je taka ustanova pri nas ve5 kakor potrebna
Študentje pripravljajo sedaj kolaborat, s katerim namerava-jo seznaniti slovensko javnost s svojim problemom in hkrati tudi pojasniti in utemeljiti raz-loge. raradi katerih so uprat.rt-čeni zahtevati visoko šolo tt svoji stroki.
KMALU BO PRISEL CAS...
trebno za hitrejše naprredova-   eno, kdaj bodo naši študentje
nje   gradbenih  del,    sicer   pa   dobili   svoia   igrišča,    posebno
takoj   v  zgodnji   pomladi   pri-   §e sedaj, ko se nam obeta, da
hodnjega leta. Pri cem naj po-   bomo razširili  svoje  vrste  še
maga   tudi   športna   komisija   za  en  klub. pri UCX ki jd naj ne bo vse-                                       Mirot
»»»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦»»¦¦¦¦¦»»»¦¦¦»¦¦¦¦»¦»¦»»»»»
LETOS POLETl JE  BILA
SKUPINA   NASIB ALPINISTOV V FKANCOSKIH ALPAH
Izbor pooktobrske ruske proze
Motl se, kdor bo v »Vihamem pišu« kot tzboaru po-oktobrske ruske proze iskal reportažnj odmev aa Re-volucijo itn na družbene spremembe, ki so zajele sav-jetsko deželto. Moti se tudi tisti, kj bo v saoai izdaji videl le pietetno dejanje založbe Obzarij ob šttrideseti obleinici Oktobra.
Namen Cene^a Kopčavarja, ki je izbor pripravil, je btt prav nasproten. Hotel je odbrati iz ruske llterature poslednjih 40 let kleno zrnje, kolikor ga j©i hot&l je vrednotiti predvsem s čistih literarno-estetskih sta-lišč. Izbor sam kaže, da mu je to tudi uspelo. Morda mu bo uspelo celo. da bo pri našem povprečnem bralcu, ki smo ga pred nedavn'lmi leti zasuli s prevodl iz sovjetske književno-sti s kaj skromnim literamim prijemom, ali c©lo brez nj&ga, strl upravič&no averzijo prot'! celotni sovjetski književnosti. Tako dejamje zmore le zavest. da si trajno vrednost pridobiva izključno le, kar J3 kvalitetno. Kvaliteto pa rojeva poleg pi-sateljske spretnosti in domisel-nosti predvsem iskreni odnos do življenja, ki je dovoli trden in močan. da ohranja pisatelj-sko osebnost.
Po revoludonarni©m Oktobru se j« obetala oblikovna in vse-binska razrast ruskega lspo-slovja. BH je to v svojem bi-stvu plod revoluciiskega doga-janja s pridihom svežine; ten-denoe ip1isa1»ljev, ki so n«sto-
pall v sic&r skromnih zunanjih P&gojih tistih let, so ostale ea-mostojne in aktivn« v odn-osu do družbenega življenja, do vseh človeških p.rccblemov, ki jih je prinašsi čas, prav tako pa tudi aktivne ž ozirom na formo. Leninovo ražuamevanje umetnosti je bilo tako zrelo in gl-oboko, da je že v svoji osno-vi zanikalo diktat nad umetni-škim ustvarjanjem. Nedvomno bi bilo nadaljevanje takega odnosa do pisateljskega snova-nj<a prinesk* ruski literaturi epoho velikih del; toda admi-nistrativni poseg državnega političnega aparata v dejavnost umetnikov je v kali zatrl avo-bodnost pri ustvarjanju — pri odbiranju vsebinske podlage in iskanju oblikovnih možnosti. Razmeroma obširrri literamo-zgodovinski uvod Ceneta Kop-čavarja k »Vdharnemu pišu« navaja temne strani tega do-gajanja zelo ilustrativino ter ci-tira opažanja sovjetskih pisa-teljev samih, češ da bi bilo več kot tri četrtine te uniformira-ne, uradno optimisti^ne. v svo-3&m blsv& obrtnišk« ki filove-Sko   zlagsffle    literatwpe   treba
vreM na grmado, namesto <5a ji pojejo slavospev. Duh ruske literature, ki so ji pesnikd ro-mantike in romanopisci reali-ama v 19. stol. priborUi enega najlepših mest v avditoriju evropske književnosti, je umrl. Kljub množici pisateljev, kate-rih plodnost je kar ria.iskrb-neje gojil stalinistični admini-strativni aparat, ni ostalo ra-zen redkih iz.iem ničesar, kar bi imelo trajnejšo vrednost. Poiskati gre pa prav redke iz^ lenv© ter jih opredeliti.
Kopčavar se je naslonil pred-vsem na obdobje prvega deset-letja po Oktobru, ko je umet-niško hotenje še plalo v svo-bodnem razmahu. Formalistič-ni poskusi pesnikov, kot so bi-li Blok, Jesenin, Maiakovslci in druSi, so našli adekvaten odraz v proznem pisanju nekaterih rtiskih knjiž»vnikov, medtem ko &o mnogi ostali zvesf. tra-diciji psihološkega realizma. Družila pa jih je notranja osveščenost in iskrena per-spektivnost družbenega razvoja, ki jih je vodila, dasiravno niso niti najmanj poskušali 7,apirati oči pred senčniml stranmi do-be, ki so jo živeli. Našli so me-ro pri svojem delu, zavzeli so mesta, ki jih pisatelj-umetnik v družbi mx>ra zavzemati, če naj ne bo brezkoristen. Šlo je v nemajhni meri tudi za ču-stvenj odnos do poijavov in za pošteno človeško vrednotenje vsaga, kar j« prineslo s seboj vrenje porevolucijskih let. Ne-malokrat je bila pri tem po-trebna satira, potrebna iskrena analiza. Vse to je ne le pri sa-tnem literarnem vrednotenju našlo polno priznanje, temveč je tudi v družbenem razvoiju saipenj, dobilo svoj globoki usivafa®Iinl pb.m«a.
V »Viharnem pišu« se nam predstavi osemnajst pisatelj-skih imen, mnoga izmed njih ne prvič. Najbolj simpati6ni so Valentin Katajev, Konstantin Fedin, Leonid Leonov, Izak Babelj, satirik Mihail Zoščen-ko, Aleksej Tolstoj, Mihail šo-lohov in drugi. Izbor njihove kratke proze ne prinaša nič pa-plrnatega, nič enodnevno aktu-alnega. Knjiga je prežeta z živLjenjem v vsei niegovi pol-nosti in raznolikosti, Prav * tem, s temi močnimi opisi ru-skega človeka. z njegovo no-tranjo zmedenostjo ^n poča-snim vživljanjem v nove druž-bene razmere, t lepimi opisi narave in s ipoetičnim pridi>-hom, ki s0 ga svojim kratkim delom v<ti&nili ti piisat&lji, so ustvarili zelo kvaKtetno prozo. Prav z njenim izborom v pre-vodu pa se lahko resnično do-stojno oddolžimo sp&minu na Revclucijo; o vsebini Revolu-cije n'i^esar ne more povedati patos in zoprni, vsiljeni, ne pa doživeti optimizem, ki hoče izžarevafi ogenj, kakršnega ni. Tudi njeni vsebini ne da po-udarka. ker je golo deklarati-ven, a v bistvu prazen. Storiti more to edinole — kvaliteta, Vvaliteta družbenih odnosov in gospodarskega razvoja in živ-ljenjske ravni ter naposled — umetnosti. Šele taka kvalitet« je neposredni izraz pomena 1% vrednosti   Revolueije.
Ker se je Cene Kopčavar te-ga zavedal, nam je posredoval knjigo, Id ima predvsem ceno zbirke literarnih umetnin in bo mogla pri bralcu vzbuditl tudi čustv>"ni odnos d« dai, M So  pretresli  svet.
UNI VER.ZITETN A   KRONIKA
VTRETJE GRE RADO
V tretje gre rado, pra-vajo. Pa je resnica. Sre-čanje s kolegom Ivanom Vidmarjem, študentom ekanomske fakultete. -Pogovod o življenju na fakulteti in še o tem in onem. Več kot satmo na-vadne besede. Dosti več. — Žhvljenje, — sem vpra-lal, — življenje na fakulteti?
SOD SMODMKA
Odbcr zdruzenja ZSJ filozOf-*e fakultete je imel 28. okto-bra sejo, ki so jo posvetili pri-pravam letne sikupščine. Ta bo v prvi poloviei novembra. Pred-vidoma bosta prebrana na tej 6kupščini dva referata: o ide-ološkem stanju na fakulteti in o študijsklh problemih, ki bo-do nastali v zvezi z movimi uč-aimi programi.
Po živahni diskusiji o novem univerzitetnem zakonu in o no-vtih študSijsfcih. progriamih so sklenili, da je treba še pred ekupščino imeti sestank^ z no-vinci, da se ne bo zgodilo ta-ko kot prejšnja leta, ko so ostali do spomladi izven orga-nizacije,
Studijski programl na filo-»ofski fakulteti bodo najbrž go-tovi v začetku novfmbra !n bodo tafco} na irazpolago posa-me-znim klubom, da jih pre-gtudirajo. Potrebno je namreč. da nastopijo pred skupščino z resnimi opombami k študijskim programom ter s predlog1! ln zahtevami.
—   Malo je pomlšljal.   To ni kar tako.  Re$ ne. — Življe-nfe, — je ponovil, —  kakor povsod drugod. Na drugih fa~ kultetah. —
—   Študvram.  — Res,  štu-dira,   sem  pomislil.   Prvi  je opravil predpisane izpite. Prvi na fakulteti. Zanimalo rae je, res   me   je   zanimalo.   Kdko dolgo študira za en izpit.
Rekel je. — Studiram sku-paj s kolegom. Kako dolgo? Različno. Najdlje sem študiral za, skupinski izpit. Tri mesece.
—  Potem je pravil, da lahko Hudent   konča   fakulteto   pri tem izpitnem režimu in pro-gramih  v  štirih   letih.   štirih in pol. Jaz, mimogrede. — Pa. do sedaj? V kakšnem času so dokončali  najbolj  pridni?  — In on. — Pet let. A če bi bll časovni razpored Izpitov dru-gačen, bi bilo mogoče diplo-mircDti v štirih letih. -—
—  Pa ti? —
—  Če bo šlo, bom končal v Stirih. Mnogo laže bi bilo, če bi drugače razporedili izpvte v tretjem letniku. V tretjem le-tu ni nobenega izpvta med le-tom,   nato pa,   na koncu kar šest.  Tako v četrtem letniku ne   moreš napraviti nlč dru-gega (če opraviš izpite xz tret-jega letnika).
Potem, čez čas, je dodal. — Tako bi lahko mnogi prej di-plomirali, seveda ob intenziv-nem študiju... — Prlpove-doval je, da je bll med po-
čitnicami tri mcsecc v slvžbi. V Tobačni tovarni: Štvdiral je organizacijo in poslovanje tovarne. Med tem časom je odpotoval v bnozemstvo z de-legacijo ZŠJ. 18 dni na Dan-skem, Švedskem, Narveškem. Prijetni vtisi. Pa tudi nepri-jetni.
— In naš list, «Tribuna«? — sem rekel. Kolega Vidmar je razmišlal. Dolgo, morda predolgo. In potem. — Težko je povedati, kaj je v listu naj-boljše. Enkrat to, drugič spet
kaj drugega. V organlzaciji ZŠJ je lepo Hevilo članov, ki poleg študija delajo v raznih političnih, kulturnih in šport-nih organizacijah. Morda bi zapisali kdaj pa kdaj tudi o njih. Kaj zanlmivega. Za pri-merjavo s tistimi, ki se ni-kjer ne udejstvujejo. —
— Zakaj ne bi kdaj, — je pripomnil, — zapisali o uspeš-nem delu posameznih zdru-ženj ZŠJ. Če je kaj korist-nega, bi kazalo sprejeti. —
To bi  bilo vse.
DELO ZA NOVI STATUT FAGV
Na fakuiteti za agronomijo, gozdarstvo in veterdnarstvo. se mmogo ukvarjiajo s fakiultetndm staitutom. ki mora biiti Lzdelan do januarja. Ustanovili so po-sebno komdsiijo za se&tavo sta-tuta, v kaifceri sodeluje tudi štu-ddjsika komisdja fakultetnega eveta in tudi predstavnik štu-dentov.
Za goizdarj© 1€ največji prob-l&m prehod z dosedanjeiga pov-prečno 7-letn.ega,' na štiriletni študiij. Za šinideaite, ki so ževtpi-sani. naj bi veljale prehodne dodočbe. Pri obTiavnavanju vpra-šarrj v zvezi z noviiimi študenti, pa daje inajveč posla izpitni re-žiim. Po novenn načrtu naj bi prcšl; na skupinske iizipite, od-praviM naj bi pa diiplomo. Ta-ko bd bila skuipinska iapita po-goj za 3. in 5. semester. Takišen
naičrt pripTavljaio gozdarji.
Sicer ,pa bodo o tem še veli-ko razpTavljali, tako agronomi kot gozdarji. Razpravljali pa bodo o tem tudi na skupščinaJi združenj.
Pri veterinarjih problerai še niiso tako zelo perečij kar je ra-ziumljivo, saj ta oddelefc š&le nastaja. Zaenkrat ima natnreč eamo 1. rtm 2. letnik.
DEBATNI VEČERI TUDI LETOS
# Tudi v letošnijem letu na-meravajo nadaljevati s tradioijo debaitnih večerov, na kaierih bodo predarvali profesorji s ta-kultete. pova'bdli .oa bodo tudi nekatere eksteme predavate^lje. Tako bodo imeli §tud©nti dovolj priiložnostt, da bodo dopolnjeva-li in bogatili svoje znanj«. — Vsekakor lepi načrti in upamo, da se jitn bo posrečdlo ureenačiti jih.
S potiki vodi med kulise
Vse frl akademije bl p<»trebovale potrebovale sku-pen prostor za družabne pogovore. — Studijski načrt je zelo obSiren. — Niti prvega zakona o akademijah. — Najraje bi režiral kakšno moderno psihološko stvar. — Petorica '% Beraške opere. — Sem te privede vedno le ?ek notranji nagib. — Kaj ne bi bilo lepo stopiti pred kamero? — Oder njihovib bodočih nastopov se krCi. — Absoivenil ajkadcmije za igralsko umetnost v filmu in operi.                               .
POGOVOR  V   SLACILNICI
Akadeimija za igralsko umet-nost ima svoje prostore v poslop-ju M«stnega gledališča. Neikaj pisarn, stopnice. Ne-kaj predavalnic in slačilnica. Povsod vlada mir. Samo v sla-čdlnici je živahno. Tu se shajajo na družabne pomenks. V sicer fkromn&m prostoru rešujejo velike pngbleme, Ampak samo lešujejo. Rešiti jth v slačilnicl ni moč. In pri tea» ostane.
Pravijo, da bi vse tri akade-mije potrebovale skupen dru-žaben prostor. Vse tri panoge umetnost bi po skupnih pogovo-rib. laže našl© same sebe in rvojo skupno pot. Vsafe tava v 6voji smeri. In posameznik && laže izgubi.
Pogovori, pogovori. ZSJ Ima 45 članov. To so vsi slušatelji. In gLavni problem: težko je z tzvenšolskiim d&lom. Štiiddjski načri je zelo obširen. Čeprav «o ga zadnji čas skrčili za 4 ure (v zadnjem letnikiu). Poleg tega so slušatelji v«zani na statira-nja v Dr. :ni (ki — mimoigrede — vržejo nellcaj ddni&rjev). Sicer pa z re-citacijami vedno sodelu-jejo na proslavaih. Tudii prvega novemlbra na komemoracijah, na prosla,vi Oktobake revolucije.
V  ppe<t€kM sezoni so, na latstno j>est,   upniziOTill     n©kaj     javnih prodiukcij. II.  letnik v Sloven-tki Bistrioi, IV. letnilk v Trbov-ljah in v Draimi ob študentekem l«stivalu.
(iPa še nieikaj: med tem, ko j» univerza dobila že svoj drugi zakon, aikademdja nima niti prvega.)
V PLAVKASTEM DIMU »MOBAVE«
V  ippedavalnici  št... Na sto-Mh, oto šolsiki mizici s pep«lni-kom. »Morave« »e prižigajo.
J. Drozg, prejšnji pxe-dsednik ZŠJ na igralaiki aikiademiji. Po njeigovefm mnenju miu je najbolj uspela režija Matkovdčeve Kr4-ranteme. (Praizvediba). Imel Je zelo dcbre igrake lanskega IV. letnika, ki eo daaee ž© v Drami, v oeljsfeem gledališfru in drugod.
Ze kot giimnazij€c je igral v celjslke«! gledališ&u. Predvsem mladinske igre. Iz tište dob© se mu z^di najibolj Tispela vloga Gašp«rja v Vtiehnerjev;i mla-dinsiki igrl Pastirček Peter <n kralj Briljantin.
— Ka) bl najraje režiral?— pravi in gleda v ddm petih ci-garet. — Kaikšno z^elo dobro, modern.o, psihoiloško stvar. Tl ž-ko se je odločiti. Rad imam Shaikeapeara. MJOiPda bi želel re-žirati zelo diinainiično komedijo.
dni.   Predvseim   na   organizacij-
6'ketn področju. Njegov kolega in nosilec glavne vloge se p-.xe-h.lj.., &&Š, vSeč . . je bilo. In vloga mi je ležala
(Letošnje p-roduikcije bodo od srede dece>mibra do polovdce ja-nuarja. IV. letnik študira B.org-mana, III. Hamleta in Romea in Julijo, II. letnik pa Schdller-jevo Kovarstvo in ljubezen. — Le>po bi bilo, ko bi na te pro-dukeije povabili tiudi nekaj publik©. Ali pa vsaj predstav-nike študensikega tisika. Gotovo bt naleteli na lep odiziv.)
MAJA JDRUSKOVIC IN BO2O ULAGA V LINHARTOVI »2UPANOVI MICKI«
Shiakespearovo »Kar ho&eite«. —
Sicer pa ga zelo pravlačita Miller in Tennese Wiliams. Od njiju bi režiral karkoli.
E. Riižnar je včasih delal pri mariborski svoibodi (dramska šola). Morda je najbolj usp^l kot Hamlet (priotLjulkcija). Sicer pa je največkrat nastopal v vlo©ah Ijubimcev, ikii mu ne le-že. Sit je ž© v&©h teh premočrt-nih likiov. Rad bi nekaj glob-Ijega.
Najraje bi Igral Leona v »Glamibajevih«. To je lik, kii mu j,© bil všeč že v 6. giimnaziji. Sploih pa je navdiušen za mode-ren reperboar.
Le'tos je prišlo na akademijo peit novita z Delavskega odra, kjer so nastopili v Beraški ope-rd. Mliadi berač Charles Filch pravi, da  je  taim  delal   f.e   leto
SHAKESPEARE: »KAR HOCETE«
TRIPERESNA   DETELJICA V DRAMI
Večer je. Zuniaj pred vra-td. Na stopnršču je liič in nelkaj ljudi, ki prenašajo kulise. Kla-vir brez strun je že izginiil v oizkern vhodu cb strand. Ura je v vnatarjevi l«ži in gleda skozi steklo.
Po končani slkušnjil «Optimi-6tično tragedije« s«e vsujejo po stopnioah. Slušatelji aikademija za igralsko umetnosi; so za no-coj končali s stiatiranjem. Osta-nejo samo trd. Alenka iz I. let-nika, Branka in Breda iz zad-njega.
Kaj jih je privedlo na aka-demijo? Res, še kar neumno vpraSainje. Te pripelje veselje, one morda uipanje na »dober položaj«. In nje? — Sem te vedno piripelje kak notranji ma-glb. To je težko povedati.—
Alenlka je bila na odru že prej. Na. odru sivobode v Kranju. Bila je »deklica za vse«, ali ka-kior se že teimu r©če. Zdiaj bi rada igrala, igrala. Vloga An© Frankcve jl je všeč in bi jo zeJo rada igrala. Se raje pa n«ka.1 dmgega. Gliarvno vlogo v »Tram-vaju Poželenje«.
Breda je nastopaLa v produk-cijah. Najbolj ji je uspela vloga Liady Macbethiove. Najraje pa b'> ziaigral;. Lolo v drarnii »Coine back, little Sheeba«. (V tetj vlo-gi bo t-udi nastopila.) Liiik Ane Frarikovo ji je všeč. Igrala p.i je ne bi. Morda ni zanjo. Prav tako ne bi stopila pred filmsko kameno. Vsaj zaemkrat ne.
Alenlka dn Branlka bi blli za film navdiuišeni. Kaj ne bi bilo
lepo stopLti pred kamero? Bran-ki zasanjaijo otči. In besede: v produkcijaih s-em uspela s Sha-kespearovo Juliijo in Lenko v komediji »Kar vam drago«. Naj-raje pa bi zaigrala vlogo Mar-garete v Mački nia vroči cinasti strehi«.».
Staviki so izzveneli v v©čer, ki je bil pred vrati. Poslopje dxame je umolknilo.
»IGRALSKA   AKADEMIJA« JE V  STOLPU
L&tos je stoipilo na.pot, M vo-di med kulise, enajst ljudi-Osem moškiih in tri ženske. Ir-med treh oddelkov (dramska igra, režija, drairoattugija) &i jih je des^et izbralo dramsko igro. Eden driamaturgijo.
Med letošnjimi bruci je malo takih, ki so »popolni« bruci. Diosti jih je bilo vpisanib f« prej, na drugih fakultetiah. Pra-vijo,, da je to varnoistnl ukrep. Tpetji letnik priava, drugi let-niik romanistiike, kKMHparataivina. Oder njihovih bodofiih nastopov se krči. Koga ne bi kaj takega prizadelo?
Se nekaj vsaj približno zani-tnivih podatkov. V študijsikih letih od 1945/46 do 1957/58 (incl) se je vpisalo na vse oddelko 262 slušatelj&v. Od teh jih ]e di-plomiralo 29, absolviralo (brez diploimskih izipitov) pa 64. Vzrok za t&likšno število absolventov z nedoikončanim študijem je go-feovo v tem, da so &e zapoislili (vprvih letih, ob pomanjkanju kadra). Po ne čisto uradnih po-datkih, s ka-terimi razpolagamo, so nekateri dzimed njih zaposlo-ni: pri.Triglav lilmu (1 reždser, 1 draimaturg), Viba filmu (1 re-žiser). V radiu (2 ignalki, 2 re-žiserja), pri Ljuibljianskem festi-valu (1 režiser). Izven Ljublja-ne pa: Mestno gledaJišde. Beo-grad (2 igralikd, 1 režiser), opera v Saraj evu (1 igralec, ki nastopa kot pevec).
če stopiš k rektorju ln vpra-čaš: kako pa kaj na igralski aikiademaji, bo pogledal na uro in reikel:
— Da ne zaimudim predava-nja. Igralska akad,eimija pa je v etolpu, kjer ljubljanski upoko-jenci igrajo karte. Mi smo na Akademiijj zia igralskio umet-nost. — Potem se bo niasmehnil. In nasmeh bo bolj v očeh kot na ustnicah.
frane
KLUB JESEMSKIH ZELEZARJEV
0 »Klub jeseniških železar-jev« eestaviljajo štipendisti 2e-lezairne Jes«nice — šfcudentje paz.ličnih strok, kl &o povabili medse tudi n«kaj dijaflcov ared-njih iol. Klub skuša urejati probleime praks, šitipendij, eluž-benih mest ipd.
T:4
0 Glede na novi univerzitct-ni zakon bo Studij na rudar-sk«m in metaluršk«m oddelku po starih proigramih težko iz-v«dljiiv. Povpreina diolžina štu-diiti ie bila 7.7! metalurge do-slej 7,5 za rudarje pa nad 8 let Zato namerava združenje ZSJ stopiti v stik s profesonji gjede revizdfje pmgra-mov.
PROSTOR, PROBLEM EKONOMISTOV
^ Na &konomslci faJoultetl bo 13. t. m. redna letna sfcupščina ZŠJ, na kaiterj se bodo pome-nili o uspehih ali neuapehaih v preteklem in o nači-tih v novem Studijskem letu. Komisije bodo do takrat pripnaivMe najbolj pe-reče problem«, katera bo po-trefono abnavioavati iin jih tudi reši-ti. Ed«n večjih prablemov je vsekakor vp-rašanj'© prostora. Zveza šfeudemtov na ekonomskd fakuMeti ima namreč že dolgo v načrfcu. da bi pripravd'la ne-ka>kšno shajalAšSe fitudentov, kjer bi ti lahko debatirali o vseh aktualniih vpra&anjlih, ne g^lede na to, ali so člani orga-»iizacije ali n«. Na razpolago bi ]lm biii tudi časopisi in revije. Vse je že priprsvljeno, samo prostora  še ne morejo dobiti.
VSE   JE   ZELO   LEPO,   JESEN,    NASA   LATINSKA   CETRT,
UNIVERZITETNA  KNJIZNICA IN  ClTALNICA V  NJEJ, VSE
JE NARAVNOST KRASNO — VSTEVSl TUDI POMANJKANJE
PROSTORA, KI JE ZE NA »SEZONSKEM NIVOJU«...
SKRIPTA, SKRIPTA ,..          m
0 Probl&m skript J» pri ru-    mj
danjiih in metalurgih vedno pe-    ^
reč.   Skripta,   ki   jih   imajo   se-    ^
daj   na  razjpotlago,  so  zastarela    ^
in   pomanjkljiva.   Zato   si   štu-    §||
d&ntje prizadevajo. da bi lzdali    Wi
nova  ali    vsaj   dopolniK   stara.    ^l
Predlagal:  so.  nai   bi  izftls  vsai    fM
skripta   za   interno   fakultetno   s=
uporabo. Obljub je bilo že pre-    |§|
cej,. skript pa še vedno ni  do-    ššs
volj. Upajo, da bodo v kratkem    J
izšla slcripta za železarstvo.          f==
BRUCI EKONOMISTI           jlj
0 Pa braci? Letos se jih je   ^g
na ekooiomsko fakuLteito vpisalo    ^
330.   Od   teh   &e   jih   je   že   250    g§|
včlanilo   v   ZSJ,  kar  pa   še  ni    |||
dokooično   število.   V   sredo.   30.    ||š
oktobra so v ile-tnikiu izvedli vo-    ^s
Htve   in   lo   za   poverjcniika   in    i^f
blagiajivika.   Poverjenlk   je   za- '  ^
dolžen za vse organdzacijsko d€-    ^
Io v lefcnifcu. V nasledmjdh dneh    ^s
so volili v svoje odlbore tudi po    ^=
ostaliih tetnikih.                            §g
EKONOMISTI IN SPORT        =|
H Tudi na šport niso pozabili.    ^^
Poživiti nameravajo delo v svo-    ^g
ji strelski sekciji in s&veda na-    j|§|
daljevati     tradicionalna    nogo-    ^=
metna srečanja s pravno fakul-    fHf
teto.                                             ^
Mnogo uspeha!                          m
>¦¦¦»»¦»¦¦»»»¦»>»¦¦»¦¦»¦»¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦<»¦<
STUDENTKE VISJE SOLE ZA MEDICINSKE SE-STRE: »NISMO RAZOCARANE NAD POKLICEM, PAC PA NAD NACINOM 2IVLJENJA V INTERNATU.« — SAMOODPOVED, »NUNSKA TRADICIJA«, BORBA ZA PLACILNI RAZRED, NEKATERA NEKVALITETNA STROKOVNA PREDAVANJA IN SE KAJ. — ALI — ALI: VISJA MEDICINSKA SOLA ALI SREDNJA?
V zadnjj Stevilkl našega lista smo objavili reportažo z neke srednje medicinske šole »SanjaLe so 0 belih ha-Ijah«. Drugače Je e študentkamj višje šole za medicinske sestre. Pravijo, da niso razočarane nad svojim žlvljenj-skim poklicem, pai pa nad načinoin življenja v interna-tu, na predavanjih, na praksi itd- »Nočemo nunske tra-dicije«, je rekla ena izrned njih, »ampak biti mladi ljudje, kakor so vsi drugi študenti.« Torej so odveč besede 0 sa-moodpovedi, je odveS prepovedovat; ilvljenje lzven in-ternatskih zidov in j« odveč, kakor Se marsikaj, togi biiš-ni red.
In 5e J.e višja 5ola z& medicinske sestre enaka osta-litn viišjdm solam ta če so kolegice kakor vsi drugi štu-de-ntje, zakaj ©0 potem nekatera strokovna predavanja ne-kvalitetna, zakoj je potrebno srednješolsko zapisovanje izostankov v razrednlco, zakaj grožnja, da pomenijo tri »neopravičene« ure slovo od šole, zakaj ni svobodnega obiskovanja predavanj, zakaj . . •
Mnogi zdravniki marsikdaj ne vedo (ali pa nltl no-6ejo vedeti), da medicinsika sestra ni morda za to, da bi jim opravljala to in ono, ampak predvs«m, da oba, aestra in zdravnik, pomagata človeku. Sic&r bi lahko o odnosu zdravstvenega osebja do medicinske ««stre napisali mar-sdkaj nepohvalnega jn grenkega.
Prav in potrebno bi tudi bilo, da se že enkrat vpra-gamo: viš.j,a ali srednja medicinska šola? Zalostno je nam-reč, da se morajo medicinske sestre s te šole še vedno boriti za svojo plačo, za plačiJni razred, (ki jim ob do-ločeni izobrazbi tako ali tako pripada, kafcor vsem dru-gim), ki se prav maJo razlikujejo od plače niedioinskih sester 8 srednjo izobrazbo. Seveda so tu še druge stvarl, a pametneje bi vendarle bilo, da bi se enkrat odloftilo. Gotovo, da srednja medicinska šola, vsaj ta^ka kot danes, nudi svoji.m gojenkam premalo strokovnega znanja. Po-tem se lahko samo še vprašamo, zakaj bodo gradili v Ma-riboru no-vo poslopje za srednjo šolo za medicinslke se-stre, v Ijubljanski višji šoli za medicinske sestre pa ne morejo aprejeti vseh študenk, k,i so prosile za sprejem, zaradi pretesnih prostorov. Ce že niora biti ta šola in-tematskega tipa, bi morali pomisllti ob tem tudi na ne-ke reforme. Reforme, ki bi olaj^šale življeajie kolegic v interoatu, ki pa vendarle ne bi kršile sodobnejših pred-pisov in načel te šole- Potem bi bila kljub vzvišenemu lifcu sestre odveč vprašanja o abstrahiranju privatnega življenja, 0 saftic»odpovedi dn 8e marsičem.
Vse kaže, da nekateri preradi pozaibljajo, da imajo pred sabo mlade ljudi, ki se zavedajo, da se uče za živ-ljeaje, a ne marajo, da bi šlo aivljenje mimo njih-        ,
M. K. »¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦»¦»¦¦»»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»»¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»»¦»
\epoznavanle prava škodoje
(Nadljevanje  % 2. str.)
Cudno, celo tistemu, kar je pravno, odreka pisec to lastnost. Delovna razmerja nlso le realna, ekonomska kategorija, ampak tu-di pravna. Dclovna razmerja je potretono tudi prl nas Sčititi na nasilen, to je, na pravni način. Saj imamo celo posebno vejo prava, ki se imenuje delovno pravo. Da bodo delovna raxmerja prenetiala hiti pravno regullrana, je teorettčno možno z odmrtjem prava.
Nejasen Je pojem »abstraktne-ga« nasilja. Le kaj naj bi bilo s iem povedano? Nasilje je kon-kretno, je fizično. Kdor gtori družbeno nevarno dcjanje, ga ob-Puti na lastnl koži. Res je, da se ga občuti na ve^ naSinov ln da se mu posameznlk ne more uspeš-no zoperstaviti. Država namreč razpolaga z monopolom fizičnega nasilja. Nasilje pa je lahko po-sredno ali neposredno. Gre ali samo i.a. grožnjo z nasiljem ali za dejansko uporabo nasllja. MogoCe Je bil poiem »abstraktnega« na-silja miSl.ien kot posredno nasi-Ue. Vsot Bamoklejev mcE, kt le grozl, in Se s tem zagotavlja rav-nanje liudl v skladu s pravnimi normami.
Odveč 1e poskušatl dognatl, alt <?re le za različno rabljeno ter-minologijo ter za lste pojnte, ker srestavek brez razlage nekaterih nejasnih pojmov ne more nuditi irdne opore niti za take domne-ve.
V prvl polovlcl sestavka obrav. nava pisec posameznifca v družbl
in drzavl ne glede na njegov po. ložaj, njegovo razredno oziroma kakršnokoli drugo .prlpadnost. Obravnava ga abstraktno na-sploh. AM se da položaj Uapita-lista in položa.1v delavca v bur-žoazni družbl ln državi obrav-navatl enako? AH niso razlike med dejavnostjo in odnosi kapi-talista oziroma delavca do družhe fn do države? Obravnavanje raz-lik in nasprotij daje vsebino ob-ravnavanju položaja po«ameznika v družbi. Dolofiti, kaj je mate-rlalno oziroma stvarno in ka.1 Je formalno oziroma navidezno v položaju posameznika, je bistve-nega pomena. Skratka: nepravil-no je postaviti si nasproti kate-gorije: družbo, državo, posame-znika in jih obravnavati kot ne. kaj   komogenega.
Sestavek načenja tudi važen in pereč problem razmerja med mo-ralo in pravom, vendar se v bi-stvo tega razmerja ne spuSča. Navaja le nekatere razlike med obema obllkama druihene zave-sti. Ne poskuša ugotoviti vzrokov tem razlikam In celo nasprotjem. Morala in pravo sta zgodovinsko pogojena. Pravo se pojavi, ko razpade družba na razvede. soča-sno in skupaj z državo, ter na določeni stopnji družbenega raz-voja odmre. Bistveno za pravo Je, da se realizira s pomoCJo mo-nopola flzlčnega nasilja. da torej na nasilen naMn ureja tiste od-nose v družbl, od katerih Je odvl-sno ohranjevanje doloCenega na-Cina prolrvodn,1e. Ravno zaradi te lastnosti so mnogi moralni pro-blemi '.a pravo »ezanimivi, so taki   izvenpravnl   problemi.
S tem nl rečeno, da se določen družben odnos ne more reguliratl Istočasno s pravno in moralno normo. Labko se regulira sklad-no, lahko tudi nasprotujoče. Od-no« oziroma ponašanje je lahko protipravno, p-a je istočasno mo. ralno, oz.iroma obratno. Zato ne drži trditev: »Pravo ne more biti področje, kjer bi se manlfestirala moralna osebnost.« Ali tipičen ka-pitalist ne smatra. da je naspro-tovanje pravu, ki Sčiti kapitali-stične interese, nemoralno? Pro-letariat lma svoje moralne nor-me, ki so v nasprotju z moralni-mi normaml kapitalista, Nemo-goče je prodreti v bistvo odnosa med moralo in pravom, ne da bl videli heterogenosti in kontrastov v morali razredne družbe. ki re-gulira svoje temeljne odnose s pravnimi normami. Govorimo o več moralah. Pravo Je v družbl enotno, ker to zahteva enotnost določenega nafina preirvodnje. Moralne norme so v p.ravno or-ganizirani družbi glede na pravne norme sekundarnega pomena. Pravo regulira le tiste odnose, kl eo za druibo tako pomembni, da je za njihov obstoj potrebno na-silje s strani države.
V sestavku je vsekakor karak-teristična misel, da je vrednote-nje poedinčeve vloge v konkret-nem življenju dvojno: »Pozdtivna oznaka s strani države .1e nega-tlvna na podroCJu družbenega življenja.« V kapitalisrtični državl Je to re«, v kolikor predstavlja družbo proletariat. V naši sociali-stični družbi je delovno ljudstvo ustvarilo državo in ta Sčltl nje-gov Interes, torej družbeni inte-re». Zato je tako nasprotujo?e ocenjevanje kot pravilo nemogo-če. PospIoSevanje je napačno, treba   Je   uspoštevatl,    za    katero
konktetno  družbo to pravilo ve-Ija in za katero ne.
Vsaka neresnica ima vsa] ko-šCek resnice v seb.1. Zato je re«, da so polnoletnost, ekscesl delin. kventov pravno zanimiva dejstva, vendar nlso takžnega značaja, kot ga jim pripisuje Pučnikav seata-vek.
To je nekaj mlsli, kako naj se obravnava razmerje države ©z. prava do družbe in posameznika. Sestavek v Revtji &7 se res nl omejil samo na to, vendar z ne-pravilnimi zaključkl zadane na-loge (naslov: »Družba in država«) ne more rešlti.
Ti problemi so vsekakor po» membni in jih je težko obravna-vati le na sedmih straneh kot }e to storil Pufnik. Toda bistve-no važno je, da se taki problemi pravilno zastavijo. Diagnoza j« najtežja, zato je treba probleme že precej dobro poznati. V grobih obrisih pa se to na sedmih stra-neh da in to naj bi bil tudi na-men sestavka »Družba in država«.
Da bi bilo to uspešno, je nujno, da »sodi čevlje le kopitar.« OCt^-no je, da takega »kopitarja«, po-trebuje tudi uredniškl odbor Ke-vije 57., P.e že ta hoče doprinestl kaj pozitivnega tudi na tem po-droCJu diužbene problematike. Revija 57 stoii pred odločitvijo: all posvetiti vso pozornost in res-nost pravni problematiki v zvezi z moralno, kl Jo reviija obrav-nava, ali pa se s temi stvarmi sploh ne ukvarjati. Upajmo, da se   bo   odločila  za  prvo  varianto.
Milan   Fafejanči*
TRIBUNA ^r Str. 7
"Nunska" tradicija
Till^omTil
¦
Ljubljana pleše
Ples je duševno razvedrilo. — Najvei Uudentov in dijak(ov. — Ce bi ne bilo teh plesov, bi se mladina porazgubila po ka-varrCdh, gostilnah, barih. — Najprej je dober angleški valček. Potem hitri foxi. • Coctail kravat, metuljčkov, visokih pet in širokih kril. — Včasih primanjkuje ženske »delovne site«.
Ob sobotah se zvečeri. Ob Hedeljah tudi. Okna s© prebar-vajo z lučjo. Za njimi stiktaka muzika. Glasba riše po parke-tu.   (Plesna dvorana.)
Na stari ograji na Miklošiče-vi cesti visi tablica. APK Da-nes ples ob 20. uri. Skozi ozka "vrata prihajajo nxim0 blagaj-niške mizice. Pari, skupine. (Vstopnina 40 din.) Prostor ni ravno največji. Vendar j« do-volj velik. Dve trebušasti luči fiKta k tlom,
Garderoba ima sto Števllk. To je edino plačano mesto. Vsi drugi, od vodje plesa do bla-gajničarke, delajo zastonj. — Veselje imajo — pravijo olani akademskega plesnega kluba. Veselje imajo *n veselje je več kot denar.
Klavir, harmonika. Glasba se meša z zrakom. Valovi udarja-jo ob šipe, stene. Klarinet, tru-ba, boben. Skozi ozka vrata bu-tajo na cesto. Zadevajo ob hi-Se. In se vračajo kot pari, sku-pine. In spet butajo in se vra-čajo.
Ko se zavrte kravate
' Kravate krožijo nad širokimi krili, ozkimi krili. Mladi obra-zi se hočejo vrteti drug ob drugem. Rep koketira s sveže obrito brado. Oči plavajo v mu-ziki. Besede, vesele, zanimive. Smeh, besede. In spet smeh. Kot da odgovorja muziki. Kot da to spada k programu.
V orkestru &o sami dijaki. Zbrali so se od povsod. Igrajo dobro. In ne zahtevajo preveč denarja. PleSejo največ štu-dentje. Tudi dijakov je precej. Mlada inteligenca.
Ob garderobi je skromen bufifet. — Ampak — pove vod-ja plesa — prav z današnjim dnern ga namenavamo ukiniti. —Tistih nekaj kokt &© ne iz-plača.
Ples J© vsako soboto ln ne-deljo. Od 20. do 23. ure. Prire-ja ga APK. Orga.nizator.ii ima-Jo še mnogo želja. Radi bi po-v^čali obseg dvorane, število ljudi, orkester. Ampak ... (Na žalost »ampak« ni le besedna vrsta, ki pomeni to 'n ono, am-p»1c...)
Tja prfdeš po ulicah
Ulice žive svoje drugo živ-ljenje. Med izložbami, pod ko-raki iz boljšega usnja. Roke grabljo za zabavami. Prsti se igrajo z veseljem in — z de-narjem. Zabavo kupiš za pul-tom. Kot copate, marmelado. Ali strup za podgane.
Dvorana TVD Partizana ple-še. Jazz. Telesa, te-lesa, med stropom ln parketom. Igra akademski plesni orkester. Bo-bnar z majhn.r> Stipendijo, har-monikaš igra s »plavutmi«. (Je namreč dob»r olavalec.) Zate-glo se dviga truba. Takt ]e ka-kor zlata voda.
Ob sobotah 'ma orkester se-dem ljudl Ob nedeljah sedem-najst. Glatsba cdliična. Orke-eter, ki je gostoval v Moskvi in z&lo uspel. V Parizu seveda ne tako. Tam so razvajene du-5e.
Ob sobotah je publika meša-na. Vstopnina 60 din. Ples od osmih do enajst trideset. Ob nedeljah se vrti 80 procentov študentov in dijakov. Vstopni-na je 70 din Jn ples od pol še-stih dr> devetih.
Coctail metuljčkov In visokih pet
Okrog 170 do 200 parov. Dla-ni na hrbtih, dlani v dlaneh. Ustnice se premikajo, ampak godba jih ne sliši. Razliva se pod telovadnimi krogi, ki vise s stropa. Pod košem za košarko na steni. Takrat. ko ni muzike, so tu drugačni plesalci. Napol goli, In vse se vrti okrog se-šitih  usnjenih krp.
G-odba umolkne. In spet go-vori. Govori in lepo jo 1e ra-zumeti. Mladi ljud.ie s«de po stolih. Filmsko prekrižane no-ge, Izpod kril kukajo č'ipk«. Bogve s kakšnim namenom. Hla&niee brež zavihov dvorijo čipkam. In spet ples. Cevlji se pogovar.1ajo v foxu. Visok« pe-te se umikajo. Nizke pet« kro-žiio  za  njtmi.  Krožijo. Vrožijo.
Lepe blure vseh obUk slone na suknjičih. Me-tulj&id. kra-vate ob nežnih Iioih in bradah. (Gumbi ob gumbih.) Frizure, hlainice, krila, hlafnice. Coc^tail muzike, nog. obrazov. Jazz...
Jazz
Fotem hftri foxi
Namestnik vodje pl<*sa ]e navdušen n«d mladino v vzduš-ju godbe. Vse ima rad: orke-ster, plesalce. In dvorano, ki bi ]"o rad preuredil, izboljšal. Denarja oa je samo toliko kot redkih znamk. V program so hoteli vključiti nekaj pevskih točk. Govorili so že z Marjano Deržajevo. To bi bila privlač-nost, ki bi še bolj napolnila plesišče. Toda težaVe so >^po-vsod pričujoče«. Ojačevalne naprave so zanič, fmančno sta-nie še bolj. In petje je šlo po vodi.
Namestnik vodje plesa ima rad svojo publiko. To so pri-jazni mladi ljudje. Najraje plešejo dober angleškl valček. (Ples je duže\'n.o razvedrilo.) Potem hitre foxe. Tudi buggie-wuggie, seveda zmeren, je pre-cej priliiubljeTi. Cepra-v ga zna-)v le nekat.ep-;. Z roc and ro-llom pa je težko. Malo jih je, ki ga plešeio, pa še Msti ne originalno. Roc and rol-1 je v zalonu.  Kakor vs«. kar ie  ore-
tiranega, Tako bo nekega dne zašel tudi kalipso, ki pa zdaj šele trka na vrata in ga še nihče ne pleše.
Temnolaske, femnolaske
Ljudje so oblečeni iepo, ne razkošno. Mladina, ki je vedno polna vseh muh, napravi na,i-boljši vtig. Le včasih pride do manjšega izgreda. Kak gospo-dič je kdaj morda mal0 preveč nesramen. Takoj pristopi k njemu vedno vljudni vodja plesa. Gospod, tu niste zažele-ni. Vzemite ^o din in zapusti-te  dvorano.
Take reči se zelo redko do-gajajo. — Pred leti na primer je nek Student plesal roc and roll. In ie soplesalk"! posnel kožo na roki. — Res, samo vča-sih.
Me-d dekletl prevladujelo t*Mn-nolaske. Brtnetke. črnola«ke. Od nekdaj lepe so Liubljanke slovele... Tn čeprav 1e lesen. se tu (po^ebno ob npdeljah) raz-cvete cve.t l.iublianckih Dimek.
Neka:i je tudi takdh. ki samn poslušajo. Tn gledaio. Tak.r?t navad.no odmro okna pa-ieriie Od tam ie len razgied. Na pie-soče pare. Na orkesler. W utrTOlie. Poii«; 7.ate°:nieno in $t>et 7atrer>pre. Boben. Luči so mo-noton°
SOS! Kličejo fantje
I. gimnaziia in nekaj stopnic. Tam nekje dekle. ki nastavlja noge in pravi: .— Nobenih in-formacij! — Pote-m simpatičen fant. Nazadnje pevska soba z razgibanim zrakom.
—  Tu prirejamo plese — t>ove osmošolec   —   trikrat  na  mesec mi   in   enkrait   sedmošolci.   Naj-več  prihaja  študentov  in  dija-kov.    Neka.1    vojakov   in   nekaj gojencev   ofioirske   šole.   Vstop-nina je 50 dinarjev. Od pol sed-mih   do   sedmih   imamo   plesne vaje.    Potem   do   desetih   ples. P.Uiblike .je povprečno od 80 do 100 oseb. Danes  jih je več kot navadno. Ker smo napravili n&-ka>i rekilame. —
Orkester 1e dober. Klavlr. harmonika, klarimet. boben, či-nele. V soboto igra na I. gim-na«iii. V nedelio na klasičnd.
Z vstopnino lahko plača.io le orkester.
Pravkar prihaja skupina fan-tov. Gledajo v dvorano. Presto-pajo  se in gredo.
—  Napišite — mi pravi osmo-šolec — da nas  ie fanfrov pre-več. De^klet ni. Res napišite. da imamo premalo deklet. —
Kuža švrk in Miki Miška
(In vsemogočna statistika? Ta govari. da je na svetu žen&k to-liko i.n tpliko več od moških. Skratka preveč. Tudd v Ljub-ljani. V praksi ca nežnega bla-ga pirfrnamjkuje. Ples naravnost vipije po žeoski »delovn.i sili«.)
V mehki svetlobi igrata klavir In boben. Vaddjo četvor.ko. Spo-mLn je podoben dobremu. sta-remu filmu z anglešfcega dvora. Dotiki rok. Prikloni. In obrazi, ki se nasmihajo. VLjudnost na pohodu.
S črnih zaves na oknih se pri-zanesliivo smehlja kuža Švrk. Miki miška in Paja patak. Ce_ tvorke že zda.vnai ni več. Orke-ster litri.pa kot otrokf ki ,je nekaj našel in se mu svetijo oči. Pa.ri s© iščejo. Gole roke in rokavi iz tweeda, kamgarna. Deklet ]e malo. Kot doforih fil-mov, Morda deset fantov sedi v  kotu  na   6rnih  stolih.
Grem po stoDnicah. Za mano glasba. V dvorani. kjjer ne srne-jo plesati pol'ke. Ker se boje, da bi se kaj podrlo. Nekje proti koncu so noge. In dekle. ki pra<vi: — Nobenih jnformacii. — frane
Premraženl palec kocinaste noge je mrzlično iskal copat. Dobrodušno je zakrožil nad vo-dikiovo preprogo iin grozeče o1> stal nekaj milimetrov nad njo. Melanholičen trebušček je v pričakovarrju najhujšega zdrk-nil izza edeje in zategnil žalo-sten Fis. Cisto navadna bela p&stelja je polvdano vzdihnila pod nečim zelo nedoločndm.
Bil je čas, ko angelčki raz-važajo mleko. ko usmerjaijo ce-fctmi promet s kletvicaimi in proTiicljiivimi glasovi drfcavnih piščalk. Sonce je v oguljeni kravati štoipalo za prvim ovin-kom. Do vcčera bi moralo 2oa-iti. honorarno. Vse je odvisno od limuzine.
Drevje v parku ,1e postajailo okoli klopi. V ponošend bohem-ski obleki. Angeld s 5rnimi ko-lobarji pod o6mi so prestavljali čevlje po zvezdnatem pesku. Nekje je zalajala pozavna. Ver-jetno  je dobila  azijsiko  gripo.
Poakušal je vstati. Zaikiki.il« kal je telefon. — Halo, tam d>l-rektor, Bog? Tu Dušo export—• import. —
—  Ne da miru. —
—  Kdo? Kako, zaikaj? —
—  Absiolvirana duža pokojne-ga Pepeta Radirke. —
—  Pa? —
—   Prepričuje. 1.   Centimeter za centimetrom preprdčuje. —
—  In? —
—   Duša, ki  Jl  manjka  samo še   en   izpit.   Duša   8   prednost-jo. -
—  Ha. Pa smo jo. —
—  Kdo?  Koga?  Zakaj? —
—   Mi.   Dušo.  Taikoj   prevretl. Pet minut. Ne, pridein. —
Limuzina s oiničnimi •kole«l. Dzik. Dzik. Prvi, drugi, tretji ovinek. Stop. Vrata so z-azeha-la. Lakasti čevlji na pohodu. Prva, četrta, osma stopnica. Pdsarna.
Na mizi nepriziadeto podre-mavajo vrečke. Zelene in dru-ge. Konoentrati študentskth duš. Od brucov do starih bajt. Zmasirani prstii arigelske tajni-ce so počivali na srebrnem ovit-ku. —še minuto. Je že tam. — Ukrivljen noht se je ustavil na čajnem lonoku. 58, 59, 60... Iz sivozelenkaste meglice Je sfcopil
Radirika. Pepe Radi!rika. Levi hlačni žep je s šestošol&ko tre-mo goltal spodnjo čeljust. Če-ljust lobanje. Medioin^c brez zadnjegia  izpita.
—     Tovaniš    direktor, jaz ... štipendija ... rad... —
—  Ne ni važno. Sploh ne. —
—  Toda... —
—   Če ste kot dojenček vre-Ičali (z glasom samokolniice), ai
I.z foamkovcev v obliiki vprašaja. Iz svežih banikovcev, s kat«r*'h je še kapljalo. Naravnosc iz blagajne Jurjetroš.
Sentimentalni s.aik©afo.ni so nadivse ganljivo zajokali. Podpi-sovanje pogodbe.
— Jaz. Pepe Radirka, medl-cinec brez zadnjega izplta, s« obvezujem, da bom ipo konča-nih študijah. za vse večne čase
nn
važno. Ce s*e z vnemo razna-šali po hišah vabila za sestanke (na katere ni bilo nikogar), cii važno. Ce ste epoznali kakšne-ga profesorja šele pri iapitu, ni važno. Ce ste za vsaikim ovin-koim povozili kaikšno nedolž-nost, mi važno. Va.žna so dej-etva. Zadnji izpdit pred diplo-mo ... Podeljujem vara štipen-dijo z odlokom št. 113 in odo-britvijo Kulturoproma. —
Celjust v žepu je zašklepeta-la od začudenja. Angelsika taj-aica je na pladnju za sadje pri-nesla   Stipendijo.   Veliko   prftsto
stopil v službo pri EHišo ex-port—import. Ce izpita v dio-glednem času ne opravim, se obvezujern spremeniti se nazaj v absolv&ntski medicinskii kon-centra^ in honorarno odslužiti štipendijo v tovarni konzerv in eikstraitov. —
Direktor Bog je zaradi olajše-valnih okoliščin v želodcu od-šel na malioo, P&pe Radirka pa je šel štopat. Da se popelje k Smrti.  na prakso v inoz&mstvo.
Vso srečo, diragi Radirkal
PUN-KUN
Trrf
GLOSE
KA3   V5E   Z.AN/IMA.. NA5E   FiR-BCE
Tradicionalna svinjarija
Kroj in tas dogajanja: letna »kup&čina Zveze Hudentov prava. Tovariš se pritožuje nad tem, kako študenti iz višjih letnikov odirajo uboge bruce pri prodajanju skript. V sveti jezi izjavi, da je to navadna svinjarija.
Tedaj se vzdigne drug di-tkutant in poiasi razloii, da je to tradicionalna svinjarija. »Ko smo mi bili bruci, so odi-rali nas, sedaj mi odiramo bruce in čez eno leto bodo pač ti spet odirali  druge...«
Kaj torej — tradicija <di Hnnjarija?
Vedno ne
»To n\ vic,« je dejal študent medicini J. V., ko je začel pripovedovati o svojih petnaj-stih prošnjah za štipendijo, fd jih je poslal letos in lansko leto v najrajzličnejše kraje, a 80 rn,u vse zavrnili.
»Najprej sem zaprosil v do-mači občini, kjer so mi jo obljubili, toda pozneje so jo dnli drugemu prosilcu, ne dn bi meve o tem obvestili. Nato nem poslal nekaj proSenj v ra~ria    industrijska    sredlšča,
kjer so mi vse odklonili, češ da ne potrebujejo medicin-skega kadra. Nato sera postal manj izbirčen ter sem prosil za štipendijo pri občinah, ki so »bogu za hrbtom«, toda tam nimajo finančnih sred-stev za štipendiranje študen-tov,   pa tudi ne za  kaj  dru-
gega. Potem sem obupal in prenehal pisariti.«
»Kako pa potem živiš?* sem ga vprašal.
»Kako? Hvala, dobro.'<? se je pošalil in nadaljeval: »Ne ho-dim v kino, gledališče, gostil-no, na ples, nimam punc, pa grt>!«                                    HE
BREZ BESED
Temu se pravi v strokovnem jeziku »specialne usluge v te-lefonskem pr&metu«:
08 Informacije
05 Točen  čas
»Oprostite prosim, kdo je od-kril  Ameriiko?«
»Krištof  Kolumb!«
»A tako, se mi je zdelo, da gospodia poznam po imetiu. Hvala lepa!«
Preprosto se zavališ v naslo-njač, požgečkaš številki nič Ln osem, pa lahko vprašuješ po-dobne bedarije.
»Prosim, bi lahko dofoil tele-fonako številko giospe Krulc!«
»Kdaj gre prvi vlak na G-o-renjsko?«
»Kako naj se vedem, da m© bo Francka ljubila?«
In tafco dalje, pa zveš vse, nl ti treba kupovatj ne enciklope-dije ne voanega reda, kajti te-lefon itaik plačuje podjetje. Po-ceni stvarca! Skratka, na tej številki zveš hudiča in pol, k^t se temu Iepo po kranjsko pra-vi. Prijazne in neutrudne tefe-fonistke, ki so miim.ogre.ds živi leksikoni, ti postrežejo s tem ^n pa seveda tudi z drugimi po-datki: n-aslovi telefonskih ma-ročnikov, dežurne letkarne, izid tefcme Pi.ran:Odred, spored v kinetnatograifih itd. Najdejo se seveda šialjivci, ki vprašujejo kdaj bo trinajsta plača. Nekate-ri dobe včasih šaljiv odgovor. Da recimio o humoriistih, ki so izvedeli kaik nov toosmat Viic, pa ga morajo takcj povedati na-prej, sploh ne govorimo. Sporo-čijo g^a seveda najprej na 08,
Ljudje so radovsdni. Tele-fonski po^ovor pa stane 10 din. Vsak naročnik se olajša na me-sec povprečno za 170 din. Pra-vijo, dia je to zelo donosna služ-ba, zlasti zunaj v svetu, kjer je več   privatndih   naročnikov-
Pri nas man.ika telefonov. 6000 prošenj je. 1600 pa je pro-stih mesit. Land so morali neka-terim privatnikoim odklopiti aparate zato, da so jih lahko dali zdravnikom. Kabli pokajo od  preobremenjenosti.
V dvajsetih letiji bo Izvedena avboimiaitiziacija telefonske službe v oeli Sloven,i,H. Zato je potreb-na »iriialenkostna vsota« 25 mili-jard. PTT pa ne deia na podla-gl ekonomskega ra&unal
Pustiiimo milijiard«, to ni za nas uboge   študente.
Zvedel seim marsikaj. V Ljub-ljani iima.mo petsto zaspancev (to so seveda samo tisti, ki ima-jo telefone, koliko tisoč je še drugdh), ki jih zjutnaj po gospo-sko zbuja telefons.kii poziv. Ne bodimo krivični. Morda delajo pozno v noč, morda pa s.e tudi zabavajo pozno v jutro. Godba, ples, razlito vino in navno ko pridejo doimiov, jih. telefon spomni na dolžnost. Sicer pa spiš v uradu prav tako dobro kot dioma, včasih še bolje. Tam ni nadležne žene ali pa gospo-dinje. V predsobii je taijnica s prijaznim nasmehiom.
Oprostite, tavariš (gospod), šel je zadržan. Morda 6eiz dve uri«. Še očarljiv na&mešek in tajriiica speit plete nogavice.
Vsi smo več ali manj ljuibi-teljii posebnosti. Zato me je za-nimaLOj kaj naročniki posebne-ga vprašujejo. Nekega vežera — okrog osmih — je vprašal nesrečen moškii glas.
»Joj, p-ovejte mi, kakšno kra-vato naj oblečem? Grem v gl«-diališče!«
»Enobarvno, sivo »li srebrno!« »Ja, ko imam pa samo rdečo.« Ko bi bil jaz namesto tova-rišice na 08, bi mu ziabrusiil kaj takega, da bi zardel verjetno bolj kot njegova kravata. Ljud-je ne bi bili ljudje, če se ne bl zanAmali tudi za dneivne aktual-nosti. Ko so bili prekinjeni di-plomaitiski stikii z Zahodno Neimčijo, je mnogo ljudi vpra-šalo. če bo sedaj wjna. (Treba je narediti zalogo!) Letos so prinesli za 1. april ljubljanski časoplsi vest, da bo na stadionu nogometna te'kma Franoija : Jugo>slavija. Preoej Ijudi je nasedlo. Nekaj jih je potem hotelo, naj jim PTT vrne stroške, češ da ®o jih na 08 po-tegnili. PTT si takih' potegav-ščin ne more prdvoščiti. Caso-pisi lahko demantirajo. O tede-fonski(h ^emantiih pa še nismo sliSali.
Našemu nadebtidnemu ntara-ščaju, to se pravd tist&mu, ka-terega starši irniajo govor&čo žico, se obeta pri,ietna novost. Telefonska oentrala misH vpe-ljati posebno številko. Ce otrcria
ne bo hotel zaspati, bo besni očka zavrtel to številko, sunil sinku slušalko v roke in ne-utrudnd kričač bo Jahko po-slušail prijetno pravljico. Po želji. Za pubertetnike to ne bo. Dekameron je izšel v štirih de-belih knjigah! Veliki so načrti, mnogo je dela. To delo je vča-sih zelo naporno in strašno dol-gooasno. Poimislite saimo na ne-deljo, ko je treba vsako minu-to povedati, kaikšen je bil izid tetome na Odredovem stadionu. Ker pa je stvar donosna, jo bodo razširili. Tu so ogromno možniosti. Ljudje so pa vsak dan bolj radovedni. V Frankfurtu so medtem, ko je bil izstreljen prvi umetnd sateliit, uvedli po-sebno služb-o. Obrnil si števil-ko in laihko dve minuti poslušal signale z novega zemeljskega »sputnika«. To je pnineslo pre-cej tisoč mark. Svicarji imajo reciimiO službo, ki oddaja osnov-ne glasbene tone. Če ponesreči stopiš na vd-olino, samo dvigneš slušalko in ti ni tr&ba tekati k uglaševalcu.
Ne miislim deliti naukov, še manj pa potegniti iz te pisarije vzgojni nauk. To ni basen.
Vendar, dragi državljani, be česa ne veste. se mdrno obrnite na 08. Nikdar pa ne vprašujte neumnosti. Služba j« naiporna in dekleta sd te-žko sLužijo de-nar. Vsem takim bi privoš^il, da bd jim v&ako minuto brnel lelefon in bi porogljiv glas vpirašal.
»Tovariš, zakaj si taka »p a ck a!«
Joahim
Jerzy Lec:
EPIGRAMl
Razlika med pesimiz-mom in optimizmom je samo v datumu — kdaj bo konec sveta.
Judežev poljub zapira usta poetom.
Tudi gosi, ki so nekoč rešile Rim, so bile po-tem odlične pečenke.
Transfuzija krvi gre često iz žepa v žep.
Se je morda kdaj iz očesa previdnosti utrni-la človeška- solza?
Dialog dveh polinteli-gentov je podoben mo-nologu četrtinteligenta.
Nekateri se smejejo do tujih solza.
Debeluhi iive m&nj časa, a jedo delj.
Ključ je izumil genij, ključavnico pa radoved-než.
Plsmo postarane stare bsjie
~ . ¦      /
Dons T pa pišm iz Bcugrada. Da bo mal spremembe, mal drgač, sej s gutov že st vsti cufarij na lublansk akadeinsk drsnc.
U Beugrad smo šli kr tko: pu starbajtarsk linij. Mal dnnr punucat, ka ga mamo zmiram več, pa mal gledat kaku diha metrupula pa ta bratska re-publika.
Najpru T morm puvedat, da tala Beugrad gala zgleda, da zidajo k norci, pa so bajte res o—kej. Veš tu ni vulivna pru-puganda ampak žlahtna resni-ca. Ldi je tm zmiram več, da se res kr gnoj dela pa ta pruces pride narbl du izraza u tranvaj, u kino pa na uni-verz. Študentov je desetkrat več k u Lublam, pa praujo da boja zdej kr štadicme zidal namest predavalnc. Zdej se m nč čudn ne zdi. da tko siljo sm u Lublano. Tle majo pril-ko, da lohk študirajo kokr jm paše, da lohk prjokse tud vidjo, pa ne sam slišjo pu lautšpreherju. Tuki jh nauči-mo, kdko se pjača nuca za študijske namene, pa tud streho jm damo, sej praujo, da smo bl kršansk, pa je tre-ba za bližnga skrbet. Našh Lublančanov je dol bl mal. Lublanska študentska amba-sada je bla včas u Prešervou klet, zdej je pa u en dalma-tinsk uštarij tm pr teatrn, tm ka rože prudajcujo. Lublansk študenti se Beugrada bujeja zato, ka je treba iapite u ju-nju delat, takrt pa je tm tko vroče, da se t začne kr špeh tupit, če predouh sediš. Tko ustrajajo u Beugrad sam tist naš fanti, ka majo visoke ambicije pa močne kumouce, to se prav: visoke žiulejnske oile. Našh punc pa je gor mal, najbrž zarad slabga mnej-na, ka ga majo Ide u nim; veš naše punce so bl fraj-hendlih, ka nihove, pa praujo, da so naše use bl une sorte. VeŠ jest pravm, da je tu čist čaršijsk pugled na svet, ka b se  ga  lohk  današn Ide  losal.
Študentsk žiulejne sploh ni tko fejst k pr ns. Zvečer se usi najprej dubijo na prume-nad, ka j praujo »Hrafta« Tak irne ma zato, k je na sred ceste bela črta putegnena. Tm usi upijejo, vse je naglas, brucke vrtijo z ritkam, brud p z nusam, uaS» so pa tko k b usak mou u teb rn.nl obili-čevske krvi. Gerle ma.]o hu-dičou zrihtane, stare bajte po. majo buemsk status. Na vsa-km voglu pa deluje usak večer kšna ambasada, predstauniki ukrajev, najbl močna je am-basada za čačanski ukraj, tok jh je, da učas kr prumet ustaujo na štraft. Usi pa gu-vorejo študentski žargon, tko da bo zdej ZSJ tm izdala pu-sebn sluvar. Drug tak štu-dentsk drsališe pa je ena klet, ka se j prau »Index-Bar«. Tm je sam ples, nbene pjače. — Hvala bugu, sej te kr trezn namahaja, če čš kšno pužo mal pogledat. Če čš kšno pun-co met iz druzga ukraja se morš prej na ambasad v.brnt, to se prau za šnops dt. Če un duvoljo, pol je O-kej, če pn ne, pa raj nehi. Ambasade so u glavnm med sabo skre-gane, pa je fusbal edin ncčin sudeluvajna med nim.
Pjača je slaba stran tm pr nih. Dobre sploh ni.Nalivajo se • s toplm šnopsam že du-poudne, zvečer pa kartajo. Ve-Uk Idi hod tud v študentske klube musko pa predavajna puslušat. Velk ubisk, ampak jest mislm, da zarad — kule-gic! Babe luvejo! Zvečer smo tko pn lublansk pu uštarijah hudil, pa nismo nč študentarije vidl. Vidu sm pa precej lub-lanskh pa kranskh direktorjeu, ka so se matral, kako b dnar punucal. Zmiram je blo tko, za nobl Idi je dumača vJita-rija  premal nobl!
Študenti se tle najbl zani-•maja za fusbal. Pu prepri-čajnu se deleja u dve stranke — u priležnike »BSK« in u priležnike »Crvene zvezde«, ush drugh je mn. Slišou ~šm, da ma tud nš »Odred« dol 13 Idi, ka so zaj^ga, pa ud tisth je sam 1 Sluvenc! Fusbal je najbl masovva urganizacija javnga mnejna; usak študent more jaut se ambasad, če spremevi mnejne. (Tko je na-prirner usa svetozarevska am~ basada za »BSK«, usa pirot-ska pa za druzga rivala.) Za kiraa je več Idi, je tešku reč. Če blo treba vlado sestaut, b ta mogla bit sam kualicijska. da bi bli u ne pretstauniki ubeh. Študentov, ka se nsb za ¦fusbal vauduSval, nism s-re-čou, rekl so m, da je to zelbst-frštendlih in spada v Bon-ton.
Tko, vvdu sm našo presto-lico. Čist fejst, ampak sm raj u Lublan, lepš je hodt ud Šestice du Lipce, ud teatra du nukice, sej žiulejne je pusod glih — ča maš dnarl Zdej bod dost tega centr-Švefla, drugič pa spet u dumačh stvareh, u lublanskih nuvicah.
Te lepo puzdravla Toja