SIBV. 224. f mm, T srefo me L DlIO&ll 1924. Posam^m rfevllka stane 1 "50 Din LeiO L!!. Naročnina za driavo SHS: na mesec ...... Din 24 ca pol teta . • • • • • 1M sa celo leto . • • • • MO za inozemstvo: mesečno.......Din SI Sobotna izdaja: celolatno « JugoataviJi .... Din N « inozemstva. • •. • M SLOVENE Cene tnseralom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 150 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2'50, veliki po Din V— ln 4- — . oglasi v urednižkem delu vrstica po Din 6 — Prt večjem naročilu Dopust. Izhaja vsak dan izvjemžl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina olflEaea v soioviai. Uredništvo 1« « Kopitarjevi ullct */I!l. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne spre* jemajo Uredništva telefon M. opravniStva 528. Političen list za slovenski narod. Uprava Je V Kopitarievi ulici 6 Čekovni računi Ljubljana 10.65» in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.56V Zagreb 59 011 Praga in Duna| 24,797. čiščenje. Vstop HRSS v vlado. Po naši ožji domovini je zapihala v zadnjem času sveža sapica. Teror, ki ga j3 svoj čas vzpostavil veliki mojster napredne demagogije, je popolnoma prenahal; ljudje lahko svobodno izražajo svoje mnenje in povsod — v šoli, uradu ter javnih obratih — 'e opažati blagodejno vrnitev strpnosti. Belgrajska sprememba je duhove pomirila. Sicer pa je bil že skrajni čas, da se tudi slovenska soba v našem jugoslovanskem »hotelu« — beseda je jutrovskega izvora — prav pošteno prezrači. Po vseh kotih j j smrdela žerjavščina. Uradništvo se je plaho stiskalo, da ga ne bi zadela strankarska osveta dr. Cekina, v čegar ožjem štabu se je z največjo krutostjo in brez skru-pulov odločalo o usodi celih rodbin. Ka-zinski gospodi se je godilo kaj prijetno: šefi upravnih oddelkov in prometno-uprav-nih oddelkov so morali predlagati sezname svojih >potčinjenih< in upokojitve, preme-ščenja ter slične šikane so se dale izpeljati na kar najkomodnejši način. V tem oziru je bil Žerjav podoben rajnemu Francu Jožefu, ki so mu divjačino privedli skoro pred nos. Tak je bil položaj v Sloveniji in nič drugačen! Dejstvo, da je Žerjav Š3 predzadnji in zadnji dan bivšega režima žalostnega spomina stikal v Mariboru po možnosti nadalinih uradniških persekucij, pove več kot celi folijanti. Pa tudi Žerjavovo »čekoc je morala zadeti usoda. Danes je, hvala Bogu, ozračje čisto in uradništvo je zopet utrjeno v veri, da so sramotnemu sistemu dveh uradniških garnitur šteti vsi dnevi obstanka. Tisti, ki so ilepo drveli za Žerjavom, že uvidevajo, da je bilo skrajno nespametno, elcsponirati se za stranko, oziroma kliko, katera živi izključno od narodne nesloge. Mnogim je že žal, da so podpisovali donkihotsko smešne proteste, naperjeno proti novemu kurzu, ali umik iz takih pozicij ni ravno časten ln tudi ni vreden zavidanja. Velik del onega uradništva, ki je verjelo zagotovilu Žerjavovih emisarjev, češ, »klerikalci", »federalistk itd. nikdar nj bodo vladali v tej državi, se je že iztreznil. Ni več pravega navdušenja za stvar, ki je več ali manj privatna zadeva političnih generalov brez armade. Fašizma ni, da bi delal »štimungo«, ker ni denarja. Dokler je dobival tak razgrajač celo do° 1500 Din honorarja za svoje »nacionalno« udejstvo-vanje, tako dolgo je bilo vse v redu. »Na-cija« nad vse!... Z drugimi besedami: mnogih pristašev demokratske stranke se loteva prav sim-ptomatičen maček. Opažati je neko utrujenost, ki se izraža — če je govor nanesel na politiko — navadno v apatičnih besedah: >S politiko se ne ukvarjam .. .« Vedeli smo, da bo ta preobrat vplival na miselnost »naprednega« življa. Ali ni Žerjavova bankerotna politika najboljši dokaz, da inteligenca takemu voditelju in njegovim agro-merkurskim kapricam slediti ne more? Slovenska »napredna«- inteligenca je šla čez drn in strn za voditeljem demokratske moralne kvalifikacije in politične nezrelosti, to pa samo radi tega, ker je gledala v njem vrhovnega reprezentan-ta celokupnega sovraštva proti — »lrieri-kalizmu«. Sedaj že uvidevajo, da jo sovraštvo, zlasti še proti rodnemu bratu, presneto negativno. Pokora že prihaja. Ker j j demokratska inteligenca odklonila pomirljivo taktiko v rešitvi notranjepolitičnega konflikta, zasledujoč zgolj ekstremne smeri, ne more najti sedaj prave orientacije. Jasno je, da tistim, ki jih pač loči svetovno naziranje od v ljudstvu najmočnejše zasidrane stranke, v tem slučaju SLS, ne bo preostalo nič druzega kakor (recimo) stranka g. Davidoviča. V to skupino bi bili žo davno spadali, čo bi jih bila vodila pamet, a ne strast. Dr. Kukovec je še pravočasno zapustil potapljajočo se barko Žerjavovo. Pravijo, da imajo podgane čudovit instinkt. Proces čiščenja v sedanji slovenski »demokraciji« nas zanima, zato ga bomo zasledovali. V interesu prizadetih pa je, Ja najdejo svojo orientacijo, čas hiti, nekdanji mogotci so definitivno odslovljeni in nade na *--nitev nekdanje ere padajo kakor oveneio listje v tej jeseni... OGRSKI PARLAMENT. NASTAS PETROVIČ PRI KRALJU. - IZJAVA DR, MAČKA. POM HRSS V VLADO NE MUDI. ZAKAJ SE Z VSTO- Belgrad, 30. sept. (Izv.) Notranji minister Petrovič je bil z\ečer pri kralju od pol 6. do pol 8. Pri odhodu z dvora je izjavil časnikarjem, da je položaj zelo dcb r in zadovoljiv. Isto je izjavil pri odhodu s konference, ki jo je imel v predsedništvu vlade po svoji avdienci na dvoru, na kateri so bili Davidovič, Petrovič, Šumenko-vič in Pera Markovič. Belgrad, 30. sepl. (Izv.) Danes je prispel v Belgrad dr. Maček. Obiskal je ministrskega predsednika Lj. Davidoviča in se z njim kratko razgovarjal. Vaš dopisnik je bil pri dr. Mačku, ki mu je v razgovora izjavil sledeče: »Predvsem sem prišel v Belgnd, da izvršim po raznih resorih stvari, ki bi že davno morale biti rešene. .' a-zen tega tudi, ker vidim, da se sprerremba v vladi zavlačuje, in da izjavim predsedniku, ako obstoja kakršnasikolibodi ovira za naš vstop v viado, da mi na tem ne vztrajamo. Kakor prej tudi sedaj stojimo na stališču : če zahteva položaj, da vstopimo v vlado, bomo vstopili, če pa ne zahteva, pa e bomo.« »V političnih krogih se govcri, da je vprašanje vstop?. HKSS v vlado gotova stvar.« »To mi ni znano in smatram, da stvar ni povsem perfektna. Zato ker se tako zavlačuje, smatram, da obstojajo gotove ovire, in prišel sem, da v imenu strankinega }redsedništva izjavim, da, ako obstojajo kake ovire za naš vstop v vlado, da mi na njih ne vslrajamo in da bomo vlado v parlamentu podpirali.« ■— »Govori se, da bo ukaz o novih ministrih podpi- san jutri in da bo prisega takoj položena.« »Rok mi ni znan.« — »Kaj je bilo na 'la-našnji seji pri predsedniku Davidoviču?« »Dares ni bilo nobenega pravega sestanka. Bil sem pri predsedniku, toda on je Ml tako zaposlen s sprejemanjem čeških gosto", da sem mogel z njim govoriti le nekaj prijateljskih besed. Določili smo sestanek za jutri predpoldne.« — »Ali no-rete povedati, o čem ste se razgovarjali z Nastasom Petrovičem?« »S Petrovičem sva govorila o nekaterih stvareh, ki so tičejo njegovega področja.« Belgrad, 30. sept. (Izv.) Izjava dr. Mačka, da bo HRSS, ako njeni zastopniki ne bi šli v vlado, podpirala vlado, je izzvala med radikali veliko razočaranje, ker uvidevajo, da so njihove intrige / vsakom slučaju brezuspešne in kljub vsej rafinirano-sti nerodne. Po včerajšnji avdienci Davidoviča in po današnji Petrovičevi pri kralju, se smatra zakasnitev vstopa HRSS. v vlado kot formalna stvar brez bistvenega pomena. Misli se, da se je to vprašanje nategnilo, ker vstop HRSS v vlado ni navadna ■politična stvar, ampak vsebuje širše priprave v vladi za bodočnost in podrobno razmišljanje o vprašanju, kako bi se moglo energično in v vseh podrobnostih vzajemno začeti z reševanjem velikega programa državne koncepcije. Politični krogi smatrajo kot sigurno, da bo vprašanje vstopa HRSS v vlado do konca tega tedna rešeno in da bodo delegati HRSS vstopiti v vlado do 9. oktobra, ko se sestane narodna skupščina. MINISTER VESENJAK PRI KRALJU. Belgrad, 30. sept. (Izv.) Po avdienci Na-stasa Petroviča je bil pol ure v avdienci minister za agrarno reformo Ivan Vesenjak od tričetrt na 8 do en četrt na 9. Vesenjak se je predstavil kralju kot minister za agrarno reformo. Radi bolezni ni tega mcgel prej storiti. Pregledno je poročal kralju o reformi agrarnega vprašanja. Kralj je bil zelo dobro razpoložen in je z zadovoljstvom poslušal poročilo. Minister Vesenjak je tudi poročal o mladinskem zborovanju v Mariboru. Kralj je z velikim zadovoljstvom vzel na znanje potek zborovanj in se zahvalil za izraz udanosti. Zanimal se je za potek ministrove bolezni in kakšno je sedaj njegovo stanje. RADIČ PRIZNAVA MONARHIJO. Zagreb, 30. sept. (Izv.) Na shodu v Krašicu dne 28. septembra je imel Radič političn govor, v katerem je izjavil, da je z Nastasom Petrovičem govoril o treh stvareh: 1. Kaj pomeni repiiblilcanstvo HRSS. 2. Kaj pomeni kmetska država. 3. Kako bomo prišli do sporazuma. Kar se tiče re-publikanizma in menarhizma je Radič izjavil: Mi vemo, da moramo misliti tudi na monarhijo; to sem jaz v Londonu in v Moskvi stokrat povedal. Mi priznamo mednarodne meje in sporazum. Tudi monarhijo priznamo kot znak natega mednarodnega edinstva. Vendar mi Hrvati potrebujemo popolno suvereniteto, ker vidite, kakšne neprilike so s Srbi. Radič je govoril tudi o načinu, kako se pride do sporazuma, in je dejal: Tudi kralj je služabnik naroda enako kot ministri, postavljen je, da bo simbol narodne suverenosti. Pot k sporazumu vodi samo skozi parlament. RAZG0V00RI DR. MAČKA. Belgrad, 30. sept. (Izv.) Podpredsednik HRSS. dr. Maček se je danes v svojem klubu razgovarjal z narodnima poslancema Ba-činičem in Jagatičem. Nato je obiskal dr. Korošca. ČRNOGORSKI PRINC PETER V BELGRADU. Belgrad, 30. sept. (Izv.) Črnogorski princ Peter, sin Nikole, ujec našega kralja, je prišel v Belgrad. Nastanil se je v Palače hotelu. Popoldne je bil pri Davido-viču in se z njim razgovarjal kakih 20 minut. ZANIMANJE ZA CERKVENO VPRAŠANJE. meji, so imeli ti napadi popolnoma značaj maščevanja, ki je v teh krajih običajno. n v Belgrad, 30. sept Podgorice so v Albaniji staši današnje vlade in ga na dnevnem redu. T tolik obseg, da jo bila in Tirano pred dvema in da je vsak trenutek presekana. (Izv.) Po vesteh iz ostri boji med pri-prislaši Ahmed be-'i boji zavzemajo že cesta med Lješem dnevoma ogrožena pričakovati, da bo son in Ramsay sta prišla iz Sofije v Belgrad. Prepotovala sta ves Balkan, da se informirata radi akcije za zbližan je in paci-fikacijo cerkva. V Belgradu ostaneta nekaj dni. ZEMLJORADNIKI PRI G. DAVIDOVICU. Belgrad, 30. sept. (Izv.) Danes so obiskali zastopniki' zemljoradniškega kluba ministrskega predsednika in mu predložili resolucije, ki so bile sprejete na včerajšnjem zborovanju. Izročili so mu svoje pritožbo in prošnje o raznih vprašanjih. AMERIŠKI FINANSIER PRI DR. SPAHU. Belgrad, 30. sept. (Izv.) Znani ameriški milijonar Petrinovič je bil danes pri dr. Spahu in se z njim razgovarjal poldrugo uro. Govorla sta o raznih finančnih vprašanjih. Petrinovič je obiskal nato ministrskega predsednika Davidoviča. NEMŠKI POSLANIK PRI G. DAVIDOVICU. Belgrad, 30. sept. (Izv.) Ministrskega predsednika je danes obiskal nemški poslanik na našem dvoru dr. Olshausen radi nekaterih tekočih vprašanj, ki zanimajo posamezne nemške podanike. POVIŠANJE AZIJA. Belgrad, 30. sept. (Izv.) Finančni minister dr.. Spaho je danes odredil, da se ažijo poveča za 100 odstot. Carinska osnova se bo povečal za enajstkrat. ČEŠKI GOSTJE V BELGRADU. Belgrad, 30. sept. (Izv.) češkoslovaški gostje, ki so prisostvovali slovesnostim odkritja spomenika v čast ubitim češkoslovaškim vojakom v Kragujevcu, so obiskali danes narodno skupščino, kjer jih je sprejel Lj. Jovanovič z zastopniki parlamenta. Iz parlamenta so odšli gostje na dvor v av-dienco. Nato jih je sprejel ministrski predsednik Lj. Davidovič. Goste je vodil poslanik češkoslovaške republike g. Šeba. Vpadi Albancev. Belgrad, 30. sept. (Izv.) Naša delegacija v Ženevi je predložila Društvu narodov dokumente, ki se nanašajo na 20 upadov, ki so jih izvršili Albanci na naše ozemlje pred vpadom plemen Kučev in Vasojevi-čev na albansko ozemlje. Pri Vremašu vlada mir, vendar se opaža, da pripravljajo Albanci zopet vpad na naše ozemlje. Naravno je, da se bo z naše strani storilo vse, da se teh napadov ubranimo. Kar se tiče vpada Kučev in Vasojovičev na albanski Br. Seipel o cSljili Avstrije. Dunaj, 30. sept. (Izv.) Danes je govoril v Zveznem svetu kancler dr. Seipel o razpravah v Ženevi. Dejal je, da se je poročalo, da je dr. Beneš imel nalog sprožiti misel o podonavski federaciji, o vstopu Avstrije v malo antanto in o carinski uniji. Dr. Seipel je. izjavil, da se, dokler je bil on v Ženevi, o tem ni ničesar govorilo. Na vsak način ni imel dr. Beneš nobenega naloga od Avstrije. O vstopu Avstrije v malo antanto ali o osnutju podonavske federacije ni nobenega govora. Avstrija si želi postopne odprave gospodarskih omejitev, vsled česar sklepa trgovinske pogodbe z vsemi sosednimi državami, nikakor pa ne vstopi v nobene kombinacije, ki bi imele kakšno ost proti kakšni drugi državi. —' Dr. Seipel je govoril tudi o polomu Depo-zitne banke, ki je neprijeten, ne ogroža pa avstrijskega narodnega gospodarstva. Značilni govori amer. politikov. New??/orfc, 30. sept. (Izv.) General Da-wes je izjavil,v svojem govoru v Minnesoti, da je Evropa končno le spoznala, da je tista politika, ki jo je vodila Evropa zadnjih pet let, pognala Evropo v gospodarsko propast. To spoznanje je prisililo evropske države, da so sprejele Dawesov obnovitveni načrt. Brez ameriškega posojila pa se Evropa gospodarsko ne bo popravila in zato zahtevajo interesi Amerike, da Amerika prevzame večji del posojila za Nemčijo. Newycrk, 30. septembra. (Izv.) General Pershing, bivši vrhovni poveljnik ameriških čet v Evropi za časa svetovne vojne, je iinel na nekem shodu v Denveru (Colorado) govor, ki je vzbudil v celi Ameriki ogromno senzacijo. General Pershing je govoril o medzavezniškh dolgovih. Dočim je ameriško časopisje doslej dosledno zastopalo načelo, da mora Evropa plačati svoje dolgove Ameriki do zadnjega vinarja, je izvajal general Pershing v svojem govoru, da so zavezniki držr.li fronto poldrugo leto brez ameriških vojakov, in na to okolnost se mora Amerika ozirati in jo primerno vpoštevati tudi pri odmeri in iz-tirjevanju dolgov. SVETO LETO. Rim, 30. sept. (Izv.) Osrednji odbor za proslavo svetega leta v Rimu poroča, da bo pripeljal iz Nemčije vs&kih 10 dni poseben vlak po 1000 romarjev v Rim. Posebne skupine romarjev bodo prišle tudi iz Argentinije in s Kitajskega. HERRIOT ZA LOČITEV CERKVE OD i DRŽAVE. Pariz, 30. sept. (Izv.) V svojem odgovoru na spomenico kardinalov pravi Herriot, da nikakor ne verjame, da bi vladna cerkveno-politične uredbe ogrožale notranji mir na Francoskem. Vlada ne bo omejevala svobode nobene veroizpovedi, ne bo pa trpela, da bi francoski narod priznaval še kakšno avtoriteto nad svojo suverenostjo. Končno naglaša Herriot, da smatra za najboljše sredstvo za ohranitev miru doma skrbno ločitev verskih in državnih interesov. RESEN POLOŽAJ V ARABIJI. London, 30. sept. (Izv.) Po poročilih iz Mekke je položaj v okolici Mekke iako resen. BOJI NA KITAJSKEM. London, 30. sept. (Izv.) »Times« poročajo iz Šanghaja, da je divjal v nedel; hud boj v okolici Šanghaja. Boj je ostal odločen. POGORELO GLEDALIŠ ZA ODPRAVO POTNIH LISTOV. London, BO. sept. (Izv.) Danes se je sešla mednarodna konferenca za prosto trgovino. Zastopane so skoro vse države. — Konferenca se je izrekla za odpravo potnih listov. OKOLI VSTOPA NEMČIJE V DRUŠTVO NARODOV. London, 30. sept. (Izv.) Nemški zastopnik je danes izročil Mac Donaldu noto nemške vlade glede vstopa Nemčije v Društvo narodov. Mac Donald ne bo odgovoril na noto takoj, ampak po posvetovanju z zavezniki. ROMUNSKI OBISK NA DUNAJU. Dunaj, 30. sept. (Izv.) Romunski ministrski predsednik Bratianu pride v pondeljek 6. oktobra na Dunaj, da vrne svoje-časni obisk kanclerja Seipela v Bukaristu. PRORAČUN DRUŠTVA NARODOV. Ženeva, 30. septembra. (Izv.) Finančni referent Društva narodov je danes predložil proračunski komisiji proračun Društva narodov. Stroški za vzdrževanje vseh ustanov, ki so v zvezi z Društvom narodov, znašajo 22 in pol milijona zlatih frankov. NOVI PREDSEDNIK V MEHIKI. Ncwyork, 30. septembra. (I?;v.) Mehi-kanski parlament je izvolil za predsednika mehikanske republike generala Calles-a kot naslednika generala Obregona. POSOJILO ZA NEMČIJO. London, 30. septembra. (Izv.) Nemški zastopniki, ki imajo nalogo vse potrebno pripraviti za podpis mednarodnega posojila za Nemčijo, so prišli v London in so se že začeli pogajati z zastopniki tvrdk Morgan in Lamuront. ELEKTRIČNA ŽELEZNICA NA TIROLSKEM. Inomost, 30. sept. (Izv.) Včeraj je vpr-vič stekel D-vlak št. 207 iz Inomosta do St. Antona z električnim obratom. GRUNBERGEIl 0 OPOZICIJI AVSTRIJSKIH PODANIKOV V JUGOSLAVIJI. Dunaj, 30. sept. (Izv.) Velikonemški klub je interpeliral ministra za zunanje zadeve dr. Grunbergerja glede izganjanja avstrijskih uradnikov in delavcev iz Jugoslavije. Minister je pojasnjeval zadevo s tekočimi pogajanji med Avstrijo in Jugoslavijo v zadevi opcij in izjavil, da bo v stvari storil vse primerne in potrebne korake, ki bi mogli vesti do ugodne rešitve tega vprašanja. Vlada ln opozicija v Angliji. Angleški ministrski predsednik Mac Donald je izredno delaven in energičen človek, ali doba njegovega ministrovanja je bila doslej tako preobložena, kakor se to še ni pripetilo nobenemu njegovih prednikov. Važna vprašanja so se pod njegovo vlado vrstila in Mac Donald je tako vesten, da vodi tudi ureditev takih stvari, ki bi jih lahko prepustil do končne odločitve svojim sotrudnikom. Njegova največja skrb je ruska pogodba. Nedavno se je še mislilo, da po dosedanjih uspehih vladne politike nikdo v Angliji ne misli na volitve. Vlada se je nahajala v parlamentu ne samo enkrat v manjšini. Toda Mac Donald je znal prav vešče odpraviti vsako tako neljubo stvar kot neke vrste minor question in nasprotniki so utihnili. Nekaj časa je zgledalo, kakor da se bo irsko obmejno vprašanje spremenilo v major question. Včeraj 30. sept. je bilo to vprašanje predmet drugega čitanja v spodnji zbornici, in vsa znamenja kažejo, da resnega spopada ne bo. Nekaj drugega je pogodba z Rusijo. To Je major question v najslabšem smislu besede. To je mednarodna pogodba, dovršeno dejstvo, ki ne dopušča nobenega manevra; pa tudi vsak amandement je v tem slučaju izključen. Asquith zahteva v svojem pismu točno določeno višino tolikanj kritikovane-ga ruskega posojila, istočasno pa natančen spored ruskih protiuslug, to se pravi onih obveznosti druge podpisujoče stranke, ki jih bo vsebovala pogodba, ki bo šele sledila. Tu je zagrabila opozicija točko, ki je, z diplomatskega vidika sodeč, najbolj kočljiva. Vlada je prvo pogodbo formulirala bolj v obliki manifestacije. To je prvo zbli-žanje z veliko vzhodno državo in mu je pripisovati v nekem oziru zgodovinski pomen. V opozicijskih krogih so pa mnenja, da je treba, preden se odobri to podajanje rok, natančno vedeti, kam tako početje vodi. Z drugimi besedami: Opozicija zahteva k odobritvi prve pogodbe predložitev načrta o drugi, jedva napovedani pogodbi. Tega Mac Donald ne more storiti. Podpisal je pogodbo št. 1. Gre le za sprejetje ali odklonitev. Morda se najde pot, po kateri bi se tegnila opozicija v tem kočljivem vpraša-zadovoljiti. godbi št. 2 se ne more razprav-r so pa medtem neformalne ugO- trebah sovjetov oziroma o ga- ! rancijah posojila. V tem oziru je vlada baje že marsikaj ugotovila. Konservativci se v tem času nemoteno pripravljajo. 1. oktobra bodo imeli v New-castle letno skupščino narodne unionistič-ne zajednice. V propagandističnem oziru so določili zelo učinkujoče razpravne točke: postavitev konservativno mislečih delavcev in delavk za kandidate za spodnjo zbornico, razdelitev dobička med kapital in delo ter pridobivanje velikega števila učiteljev, ki so prešli v Labour Party. Ker je vlada napovedala splošno redukcijo plač, bi utegnili pridobiti konservativci vsaj 10 odstot. učiteljska. In liberalci? Še nikdar niso stali vsled nejasnega držanja na tako oma-janih tleh, kot danes. Ni izključeno, da se znajdejo med obema mlinskima kamnoma ljudske nevolje. iz immlB politike. * V. zasedanje Društva narodov se bliža svojemu koncu. Prva in tretja komisija, ki imata izdelati razorožitveni in razsodni-ški načrt, sta delali 27. t. m. celo noč, da svoje delo dovršita. Splošno se glede raz-sodniškega načrta naglaša, da je zelo važna^ izjava predsednika 3. komisije, dr. Be-neša, da se bodo sankcije proti napadalcu od strani držav-članic Društva narodov, izvajale tudi proti onim državam, ki niso v Društvu narodov včlanjene. Ta stvar meri posebno na Rusijo, ki se po Društvu narodov, katerega ne priznava, ne smatra vezano. * Mac Donald je imel 27. t. m. velik shod v hipodromu v Londonu. Napadel je tako ostro liberalce in konservativce, posebno pa bivšega ministra za zunanje zadeve Curchilla. Dejal je, da delavska stranka ni samo dokazala, da zna vladati, nego da tudi zna vladati boljše od drugih. Ko je prišla na vlado, je našla Evropo pod diktaturo in razne države oborožene, da uresničijo svoje egoistične načrte. Danes se je to precej spremenilo. Parlament se skliče v torek, da enkrat dovede do konca irski problem in da odloči, ali sprejme pogodbo z Rusijo ali ne. Politične vesti. + Občinske volitve v Tuhinju. Nedeljske občinske volitve so prinesle SLS novo zmago. Volilo je 135 upravičencev. SLS je dobila 95 glasov, 7 odbornikov, Gospodarska napredna stranka 40 glasov, 2 odbornika. + »Ministrske turneje.« Ko je prišel nedavno avstrijski zvezni minister za ita-rodno obrano »klerikalec« Vaugoin inspi-cirat graško posadko, se ni v celi Avstriji našel njemu nasproten list, ki bi bil imenoval to potovanje »sprehod na račun države«. Tako je povsod v kulturnem svetu. Poincare se je vozil na nedeljska odkritja spomenikov, kjer je imel politične govore, in nihče ni pisal ali govoril o kakih »turnejah«. Tudi Herriot in Mac Donald se vozita med ljudstvo, da se poinformirata o njegovih težnjah. Francoski minister za obnovo je bil še nedavno v Alzaško-Lota-ringiji. In nikdo ne piše o »turnejah«. Ta specialiteta je zrasla izključno na kompostu (tam nekje na Miklošičevi cesti). Seveda, takrat, ko so se vozili dr. Cekin, Pri-bac, pop Janjič in slične ekselencije na strankarske prireditve, takrat je bil vsak pravi sprehod «veledržavniškega» pomena. Le tekmujte v demagogiji, vas bo ljudstvo poprej spoznalo, v kolikor se maloštevilnim zaslepljencem še niso odprle oči! Beležke. Dvojna mera. Ljubljanski in zagrebški reptil propadajoče policajdemokracije se zgražata nad okrožnico nadškofa dr. Bau-erja, ki poziva vernike, naj zbirajo o priliki proslave 1000 letnice hrvatskega kraljestva za nabavo krasnega keliha z napisom: »Hrvatski narod Svetemu Očetu Piju XI., Jezusovemu namestniku na zemlji — povodom 1000 letnice njegovega kraljestva«. To, kar počenjajo jutrovci s svetinjami slovenskega in v tem slučaju hrvatskega naroda, presega vse meje. Za kulturno ali humanitarno institucijo naj bi se rajši zbirali darovi?! Kdo je v tem oziru več žrtvoval? Katoliški škof dr. Jos. Juraj Strossmayer je ustanovil univerzo, katoliški redovniki in redovnice pa nebroj bolnic, hiralnic in zavetišč. Vse to se oskrbuje. Ali hočete še več? In končno bo ostal Sv. Oče v Rimu vedno in za vse čase verski poglavar Slovencev in Hrvatov; ali mu torej iz prostovoljnih darov ne smejo pokloniti spominskega darila? Če hočejo Hrvati pokloniti papežu iz prostovoljnih prispevkov omenjeno darilo, je to njihova stvar, ki je niti najbolj nekulturen brez-konfesijonalec ne bi upal kritikovati. Taka kritika je pridržana le gospodi, ki se vsake kvatre •— zlasti ob pondeljkih — zavzema za čistost verskega udejstvovanja! »Jutro« bi bilo bolj pošteno, če bi dejalo, da demokratov ne jezi v toliki meri napovedano darilo — zlasti kelih — pač pa napis, v katerem se poudarja hrvatska narodna individualnost^. — Narodno edinstvo. Agencija mednarodne družbe za spalne vozove v Belgradu je sporočila v Ljubljano, da naj se ji "dopisuje v srbohrvat8kem ali francoskem jeziku, slovensko pa da ne razume. Povejte, ljudje božji, kdo zasluži klofuto, ali tisti, ki kriči o narodnem edinstvu ali tisti, ki zahteva v naši državi francoščino mesto slo venščine ali pa oba? 31acafizelj v »Jutru«: V zvezi delovnega ljudstva mrgoli samih fajmoštrov. Macafizelj privatno: V naši zvezi je vse sivo, par macafizljev celo hrbet obrača. F. T. Kriza strokovnega šolstva. Pred kratkim je napisal v »Slovencu« ST. ing. Novak dolg in svareč članek o našem strokovnem šolstvu, ki drvi v propad, dasi je še tako mlado. Bil je že skrajni čas, da se je našel človek, ki se je upal saj malo posvetiti v to našo žalostno poglavje. Ker podaja g. ing. Novak neko splošno sliko o našem celokupnem strokovnem šolstvu, sem si stavil za nalogo seznaniti javnost s stanjem zlasti našega trgovskega šolstva in to predvsem Trgovske akademije v Ljubljani. Do pred kratkim nismo imeli v Sloveniji razen par privatnih trgovskih tečajev nobenega javnega strokovnega zavoda, ki bi se lotil praktičnejše vzgoje mladine v baš ravno pri nas toli važnem in za življenje potrebnem narodno gospodarskem duhu. Z razpadom Avstrije nam je napočila politična svoboda in baje tndi gospodarska. Nemški valpet se je z malimi izjemami umaknil in utihnil, toda le politično, gospodarsko pa nas je zasužnjeval še naprej, kako tudi ne, saj mu stavil skoro nikdo nobenih ovir. Ze 6 let živimo v svoji lastni državi pa so še dan za dnem slišijo po časopisih svarila narodno-zavednih ljudi o anacijonalnem, drugoje-zičnem in surovem uradovanju baje jugoslovanskih in nacionaliziranih podjetij. Mirno se vprašajmo, kdo sedi še danes na vodilnih mestih naših trgovskih in industrijskih podjetij! Če ni to Nemee — tujec je gotovo, pa naj si bo potem Peter ali Pavel, to dejstvo ostane zmiraj pega na našem gospodarstvu, ki daje najžalostnejše izpričevalo naši trgovski in industrijski inteligenci. Imeli smo in imamo se danes ljudi, ki so to šo pravočasno spoznali in prišli do zaključka, da je treba vzgajati predvsem tudi našo mladino v strokovnem duhu. Zrno je padlo na rodovitna tla, začele so se tudi pri nas ustanavljati trgovske šole, prišli smo celo tako daleč, da smo dobili v Ljubljano trgovsko akademijo. S srečnim očesom smo gledali v bodočnost, mislili smo, da bo ta moderna in edina institucija v Sloveniji res odgovarjala svojemu namenu, a že danes se vidi, kako kruto smo se varali. Čez noč so se pojavili gotovi faktorji, ki so začeli neusmiljeno rovariti proti vsemu, kar diši po strokovnem šolstvu. Premalo brige in skoraj nobene odločnosti s strani naših trgovcev in Industrijalcev, ki so bili s tem neposredno sami napadeni, je pripomoglo do današnjega žalostnega stanja na naši Trgovski akademiji, ki je pač vse drugo samo strokovna šola menda ne več. Vajeni smo, da si pod imenom »Trgovska akademija« predstavljamo nekaj od meščanske šole popolnoma različnega, ni pa v resnici in po nazorih naših «prosvetiteljev« nobene razlike med njima. Danes vlada na tem zavodu, ne po krivdi ravnateljstva, neka čudna metoda, ki popolnoma vidno zanemarja strokovno stran učnega načrta ln daje prednost le popolnoma z drugimi srednjimi šolami enakim in za življenje absolutno nepotrebnim predmetom. Da se to prav lahko dogaja, omogočuje dejstvo, da so razen treh izjem vse učiteljske moči brez vsake spscielne strokovne izobrazbe, izposojene iz raznih drugih šol. Iz vsega tega sledi, da se potem pošiljajo v svet absolventi, ki pod nobenim pogojem ne morejo odgovarjati svoji nalogi, ker obvladajo vse drugo, le strokovnih za trgovca življensko potrebnih stvari ne. Sramotno ln skoraj nezaslišuo je dejstvo, da Trgovska akademija še danes nima niti enega stroja za pisanje in potem pač ni čuda, če so pojavljajo gotovi elementi, ki skušajo vse to izrabljati v svojo korist. — 7— Takih in sllčnih stvari bi bilo Se za colo poglavje, nastane torej pereče vprašanje, kdo je vsemu temu kriv. Predvsem našo splošne razmero itd., neposredno krivdo pit brezdvomno nosi tukajšnji oddelek min. za trgovino in industrijo, kojsmu je ta zavod podrejen, nima pa zanj nobenega umevanja, ker se ukvarja z njim gospod, ki nima niti o slovenščini, kaj šele o našem strokovnem šolstvu nobenega pojma. Največ krivde pa, kot žo rečeno, imajo naši trgovski krogi, ki jim je akademija deveta briga. Dopisi. It Kamnika. Dopisniku »Jutra« podpisani svetujem, naj vendar ne vstopi v službo tam, kjer zapovedujem jaz. Tistim, ki 80 že v službi, pa svetujem, naj si vendar pomagajo s tem, da si poiščejo drugo službo ter bo, upam, s tem vsestransko vstreženo. Kaj misli o meni »kamniško ljudstvo«, bo že dopisnik vedel, jaz le toliko vem, da bo zame v vseh ozirih tedaj najslabše, kadar me bo »Jutro« pohvalilo. — Franc Bore. Radomlje. V nedeljo 28. sept. smo imeli ponovne občinske volitve, pri katerih so naši zavedni volivci naredili konec oziroma zadnji verz, katerega je napredni poet pozabil priobčiti v »Domovini«. SLS je izšla sijajno iz volivnega boja. Dobila je 69 glasov, 5 odbornikov (pri sedanjih volitvah napredoval« za 1 odbornika), dočim sta dobili obe nasprotni listi le 28 glasov, 2 odbornika. JDS je nazadovala za 19 glasov. Demokratski gospodi bo težko preboleti poraz, posebno pa g; Doktorju, ki je trobil, da ima celo Radomlje za seboj!? Sicer pa to še ni najhujše, to šele pride. Morda se bomo pogovorili tudi glede snemanja in namakanja polk en. Priporočamo se še za en ugovor, ker s tem pribavite še ostala dva mandata, ki jih imate. Na svidenje pri oddaji! Čast vam volivci in iskrena hvala I Braslovčo. Tukajšnja podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v dneh od 12. do 14. oktobra t 1. v šoli sadni ogled za bilžnji okoliš. Ta ogled ima namen pokazati, kaj imamo in katere vrste se naj posebno razmnožujejo. Na dan otvoritve razstave bodo strokovnjaki predavali s sadjarstvom, zadnji dan se bo licitiralo razstavljeno sadje v prid podružnice. Vsi zavedni sadjarji — zlasti udje sadjarske podružnice, se vljudno vabijo, da ta ogled bogato založijo s primernimi vrstami, ter prav marljivo posečajo razstavo. Kdor ima izredno lepe poljske in vrtne pridelke ter cvetlice — naj iste tudi razstavi. Sadjarji, od vas je odvisno, da bo ta poučni ogled imel popolen uspeh — zato naj nobeden zaveden in napreden sadjar ne izostane! Črne pri Brežicah. Dopisnika, ki me v »Kmetijskem listu< štev. 41 z dne 21. t. m. brez vsakega povoda obrekuje, poživljam, da naj pride s svojim imenom na dan, da morem ž njim sodnijsko obračunati. — M. G. Belakrajina. Da se smisel za planinstvo oživi in poglobi, se je osnovala za Belokra-jino podružnica Slov. plan. društva, ki ima poleg drugih neštetih nalog tudi to, da zgradi na Mirni gori planinsko kočo. Tozadevno stavbišče in del materiala je že kupljen ter se z delom prične šo to jesen. Občni zbor podružnice pa se vrši v soboto 10. okt. ob 17 v hotelu Lakner v Črnomlju. Da se planinci in drugi ljubitelji božje narave oim bolj zainteresirajo za belokranjsko planinstvo, zlasti za Mirno goro, izda šolski upravitelj na Planini pod Mirno goro, g. Zagažen Ivan knjižico, ki bo vsebovala poleg lokalnih znamenitosti tudi opis cele Belokrajine in več drugih sestavkov. V knjigi se more inserirati ter se tozadevni inserati zbirajo te dni po Ljubljani in drugod. Gušlanj. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Guštanju priredi 18. in 19. oktobra (na Lukeževo) sadjarsko in vrtnarsko razstavo. Na razstavi bodo sledeči oddelki: sadje (žlahtno in moštovno), zelenjad, škodljivci, orodje, sadne konzerve. »Boj alkoholu.« Kmetovalci-sadjarji, udeležite se razstave s svojim sadjem, da pokažemo, kakšno sadje rodi Mežiška dolina in da 6e bodo sadni trgovci tudi za nag bolje zanimali Razstavne predmete je oddati najpos-ne je 16. oktobra v šoli. Vojnik. Otvoritev sadnega ogleda s posebnim oddelkom za čebelarstvo bo v nedeljo, dne 5. oktobra ob 8. uri v posojilnični dvorani s poučnim predavanjem o sadjarstvu. Sklep v torek, dne 7. oktobra z razdelitvijo nagrad in z licitacijo razstavljenega sadja. K obilnemu obisku vabi posebno kupce podružnični odbor sadjarskega in vrtnarskega društva. Roparski napadi pri Kačji vasi. Roparja sta vzela inž. Hoffmanu 22000 lir. Iz Planine pri Rakeku nam poročajo. Minulo nedeljo se je kakor ponavadi peljal Iz Postojne v Planino oziroma v Kačjo vas, ki je sedaj pod Italijo, Inženir kneza Windisch Graetza, Hoffman. Hotel je v gozdnem urada izplačati delavce in voznike. Bilo je ob deveti uri dopoldne. V družbi Hoffmanna je bil laški občinski komisar občine Kačja vas, Hoffma-nov šofer in dva otroka. Ko avtomobil pridrvi do takozvane Kološevke, zapazi šofer, da leži čez državno cesto velika železna tračnica, ki je popolnoma zavrla vožnjo. Šofer izstopi, v tem trenutku pa planeta dva lopova izza grmovja, seveda masklrana, ter zahtevata v laškem jeziku denar, šofer začne odpirati denarnico, enako inženir Hoffman in občinski komisar, roparja pa nastavita samokres proti Hoffmauu in zopet vpijeta v laškem jejiku, da zahtevata oni denar, bi ga ima Hoflman skritega v rumeni denarnici v sedežu. Sedaj je Šofer hotel streljati, a inženir Hoffman mu ni pustil, ker sta uavzoča otroka začela glasno jokati; inženir drugače ni mogel, kakor da je izročil napadalcema denarnico, v kateri je bilo 22 tisoč laških lir, prej pa je dal še svojih 2000 lir. Oni tisočaki so bili določeni za izplačilo delavcem. Nato sta roparja izginila v gozdovih. Grozno, ob belem dnevu, taki napadi! Bili so to ljudje, ki so dobro vedeli, da se inženir Hoffman redno vozi ob tej uri vsako drugo nedeljo v Planino in kje da ima denar. Upamo, da se bo posrečilo tolovaje izslediti. — Andrej Milaveo, o katerem se je poročalo, da so ga laški finančni stražniki v rojstni hiši brez vzroka oklofutali in jim je ta klofuto vrnil, nakar so ga financarji do krvi pretepli, je še vedno zaprt v postojnskih ječah. Afera pa, kakor kaže, vendarle smrdi Italijanom in &o tri finančne stražnike že odslovili. Nedopovedljivo je, kako naše obmejno prebivalstvo hrepeneče čaka, da se meja premakne naprej, ker sedanje stanje, ko gre začasna meja skoro sredi trga, je nevzdržno. Dnevne novice. Petdesetletnica pisatelja Meška. Dne 38. oktobra t. 1. obhaja ljubljenec slovenskega naroda, koroški begunec župnik in pisatelj, Fr. Ks. Meško, svojo 50 letnico. Drugi narodi ne puste nobene prilike mimo sebe, da no Tii počastili svojih velikih sinov. Mi sami sicer tudi ne zamudimo radi takih priložnosti, manjka pa nam ali inicijativa ali pa jih nevede prezremo. Glede proslave 50 letnice Ks. Me-ška prednjačijo ptujski Slovenci. Svoje študije je pričel namreč Meško na ptujski gimnaziji, kjer je dovršil tudi prve štiri razrede. Ptuj-oani cenijo to. V Ptuju danes vsak dijaček ve povedati, kje je pred leti pilil mali Meško prve pesmi in kjer se je postavljal s pesniškimi kodri. Ptuj je danes prvi, ki se resno pripravlja na slavi je Meškove 50 letnice. Kakor-koliko mi je znano, bo celo mesto, tudi Nemci, proslavljalo dan 28. oktobra. Meško pride osebno na to slavjje. Za vse druge nastane aktualno vprašanje, ali bodemo samo gledali, kako ga častijo Ptujčaci, ali pa mu mislimo tudi drugod za njegove nsvenljive zaslug® pripraviti par lepih trenutkov. Plačila za irvoje delo ima danes bore malo. Učimo narod hvaležen biti vsem, ki celo življenje žrtvi jejo njegovi izobrazbi in slavi. Tudi Meško je eden tistih. Naj spozna narod velikega svojega učitelja! V proslavo Meškovega jubileja bj se morebiti priredila poučna predavanja o njegovih delih, uprizorile njegove igre in na nalašč aranžiranih večerih citirale njegove pes ni in odlomki spisov. Med Jju&stvo pa se naj poskusi spraviti njegova dela. Narod bi s tem bolje in globlje spoznal svojega tihega, neumornega in globokočutečega delavca, njeaiu samemu pa bi se v mrki hribovski samoti na ta način tudi olajšalo njegovo gmotno stanje, ki je mimogrede povedano tako, da si navzlic vsemu svojemu pisateljevanju ne more naročiti niti > Koroškega Slovenca«. — Janko Arnuš. — Z ljubljanske univerze. Ministrstvo prosvete razpisuje za študijsko leto 1924/25 prosti študijski mesti za dva slušatelja za fakultetni študij v Naucyju, za dovršitev študija iz ene nastopnih skupin: analiza višje matematike, splošna fizika, mineralna kemija, uporabna mehanika, elektrotehnika, mineralogija in geologija. Kandidat mora biti diplomirani študent filozofije ali tehnike. Štipendistu se povrnejo poleg izdatkov za bivanje v Nancyju tudi potni stroški tja in nazaj. Kompetenti naj vlože svoje s potrebnimi prilogami opremljene prošnje na dekanatu tehnične oziroma filozofske fakultete v Ljubljani najkasneje do dne 4. okt. t. 1. dopoldne. — Abiturijcntski tečaj na drž. trgovski akademiji v Ljubljani Rok za vpisavauje se podaljša do 15. oktobra. Redna predavanja se prično 16. oktobra ob 8 zjutraj. Predavalnica se nahaja v poslopju Glasbene Matice, Vegova ulica 7/II., soba št. 14. Vpisovanje se vrši v pisarni trg. akademije Aškerčeva ulica 9/II. — Ravnateljstvo. — Roparska napadalca na župnika Volca izsledena. Daner. smo izvedeli, da so prijeli tista dva roparja, ki sta v Soteski izropala g. župnika Volca. Dobili so ju v Z a g r a d c u, kjer sta prodajala puško, ki sta jo v soteškem župnišču ukradla. Moža sta se izdala tudi po svojem govorjenju. Pri obeh so našli veliko denarja, o katerem nista mogla pojasniti, odkod ga imata. Njunih imen še nismo mogli izvedeli; baje je eden doma iz šentpeterske ia-re na Dolenjskem, drugi pa iz kamniškega nkraja. — Geodetski tečaji. Generalna direkcija katastra v Beogradu bo rabila v bodočih letih veliko število geometrov za novo iz-merjenje cele države. Ti geometri se bodo vzgajali v štirih geodetskih, dvoletnih tečajih, in sicer za geometre z visokošolsko Izobrazbo na tehnični fakulteti v Ljubljani ln na tehnični visoki šoli v Zagrebu; z nižjo tehnično izobrazbo pa v tečajih na srednji tehnični šoli v Beogradu in v Sarajevu. V Ljubljani in Zagrebu se sprejemajo v geodetski tečaj samo absolventi srednje šolo (realke, realne ln humanistične gimnazije) z Višjim tečajnim izpitom. V Beogradu ln Sarajevu pa morejo geodotski tečaj študirati učenci srednjih šol s šestimi dovršenimi raz- redi ln pa učenci strokovnih Šol s toliko dovršenimi razredi, kolikor jih ustreza 6 razredom srednja šole. Absolventi visokošolskih geodetskih tečajev pridejo seveda svoje-dobno tudi v višje skupiile službenega razmerja. Da se Čim večje število mladeničev odloči za geodotski študij, namerava ministrstvo financ razpisati večje število štipendij do 700 Din na mesec, katere bodo dobivali slušatelji ne le za časa študij, temveč tudi v dobi praktičnih vaj v terenu. Te vaje se bodo v velikem obsegu vršile vselej v počitniškem Času. Absolventom naših srednjih šol se nudi z geodetskim tečajem na ljubljanski tehnični fakulteti ugodna prilika, da morejo po razmeroma kratki dveletni študijski dobi že doseči stalno državno službo geometra. Za geodetski teeaj v Ljubljani bo razpisanih 20 štipendij. Inskripcija traja od 1. do 9. oktobra t. 1. — Ne veš, kam te pelje pot v življenju! Veš pa, da dobiš dva lista brezplačno na ogled, ako sporočiš sVoj naslov upravi »Preroda« in '»Mladega junaka,* Ljubljana, Poljanski nasip 10. — Novo mesto. V $red<>, 1. okt, t. j. danes popoldne, pride novcimenovani prost gospod Karel Čerin na evoje mesto. Instaliran bo v nedeljo 5. oktobra. — Zimski vozni red na naših državnih železnicah stopi v veljavo s 1. novembrom. Spremembe so neznatne- — Tečaj sa fotografiranje. Zagrebški •Prosvetni savea« je sklenil, da vpelje v svoje večerne tečaje tudi praktičen iu teoretičen pouk v fotografiranju. Poučeval bo dr. Ignac Repar. Ker je tudi v Ljubljani lepo število amater-fetografov, ki bi se gotovo radi naučili fotografiranja ali pa svoje dosedanje znanje razširili, bi kazalo, da sa taki tečaji osnujejo. — Zaprti komunistični agitatorji. V Gon-dištu v Bački je žandarmerija zaprla tri osebe, ker so širile baje komunistične nauke. Na njihovih stanovanjih je policija zaplenila več komunističnih propagandnih spisov in brošur. Sojeni bodo po zakonu o zaščiti države. — Poroka. V nedeljo popoldne sta se v frančiškanski cerkvi poročila g. inž. Fedor Bleiweis-Trst6niški, sin g. dr. D6-metra Blehveisa-Trsteniškega, zdravnika šefa Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani in gdč. Vida Vucina, hčerka okrožnega zdravnika dr. Antona Vuoine v Tržiču. — Svojo mater je umoril V Masiču blizu Djakova je nedavno s sekiro presekal poži-vinjeni seljak Ferdo Fleše svoji lastni materi prsa. Prišel je vinjen domov in očitki matere so ga tako razburili, da baje ni več vedel kaj dela, ko je zamahnil s sekiro po materi. Fleše je bil znan kot divjak, ki se je udeleževal V6eh vaških pretepov daleč naokrog. — Vporaba vode v Zagrebu. Paralelno z naraščanjem zagrebškega prebivalstva je opazovati sorazmerno izčrpno uporabo pitne vode, tako da je kapaciteta narasla od lanskega leta za celih 20 odstotkov. V prvih 8 mesecih 1. 1924 je bilo razširjeno vodovodno omrežje za 5300 metrov in 53 hidrantov. — Ugodnost polovične vožnje uživajo po-setniki I. mednarodne avtomobilske razstave, ki se vrši na prostorih velesejma v Zagrebu od 11. do 15. oktobra t. 1. Dovoljenje velja za čas od 1. do 30. oktobra. Legitimacije in vse. informacije se dobe pri Zvezi za tujski promet (Putnik) na Aleksandrovi cesti 8. — »Rajonizacija* zagrebških natakarjev. Na željo uslužbenstva v večjih lokalih in restavracijah je bila v Zagrebu izvedena tzv. »rajonizacija« natakarjev, to je: lastniki so dovolili natakarjem namesto dosedanjega pobiranja napitnine vračunati 10 odstotkov takse na vsakokratni račun. Te dni so uvedli ta sistem po vseh zagrebških tokalih. 10 odstotna taksa, pišejo zagrebški listi, se bo zlasti občutno poznala pri manjših računih. Sedaj ss bo morala publika navaditi na to, da je smatrati napitnino kot del >cehe«, kar je odslej tudi v resnici. — Že drugi kozolec je pogorel v vasi Ločna pri Novem mestu tekom enega meseca in sicer dne 24. sept. posestnici KeŽi Penca. Vžgala ga je baje iskra iz ognjišča v bližnji hiši. — V noči 8. sept. pa je pogorel s pridelki vred kozolec poseshiiku Francu Jermanu, ki ima škode do 50.000 K. — Sodijo, da je zažgal kak vinjen izletnik na poti s Trške gore. Lani je isto noč po trškogorskem žegnjanju — pogorel velik kozolec grašaku Germu v Rajnofu poleg Ločne. — Poneverba na poŠti. Milosava Grujič, postna uradnica v Kneževih Vinogradih, je iz zaprtega denarnega pisma izmaknila 85.000 dinarjev. Izročilt so jo 6odišču v Somboru. — S 60.000 dinarji je pobegnil s SuSaka brivski pomočnik Josip Stambolek, rodom iz Varazdina. Za to vsoto je opeharil neko žensko. — Železniška nesreča. Na progi med Rakekom ln Postojno je povozil vlak, lu odhaja ob 5. uri 7 minut z Rakeka, dva delavca. — Cene >viriinkam<. Monopolna uprava je znižala s 1. oktobrom t 1. cene »viržin-kam< od 125 Din za. 100 komadov na 100 Din. 1 komad 6tane potemtakem 1 Din. — Radi hčerke. V Meduličevi ulici v Zagrebu se je zastrupila z lizolom Slovenka A. Ferjnnova. Umrla je med vožnjo v bolnico. Ugotovil;Lo, da je izvršila samomor v veliki duševni iMiedenosti, ko je zvedela, da je zbolela domTnjena 8 letna hčerka na pljučnico. — Surov balinar. V Jaranikovi gostilni v Vrhovcih pri Dobrovi je igrala večja družba >balin«. Med igro so sc sprli igralci. Med prepirom sta prišla v gostilno tudi tesarski pomočnik France Skubic, zaposlen pri tesarskem podjetju Zakotnik na Dunajski cesti in njegov prijatelj Lojze Zirovnik. Skubic je pristopil k balinarjem iu je rekel: Čakajte, bom jaz pogledal, čegav je >puntTi nimaš tu ničesar iskati k Pri tem je potegnil sirovež nož iu je zabodel Skubita v trebuh. Ko je videl, kaj je napravil, je pobegnil v bližnji gozd. Skubica so prepeljali težko ranjenega v bolnico, kjer se bori s smrtjo, Dolinar pa, ki je doma iz Logatca, se je včeraj zjutraj sam javil na policiji. — Nesreča. V papirnici v Vevčah je od-letel delavcu Štefanu Jančiču med delom velik kos železa v vrat in mu prebil glavno žilo. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. — Objava. Prošnje za pripust k pravosodnemu državnemu izpitu naj se odslej izročajo ali po pošti pošiljajo predsedniku izpitne komisije vseuc. prof. dr. Milanu Škerlju, dekanat juridiSne fakultete na univerzi v Ljubljani. Kandidat, čegar prošnja dospe po 15. vsakega meseca, ne more z gotovostjo računati, da se mu odredi termin v istem mesecu. — Sadni ssjeEi v Ljubljani priredi »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« s sodelovanjem urada ljubljanskega velesejma od 18, do 20. oktobra, na. kar se že sedaj opozarjajo prodajalci in kupci. Najcenejše in najnovejše obleke za dame in gospode dobite samo: Selenb. ul. 3. Gričar & Me-jač. š Blagoslovitev novcoivorjenega Orlovskega doma se slovesno vrši v v Št. Uju v Slov. gor., dne 5. oktobra 1924 ob 3. uri popoldne. Spored je sledeči: Ob pol 2. uri: sprejem gostov na kolodvoru, ob 2. uri večernice, ob 3. slovesna blagoslovitev doma in slavnostni govor, nato telovadni nastop: proste, vadi-teljske, in skupinske vaje; vaje s palicami, venčki in vejicami; simbolične vaje, lahka atletika in orodna telovadba. — Nato prosta zabava. Med prireditvijo in prosto zabavo igra godba Kat Omladine. — Vstopnina znaša 5 dinarjev. Stojišča Din 3. V slučaju slabega vremena se vrši slavnostna akademija v >Slo-venskem Domu«. — K tej sloveči priliki, ko se otvori dom verske in narodne zavesti v Št. Uju, ki je stal trden v najviharnejših bojih za naš jezik, za katolištvo in Jugoslavijo, vabimo vse somišljenike- š Občinske volitve v Celju. Iz Celja nam poročajo: Žerjavovci so delali z največjim terorjem. Celo volilno borbo so po svojem časopisju, zlasti v celjski >Novi Dobi«, pozivali na bojkot proti pristašem C. S. G. B. in grozili, da bodo z vsakim brezobzirno obračunali. Pristaši C. S. G. B. z nosilcem liste dr. Ogrizkom so prejemali anonimna grozilna pisma, celo do pobijanja šip je prišlo in podobno. Ponoči so Žerjavovci napadali posameznike in kričali po ulicah kakor divjaki. Volivci so stali pod vtisom terorja in nevarnosti dejanskih nasilstev od strani Žerjavove organizacije Orjune. — Tudi na dan volitev se je izvajal teror, na kolodvoru je zadrževalo orožništvo okrog 50 orjunašev v uniformi, ki so se pripeljali od zunaj v Celje, da kontrolirajo svobodne volitve. Pri voliščih so orjunaši zasmehovali, psovali in grozili pristašem C. S. G. B-, nosili izzivalne napise in razna-šali grožnje, da se bo z vsakim obračunalo, ker se bo dobro pazilo, v katero skrinjico bo padla kroglica. Celo v slučajih podkupovanja posameznih volivcev se sliši. Vse to se bo ugotovilo in štorih primerni koraki. š Mariborske vesti. V >Siraži« je objavil g. dr. Anton Jerovšek izjavo, ki v celoti de-mentira iz trte izvito vest >Slov. naroda« z dne 27. p. m., češ, da sta prišla on in tajnik SLS g. Kranjc v predsedstvo »Orjune« prosit, naj se udeleži agitacije za občinske volitve. Nasprotno pa g. dr. Jerovšek ugotavlja: >1. še nikdar nisem bil pri predsedstvo Orjune, tudi še danes ne vem, kje se isto nahaja; torej tudi v soboto pred volitvami nisem šel ne sam in ne z g. Kranjcem prosit k predsedstvu Orjune za pomoč pri agitaciji. 2. Tajnika SLS g. Kranjca te dni, žal, ni v Mariboru, da bi se sam branil proti nesramni laži >Slov. naroda«, zato storim to jaz ter mislim, da v njegovem imenu lahko izjavim, da tudi g. Kranjc še nikdar ni bil pri predsedstvu Orjune, tudi v soboto pred volitvami ne in da on gotovo nikdar ni prosil Orjune kot take na pomoč. 3. Kako sem jaz mislil pred volitvami in po izvršenih volitvah o delovanju Orjune pri agitaciji, je Orjuni gotovo znano, vsaj g. Reja mora vedeti za to. Jaz sem g. Reji, ki je tozadevno na cesti prišel k meni. odločno povedal, da naj Orjuna kot taka za volitve no agitira, ker odbija volivce, v istem smislu sem govoril proti g. Reji tudi po volitvah. To odkrito pribijem, da mariborski slovenski volivci spoznajo lažnivost >Slov. naroda« ter ne nasedejo njegovim lažnivim poročilom.« Iz te izjave je razvidno naše povsem pravilno stališče v zadevi orjunske agitacije o priliki občinskih volitve v Mariboru — Dne 3. oktobra bi se moral vršiti občni zbor >Ribarskega društva Štajerske dravske doline«. Kakor izjavljata predsednik dr. Kraus in tajnik Anton Novak, je občni zbor preložen na poznejši čas. — Orkester Glasbeno Matice ima svoje redne vaje začasno samo vsak pondeljek ob G. uri zvečer. — Livarna s-Zvonoglas« je razstavila v svojih prostorih v Tomanovi ulici nove zvonove za Rečico ob Savinji v skupni teži 6000 kg. — Avto je povozil v Lajtersbergu 14 letnega Maksa Sma-gerja. Dečku je vsled padca počila lobanja ter si je povrh še zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnico. — G. Franjo Pire izjavlja v »Mar-burgar Zeitung«, da ni več dopisnik »Slovenskega naroda«. — Na Aleksandrovi cesti — nasproti palače Zadružne gospodarske banke — stoji mlad kostanj, ki je na eni strani izgubil skoro vse listje, na drugi pa se diči s cvetjem. Pač redka prikazen! š Žrtev neprevidnega ravnanja s oroi-jem! V Slovenjem gradcu se je igral 11 letni delavčev sin Ferdo Novak s staro lovsko puško. Iz porednosti je nameril puško na svojega 10 letnega tovariša Josipa Breznika in jo sprožil. Fant nI vedel, da je puška nabasana. Puška se je sprožila in več svinčenih zrn je prodrlo fantiču trebuh. Kljub takojšnji pomoči je nesrečni deček umrl. LOV ZA KAZNJENCEM. - ELEKTRIČNI TOK USMRTI BEGUNCA. Ropar in tat Henrik Schrey, star 27 let, je odsedel že nad 8 let v ječi. V soboto 27. septembra je bil izpuščen iz ječe v Mariboru, a je še isti dan na večer izvršil tatvino v Kacianerjevi ulici št. 17 pri Wistanu. S ponarejenimi ključi je vdrl v I. nadstropje in tam skupno z Rudolfom Breznikom ukradel 20.000 kron in še druge stvari. Drugi dan je pijančeval s svojimi tovariši v Studencih, kjec ga je žendarmerija ujela in izročila mariborski policiji. Ko ga je stražnik dne 29. sept. popoldne okoli 3. ure hotel vklenjenega zapreti v >hotel Graf«, znano mariborsko pribežališče takih tičkov, mu je Schrey ušel skozi Židovsko v Kopališko ulico in od tam v, tovarno usnja Berg v Usnjarski ulici. Od tam je naglo izginil na streho hiše svoje sestre v, Židovski ulici. Z višine kakih 20 m mu je spodrsnilo in padel je na mrežo električne žice. Z nogama se je ujel med žicami. Električni tok ga je takoj ubil. Mrtvec je obvisel na žicah in je visel tam celo uro, dokler ga rešilna postaja ni potegnila doli. Prizor jo opazovalo mnogo ljudi. 'lj Razstava v Jakopičevem paviljonu. V Sredo ob pol 5 bo vodil oibskovalce v razstavi dr. Fr. Štele, ua kar ljubitelje umetnosti prav posebej opozarjamo. lj Večerni kuharski tečaj na dr. Krekovi kuharski-gospodinjski šoli se prične v sredo 8. oktobra t. 1. ob 6 zvečer, ter bo trajal da novega leta. Razun kuhe se bo obiskovalkam tečaja nudila tudi prilika priučiti se likanju in krojnemu risanju na željo. Resne reflektantinje naj nemudoma vlože kavcijo 100 Din. — Ves tečaj stane z všteto ukovino 1600 Din. —- Vodstvo. lj Jugoslovansko društvo asa poučevanje angleškega jezika naznanja, da se prične prve dneve oktobra zopet redni pouk angleščine. Člani se pozivajo, da poravnajo zaostalo članarino, oziroma članarino za II. polletje 1924 ter da vrnejo vse svoječasno izposojene knjige oziroma revije. lj Otroško igrišče v Tivoliju je v lepiH jesenskih dneh vse polno življenja. Starši dajt8 otrokom zraka in solnca, katerega jim bode v šolskem času kmalu primanjkovalo. Skrbite za deco že sedaj, ko je še pri moči in ne takrat, ko prične pešati in hirati. — Prijave za vstop sprejemajo ob lepem vremenu na igrišču vsak dan odbor. »ATENE*. lj Pazite na pse! Na Bleivveisovi cesti po« leg Verbičeve vile je pograbil šoferja Rafaela Demšarja neznan pes, ki mu je strgal obleko in mu je napravil čez 200 Din škode. lj Bo&jast je vrgla v Prešernovi ulici delavca Josipa Boharja. Mož je dobil pri padcu težke poškodbe na glavi in so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v bolnico. lj Ujela se je. Predsinočnjem okoli ene ure ponoči je bila aretirana na Starem trgu 21 letna Marija Ellner, doma iz Škofje vaaL Med potjo na stražnico je skušala podjetna' Marička, ki ima več nečednih grehov nad seboj, skrivaj odvreči papirnato vrečico, v kateri je imela 500 Din. Na policiji so ugotovili, da je pobegnila z doma kljub policijskemu nadzorstvu. Kje je dobila denar, noče povedati. Izročili so jo sodišču. lj Tatvine v Ljubljani. V Krakovski ulici je bilo ukradeno Heleni Zadnikarjevi par čevljev in nekaj ženskega perila v vrednosti 600 Din. Blago je ukradla neka navidez znana 20 letna ženska, ogrnjena z rdečim ogrinjalom, ki se je potikala okoli hiše. — Izpred stanovanja v II. nadstr. na Resljevi cesti 25 je bilo ukradeno mizarskemu pomočniku Emilu Hertnerju kolo znamke »Panzer«, vredno 800 Din. — Ključavničarskemu pomočniku Antonu Babniku pa je bilo ukradeno pred Aleševo gostilno kolo znamke >Styria«, vredno 2500 Din. — Knjigovezu Francu Kreku ja bil ukraden med delom suknjič, v katerem je imel tudi 500 Din vredno uro. — Iz barake na Martinovi cesti je ukradel delavcu tvrdke TSnnies Lud. Kardušu njegov sode-j lavec Ivan Cerkvenič 150 Din vredne hlače i in nekaj perila in je neznano kam pobegnlL Dr. F. Jerina: Gospodarstvo. živinske bolezni. Iz razprave >Pomen veterinarstva za narodno gospodarstvo«. Še bolj kakor pri ljudeh so razširjene epidemične in epizootične bolezni pri živalih. One so v stanju našega živinorejca popolnoma upropastiti. Kadar se pojavijo, uničijo vse: živali poginejo ali pa ostanejo slabe, ne popravijo se in so nesposobne za produkcijo svežega in zdravega naraščaja. Ako pregledamo statistiko izgub živali po epidemijah in epizo-otijah, pa izračunamo v denarju, pa vidimo, da so upropaščene milijarde narodnega imetja. Tedaj se je seveda najbolj občutila potreba po. strokovnjakih, ki naj bi rešili narod od materijalnega propadanja. Tudi veterinarska veda se je tedaj v pogledu uničevavanja nalezljivih bolezni najbolj razvila. Nalezljivi bolezni se pa šele tedaj stopi s popolnim uspehom na pot, ako je dognan povzročitelj iu njegova svojstva. Torej je za uničevanje nalezljivih bolezni najvažnejša bakterijologija. Veterinarska bakterijologija je dandanes že na isti stopnji kakor bakterijologija humane medecine. Tudi Slovenci razpolagamo na tem polju z dvemi mladimi, ki mnogo obetajo: Dr. Žibert, načelnik serološkega zavoda »Kamen-dinac v Novem Sadu in dr. Hribar, profesor bakterijologije na veterinarski visoki šoli v Zagrebu. Prvi način preiskanja nalezljivih bolezni je obstojal v desinfekciji s karbolno kislino iu apnom, kar se je splošno uporabljalo pri vseh nalezljivih boleznih. Sčasoma je pa narastlo Število desinfekcijskih sredstev in dosežen je bil napredek v načinu uporabljanja teh sredstev. Najnovejše in najuspešnejše metode uničevanja nalezljivih bolezni je pa cepljenje in sicer zdravih živali — a tudi pri bolnih živalih se doseže s cepljenjem najboljše rezultate —, ker se jim da na ta način odpornost, napravi se jih imune proti povzročiteljem dotične nalezljive bolezni. Slovencem je prav dobro poznano cepljenje prašičev proti svinjski rdečici, kakor tudi uspeh cepljenja, čeprav imajo svinjerejci mnogokrat pomisleke proti cepljenju, ker so se večkrat pojavili tudi slabi rezultati. Slabih rezultatov pa v nobenem slučaju ni povzročil princip cepljenja, ampak drugi vzroki: slabo, staro cepivo, prepovršen pregled svinj pred cepljenjem, tako da so cepljene s kulturami tudi svinje, ki imajo v sebi kal bolezni, a se še ni pojavila; a mnogokrat je vzrok smrti cepljenih svinj neka druga organska ali pa nalezljiva bolezen. Cepljenje proti rdečici ščiti svinje samo od rdečice in vsaka cepljena svinja pogine lahko od kake druge svinjske bolezni. Preprosti svinje-rejec je seveda prepričan in tudi takorekoč zahteva, da cepljena svinja ne sme v nobenem slučaju poginiti; in kadar se to dogodi, potem vali vso krivdo na veterinarstvo in postane njegov največji protivnik. Za vsako nalezljivo bolezen obstoja posebno cepivo, ki ščiti žival samo od one bolezni, za katero je namenjeno, ker ima iste sestavine (bacile, proti-strupe), kakor bolezen sama, samo da je njihovo dejstvo v pogledu povzročitve svojstev bolezni mnogo slabše, a jako v dejstvu tvo-renja protistrupov (antitoksini) proti povzročiteljem dotične bolezni. Poglejmo v kratkem' posamezne in samo glavne nalezljive živalske bolezni, v kolikor in na kakšen način se morejo one uničiti in preprečiti njihovo daljnje širjenje. Smrkavost konja. Povzročitelj je sicer poznan, ravnotako sredstvo za spoznavanje bolezni, ampak zdravljenje bolnih konj kakor tudi preprečavanje pri zdravih konjih s cepivom ni uspelo. Ker je pa bolezen kaj lahko prenosljiva tudi na človeka in tak človek navadno vselej umrje, zato je vsaka manipulacija v cilju zdravljenja smrkavih konj preveč nevarna. Tudi je nevarnost širjenja bolezni na druge konje prevelika, tako da se ne bi izplačalo zdravljenje bolezni. Zato je zakon o zaščiti od živalskih nalezljivih bolezni določil najradikalnejše sredstvo: vsak konj, ki pokaže znake smrkavosti ali se pa dožene na strokovnjaški način, da je smrkav, se mora ubiti in s kožo vred uničiti in vse, kar je bilo s smrkavim konjem v dotiki, najstrožje desinficirati, ozir. uničiti, a druge konje, ki so prišli s smrkavim v dotiko, določen čas nadzorovati in pregledovati in z umetnimi sredstvi dognati, ali so se nalezli smrkavosti ali ne. Preprosti konjerejec seveda ne more razumeti smisla takega postopanja in v nekoliko je zato tudi opravičen. Ker ne pozna nevarnosti in pa svojstev smrkavosti, največkrat tudi ni kriv, da so se njegovi konji nalezli smrkavosti. Pride izvrševalec zakona in ubije njegoev konje, a država mu škode ne povrne. Preprost človek vidi samo to, kar izgubi, a ne uvidi koristi, ki jo ima splošno st radi njegove izgube, ne uvidi koristi, ki jo ima on sam, ker je na ta način pobegnil veliki nevarnosti za svoje lastno življenje. Zato konjerejci take konje skrivajo pred veterinarji in na ta način stalno širijo najnevarnejšo bolezen za ljudi in za konje. Naj vzamem za primer moje službeno mesto, okrajno glavarstvo Novi Bečej. V celem poglavarstvu je okroglo 15.000 konj. Smrkavost je strašno razširjena in mislim, da je to poglavarstvo središče smrkavosti v celi naši državi. Tega leta je bilo ubitih >110 konj, ki so pri sckciji vsi pokazali, da so smrkavi. Konjerejci se vedno ustrašijo, kadar pridem v njihova dvorišča, ker se bojijo, da pregledam njihove konjo iu jih spoznam za smrkave. A da bi država plačala konjerejcu škodo, ki jo radi izgube svojih konj pretrpi, ne bi bilo nobenega strahu, vsakdo bi sam prijavil vsak dvomljiv pojav na svojih konjih in na ta način bi se smrkavost lahko izkoreninila. A dokler tega država ne stori,'ostane vsaka borba proti smrkavosti samo iluzorična. Čeprav ima za vzgled nekoliko žalostnih slučajev, da so se nalezli konjerejci smrkavosti, čeprav čitajo v časopisih, koliko ljudi umrje od smrkavosti, vse to jim nič ne pomaga: bolezeu ostaja tudi dalje in se širi nemoteno. — V Sloveniji nevarnost od smrkavosti ni tako velika iz prostega razloga, ker ni konjereja kvantitativno tako razvita. g Znižanje izvozno carine na vino. Bana ški vinogradniki so se obrnili do trgovinskega ministra s prošnjo, da se zniža izvozna carina na vino. Le tako da bi mogli konkurirati na tujih tržiščih z drugimi državami, v katerih so znižali izvozne carine na vino. Razen tega v inozemstvu podpirajo konzulati in zbornice svoje državljane, med tem ko je naš produkt prepuščen sam sebi. g Obnova sladkornega kartela. Zopet se vrše pogajanja med tvornicami sladkorja za obnovo kartela. Vse tvornice razen dveh (v Osjeku in v Belem Manastiru) so pripravljene stopiti v kartel. S tem bi se zopet dvignila cena sladkorju in prenehala bi medsebojna konkurenca, radi katere imajo tvornice že sedaj znatne izgube. g Železniški carinski posredniki. Generalno ravnateljstvo carin, generalno ravnateljstvo državnih železnic in promeino ministrstvo so pripravljeni ukiniti poslovanje železniških carinskih posredovalcev in jih zamenjati s službenim carinenjem po železnici sami. Te dni se bo vršila v Belgradu konferenca pristojnih ministrstev, ki bo rešila to vprašanje. g Trgovinska pogajanja z Avstrijo — prekinjena? Kakor javljajo »Novosti«, so pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Avstrijo, prekinjena, in da se bodo nadaljevala šele takrat, ko bo izdelana nova carinska tarifa. g Vodne sile v Avstriji. Znano je, da so alpske avstrijske pokrajine silno bogate na vodnih silah. Iz Dunaja poročajo, da se nahaja sedaj v instalaciji 150.000 konjskih sil v treh velikih hidroelektričnih centralah. g Znižanje cen premoga r Porurju. Kakor smo že poročali, se je vršilo dne 27. t. m. zborovanje lastnikov premogovnikov v Porurju. Na tem zborovanju so sklenili znižanje cen premogu za 10 odstotkov. To znižanje je veljavno od danes naprej. g V dobi trgovinskih pogajanj. Iz inozemskih listov posnemamo, da se pripravlja trgovinska pogodba med Anglijo in Nemčijo, potem med Francijo in Nemčijo ter med Belgijo in Nemčijo. Z 10. januarjem prihodnjega leta namreč Nemčija ne bo več vezana po versaj-ski pogodbi in bo lahko sklepala nove trgovinske pogodbe. >Vorwarts« pravi, da pomeni 10. januar (1925 za Nemčijo začetek gospodarske svobode. g Produkcija bombaža v Uniji. Službena cenitev ugotavlja letošnjo produkcijo bombaža v Zedinjenih državah na približno 13 milijonov bal. Radi te, v primeri z lanskim letom ■visoke cenitve, cene bombažu nazadujejo in so padle v teku enega meseca v Newyorku od 30 na 23 centov za funt (0.453 kg). g Svinjski sejni v Mariboru. Na svinjski sejm dne 26. okt. 1924 se je pripeljalo 272 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari, komad Din 200 do 225, mladi prašiči 7—9 tednov Din 250 do 300, 3—4 mesece 350—550, 5—7 mesecev Din 700—750, 8—10 mesecev 875—950, 1 leto Din 1225-1375, 1 kg žive teže 12.25-18.75, jj kg mrtve teže 23.75—27.50, i koza 112.50. g Uspeh sejma v Nižjem NovgoroSu. Večjih kupčij (nad 1000 rubljev) jo bilo na letošnjem sejmu v Nižjem Novgorodu za 63 milijonov zlatih rubljev. Borze. 30. septembra 1924. DENAR. Zagreb. Italija 3.1550—3.1850 (3.1490— 3.1790), London 321.50-324.50 (321.40—324.40), Newyork 71.80—72.80 (71.30—72.30), Praga 2.1550—2.1850 (2.1525-2.1825), Dunaj 0J.014 do 0.1034 (0.0095—0.10295), Curih 13.87—13.97 (13.75 do 13.85), efekt doL 70.75—71.75 (70.50-71.50). Curih. Belgrad 7.26K (7.30), Budimpešta 0.0068 (0.0068), Berlin 1.25 (1.245), Italija 22.85« (225875), London 23-32'/a (23.405), New-york 523'/« (524.40), Pariz 27.45 (27.50), Praga 15.60 (15.70), Dnnaj 0.0073X (0.0074), Sofija 3.82H (8.775). Dnnaj. Devize: Belgrad 976—980, Ko-danj 12040—12280, London 316000-317000. Milan 3104— 3116, Newyork 70935—71185, Pariz 3722—3738, Varšava 13600—137700. — Valute: dolarji 70460-78.860, angleški funt 314200 do 315800, francoski frank 3685-3715, lira 3085 do 3105, dinar 972—978, ftjŠkoslovaška krona 2107—2108. Praga. Devize: lira 148.5, Zagreb 47.—, Pariz 179, London 151.30, Newyork 33.95. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana.. Celjska posojilnica d. d.. Cel jo 210, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 225—240, Merkantilna banka, Kočevje 123—130, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915—918, Slavonska banka d. d,. Zagreb 100 (ponudba), Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana 140—150, Združene papirnice, Vevče 123 (ponudba), 4'A% zadolžniee Kranjske deželno banko 90 (ponudba), Vojna odškodnina 112—117.50. Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 110—111, Hrv. sveopča kreditna banka, Zagreb 113—118, Hrv. slav. zem. hipot. barka, Zagreb 55—57, Jugoslavenska banka, Zagreb 106—108, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915—917, Slavonska banka, Zagreb 94, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220 do 235, Dioničko društvo za eksploatacijn drva, Zagreb 98—100, Ilrv. slav. d. d. za ind. šecera, Zagreb 865—870, Narodna Samska industrija. Zagreb 84, Guttman 856—875, Slavonija 72—74, Združene papirnice, Vevče 125, 7% drž. inv. posojilo 63, Vojna odškodnina 114-115. Dunaj. Efekti: Alpine 323.500. Greinitz 138.000, Kranjska industrijska družba 725.000, Trboveljska družba .'586.500, Hrvatska eskomptna banka 105.000, Jugoslovanska banka 100.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 53.500, Avstrijske t.vornico za dušik 175.000, Slavex 200.000, Slavonija 67.000. BLAGO. Ljubljana. Los: Deske I., II., 20, 25 mm, fco meja 700; drogovi, 4—8 m, od 10—24 cm, fco nakladalna postaja 215; štakete, 1.40 m, na drobnem koncu 2K—4 cm, fco nakladalna postaja, tek meter 0.50; hrastovi frisi, 5, 6, 7, 8, fco meja, 2 vag. 1500—1510, (zaklj. 1500); oglje Ia, vilano, fco meja 114; drva, suha bukova, 1 m dolž., fco nakladalna postaja 26.50; jesenovi suhi plohi, 20—100 mm. fco Domžale 1400. — Žito in poljski pridelki: Pšenica, domača, fco Ljubljana 370; pšenica bačka. fco bačka postaja 360; koruza bačka, fco bačka postaja 280; oves bački, fco bačka postaja 260; oves bački, fco Ljubljana 335; suhe gobe, srednje, fco Ljubljana 60; konopla mandžnr., b/n, fco Ljubljana 880; repica divja, fco slavonska postaja 255; krompir uzančni, fco nakladalna postaja 120. — Stročnice, sadje: Fižol ribničan, orig., fco Ljubljana 525; fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana 450; fižol mandolon, orig., fco Ljubljana 350. — Mast, slanina, sir: Ia garant, banat. čista svinjska mast, za kg fco magazin Ljubljana 35; la soljena samo hrbtna slanina, za kg fco magazin Ljubljana 34; Ia prekajena slanina, fco magazin Ljubljana 36. moral banki odstopiti v zasttivo svoje nepremično premoženje na Dunaju in svoje efekte in udeležbe pri raznih industrijskih podjetjih. V kontrolo je nastanila pri njem ta milanska banka svojega zaupnika. Najnovejše vesti vedo povedati, da jo je Castiglioni popihal v Italijo in da še mudi najbrže v Trstu. Preiskava proti njemu bo razčistila položaj in čiščenje avstrijskega gospodarstva bo napredovalo. pr Koncert pianista Borovskoga Obsegk sledeče zanimive točke: 1. Bach-Busoni: Fuga iz Tocate, C-rlur, Bach: Angleška suita v g-molu, Bach-Busoni: Dve koralni predigri za orglo. 2. Schuman: Sinfonične etude. 3. Bach; »Whirligig«, Poulenc: Promenada. 4. Medt-ner: Pripovedka op. 14, Prokofjev: 5 Visions fugutives Sarcasme Škrjabin: Pesem op. 32, Stravinski: Ruski karneval. — Vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni ter prosimo p. n. občinstvo, da v obilnem številu poseti ta koncert. Narodno gledišče. DRAMA: Začetek točno ob 8 zvečer. 1. oktobra sreda Cyrano de Bergerac. Izven, 3. oktobra petek Moč teme. Rod B. 5. oktobra nedelja Cyrano de Bergerac. Izven 6. oktobra pondeljok Paglavka. Bed C. OPERA: Začetek ob pol 8 zvečer. 2. oktobra, četrtek Carjeva nevesta. Red A. 4. oktobra sobota Majska noč. Izven. 5. oktobra nedelja Cavalleria rusticana in V vodnjaku. Izven. 7. oktobra torek Majska noč. Red D. Danes zvečer se vrši v dramskem gledališču premijera. Rostanove heroične komedije: Cyrano do Bergerac. V tej komediji nastop' celotni naš dramski ansambel precejšen del članstva celo v dveh vlogah. V srlavnih vlogah nastopijo ga. Šaričeva, ga. Medvedova in gna. Rakarjova, gg. Putjata, Levar, Skrbinšek, Kralj, Drenovec in Lipah. Delo je zrežiral g. Putjata. V četrtek dne 2. t. m. pa se pojo kot prvi abonma predstava za red A opera Carjeva nevesta v isti zasedbi kot do sedaj, le vlogo Ljubaše poje ga. Thierry-Kavčnikova. Dunaj, 29. septembra 1924 Ves Dunaj ima zopet svojo senzacijo. Vse, posebno pa finančni svet stoji pod vtisom vesti o Castiglioniju, ki je vzbujal s svojim velikim luksuzom in z vratolomnimi finančnimi operacijami senzacijo, je uvedla dunajska policija preiskavo, ker sumi, da je sokrivec na polomu Depozitne banke. S tem je najbrže Castiglioni svojo vlogo v Avstriji doigral. Z njim izgine tipičen predstavnik povojne špekulacije. Castiglioni, rodom Italijan je bil pred vojno ravnatelj tovarne za gumi. Že med vojno pa je prišla njegova doba. Vendar datira njegov dvig iz povojnih inflacijskih let. Iz ogromnih dobičkov pri špekulaciji s padajočo avstrijsko krono in pozneje z nemško marko si je kupil krasno palačo na Schwarzenberg-trgu in začel kupovati delnice avstrijskih industrijskih podjetij. Organiziral je velik koncem lesne industrije «Foresta«, potem dobil v svoje roke večino delnic treh največjih avstrijskih tvornic za avtomobile (Daimler, Fiat, Puch). Nato se je vgnezdil v «Alpine Mon-tangesellschafk največjem železarskem podjetju stare Avstrije. Postal je predsednik Depozitne banke na Dunaju, po kateri je izvajal svoje finančne transakcije. Imenovali so ga ^avstrijskega Stinnesa«. Bil je v ozkih zvezah s Hugo Stinnesom, s katerim sta skupno delala kupčije. Castiglioni si je ustanovil lasten tores-pondečni urad za informiranje predvsem v njegovi službi stoječega novinarstva. Pod njegovim vplivom so stali znani dunajski časopisi kakor Neues Wiener Journal, die Stunde, die Borse itd. Njegov konkurent je bil Sigmund Bo-sel, ki je imel večino pri Union banki. Največ je pripomogla k padcu Casti-glionija njegova ponesrečena špekulacija b francoskim frankom. Tudi Bosel je utrpel velike izgube pri francoskem franka Sicer je v njegovi službi stoječe časopisje trdilo, da Castiglioni ni imel nobenih izgub, vendar je bilo to samo naročeno pisanje, da se prikrije izguba. Da si zopet pomaga na noge, je sklenil sporazum z milansko Banco corasSsrcialc, ki mu je dala za izplačilo njegovji! obveznosti kredit 125 milijonov lir. &\h pa je m oder ¥ o tvori v nedeljo dne 5. oktobra ob pol osmih zveier svojo letošnjo sezono. Kot otvoritvena predstava se vprizori Sckiller-Jeva drama »Razbojniki«. Predprodaja vstopnic od četrtka naprej vsak dan od 5.-7. ure zvečer v pisarni Ljudskega odra. Dijaški vestnik. TOVARIŠEM ABITURIENTOM! Vsi t. t. abiturienti dobijo v Akademskem domu na Miklošičevi cesti št. 5 vsa pojasnila o vpisu na univerzo, o študiju (o skupinah predmetov na posameznih fakultetah i. dr.), o štipendijah, o menzi, o stanovanjih (v Akademskem domu), o vpisu v katoliška akademska društva, o njih ciljili in delu, in o vseh vprašanjih, ki so važna za visokošolca-no-|l vinca. — Akademska zveza. Stolna prosveia in krščanska šola za stolno župnijo imata danes v sredo zvečer sejo v Jugoslovanski tiskarni, in sicer prosveta ob 8., šola pa ob pol 8. Prosimo točne udeležbe. Slov. kat. akad. starešinstvo ima v pete k 3. t. m. ob 8 zvečer v Akad. domu sestanek. Ker sta ua vrsti dva važna referata, prosi vse člane, da se udeleže — predsednik. vočlnslci očlbor pri D. M. v Polju je naklonil za ponesrečence v polhovgrajskem pogorju znesek 2000 Din. Isgtibljcna je bila v četrtek 25. 9. dopoldne zlata verižica z obeskom na poti Prule, Breg, Kongresni trg, Šelenburgova, Dunajska do Gospoevet. ske ceste. Oddati je proti dobri nagradi v trgovini s čevlji, Kongresni trg 0 (Filharmonija), ker jo drag spomin. Izgubila je neka ženska od Putrieha, Stari trg, do Leskovec pri sv. Jakobu vsoto Din 110.50. Pošteni najditelj se naproša, da vrne na upravo lista. Krojna šola v Liubliani Židovska ulica 5. Otvoritev jesenskega tečaja za pouk" svs-tovnoznanega sistoma »MINISTER« s 15. oktobrom t. 1. Vpis v tečaj s 1. oktobrom. Ugodna prilika za meščanske rodbine za pouk v krojenju in šivanju. Po svetu. — Mednarodni kongres sa geofiziko in geodezijo. Danes se vrši v Madridu mednarodni kongres za geofiziko in geodezijo. — Kongres prostozidarskih loi. Dne 27. septembra so otvorili v Bruslju mednarodni kongres prostozidarskih lož. Zastopanih je bilo 17 narodov. Tridnevna zasedanja so se vršila v kar največji tajnosti. — Bizantinsko mestno obzidje v Carigradu. Društvo za proučevanje bizantinske zgodovine je zaprosil odbor za intelektualno kooperacijo pri Društvu narodov za intervencijo, da se prepreči nameravana zrušitev bizantinskega mestnega obzidja v Carigradu. Ne samo, da se na ta način žali nacionalni čut več milijonov Grkov: turška namera bi utegnila prizadejati raziskovanju bizantinske zgodovine nenadomestljivo škodo. — Radio v drvečem vlaku. Kakor poročajo iz Berlina, so napravili tam poizkusno vožnjo v svrho vzpostavitve radio-telefonske zveze med drvečim brzovlakom in poljubnimi abonenti. Poizkus se je izborno obnesel, zveza je bila vzpostavljena v najkrajšem času in se je moglo brezhibno govoriti. — Senator Puccini. > Frankfurter Zei-tung< je prejela iz Italije zanimiv dopis, iz katerega posnemamo: Par let je že minulo, odkar izražajo glasbeni krogi željo, da zasede njihov reprezentant stol kraljevega senatorja. Prvi, po ustanovitvi kraljevine Italije, je bil Verdi (I. 1874.). Za njim je bil imenovan Arrigo Boito (1. 1912.). Po njegovi smrti je ostalo mesto nezasedeno, dokler ga ni zasedel sedaj Giacomo Puccini. Pred njegovim imenovanjem se je razvnela ljuta borba: eni so se zavzemali za Puccinija, drugi za Mascagnija. »Tribuna« je predlagala kompromis: imenovanje obeh maestrov. Zdi se, da so govorili osebni momenti proti Mascegniju. ;V tihem okvirju senata so se zbali izbruhov njegovega temperamenta. Mascagni se rad prepira in toži. Njegove afere, tožbe, polemike itd. presegajo vsa pričakovanja. Razen tega rad mnogo govori in soli svoje govore B satiro, ki je pristojna povsod, samo ne v Rimu. To je govorilo za Puccinija, resnega in tihega gospoda. Medtem pa Mascagnijevi pristaši še niso prenehali s svojim vpitjem in propagando. — Neuspeh velesejma v Nlžnjem Nov-gorodu. Sovjetsko časopisje poroča o neuspehu znanega »ejma v Nlžnjem Novgoro-du, zaključenem 15. septembra. Lani je bilo prometa za 180 milijonov zlatih rubljev, letos pa kvečjemu za 75 milijonov. Semenj je bil namenjen v prvi vrsti državnim podjetjem, od inozemstva so se pa smele udeležiti samo državo na vzhodu. S temi hoče priti sovjetska vlada najprvo v gospodarske stike. Program je izključil zasebno trgovino, ln s tem je bil sojem pokopan. Pridejo pa šo drugi činltelji: pomanjkanje denarja v drž. podjetjih, splošni položaj denarnega trga ln produkcije v Rusi ji,. zabranitev proste tvo-rttve cen po državni trgovini itd. — Visoka šola za brzojav ln telefon. Z začetkom šolskega leta 1924-25 bodo vpeljali na visoki šoli za pošto, brzojav in telefon v Rimu enoletni tečaj za navadno in brezžično telegrafijo in telefonijo. Sicer se bo vršil tečaj v okviru omenjene šole, bo pa vendarle dol rimske tehniške visoke šole. Kot redne slušatelje bodo sprejemali diplomirane inženerje; po dovršeni skušnji bodo dobili diplomo za inženerja telegrafije tn telefonije. Ta diploma jim bo dala veliko prednost, če se bodo potegovali za službo v brzojavni upravi. Vsekakor zelo pametna in posnemanja vredna vpeljava, — Clcmenceau še pleše? George Cie« menceau bo dovršil 28. septembra 83. leto svoje etarosti. Neki aotrudnik lieta »Chicago Tribune« je obiskal starega državnika v svoji vili v bližini Sables d' Olorne in pripoveduje, da je čil in čvrsL. Mož neguje svoje rože, hodi na trg po svoje potrebščine ter se razgovarja o vsem, izvzemši morda politiko. Obiskovalec je vprašal »tijra« za mnenje o Drnšvn narodov. Dobil je odgovor: »Čemu govorite spričo lepega vremena o Društvn narodov. 2ivim v taki divni samoti in si ne bi hotel kvariti svojega tihega veselja z glasno politiko.« Clemenceau je najraje ob morski obali, kjer daje rleci dobre arhitektonske nauke, ko zidajo svoje peščene zgradbe. Včasih obišče slikarja Gilberta Bellana, ki slika te dni neko pokrajino v njegovi bližini. Clemenceau je v kritiki neizprosen, pa mu je dejal: »Ta-le veja je prav dobra, toda drevo s koreninami izgleda kakor slonov rilec s Flaubertovimi brkami.« Medtem so mu javili Igralko, ki je nastopila v njegovi drami »Pajčolan srečo«. Clemenceau je dejal: »O minulo je že nekaj časa. VI ne znate več plesati, ali jaz šo znam.« Pa se je obrnil nekollkokrat, da bi pokazal gibčnost svojih 83letnih udov... Izpred sodišča. Obmejne kupčije. Ob laški meji je torišče ne le samo raznih prehodnikov, marveč tudi tihotapcev in tihotapk, pa tudi naravnost nevarnih kupcev in mešetarjev. Tam imajo svojo valuto, svoje cene in svoje pravo in svojo privatne menjalnice, ki se malo brigajo za valutne razmere, marveč tržijo in menjavajo lire in dinarje kar po svoje. Taki družbi pripada tudi Ivan Makovec, ki trdi, da ima v Ga-berjah preko meje svojo hišo in pa 7 parcel grunta. Mož se je pečal s kupčijo s konji in je obenem tudi kupoval posestva tostran meje. — Imel pa je mož končno vendarle smolo, da so ga zalotile naše oblasti. — Po skoro petmesečnem preiskovalnem zaporu ga je obtožil včeraj pri obravnavi na deželnem sodišču državni pravdnik raznih zanj prav nerodnih obmejnih kupčij. — Mož je barantal s konji, pri čemer pn je skušal izrabiti obmejne ho-mstije in razne neprilike na kar najbolj zvit način. Je zelo podjeten, odločen in zelo agresiven. Ivan Makove en del svojih nerodnosti prizna, toda glavna dejanja zanika. Obtožnica mu očita, da je s svojim tovarišem, kateremu se je ponudil za konjskega mešetarja, enega konja kupil, drugega pa je drugi dan kar enostavno odpeljal. — V več gostilnah je pil in jedel, plačal pa ni, češ da mora preje lire zamenjati. Izdajal se je za bogatega italijanskega konjskega kupca. Jemal je tudi pod to pretvezo od lahkovernih ljudi na posodo denar, nakar je izginiL Seznanil se je mož na svojih potih s posestnico Umekovo, ki je takrat prodajala svoje posestvo. Ponudil se je za kupca. Da bi uveril ženo, kako je bogat, ji je natvezil predrzno storijo, kako je povozil s svoj!m avtomobilom konja na cesti. — >Ja, za božjo voljo, kaj pa ste napravili ?« ga je vprašala presenečena žena. — Makovec pa je segel možato v žep, pokazal, kako se šteje denar — katerega seveda ni imel prav nič — in ji je samozavestno rekel: >A kaj, plačal sem 25.000 kron, pa sem se peljal lepo na- prej!« V svrho ogledovanja posestva je ostal Makovec skoro cel teden pri Umekovih, kjer je dobro jedel in pil, zraven pa delal >puf«, češ da čaka denar s pošto, kamor je poslal svoje lire. Končno pa so se ga ljudje navelw čali in tako so prišle vse njegove sleparije na dan. Na vse zadnje so tega nevarnega obmej-nega mešetarja aretirali in pripeljali v Ljubi Ijano. — Pri obravnavi se je obnašal mož jako predrzno. Zmerjal je, kričal in vse tajiL Hotel je dokazati, kakor da bi drugi goljufali njega, kar pa so mu seveda ni posrečilo. Za-i hteval je več novih prič. Da se sodišče prav natančno uveri o raznih nastopih tega obmejnega prefriganca, jo preložilo obravnavo ng) negotov čas v svrho novih poizvedb. Ko je obtoženec to čul, se mu je zdelo menda le malq| preveč nevarno, kar je zahteval, in je zelo skromno prosil: »O gospod, pa hitro naredite, da ne bom še pet mesecev v preiskavi!« Zdelo pa se je, kakor bi prosil: kar sodite me, ker vse kaže, da se bo izpolnil pregovor: >Bolj ko mešaš — slabše je.« Ortopedi ja. Minule so počitnice in zo« rt je živahno vrvenje po ulicah in cestah, zanimanjem opazujem vsako jntro našo deco, ki hiti s svojimi knjigami pod pazduho ali v nahrbtnikih v šolo, kjer preseda 4—^. 5 ur v zaprtih sobah, kar gotovo ne vplival ugodno na razvoj mladega organizma. Otroci v svoji neizkušenosti in nepoučenosti se n o drže, n e stoje in n o hodijo pravilno. To pa ima premnogokrat slabe a tudi žalostne posled'ce. Šolski zdravniki naj bi ob začetku: šolskega leta natančno pregledali vso otroku ln našli bi mnoge deformacije, tako zakrivljeno hrbtenico, grbavost 1. dr. Le žal, mnogi1 starši in vzgojitelji polagajo premalo važnosti na telesne hibe, ki so sprva morda malenkostne, ki pa postajajo sčasoma težje in; vplivajo tudi na duševnost mladega bit.ia. Posebno deklice so v tem oziru — čisto naravno — bolj občutljive nego dečki. Pa tudii pri izberi življenjskega poklica dela telesna; deformacija veliko težkoče. Zatorej matere! Zavedajte so svojih dolžnosti in pazite na; svojo deco! Ako vidite pri otx-oku še tako majhno nepravilnost na telesu, pojdite k zdravniku ortopedu, ki vam bo dal svet in! pomoč. Čujomo, da si je društvo »ATENASlav-Janski Bazar«, Nikolaj Čikiljdjejev je zabo-lel. Otrpnile so mu noge in spremenila hoja, tako, da se je nekoč, hiteč po hodniku, izpodtaknil in pal skupaj 6 podnosom, na katerem je bila gnjat z grahom. Moral je zapustiti službo. Kolikor je imel svojega in ženinega denarja, je bil potrošil za zdravnike, jesti ni bilo več za kaj, postalo je dolgčas brez dela, in sklenil je, da se je pač treba odpraviti domov, na derevnjo. Doma je končno lažje bolehati in ceneje živeti; ne govori se zastonj, da doma celo stene človeku pomagajo.' Pripeljal se je v svoje Zukovo okoli večera. Iz detslcih spominov se mu je vas predstavljala svetla, domača, udobna, zdaj pa, ko je vstopil v izbo,3 se je kar prestrašil: tako je^ bilo temno, tesno in umazano. Sena Olga in hčer Saša sta z začudenjem gledali na veliko umazano peč, ki je zavzemala skoro pol izbe in je potemnela od samih saj in muh. Koliko muh! Peč se je nagnila, bruna v stenah so ležala pošev, in 1 Pričujoča povest je ena izmed najbolj pretresljivih slik kniotskoga življenja na ruski va«t, posnete z uprav fotografsko točnostjo. a Ljudje iz kmetskega stanu, ki so se bili ii svoje srenje (»mir«) podali v mesto služit, oo ostali pravno člani mira in so radi tega obdržali zakonito praviro, da so vrnejo v svojo družino, oziroma srenjo, ki jih je morala vzdrževati — Če je bilo za kaj. soveda. 3 Izba pravijo Rusi tako bajti kakor eobl. ker bo pač bajte z eno samo lz.ba zdelo se je, da se izba zdajci zruši. V sprednjem oglu, okoli ikčn,4 so bile nalepljene butiljčne etikete in kosi časopisnega papirja — namesto podob. Bednost, bed-nost! Od odraslih ni bilo nikogar doma, vsi so želi. Na peči je sedela osemletna deklica, beloglava, neumita, ravnodušna; še pogledala ni na vstopivše. Doli se je trla ob mizo bela mačka. Kis, kisi — jo je vabila Saša. Kis!" — Ona ne sliši, — je rekla deklica. — Oglušela je. — Od čega? — Tako. Zbili so jo. Nikolaj in Olga sta na prvi pogled razumela, kakšno je tu življenje, pa nista ničesar drug drugemu rekla; molče sta zvalila na tla cule in molče šla vun. Njihova izba je bila tretja s kraja in je izgledala najbednejša in najstarejša od vseh; druga ni bila boljši; zato pa je najskrajnejša, imela pločevinasto streho in zavese na oknih. Ta Izba je stala n^samem in v njej je bil traktlr." Izbe so stale po vrsti, in vsa vasica, tiha in zamišljena, je z ivami, ki so gledale z dvorišč, z bezgom in jereblko, imela prijeten vid. Za kmetskimi dvor! ee je zemlja spuščala k strmi in vpadajoči reki, tako da so se tupatam v glini razgaljevall ogromni kamni. Po strmini so se okolu teh kamnov in jam, ki so jih izrili lončarji, vile stezice ' Svete podob« v koto, pred katerimi se vsak vstopivBI prikloni in prekriža. » Tako kličejo Rusi mačko. • Tako s® Ifl imennvnlfl vnSVa gostilna, V kateri je kak bogati muzik prodajal" Stiavno' moao-polsko vodko. in so bile navaljene v celih kupih razbite črepinje, temnorjave in rdeče, a tam doli ee je razprostiral široki, ravni, jarkozeleni, že pokošeni log, na katerem se je pasla kmetska živinčad. Reka je bila oddaljena od vasi eno vrsto, se je vila s čudnimi ko-dravlmi bregovi, za njo zopet široki log, čreda, dolge verige belih gosi, potem zopet kako rna tej strani, strmi bok na goro, a navrh gore vas s peterokupolno cerkvijo in nedaleč gosposki dvor. — Lepo je pri nas! — je rekla Olga, prekrižajoč se v smeri proti cerkvi. — Svobodna dalja, Gospod! Kakor nalašč so zdajci udarili v cerkvi k vsenočnlci.7 (Bilo je v soboto.) Dve majhni deklici, ki sta zdolaj vlekli vedro z vodo, sta se ozrli proti cerkvi, da poslušata zvonenje. — V tem času se podaja v >Slavjan-skem Bazaru« obed... — ie spregovoril sanjavo Nikolaj. Sedeč na kraju strmine, sta Nikolaj in Olga gledala, kako je zahajalo solnce, kako se je nebo, zlato in bagreno, odražalo v reki, v oknih cerkve in v celem zraku, ki Je bil nežen, pokojen in neizrečeno čist, rakršen ni nikdar v Moskvi. A ko je solnce zašlo, se je s bleketanjem in hiukanjem vračala čreda, eo priletele z one strani gosi ln vse je umolknilo, tiha svetloba je ugasnila v zraku in hitro se |e dvigala večerna tema. Mejtem sta se vrnila starca, oče ln mati Nikolajeva, suha, zgrbančena, brez ' Molitva na predvečer nedelje ali praznika (vesperaej. zob, oba enake rasti. Prišle sta tudi babi — »nevestkk* Marija in Fjokla, ki sta ro-botali za reko pri pomješčiku.0 Marija, žena brata Kirjaka, je imela šestero dece, a Fjokla, žena brata Denisa, ki je bil šel med vojake, — dva; in ko je Nikolaj, vračajoč se v izbo, zagledal vso družino, vse te večje in manjše otroke, v zibelkah in po vseh1 oglih, in ko je videl, s kakšno požrešnostjd sta grizla starec in baba črni kruh, namakajoč ga v vodo, se mu je zasvetilo, da je prišel semkaj zastonj, bolan, brez denarja, in še z družino — zastonj! — A kje je brat Kirjak? — je vprašal potem, ko so se pozdravili. — Pri kupcu živi za stražnika, — jO odgovoril oče: — v gozdu. Možak je dober, pa pije preveč. — Ne zna prihraniti! — je spregovorila starka z jokavim glasom. — Naši mu* žiki so hudi, ne prinašajo v dom, a odnašajo. Kirjak pije in starec pije; kaj bi tajili greh, pozna pot k traktiru. Razsrdila se Je na nas Carica Nebeška. Ker so prišli gosti, so postavili samo-var. Čaj je dišal po slani ribi, sladkor je bil obgrizen in siv, po kruhu in posodi so se sprehajali ščurki; bilo je zoprno piti in razgovor je bil protiven — vse samo o skrbeh in boleznih. Niso izpili še po čaški, ko sc je iz dvora slišal gromki, zategli pijani krik: — Ma-arja! — Zdi se, da gre Kirjak", — je rekel starec: — če volka spomniš, se oglasi. ! Tako pravijo snaham. izmi baba nima na kmetih sra molilnega pomori a. * Veleposestnik pleniii Popolnoma varno naložite denar ▼ Ljubljansko posojilnico r. z. z o. z. ki posluje v novopreurejenih prostorih v Ljubljani, Mestni trg 6, telef. 9. Vloge na hranil, knjlž. in tek. račun obrestuje najugodneje ter jih izplačajo takoj brez odpovedi-Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovora. Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov. Nabava drv. Ker prva in druga licitacija za nabavo drv ni uspela, se bo vršila 10. oktobra t. 1. ob predpisanem času t. j. predpoldne pri tukajšnjem poveljstvu sklenitev direktne pogodbe za dobavo drv za kurjavo za potrebe orožništva v ljubljanskem garnizonu v količini ma v vrednosti do 50.000 Din ali tudi v manjših količinah bodisi od enega ali vež ponudnikov. O pogojih se interesenti lahko dnevno najpozneje do 9. oktobra t. 1. med uradnimi urami pri tukajšnjem poveljstvu, Blelweisova cesta 3, pritličje, desno, informirajo. KOMANDA 8. ŽANDARMERIJSKEGA POLKA E. Br. 4620 od 28. septembra 1924. Res je, da denar, ki ga izdaste za reklamo, nikdar nI zavržen, zato ker ima reklama za Vas veliko korist, če jo naročite o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojasnila Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi vedno uspelr&I je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo. v tem med našim ljudstvom po deželi naj- Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda ____ bolj razširjenem dnevniku. Vsak oglas, pa bodisi v veliki ali |____majhni obliki (najmanjši pa tudi v priprosti prostor za enkrat samo 5 D) __zagotovi oglaševalcu gotov uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je BSlovenecu za insercijo ob vsaki priliki najbolj kemično čiščeno, za pernice in blazine, kg Din 60.—. Belo gosje perje, skubljeno, kg Din 200.—, prima beli puh, kg Din 400.—, razpošilja po povzetju Josip Brozovič ZAGREB, Boškovičeva ulica št. 18. Lastna tvornica perja PRIMARIJ Dr. JEŠE ordinira začasno od 1. do 3. ffdor pride v Maribor, naj ne zamudi obiskati mojo trgovino z najboljšo emajii-rano - pločevinasto POSODO, kakor tudi porcelanasto in stekleno robo. - Cene zelo ugodne — prepričajte se! A. VICEL — Maribor, Glavni trg št. 5. Tnžnim srcem naznanjamo, da je danes oreminula naša dobra mati, teta in tašča, gospa Amalija Kotlušek, roj. Kiimp Pogreb drage pokojnice se vrši v četrtek 2. oktobra ob 14. uri iz hiše žalosti, Sredina 12. Ljubljana, dne 30. septembra 1924. ŽALUJOČI OSTALI. Modtli salon M. Sedej Sir nad Prešernova ul. palača Mestne hranilnice priporoča zadnje novosti dunajskih in pariških klobukov Žalni klobuki vedno v zalogi Najnižje cene! Solidno blago! 1 1 1 1 JI m Na zahtevo Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu. Knjigoveznica K.T.D. v Ljubljani Kopitarjeva ulica 6. il. P m Dobavi)« najbotfl. bronaste zvenu«, po kakovosti nadkrlliujejo om Iz predvojna doba. Usti harmonični glasovi, 4 tedenski dobami rok. veiletno jamstvo. -Odlikovana tvrdka s zlato kolajno. Cene najnlSje v Jugoslaviji Trbovellshl drva premog hohs angicšftS premoti sie/Mshe brlftcfe dobavlia SORIIA tu Kralja Petra trg 8. Tel. 120 Plačilo trnll na obrob«. Risalna orodaLUte Velika izbira itd, Zmerne cene. Fr, P, Zajec optik. Ljubljana, Stor! trg 9, Klobuke čevlje, čepice, srajce, Z'mske ma.jce, rokavice, nogavice, kravate, dežnike, dežne plašče i. dr. modno blago kupite najceneje pri »» Amerikancn'* L ubljana, Stari trg 10 Kupuiem polhove kože kakor tudi zalčje, lisičje in druge divjačine. emca zidana ali amerikanska, da led v resnici drži. Vam naprava načrte ter isto izvršuje — specialna tvrdka — Franc Pust tes. mojster, Ljubljana, kakor tudi ostrešja do 40 m v svetlobi brez podpor. — Zahtevajte načrte! 4S69 sifilisu nm\ Brot. kvar.lenja blaga kemično snaionjo ln vsakovrstno bar- r.: ANTON BOC LJubljana, Šelonburgov« nI «/1 ttlinco-Vid 46. j Franc Erjavec „pri zlati lopati" • trgovina z železnino I Ljubljana, Valvazorjev trg 7 (prej Hammcrsclunldt) priporoča svojo bogato la- Ilogo raznovrstno ieleznine ter tudi prvovrstni dalma-i tinskl „Portland cement" po nlilil cent : opozarjamo, da so zopet do- ; : speli najboljši šivalni stroji \ in kolesa I „GRITZ&ER" ! : V VSEH OPREMAH ; i za rodbinsko in obrtno i : rabo. Istotam vseh vrat i : čevljarski stroji ..AdlCT" j : kakor: cilinder, levoročni j : in krojaiki. j Pouk v vezenin t« j I hrooniu perila >n | : nOgflVlC Ištofanje) brez- ! [ plačno CdlnO le pri: j i los. Peteline, Ljubljana \ • blliu Pr.iernov.ga •pomeni- j | ka ob vodi. PtprivlU iprtjMiait. j Tvornica šešira »GLOBUS« Valjevo išče enega PREDDELAVCA in eno PREDDELAVKO za trda dela. Plača dobra in stalno mesto. — Natančnejše podatke daje FRAN DERENDA, Ljubljana, Emonska cesta 8. Elektrotehnično podjetje ALOJZ ARHAR in drug Sp. Šiška, Sv. Jerneja c. 47 prevzema vsa elektrotehnična dela, gradnje manjših elektrotehničnih daljnovodov in instalacij po najnižjih cenah. Točna postrežba! 5695 Moški srednjih let išče službe, z daljšimi spričevali, v kakem trgov, podjetju, razume se na praženje kave, na večje stroje, vešč vseh skladiščnih del. Ore tudi kot sluga ali kaj sličnega. Reflektira samo na stalne službe. Nastop lahko takoj ali po dogovoru. - Cenj. ponudbe pod »Vesten in pošten« na upravo lista. piiimmiiimimiiiniiiiiiiiiiHiniiiiaiiiiiiiiiiiiiHiimnuiniinjiuiiuiniiuHuuuiiinr j Trgovd MANUFAKTURNEGA blaga obračajte pozornost na veletrgovino manufakturnega blaga VILIM PICK podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26, središnica Zagreb, Duga ul. 6. - Telei. 334. kjer se morete osebno prepričati o najnižjih cenah in vrlo solidni postrežbi. NA DEBELO I NA DEBELO I ...................................................................................murni Pozor! Hotelirji, restavracije, gostilne! Imam večje količine najfinejših hrvatskih vin letnika 1922 in 1923 od Pleševice, Sv. Ane in Vivodine po zelo zmerni ceni. —i Cenjena vprašanja na Peter Barič, Karlovac veletrgovec vina iam Povečavanje slik Po vsaki poslani fotografiji v najmodernejši in umetniški izpeljavi. Izvršitev slik v tušu, sepiji, koloritu, akvarelu in olju. V vsaki zaželleni veličini. mmamammammmmmm—mmm^m^immm*mmmim^mmmmm—mmmt^mmmmm Izvršitev dopisnih kart v bakrotisku in bromsilbru (originalne fotograf.je). Zahtevajte cenike in obračajte se na jedini zavod v državi. Um:etnIcko naklsdni zavod los. ČaklovK, Zagreb MecSulIfeva ulica 12. vV/ sr BMMBMMHMB Palma kaučuk pete in podplati omognč jo elastični, t"hi hod, štedijo Vaše noge in Vašo obutev ter so tpežne^i n?go usnje. Inserirajte v »Slovencu" Veli8&a Izbera nainousjiiEi in BtioSuikeiu iz ktabučigis o modnem salonu Ida Skof-HasiEk ^sm I4ii&IJan#9 Ped Trančo št. 2. Predelauanfe fn preobllkooanie damskih hlobnboo Točna postrežba! Priznano solidne cene!